LJUBLJANA, 20. JUNIJA 1925. STEV. 23. AROČMIH AZAjVCOiLA- VIJO ČETRTLETNO DIN J5-CELOLETNO-DIM-6o/z A,-INOZeMiTVO 76 DODATI pOlT NlNp/OCLAJI-DO fcENlKV/ POSAMEZNA JteVILKA-ČO DIN I 50, POŠT. na število navzočih in zastopanih članov (§ 32 zadružnih pravil). Načelstvo, šili situacijo, tudi to pot pokažejo, da so si svesti svoje naloge. In to ie v rešitvi finančnega problema Orjune. Kongres je bil tudi poleg vsega drugega znak finančne zmožnosti Orjune. ki je brez tujih podpor, samo s svojim denarjem. voljo in močjo izvršila to gigantsko delo, kateremu ne bi bila kos nobena druga organizacija v zemlji. Bil pa je to nadpovprečni podvig, ki je zahteval od Orjune tudi silnih gmotnih žrtev. Te pa se morajo tudi primerno rentirati. Da pa bo to omogočeno, je potreba zbrati čim največ finančnih sredstev, ki bodo nudila Orjuni do velj prilike izrabiti sedanje razpo- loženje ljudskih množic. Kajti kaj pomaga Orjuni še tako dober teren med narodom, ako pa ga vsled pomanjkanja sredstev za najminimal-nejše stroške ne more izkoristiti. Zato je sedaj dolžnost vsega članstva Orjuno. da prav tako disciplinirano, kakor še vedno doslej, pristopi k reševanju finančnega problema Orjune, ki mora biti č’m preje in kar najbolj ugodno rešen. Orjuna sedaj ne zahteva krvnih žrtev! Zahteva in potrebuje pa ne-obhodno popolno požrtvovalnost in gmotno pomoč članstva, ki bo pokazala vsem našim sovražnikom, da se ne more uničiti Orjune niti z bombami niti s finančnimi krizami. Iskrenost v našem delu. I Mnogo je očitkov in pomislekov. ki nam jih stavijo nasprotniki, hoteči škodovati razvoju našega pokreta n ga omrziti pred narodom Eden izmed teh brezštevilnih po-nrslekov je tudi. da ne morejo verovati v iskrenost našega dela. ki mu dajejo več ali manj verjetne vzroke in povode, kot si jih zamišljajo sami. V svoji globoki in silni pokvarjenosti po kateri se odlikujejo več ali manj vse sedanje partije. neprestano iztikajo za še tako malimi čitiitelji. iz kojih bi potem zamogli izdeducirati vsai senco neiskrenosti v našem gigantskem delu. Pri najmanjši naši napaki, pa najsi je bila še tako opravičljiva, so že padli po Orjuni. kakor gladni volkovi po plenu in pričeli z običajem. - »glejte jih kakf so in kal hočejo«. Pomišljali se niso pri tem niti za hip uporablja/ti kar najbolj neverjetnih kombinacij in natolcevanj. Vedno pa je izzvenelo to vse skupaj v enoten klic. »proč od Orjune, ker njeno delo ni pošteno delo.« Ne bomo se tu bavili s temi očitki, ki smo jih že tisočkrat zavrnili in pobil!. Pokazati pa hočemo vsem nevernim Tomažem, ki so sicer dobri, ki Pa ne verujejo dokler ne spoznajo globino, vzroke in posledice onega našega vsem tako nedoumnega hotenja uveljaviti makair za ceno še tolikih žrtev svojo Idejo. Nastanek Orjune ni bil, kakor bi radi imputirali poznejšim zgodovinarjem naši politikarstri iz kakih sentimentalno romantičnih vzrokov, nego iz nacionalne in politične nujnosti, kar bodo morali prej ali slej razumeti tudi oni, ki si v svoji lahkovernosti mislijo, da nam bodo delili podrejene vloge reševanja problemov te zemlje. Orjuna je tu in je odraz narodne za>-hteve po činitelju narodne samo-ohrane. Ono kar nas tako močno in ner&zdnižljivo veže v enotno in nepremagljivo falango pa je zavest skupnosti in dolžnost} napram državi, ki mora vzrasti in postati dostojna svoje veličine in sile prirojene ji že od narave. Orjuna je postala sedaj že naravnost postulat, naloga oziroma cilj narodnega življenja in njegov življenski interes. Kajti njeno bistvo je, da vselej in vsepovsod ustvarja in izvaja one naloge Po iz-vršenju kojih bo postal jugc:lo-venski narod močan in silen. Zato so tudi ničeve besede onih, ki vidijo v delu Orjune nekake reflekse tujerodnih vplivov. Sovražniki nam ne morejo opravičiti tega. da tako odločno in neustrašno izpadamo napram vsaki oviri, ki nas zavira na našem pohodu. Ne zavedajo pa se pri tem, da so že zdavnaj minuli časi, ko so bile v svetu še v uporabi take vrste navad in manir, kakor jih še danes uporabljajo pri današnjem bolnem demokratizmu naši politi-t3ar.fi. Motijo pa se močno, ako se še vedno tolažijo s tem, da nima prava poseči človek po gotovej-šem in močnejšem orožju, kakor pa njegov sovražnik. Čas hiti svojo pot in kdor ni z njim. hiti preko njega. V tem pa potem gotovo ne leži nehvaležnost in neiskrenost, kakor nam radi včasih očitajo tudi oni, ki so sicer vsaj prijateljsko razpoloženi napram nam. Brezumen je tudi strah onih, ki vidijo vv našem delu stremljenje za novo pocepkanje in deljenje. Kajti glavna naloga Orjune je baš. kot si jo je sama začrtala v svojem programu spopclnjcvanje, ©bogatenje in ojačenje obstoječega. Ako pa vidi potem še kdo v tem neiskrenost, potem ie to duševni slabič, ki bi si rad opomogel na račun drugih. Želeti pa je tudi, da bi znali ljudje, ki bi radi očitali neiskrenost Orjuni, razlikovati posameznike od ideje in se s tem očuvali pred težkimi moralnimi depresijami, ki so jih doživeli, ko so s s kru p otožnostjo starih pedantov iskali med Or-junaši neiskrenih tipov. Italijanski pogreb v Ljubljani. Molčali smo k tej stvari dokler se ni izvršila. Zdelo se nam je spričo pijčtete do mrtvih italijanskih vojakov neumestno pred potekom te »poslednje počasti v naši deželi umrlih italijanskih vojakov izza svetovne^ vojne« o stvari kaj yeč govoriti. Sedaj pa so v italijanskem duhu prirejene pogrebne svečanosti končane in pepel preminulih Italijanov prepeljan v blaženo Italijo. Tako, da nam je mogoče sedaj brez strahu, da bi nas psovali z barbari, izprogovoriti o tej stvari tudi par besedi. Ves pompozni prevoz in prenos je bil prirejen več aili mani gotovo, z namenom, da bi dokazal balkanskim pastirjem višino italijanske nacije iu njene kulture, ki tako globoko časti mane svojih padlih sinov. Bil pa je tudi izvršen z namenom, da se zabrišejo vsaj za malo ali navidez oni strašni prepadi, ki ločijo dan.es naš narod od capcretsk.iji herojev. Narod je dobro umel to in se ni dal navzlic sladkim vabilom italijanskih emisarjev zaplesti v stvar in je le molče z ironičnim nasmehom opazoval ves sprevod, ki ga je le preživo spominjal na razne tovrstne komedUe v neodrešeni domovini. Doumela pa ni tega naša vojska, ki se je dala pritegniti v smeri, ki ni bila baš v ponos njej, kakor celi jugoslovenski Naciji. Razumemo težki položaj in posebno stališče v katerem je stala ob tej priliki. Neštetokrat smo že izrazili, da vidimo baš v njej najboljše zagotovilo ugodnega poteka aspiracij našega naroda. Izrazili pa smo se, da bomo tudi vselej objektivno in prevdarno premotrili vsako njeno delo, ki bo morda nehote v škodo nacije. In tako tudi sedaj. Kajti za absolutno nepotrebno smatramo, da se je radi teh par Habjanov, v katerih je sicer videl g. general »trupla junakov, ki so pokrita s častjo in O PLAČILA ZA O slavo za vse čase in ki se vračajo -domov«, alarmirala skoro cela garnizija. Poznali in opazovali smo te s slavo ovenčane junake v dobi. ko so še junačevali po ljubljanskem Gradu in reči moramo, da so se prav nejunaško obnašali, ker ni bilo čuti iz njihovih ust drugega kakor, eno samo zahvalno pesem Bogu, da jih je srečno privedel v ujetništvo. Med njimi bi pa bilo mogoče dobiti tudi celo junaka, ki je zakrivil kako justifikacijo Čehoslovaških legionarjev ob Pijavi. Ko so tako hodili naši vojaki opletajoči se z nerodnimi krstami pokritimi z laškimi trobojnicami po ljubljanskih ulicah, pa smo se spomnili tudi trenutka, ko so naši heroji lakote umirali ob Draču in zaman moledovali italijanske mornarje in vojake, da jim dado vsai jesti in piti. Spomnili smo se tudi otoka Smrti in tesno nam je bilo pri duši-, ko smo videli vso to sramoto šeta-jočo se po ljubljanskih ulicah. Vse to pa bi bilo še nekako razumljivo iz stališča pijetete napram mrtvim vojnim »drugoiu«. Nikakor, pa ni mogoče opravičiti tega. da je nosil jugoslovenski vojak skupaj zvezani italijansko in našo zastavo ter s tem menda dokumentiral •tisto bratstvo in prisrčno razmerje, ki vlada med Jugoslavijo in Italijo, o katerem nam vedo toliko povedati naši diplomati. Kajti dokler bo vihrala tricolora na Snežniku in pomenjala za naš narod, zastavo ponižanja in razžaljcnja ne sme vi-, h rafti zajedno z jugoslovcnsko! Pozabljene pa tudi še niso krivice, ki jih je trpel naš ugled in naša državna zastava, ko so jo s huronskim vpitjem sežigali v Trstu, Reki in še na drugih krajih neodrešene 'domovine. Naravnost licemerski pa je bil govor g. polkovnika Viscontija, ki je poveličeval junaštvo pokojnih in se prav po latinsko zahvaljeval »v imenu italijanske vlade«, ki ie za-dobila z belimi zastavami naše neodrešene brate in jih zakovala v verige sužnosti. »Globoko ginjen« je nato pel hvalo oblastem in slovenskim korporacijam, ki so počastile italijanske mrtvece z manifestacijo razodevajočo visoko in nepozabljivo idealnost. Morda se nam bo očitalo od kake strani radi tega članka nepi-jeteto napram mrtvim. Skušalo se bo to naše mnenje gotovo tolmačiti na način, ki bo najbolj odgovarjal potrebam naših nasprotnikov. Nas pa ta očitanja prav nič ne vznemirjajo, ker ie merilo našemu delovanju in naših kritičnih sodb edino le stanje v katerem se nahajajo deli našega naroda onstran provizornih meja. Dokler pa tam doli nemoteno ubijajo in tlačijo naše ljudi, toliko časa pa bo vsaka še tako malenkostna prireditev s sodelavci Italijani — naletela na naš odpor. Tako tudi ponovni poizkusi teatraličnih manifestacij s kost* mi italijanskh vojakov in s tricolo-rami, ki so se sedaj prvič in zad^ njič javno nosile po naših ulicah. Porok za to pa nam je spomin na gomile naših očetov in bratov v, neodrešeni Primorski, ki jim kulturni in vitežki potomci rimske volkulje ne puste slovenskih napisov niti na grobovih. issae>aoaeseit D £ Kupujmo in podpirajmo izvrstno Kolinsko cikorijo domr.či izdelek. ^ Kitajske zmešnjave. Oči vsega kulturnega sveta so obrnjene na Kitajsko, kjer se vrše dogodki, ki utegnejo postati usode-poini za Kitajsko saimo ali. pa tudi za katero izmed velikih kolonialnih držav. Ni več državljanska vojna, ki divja na Kitajskem, ne prihajajo več enolična poročila o zmagi aU porazu tega ali onega generala, o plenitvah in požigih podivjane najete soldateske, srd ljudskih mn-ožic in to posebno največjega trpina kitajskega kulija, se je obrnil Proti tujcem, proti ekspanziji tujega kapitala, ki brezobzirno eksploatira Kitajsko in izmozgava bednega delavca. Malokdo se še spominja dogodkov. ki so se vršili pred 25. leti ob priliki boksarske vstaje. Na tisoče tujli državljanov, Evropejcev. Ame-rikancev in Japoncev je padlo pod nožem vstašev in šele združenemu nastopu vseh velesil se je posrečilo po zasedbi Pekinga zatreti vstajo in dobiti od Kitajske odškodnino. Toda sovraštvo proti »belim vragom« je tlelo še vedno naprej, vsa-kotoliko se je pojavili ognjeni jeziček iz žerjavice, ki se je v teh dneh razplamtel v mogočen plamen, ki napoveduje neizprosen boj tujcem, posebno Angležem im Japoncem. Kitajska je ogromna država, ki meri brez obrobnih držav Mongolske in Tibeta, 6,200.000 km2 in šteje 330 milijonov prebivalcev. Obljudena je dokaj gosto 52 prebivalcem na km2 in je razdeljena na 22 provinc. Prebivalstvo je z malimi (izjemami Kitajsko. Po veroizpovedi so konfucijevci (pretežni del inteligence) Budisti in Tavisti Razven tega je še mnogo drugih veroizpoved«, ki pa ne štejejo dosti pristašev. Armada je zelo slabo organizirana in šteje približno 200.000 mož, vsak guverner si pa drži še stalno plačen iško vojsko. Mornarica šteje 51 enot, ki so pa vse starega tipa. •Večjih ladij nima razven 5 križark po 3100 ton. Kitajska ima nebroj velikih mest, število prebivalstva pa ni točno določeno, temveč le, aproksimativno. Nagvečie mesto je Hankov ob reki Jang-Tse-Kiang. ki šteje 1.3 milijona prebivalcev. 1 Gospodarsko dežela ni razvita. Dolžina vseh njenih železnic znaša samo 9600 (cm, vštevši tudi rusko-mandžursko železnico. Trgovska mornarica je tudi zanemarjena in šteje le 61 večjih parobrodov. Glavni izvozni produkti so: surova svila. čaj, bombaž in odpadki od svile. Med boksarskim ustankom leta 1900. in sedanjim pokretom, je velika razlika. Vstajo leta 1900. so vodili konservativni krogi, ki so hoteli očistiti Kitajsko bele kuge in j® bil zato tudi njih pokret v prvi vrsti naperjen proti misionarjem. Toda revolucija leta 1912. je pomedla s starimi nazori, odstranila je dinastijo in izklicala republiko. Kitajska se je po vzgledu Japonske pričela počasi modernizirati, sprejela je od zapada kar je dobrega, poskušala pa vedno otresti se go- M m—~ jBBM——H——m —----------------- LISTEK. A. V. : Od revolucionarne Omladine do Orjune. (Konec.) Po predaji ultimaituma Avstrije Srbiji,' je zavladalo splošno mnenje, da se bodo nreeovori o njem zavlekli za daljši čas. Tega mnenja je biia tudi omladina, ki se je odločila za defenzivo. Vršiti pa ni mogla tudi te, ker so jo pri tem zavrli avstrijski denuncijantje in oblasti, ki so zmetali v ječe tekom prvega dne napovedi vojne Srbiji preko 200 omladine e v samo v Splitu. Le malokoga je prezrlo tedaj budno stražeče oko avstrijske policije, ki je zapirala kar povprek. Pričele so se obravnave in procesi. ki so se pričeli vleči v nedogled. Z njimi pa tudi maltretiranje omladincev, ki so jih vlačili po ječah cele Avstrije. V procesih pa so Mi vedno obsojeni kar po vrsti na dolgo vrsto let težke ječe skoro vsi člani nacionalistične omladine, v katerih je videla Avstrija mnogo nevarnejše elemente, kakor pa V ostalih zaprtih političnih voditeljih naroda, ki jih je po veliki večini samo internirala. Iz teh Ječ ta bi’l spodarskega in političnega vpliva zapada. Sedanji nemiri so pričeli naj-prvo v Šanghaju, največjem Kitajskem pristanišču, preko katerega gre dobra polovica vsega kitajske-! ga uvoza in izvoza. Najprvo so prU čeli napadati posamezne tujce, nato se je pa proglasil štrajk. Pri uličnih demonstracijah je inozemska policija streljala na demonstrante, katerih je veliko število obležalo na tleh. Kitajska vlada je vložila protest zoper policijo, češ, da je rabila orožje proti neoboroženi masi. Ker so dale tuje vlade nezadovoljni odgovor. se je proglasil splošni štrajk' in je prišlo do večjih demonstracij tudi v Pekingu, Hankovu in Kantonu. Največje dimenzije so zavzele demonstracie v Kantonu, kjer je bilo pomorjenih 700 tujcev. Vladne čete so pomnožene s tujimi vojaki sicer Kanton zavzele, bile so pa primorane ga na pritisk vstašev zopet izprazniti in so ti sedaj gospodarji položaja v mestu. Vodstvo protievropske vstaje Je v rokah dijaštva. Angleško in ameriško časopisje poroča, da imajo tudi tu vmes svoje prste boljSevl-ški emisarji. Gotovo pa je, da »o ruske strokovne organizacije nakazale večje vsote v pomoč stav-kujočim. Kitajsko dijaštvo, posebno v Južnem delu države, kjer je do pred kratkim gospodoval liberalni, boljševikom naklonjeni Sun-Jat-Sen, je vsekakor podvrženo boljševiškiin vplivom, kar nikakor ni čudno, ker operira sovjetska diplomacija s samoodločbo narodov in zastopa povsod interese tlačenih in zasužnjenih kolonij izven Evrope. Kitajski delavec in kmet sta pa konservativna in živita še vedno v starih patri arhaičnih razmerah. Znano pa je, da ie kitajski delavec najbolj izkoriščan, najslabše plačan, kitajska deca je prisiljena že v zgodnji mladosti iti v tvornice služiti si vsakdanji kruh, kjer od prevelikega napora umira. Izkoriščevalec pa ni Kitajec, temveč tujec. Je pa še nekaj drugega, kar spravlja Kitajce v obup. Tujci imajo v pogodbenih lukah vsakovrstne privilegije, imajo svojo lastno policijo, vzdržujejo vojaštvo in mornarico itd., sploh iste predpravice, kot so jih imeli v Turčiji, s to izjemo, da so vezane samo na pogodbene luke. Anglijo Je začela' vstaja na Kitajskem vznemirjati, ker ie naperjena v glavnem proti njej in Japonski. Nad angleškimi in Japonskimi podjetji je proglašen bojkot. Angleška vlada grozi z oboroženo intervencijo, če ne prenehajo nemiri. Da so sovjeti vmešani v nemire bi se dalo sklepati iz tega, ker so demonstracije naperjene, proti Angležem in Japoncem, medtem ko ne nastopajo demonstranti tako sovražno napram Francozom in Ame-rikancem. Anglija je pa Sovjetom naj večji nasprotnik in se sovjeti trudijo, ustvariti kontinentalni blok proti nji. Uničenje angleške trgovine s Kitajsko bi pa zadalo tej neva- ren udarec In se tega tudi Angleži prav dobro zavedajo. Na Daljnem Vzhodu se priprav^ IJajo veliki dogodki. Težko pa Je že aanes reči. da bo uspel pokret kitajskega nacionalizma in če se bo posrečilo kitajski inteligenci dvigniti narod iz letargije, v katero je zapadel In iz katere ga niso mogle zbuditi niti večne meščanske vojne, narod ki se je navadil ubogati vsakega generala, ki ie imel le peščico vojske za seboj. Zato Je mogoče, da bo končal tudi ta pokret ravno tako brezuspešno kot že mnogi v novejši kitajski zgodovini. Obsodba morilca T. Radojdna. V zadnji številki smo že v »kroniki« omenili, da Je obsojen morilec br. Toše Radojčlna niai 12 let težke ječe. Danes prinašamo natančnejše poročilo o poteku te razprave. Razprava je trajala tri dni, to je 2., 3. in 4. junija. Vršila se je v To-varlševu. Najsi so člani mračne srnaovske organizacije porabljali vsa mogoča sredstva, da bi kar najbolj razbremenili glavnega kriv-ca-morilcta Iso Vasiljeva, vendar je prejel ta plačilo z obsodbo na 12 let ječe. Z obsodbo se je obtoženi popolnoma zadovoljil, ker je bil prepričan, da bo obsojen na smrt. Zbog te premajhne kazni je vložil državni pravdnlk pritožbo podprto z novimi prlčaimi, kojih izjave morilcu Isi Vaslljevu zagotavljajo vešala. Vsa obravnava je pokazala, da je bil pokojni Toša Rad oj čin, eden naših najbolj uglednih članov v Vojvodini, žrtev dobro premišljenega in prirejenega zločinsko izvedenega načrta. Proces pa je tudi razkril vsemu svetu grozno moralno pokvarjenost v psevdonacionaljsitičnli organizaciji Srnao. o kateri smo mi opetovano poročali. Po izpovedih prič je ugotovljeno, da se je baš v Srnau zbirala vsa najslabša usedlina najnižjih plasti naše družbe, ki se je rekrutirala iz kriminalnih tipov najslabše vrste. Njihovi voditelji v Tovariševu, pop Lazič in učitelj Borčoški so bili po pričevanju svedokov najbolj odvratni tipi, ki so oznanjali namesto ljubezni, vere in prosvete — klanje in ropanje. Kako so nizko padli ti lopovi, se najlepše vidi iz besed svedoka Nemca Aksa, ki so mu dejali: »Blagor Tebi. da si Nemec, ker bi sicer poginil.« Orjuni je ta proces v največje zadovoljstvo. S to obsodbo se dvigne število obsodb Srnaovcev zbog plačkanja in zahrbtnih napadov v Vojvodini, skupno na 174 let ječe. Dočim pa še ni bil doslej obsojen niti eden Orjunaš v Vojvodini. Razprava pa je obenem razbila še zadnje ostanke spoštovanja, Idi ga je imela doslel Srnao med narodom vsled svojega srbskega imena. PRISIŽBMJ Dopis!. ©mladinci rešeni šele z nastopom cesarja Karla in z zopetnim zasedanjem parlamenta, ko ie bila leta 1917. proglašena splošna amnestija za vse politične zločine. Bili pa so skoro vsi več ali manj bolni po triletnem trohnenju v avstrijskih zaporih. ki soi zahtevali tudi svoje žrtve, med njimi Milivoja Petretiča in dr. Frano Kulišlča. Enako se je godilo tudi ostalim omladincem po Hrvatski in Sloveniji, ki so jih preganjali in zapirali kar en mas. V ječah je izdihnil Endlicber, ki so ga pokopali kak oj kločinca brez vsakih pogrebnin svečanosti. V Bosni pa so se procesi proti omladincem kar gomilili. Obsodbe na smrt so prtatv deževale. Večina atentatorjev na prestolonaslednika je bila obsojenih na smrt. Mladoletni Princip, Cabrinovič In Orabež pa na 20 let težke Ječe, v katerih so odmirali kakor rože. Vsi trije Izdihnejo v silnih mukah, a vendar herojsko in junaško v avstrijskih ječali, kjer so trpeli muke, kakor srednjeveški kaznjenci. Vsi omladinci pa so v glavnem prenesli te silne muke junaško in ponosno, kar jim je priznala i Avstrija. Niti najstrašnejše muke niso mogle zlomiti njihovega ponosa in vere v zma^o. Najsi je bil izgled, da je že vse izgubljeno, ko je bila Šrbiia pogažena, Romunija ob s Ia,- Slovenjgradec. Našim Nemcem se godi dobro, celo predobro, zato postajajo oholi. Njih pevsko društvo »Liedertafel«, ki je bilo ob prevratu oblastno razpuščeno, še vedno deluje. V skriti dvorani Schul-lerjevega hotela se vrše redne pevske vaje, ki se nadaljujejo, kakor poroča »Jutro«, pozno v noč po mestnih ulicah, in sicer ne ravno »pianissimo«. pač Pia »pijano«. Na praznik, 21. aprila so priredili »Malausflug« k Janežu, dobremu znancu dravogradske Orjune. Vsled praznika je bila večina Orju-našev iz Slovenjgradca in Dravograda odsotna, zato je izlet potekel med nemškim popevanjem brez nesreče. Ziai nas in za Nemce bi bila stvar o tem za enkrat končana, ker smo jim ta dogodek napisali na konto končnega obračuna, ki ni več daleč. Pogledati pa moramo v oči onim žalostnim junakom, ki se imenujejo Slovence, pa se kljub temu niso sramovali igrati ta dan ponižnih služabnikov nemške gospode. To so oni narodni izdajalci, katerih imena je »Jutro« zaenkrat zamolčalo, ki pa jih mi ne moremo in ne smemo zamolčati. Preveč je teh izdajalcev in pregrda so njih dejanja, da bi Jih mogli brez prevelikega smradu vse naenkrat predstaviti javnosti. Danes se omejimo le na enega, radi katerega se narodno prebivalstvo obmejnega Slovenjgradca najbolj razburja. dana in ko so pričeli omahovati i stari sotrpini, ni zatemničena omladina niti z eno samo gesto zaprosila milosti. V vseh avstrijskih ječah ni bilo niti enega omladinca, ki bi samo poizkušal pridobiti si kako pomiloščenje od strani Avstrije s kakršnokoli prošnjo. Marsikdo ni mogel tega pojmiti in je videl v tem samo »mladostno neunmots«. Dogodki pa so jasno pokazali, da so ti mladi ljudje gledali najbolj realno na njihov razvoj in da so se v njihovih vrstah zbirali najjačji karakterji, ki so v svojem silnem zanosu kraljcv-siromakov za vedno prekinili s prosjaškim moledovanjem za malce najprimitivnejših pravic. Njih pravilo je bilo: »Trpeti in vzdržati, premagati in obvladati vse zapreke ter makar umirati za svojo Idejo s ponosno zavestjo, da smo izvršili svojo dolžnost... Vendar pa- ni dohitela vojna vse omladine v Avstriji. Nekaj jo je že pred časom pobegnilo v Srbijo, ne-kai pa jo je študiralo v inozemstvu. Oni del, ki se je nahajal v Srbiji, je nemudoma pričel vstopati v srbsko redno vojsko ali pa med komite in dobrovoljce. Borili so se hrabro in polagali svoja cvetoča življenja na oltar domovine. Med njimi skoro prvi voditelj slovenskega nacionali-srtSčno-omladinskegia pokreta, idealni in plemeniti Avgust Jenko. (Za P jim pa jih jo'padlo/ še cela .usta Gospod Alojzij Krajnc, tajnik mestne občine, organist župne cerkve, pevovodja narodnega pevskega društva, član Sokolskega društva m številnih drugih narodnih organizacij vodi s svojo »narodnostjo« za nos ves Slovenjgradec že nekaj let. Da se mu pri tem godi dobro, o tem so preprioaini vrabci na občinskih strehah in kapuni pod njimi. Oboji vedo mnogo, le škoda, da prvi ne morejo, drugi pa iz previdnosti nočejo govoriti o tem. Ta odlični »narodnjak« je prežal na avtomobile, motorje, kolesa in kočije nemške gospode zunaj mesta pri elektrarni, kjer se je pomešal med tevtonske pevce, ki So ga vra-čaje se na istem mestu zopet postavili na prašno cesto. Na tega občinskega tajnika, ki je že 14 dni prej pri Scharnerju tudi nemški popeval, opozarjamo g. župana in slovenske občinske odbornike, dasi ima g. Krajnc po lastni izjavi primeren rešpekt le pred nemškimi občinskimi odborniki, ker »nič se ne ve, kako še bo«. Da ga je na tej poti spremljala soproga »Zlatka«, je v redu. Saj ona ie le v dobi ženifovanja postala nezvesta svojemu nemškemu prepričanju, pred par meseci pa je skesano zopet izstopila iz Sokolskega društva in tako utrla pot do trdnjave Schullerjeve. kamor hodi popevat sedaj njen soprog. Pripomnimo naj še, da je isti dan vabil predsednik slovenskega pevske- drugih. ki so s svojo krvjo potrdili svojo nezlomljivo vero. Kdor ni mogel vršiti vojne službe, je pa s propagando in delom v zaledju podpiral titanske napore srbske vojske, dokler ni prišlo do tužnega zloma I. 1915.. ko so sc preostanki omladincev, ki so bili v Srbiji zajedno s Srbi razpršili po celem svetu. Naleteli pa so pri tem na so-druge. ki so med tem časom že z uspehom propovedovali n,a zapadu idejo združitve vseh Jugosiovenov in zastopali njih težnje. Voditelj pa jim je bil sedanji predsednik Di-rektorijuma br. dr. Ljuba Leontič, ki je pobegnil iz Avstrije v Italijo, kjer je pričel takoj z energičnim delom. Predlagal je ustanovitev »Jugoslovenskegia Odbora«, v katerega je povabil tudi g. dr. Gregorina kot zastopnika Slovencev. Izdelal je dalje proglas na »narodni ustanek«, ki ga je nato po zaupnikih razširil po celi Ameriki in celo po Avstriji. Nato je predlagal ustanovitev dobrovoljskih legij, ki naj bi s krvjo potrdile pred svetom težnjo Jugosiovenov. da se združijo s Srbijo v eno, skupno državo. Pri tem svojem delu pa je naletel vedno na ovire od strani onih. ki so pripadali starejšim gospodom V »Jugoslovenskem odboru«. Možje namreč niso mogli doumeti zahteve Ptji!iid:ttcev, da si pos.tivi Ju;>oslo- ZIAT0R06, TERPfcKTIM | ga društva svoi pevski zbor na izlet na svoje posestvo. Tudi ta izlet se ie vršil brez nesreče, le pelo se je brez pevovodje, ker g. Krajnc ni Imel časa. Radovljica. Saj ni Orjuna zato, da bi se bodla z malenkostmi očetov svečonoscev, vendar pa se člo-. vek nehote nasmeje, ko gleda njih sinešnost. Je samo to onemogla jeza — ampak saj Orjuna ni kriva, ako gre za Predtrškim banderom par ženic in si Radovljičani za svojega morajo izposoditi celo enega Predtržana, da nosi bandero. Pu-' stite, da nosi bandero Orjuna. pa boste videli, da nas je dosti za Radovljiškega, kot Predtrškega in LancovŠkega — pa iih bo še mnogo zadaj. Ako pa smatrate to za monopol svojih izvoljenih, pustite nas pri miru, ko vam nečemo jemati teh odlikovanj! Pa ti pride oče podžupan in kakor otroče pokaže: evo ga. ta tudi ni pokleknil. Da, ako bi nam antanta kupila kroje in obleke iz »čistega usmiljenja« do bližnjega, zakaj ne bi tudi javno pokazali svojčga verskega čuta, tako pa mirno v duši čutimo ono. kar vemo, da je po-, trebilo in koristno za dušo. In če smatrate, da je javno češčenje boljše — zakaj pa gg. svečonosci niso šli po kolenih, ko so bili po njih mnenju vendar bližje Bogu? Ali oče podžupan se tega ni zavedal, on je le okoli gledal druge, kai počenjajo in komandiral s svojo svečo: klekni, diž’ se! Tako je razumeti duševno pričujočnost pri Bogu* In končno — morda je imel povelje od zgoraj! Vendar mislimo, da ni to pnav •— po neki stari »Domovini«— kjer se čita, da so ata boga Bakha tako goreče javno častili kot »sv. Aleš pod štengaimi«, da Pa ie zdai šel tako zraven pravega,^ kot vsak zemljan. Ali Bakh' zasluži večje češčenje — in še do venski odbor kot vrhovno in vodilno načelo to, da smo Jugosiovea* (Srbi, Hrvati in Slovenci) en nared in da zahtevamo ujedinjenje vsega srbskega, hrvatskega in slovenskega ozemlja v eno, enotno, svobodno *n neodvisno narodno državo. Ker, so postajali spori in debate radi te formule le predolgotrajni in preveč pigmejski, je dr. Leontič za vselej zapustil seje Jugoslovenskega odbora in pričel sam z omladino in s pomočjo Amerike, ki je takoj z vso svojo silno energijo, katero ima tam naš živelj, podprla njegovo delo. Pred odhodom v Ameriko pa je še odšel v Ženevo, kjer so se zbirali tedaj vsi omladinci in sodeloval pri redakciji znamenitega »jugoslovenskega maniiesta«, ki mu ;e napisal uvod sam dr. Masaryk. V njem ie podal baš ta tudi svojo prvo javno izjavo v emigraciji, v kateri se je izjavil za osvobojenje Jugosiovenov in Čehov. Iz Ženeve je odšel dr. Leoniič v Južno Ameriko, kjer je pričel takoj z organiziranjem »Jugoslovanske narodne obrane«, ki je od tedaj v naprej financirala vse delovanje »Jugoslovenskega odbora«. Sprejeta ie bila tudi na Velikem zboru vseh delegatov Narodne obrane Resolucija, ki je bila v bist vu pr vi brezkompromisni, integralni jugo-slovenski program storjen za časa voj: k e. 1x0 je organiziral Juži.3 Stev. 26. tega so mu morali pomagati rav.io današnji OrjunaŠi. , drugega bi bilo: moral bi priti Kn stus z bičem zopet v tempel in pošteno pretepsti vse one, ki hočejo svojo pobožnost pokazati na zunaj, potem pa boste videli, da bo v cerkvi kmalu več orjunaških znakov kot orlovskih, kot je sedaj to pri vsaki državni maši. Ne zunanja hinavska pobožnost, ampak notranja, duševna bo na sodnji dan ločevala kozle od ovac, ker Bog nebeški je bolj pravičen kot njegovi zemeljski namestniki, svečonosci, bandero-nosci. izposojeni in neizposojeni, in drugi, ki mislijo, da bodo s pogle* dom že vzbudili strah ln trepet. Trbovlje. Bilo je prejšnji mesec po nekem pogrebu. Ko so se Ijudj^ razhajali, je pristopil neki tukajšnji učitelj k rudniškemu nameščencu P. ter se pričel z njim razgovarjatt v blaženi nemščini, kar je vzbudilo med občinstvom precej pozornosti. P., Nemec - inozemec, se zaveda svoje narodnosti! Kaj pa naš učitelj. ki naj uči mladino narodne zavednosti? Kakšen vzgled ii daje?, y bodoče bomo imenoma navedli v »Orjuni« vse one, ki nimajo nikar lcega narodnega ponosa, pa hočejo imeti povsod prvo besedo. Toliko za danes! Poziv vsem bratom in prijateljem našega pokreta. Oblastni odbor v Ljubljani teži od Trboveljske tragedije ogromno breme dolgov, ki grozi zatreti nadaljnl razvoj organizacije. To težko flnancijsko stanje se je še vsled prošlega kongresa poslabšalo, ker so organizacije vse prispevke dajale v potne blagajne in prepustile Oblastni odbor samemu sebi. Dnevno se množe naloge, ki nam jih nalaga potreba ohrane naše nacionalne stvari, toda vodstvu so vsled pomanjkanja denarnih sredstev popolnoma vezane roke. Vse naše delo zaostaja vsled nerazumevanja, ki ga kaže članstvo napram frnancijskim potrebam pokreta. Vsi naši pozivi, da bi se pristopilo k intenzivnemu nabiranju denarnih- sredstev ostanejo brez uspeha in tako se mora Oblastni odbor, mesto da bi posvetil vso svojo energijo izvajanju programa-boriti za zbiranje najpotrebnejših denarnih sredstev. Vsi tisoči članstva ljubljanske oblasti niso svojemu odboru dali niti toliko denarnih liko, ki bo v zadnji potankosti odražala vse delo posameznikov, ki se danes še zakriva v pozabljenju. V ta namen pozivamo vse brate, da nam pošljejo v obliki točnih in zanesljivih opisov svoje spomine iz svojega omladinskega delovanja za Jugoslovenstvo. Te memoiaire bomo priobčevali v »Orjuni« kot podlisi-ke, kakor smo to doslej storili že v večih slučajh. S tem bomo oteli pozabljenju marsikatero zanimivo in važno poglavje iz dela za rušenje Avstrije in zbrali ^ zelo hvaležno gradivo za bodočega kritičnega zgodovinarja, ki bo na globoko in široko obdelal dobo jugoslovenske nacionalistične omladine. H knjigi sami še omenjamo, da ima že tudi dokaj jasen' historijat razvoja Orjune od njenega prvega* pričetka pa do Kongresa v Beogradu. ki bo v prihodnjem ponatisu tvoril že važno poglavje. Tudi ta pregled nastanka in razmaha Orjune nam kliče, da se bo potreba pričeti resno baviti z mislijo zbiranja gradiva za pregled razvoja Orjune v Sloveniji. Kajti brazde, ki jih je zarezal že doslej naš pokret med našim ljudstvom..so že tako globoke. da bodo ostale za vedno... Mftni m® m ra mmttmim spite. THE REX CO., Ljubljana. sredstev, kolikor jih je sam brat predsednik osebno nabral. Ta malomarnost ne sme trajati dalje. Vsled nje stojimo danes pred katastrofo. Obl. odbor je odredil posameznim organizacijam potom okrožnice izvanroden davek, da z njim pokrije vsaj častne in najnujnejše dolgove. Od organizacij zahtevana vsota je minimum, ki ga Oblastni odbor potrebuje za nadaljnl obstoj, nadejamo pa se. da bode članstvo razumelo naš obupni klic in nam še v veliko večii meri priskočilo na pomoč, če bi pa tudi ta naš apel ostal brez odziva, bo Oblastni odbor prisiljen sklicati iz-vanredno skupščino, da vrne članstvu svoj mandat. Oblastni odbor Orjuna Ljubljana. POZIVAMO VSE ČETNIKE, da se v kar največ/em številu udeleže faz vi tja praporov Orjune Škofja Loka in Železniki. O. C. O. Seja širšega bataljonskega čet niškega odbora se vrši v petek 19. t. m. ob 20. uri v prostorih Oblastnega odbora. Udeležba strogo obvezna. Obl. četniški odbor. Izključeni so iz Orjune gg. Dou-gan, Pero Šegota, člana Akademske Orjune in član Orjune Radovljica g. Danjči Čebulj. Člani "«n članfce mestne Orjune Ljubljana! V nedeljo, 21. junija se vrši razvitje prapora Orjune Škofja Loka in Žiri. Z ozirom na velepo-membnost teh dveh naših organizacij pozivamo vse članstvo k najobilnejši udeležbi. Odhod zjutraj ob 6.43 uri. Zdravo! — Odbor. Kronika. POLOŽNICE PRILOŽENE! Vsem cenj. naročnikom smo danes zopet priložili položnice. Zato prosimo vse, ki še do danes niso poravnali oziroma obnovili naročnino, da store vsaj sedaj svojo dolžnost. CenL naročnike, ki pa imajo naročnino že plačano, prosimo, da nam pridobe novih naročnikov in jim izroče položnice, da zamorejo plačati naročnino. Imovitejše pa prosimo, da nam pomagajo in darujejo po svojih močeh za tiskovni sklad. Uprava, Iz laških Ječ se ,ie povrnil brat Tegelj. glavar četniške sekcije Orjune Planina, ki so ga pred osmi" mi meseci popolnoma brez vzroka Strsn 8. aretirali Italijani. Držali so ga nato navzlic protestom z naše strani celih osem mesecev v svojih umazanih zaporih in mu prizadejali silno trpljenje, hoteč s tem izvabiti iz njega kako izpoved v škodo Orjuni* Navzlic vsemu temu pa je ostal br. Tegelj neomajno zvest in prenesel vse težave svojega robstva. Osvobojenega brata pozdravljamo tein potom v imenu vseh Orjun, ki mu izrekajo polno priznanje za njegovo neomajno orjunaško zavest. »Naša Straža« je posvetila pro-šli teden našemu pokretu kar cel uvodni članek. Povod za to ji je dal, kakor sama indirektno omenja, naš veliki beograjski kongres. Mi bi se seveda na ta članek ne ozirali. če ne bi bil izraz take beda-stoče in talce duševne revščine, kakršne »Straža« doslej še ni pokazala. Ne mogli bi našteti vseh slučajev, v katerih nas je »Straža« napadla, toda vsak teh napadov je imel doslej vsaj neko vsebino, pa čeprav lažnivo in napačno, ta najnovejši pa nima niti tega. Doslej nas je ta list napadal kot »demokratsko gardo«, v tem članku pa sam pravi, da to več nismo, ker da se je večina na kongresu izrekla proti pretorijanstvu, čeprav med Orjunaši niti prej niti na kongresu v Beogradu tako vprašanje sploh ni bilo stavljeno, ker za nas enostavno ne obstoja. Orjuna dobro ve kaj hoče in za to se kot čisto neodvisen in samostojen pokret ne more pečati z vprašanjem ali je recimo za demokrate ali je proti njim. Zato pa, ker se je po trditvi »Straže« večina v Beogradu izjavila proti samostojnim demokratom, zato Orjuna nima nobenega vzroka več za še nadaljno obstojanje in »Straža« se čudi, zakaj se Orjuna ne razide, ker je sedaj nihče več ne potrebuje. Pa tudi še radi tega je Orjuna brez podlage, ker je po osvobojenju in ustvaritvi Jugoslavije nadaljevanje predvojnega in medvojnega jugoslovenskega revo-lucijonarncga gibanja nepotrebno, t— Slava taki modrosti. »Po razpadu Avstrije m zlomu Habsburžanov ter osnovanju Jugoslavije nima klerikalna stranka nobenega vzroka več za obstojanje; posebno pa ga nima več od takrat, ko ne podpira več radikalov. Zakaj se torej ne razide?« Kaj bi nam rekla »Naša Straža«, če bi napisali mi to modrost, ki pa bi bila v ostalem vendar tisočkrat bolj stvarna kakor je njena?v Gospodje pri »Straži« le potolažite se; Orjuna ima toliko vzrokov za obstoi in toliko tako nujnega in tako velikega in dadeko-sežnega dela, da ga sedanja generacija njenih članov prav gotovo pri najboljši voiji ne bo mogla opraviti. Gotovo, da bo enkrat v bodočnosti prišel čas, ko bo Orjuna dovršila svojo misijo in izginila, to se bo zgodilo pa takrat, ko o sedanji klerikalni stranki in najbržc tudi o vseh drugih, ki danes mrcvarijo naše javno življenje, že davno ne bo ne duha ne sluha. Zato priporočamo »Naši Straži«, naj v bodoče, ko bo pisala še o Orjuni. piše vsaj malo manj bedasto. Namena, ki jo je vodil pri objavi tega članka: z omalovaževanjem našega pokreta zatemniti velik vtis. ki ga je napravil naš Kongres in zatuš&ti naše silno in naglo naraščanje, ni dosegla, ker je že s tem, da mora pisati o nas že uvodnike pokazala, da Orjuna. vendar ni tako »brezpomembna«, kakor bi jo rada prikazala. Grda razvada. Nešteto je umazanih potez v našem političnem življenju, ki zaslužijo najostrejšo grajo vseh poštenih elementov. Ena izmed teh mnogoštevilnih j-tudi izrabljanje obupne razmejitve napram Italiji, ki ie prišla v navado pri naših političnih strankah in časopisih. Tako se zopet to pot zaganjajo v zvesne političarje, posvečeni »Slovenčevci«. Vidijo namreč v grehu nas vseh, nek specialni greh svojih političnih nasprotnikov, ki so danes slučajno na vladi. Poznamo moralo naših vodilnih politikov. kojih vest ni baš pretanko-čutna, vendar pa trdno verujemo, da ga ni med nami politika, pa najsi potem pripada že tej ali oni partiji, ki bi hote in zavedno zanemarjal koristi svoje domovine in prostovoljno izročil samo le ped naše zemlje tujcu. Zategadelj smatramo vsako tovrstno očitanje in namiga-vanje za najstrožje graje vredno postopanje. V politično borbo se pač lahko vlači marsikaj, a eno jiaj bi vendar ostalo sveto vsem partizanom, to so naše meje in neosvc-. v s »o rjuha;* Naš pokret. Sestava novega glavnega odbora Orjune. Predsednik vseh Orjun; dr. Ljubo Leontič. člani Glavnega odbora; Direktorij v Splitu: Niko Bar-tulovičj dr. Mirko Korolija, Čiro-Cičin-Sain, Jerko Čulič, dr. Edo Bulat, dr. Vlade Matošič. Prestolniška sekcija: inž. Miloš Radojlovič, inž. Ilija čav-i'na, Dobroslav Jevdjevič. Revizijski odbor Orjune; inž. Marko Kranjec, dr. V. Kr-stulovič, Dušan Kovačevič, dr. S. Stulbofer in prof. S. Roca. Evropski listi v našem kongresu. Večina velikih listov, ki imajo stal- ne dopisnike v Jugoslaviji, priobču-. je večje ali manjše članke o našem kongresu. Vsi pa enodušno govore o Orjuni, kot o elementu reda in discipline v Jugoslaviji in da je pokret. na katerega mora brezpogoi^ no računati vsaka vlada v Jugoslaviji. Lepe slike iz našega Kongresa prinašajo tudi razni beograjski ilustrirani listi, na kar opozarjamo naše člane in prijatelje. Nekai krasno uspelih slik, katerih klišeji pa še niso gotovi, bomo priobčili tudi ral v prihodnjih Številkah »Orjune«, da bodo imeli tudi naši čitatelji lep spomin na veliki zlet Orjune V Beograd. Mariborska oblast. Informativni sestanek v Rušah. V soboto 13. t. m. zvečer se je vršil v gostilni g. Novaka v Rušah informativni sestanek v svrho ustanovitve Orjune Ruše. Sestanku je prisostvovalo nekaj naših prijateljev in prijateljic ter tudi dva zastopnika socialistov, ki sta prosila, . Smeta prisostvovati, kar se jima je seveda dovolilo. Sestanka so se v imenu O. O. udeležili predsednik orat dr. Snuderl,- politični tajnik br. Kadivoj Rehar in br. Božo Tripalo. 1 o govorih delegatov in po debati Se je sklenilo, da se prične takoj z delom za osnovanje Orjune in se ie v ta namen izvolil pripravljalni odbor. V kratkem se bo sklical v Rušah tudi javen shod v svrho obvestitve javnosti o programu in ciljih Orjune. Priprave za osnovanje Orjune v Slivnici, V nedeljo 14. t. m. sta posetila politični tajnik brat Radi-voj Rehar in brat Božo Tripalo Slivnico, kjer sta v pogovoru z našimi tamkajšnjimi zaupniki pripravila vse potrebno za osnovanje krajevne Orjune, ki se bo vršilo prihodnjo nedeljo. Prijavljenih je že dovolj članov za os no vam je M. O. Delavski sliod v Račah. V četrtek 18. t. m. se ie vršil v Račah shod za tamkajšnje tovarniško delavstvo, na katerem so govorili zastopniki O. O. iz Maribora. O poteku bomo še poročali. Snovanje novih organizacij. Zadnje čase prihaja vedno več krajev z željo ix) osnovanju Orjune. Zad- nje dni sta se javila zopet dva čisto kmetijska kraja, Sv. Miklavž in Juršlnci. V obeh krajih se bodo te dni vršili sestanki. Revizija vseh organizacij v Ma* riborski oblasti. Po sklepu I. O. O. obišče tekom tega in začetkom prihodnjega meseca oblastni politični tajnik brat Radivoi Rehar vse Orjune v oblasti v svrho revizije in v zastopstvu Tiskovne založbe. Brat Rehar bo obdržal pri vsaki organizaciji sestanek, na katerem bo poročal o kongresu v Beogradu in o načrtih delovanja v prihodnjih mesecih. Pozivajo »e vse organizacije, da pripravijo v sosednjih krajih, kjer še ni organizacij, teren tako, da bo brat Rehar obiskal lahko tudi ! ts kraje in obdržal informativne sestanke v svrho ustanovitve novih Orjun ali vsaj poverjeništev. Vsaka organizacija bo o dnevu prihoda pravočasno obveščena. | ZA NAKUP 1 OBLEKE nudi nalcenelš!! vir JOS. ROJINA LJUB LIAN A. Statuti ln legitimacije. Oblastni odbor je nabavil nove statute (pravila) ln legitimacije, tako da jih sedaj lahko dobi vsaka M, O. in vsa-i ko M. P. v poljubni količini. Naro- čila naj pošljejo vse M. O. in M. P. na novo, ker bi se kako staro naročilo pri sedanji dostavitvi lahko prezrlo. Istotako ima O. O. v zalogi tudi vse ostale tiskovine. Ljubljanska oblast Škofja Loka. Ponovno opozarjamo yse bratske organizacije, aa se vrši v nedeljo 21. junija razvitje dveh praporov, kar bo dalo sloves^ nosti Še posebno manifestativen značaj! Spored je razviden iz lepakov, ki smo jih razposlali vsem br. Orjunam. Opozarjamo, da se vrši slovesnost ob vsakem vremenu, ker bi v najslabšem slučaju dobili dovolj strelie v obširnih, moderno opremljenih prostorih »Sokolskega doma«, kjer se tudi vrši velika zabava. Sprejem udeležni-kov pri jutranjih vlakih ob 6.41 in 7.26. Postopek radi polovične vozne cene ie isti kot sicer. Legitimacije se bodo izdajale v društveni sobi. Priporočamo ljubljanskim bratom. da se odpeljejo z državnega kolodvora, ker Uh stane vsa vožnja 7 Din. Zdravo! Občni zbor Orjune Hrastnik, o katerem dosedaj zbog pomanjkanja prostora še nismo poročali, je izpadel prav dobro. Vodil ga je brat predsednik Oblastnega odbora Inž. Marko Kranjec, ki je zbranim čla-ifom poljudno in razumljivo razložil velike ideje in naloge Orjune. Novoustanovljena Orjuna bo po svojem članstvu in odboru sodeč postala v najkrajšem času ena naših prvih organizacij in vredna pose-strima vrlih delavskih Orjun v Zagorju, Trbovljah in Rajhenburgu. Orjuna Vič-Glince sklicuje na 20. t. m. sestanek ženske sekcije. Na 25. t. m. pa plenarni sestanek celokupnega članstva. — Udeležba strogo obvezna. Orjuna Viž . GIfnce naznanja vsem članom in prijateljem, da priredi 2. avgusta t. 1. vrtno veselico na Viču ter naproša organizacije v okolišu, da se na to ozirajo. Podrobni program sledi še v prihodnjih številkah. Mestna Orjuna Gradac je priredila v nedeljo 14. junija svojo prvo vrtno veselico. Vzllc slabemu vremenu je bila udeležba lepoštevilna Iz Ljubljane nas ie posetil delegat br. Prosenc, kateremu, so se tudi pridružili bratje in sestre iz Novega mesta, med njimi brata Simončič in Ogrin. Prišli so tudi prijatelji somišljeniki iz Črnomlja. Metlike in sosednih krajev. Po pozdrajvu gostov in občinstva .ie podal brat Prosenc nekaj misli o Orjuni. S svojim lepim, jedrnatim govorom je napravil na posetntke izvanreden vtis • ter jih tako navdušil za nacionalno misel, da se jih je takoj po govoru prijavilo lepo Število za vstop v organizacijo. Ob sviranju Gribeijskih tamburašev se je vršila prijetna domača veselica. Vsem posetnikom se naiprisrč-neje zahvaljujemo in priporočamo, da širijo med seboj idejo jugoslo-venskega nacionalizma. Prepričani smo, da bodo pristopili v naše vrste tudi drugi pošteno misleči Belokranjci. tako, da bo naše število, imponiralo vsem onim, ki si domiš-ljujejo napraviti iz naše lepe domovine ruševino. Pripravljalna dela za razvitje našega prapora so v polnem tiru in ne bo dolgo, ko bo tudi v Belokra-jini plapolala Orjunaiška zastava, ko se bomo vsi sestali in stisnili bratsko roke I Službene obiave. Ameriko, je prenesel sVoje delovanje na sever, kjer pa vsled pritiska anacionalnih elementov in srbskih separatistov ni dosegel tolikega uspeha kakor je bilo sicer želeti, Pomagal mu je pri tem delu tudi Slovenec dr. Drago Marušič, ki je baš. tedaj prisi^el iz Evrope. Kakor so pripravljali v zunanjem svetu počasi, a gotovo razpad Avstrije, tako se je tudi v njenem osrčju vršil čisto programsko izvedeni počasni razkroj, ki je dosegel svoj končni cilj leta 1918. z razpadom trhlega habsburškega kolosa. Pri tem pa so mnogo pripomogli zooet k uspehu baš omladine:. ki se ponajveč zbirali v Zagrebu. ljara A4tSrmVSHka prili!P’ da se jav- kam in vsL,?a* "avzhc vsem mtl* Ska nacionallst^^j^0510^;1-vedno visoko vihti pranmi'^ ^ venstva. Avstriji so bile štete °' Revolucionarno razpoloženje, okren’ ijeno z-uspehi srbske vojske’ izvrši Prevrat in proglasi svobodo. Komaj na je bilo proglašeno osvobojenje, že so sc pričele trzavice in izpadi nrotj Srbom, ki pa so imele navidez konec _ za vedno s pr oglaseniem lljedtfijenja dne 1. decembra. V tem aktu je videla tudi nacionalistična omladina^ prožeta idealizma znamenje, da je njen glavni posel dovršen ln da bodo odslej vodili politi- ko in državo starejši in izkušenejši možje. Storila pa je s tem veliko PO-greško. ker se je umaknila v ozadje m prepustila vse delo starim politi-taijem, ki so revolucionarna gesla omladine z jugoslovenstvom skupaj zavrgli v kot in povabili k svojemu delu avstrijske klerikalce, šucko-rovce, Radičevce in vso ostalo pro-tifugosloveusko drhal, ki je naglo odvrgla od sebe masko jugosloven-stva in pričela z očitnim defetizmom na celi črti. Omladina je težko občutila vse to. ni pa imela dovelj energije, da bi se postavila temu po robu, dokler ni bila po večlli poizkusih ustanovljena _ Organizacija jugosloven-skih nacionalistov, ki ie prevzela v svoje okrilje vse tradicije in vso dedščino nacionalistične omladine z njenimi najboljšimi voditelji, s koji-mi nadaljuje prestano delo ter tvori tako kontinuiteto predvojne nacionalistične omladine. S tem smo na kratko navedli vsebino tega osnutka zgodovine clovanja ^ predvojne revolucionarna SJ^dine do ustanovitve Orju-• - snova historijata našega re-vo ucionarnega pokreta je s tem položena. Naloga nas vseh pa je. da to delo, ki nudi le refleksno sliko vsega nadčloveškega napora revolucionarne omladine spopolftiti v .to,- * Hrvatska Esfcomptiia ba^ka, Zagreb. Imenovana banka le stopila ofenzivno zoper naš pokret v b.oj. V Mariboru prosluli ravnatelj Herman je povzročil, da je morala Centralna banka opustiti svojo mariborsko podružnico, postaviti število uradništva na cesto. Imenovani je bil od nekdaj zagrizen nemški cionalist ter, kakor se v političnih krogih sliši, celo gmotno podpiral pri zadnjih volitvah nemško nacionalno gibanje. Razen tega je Narodna banka odločila, da tistega zavoda, kjer se nahaja ravnatelj Herman, ne bo podpirala s svojimi krediti. Ko je prevzela Hrvaitska eskomptna banka tukajšnjo Anglo banko in se vselila v prostore prejšnje Centralne banke, je mariborska Orjuna izvedela, dia se namerava nastaviti Herman kot ravnatelj te nove banke in razen njega še nek drug gospod, o katerem se marsikaj šušlja. Mariborska Orjuna je ta položaj objasnila ravnateljstvu Hr-vatske Eskomptne banke, prejela pa v odgovor zafrkacijo in poročilo, da je ravnatelj Hermann nastavljen v Mariboru. Mi za enkrat samo opozarjamo naše politične, nacionalne in gospodarske kroge v Mariboru, dlai se bodo vedeli na-pram temu izzivanju primerno ravnati. Orjuna pa si seveda pridržuje pavico prostih rok. Dvoličnost. Dočim je v Ljubljani zastopnik italijanske vojske VI-sconti Prasca kar gorel navdušenja za »lepoto sinjega venca lepih zelenečih gora slovenskih« In ko se zahvaljuje generalni konzul Italije piarki Paterno di Sessa z najizbra-nejšimi besedami, pa uganjajo v ne-odrešeni domovini fašisti še vedno v naprej svojo zločesto igro. Potisnili so nivo prireditev našega življa že tako nizko. čJ^ mu ne preostaja prirejati drugega kakor igre in predavanja. Pričakovali smo, da bo vsaj tu obstal njih pritisk. V tem pričakovanju pa smo se zelo varali, ker smo doživeli baš na predvečer pogreba italijanskih vojakov v Ljubljani, da so Italijani prepovedali na Kontovelu uprizoritev »Scampola«, fci je vendar poleg vsega še Italijansko delo in prevedeno samo v slovenščino. Radovedni smo. kaj ie bilo Italijanom V tem delu tako nevarnega, da so smatrali umestno in potrebno ga prepovedati. Ob istem času pa so laški kulturonosci tudi delouia prepovedali veselico na Herpeljah. To tudi seveda povsem brez vzroka. Italijanski diplomati in sam on. Mussolini neprestano naglaša. da obstojajo med nšao državo in Italijo najboljši odnošaji, ki jih hočejo še pojačiti s komedijami kot je bil prevoz italijanskih vojakov v Italijo. Prepričani pa naj bodo, da So vse njih besede zaman in da ne bo preje med nami prijateljstva, dokler ne bodo Izvozili vseh svojih mrtvih preko Soče in Brd v blaženo Italijo. k’o se bo reklo v »Redipulju« zopet Sredi polja! bojeno ozemlje, iz kojega pa hočejo tudi nekateri kovati svoje kapitale. Naročajte „Pobedo“! Rimske romarje je pozdravil tudi sam papež, ki je blagovolil sprejeti in blagosloviti verne ovčice izpod Triglava. V svoji brezprimerni dobroti jih je celo nagovoril in tov. onem blaženem jeziku — italijanščini, ki grozi postati jezik smrtne obsodbe nad stotisoči najboljših našega naroda. Mi bi se tega akta, ki je pravzaprav samo ena izmed neštetih epizodic iz romanja, niti ne dotaknili, dia ni baš ta papeževa avdijenca tako jasen migljaj s kolom politikom, ki vedre slovensko nebo in prevzvišenemu jugosloven-skemu episkopatu. Radovedni smo, ako je ta udarec razumel sicer pre" cej brihtni dr. Hohnjec, ki je menda nesel vdanostne izraze naše črno-rizke parlamentarne delegacije svojemu šefu — rimskemu papežu. Naibrže pa bo mož i v bodoče branil Slovenstvo pred nevarnostmi, ki jih ni in prepuščal prosto polje italijanizaciji v Primorju, ki postaja že res ne malo opasna našemu ne-odrešenemu življu. Kar se pa tiče zbora naših pre-vzvišenih knezoškofov smo pa tudi trdno uverjeni, da se iz te avdijen-ce niso prav ničesar naučili. Ostali bodo i v bodeče navzlic svoji lastni izjavi, da hočejo staroslovensko službo božjo, trdni in neomajni privrženci tiste latinščine, ki danes nima celo ugleda v Vatikanu, kjer se ostentativno šopiri italijanščina. Zamotavali in branili se bodo i v naprej jezika in pisma naših apostolov Cirila inMetodia ter se vneto oklepali jezika, ki nam je bil doslej še vedno glasnik nesreče in trpljenja. IVAN ZAKOTNIK mesitrf tesarski mojster Ljubljana, Dunajska cesta 46. Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina. Pristni teran. Vsak dan morske ribe. MILO,GAZELA* ODTEHTA PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI vse manjvredne, cenejše izdelke. Dobite ga v vsaki trgovini! I i i e s e za železokonštrukcijsko delavnico razumeli tehnik z večletno prakso v železni stavbi. Ponudbe na Splošno stavbeno družbo, Tezno-Maribor Ta aparat stane 750 Din. Sprejem vseh evropskih postaj zaslguran. Elektromaferijal, motorji, svetiljke. UL1 DaHB El! d. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. Razumen, samostojen, starejši PREDRISAR za železokonštrukcijsko delavnico se iSfe. JAKOB KAVČIČ LJUBLJANA Zdravilišče Rogaška Slatina naznanja, da ima dnevno večkrat sveže in priznano najboljše pecivo. Telefon Stev. 158. Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljev. SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: „TEMPEL“, „STYRIA“, „DONAT“. Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezona: MAj — SEPTEMBER. Cene zmerne. — V pred- in po sezoni znaten popust. — Koncertira vojaška godba. — Radio. — Največja udobnost. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte! Gostilna Brzojavi: Papirus, St. nj pri Mariboru, Telefon inteiurh.: MMIBOR Bil. 156. Neslo v zn pisma: Sladktvrli, poSta Št. nj pri Maribor«. Sladkivrh Vlastnfk: Josip Rosenberg, Maribor Via S. Lazzaro 20 e Via G. Carducci N. 7 [poleg Caffe Roma ex Caffe New Yorc]. Izvrstna domača kuhinja — izbrana vina — kraški teran — lokal v cen-trumu mesta — shajališče trgovcev — odprto do 1. ponoči. Se priporočata lastnika. Izradjuje sivu ljepenku i sve vrsti omotnog papira. ING. DUKlt IN DRUG GRADBENO PODJETJE je najmodernejše urejena ter izvršuje vsa tiskarnlška dela od najpriprostejSega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — BroSure in knjige, v malih in tudi naj večjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne Sole in srednje Sole. RISANKE, DNEVNIKI IN BELEŽNICE. LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 Odgovorni urednik M. J a n k o 1 e. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Lastnik inž. Marko Kranjec.