Celje - skladišče
D-Per
545/1974
1119740362,DEC
COBISS 0
GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 2	ROGAŠKA SLATINA december 1974
OTVORITEV ZA PRAZNIK
Veliko ose
zadovoljstva, P sreče in delovnih uspehov v novem letu
vsem bralcem ... J| .*
„Steklarja" želijo:
Konferenca sindikata	samoupravni organi
Osnovna organizacija ZK	Uprava OZD in
Zveza socialistične mladine Uredništvo »Steklarja«

SKROMNO, TODA PRISRČNO
Junaštvo pohorskih partizanov v NOB, j« 8. januarja 1943 leta doseglo vrhunec. Pri Treh žrebljih nad Osan-k&rico, po dve in pol urnem boju, veliki premoči sovražnih sil, je do zadnjega padlo 69 borcev I. pohorskega bataljona. Le enega jim je uspelo ujeti živega, vendar je tudi on kmalu doživel usodo svojih soborcev. Ustrelili so ga nekaj dni pozneje. Junaštvo borcev pohorskega bataljona je postalo legenda.
Dan junaške smrti pohorskih partizanov so si občani Slovenske Bistrice izbrali za občinski praznik. Ne mine leto, da ob prazniku ne bi govorili o novih dosežkih, delovnih uspehih. Letošnjemu prazniku je veliko delovno zmago prispeval prav naš kolektiv. Svojemu namenu bo izročila nove proizvodne prostore.
Kljub temu otvoritev novih delovnih prostorov pomeni veliko zmago vseh zaposlenih in graditeljev. Otvoritev bo 7. januarja, ob 9. uri. Ob tej priložnosti bo spregovoril direktor organizacije združenega dela Steklarne »Boris Kidrič« dipl. ing. Voj,o Bjinov-ski in sekretar OK ZKS Slovenska Bistrica Slavko Kleinidenst.
V kulturnem programu bo sodelovala godba na pihala delovnega kolektiva IMPOL iz Slovenske Bistrice. Pričakujemo tudi obisk 80 gostov iz pobratene občine Svetozarevo. Med gosti bo prispela folklorna skupina, ki bo izvedla nekaj narodnih plesov.
Otvoritveno slovesnost bodo izkoristili tudi za to, da bodo 13 zaposlenim, ki neprekinjeno delajo v tem kolektivu 20 in več let, podelili praktična darila.
Več o otvoritvi bomo pisali v januarski številki »Steklarja«.
Viktor Horvat
Lahko bi rekli, da se starejši, eni bolj, drugi nekoliko manj, že sedaj pripravljajo za novoletno slavje. Različno. Eni se pripravljajo na odhod v večje družbe, drugi zopet načrtujejo, da jim bo doma prijetneje.
Malčki po svoje doživljajo prehod iz starega v novo leto. Pričakujejo možakarja, ki se je odpravil z daljnega severa, da bi prav njiirn prišel voščit in podeliti darila. Dedek Mraz ne pozabi, da so tudi pri nas pridni otroci, ki si zaslužijo njegovo pozornost. Brez bojazni, da bi naredili napako ali na žal komurkoli, lahko rečemo, da dedku Mrazu odmerimo premalo sredstev, s katerimi bi razveselil naš najmlajši naraščaj. Primerjave z drugimi ne bi bile na mestu, kajti to bi izgledalo kot boj med Davidom in Goljatom.
Vsekakor pa pričakujemo, da bo naš dedek Mraz, čeprav s skromnimi
* darili prisrčno spregovoril in podelil darila tistim, ki tako težko čakajo moža s sivo brado in belo kučmo.
Na poti do naših malčkov se bo najprej ustavil v Slovenski Bistrici, kjer bo že v soboto, 28. decembra, 300 otrokom naših zaposlenih, kar osebno, v jedilnici podelil skromna darila.	f
Po prespani noči, se bo odpravil v Rogaško Slatino in dva dim pozneje, 30. decembra, prav tako v jedilnici, predšolskim otrokom zaposlenih v Rogaški Slatini, ob 15. uri zaželel srečno novo leto in podelil darilca. Učenci osnovne šole bodo ziveličali prihod decčka Mraza s krajšim programom. Želimo, da bi srečanje z dedkom Mrazom ostalo v spominu tistim, ki so ga že bili deležni in tistim, ki bodo prvič obdarjeni iiz njegovih rok.
J. T.
Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Jovo Tišma • Uredništvo; Steklarna «Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina # Telefon 063-81-020 S Telex 33560 YU • Naklada 1500 izvodov O Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana
*V1>I31S
Sl	iZNANII	MO SE Z...
TOKRAT: SPLOŠNO 0 POLITIČNI EKONOMIJI		
Ze v prejšnji številki »Steklarja« smo se seznanili z namenom uredništva našega glasila, da je potrebno seznaniti samoupravi j alce z osnovnimi prvinami ekonomskega izrazoslovja. Pojme, izraze z ekonomskega področja pogosto slišimo na sejah, sestankih, zborih delovnih ljudi. Za neposrednega proizvajalca so lahko ti pojmi nejasni, zapleteni, nerazumljivi, če pä so še pobarvani s tuikami. pa niso več »užitni«. S tem seveda ne trdimo, da upravijalcem niso znani nekateri pojmi ekonomskega besednjaka. To velja predvsem za člane, ki delujejo v organih upravljanja ali pa so delegati v zborih občinske skupščine.
Sestavki, tel bodo objavljeni v nadaljevanjih, so namenjeni predvsem tistim članom delovnega kolektiva, ki se s tem ekonomskim besednjakom prvič srečujejo, ali pa niso imeli možnosti, da bi se pobi ti e vsebinsko seznanili s tem področjem.
Pri obravnavi vsebine posameznih sestavkov bom poskušal poenostaviti nekatere pojme, izraze, zakonitosti, probleme v takšni meri, da bodo bralci lahko sledili podani tematiki. S tem bom banaliziral podano snov, kot bi temu rekli teoretiki, vendar smatram, da ne bi bilo koristno, če bi pri pisanju uporabljal izrazoslovje, ki bi bilo razumljivo samo strokovnjakom tega področja.
Poljudno obravnavati ekonomsko-družbene pojave ni lahka naloga, posebej če hočemo doseči, da bi upravljale! obvladali to področje v takšni meri, kot je to nujno potrebno za dobrega upravljalca in gospodarja
Zato se vnaprej opravičujem tistim bralcem, kateri bodo pri branju sestavkov ugotavljali, da so jim te stvari že znane in zaradi tega niso zanimive. V kolikor te bralce zanima obravnavanje pojmov, problemov s tega področja na višji stopinji, se naj poslužujejo bogate strokovne literature ali pa naj postavljajo vprašanja v rubriki Steklarja »vprašajte odgovarja(mo).«
Seznanili smo se z namenom sestavkov, vemo tudi, komu so namenjeni, opredeliti moramo še področja in splošno vsebino obravnavane tematike.
V začetku se moramo seznaniti s politično ekonomijo s posebnim poudarkom na produkcijskih razmerjih. Podrobneje bi obravnavali proizvajalne sile in njihovo vlogo v delovni organizaciji in širši družbeni skupnosti.
Piše: Franc Šrimpf dipl. oec.
Prav tako je potrebno opisati vlogo TOZD in delovne organizacije v širši družbeni reprodukciji.
Potem bi obravnavali še naslednja družbeno-ekonomska področja:
1.	Oblikovanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka,
2.	Sistem delitve celotnega dohodka.
3.	Poslovni stroški in gospodarjenje,
4.	Dohodek,
5.	Sistem delitve osebnih dohodkov,
6.	Akumulacija in njen vpliv na razvoj podjetja,
7.	Samoupravljanje in samoupravne interesne skupnosti.
Tako bi zajeli vse glavne pojme, izraze, probleme, s katerimi se srečuje upravljal ec pri opravljanju svoje funkcije v delovni organizaciji, krajevni skupnosti, skupščini občine ali samoupravni interesni skupnosti.
NEKATERE SPLOSNE EKONOMSKE KATEGORIJE POLITIČNE EKONOMIJE
Uvod
Ekonomske vede štejemo med temeljne družbene vede, ker je gospodarstvo baza, na katerem temelji vse ostalo družbeno življenje. Ekonomska znanost se je začela oblikovati šele
v 17. stoletju, torej v dobi nastajanja kapitalizma. Z razvojem gospodarstva je vedno bilo povezano znanstveno proučevanje gospodarstva -n njegovih problemov, Čim bolj se je razvijalo gospodarstvo, tem bolj so postajale samostojne posamezne veje ekonomske znanosti.
Pojmi kot so ekonomika, ekonomska politika, politična ekonomija so dobivali novo vsebino in pomen. Taiko lahko danes rečemo, da je pojem ekonomika zelo širok in da lahko obsega vse posameznosti in specifičnosti ekonomskega življenja države (spiošna ekonomika) ali pa zajema le določeno področje družbene reprodukcije i specialne ekonomike). Zato štejemo ekonomiko med univerzalne (splošne) ekonomske vede, medtem ko je politična ekonomija temeljna veda.
Kratka vsebina politične ekonomije kot vede
Že Engels je v »Amil Duehringu« definiral (opredelil) pojem politične ekonomije, kot vedo o pogojih in oblikah, v katerih določena družba proizvaja in razdeljuje proizvode. Naloga politične ekonomije pa je, da dožene notranjo vsebino ekonomskih dogajanj, to je razmerja in njihove medsebojne zakonite zveze v določeni družbeni obliki. To pomeni, da politična ekonomija proučuje pojave, razmerja med udeleženci proizvodnega procesa. Seveda moramo v pojem proizvodnega procesa vključiti tudi vse tiste oblike družbenega dela, ki jih ne zajema neposreden proizvodni proces. Tu so mišljena dela, ki spremljaj) izdelek na poti od skladišča delovne organiza-oije pa do potrošnika. Seveda so tu tudi družbene skupnosti, m opravljajo delo širšega družbenega pomena, kot so na primer: samoupravne interesne skupnosti (SIS) za zdravstveno varstvo (socialno zavarovanje), SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, družbeno-politični organi, itd.
Marx je poudarjal, da morajo biti produkcijska razmerja glavni predmet proučevanja v politični ekonomiji.
Kaj so produkcijska razmerja?
V človeški družbi deluje večj'e število posameznikov, ki opravljajo neko delo, ki mora biti koristno tudi za druge člane družbene skupnosti, če obravnavamo jugoslovansko skupnost, potem mora biti delo posameznika koristno za druge prebivalce JuguVinvije, v mednarodni menjavi dela pa za po-
r*9
ZANIMALO VAS
trošmka države, v katero prodajamo naše izdelke.
Ce poskušamo te teoretske predpostavke vključiti v vsakdanjo prakso, bi lahko rekli, da mora biti stekleni izdelek naše steklarne takšen, da ga bo lahko z zadovoljstvom uporabljal potrošnik v Sloveniji, Hrvat.sk 1, Srbiji in v drugih republikah, V tem primeru bo naše delo družbeno koristno.
V Industrijski proizvodnji se deilo posameznikov združuje in povezuje, pri tem pa nastajajo določeni stiki med ljudmi. Te stike oziroma razmerja so sociologi imenovali družbena razmerja. Ta razmerja pa ne nastajajo samo med delavci po delovnih organizacijah, ampak se pojavljajo v vseh oblikah družbenega življenja od tovarne — krajevne skupnosti do federacije.
Ce poenostavimo obravnavane pojme, bi lahko rekli, da produkcijska razmerja nastajajo znotraj TOZD, delovnih organizacij in med TOZD m delovnimi organizacijami, kakor tudi med ostalimi udeleženci družbene reprodukcije.
Pri obravnavi produkcijskih razmerij imajo pomembno mesto lastninska razmerja. Lastninska razmerja so te meljna, ker iz njih izhajajo važnejša produkcijska razmerja. Kot vemo, se z družbenim razvojem spreminjajo lastninska razmerja od privatno-kapi-tailistične-državne-spilošno družbene lastnine. S tem, ko se spreminjajo lastninska razmerja, se spreminjajo tudi družbeno ekonomska razmerja. Politična ekonomija mora pojasniti vlogo ekonomike v družbenem razvoju. Pojasnjevati mora ekonomska dogajanja, ugotavljati vzroke in medsebojno odvisnost posameznih dogajanj ter na podlagi trajnih oblik določenih dogajanj oblikovati ekonomske zakonitosti.
Če na kratko povzamemo, lahko rečemo, da politična ekonomija obravnava:
1.	Produkcijska razmerja (družbeno-ekonomska razmerja)
2.	ugotavlja notranjo-vsebimsko povezanost med ekonomskimi razmerji in na podlagi tega postavlja ekonomske zakone.
3.	poskuša ugotoviti splošni zakon družbeno-ekononiskega razvoja.
4.	marksistična politična ekonomija ima značaj razredne vede, ker izhaja iz osnovne predpostavke, da lahko le delo ustvarja novo vrednost.
To je le nekaj splošnih osnov s področja te temeljne vede, brez katere si ne bi mogli pravilno pojasniti družbena dogajanja.. Splošne ekonomske kategorije bi obravnavali v naslednjem sestavku, ko bomo govorili o vlogi delovne organizacije v širši družbeni reprodukciji.
Ali ste se kdaj vprašali: Kako nastaja »Steklar«? Nekateri bodo prav gotovo pritrdilno odgovorili na to vprašanje. Nekateri morda niti niste razmišljali o tem. Se naprej smo radovedni. Ali vas je kdaj zamikalo, da bi izvedeli kaj več o obveščenosti v svoji delovni organizaciji? O tem ne dvomimo. Na kakršenkoli način smo radovedni, kaj se dogaja okoli nas. Sprašujemo soseda o tem ali onem. Naloga nas,1 v »Steklarju« je, da bi vam postregli s čim več odgovorov na ta vprašanja. Ne domišljamo si, da smo doslej v vsem uspeli, želimo biti boljši. Bolj izvirni in točni v posredovanju tistega, kar pogreva vašo radovednost in tistega brez česa ne bi mogli zamisliti uspešno opravljanje samoupravijovskiti nalog.
2e dolgo časa načrtujemo, da bi dejansko šli po poti, ki bi nas pripeljala na tisti pravi tir, katerega si želimo vsi. Da bi prišli tja, je potrebno marsikaj spremeniti. V naših pojmovanjih in dejanjih. Prvo stopnico na tej poti smo naredili pred dobrimi tremi meseci. V ožjem krogu. Navzoči so bili tovariši iz- naše TOZD: predsednik konference sindikata, sekretar zveze komunistov, predsednik DS, vod-ja TOZD in nekateri člani uredniškega odbora »Steklarja«.
Po divoumem razgovoru s tovarišem Dušanom Reboljem, sekretarjem republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije za politično propagando in obveščanje, pa ni bilo med nami, ki si ni želel, da bi obveščanje pri nas spravili na višjo raven. Razgovor je
bil nadvse zanimiv in brez pretiravanja lahko zapišemo, da je velika škoda, ker se tega razgovora- ni udeležilo večje število članov našega kolektiva. Zlasti vodilnih ljudi, bodisi iz organov samoupravljanja ali družbenopolitičnih organizacij.
Ze takrat smo si zadali nalogo, da bomo takšen razgovor ponovili. V širšem krogu. V tem času so prod nami bile številne naloge, ki so nas ovirale v ostvarjenju tega cilja. Ko smo to opravili, je na vrsti izpolnitev zadane naloge. Na prošnjo uredništva, je tovariš Rebolj vnovič pripravljen priti v našo sredo. Pomagal nam bo raz-vozljati marsikaj, o čemer smo bolj poredko slišali. Zmenili smo se, da bi razgovor, kot že. rečeno, v širšem krogu organizirali v sredo, 8. januarja ob 15. uri v prostorih zgornje jedilnice.
Težko bi se odločili za naziv teme, kajti pričakujemo, da bodo udeleženci posegli v razpravo. Keir pa je že v navadi, da nekemu razgovoru vendarle kaže opredeliti vsebino in namen, bi našemu delovnemu razgovoru dali naslov: »Obveščanje v luči ustavnih določil«.
Tokrat smo resnično prepričani, da bo razgovor zanimiv in živahen. Ce bo na razpolago dovolj časa, boste tudi praktično videli kako nastaja naš »Steklar« ali kakšen drug časopis.
Torej, ne pozabite za sredo, 8. januarja rezervirati popoldneva za razgovor. Zanimalo vas bo bolj kot ste pričakovali.
Jovo Tlšma
Prijetno je bilo na 20. jubilejnem srečanju, toda številni pravijo, da so se v starih prostorih počutili bolj domače.
STJEPAN VEŠLIGAJ - STEVO
Prav v času, ko smo se pripravljali na proslavo dneva republike nas je prešinila vest, da nas je za vedno zapustil naš Stevo. Bolezen je bila kratka, toda zahrbtna in neizprosna. Iz-
jo je povzročil vinjeni voznik. Ves čas, ko je bil v bolnici, smo v.mislih bili ob njem. Upali smo, da se bo uprl hudi poškodbi. Odleglo nam je šele .takrat, ko smo zvedeli, da je Marjan zopet doma. Prekratko je trajalo njegovo veselje. Že naslednji dan je moral nazaj v bolnišnico. Čustvenost je izkazal tisto noč, ki jo je prespal doma, ko je svojim govoril, da mu je dobro in posebno proti jutru, ko so se odpravljali od doma, jim je zatrjeval, da se dobro počuti. V resnici je to zanj bila najtežja noč v kratkem življenju.
Zopet smo se zavedali, da je njegovo življenje na nitki. Kljub temu smo se težko sprijaznili z dejstvom, ko smo 30. novembra zvedeli, da Marjan ni zdržal. Podlegel je. V času, ko je službovanje v JLA imel za seboj, le tri mesece, v starosti 21. let.
Priden in vesten je bil na delovnem mestu. Skromen in tih v zasebnem življenju, z nagnjenostjo za nogometno žogo.
Snoval je življenjski načrt, v katerem je bilo zajeto- ustvarjanje toplega doma s svojo izbranko. Ni jih uresničil. Posledice

ANTON TRDIN
Ko smo najmanj pričakovali, je 14. oktobra delovno mesto odnašalca stekla ostalo prazno. Še v soboto 12. oktobra se je Anton veselo smejal s svojimi sodelavci. Nihče ni slutil, da bo to njegov zadnji dan med njimi. V ponedeljek so zanam čakali svojega tovariša. Kruta smrt ga
trgala ga je te naših vrst v najlepših latih, saj jih je imel komaj 45.
Več kot polovico svojega življenja je preživel med nami, v kolektivu, kateremu je ostal zvest celih 24 let.
Življenje ga je oblikovalo skozi delo v steklarni in doma. Dokaz njegove pridnosti je med drugim zgrajen prijeten dom. Na delovnem mestu je bil tih, skromen in prizadeven. S takšnim obnašanjem je postal vzor dobrega sodelavca in tovariša. Stevo ni bil prizadeven samo na delovnem mestu. Veliko prostega časa je posvetil godbi na pihala, kjer je kot dolgoletni član bil vzoren in vztrajen.
S smrtjo Steva smo izgubili dobrega sodelavca in iskrenega prijatelja. Takšnega ga bomo ohranili v trajnem spominu.
F. Podhraški
MARJAN ORERSKI
Že 6. novembra nas je presunila vest, da je Marjan doživel hujšo prometno nesrečo, ki
nesreče so bile hude. V tolikšni meri, da so pretrgale vse načrte.
Naš kolektiv je izgubil perspektivnega delavca in vzornega mladinca — tovariša.
O tem priča njegovo številno spremstvo na zadnji poti. S svojim delom in obnašanjem si je zaslužil spoštovanje in ohranitev spomina nanj.
J. T.
je, skoraj otroka, iztrgala iz naše srede. V trenutku, ko je spoznal, da je življenje veliko delo, v katerega je treba vtkati vsega sebe, da bi le to bilo lepše od njegove mladosti.
Rodil se je v Vinarju št. 8 pred šestnajstimi leti, v družini skromnih staršev — kmetov. V rani mladosti je spoznal, da kruh ni vsem enako odrezan. Razen knjige se je moral poprijeti s težkimi deli na kmetiji.
V Steklarni Slovenska Bistrica je bil eden med najbolj prizadevnimi. Prva stopnica na poti v lepše življenje je bilo delovno mesto odnašalca stekla. Žal, tudi slednja, kajti zahrbtna bolezen se ni zmenila za njegove življenjske načrte, ki jih je poleg dela v steklarni koval tudi ob preselitvi na posestvo Tkav-čevih v bližini svojega doma.
Čeprav mlad, se ni ustrašil nobenega, še tako težkega dela. Z namenom, da bi si ustvaril boljši jutri. Uresničitev zastavljenih ciljev je pretrgala nenadejana in zahrbtna bolezen.
Na prikupnega mladeniča in dobrega tovariša bo v naših srcih ostal globok spomin.
V.	Horvat



ZA DOBRO VOLJO
ZAKAJ O PST f
Skoraj sočasno z ugotovljenim zlorabljanjem položaja, ponarejanja uradnih listin in prisvajanja družbenega denarja od strani Staneta Mladenoviča, smo zabeležili krajo kristalnega stekla. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, gre za krajo 26 kosov viski kozarcev in konjak-švenkerov, dveh različnih desenov, v kupni vrednosti okoli 1000 dinarjev.
Ta kraja je dvignila veliko prahu. Rekel hi, povsem upravičeno, ker je bila zavita v tenčico misterioznosti. Težko se je otresti vtisa, da vse ni potekalo tako kot bi moralo. Težko je namreč predvsem zaradi načina, na kakšen se je širila novica o kraji naše skupne imovine. ,
Ne vem čigava domišljija, prej bi rekel hudobija, ne izbira sredstev,. da bi podtaknila vsa mogoča sumničenja. Vem pa dobro, da je zelo zlonamerna. Žal, šla je od ušes do ušes tudi tistih, ki bi morali drugače ravnati. širila se je tako, da je dopuščala možnost, da osumimo kogarkoli želi-
mo. Govorilo se je. Veš, kradel je ... toda to ni za govoriti, povem ti, če boš pst. In tako dalje in tako naprej.
Spletale so se zgodbe, ki najgloblje žalijo človeka. Neupravičeno. Nesramno. Komu je bila voda na mlin, je' nemogoče presoditi. Presodimo pa lahko vsi, da takšen način ne pelje nikamor, ker je skrajnje nevaren in zamegljuje pogled na tisto, na kar bi moral biti tako jasen. Ne gre za obrambo nikogar. Gre pravzaprav za obsodbo metode, katere se nekdo namenoma poslužuje, da bi laže lovil v kalnem. Danes ni čas, ko bi za takšne stvari dajali prst na usta. človek, na katerega se je nekdo tako spravil, išče zadoščenje po redni poti. Tudi našel jo bo. V resnici, če bi bil na njegovem ipestu, bi najbrž ubral drugo pot. Takšno po kateri je ves čas hodil v tem kolektivu. Življenje, ki ga je vtkal v ta kolektiv, mu. je najboljša izkaznica v boju proti nizkotnim podtikanjem. Druge izkaznice ne potrebuje. To vsi vemo.
Jovo Tišma
Soseda se pritožuje sosedi: »Vaš kuža je res čudna žival. Na ulici je proti vsem zelo prijazen, toda doma vse dneve laja in renči.«
»Ja, tako je in, žal, jaz ne morem nič pomagati. Doma se je nalezel navad mojega moža.«
XXX
»Dragi, morava iskati priložnost za zamenjavo stanovanja,« pravi ženka možu. »Sedanjega imam čez glavo!«
»Kaj si' ob pamet? Zakaj bi se selila?«
»Veš, že deset let stanujeva tukaj in, če ti po pravici povem, sem se že naveličala ogovarjati vedno iste sosede.« •
XXX
Mladi zdravnik pride iz ordinacije in vpraša čakajoče bolnike: »Kdo med vami najdlje čaka?«
»Jaz, doktor. 2e leto dni vas čakam, da bi mi plačali obleko, ki sem vam jo sešil.«
XXX
Mladenič se spoveduje župniku: »Oče, ali je greh spati z dekletom?«
»Ne!« odgovori župnik. »Toda vi mladi niti ne spite.«
M. J.
KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE — KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE — KADROVSKE
SPREJETI V DELOVNO RAZMERJE:
Rogaška Slatina:
Mira Frešer; KV steklobrusilka, Vinko Kun-5tek, NK delavec v kislinski polirnici;
Irena Hernaus-Kučko, Ljudmila Bostner-Kra-čun, Zdenka Završkl-Ravenščak in Marija Žerak-Tramšek. Čestitamo!
Franc Novak. Peter Lubej Vladimir Levstik. Srečko Lubej, Franc. Novak, Stanko Filipančič. Franc Rezec, vsi PKV steklobmsilci;
Andrej Ogrizek, sin Vilme in Leopolda, Nina Boškovski, hči Marinka, Slavko Mikša, sin Ivana, Nenad Andželič, sin Nade in Slobodana in Marjanca Peer, hči Jožeta. Želimo obilo zdravja.
Slovenska Bistrica:
Branko Plaveč, krogijičar h„ Vinko Rupnik, krogljlčar II. iz JLA; Jožica Šturm, steklobrusilka II. Anton Motaln, Anton Kangler, Marjan Klančnik, Andrej Dolenc. Ivan Janžič, Franc Šprah, Branko Verbek, Vlado Pek, Stanislava Leva In Drago Jevšitiek, vsi stiskale! — odnašale!.
PRENEHALI DELOVNO RAZMERJE:
Rogaška Slatina:
Franc Junež, NK odnašalec — odpoved, Milan Habe. krogi jičar — odpoved, Gajzer Franc, krogljlčar — odpoved, Stanko Mikolič, krogi j I-čar — odpoved, Vjekoslava Barič, steklobrusilka — opdoved, Ivan Tepeš, KV steklobru-silec. Jože Lovrenčak, steklobrusilec, Krivec Franc, delavec v kislinski polirnici, Srečko Lubej, PKV steklobrusilec — Kozje, vsi JLA, Alojz Sekirnik VKV steklobrusilec in Ivan Sku-bi — upokojena. Alojz Jutriša, steklobrusilec v grobi brusilnici — odpoved, Janez Anderluh, kurjač parnega kotla — odpoved.
Slovenska Bistrica:
Anton Pišotek, Silvo Pristovnik In Stanislav Kropar — odpoved.
\ UMRLI:
Stjepan Vešlicj:j, Marjan Oberskl In Anton Trdina (Slovenska Bistrica).
ARGUSOV SPREHOD
Saj ne boste hudi, če vam napovem, da so mi tokrat, pred prihodom dedka Mraza, namenili nekaj več prostora.- Saj sem mu že pisal, da bom priden in ga zaprosil, kaj naj mi prinese. če ga ne bodo prej prestregli, mi je obljubil — vrbovko. Ta je pa dobra, si mislim. Prav ti bodi, argus, zakaj pa buljiš im skovikaš tam, kjer ti je treba in, kjer ni treba. Kdo ve, mogoče se bo dedek le premislil. Zato moram kar na delo, pardon, k pisarju. Z veliko naglico se bliža najdaljša, najbolj vesela, naj, naj — Silvestrska noč. Noč, ko si boste počez in po dolgem voščili vse najboljše. Zaželeli si boste, da bi vaši domači, oziroma boljše polovice bili bolj pridni in bolj pozorni do vas. Prijateljem in znancem, sodelavcem in kaj td vem komu še. Lahko se komu pripeti, da mu na misel prileti tudi kakšno drugačno voščilo. Takšno na primer, da bi ga v interesu lepega vedenja skoraj nujno1 moral zadržati zase. Kar strah me je, da bi na moj naslov začela leteti takšna voščila. Kaikor bo pač. Že zdaj sem tako žalosten, ko vam ne morem vsem stisniti roko in reči kaj lepega. Veste, veliko vas je in čeprav v najdaljši noči, ne bi utegnil do vseh. Zato bodo moje čestitke nekoliko bolj uradne, tako, na daljavo. Morebiti niti ne bodo tako daleč od mene.
Tiha želja mi je, da se vi, ki vam ne bom voščil, ne bi pritoževali zaradi tega. Takšno breme bi pa zares s težavo prenesel, kajti največ vas je
bilo takšnih, ki niste bili tako srečni, da bi bili moji gostje tekom leta.
Zdaj pa k najresnejšim željam za 1975.
Najprej, moji dragi Lindi: Veš, želim ti vse naj, naj, naj ti nekdo kupi kuverto, da mi boš v novem letu poslala saj njo, če si mi letos poslala samo papir.
Želim veliko zdravja in srečnih dni »sorodnikom« maloštevilnih članov kolektiva, ki tako »težko« bojujejo, da le-ti morajo večkrat podariti kakšno reč iz kristalnega 'stekla. Hudo bi mi bilo, če bi ostali brez žlahte.
Želim obilo tesnih vezi med sorodniki in znanci, prijatelji in tistim, ki to utegnejo postati. Ob tem bodite varčni in ne pozabite se v večini primerov poslužiti naprave, ki ji še vedno rečemo — telefon. Po možnosti naj bo to tovarniški, ker takrat so vezi pristnejše.
Zeffrn, morda še kdo drug, da bi z nekaterimi sklepi .počakali tako dolgo, da bi slavili obletnico.
V	prihodnjem letu si želim, da bi prijeli kakšnega tatu, pa naj bo vsaj takšen, ki bo odnesel toaletni papir. Zaradi registracije tatvine.
V	imenu (ne)pazabljenih bolnikov želim sindikalni organizaciji, da bi jih obiskala, ko bodo prišli iz staleža.
Oh, ti nadležni bolniki. Naročili so mi, da v njihovem imenu zaželim čimveč sestankov med delovnim časom, v obratni ambulanti, mislim.
Nevernim Tomažem želim, da si gredo, lahko tudi pred novim letom,
Oprostite, ker prihajam z zamudo. Že prej bi moral.
ogledati razmere v prostorih, kamor je še cesar zahajal peš, v Kozjem. Baje v nesnagi ženske vodijo že z rezultatom 3:0.
Vam, ki že zdaj razmišljate o odhodu na »lužo« želim, da si s seboj vzamete kakšno gagico, muco in še kakšno domačo živalco, zaradi domačega počutja.
Srčno si želim, da bi v novem letu nabavili drobita! stroj. S pridom bi ga lahko uporabili v boju za večjo produktivnost, ko bi dopuste zdrobil na bolj male kose (dneve).
Bravo, bilbok! Tudi v prihodnjem letu si privošči kakšen dan dopusta.
Delavski kontroli želim, da bi bila manj stroga kot letos.
Želim, da bi (enkrat maja ali junija pravilno priključili kaloriferje.
če boste drugo leto organizirali kakšno razstavo, bi želel, da nikakor ne bi smeli dovoliti prevelikemu številu izdelovalcev, da bi šli tja, tako kot se -je zgodilo letos. Želja je še več. Ostalo je še toliko prostora, da lahko nogometašem poželim veliko Mixala in drugih domačih potrebščin.
Sam sebi želim, da bi v prihodnjem letu imel še veliko »plavih«, toda ne-evidentiranih. Saj razumete, to se. ne sliši lepo.
Zvestim bralcem mojih sprehodov. Srečno!
Argus
Na podlagi določb zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela in 28. člena statuta temeljne organizacije združenega dela so delovni ljudje TOZD Steklarna Rogaška Slatina na svojem zboru dne
sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM UPORABI SREDSTEV UPNF PORABE
1.	člen
Ta sporazum ureja, kako si temeljna organizacija združenega dela (v nadaljnjem besedilu TOZD) ustvarja sredstva skupne porabe za zadovoljevanje skupnih potreb članov svoje delovne skupnosti in kako ta sredstä uporablja.
2.	člen
Sredstva skupne porabe se oblikujejo po osnovah in merilih samoupravnega sporazuma o ugotavljanju in delitvi dohodka in po določbah tega pravilnika.
3.	člen
Sredstva skupne porabe sestojijo iz stvari in pravic, ki tvorijo sredstva skupne porabe, ter iz denarnih sredstev
Kot sredstva skupne porabe se štejejo naslednje stvari:
1.	gradbeni objekti skupne porabe (počitniški domovi, otro ške ustanove, športni objekti in drugo):
2.	oprema skupne porabe:
3.	inventar skupne porabe:
4.	zemljišča, namenjena skupni porabi.
Med ßredstva skupne porabe sodijo tudi gradbeni objekti, ki so še v gradnji, kot tudi druge stvari, ki so še v izdelavi, in pravice, pridobljene v zvezi z gradnjo oziroma izdelavo takih stvari.
Denarna sredstva skupne porabe se vodijo ločeno od drugih sredstev skupne porabe.
Med sredstva, skupne porabe sodijo tudi stanovanjske hiše, vendar teh ni mogoče voditi med gradbenimi objekti, ker jih je treba po veljavnih predpisih izročiti v upravo ustreznim organizacijam za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
II. OBLIKOVANJE SREDSTEV
4.	člen
Sredstva skupne porabe si ustvarja TOZD iz naslednjih virov:
1.	iz srcusuev, ki jih dobi ob ustanovim;
2.	iz sredstev, ki jih razporedi v ta namen iz doseženega do-hodka:
3.	iz sredstev, ki si jih pridobi s kreditom,
4.	iz sredstev, ki jih dobijo z dotacijo od druge TOZD ald od delovne organizacije, in
5.	iz sredstev, ki si jih pridobijo s kakšnim drugim pravnim poslom.
III. UPORABA SREDSTEV
5. člen
Denarna sredstva skupne porabe uporablja TOZD tako, kot je predvideno v letnem načrtu.
V letnem načrtu predvidi TOZD v katere namene se bodo uporabljala sredstva skupne porabe, poleg tega pa skupen znesek sredstev za druge namene, katera določijo med letom v vsakem Konkretnem primeru posebej, odvisno .id potreb in možnosti za zadovoljitev skupnih potreb članov delovne skupnosti.
ti. člen
Sredstva skupne porabe se uporabljajo zlasti za naslednje potrebe delavcev:
1.	za gradnjo objektov, ki so namenjeni za oddih, razvedrilo in rekreacijo delavcev in njihovih družinskih članov:
2.	za gradnjo m nakup stanovanjskih niš in stanovanj ki se oddajajo v najem delavcem:
3.	za posojila, ki jih dobivajo delavci za gradnjo m nakup stanovanjskih hiš in stanovanj 'er za rekonstrukcijo obstoječih stanovanj:
4.	za strokovno izobraževanje in izpop umevanje delavcev:
5.	za zadovoljevanje kuiltulmih potreb delavcev ter za njihovo razvedrilo:
6.	za štipendiranje študentov in učencev srednjih šol in poklicnih čnl
7.	z;	i' stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z let-
nim dopustom;
8.	za darila, ki jih dobijo delavci ob odhodu v pokoj ter ob obletnicah, proslavah in pd.
9.	za pomoč hudo zbolelim delavcem, pomoč delavcem ob
smrti družinskega člana, pomoč delavčevi družini ob smrti delavca in določenih primerih za stroške delavčevega pogreba:	\
10.	za novoletna darila otrokom članov delovne skupnosti:
11.	za pomoč sindikalni organizaciji TOZD, da bi mogla opravljati svoje dejavnosti:
10. za pomoč območjem, ki jih prizadenejo poplave, požar, suša, potres in podobni elementarni dogodki, in,
13.	za druge skupne potrebe delavcev.
7.	člen
Sredstva skupne porabe se smejo uporabljati samo v namene, ki so določeni v predhodnem členu tega pravilnika.
8.	člen
Vsi delavci imajo pravico do enakopravne udeležbe pri uporabi sredstev skupne porabe, pri čemer se morajo merila opirati na načelo solidarnosti in delitve po delu.
9.	člen
Denarna sredstva skupne porabe lahko TOZD združuje z ustreznimi sredstvi drugih TOZD in delovne organizacije.
Razmerja, ki nastanejo 1 z združitvijo sredstev iz prvega odstavka tega člena, ureja pogodba, ki mora biti sklenjena v pismeni obliki.
10.	člen
Višino sredstev za posamezne namene v mejah sredstev skupne porabe določa TOZD vsako leto posebej, kakršne so pač potrebe in v višini razpoložljivih sredstev v skladu skupne porabe.
Sredstva, izločena od izplačanih osebnih dohodkov, vložena v sklad skupne porabe in namenjena za stanovanjsko graditev, se smejo uporabljati izključno le za gradnjo stanovanj.
11.	člen
Iz denarnih sredstev skupne porabe, kolikor jih je na razpolago se izločijo najprej sredstva, potrebna za stanovanjsko graditev, za stroške, ki jih imajo delavca v zvezi z letnim dopustom, ter za njihovo strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje.
Ostanek sredstev nameni TOZD za druge skupne potrebe v višini, ki je določena z letnim načrtom.
12.	člen
Letni načrt sredstev skupne porabe sprejme TOZD v začetku vsakega leta, ko je sprejet njen zaključni riačun za prejšnje leto.
Letni načrt sprejme zbor delovnih ljudi TOZD na predlog delavskega sveta TOZD.
IV. UPORABA SREDSTEV ZA GRADNJO OBJEKTOV ZA ODDIH IN REKREACIJO
Sredstva skupne porabe, ki 'so po letnem načrtu namenjena za gradnjo objektov za oddih, razvedrilo in rekreacijo delavcev in njihovih družinskih članov, se uporabljajo tako, kot, je določeno v sklepu, ki ga za uporabo teh sredstev sprejme delavski svet TOZD.
14.	člen
Poleg gradnje se smejo sredstva skupne porabe iz predhodnega člena tega pravilnika uporabljati tudi za nakup in vzdr-
ževanje objektov, namenjenih za oddih, razvedrilo in rekreacijo (počitniških domov, telesnovzgojnih objektov, športnih terenov, rekreacijskih centrov itd.), kot tudi za nakup ustreznih rekvizitov.
V. UPORABA SREDSTEV ZA STANOVANJSKO GRADNJO
15.	člen
S sredstvi skupne porabe, ki so po letnem načrtu razporejena ža stanovanjsko gradnjo ter rekonstrukcije, rešuje TOZD stanovanjske potrebe svojih delavcev.
Letni načrt za reševanje stanovanjskih potreb mora temeljiti na programu za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki ga sprejme TOZD najmanj za razdobje petih let.
16.	člen
V mejah sredstev, ki so na razpolago, in na podlagi programa za reševanje Stanovanjskih potreb določa delavski svet TO0D:
1.	kolikšen del dohodka oziroma del sredstev skupne porabe sme biti med letom porabljen za gradnjo, nakup in rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in stanovanj:
2.	kolikšen del dohodka oziroma del sredstev sme TOZD med letom prispevati kot udeležbo za gradnjo, nakup in rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in stanovanj na kredit:
3.	kolikšen del dohodka oziroma del sredstev sme TOZD med letom dati delavcem kot posojilo za gradnjo, nattup in rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in stanovanj in za udeležbo pri gradnji, nakupu, rekonstrukciji stanovanjskih hiš in stanovanj na kredit, ter višino posojil, ki bodo med letorr odobrena posameznim delavcem, upoštevajoč pri tem skupen znesek sredstev, ki so na razpolago, in vrstni red delavcev.
17.	člen
Stanovanjske potrebe delavcev rešuje TOZD:
1. z gradnjo oziroma nakupom stanovanjskih hiš in stanovanj, ki jih nato oddaja v najem delavcem:
.2. s posojili, ki jih daje delavcem:
Delavci lahko dobijo od TOZD posojilo, s katerim kupijo stanovanje, si zgradijo novo ali pa dokončajo ali dozidajo že obstoječo stanovanjsko hišo ali stanovanje, ali pa ga položijo pri banki kot svojo udeležbo, da dobijo- od nje stanovanjsko posojilo
18.	člen
Delavec, ki ne dobi posojila, ima pravico potegovati se za najemno stanovanje, t. j. vložiti prošnjo za najem stanovanja: delavec, ki pri delitvi stanovanj ne dobi najemnega stanovanja, pa ima pravico zahtevati posojilo za gradnjo stanovanja (stanovanjsko posojilo)..
Ce se sočasno delijo stanovanja v najem in posojila, ima delavec pravico vložiti prošnjo za stanovanje in prošnjo za posojilo, vendar lahko dobi le eno, bodisi najemno stanovanje bodisi posojilo.
19.	člen
O oddajanju stanovanj v najem in o posojilih, ki .jih dobijo delavci, odloča odbor za med. delovna razmerja oziroma delavski svet TOZD:
20.	člen
V	odločbi o oddaji stanovanja v najem morata biti natančno navedena stanovanje in delavec, kateremu se stanovanje odda.
V	sklepu o posojilu morajo biti navedeni znesek in namen posojila ter delavec, ki naj ga dobi.
21.	člen
Vrstni red pri reševanju stanovanjskih problemov delavcev se določa po sistemu točkovanja.
22.	člen
Osnove za odločanje o dajanju stanovanj v najem in o posojilu so:
1.	pomen delovnega mesta/ na katerem delavec dela,
2.	socialne razmere delavca in njegovih družinskih članov,
3.	delovna doba delavca v TOZD,
4.	stanovanjske razmere delavca, j. odstop stanovanja,
6.	število ožjih družinskih članov, s katerimi delavec živi v
skupnem gospodinjstvu,	>
7.	zdravsteno stanje delavca in njegove družine.
8.	udeležba v NOV in vojaška vojna invalidnost,
Pomembnost vsake posamezne osnove opredeljuje število točk.
Natančna določila in postopek predpiše poseben pravilnik.
23.	člen
Pri odobravanju posojil delavski svet TOZD lahko določi dodatno merilo, da mora prosilec razpolagati z lastnimi sredstvi v višini najmanj 20 odst. predračunske vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma rekonstrukcije.
24.	člen
Delavec je dolžan uporabljati dodeljeno stanovanje tako, kot določajo veljavni predpisi.
25.	člen
Dolgoročna posojila po določbah tega pravilnika se odobravajo največ za dobo 20 let, kratkoročna posojila pa največ za dobo 5 let od dneva sklenitve posojilne pogodbe.
26.	člen
Obrestna mera za posojilo je 2 odst. na leto.
VI.	UPORABA SREDSTEV ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE DELAVCEV
27.	člen
Sredstva skupne porabe, ki so po letnem načrtu namenjena za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje že zaposlenih delavcev kot tudi s planom za zagotovitev novih delavcev, se uporabljajo ,v skladu s perspektivnim in letnim planom za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev, ki ga • sprejme delavski svet TOZD, in v skladu z določbami pravilnika o izobraževanju.
28.	člen
Iz sredstev za izobraževanje se krijejo:
—	stroški za nadomestila med odsotnostjo z dela zaradi izobraževanja,
—	stroški za šolnine in prispevke za udeležbo na raznih oblikah izobraževanja,
—	stroški za seminarje, simpozije, tečaje, ekskurzije in strokovna predavanja,
—	stroški za strokovno literaturo, učbenike in učila, ki so potrebni za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje de lavcev,
—	štipendije in krediti za redni študij, na srednjih, višjih in visokih šolah,
—	potni stroški v zvezi z izobraževanjem,
—	razne denarne pomoči v zwezi z izobraževanjem.
29.	člen
V času, ko je delavec na dopustu zaradi strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka. Osnova za določitev nadomestila osebnega dohodka med študijskim dopustom je enaka osnovi za določitev nadomestila osebnega dohodka med letnim dopustom.
30.	člen
Delavec, ki mu je TOZD omogočila strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, sklene z njo,pogodbo, v kateri so določene vzajemne pravice in obveznosti.
VII.	UPORABA SREDSTEV ZA ŠTIPENDIRANJE IN KREDITIRANJE ŠTUDENTOV IN'UČENČEV SREDNJIH ŠOL
31.	člen
TOZD določi višino in število štipendij in kreditov ter usmerja štipendiranje in kreditiranje v skladu z letnim' planom kadrov in izobraževanja.
32.	člen
štipendije • oziroma posojila se razpisujejo praviloma pred pričetkom šolskega leta. V razpisu so določeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati tisti, ki se potegujejo za štipendijo oziroma posojilo, višina štipendije oziroma posojila in čas, za katerega se štipendije oziroma posojilo dajeta.
Pogoji iz prvega odstavka tega člena so določeni po pravilniku o izobraževanju in s posebnim sklepom delavskega sveta, s katerim se določi število štipendij oziroma višina posojil.
33.	člen
Tisti, ki dobi štipendijo ali posojilo, sklene s TOZD pogodbo o štipendiji oziroma posojilu.
VIII.	UPORABA SREDSTEV ZA POVRAČILO,
KI GA DOBIJO DELAVCI ZA STROŠKE LETNEGA DOPUSTA
34.	člen
Denarna sredstva skupne porabe se smejo uporabljati tudi za organizacijo in izrabo jetnega dopusta delavcev (regres za letni dopust).
35.	člen
Povračilo (regres) za letni dopust po predhodnem členu tega pravilnika vključuje povračilo prevoznih stroškov (povračilo stroškov za odhod in povratek), povračilo stroškov za nastanitev in povračilo stroškov za prehrano.
36.	člen
Povračilo (regres) za letni dopust pripada vsem de.avcem, ki so po zakonu in določilih samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu pridobili pravico do letnega dopusta in so dopust nastopili do konca leta, za katero se daje regres.
37.	člen
Povračilo (regres) odmerja za vsako koledarsko leto delavski svet v mejah sredstev, ki so v skladu skupne porabe in so bila vložena vanj na podlagi letnega načrta.
Povračilo iz prvega odstavka tega člena ne sme preseči višine, ki je za ta namen predvidena z družbenim dogovorom oziroma samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov.
O višini povračila (regresa) odloča delavski svet po zaključnem računu.
t
%
38.	člen	•	•
Povračilo (regres) za letni dopust se izplačuje v enakem znesku vsem delavcem, ne glede na to, koliko dni letnega dopu sta imajo po zakonu posamezni delavci.
39.	člen
Da bi bili popolnoma uresničeni smotri letnega dopusta delavcev, lahko sklene delovna skupnost TOZD s počitniškim domom ali hotelom pogodbo, da bo ta v času, ki je določen za letne dopuste, po nižjih cenah nudil delavcem prenočišče in hrano.
V primeru iz prvega odstavka tega člena plača TOZD dogovorjeni znesek počitniškemu domu oziroma hotelu in ne izplačuje povračila (regresa) posameznim delavcem.
40.	člen
O organiziranju letnega dopusta v počitniškem domu oziroma hotelu odloča delavski svet, ko zve za mnenje delavcev na zboru delovnih ljudi.
41.	člen
Če organizira delovna skupnost TOZD letni dopust po pred hodnih členih tega pravilnika, določi delavski svet s svojim sklepom, koliko oskrbnih dni lahko prebijejo delavci v počitniškem domu oziroma hotelu po znižanih cenah.
S sklepom po prvem odstavku 'ega člena določi delavski svet tudi, koliko plača delavec za •'gostinske usluge oz. storitve iz svojih sredstev -zase in koliko za družinskega člana.
42.	člen
Kako bodo delavci razporejeni v počitniškemu domu oziroma hotelu, se določi takrat, ko je izdelan načrt, po katerem bodo člani delovne skupnosti izkoristili letni dopust.
43.	člen
če je delovna skupnost TOZD organizirala letni dopust v počitniškem domu c-z. hotelu, lahko delavski svet iz upravičenih razlogov dovoli posameznim delavcem, da si dopust organizirajo sami, in jim izplača povračilo (regres) po določbah tega pravilnika.
44.	člen
Povračilo (regres) za letni dopust se izplačuje delavcem ne posredno pred začetkom letnega dopusta, in to na podlagi odločbe o letnem dopustu.
IX.	UPORABA SREDSTEV ZA DRUGE SKUPNE POTREBE
45.	člen
Stroške v zvezi z organiziranjem izletov, ekskurzij, kulturnih prireditev in drugih potreb po rekreaciji delavcev poravna TOZD iz sredstev skupne porabe.	< '
46.	člen
Od dejanskih .stroškov iz predhodnega člena tega pravilnika krije TOZD 70 odst. in sicer kot prispevek za prevozne stroške in stroške za nabavo potrebne opreme.
Sredstva iz prvega odstavka tega člena prenese TOZD iz sredstev skupne porabe na sindikalno podružnico.
47.	člen
Sindikalna podružnica organizira izlete, ekskurzije, kulturne prireditve in drugo za rekreacijo in kulturno obogatitev delavcev po letnem načrtu, ki ga sprejme v začetku leta.
48.	člen
Stroški za priložnostna darila delavcev, ki so dopolnili deset let dela v TOZD, ter za vsakih nadaljnjih deset let nepretrganega dela v TOZD, dalje za darila delavcem ob upokojitvi in
- ob jubilejnih proslavah, ko dobijo delavci simbolična tiarila. gredo prav tako iz sredstev skupne porabe.
49.	člen
Delavci, ki odhajajo v pokoj, dobijo poleg priložnostnega darila iz predhodnega člena tega pravilnika, ki . jo odpremimo v višini, ki jo določa samoupravni sporazum o deltvi tozadevnega dohodka.
50.	člen
Stroški za proslave 8. marca, 1. maja in 29. novimbra gredo iz sredstev skupne porabe.
Stroški za razne kulturne prireditve in druge podobne proslave krije TOZD iz sredstev iz prvega odstavka tega člena.
51.	člen
Delavci, ki so daljši čas odsotni zaradi bolezni oziroma tega, ker jih je doletela nesreča pri delu, dobijo iz sredstev skupne porabe enkratno pomoč v znesku, ki ga določi delavski • svet.
52.	člen
Denarna pomoč iz sredstev skupne porabe se daje ob smrti delavca oziroma ob smrti člana njegove ožje družine.
Ce umre delavec zaradi nesreče pri delu, gredo stroški za njegov pogreb iz sredstev skupne porabe TOZD.
53.	člen
Denarna pomoč delavcem in njihovim družinskim članom v primerih iz predhodnih dveh členov odmeri v 'vsakem posameznem primeru posebej delavski svet na predlog sindikalne podružnice.
54.	člen
Družinam delacev, ki so se ponesrečili pri delu, lahko daje TOZD v primerih, če dobijo le majhno pokojnino, pa se otroci šolajo, med letom pomoč za šolanje otrok.
Pomoč iz prvega odstavka tega člena določi delavski svet.
55.	člen
Iz sredstev skupne porabe lahko daje TOZD pomoč tudi sindikalni organizaciji (podružnici) in drugim organizacijam za kulturne in humane namene, za novoletna darila otrokom članov delovne skupnosti in podobno.
56.	člen
Ob velikih naravnih nesrečah, kot so potresi, poplave, suša Itd., ki prizadenejo našo državo oziroma katero prijateljsko državo, lahko da TOZD pomoč v denarnih in drugih sredstvih. ki imajo značaj solidarnosti. Znesek tz prvega odstavka tega člena, določi delavski svet in se izplača iz sredstev skupne porabe.
*'	57. člen
Iz sredstev skupne porabe se poravnajo tudi izdatki za druge skupne potrebe delavcev.
V kakšen namen se smejo uporabiti sredstva iz prvega odstavka tega člena, določa TOZD v vsakem konkretnem primeru posebej.
X.	KONČNI DOLOČBI 58. člen
Za spremembe in dopolnitve tega pravilnika veljata način in postopek, ki ju določa statut.
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi.
Predsednik zbora: Rudi Jugovar
z
BREZ PRIPOMB
Na 6. redni seji konference sindikata, ki je >«ia 6. decembra 1974, je osrednja točka dnevnega reda bilL KRzprava o sindikalni listi za leto 1975. Sindikalna lista je bila v celoti obravnavana in brez bistvenih pripomb v celoti sprejeta.
Pripomba je bila na točko »jubileji«, ker naš kolektiv že od 1967. leta nagrajuje z uro kot spominsko darilo. Naša pripomba na odločitev konference sindikata bi bila v temi spominska darila, ki jih pri nas podeljujemo, so sicer pozitiven premik v pojmovanju delovnih jubilejev, toda v nobenem primeru ne more odtehtati predloga v sindikalni listi, ki predvideva boljšo nagrado za jubilejna leta. Ne vidimo razloga, da bi v t^-m oziru delali odstopanja od prakse večine, ki bo sprejela ugodnejšo, bolj pravično rešitev nagrajevanja delovnih jubilejev.
V zvezi z minulim delom je bil sprejet pred'.og, da se upošteva samo nad 5 let delovne dobe in sicer v odstotkih izraženo takole:
—	od	5—10	let	2 %	— od 20—25 let 8 %
—	od	10—15	let	4%	— od 25—30 let 10 %
—	od	15—20	let	6%	— nad 30 let 12%
Dodatek za stalnost v podjetju -naj bi upoštevali od
10. leta naprej in sicer: 10—15 let 3 %, 15—20 let 4 % in nad 20 let 5 %.
Za odpravnino, meni konferenca sindikata, da bi kazalo, tako kot predvideva sindikalna lista, dati dve poprečni plači, le v primeru, da je tisti, ki mu gre odpravnina, vso delovno dobo pridobil v našem kolektivu, pa bi upokojenec dobil 3 mesečne plače.
Ob dnevu JLA je sklenila konferenca sindikata da se izplača enkratna nagrada v višini 150 dinarjev vsem, ki služijo vojaška rok.
USPESNE VOLITVE V SIS
V	četrtek, 5. decembra, smo člana organizacije združenega dela Steklarne »Boris Kidrič« vnovič stopili na volišča. Tokrat smo volili delegate v samoupravne interesne skupnosti. Skupnosti, za katere smo volili naše delegate, predstavljajo novost. Prenekateri se je spraševal, kakšno vlogo bodo imele le-te. Čeprav je o tem bilo dovolj govora, najbrž ne bo odveč, če na kratko ponovimo, zakaj pravzaprav gre.
Delegacije samoupravnih interesnih skupnosti bodo enakovredne drugim. Tako bo odslej občinska skupščina imela: delegacijo združenega dela, delegacijo krajevnih skupnosti, delegacijo samoupravnih interesnih skupnosti (vzgoja in izobraževanje, kultura, zdravstvo in socialno varstvo ter raziskovalna dejavnost) ter družbenopolitični zbor.
Samoupravne interesne skupnosti bodo neposredna vez med porabniki in financerji. Usklajevali bodo želje in potrebe obeh zainteresiranih strani.
V	TOZD Rogaška Slatina je od 1174 vpisanih v volilni imenik, glasovalo 1074 volilcev m 13 s potrdili. Torej skupaj jih je glasovalo 1087 ali 92 odstotkov. Največ razlogov za odsotnost je bilo zaradi bolniškega staleža in letnih dopustov. Neveljavnih glasovnic je bilo 80.
V	Slovenski Bistrica je od skupno 274 zaposlenih volilo 231 volilcev ali 82 odstotkov.
Neveljavnih glasovnic je bilo 19.
V	delegacijo samoupravnih interesnih skupnosti v Rogaški Slatini so bili izvoljeni naslednji: Ing. Igor Djinovski, Nikola Bu-rsač, Vinko Srpčič, Franc Srpčič, Rihard Melcer, Ludvik Drimel, Franc Gobec, Alma Pelko, Vojo Obradovič, Franc Zupanič, Maks Terčič in Cveto Sedminek.
V	Slovenski Bistrici pa so volilci izkazali zaupnico naslednjim: Miranu Ba-umhaklu, Ivanu Doriču, Karlu Erkerju, Ladislavu Grumu ml., Vladu Horvatiču, Pavlu Lipoglavu, Ivanu Lončariču, Ivanki Premkov! in Franj-i Va-lenčakovi.
SKLENILI SO:
Na četrti redni seji delavskega sveta/ organizacije združenega dela, ki se je vršila 10. decembra so sprejeli naslednje sklepe:
1. Priporoči se samoupravnim organom TOZD, da v najkrajšem času obravnavajo osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka , in osebnih dohodkov v kemični industriji Slovenije ter ga na zborih tudi sprejmejo. Posebne pogoje steklarske stroke naj TOZD vnesejo v posebne člene, kar dopušča omenjeni samoupravni sporazum
2	TOZD naj nemudoma pristopijo oblikovanju komisij za novo sistematizacijo delovnih mest,. Poklici m delovna mesta naj se primerjajo s poklici v drugih TOZD steklarske industrije.
3	TOZD morajo oblikovati Komisije za analitično oceno delovnih mest, ki mora biti končana najkasneje do 30. 6. 1975.
4. Izvrši se javni razpis — reelekcija (vnovična izvolitev) vodilnih delovnih mest v OZD in sicer:
—	direktor
—	tehn čni vodja
sekretar
—	vodja komerciale
Omenjenim vodilnim delavcem izteče mandat (pooblastilo) konec leta 1974. Imeno-7-m*- -p	v sestavil• Nikola Bursač —
predsednik. Doli Cujež, Blagote čelikovid, Djoko D'orčev in VTanje Lipuš člani
5 Dopolni, se statut, oodjetja in sicer v članih ki obravnavajo o časopisnem svetu in o pravic: delavcev, da zahtevajo javni odgovor v časopisu
!>Tarija ^pra.jc
SPOSOJENE
MISLI
— Zločinci in norci rastejo na vsakih tleh.
(BURNS)
— Pohvale se zlagajo podobno denarju: tudi pri njih se računa z obrestmi.
(Renard)
— Sovraštva so tako dolga in tako trmasta, da je oomiritev za bolnega najbolj zanesljivo znamenje bližnje smrti.	(La Bruyere)
— Svei je ogledalo, v katerem vsak vidi sliko svoje obraza.	(Thackeray)
— Norci utirajo poti, po katerih kasneje hodijo modrijani.	(Dossi)
— Skopuhu enako primanjkuje tistega, kar ima, in tistega, česar nima.
(Publije Sir)
— Karakter je stalna in gluha energija volje.	(Lakordaire)
— Lepa in zvesta žena je redkost, podobna najboljšemu prevodu pesniškega dela: prevod navadno ni lep. če je verodostojen, in ni verodostojen. če je lep.	(Saphir)
ANEKDOTA
Ko so partizani prvič napadli Banjaluko, sta se po polnoči sestala dva kuharja sosednih čet. Sedita poleg vojaškega kotla in napovedujeta izid boja. Naenkrat se iz daljave zasliši ropot tankov.
»Oh. glej tank!« z dvignjeno glavo pravi kuhar Jovo.
»Oh, kje? Kje?« vpraša kuhar Djuro in skoči v bljžnje grmovje.
»Kako to misliš, kje? Glej ga, slišim ga pred mestom,- mimo odgovori Jovo.
•Tako reci. bratec,- se po vrnitvi iz grmovja umiri Djuro.
»Reci, sliši se tank, in ne glej tanki«
1
>
USPEŠEN
ŠTART
Bliža se konec leta, leta v katerem je obrat v Koajem pričel z obratovanjem. V nove prostore se je najprej odpravilo 16 brusilk in brusilcev, da bi z mladostnim poletom pod vodstvom mojstra Božička že v začetku dokazali, da se zelo resno mislijo spoprijeti z delom in upravičiti zaupanje.
Sočasno je 16 mladih iz bližnje okolice pričelo s proučevanjem za poklic steklobru-silcev. Delo je steklo in se je realizacija iz meseca v mesec večaila. Kader je bil mlad, večina pa dekleta z dokončano industrijsko steklarsko šolo. Trije brusilci iz Rogaške Slatine so priskočili na pomoč, zlasti pri težjih delih. Sčasoma je kolektiv pridobival na številu učencev in od učencev so prihajali mladi — priučeni brusilci. Res je, da sta das v tem času zapustili dve brusiliki, ker sta šli nazaj, v matično podjetje, vendar jip kakovost kljub temu napredovala. Tudi vsi učenci niso zdržali, kljub temu pa jih danes dela 22 bivših učencev kot polkvaiificirani steklobrusilci. Med temi jiih večji odstotek uspešno opravlja tudi težja dela.
Oktobra* smo sprejeli tudi 29 kvalificiranih steklobrusilcev in brusilk iz Ploč in Vrgorca. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je kakovost njihovega dela po triletnem šolanju bila daleč pod pričakovanji.
Začetno njihovo delo je v določeni meri vplivalo na nekatere pavšalne kritike na račun kakovosti dela brusilcev v Kozjem nasploh, kar v nobenem primeru ni bilo upravičeno. Zaradi tega smo bili prisiljeni menjati vodstvo in pričeti z ostrim učenjem. Prvi uspehi glede kakovosti so že vidni, vendar je produktivnost v primerjavi z drugimi — za polovico manjša.
Brusilnica v Kozjem je sestavni del kolektiva Stekame »Boris Kidrič«, odnos posameznikov včasih bolj Realizacija, ki jo dosegamo v Kozjem, a ni majhna, gre v skupni dohodek, iz katerega črpamo sredstva -med drugim tudi za OD. Težave so bile v stari potimici, kjer je steklo bilo naloženo kot drva, izpostavljeno je bilo tako. da je obstajala možnost odtujevanja.
Realno je pričakovati, da bo škoda veliko manjša odslej, ko je pričela obratovati nova kislinska podimica.
Za ilustracijo našega napredka naj navedem, da smo prvi mesec ustvarili 24.000.000 starih dinarjev, v oktobru pa že čez 100.000.000 st. dinarjev. Trenutno v brusilnica dela' 78 ljiudi, od tega v brigadi Božiček 36, Plače 30 in 18 učencev. Pomožnih delavcev je 12, tako da nas je vseh skupaj 90.
V prvem letu je kolektiv brusilnice v Kozjem uspešno štartal. Mladostni zagon je zagotovilo, da bo tudi vnaprej tako.
„	Ludvik Drimel
žal, pa je pristranski.
Nova brusilnica, od katere si veliko obetamo, bo kmalu nared za normalno proizvodnjo.
VPRAŠAJTE -ODGOVARJA(MO)
Spoštovano uredništvo!
Sem redni reševalec nagradnih kri-Sank, ki jih objavljate v »Steklarju«. Meni in številnim okrog mene se nekatere zadeve v zvezi s tem ne zdijo najbolj poštene. Ne zdi se mi prav in pošteno, da nekateri poberejo vse ali večji del nagrad. Kaj vi menite o tem?
P. D.
Spoštovani reševalec!
V odgbvoru na vaše vprašanje vam moramo sporočiti, da niste prvi in edini, ki je posumil v naš način žrebanja nagrajencev. Doslej smo prejeli več ustnih pripomb. S polno razumevanja za negodovanje vam bomo v celoti pojasnili način, kako pridemo do nagrajencev.
Zavedamo se, da vsem reševalcem ne moremo ustreči, kajti, nagrade so samo tri, rešitev pa prejmemo nad 100. Postopek je takle:
Vse nagradne križanke oštevilčimo od 1. do zadnje prejete. Nato napišemo listke podobno kot pri srečelovih.
Pri žrebanju je tričlanska komisija, ki skrbi, da ne bi prišlo do morebitnih napak. Najprej žrebamo tretjo nagrado, drugo in nazadnje prvo. Ko jo izžrebamo, preverimo, ali je pravilno rešena. Če je, potem oznanimo, da je reševalec dobitnik nagrade. V nasprotnem primeru žrebamo naprej, dokler ne pridemo do točne rešitve.
Ker naši reševalci pošiljajo več re-
šitev, je vsekakor dana možnost, da so večkrat izžrebani. In res, tako se je tudi zgodilo. Prt žrebanju so izločeni: sestavljalec križanke, urednik in člani, ki sodelujejo pri žrebanju. Nam v uredništvu mora biti vseeno, kdo bo dotiiitnik. Skladno s tem tudi ravnamo. Ne glede na morebitne proteste.
Bodite prepričani, da si v nobenem primeru ne bi dovolili spodrsljajev, ki bi nas spravljali v neroden položaj. Ugleda »Steklarja« na tak način prav gotovo ne bomo zapravljali. Verjamete?
Urednik
Prvi kosi polirani na avtomatski način
iijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
=	i
i
MALA ANKET
i
Te dni »Steklar« slavi drugi rojstni dan. Vsak mesec smo bili z vami. Hudovali ste se, če vam ni bilo kaj po godu in morda kakšno pohvalno rekli na naš naslov. Tako je tudi prav. Naš drugi rojstni dan smo izkoristili za krajši razgovor s člani kolektiva, bralci »Steklarja«.
Naši sogovorniki so iz tistih enot, o katerih smo bolj malo pisali, a so iz osnovnih enot proizvodnje. Za začetek naših pogovorov z bralci, smo izbrali naslednja vprašanja:	1. Ali redno berete »Steklarja«. 2.
Česa je na straneh »Steklarja« preveč? 3. O čem premalo pišemo? Kaj bi monato priti na strani »Steklarja«? Istočasno so sobesedniki spregovorili o problemih širšega pomena.
Jože Gorišek, iz starejše generacije — mojster na svinčenem kristalu: »Rad berem »Steklarja«. Posebno všeč so mi dogodki iz
kolektiva, o razvoju, ker vem, kako je bilo takrat, ko sem bil mlad. Po moji sodbi je križanka prevelika. Z ozirom na to, da je časopis že tako premajhen, bi kazalo ta prostor izkoristiti za kakšen drug članek, ki bi bolj seznanjal kolektiv o problemih, ki nas tarejo.
V »Steklarju« predvsem pogrešam sestavkov o gospodarski politiki pri nas v Steklarni, o odnosih med ljudmi, lahko bi rekel, o sporih, ki nastajajo med mlajšimi in starejšimi. Lahko bi rekel, da so odnosi skaljeni. Treba bi bilo 'spregovoriti kakšno o tem te si prizadevati, da odkrijemo razloge.
Menim, da bi bilo prav, če bi več pisali o minulem delu, kajti prepričan sem. da smo starejši prikrajšani.«
Gorišek je nadalje dejal, da je premajhno sodelovanje krajevnih skupnosti in tovarne. To se predvsem nanaša na komunalno ureditev, kjer ne najdejo skupnega jezika. Ce bi kdo od predstavnikov krajevnih skupnosti ali tovarne hodil po poteh, kot številni hodijo na šilit, bi po njegovem mnenju stanje bilo drugačno.
Bogomir Miklaužič, krogljičar; »Vsakokrat v celoti preberem »Steklarja«. Najbolj me zanima šport, ker se z njim aktivno ukvarjam. Prav tako me zanima gospodarska politika v podjetju.
Po moji sodbi ni zadev, o katerih »Steklar preveč piše. Menim, da je »Steklar« premajhen, ter da bi moral biti bolj obsežen. Zdi se mi, da bi morali več pisati o nas mladih, ker smo mlad kolektiv. Skladno s tem so tudi številni problemi. O športu bi morali pisati več in sicer ne le o doseženih rezultatih, temveč o problemih v njem. Tudi o sami proizvodnji in ekonomskih gibanjih v tovarni bi morali več pisati. Ne bi bilo narobe, če bi bila še kakšna križanka za razvedrilo. Prednost na straneh »Steklarja« bi kazalo dati problemom napredovanja mladih. Zakaj ne moremo naprej in kje so vzroki? Bogomira teži napredovanje. Zlasti
meni, da so zapostavljeni tisti, ki so končali steklarsko šolo. Prepričan je, da bi vsaj* v udeležbi skupin morali biti priznani bolj kot tisti, ki nimajo steklarsko šolo. Stanovanjska vprašanja za mlade so nerešena. Zaradi tega dzraža misel, da bi biilo prav, če bi gradili samska stanovanja ali celo samski blok.
Nia vprašanje, zakaj se včasih ne oglasi v »Steklarju«, je dejal, da bi pisal bolj kritično in se boji kritike na pisanje in morebitnih posledic.
Franc čepek, pomočnik v lesostmgami: »Z velikim zanimanjem berem naše glasilo« Zanimajo me uspehi in seveda rad preberem kakšno kritično o našem delu. Ne zanimajo me razni pravilniki, ki so bili objavljeni. V »Steklarju« nišam zasledil ničesar, ra-zen omenjenega, kar bi bilo preveč. Na sir&neh »Steklarja« pogrešam več napisov o posameznikih, ki so na delovnih mestih prizadevni in znajo varčevati material,
ki je že tako drag. Rad bi videl, če bi pisali več o rezervnih vojaških starešinah, ki jih je v našem kolektivu precej. Pišite o manjših enotah, na primer o lesostmgamni, zmesami in podobno, kajti tukaj se prične naša proizvodnja.«
Prane je v imenu lesostrugarjev izrazil negodovanje zaradi nepopolnih ali celo nikakršnih odgovorov na prošnje, ki jih naslavljajo samoupravnim organom. Prav tako meni, da so premalo zastopani v samoupravnih organih, tor da so zaradi tega prikrajšani, ker njihovo delo ocenjujejo drugi, ki ga ne poznajo.	>
Razgovori z našimi anketiranci bodo prav gotovo dragocen prispevek uredništvu v nadaljnjem snovanju politike »Steklarja«.
Poldi Ogrizek
9
MALA ANKETA
1	I
=	S
=	E
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiHmiimiiiiniMiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii!iiiii
IZIGRANO ZAUPAN
Stane Mladenovič prisvojil 34.972 dinarjev - Zakaj so protesti nekaterih ostali brez odmeva? Doslej vrnil celoten znesek - še neraziskane zadeve — Suspenz skladno z določili statuta — Zadnjo besedo bodo izrekli ustrezni organi.
So ljudje, ki zaidejo na stranpota. Ne zmenijo ,se za družbene norme. Ne zanima jih kaj bo takrat, ko jim bodo stopili na prste. Požvižgajo se na to, da vendarle velika večina, 'da ne rečem vsi, živi pošteno in se zanaša na svoje delo. Zdaj je že brez vsakršnega dvoma, da je Mladenovič zajadral prav v to smer. Ali morda ni kdaj pa kdaj pogledal na oglasno desko, ko smo marsikateremu izrekli opomin ali javni opomin ker je naredil drugače kot smo rekli, da ne sme. Neprijetno smo bili presenečeni nad ugotovitvijo, da je Stane izkoristil priložnost in si prisvajaj denar od tistih del, za katere menimo, da so težja. Ni se zmenil za potna čela in hrbte tistih, ki so čistili in dvigali lonce za taljenje stekla. Hotel je enako plačilo, čeprav se je dobro zavedal, da ni ničesar prispeval. Se bolj žalostno je to, da si je prisvajal denar na račun tistih, katerim je bil odrezan manjši kos kruha. Do 1972, vsaj tako izgleda, je Mladenovič živel življenje podobno mnogim našim. Lahko bi rekel boljše, vsaj kar zadeva osebne dohodke, saj je lepo zaslužil. Očitno se mu je zdelo, da si lahko na nepošten način izboljša standard. Omislil si je dodatni vir dohodkov. Drugače povedano, začel je krasti. Premišljeno.
Komisija, ki jo je imenoval delavski svet z namenom, da razišče nepravilno poslovanje in zlorabo položaja od Stranj delovodje III. peči, Stani mira Mladenoviča je zapisala: »Komisija je pregledala razpoložljivo dokumentacijo tehničnega sektorja o načinu obračunavanja čiščenja in dviganja loncev v letu 1972, 1973 in do 16.11.1974 ter ugotovila naslednje:
1.	da je delovodja Stane Mladenovič izstavljal zahtevke za izplačilo čiščenja in dviganja loncev za tiste lonce, ki dejansko niso bili dvignjeni, oziroma delo ni bilo izvršeno, ampak samo izplačilo.
2.	Izplačilo za namišljeno delo je prejemal sam: nekatere prejemke je lastnoročno podpisal, druge zopet tako, da je podpisal imena tistih, katere je na spisku navedel.
3.	Na izplačilnem nalogu smo zasledili imena oseb, ki teh del niso nikoli opravljale, z ozirom na to, da so mlade in za tako težka dela nezmožne.
4.	Pregledana je bila dokumentacija za poslovna leta 1972, 1973 in do vključno 16. 11. 1974 m sicer:
—	1972	7.300	dinarjev
—	1973	10 492	dinarjev
—	1974	17.160	dinarjev
, skupaj: 34.972	dinarjev
5., Dvomljive so tudi številke t. j. izplačani osebni dohodiki za samo čiščenje ali popravilo lonca, ker se tedensko pojavljajo isto število loncev m ista vsota denarja, kar pa komisija močno dvomi, da je vsak teden popravljal ali čistil ravno 8 loncev. Tako je komisija ugotovila, da je na ta račun v letih 1973 in 1974 dvignil 24.644 dinarjev. Komisija pripominja, da za leto 1972 ni dovolj razpoložljive dokumentacije. Zaradi tega za to leto ni do potankosti izvršila pregleda, kar velja za leto 1971. Iz priloženih pri-log je razvidno, kako je potekalo in osebe, ki naj bi prejemale izplačilo za namišljeno opravljeno delo.« Rogaška Slatina. 23. 11. 1974.
Torej, niti "komisija ni mogla ugotoviti dejanskega stanja' Ni naša naloga, da bi ugibali, kajti prj ugankah se lahko človek tudi zmoti. Res in nespodbitno je, da je Mladenovič nastopil tudi na odboru za medsebojna delovna razmerja zelo neodkrito, saj je v zagovoru rekel, da se vsota suče okoli 19,—19.000 dinarjev, kar se je potem izkazalo kot zelo neresnično.
Zastavlja se vprašanje, zakaj so protesti nekaterih, da jim je na izplačilnem listku- prikazano več denarja kot so ga prejeli, ostali brez odmeva? Zakaj se že lani ni bolj energično poseglo, ko je po protestih nekaterih že kazalo, dia nekaj ne diši najbolj prijetno? Nadalje se samo po sebi za-
stavlja tudi vprašanje: kako je bilo mogoče, da toliko časa ena oseba dviguje denar za več oseb? Očitno je, - da so bile pomanjkljivosti v poslovanju. To pa v nobenem primeru ne opravičuje dejanja. Težko je sprejemljiv zagovor, ki ga nekateri uporabljajo, da priložnost dela tatu, ker poznamo tudi moralne norme, ki nam ne dovoljujejo, da bi si prilastili nekaj, kar ni naše.
Vse kaže, da smo pri nas delali na zaupanje v človeka. Tega se je zavedal tudi Stane in izkazano zaupanje izigral na nesramen način. To dejanje. ki smo ga zabeležili v našem kolektivu je več ko neprijetno. V nobenem primeru pa ni- znak, dia nas lahko prav vsak počez napada z raznimi govoricami. Odbor za medsebojna delovna razmerja je ravnal v skladu s tem, kar smo vsi sprejeli za naše, skladno z določili v statutu in za takšne primere izrekel suspenz z delovnega mesta — na nižje delovno mesto. Po temeljitih raziskavah, ki j,ih bodo prav gotovo izvršili pristojni organi, bo dognana prava resnica v zvezi s tem.1 Vik in krik od strani maloštevilnih posameznikov na tiste, ki- so bili dosledni, da se pride na čisto, v nobenem primeru ne mqre in sme biti ovira za raziskavo sleherne tatvine, ki se pojavi v tej ali oni obliki.
Smo socialistična samoupravna družba in kazni, ki jih izrekamo so humane. Morajo pa biti izrečene ustrezno storjenemu dejanju. Ne glede na to, kako se kdo piše.
lovo Tlšma
m
Ena izmed udeleženk obiska v nekdanjem kolektivu je dejala: »Ne znajdem se več v kolektivu, kjer sem nekoč bila doma«. Enakega mnenja so bili tudi drugi upokojenci. ko so v petek, 29. novembra, obiskali Steklarno v Slovenski Bistrici in se potem odpravili na tradicionalno srečanje upokojencev v Rogaško Slatino. Ponosni so na takšen razvoj kolektiva, ki je z novimi prostori predrugačil svojo podobo. Izrazili so tudi zadovoljstvo, da na njihov naslov prihaja glasilo »Steklar«, za mnoge še edina vez med kolektivom in dolgoletnimi sodelavci. Na fotografiji skupina bistriških upokojencev v novih proizvodnih prostorih.
Besedilo in fotografija: Viktor Horvaf
ŠPORT _ REKREACIJA — ŠAH — ŠPORT — REKREACIJA — ŠAH — ŠPO
NOGOMET
Enajsterica Steklarja je sklenila jesenski del tekmovanja v slovenski conski ligi. Uvrstitev si je znatno popravila, saj smo v 9. številki Steklarja pisali o zelo neugodnih rezultatih in skladno s tem o uvrstitvi. Po končanem prvenstvu. so nogometaši Steklarja pristali na četrtem mestu, z dvanajst osvojenimi točkami. Zlasti pomembni zmagi so dosegli v gosteh nad Osankarico v Slovenski Bistrici 2:1 in v Beltincih s 3:0 ter Dravinjo 3:2. Zanimivo je omeniti, da je moštvo Steklarja prvič od kar tekmuje v tem tekmovalnem razredu vsa srečanja odigralo brez neodločenega rezultata. Torej, bili so brezkompromisni. V drugem delu jim je takšen slog prinesel tudi zaslužen uspeh. Tekom jesenske sezone je bilo opazno, da z odhodom Posavca h Kladivarju v Celju obramba ni bila tako zanesljiva kot z njim. Tako je bilo vidno, da so tekom vse sezone posamezni igralci nastopali na različnih mestih. Lahko bi torej zapisali, da je cela jesenska sezona potekala v majhnih eksperimentih (poizkusih).. Dosežena uvrstitev zagotavlja mirnejše spanje v zimskem času. K temu je treba dodati še ugodnejši žreb v spomladanski sezoni. To dvoje skupaj- je dobro zagotovilo, da se najhujšega — izpada iz lige, ni bati. Da gledalci niso bili zadovoljni z začetkom najbolj zgovorno dokazuje obisk tekem. Po prosti presoji, bi lahko rekli, da je v primerjavi s prejšnjo sezono bilo 100 gledalcev manj. Za konec kratkega pregleda dosežkov St,eklarjevnlh nogometašev še lestvica lige v celoti:
1. Šmartno	11	11	0	0	29:4	22
2. Kovinar	11	6	2	3	27:14	14
3. Bakovci	11	5	2	4	14:8	12
4. Steklar	11	6	0	5	17:16	12
5. Beltinka	11	3	5	3	18:21	11
6. Branik	11	4	3	4	16.20	11
7. Rudar	11	3	4	4	22:16	10
8. Dravinja	11	4	2	5	17:24	10
9. Aluminij	11	4	1	6	17:20	9
10. Osankarica	11	3	1	7	16:26	7
11. Fužlnar	11	2	3	6	8:18	7
12. Tišina	11	3	1	7	16:30	7
OPOMBA: Prva kolona odigrane tekme, druga zmage, tretja neodločni rez., četrta porazi, peta razlika v zadetkih in šesta točke.
ODBOJKA
V delavskih Sprotnih igrah občine Šmarje *rl Jelšah so nadaljevali s tekmovanjem.
Naši odbojkarji so premostili vse ovire do zadnjega kola. V zadnjem kolu so nastali močno oslabljeni, saj ni bilo večine, ki tvorijo okostje moštva. V odločilnem srečanju proti moštvu Splošnega gradbenega podjetja so naši klonili z rezultatom 0:2. Druga srečanja pa so odločili v svojo korist z naslednjimi izidi: Zdravilišče 2:0, KORS 2:0, Prosevta 2:0, Občina 2.1. Steklarska šola 2:0.
ŠAH
V središču šahovske javnosti Slovenije je bilo V. sindikalno šahovsko prvenstvo, ki je bilo 16. in 17. novembra v Rogaški Slatini. Udeležilo se ga je rekordno število Šahlstov — 163 — kar je dokaz več, da šahovsko življenje v sindikalnih organizacijah dobiva večje razsežnosti. 2al te priložnosti niso izkoristili šahistl našega kolektiva in Rogaške Slatine. Tekmovanja med šahistl Iz sindikalnih organizacij se je udeležil le pisec teh vrstic. Ali odsotnost šahlstov pomeni nadaljnje mrtvilo v šahovskem življenju, je težko reči. Po-manjkanje prostorov, ki je bilo doslej poglaviten razlog, bo odpravljeno.
Z razumevanjem na osnovni šoli, bodo šahistl dobili prostor v avli šole. Peti naslov sindikalnega orvaka Slovenije v šahu za posameznike je dobil mednarondi mojster Vo)ko Musil, član osnovne sindikalne organizacije VEKŠ
iz Maribora. To je njegov četrti naslov. Peti je pripadel Klemenčiču, v času. ko je Musil nosil vojaško suknjo. V četrti jakostni skupini (bilo jih je 9) je prvo mesto z 10,5 točke pripadlo meni, zato sem dobil tudi spominski pokal, knjigo »Slovenski šah« In diplomo. šahistl so izrazili zahvalo našemu kolektivu za prispevek k nagradnemu skladu.
Iz razgovorov, ki sem jih ob tej priložnosti napeljal z odgovornimi tovariši iz šahovske zveze Slovenije In republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, je moč sklepati, da bodo še bolj popestrili šahovsko življenje v naši fspubllkl.
Na šahistih iz našega kolektiva pa je, da se vključijo v prizadevanja sindikatov in da morebitnih priložnosti, kot je bila letošnja, v nobenem primeru ne zamudijo več.
NAMIZNI TENIS
Namiznotenisači Steklarja so dosegli lep uspeh, ko' so se uvrstili v drugo slovensko ligo — vzhodna skupina. Doslej so odigrali dve koli, tretje pa bo v času. ko bo »Steklar« na poti. V dveh nastopih so dosegli dve zmagi, in sicer proti Mariboru II. 5:4 in Ptuju 5:1. Strokovnjaki ocenjujejo, da je moštvo presenetilo v srečanju proti Mariboru. Bržčas bo držalo, da je moštvo v postavi Lešnik. Potočnik. Podpečan in Posavec dobro pripravljeno
V počastitev dneva republike, smo pri obratu brusilnlce v Kozjem otvorili novo odbojkarsko Igrišče. Prvi gostje na novem odbojkarskem igrišču je bila krajevna reprezentanca. Igrali so le dva seta in srečanje končali z neodločenim Izidom 1.1. Rezultat ni pomemben, pomembna pa je prizadevnost mladih v Kozjem, ki so zgradili to igrišče. V akciji je sodelovalo 30 mladincev, z lepim številom udarniških ur. V pomoč je priskočila tovarna v Rogaški Slatini z dvemi prevozi. Veliko mero razumevanja In pomoči je pokazal tudi obrato-vodja tovariš Ludvik Drimel.
in da bo še marsikateremu favoritu zmešalo račune. Er Ih Lešnik je pet srečanj odločil v svojo korist. V zvezi z nadaljnjim potekom tekmovanja je dejal: »Upam, da bomo dostojno reprezentirall Rogaško Slatino In ime, ki ga nosi naš klub. To pa pomeni, da bomo dosegli uvrstitev nad pričakovanji strokovnjakov.«
Tudi naj večji optimisti se niso nadejali uspeha, ki ga je v dosedanjem poteku tekmovanja druge slovenske namiznoteniške lige —-vzhod, doseglo moštvo Steklarja.
Po šestih kolih so na samem vrhu! Brez poraza. Derbi srečanje so odigrali 13. decembra, ko so ugostlll do tedaj prav tako neporaženo moštvo Murske Sobote II.
Uspeh Steklarja je toliko Večji, ko vemo, da sta v moštvu gostov nastopila dva bivša prvoligaška igralca Fridrik In Leban. Vse je kazalo, da bodo gostje doživeli hud poraz. V petem srečanju, ko je Steklar že vodil z rezultatom 3:1. Lešnik je v boju s Frldrlkom dobil prvi niz z 21:12, v drugem pa je povedal 17:13. Majhna nepazljivost je Izkušeni gost izkoristil ter zmanjšal rezultat.
V	tem srečanju je športna sreča obrnila hrbet Steklarjevim Igralcem, kajti v nasprotnem primeru bi se rezultat glasil celo 5:111,
V	dosedanjem poteku tekmovanja so igralci Steklarja pokazali primerno prizadevnost In skrajno borbenost, kar se je odrazilo tudi na doseženih rezultatih.
V	odločilnem srečanju za vrh so bili doseženi naslednji posamični Izidi: Lešnik : Leban 2:1, Potočnik : Kolar 2:0, Podpečan : Fridrik 0:2, Potočnik : Leban 2:1, Lešnik : Fridrik 1.2, Podpečan : Kolar 2:0, Potočnik : Fridrik 1:2. Podpečan : Leban 0:2 in Lešnik : Kolar 2:0.
Igrišče sicer nima reprezentančnega videza, je pa velika pridobitev za športno-rekreativno dejavnost. Tu bodo srečanja notranjega značaja pa tudi navzven, v okviru delavskih športnih iger.
Pripomniti velja, da z gradnjo odbojkarskega igrišča vso delo ni končano. Mladi načrtujejo še ureditev parka s klopmi. Upajo, da bodo na čelu s prizadevnim predsednikom Antonom Joštom, v prihodnjem letu uresničili tudi ta načrt.
Jože Božiček
|Uiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii„iiii«iiiiiiimiiiiiiiii„iiiiiil|||M|||||||||||||„||ll||,Hi,|,
USPEH
V okviru aktiva mladih brusilmce v Kozjem deluje tudi likovna skupina.
Čeprav je majhna, je skupina že imela svoj prvi nastop in sicer ob otvoritvi knjižnice v Bistrici ob Sotla, z razstavo jjf	likovnih samorastnikov. Na razstavi sta sodelovala dva člana
naše skupine in sicer Brane Černelč — kipi in gravure, ter §	Jote Božiček — olja in gravure na steklu.
Razstavljena dela so požela izreden uspeh. Poleg zanima-	M
nja za delo na steklu, ki je vse bolj domače na Kozjanskem, so izkušnje s te razstave dobrodošle za organizacijo bližnje razstave »hobbyjev« v Kozjem, kil jo bo organizirala mladina brusilmce v januarju 1975.	cek
S	£
.................................................................IIIHIIIIIIIIUIIIIIHIIIIIHIIIHHii»^
SAMORASTNIKOV
NOVO IGRIŠČE
1 I! 11297/,,
NAGRADNA KRIŽANKA si.M
/
Za nagradno križanko razpisujemo za 150 dinarjev in sicer:
1.	nagrada 70 dinarjev
2.	nagrada 50 dinarjev
3.	nagrada 30 dinarjev
Upoštevali bomo rešitve, ki jih bomo prejeli do 15. januarja 1975. Rešitve pošljite na naslov:	Uredništvo
»Steklarja«, Steklarna »Boris Kidrič«,
Rogaška Slatina, ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Na ovitek napišite: »Nagradna križanka št. 12«. Prijetno zabavo in srečo pri žrebanju!
Žreb je določil, da nagrade za križanko št. 11 prejmejo:
1.	nagrado 70 dinarjev Darinka Žekar, Ratanska vas št. 82
2.	nagrado 50 dinarjev Slavica Boršič, Tržišče 10 a
3.	nagrado 30 dinarjev Mira Frešer,
Steklarna »B. Kidrič«
Nagrajencem čestitamo!
Pravilna rešitev križanke št. 11: Slovenska, Elevator, Vitamini, Ive, Ahat, Nart, Km, Boj, Em, E, Skomina, Amoret, Karasi, Apenini, Arest, Orno, Atek, Talar, Silikoza, Ida, Odor, Lipica, Ono, Nom, Eleganca, Liege, Solo, Teza, Klet, Aker, Erar, Šara.
7