262. itevllko.
V UDMjonl. v Četrtek. 15. novembra nos.
H&aja tM  't v avacar, tsiuši   .*A«uje     /tn»»i*+ *m po p o iti preieuai, m avatro-ograna dasaia aa m t«t« *e      m pai tata ii &, n aatrt lata 6 K iO k,  *a •& mmm l K so h.   Lm LJubljano * aaiiUanjaia aa daaa m i«ti
ta 3., •» a*   «ta 18 K, sa ćatrt tata »i K, u n mmn i K   Kdsr bedi eaa peuj, plača aa m lata 31 K, aa pol tata 11 K, aa aetrt tata i K 60 h, aa aa ineaee 1 K 40 h.      Zi tujo doiolo talika rad, kalikar inaia poštnina. — Na oarscfte wa* fetadeboe raoSOJatr« oarečnine »e ae astra.      Za ostionlla aa plaSaJe »d peter »etapne pettt-rata pa 12 h, 6«     easanila uska enkrat, pa 10 h, fie aa dvakrat in po 8 h, 5* h tiska trikrat sli foSkrat — Dopiii naj ta isvol6 frsnkoTStt -šekapte* m aa vračaj«       Uradnlitvo * upravnlotvo >• * *a%flevtt> aliaab H », ta 1100« aradntftva w I. aadetr., apravništre aa a pntltfijB, -   Upravaištra naj m blagevelije eešiljati asradaiaa.  eklamaeije, esnanils, t J. administrativne atrar
4i*etnl4tva telefon it 14»
Mesečna priloga: ..Slovenski Tehnik
lezne iterllke po 10 h.
ii
Qpravnlihra telefon it 81.
Volilna reforma.
Razprave o volilni reformi tečejo naglo. Še nikdar ni ta leni parlament delal tako hitro, kakor sedaj. Za njim stoji cesarska vlada z bičem, a pričanj anj a ni treba dosti, zakaj velike stranke bite iz lastnega nagiba, da spravijo v varnost svoj plen, ki jim ga prinese ta krivična in pristranska volilna reforma.
Našli so se pri tem tudi največji nasprotniki. Stari švindler dr. Adler je postal zaveznik dr. Susteršiča in dr. Gessmanna. Dolgo let je Adler v svojem revolverskem listu sramotil in napadal Susteršiča in vso njegovo stranko zaničeval do skrajnosti. Ko je bila 1. maja leta 1901 v poslanski zbornici znana razprava o žlindri in ko je parlament z ogromno večino potrdil razsodbo vseh sodnih instanc ter pri p ozn al, da je dr. Susteršič z žlindro goljufal in da ima od žlindre umazane roke, tedaj sta Adler in Per-nerstorter v svoji „Arbeiter-Zeitunga obsojala in obdelavala Susteršiča na tak način, da je bila groza. A sedaj V Sedaj pa pravi dr. Adler, da je dr. Susteršič poštenjak, da mu ga ni para in da ni nikdar nič imel opraviti z žlindro, in iukljeta bi najraje proglasil za svetnika. Pack schliigt sich, Pack vertriigt sich.
Tudi z dr. Gessmannom je zdaj Adler najboljši prijatelj in se sploh peha, da bi parlament ugodil klerikalni zahtevi in odklonil takoimeno-vani „kanzelparagrat^ in sploh vse določbe v varstvo volilne svobode. Klerikalci in socialni demokratje so se združili v namen, da onemogočijo volilno svobodo. Socialni demokratje zahtevajo   zase   privilegij,   da smejo
volilce terorizirati in jim delati silo — klerikalci zahtevajo zase privilegij, da smejo zlorabljati cerkev in vero v
svoje umazane namene. To bo lepa svobodna volitev, če obvelja zahteva klerikalcev in socialnih demokratov, in vse kaže, da obvelja. Sicer so češke
narodne stranke pri volitvi na M Dravskem spoznale, kaj pomeni socialno-demokratični terorizem in kaj zloraba cerkve, ali vzlic temu ni misliti, da bi glede varstva volilne svobode se uprli klerikalcem in socialnim demokratom.
V nekaterih dneh se to odloči in potem poj de razprava o volilni reformi brez večje ovire svojo pot naprej. Na kake premembe načrta že nihče več ne misli in največja naivnost je, če verjamejo koroški Slovenci, da bodo klerikalci zanje kaj resnega storili.
Burna seja hrvatskem sabora.
V Zagrebu, 12. novembra.
Danes je vladalo v Zagrebu od ranega jutra največje razburjenje: otvoril se je novi hrvatski sabor, ki je imel po znamenitih volitvah dne 3. maja samo tri seje. Ves narod pričakuje, da se v tem zasedanju izvedo obsežne ustavne reforme. V tem pričakovanju je stranka drja. Franka — takozvani Starčevićanci — nenadno stopila v javnost z neko svojo strankarsko afero, ki je bila opisana v sobotnem zagrebškem dopisu Vašega lista, ter zagrozila z obstrukcijo in z največjimi škandali, ako ne prekliče saborski predsednik dr. M e d a-ković svoje opravičeno naziranje o Starčevirancih, ki ga je izrekel v nekem interviewu pred več meseci.
To je silno ogorčilo politične kroge. Ne dovolj, da gledajo gotovi visoki krogi z velikim nezadovoljstvom na to, kako se mi Hrvati pripravljamo, da se utrdimo proti ti-ranstvu, sedaj skuša celo takozvana
najpatrijoČnejŠa stranka, ki hoče takoj ustvariti Veliko Hrvatsko, zavirati delovanje sabora, ki ima zgraditi temelje narodni samostalnosti. To pa dela tista stranka, ki je pod Khue-novim režimom mirno prenašala njegova tiranstva, in se ni Khuenu nikdar odločno uprla, ker je bila zava-
rovana proti njegovemu preganjanju. Kdo bi si pri tem ne mislil, da je pri tej priliki služila kot sredstvo kakemu zakulisnemu neprijatelju hrvatskega naroda? !
Ogorčenje proti tankov ceni radi njihovih groženj je vedno bolj naraščalo in se razširilo v najširše narodne sloje. Ne samo koalicijske stranke, na čelu jim naprednjaki, nego tudi socijalni demokratje, katerih vodstvo često ume prav dobro pogoditi splošne narodne interese, so porabili to priliko, da manifestirajo za ustavne reforme. Zato so z vso ljutostjo navalili na frankovce v letakih, ki so jih izdali v soboto.
V nedeljo so nato obelodanili frankovci ostuden pamflet na vso koalicijo, očitajoč ji, da se je prodala Madžarom, da so le-ti odvzeli hrvatskemu narodu 80 milijonov in druge neumnosti.
Socijalistov so se tako preplašili, da so poživljali celo okoliške kmete, naj pridejo pred zbornico.
Danes zgodaj zjutraj je pa izšel drugi proglas  vodstva  socijalne demokracije, ki poziva delavstvo, naj ustavi   delo v večjih tovarnah in se zbere pred zbornico.
To je značilo popolni poraz frankovcev na ulici, ker nasproti masi socijalnodemokratskega delavstva izginejo docela njihovi ljudje.
Frankovci so se naravnost pripravljali, da inzultirajo nekatere narodne zastopnike iz vrst koalicije, v prvi vrsti najbolj sovraženega Supila. Toda tega je vzelo v obrambo napredno dijaŠtvo,. ki je prišlo že ob osmih zjutraj, kakih 300 na številu , pred SudiIovo stanovanje in ga med neprestanimi ovacijami spremilo pred zbornico. Pred saborom so se naprednjaki sesli s socijalisti in Supilo je imel tu med splošnim odobravanjem govor, ki je bil v prvi vrsti naperjen
proti frankovcem.
Dočim se je pred saborom zbrala velika množica delavstva in dijaštva in s tem preprečila vsak terorizem s
strani frankovcev, je v zbornici vladala največja napetost in razburjenost.
Galerije so bile natlačeno polne občinstva, ki je opetovano z burnimi klici dajalo duška svojim čutilom, a videlo se je takoj, da so na galeriji po ogromni večini pristaši koalicije, ponajveč naprednjaki.
Takoj ob začetku seje je zahteval dr. Pavelić v imenu frankovcev zadoščenje od predsednika, ker bi bili sicer Starčevi <'anci prisiljeni, onemogočiti vsako delovanje sabora. Med njegovim govorom je prišlo do burnih prizorov med koalicijo in frankovci ; nekaj časa se je celo zdelo, kakor da bi prišlo celo do pretepa. Začula se je beseda „huljeu, ki jo je zaklical nekdo izmed frankovcev.
Vsi poslanci, pripadajoči koaliciji, so skočili pokonci in hiteli proti Vladimiru Franku (sinu vodje dr. Jos. Franka), ki je izrekel ono psovko, ter zahtevali, da jo prekliče. Vladimir Frank je vstal in izjavil, da ni rekel nhuljeu, nego da bi bili koalicijski poslanci „nuleu (niČlei, ako bi jih frankovci ne bili volili v Pešto.
Supilu so se priredile v saboru spontane ovacije, dame so pa z galerije metale cvetje na predsednika, ko ga je frankovski govornik napadel.
Seja se je morala radi prevelikega viharja dvakrat prekiniti.
Predsednik dr. Medaković je izjavil na očitanje frankovcev, da bo odgovoril na koncu seje, ko bodo rešene druge najpotrebnejše stvari.
Nato je ban grof Pejačevič imel svoj programni govor, v katerem je povedal, kako se je v novi eri sporazumel s koalicijo in da stoji sedaj nad strankami; potem je našteval vse zakonske načrte, ki jih namerava predložiti saboru. Obljubil je,
da predloži vlada tudi zakonski načrt o volilnem redu na temelju splošne in enake volilne pravice. Koalicija je tej banovi izjavi živahno ploskala.
Fraukovci so namreč hoteli baš splošno volilno pravico demagoško izrabiti proti koaliciji, češ, da si koalicija z njo ne upa na dan, a sam ban jim je izbil iz rok orožje.
Nato je dr. Medaković glede frankovcev izjavil, da je imel dotični intervievv s Časnikarjem kot politik, a ne kot saborski predsednik. Izven sabora se on ne da kovati v spone. Kadar bo Čas, bo v debati dokazal, da njegove besede proti frankovcem niso bile obrekovanja; on ni nameraval žaliti stranke, nego so bile njegove besede samo resen memento v resnem času.
V tem trenotku je prikipela napetost do vrhunca.
Na splošno senzacijo je vstal dr. Frank in izjavil, da se on v imenu svoje stranke zadovoljava s to izjavo in da proglaša to afero za končano.
Med splošnim smehom je v tem hipu zaklical član koalicije, dr. Kra-sojevie, frankovcem: Tresle so se gore, a rodila se je miš
Ta popolna kapitulacija frankovcev se v mestu živahno komentira, primerno jo pa komentirajo tudi časopisi.
Državni zbor
Dunaj, 14. novembra. Nadaljevala se je podrobna razprava o prvi skupini volilne reforme. — Glavni govornik contra posl. Ben-del je izjavil, da je sicer odločen pristaš splošne in enake volilne pravice, toda ni zadovoljen, da bi dobili Slovani in Romani večino nad Nemci. Eno dobro stran pa ima vendar volilna reforma, da dobe Nemci narodno plemstvo, docim je bilo dosedanje plemstvo v narodnih stvareh
vedno hladna ter ni nikoli imelo pravega srca za ljudstvo. — Poročevalec posl. Locker je govoril proti
predlogom po sL Choca. naj bi se gosposka zbornica reformirala. Izjavil je tudi, da se število mandatov pod nikakimi pogoji ne zviša preko 516
LISTEK.
Ksflver Meško: „Mir božji".
Večno kakor samo še ljubezen, je hrepenenje Človekovo po miru in pozabi. Prej ali slej se vzbudi, četudi le začasno ali celo le hipoma, v vsakem
srcu in prevzame vsako dušo. Ćim težja je peza življenja, čim trja je itak kruta usoda, toliko mogočnejše se oglaša koprnenje po tistem tihem dušnem in srčnem stanju, ki ga Meško plastično imenuje mir božji in ki ga nihče ne doseže in nihče ne učaka, ker ga v življenju sploh ni. Vse, kar si človpk lahko pridobi, je resignacija, ki pa jo mora plačati z bridkimi izkušnjami in trpkimi razočaranji. Mir božji učaka Človek šele v grobu.
Meško se ša ni dokopal do tega spoznanja in tudi še ni izgubil vere v človeštvo vzlic vsem bridkostim, hudobijam in grdo bij am, ki jih vidi po svetu. V tej veri je gledal v človeške duše, je opazil v njih večno hrepenenje po miru in pozabi in ti pogledi v Človeška srca so mu dali
snov za novo delo, ki mu je dal karakteristični naslov „Mir božjiu.
Dvanajst črtic je združenih v tej knjigi in vsaka iz njih je ilustracija hrepenenja po miru božjem aH vsaj po sreči in zadovoljnosti.
V teh žrticah ni nič narejenega, ni nič konvencionalnega. Tu ni vzklikov mogočne vse okrog sebe podirajoče strasti, tu niso popisani veliki dogodki, niti veliki ljudje. Nežne in mehke so te povesti in Čitajo se deloma kakor bi bile času primerno prirejene serafične pripovedke iz življenja sv. Frančiška. Le tuintam se kaj pojavi, hitro kakor senca, kar priča, da tudi Meškova sanjava duša včasih sluti kaj so hamletski dvomi in learske bolesti, a vzlic temu ni v tej povesti nič tiste histerične gorjuposti, ki jo goji na primer Cankar proti vsemu človeštvu. Bralcu Meškovih povesti se zdi, kakor da čuje čisto in jasno , a neenakomerno žuborenje vrelca, prihajajočega iz nežnoČutnega, ljubezni in usmiljenja polnega srca.
Ta plemenitost v mišljenju in v čuvstvovanju je najlepše izražena v „Romanci o izgubljeni". Videli smo, da izvestni kritiki te črtice niti razumeli niso. Izgubljeno dekle se snide slučajno z znancem izza mladih let,
z znancem, ki jo je nekoč ljubil. Le nerada po hudih bojih mu razkrije svojo propalost, ga prosi odpuščanja in pohiti v poltih mrak in v noč in v pogubo. Znanec ji je odpustil. To je lep psihologičen detajl, ki ga ne more umeti, komur ni dana plemenitost mišljenja in usmiljenja. Znanec odpusti, ker se Silvija kesa, resnično kesa. Silvija ne obžaluje svoje preteklosti samo zaradi tega, ker ima slabe posledice; kesa se zaradi svojih činov samih, in spoznanja, da je krenila na napačno pot, in zato ji znanec odpusti. Kdor ne odpusti grehov zaradi katerih se grešnik resnično kesa, je neusmiljen človek, zakaj resničen in pošten kes je prokleto  težka stvar.
Meško je kot pisatelj poseben karakter. Samorasla individuvalnost je in kot tak nastopa tudi v literaturi. nLe po«He ajoute peu aux idćes de sou temps; il les frappe en monnais on en medailles," je svoj Čas zapisal odličen kritik. To velja tudi za Moška v tem zmislu, da on ne kuje iz misli in ČUVstev svoje dobe in svoje osebnosti novcev, nego svetinje trajne umetniške vrednosti.
Meško je duhovnik po poklicu, a ker ne hodi v književnosti samo po cerkveno-oblastveno tlakovanih, ogra-
jenih in razsvetljenih potih, si je nakopal nasprotje cestarjev in biričev rečene oblasti. Naj se tolaži, da je v dobri družbi Simona Gregorčiča in Antona Aškerca in da veljajo tudi o njegovih objedalcih Oastellarjeve besede: Diese Leute haben eine Freude daran, die grossten Geister, welche un-sere Natrion bisher hervorgebracht hat, unter die Fusse zu treten, wie sich die Ophelia von Shakespeare ergotzt, die Blumenihrer Krone zu zerpiiiicken.
Mole letovanje.
Pripoveduje dr. V. K. (Dalje.)
Vse to je dalo povod, da sem začel resno premišljati, ali bi vendar ne kazalo, da bi za nekaj tednov zapustil Ljubljano. In ko je nastopila neka vis maior, ki je končno prov-zročila odločitev, moram reči, da nisem bil žalosten.
Ko hodim namreč nekoč umerjenih korakov in s pripognjeno glavo po svoji sobi, na prste štejoČ pomis-sleke, ki sem jih imel za Ljubljano in proti, zaslišim strašen pok in šipe zaklepeČejo v oknih. V tistem hipu pa me zapusti pogum, ki  me diči
vsekdar, kadar v gostilni Pri Raci i Gustav Adolfovo ženijalnostjo prere-šetavam vzroke izgubljenih vojsk« in snujem načrte za bodoče. Brez suknje in klobuka, samo z dlanjo leve roke pokrivajoč svojo velikansko plešo na glavi, hitim na ulico, misleč, da j«
potres. Tu pa zvem, da je vzletela v zrak smodnišnica [na ljubljanskem polju in da je nevarnost, da nebi eksplodirala še druga, v kateri je na tisoče stotov smodnika.
To bi bilo pa vendar preveč, da bi se vsled nemarnosti vojaške oblasti, s katero kot neoficijalni general že tako ne morem biti zadovoljen, pustil meni nič tebi nič vreči v zrak! Zato sem takoj prevrnil vse svoje prejšnje sklepe, se hitro opravil in pripravil; in ko naroČim svoji brezzobi služabnici stari Mici, kako da naj odpravi krojača, ko bi prišel ta mrcina spet s kakim neplačanim računom, vzamem kolo in nahrbtnik in se odpravim na pot. Slovo od Mice je bilo kratko, pa presrčno. Jaz sem ji rekel: „Ser-vus, Micerl!u ona pa je zahrešČala zapiraj e vrata za menoj: „Gospod, nohet si pa le porežite, da vam na kolesu ne bo v napotje!" Reči pa moram, da mi je ta njena materinska brižnost zame privabila debele solzo
Pri glasovanju je bil člen L sprejet z veliko večino, odklonjeni pa so bili vsi spreminjevalni predlogi. Potem se je sprejel člen II., ne da bi se bilo določilo število mandatov za posamezne kronovine. Za Dalmacijo se je določilo število mandatov 11, za Galicijo 106, ker Starzvnskega predlog za 114 mandatov ni dobil dvotretjinske večine, dasi so glasovale zanj vse slovanske stranke in veleposestniki. Istotako se je določilo za Bukovino 14 mandator z odklonitvijo Glabinskega predloga, za Nižjo Avstrijo 04, za Slezijo 15. Povsod so bili minoritetni predlogi odklonjeni. Proti odsekovim predlogom so povsod glasovali slovenski naprednjaki, češki radikalci in Vsenemci.
Potem se je začelo razpravljati o drugi skupini (pluralna volilna pravica. Poročevalce Lo-cker se je odpovedal besedi, nakar je začel govoriti posl. dr. Adler, ki je predlagal, naj se izpusti določba, da mora volilec bivati najmanj leto dni v občini, v kateri sme potem voliti. Ako se njegov predlog ne sprejme, predlagal je določbo tako stilizirati, daje potrebno prebivati eno leto v doticneni volilnem okraui. — Posl. Ohoc seje zavzemal za žensko volilno pravico ter povedal, da je na Češkem nastalo močno gibanje za žensko volilno pravico. — Posl. Romanc z u k se je izrekel proti nadomestnikom pri volitvah. — Posl. So bo tka je govoril proti določbi enoletnega bivanja iu za Chocov predlog, da se tudi ženskam da volilna pravica. — Nato se je debata zaključila ter sta se izvolila glavna govornika Pernerstorfer pro in Klofač (contra. — Posl. Pernerstorfer je izjavil, da socijalno-demokratična stranka ni le proti določbi, da mora volilec bivati eno leto v občini, kjer sme potem voliti, temuč tudi proti določbi, da se dobi volilna pravica šele s 24 letom. Delavske množice so primorane, da se morajo že s 16 letom popolnoma samostojno zdrževati, zato pa tudi smejo svoje interese pred 24 letom zastopati. Nadalje je rekel, da je njegova stranka za žensko enakopravnost tudi glede volilne pravice, toda zahtevati kaj takega v sedanjem momentu je nemogoče, ker ženske še nimajo pravice, biti Članice političnih društev. V novem parlamentu pa se bo tudi ta zadeva kmalu razvila.
Prihodnja seja bo v petek.
Bodoče d žavnczborske volitve.
Dunaj, 14. novembra. Kakor brž se aktivira splošna volilna pravica, bodo vsi ministri, ki še nimajo poslanskega mandata, razen brambov-skega ministra, kandidirali v državni zbor. Dosedaj nimajo mandata ministrski predsednik baron Beck ministri: Korytowski, Bienerth, Klein inAuersperg. Baron Beck
in Bienerth bodeta kandidadirala v notranjih okrajih Dunaja.
Delegacijsko zasedanje.
Budapešta, 14. novembra. Danes je bil 4 urni ministrski svet, ki se je bavil h predpripravami za sklicanje delegacij. Delegacijsko zasedanje se otvori 24. t.°m. z vladarjevim nagovorom. Potemtakem ni res, da bi se sedanje zasedanje smatralo za nadaljevanje prejšnjega. Cesarjev nagovor bo omenjal tudi zunanji položaj.
Imuniteta poslancev.
Dunaj, 14. novembra. Ustavni odsek je razpravljal v današnji seji o vladni predlogi glede spremembe i? 10 kaz. zakona (imuniteta*. O stvari je dosedaj razpravljal pododsek. Nove določbe olajšujejo izročitev poslanca, ki je zakrivil kako kažnjivo dejanje ter skrbe, da zadeva ne zastari. — Posl. S k ene je predlagal določbo, da poslanca ne varuje imuniteta, ako zakrivi v zbornici razžaljenje časti proti kakemu tovarišu po i? 487, 488, 489 in 4W i kaz. zak. Po daljši debati se je ta prediog izročil pododseku v nadaljno posvetovanje.
Finančni položaj na Ogrskem.
Budapešta, 14. novembra. Finančni odsek poslanske zbornice je razpravljal danes v splošnem o državnem proračunu za leto 1907, ki izkazuje več izdatkov 48 milijonov kron, a tudi dohodki so narasli za ~>5 milijonov, tako, da je bilanca za 7 milijonov ugodnejša od lanske.
Pruska politika
Bero lin, 14. novembra. V nemškem državnem zboru je interpeliral posl. Bassermann  zaradi zunanje politike.   Interpelacija pravi: „Naše razmerje napram Italiji se   je   polagoma poslabšalo, italijansko  javno   mnenje  se nagiba k F r a n c i j i. Vrhutega se je razmerje med Avstrijo in Italijo poslabšalo.   Razmere   na Ruskem niso za  Nemčijo     ugodne. Glavna točka vse politike pa je na Angles-k e m. ki deluje vztrajno in namenoma na izoliranje Nemčije. Nemiri   na   Balkanu    in azijatsko gibanje   zahteva   vso   poz rnost.u — Državni kancelar knez B ii 1 o w je takoj odgovarjal na interpelacijo. Rekel je, da o kakem zbliževanju Francije ali celo o zvezi z njo ne more biti govora, temuč mora biti Nemčija na to stran ve d no na straži. Med Anglijo  in Nemčijo ni globokih političnih    nasprotstev. Trozveza ima vkljub vsem kombinacijam velike prednosti   za vse   tri  zaveznike, ter izključuje konflikte med njimi. Ako bi Avstrija in Italija ne bili v zvezi,  bi   lahko   nastale med njima napete razmere. Na konferenci vlAlgecirasu je Avstro-Ogrska tako zanesljivo podpirala Nemčijo, da
ji je Nemčija za podobne slučaje dolžna protiusluge.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 14. novembra. 25. pomorščakov, ki so bili obsojeni v dosmrtno prisilno delo, je pobegnilo. Dosedaj   so  Šele enega zopet vlovili.
Varšava, 14. novembra. Na postaji Šeltija-Vodi se je izvršil roparski napad na blagajnika in vojaka, ki ga je spremljal. Roparji so oba ustrelili in odnesli 53.000 rubljev.
Dopisi.
Iz Kamnika. Vsegamogoč-
nostg. Ve d lin a. Vedno se Čita, da se g. Vedlin jezi, ker stranke dvigajo denar v mestni hranilnici. Zadnjikrat je pa ta mogočni gospod poskusil to preprečiti celo s silo. Ko je prišla neka ugledna poštena ženska z dvema knjižicama po denar, ji ga ni hotel izplačati, ter so dali dotično žensko po stražniku Fricu peljati celo k sodniji. rKdo ima to povelje in kdo ima pravico do tega," smo zelo radovedni. Akoravno je ženska povedala, kdo da ji je knjižice izročil, ni pomagalo nič. Nato je šel tajnik okrajne posojilnice k Vedlinu in zahteval izplačilo teh knjižic, a tudi temu jih ni hotel izpiačari. ampak hotel je poskusiti še zanj de sredstvo, da bi preprečil izplačilo, ter nesel knjižico hranit v sodnijo. Tukaj je pa zvedel, da ni on vsegamogočen: za-povedali so mu, da mora knjižico vrniti g. tajniku Vidicu, ker je odgovoren za nje, in ako ta zahteva izplačilo teh knjižic, se mu mora izpolniti njegova zahteva. Tako se je g. Vedlin vendar enkrat usedel na smolo, ker je moral knjižice vročiti g. tajniku Vidicu. Ko pa ta pride po denaV k njemu, si je Vedlin zopet izmislil nov načrt, da bi preprečil izplačilo. Rekel je. da naj se toliko dni počaka z izplačilom, da pride v Kamnik dotična oseba, katere so knjižice. G. Vidic mu je povedal v obraz, kaj da je zvedel v sodniji ter da kratkomalo zahteva izplačilo teh knjižic. Rad ali nerad je nazadnje Vedlin moral ubogati in storiti zahtevano. Trla ga je pri tem silna jeza. Hotel jo je zdaj izliti na gosp. Vidica, ter ga prašal globoko, ako je imela ona oseba, ki mu je knjižice izročila, tudi kredit do njega. Povem Vam, g, Vedlin, da kar se tiče kredi'a g. Vidica, ga ima ta vsaj 50 krat več kot Vi, ker je posestnik in odbornik pri posojilnici. Stranke pa opozarjamo, da kdor ima kaj denarja v mestni hranilnici vloženega, in ga misli dvigniti, naj gre vsak sam po njega, sicer se mu zna enaka pripetiti, da bo moral s Borićem marširati v sodnijo. Toliko za danes! Če bo Vedlin spet uganjal kake muhe in sitnosti, posvetimo mu znova.
Posestnih.
Z Bleda. V sredo, 7. m., zvečer smo se poslovili od g. Novaka, učitelja na Bledu. V ta namen so mu priredili njegovi kolegi — izvzemši naduČitelja Rusa — in njegovi p ija-telji v hotelu „Triglav" valeto. Udeležilo so se tega sestanka mnogo občanov, njegovi bližnji kolegi in prijatelji, ter mnogo gospodov in dam od drugod — pač najlepši dokaz, kako je bil g Novak priljubljen doma in v okolici. Njegov tovariš, g. Jenko, je vzneseno govoreč v lepem govoru pojasnil zasluge, ki si jih je stekel
v oko, ki se mi je utrnila šele, ko sem se spotaknil nad nekim psom, ki je ležal sredi veže.
Nisem pa imel namena se takoj nastaniti v kakem letovišču, temveč hotel sem napraviti najprej nekajdnevno turo po svetu. In kam naj jo krenem, mi ni bilo treba dolgo premišljati; zakaj načrt sem imel že dalje časa pripravljen. Zdaj se je šlo samo še za njegovo realizovanje.
II.
Slišal sem bil mnogo praviti o romantičnosti Ampeške doline (Ain-pezzo) na meji Tirolske in Laške, o slikovitosti njenih jezer in letovišč. Vse to je vzbudilo v meni željo, to dolino prepotovati, obenem pa to turo združiti s kratkim izletom v Benetke, kamor od nje južnega izhoda ni več daleč.
Dohod v Ampeško dobno na severu je pri Toblachu na Tirolskem, odkoder vodi nekaj časa v impozantni nadmorski višini (1450 m) lepa oesta. preko orjaških dolomitskih Alp naravnost proti jugu, dokler se ne prerije v zgornjeitalsko nižino. Cela dolina, katere pa le srednji del se imenuje Ampezzo, je dolga kakih 130 km, in ker po njej ne teče železnica, cesta pa celo pot visi, je za
potovanje skozi njo kolo najpriprav-nejše sredstvo.
Do Toblacha pa sem se vozil z vlakom. Ker je bilo treba v Beljaku izstopiti in nekaj ur čakati vlaka, ki bi me popeljal proti Tirolski, sem imel priliko si ogledati mesto. Vendar edino, kar me je tukaj zanimalo, bila je Drava in pa razgled na Karavanke, katerih koroška stran mi do zdaj ni bila znana.
Bilo je ravno poldne in zato stopim v neko gostilno. Ker so bili drugi prostori zasedeni, sedem k mizi, pri kateri so bili samo trije gospodje. Na običajno vprašanje, jeli dovoljeno prisesti, so sicer milostno prikimali, vendar pa je bilo opaziti, da jim moja družba ni bila kaj povšeči. In šele, ko srebam juho, spoznam, kaj da je temu vzrok; zagledam namreč na mizi stojalce, na njem pa v nemških barvah napis: Stammtisch. Da nisem jaz sem spadal, to je bilo gotovo; vendar pa mi ni kazalo se presedati sredi obeda. Kakšni gostje pa posedajo za to mizo, mi je postalo kmalu jasno. Na mizi je bil nabiralnik za Siidmarko, odičen z bismarškimi in drugimi vsenemškimi izreki; tudi vžigalice so bile Sudmarkine. Vendar mi pa vse to ni jemalo teka. Ko pa se nakosim in prižgem svalčioo s Ciri-
lo vi mi užigalicami, ki sem jih nosil pri sebi, opazili so ti trije neodre-šenci na škatljici slovenske barve. Pomembno so se spogledali in njih vsenemške oči so se zablisnile, kakor da bi imeli pred seboj kandidata za drugi slovenski mandat koroški. Iz njihovih napol glasnih opomb pa sem slišal parkrat besedo „Ivraner" in nProvokationu. Da bi jim pa ne dajal dalje povoda za razburjenje, sem v svoji slovenski pohlevnosti mirno vstal in odšel. PriŠedŠi iz gostilne pa zapazim na ulici izvanredno mnogo ljudi; povod temu je bil lov na vola, ki je ušel mesarskemu hlapcu. Iz zanimanja, s katerim je sledila ljudska množica prizoru, sem sklepal, da je bil za Beljačane ta dogodek sigurno najinteresantnejši celega tedna.
Raznobojno pa je bilo življenje na kolodvoru. V tem času je na Koroškem mnogo tujcev in zato je promet prav živahen. Ko se je ustavil vlak, so se usipali ljudje iz kupejev kakor mravlje, drugi so pa z nervozno naglico hiteli s perona proti vozovom. Slišati pa je bilo vsemogoče jezike; kajpada tudi slovenskega, v katerem sem se jaz sam s seboj pogovarjal. Tako sem pripomogel na slovenskih tleh tudi slovenščini do veljave. (Dalje prtfl.)
slavljenec tekom osem let kot vzgojitelj, poudarjajoč, da je uČiteljstvo ponosno, ko vidi ob vsaki priliki, zlasti pa danes, kako zna ceniti sleherni oboan trudapolno delo preganjanega učitelja. Naravnost pretresljive in v srce segajoče pa so bile besede, s katerimi se je poslovil v imenu tovarišev od gosp. Novaka, želeč mu boljše bodočnosti in jasnejših dni. — Malo tako lepih večerov smo še preživeli, a tako vzorne ko-legialnosti in tako iskrenega prijateljstva pa nismo našli nikjer! Ogorčenja in žalosti smo si dejali, čemu je morala pasti med tako vzorno in delavno uČiteljstvo kruta pest, preteča jim, da jih razkropi, v škodo njim, nam in naši deci?! Čemu V — Tudi g. Peternel je v lepih besedah očital delovanje g. Novaka v šoli in izven nje, ter se mu iskreno zahvalil v imenu roditeljev za dolgoleten, plodonosen trud, ki ga je imel z deco, prepuščeno mu v vzgojo. Nato je povzel besedo g. župan Pretuar, nagla* šajoČ pomen vestnega učitelja, zlasti v takšnem kraju, kot je Bled, ki potrebuje in ima pravico zahtevati vestnih učiteljev, delujočih v šoli in izven nje za povzdigo kraja, ki slovi širom sveta. In takšen učitelj je bil g. Novak ob strani svoje koleginje in kolega, ki se je v resnici trudil, da ugodi vsem zahtevam, ki jih terjamo od modernega učitelja. In zato srčno obžaluje, da je prišlo vsled prepornih razmer tako daleč, da se je moral g. Novak hote umakniti v kraj, kjer mu bodo tekli mirnejši dnovi in se mu zahvali v imenu občine na lepih uspehih, želeČ mu, da bi i v novem kraju žel za trud in delo toliko hvaležnosti, kolikor mu rade volje izkazuje ob njegovem slovesu ves Bled. — Tej napitnici je sledilo še mnogo drugih, iz katerih se je razvi lelo, da je bil g. Novak poleg vestnega učitelja tudi prijeten družabnik in delaven učitelj. Ob sklepu teh vrstic se še enkrat zahvaljujemo na njegovem trudu, zagotavljajoč ga, da se ga bomo vedno s hvaležnostjo spominjali in ga ohranili v dobrem spominu.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15 novembra.
— „Po dve kroni" bodo plačevali pristaši narodno napredne stranke za strankarski sklad, iz katerega se bodo pokrivali stroški , ki jih ima vsaka stranka.  Tako je pri vseh poštenih strankah na svetu. Klerikalci se seveda norčujejo iz tega, ker njim ni treba na tak način pridobivati denarja 7a svoje strankarske potrebščine. Pri klerikalcih veljajo sicer agitacije in volitve tisočake, ker iz prepričanja tako nihče ne pripada tej družbi, a te tisočake dobe na prav preprost način. Pri svojih zavodih poberejo denarja kolikor ga je mogoče pogrešati in falsificiraj o bilance. Lov na testamente je umetnost, ki ima med pre-Častito duhovščino prave virtuoze. V smrtni uri so ljudje tako slabi in boječi — takrat se že iz njih kaj iz-preša.  Potem pa „ofri"\   Če manjka denarja,  se  priredi kar  „ofrovu za duše v vicah, za Mater božjo ali za zamorčke in  denarja je kot črepinj. To sicer ni pošteno, ali kaj to klerikalcem mar, da le nese.  Kdor si na tak nepošten način pridobiva sredstev, se seveda lahko norčuje iz drugih, ki iz poštenih zaslužkov prostovoljno darujejo svoje prispevke za namene svoje stranke.
— Zakaj je Sel Suklje v pokol? popolnoma verodostojne strani se nam piše: Gospod dvorni svetnik Suklje je v svojem malo srečnem zagovoru v poslanski zbornici trdil, da je šel v pokoj zaradi rodbinske nesreče, namreč zaradi smrti svojega sina, češ, ta nesreča ga je toli potrla, da ni mogel dalje službovati. Ne vem, zakaj je šel gospod dvorni svetnik v pokoj, vem pa, da ne zaradi smrti svojega sina. Ta je bil moj sošolec in moj iskreni prijatelj. Zaupal mi je vse in vsled tega sem imel natančen vpogled v njegove rodbinske razmere. Javno povem, da je bil gospod dvorni svetnik vedno trd in krut oče, kj ni imel nikdar nič ljubezni do svojega sina, pač pa ga je rad poniževal, ga očitno preziral in ga dostikrat pustil trpeti pomanjkanje. Resnici na ljubo povem, da tudi sin ni ljubil svojega očeta, in sicer kakor je večkrat rekel, ker ga pri najboljši volji ni mogel ljubiti. Tako je bilo razmerje med očetom in sinom in zato sem popolnoma prepričan, da gospod dvorni
svetnik ni šel v pokoj zaradi smrti svojega mehkega in dobrega sina, nego iz drugih vzrokov. Tega prepričanja so vsi, ki poznajo do popolnosti razviti egoizem in hladno brezsrčnost gospoda dvornega  svetnika Šukljeta.
— Afera dr. Ploja. Neki nemški poslanec, ki je Član nemške ljudske stranke, poroča o aferi dr. Ploja „Grazer Tagblattu", da natančno pozna Plojevo ženo in da je mnogo občeval v njeni rodovini. Ta poslanec je prepričan, da so proti Ploju izrečene obdolžitve popolnoma izmišljene. Žena dr. Ploja se je prvič omožila v starosti 19 let z možem, ki je bil nad 50 let star in s katerim je v 151etnem zakonu živela nesrečno. Najbrž se je vsled nesreče v prvem zakonu razvila v njej histerija. Dol-žila in sumničila je že najožje člane svoje rodovine vsakovrstnih hudih stvari, a vedno se je izkazalo, da so bile dolžitve izmišljene. Omenjeni nemški poslanec sodi, da je posl. Stein zajel svoje informacije od strani, ki je \ zvezi s to histerično gospo, od katere se je dr. Ploj ločil. Pravni zastopnik dr. Ploja, odvetnik dr. Ru-žička razglaša, da so vse trditve o vzrokih ločitve Plojevega zakona popolnoma izmišljene. Stein je trdil, da je Ploj storil očitano mu dejanje 17. julija 1903 in da je vsled tega prišlo do ločitve. Resnica pa je, da sta Ploj in njegova žena živela od tega časa v nemotenem zakonu še dve leti in da sta se ločila šele 19 februarja 1906. Tudi izjavlja dr. Ružička, da pri ločitvi ni stavil nikakih materialnih zahtev in da mu je žena le vrnila posojeno ji vsoto 1000 K. Z Dunaja se nam tudi poroča, da je gremij upravnega sodišča zadevo preiskal in prišel do spoznanja, da so proti dr. Ploju izrečene obdolžitve neosnovane.
Naroden škandal. Vedno in vedno se pritožujejo listi, da se v slovenskih krajih zunaj Kranjske prezira pri javnih napisih slovenščina. Opravičene so te pritožbe in opravičeni protesti radi preziranja našega jezika. Mnogokrat se nam smejejo naši nasprotniki, češ saj nimate niti doma tega, kar tu zahtevate. In res. Le poglejmo v sredini mesta Ljubljane — slovenske metropole — nas bode v oči stvar, ki je vredna najhujše graje. Ne moremo dalje molčati, ker vidimo, da se vkljub opominu ničesar ne zgodi. Če prideš od stolne cerkve proti cesarja Josipa trgu, zagledaš na poslopju finančnega ravnateljstva velik napis: „K. k. Finanz-Direktion", a slovenskega napisa ni. Zakaj ne V Povemo, da nam ne zadostuje nad vratmi viseči orel z zamazanim napisom v slovenskem i* nemškem jeziku, ki kaže. da je tu finančno ravnateljstvo. Tega skromnega napisa, ki je primeren za boljšo tobačno trafiko niti iz daljave ne vidiš, saj ga komaj od blizu zamoreš brati. Čemu se šopiri na pročelju poslopja samo nemški napis, cigar črke so po 1 meter velike V Zakaj ni slovenskega? Zahtevamo odgovor. Ali ni bila lansko leto najlepša prilika — ko se je poslopje belilo da se popravi ta krivica? in če ni tistega božjega rkreditau za nabavo slovenskega napisa bilo, zakaj se ni preliminiral. No in Če nimajo mero-dajni faktorji pri preliminarju niti toliko spomina, pa bi te nemška spake odstranili, da bi ne bilo sploh napisa. Bolje nič, kot tako preziranje. Zamera tu ali tam, stvar je naravnost škandal, da se hujše ne izrazimo. Kako naj zahtevamo v Mariboru aH drugod dvojezičen napis, ko se nam v Ljubljani v lice bije. Merodajni faktorji pa naj podrezajo na pristojnem mestu, kajti boljše nobenega napisa kot tako poniževanje davkoplačevalcev. Dobro je povedal zadnjič neki gospod iz tužnega Korotana, ko je ta napis gledal rekoč: rTo ni škandal samo za Ljubljano, ampak za celo Kranjsko; ali bo potreba, da bodemo mi Korošci to zadevo spravili v razgovor?44
Ali je Celovec dvojezičen?
Celovški Nemci so zagnali pred kratkim silen vriŠČ in piš, ker ena izmed celovških pošt prodaja dvojezične nemško-slovenske tiskovine. Zaradi teh nakaznic so se celovški mestni
WW Dali« * prilogi. ~VB
Priloga .Slovenskemu Narode" št 262 dno 15 novembra 1906.
Imetje tako razburili, da so celo stajali nujni predlog,  ki naj bi obvaroval Celovec dvojezičnosti. Istotako je Ljlo veliko šuma in hrupa, ko se je po za slovensko imatrikuliranje dveh Ijlovenskih otrok. Tudi takrat je oe-|]0Tški občinski  svet pravil,  da se s Ijjovensko  imatrikulacijo krši nem-■|k.i značaj celovškega mesta. Koliko je pa Celovec samonemški in |a: je dvojezičen,  razpravlja zadnji IM i ru, ki trdi, daje v resnici — ■seveda v nasprotju  z uradnimi štati-Igtifcaini —najmanj pol Celovca I p o rodu slovenskega. Kadar je I r Celovcu tržni dan in pride v mesto I »1,-. vensko ljudstvo  iz okolico, zna v ■Celovca   vsak   slovenski,   pa naj bo I drugače še tako nemško-nacionalen in |uai  mu  bo  sicer slovenščina ostud-iBejša kakor pravovernemu judusviuj-|sk<> meso. Slovenski zna, ker mu oko-[liski kmet napolni zevajoči mošnjiček Ig penezi. Pri nemškem gospodarju je slovensko služabništvo, ki je skoraj izključno povsod slovensko, vpisano za čiste Nemce.  No, vkljub temu je uradna statistika našla v Celovcu nekaj nad IG 00 Slovencev, kar je yendar Se 7*1 7°/0 vsega prebival-itva. Torej jeCelovec na vsak način dvojezičen! Kako pa sodi vlada o tem vprašanju, pokazalo se je pred več leti. „Slovensko politično Ntrustvo"   se je  glede reševanja slovenskih vlog po   celovškem mestnem iradu pritožilo zoper odlok deželne viade koroške na ministrstvo, ki je razsodilo, „da je slovenski jezik v vojvodini Koroški in specijalno v deželnem stolnem mestu CelOVClii v  katerem je glasom zadnjega ljudskega štetj a (leta 1890.) zastopan po več kot 3-5% domačega   prebivalstva, deželni jezik.  Zato ima mestni magi-
atrat celovški dolžnost kot politična oblast I. stopnje v tem jeziku sestavljene vloge reševati brez ugovora.4* Pritožbo celovškega mestnega urada proti tej razsodbi je upravno sodišče zavrnilo kotne dopustno. Kaj se torej gotovi celovški gospodje se bolj šopirijo s svojim nemškim nacionalizmom in nemštvom mesta Celovca: dejstvo je: Celovec je bil in ostane dvojezičen.
— Zaradi železnice Št. Janž-
Trebnje je bila včeraj zopet konferenca v železniškem ministrstvu. Prisostvovali so konferenci tudi poslanci grof Barbo, Povše, Suklje, dr. ŠusteršiČ in baron Schwegel. Pokazalo se je, da so še velike ovire za izvršitev načrta. Konferenca se bo v ponedeljek nadaljevala.
— Iz davčne službe na Kranjskem. Davkar g. Lovrenc Ver bič v Škofji Loki je imenovan za glavnega davkarja v področju ljubljanske finančne direkcije.
— Iz davčne službe na Šta-jerskem. P) dokončani vojaški službi so prideljeni davčni pristavi: ki u d. Kamšak v Celje, Ludvik Kline v Radgono in Fran Sever v Ptuj.
— Poštna vest. Poštni oficijal Ivan Če me je imenovan za poštnega upravitelja v Sen t Petru na Krasu.
— Šolska vest. Profesor na gimnaziji v Gorici, g. G ustav Novak, je pomaknjen v VII. čin. razred.
— Učiteljske usposobljenostne skušnje za splošne in meščanske Šole so bile končane predvčerajšnjim pred tukajšnjo izpraševalno komisijo in so imele sledeči rezultat: JL Za meščanske šole so bili aprobirani: Ivan Magerl, definitivni učitelj v Svibnju, suplent na meščan-iki šoli na Grmu, iz prve strokovne tkupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom: s. Norberta (Gabrijela) M a v, suplentinja na privatnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru, iz druge strokovne skupine z nemškim učnim jezikom (z odliko); Ljudmila Schreiner, definitivna učiteljica v Slovenji Bistrici iz druge »trokovne skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom. — B. Specijalno skušnjo iz slovenščine za ljudske šole ste naredili: Justina Kozamernik, začasna učiteljica v Starem trgu in Pavla Lampe, suplentinja v Postojni; dopolnilno skušnjo iz veronauka je naredil vr^tre "R u i q p    zoi^ASTii   tiniteli v Do-
brepoljah. — C. Aprobirani so bili za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Ivan Arnšek, začasni učitelj v Le-skovcu, Matilda Blaganje-Gori-šek, začasna učiteljica v škocjanu pri Krškem; Matilda B o c k, začasna učiteljica pri Sv. Kocijanu na Koroškem ; Matija Brezovar , začasni učitelj v Št. Rupertu ; Ivan Erbežni k, začasni učitelj v Kostanjevici; Bogomir F e g i c , začasni učitelj v Knežaku; Angela Ferlič, začasna učiteljica v Metliki; Kourad K i n k , začasni učitelj v Robu; s. Ksaverija ■Marija) Fin ž g ar, pomožna učiteljica pri uršulinkah v Ljubljani; Ivan G ar v as, začasni učitelj v Fari vasi; Adela Golob, začasna učiteljica v Begunjah pri Cerknici ; Ivan G o 1 o b, začasni učitelj v Cerkljah; Ana Grebene, učit. suplentinja v Kozjem; Karel Gregorc, začasni učitelj v Toplicah; Zofija Guzelj-Pučnik, začasna učiteljica v Kranju; Amalija Hinek, začasna učiteljica v Sodra-žici; Antonija Hribar, začasna učiteljica v št. Vidu pri Zatični; Angela Jakulin. bivša začasna učiteljica v Prežganju ; Andrej K e n i č, začasni učitelj v Ostrožnem Rrdu: Marija Kl a dni k, začasna učiteljica v Koprivnici na Štajerskem; s. Akvina Košir, pomočna učiteljica pri uršulinkah v Škof ji Loki; Roza Krap s, začasna učiteljica v Šiški; Božena Kreč, začasna učiteljica v Stranicah na Štajerskem (s odliko); Ivan Kren, začasni učitelj v Kočevju; s. Evfe-mija (Antonija) Kržišnik, pomožna učiteljica pri uršulinkah v Ljubljani; Ivana Lampe, začasna učiteljica v Predosljih -z odliko); Lea Leveč, začasna učiteljica v Šiški (z odliko) ; Herta M e g 1 i Č, učiteljska suplentinja v Braslovčah; Ivan Mercina, začasni učitelj na Slapu: Ema Mi s elj, začasna učiteljica v Črnomlju; Josi-pina M u c , začasna učiteljica v Crneci vasi; Angela Nadi ž ar, začasna učiteljica v sirotišču Lichtenthurn v Ljubljani: Otmar Novak, začasni učitelj v Idriji; Marija O kom, pomožna učiteljica v Smihelu pri Novem mestu; Vlastimila Peršl, začasna učiteljica na Raki; Marija P e-zdir, začasna učiteljica v Št. Vidu pri Zatični ; Cirila P1 e Š k o , pomožna učiteljica v Pressbaumu pri Dunaju; s. Terezija Pock, pomožna učiteljica pri uršulinkah v Šk. Loki; Frančiška P ros ene, pomožna učiteljica v Ljubljani: Josipina Puc, učiteljska suplentinja v St. Jurju ob Taboru; Marija Ramovš, pomožna učiteljica v Ljubljani z odliko); Kristina Ravnikar, pomožna učiteljica v Ljubljani ; Marija Regali, začasna učiteljica v Smartnem pri Kranju; Marija Remžgar, učiteljska suplentka v Postojni; s. Anzelma (Marija^ Rodi č, pomožna učiteljica pri uršulinkah v Ljubljani; Ivan Stepišnik, začasni učitelj v Zagorju: Albin Stritar, suplent na meščanski šoli v Postojni; Olga Tomšič, začasna uč. v Trnovem ; Mar T r i 11 e r, pomožna učiteljica v Ljubljani iz odliko; ; Adelajda Van tur, učiteljska suplentka na Muti na Štajerskem; Anton Vode, začasni učitelj v Za-gradcu; Josip VrbiČ, začasni učitelj v Dvoru; Frančiška Vilhar, začasna učiteljica v Šembijah: Antonija Vir k, začasna učiteljica v Dolenji vasi; Ema Cenkovič, učiteljska suplentka v Št. Jurju ob Ščavnici; s. Katarina Zupančič, pomožna učiteljica v sirot šču Lichtenthurn v Ljubljani. — D. Za ljudske šole z nemškim učnim jezikom sta bila aprobi-rana: s. Doloroza (Antonija) Fren-ner, vadnična učiteljica na privatnem ženskem učiteljišču šolskih sester v Mariboru (z odliko j in Nikolaj Verderber, pomožni učitelj na Toplem vrhu pri Kočevju. — Ena izmed kandidatinj ni prišla k skušnji, en kandidat in ena kandidatinja sta odstopila od ustmene skušnje, en kandidat je bil reprobiran.
— Repertoire slovenskega gledališča, iz pisarne slovenskega gledališča se nam piše: Danes se poje prvič v sezoni Verdijeva opera rR i g o l e 11 o". Mantovskega vojvodo poje g. pl. Rezunov, Rigoletta g. Ourednik, Gildo ga. Skalova, Sparafucila g. Betetto, Monterona g. Ranek, Borsa g. pl. Zach in Maddaleno   gdč.   Reis so v a.   — V
soboto prvič na slovenskem odru dram«* „N a svatbenem potovanju u, ki jo je spisal moderni italijanski dramatik G. A. Traversi. Drama se je igrala lani prvič na dvornem odru na Dunaju. Glavne vloge igrajo ga. Taborska, ga. Danila, g. Dragutinovic in g. Nučič.
— Demonstracija v gledališču.
Za danes zvečer se pripravlja v gledališču demonstracija, ki naj bo izraz nevolje in ogorčenja proti samolast-nemu postopanju nekaterih odbornikov „Dram. društva", ki celo prezirajo odborove sklepe. Da v odboru »Dram. društva4* res ni vse v redu, to kažejo že zunanja znamenja : izstop prof Westerja in prof. Juvan-čiča iz intendance, izstop prof. W*»-sterja in dr. TekavČira iz odbora. In to kažejo tudi še druge stvari. Vzlic
temu prosimo in rotimo občinstvo, naj opusti vsako demonstracijo,
in sicer zaradi dobre stvari. Gledališču bi demonstracija le škodovala, a zaradi nekaterih oseb ne sme zavod trpeti. Tudi je pomisliti, da imamo danes ljube goste v Ljubljani, zaupnike narodno - napredne stranke, in že zaradi teh se ne sme motiti predstave. Demonstracija bi škodovala gledališču, razmer bi pa vendar ne premenila. Pravo mesto, kjer je govoriti o gleda'iških razmerah, je občni zbor „Dram. društva", in pri obstoječih razmerah je itak neizogibno, da se v kratkem skliče izredni občni zbor, dotlej pa prosimo občinstvo kar najnujnejše, naj se vzdrži vsake demonstracije.
„Sus Minervam docet". Uprizorili so Hauptmannovo Elgo, drama je trikrat napolnila slovensko gledališče, kar jasno priča, da je bila občinstvu všeč. Tudi kritik Fr. K. je bil z njo zadovoljen — kako priznanje!
— samo v prevod se zadirkava. To je storil že v prvi oceni dne 22, okt. Takrat so se mu neestetični zdeli izrazi: penast gobec, merkovca (Fr. K. piše v domačem „mirkuca"), tuhtati. Hauptmannovo besedilo slove na dotičnih mestih: scheussliches Untier mit sehliifrigen Augen und t r i e-figem Maul; — komm, kleine Meerkatze, komm! — ich freue mich, dass Ihr nicht mehr missmutig sitzet und im Finstern g r ii b e 1 t. Taki ^trivialni izrazi" se po sodbi bramar-bantskega kritika Fr. K. protivijo vsaki estetiki višjega sloga, da sploh ne sodijo v „E!goa. — Hauptmann, prid' se les učit! Kritik Fr. K. te bo naučil, da ne boš rabil takih in sličnih izrazov, kakor: Veiflucht di Meute;
— der sehlechte, kriechende, stin-kende Hund; ein Ungeziefer —ein Vampir ist sie und trank ihm das Blut aus der Brust; ich speie dich an i. dr. — Pridi vendar, krasoslovec Fr. K. te bo naučil vznesenega sloga!
— Pri reprizi drame dne 23. okt. se je na jezikovne pomisleke kritika odzvalo na ta način, da se ni prav nič premenilo po njegovem slabem okusu in neopravičeni zahtevi. Menili smo, da mu bo ta nemi odgovor zadoščal, saj je njemu dovolj glasno in jasno govoril. Tudi vtretjič je ostalo prvotno besedilo, ker se prevajalec dobro zaveda, da ni bilo treba takih popravkov, kakršne zahteva kritik Fr. K. v svoji namišljeni vseznalosti. A žilica mu ni dala miru: v včerajšnji kritiki naravnost izzivlje javen odgovor. Tu ga ima! Vemo, da je po prijaznosti člana intendance dobil v roke original Elge. Kulanten in ves'en kritik bi bil dramo prej preštudiral ali vsaj prečital, da bi vedel, kaj naj v oceni predstave in prestave hvali ali graja. A naš kritik je bil tako malomaren, da tega ni storil. Kljub temu si upa v neverjetni trmoglavosti očitati prevodu hibe, ki jih ima zgoraj o vržene. Ne samo to. V svoji mogočni pozi celo zahteva, da mora intendanca take neutemeljene kritične opazke v poštev jemati, sicer „se bomo drugače pogledali." Na pomoč si kliče „neizšolano uho mladine," češ da ta s smehom kvitira take napake. Res, da se površno motreča publika smeje duhovom v „Mlinarju," res se smeje tudi grobarjema v „Hamletu", a med predstavo Elge ni bilo Čuti takega posmeha. Tudi v tem grmu tiči zajec, tu je zopet tista poza: kritik se namrdne in misli, da se vse smeje. O da bi on vedel, kako se smeje razsodno občinstvo cenenim in neokusnim ocenam neizšolanega kritika! — Končno bi rešetavca Fr. K. še na nekaj opozo-zorili. Ali ne pomni več, kaj je pisal Cankar o nekem fantu, ki je bil stopil v čedno hišo poezije? Ta človek mu je bil pljunil v prijazen pozdrav na suknjo in urnih krač odkobalil.
J. W.
— Roditeljski večer. V petek,
dne 16. t. m. ob 6. uri zvečer se vrši na mestni slovenski dekliški osemraz-rednici pri Sv. Jakobu prvi roditeljski večer. Predavala bo gdč. učiteljica Frančiška Zemmetova o šoli in domu. Dostop je dovoljen vsakemu in vsak ima tudi pravico staviti vprašanja, ki se tičejo vzgoje.
— Umrla jO snoči v Ljubljani gospa Klotilda Lachnik, soproga
inženirja Konrada Lacbnika, po daljši bolezni 41 let stara. Pokojna je bila vsled svoje ljubeznivosti-splošno priljubljena. Pogreb bo jutri popoldne ob 3. uri.
— Vinski shod v Ljubljani. — Se enkrat javimo tem potom, da se vrši ta velevažni shod prihodnjo nedeljo, t. j. 18. t. m., in sicer na „Starem strelišču" malo korakov od „ Mestnega doma". Zborov a je, ki se ga lahko brezplačno udeleži, se prične ob polu deseti uri dopoldne in se bo vršilo po-naslednjem sporedu: 1. Pozdrav zastopnikov raznih korporacij in drugih udeležencev po predsedniku. 2. Katere žlahtne trte kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na ob-n^bje, zendjo in vinsko kupčijo 2 (Poročevalec Rihard Dolenc, vodja dfželne kmetijske Šole na Grmu.) 3. Kako pospešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kranjskega vina. Poročevalec Fr. GombaČ. deželni vinarski komisar v Ljubljani.) 4. V koliko po-morejo umetna gnojila nadomestiti hlevski gnoj v vinogradih V (Poročevalec Buhoslav Skalicky. c. kr. vinarski nadzornik v Rudolfovem.) 5. Katere izkušnje imamo s streljanjem proti toči V Ali naj se streljanje zouer točo še nadaljuje'? (Poročevalec Fr. Gombač, deželni vinarski komisar v Ljubljani.) f>. Druga morebitna vprašanja, zadevajoča vinstvo. Ker je poslednje vprašanje iz gmotnega stališča jako važno, bi bilo želeti, da se ona županstva, ki se tega zborovanja ne morejo osebno udeležiti, pismeno za ali proti nadaljevanju izjavijo. Pismene izjave je poslati poročevalcu te točke.
— Vinska razstava v Ljubljani. Na tej razstavi, združeni z vinsko pokušnjo, ki se otvori že v soboto 17. t. m. popoldne ob petih, bo razstavljenih prav veliko različnih vin, med temi tudi po več let stara iz najboljših vinskih leg.
— Bolniška blagajna mojstrov
V Ljubljani naznanja, da bode tudi to leto razdelila štiri jubilejna darila po 20 kron na dan 2. decembra t. 1. Pravico do daril imajo onemogli člani in vdove članov ^Bolniške blagajne mojstrova. Prošnje sprejema načelnik g. F. Krajgher, Kongresni trg 5, do 20. novembra t. 1.
— Posnemajmo Nemce! Nemci
iščejo zadnji čas razne obrtnike po listih, kjer se zahteva le nemška narodnost. Tudi pri babicah se zahteva ta pogoj. Zakaj bi se pri Slovencih, kadar iščejo kako obrtniško moč, ne zahtevala slovenska narodnost? Tako pa prihaja med nas vedno več tujega materijala, ker se ne oziramo niče na to okolnost, kar se zna še hudo maščevati nad nami in se deloma že !
— Pomanjkanje železničnih voz v tovornem prometu. Leto za letom se pojavlja v želez-ničnem prometu v jesenskem času, ko je blagovni promet redno večji, občutno pomanjkanje tovornih voz. Tudi letos ta redni nedostatek ni izostal; že nekaj tednov tožijo kup-čijski krogi, da ni na razpolago ob pravem Času potrebnih vagonov in da zategadelj trpi v obilni meri reden, točen promet. Izvrševanje zapadlih naročil ne gre od rok, začenja pri velikih industrijah in prehaja nujno na posredovalno trgovino, ki ne more ustrezati svojim odjemalcem v provinci. Kar vzbuja ogorčenje, je okolnost, da letos ne gre za običajno pomanjkanje vagonov, s katerim so se trgovci tekom let že nekako navadili računati, marveč za abnormalno, zelo občutno pomanjkanje vagonov, ki sega v nekaterih stiokah tako daleč, da je treba segati po izrednih odpo-močnih sredstvih. V naših krajih je pomanjkanje vagonov zlasti v Trstu in na Reki naravnost neznosno. Prizadeta je zlasti kupčija z mineralnim oljem vseh vrst. Rafinerije na Reki in v Trstu ne morejo efektuirati svojih naročil. Pri tem trpi seveda celo obrtovanje, ker se blago, ki bi moralo proč, kopiči v velikih množinah. Tudi ljubljanski trg je hudo prizadet, ker se ne more točno založiti za vino ter preskrbeti svojih odjemalcev po deželi.
— Žene železniških čuvajev
V Železniški Službi. Železniško ministrstvo je dovolilo, da smejo žene železniških Čuvajev podnevi opravljati železniško službo.
— Kaznjencem  se zboljša
hrana« V avstrijskih kaznilnicah bodo dobivali kaznjenci odslej po večkrat na teden zajčje meso in bodo v ta namen redili ogromno število teh živali. Koliko revnih družin pa je, ki si morejo kupiti meso le ob velikih praznikih !
— Cest i odbor v Dobrunjah
je do kosti klerikalen, zato so pa tudi ceste, ki spadajo v njegovo področje, take, da človek ne ve, Če bo živ in zdrav prišel z njih. In kadar se dobrunjski župan g. Kor bar vozijo po cesti, se ošabno drže in se ne umaknejo s svojim vozom, pa naj ljudje, ki v niso tako srečni, da bi se v kočijah vozili, kar obtiče v blatu. In kaj šele   po noči! Menda se ceste
ne bodo preje popravile, da se zgodi kaka nesreča!
—   Šnllerajnskega učitelja
Witzant|a so prignali včeraj orožniki iz Kamnika v zapore tukajšnjega deželnega sodišča. Bilo ga je nemških bratcev ljubljanskih silno sram, njega, ki je sicer nosil pokonci glavo pri vsaki priliki.
— Pravila Sokola v Ribnici, ki jih je predložila vladi „Slovenska Sokolska Zveza", je vlada odobrila. To je 25. slovensko sokolsko društvo.
— Preprečena  nesreča na
pOStaji Trebnje. Piše se nam: Ko je zamuden vlak pri vozil 5. t m. na postajo Trebnje, je bila velika tema in na premikalnicah nobene luči. tako da strojevodja ni mogel vedeti, ako te prav stoje. Ko se vlak namesto po srednji progi, obrnil na ono protj magacinu, kjer je stalo več naloženih vagonov, sprevidel je strojevodja gospod Andrej Cuznar takoj veliko nevarnost in z vsemi sredstvi poskusil vlak ustaviti. To se mu je tudi posrečilo — in tako je rešil vse potnike velike nesreče. Tu bi bilo pač na mestu, da bi železniška direkcija v Trstu vrlega strojevodjo primerno odlikovala. Mi potniki pa smo mu hvaležni iz vsega srca, da nas je rešil iz tolike nevarnosti in nam ohranil zdrave ude! — Več potnikov — Gorenjcev.
— Vinski semenj v Novem
mestu. Piše se nam: V tozadevni, v torkovem „Narodu" objavljeni notici iz Belokrajine čitamo med drugim, da za uprizoritev tega semnja ter za vzorni red na tem semnju gre posebna hvala gospodoma vinarskemu nadzorniku Skalickemu in županu pl. Sladoviču, dočim se g. Rohrmana niti z besedico ne omenja. Resnici na čast moramo izjaviti, da je faktični uprizorite 1 j tega semnja bil gospod Viljem Rohr-man, adjunkt na kmetijski šoli in načelnik kmetijske podružnice v Novem mestu. Le on je vse to insce-niral, vodil, nadzoroval in vabil, pri čemer ga je še podpiral g. župan pl. Sladovič. Dobro sicer vemo, da gosp. Rohrman ne dela ničesar iz Časti-hlepnosti in dobičkolovstva, a vzlic temu se mu ne sme kratiti zaslug in priznanja.
m— Pokvarjena ura ali blamirani fajmošter Medved. »Gorenjec" prinaša sledeče dogodke, ki dokazujejo, kako so nekateri dušni pastirji hudobni: V Besnici na Gorenjskem pase svojo čredo fajmošter France Pokom, po domače Medved. V stolpu njegove katedrale sv. Tilna v Zg Besnici so gnezdili go-lobje. Mežnar Jaka jim ni branil veselja in le semtertja si je privoščil v odškodnino kakega mladega, dobro rejenega goiobčka. Tako so golobje nekaj časa prav dobro shajali z mež-narjem, še bolje pa mežnar ž njimi. Ali v to idilo je posegel s svojo ki uto roko Medvedov France in naenkrat prepovedal cerkovniku lov na golobe. Ker pa mežnar Jaka vkljub prepovedi ni mogel brzdati svojega lukuličnega nagnenja, je Medvedov France kratkomalo zaklenil turnska vrata ter spravil ključ, češ — da je cerkovnik pokvaril uro na stolpu! Tako kakih pet ali šest tednov ni mogel nihče v zvonik, v veliko veselje golobov. Manj zadovoljen je bil s fajmoštrovo naredbo mežnar Jaka, ki se je zaman milo oziral za golobi na visokem tarna in ki je imel glede ure popolnoma čisto vest. Naravnost ogorčenje je pa zavladalo med Bes-ničani, ker nihče ni navijal cerkvene ure, katero so si pred nekaj leti omislili na svoje stroške in ki je bila ponos cele fare. Celo pobožne Bes-ničanke je minila potrpežljivost napram svojemu fajmoštru, ker zunaj na polju niso nikdar prav vedele, koliko je ura. Razburjenje je rastlo od dne do dne in vsak čas se je bilo bati izbruha. Da se zabrani še večja nesreča, so modri možje stopili skupaj in po treznem preudarku so vsled soglasnega sklepa naložili mlademu kovaču Pisovcu, da naj odpre na ta ali oni način turnska vrata in navije uro. Pisovc je rade volje prevzel to častno nalogo, in jo je s pomočjo svojega prijatelja prav tako tudi častno izvršil v splošno zadovoljnost besniškega prebivalstva. Ura, o kateri je fajmošter trdil, da jo je cerkovnik pokvaril, je zopet šla! Mežnar je imel zopet prost vstop v zvonik, navijal je vsak dan uro in po-svežil je svoje prijateljstvo z golobi. Mir se je povrnil v prijazno faro sv. Tilna. Toda nesreča nikdar ne počiva. Medved je kuhal jezo in noč in dan koval črne naklepe, kako bi podkuril kovaču in njegovemu tovarišu. In res, Pisovc se ni dolgo veselil svojega junaštva. Ura je Besničanom sicer prav dobro kazala hitro bežeči čas, a navzlic temu je prišel v Bes-nico enajsti dan po omenjenih dogodkih vsled fajmoštrovega naročila pravi pravcati urar. Ongavil se je nekaj okoli turnske ure, potem pa je predložil župniku račun za 8 kron. Mali Pokoren, kateremu gre sicer kaj nerado izpod palca, je radevolje poravnal račun; prepričan je bil nam-
reč, da je tako dobil v roke ključ, s katerim bo Pisovcu in njegovemu prijatelju prav pošteno navil nro. Vzame torej pero v svojo desno roko, pomoči je prav globoko v črno tinto in napiše z žolčem prepo-jeno ovadbo zoper kovača in njegovega tovariša radi hudobnega poškodovanja tuje lastnine. Nekam tesno je bilo fantoma pri srcu, ko sta na dan obravnave korakala proti Kranju. Tolažilo ju je edino dejstvo, da ju spremljajo simpatije cele Besnice pred kazenskega sodnika. V sodni dvorani je hudi Medved zmagonosno zrl na svoji žrtvi in zibal se je v sladkih nadah, da bodo obtoženca kar obdržali v Kranju. Toda v pojasnenje dejanskih razmer je hotel sodnik zaslišati raz-ličue priče in je preložil obravnavo. Ker pa ni bilo mogoče dobiti „kri-minal-priče", onega urarja, se je morala prenesti obravnava še dvakrat. Slednjič, dne 23. oktobra t. 1. je nastopila tudi ta važna oseba in izjavila, da ura v stolpu sv. Tilna v Zgornji Besnici sploh ni bila pokvarjena, marveč vsled prahu in potrebnega mazanja z maščobo le nekoliko zamazana — in sodnik j e r a z gl a s i 1 oprostilno sodbo. Fanta sta se vriskaje vrnila v Besnico, Medved pa se je zaril v svojo luknjo. Pravijo, da je od takrat zaklet sovražnik golobjega „ajmohta"!
— I. Delavsko podporno društvo na Jesenicah priredi veliko veselico dne 25. t. m. ob 3, uri popoldne pri Jelena na Savi ob svoji desetletnici s tombolo, igro, plesom itd. Sodelovala bode tovarniška godba na pihala. Ker je to društvo popolnoma nepolitično in nestrankarsko in seje v teh 10 letih mnogo delavcem v bedi pomagalo, oziraje se samo na bolezen, se priporoča k nmogobroj-nemu obisku.
— Otrok umrl na opeklinah.
31. pr. m. je 41etna hčerka posestnika Frana B a j d e t a v Cirkušah pri Zg. Tuhinju prišla h kotlu, kjer je mati ravno prej zakurila za prešiče. Otrok je odprl vratca, odkoder je švignil vanj plamen. Na njeno klicanje je prihitela mati, ki je strgala gorečo obleko z nje. Otrok je bil že ves opečen. Namesto da bi ga nesli k zdravniku, so ga doma pacali in zdravili toliko časa, da je umrl čez 10 dni. Proti staršem se uvede kazenska preiskava. Kdaj se bodo naši kmetski ljudje privadili poklicati zdravnika v takih in sličnih slučajih? Koojederko in svetnike še prosijo za pomoč, več pa ne store nikdar.
— Klerikalna agitacija. Omladina piše: Doslej smo bili vajeni podobno nesramne agitacije le bolj v klerikalni deželi kranjski. Letos pa so začeli eksperimentirati tudi pri abiturijentih na Štajerskem. Omeniti hočemo izmed mnogih slučajev samo to-le: Nekemu abiturijentu je poljubljal klerikalni kaplan 600 kron podpore, seveda pogojno, če postane njegov suženj in stopi v „Zarjo" ali „Danico". Poučil je tudi ta apostol miru priprosto kmečko žensko, da naj podpira sina le tedaj, ako ji obljubi da stopi v „Danico" in ne v „pagansko društvo falotov". — No dobra beseda tega kaplančka ni imela uspeha — omenjeni abiturijent je vstopil v naše vrste in ponosno odklonil ponujane mu Judeževe grošel Čast takim značajem! Za ljudi pa, ki si jih z denarjem nakupite, vas ne zavidamo!
— Na ljutomerski dekliški Šoli službujeta dve učiteljici, ki sta pravi pravcati ultramontanki. Ena izmed teh je bila letos kumica zastavi ljutomerske dekliške Marijine družbe. Druga je bila kumica zastavi fantovske bratovščine. Vse deklice 4. in 5. razreda nosijo škapulirje, da se Čim preje navadijo fanatičnosti in da sploh ne bodo za nobeno drugo stvar, kot za lenuharjenje po cerkvah.
— Avtomobilna vožnja Mari-bor-Št. Lenart-Ptuj. Okrajni sodnik v St. Lenartu, sodni svetnik dr. Kron-vogel, je sklical 11. t. m. v St. Lenart shod interesentov v zadevi naprave redne avtomobilne vozni e med Mariborom in Ptujem preko Št. Lenarta. Na shod so prišli zastopniki mariborskega, šentlenarškega in ptujskega okrajnega zastopa, mariborski okrajni glavar, ptujski in mariborski župan itd. Sklenilo se je, da se je obrniti najprej na vlado, da pregleda in popravi okrajno cesto za take vožnje. V ta namen se je izvolil stalni odsek z načelnikom dr. Kron-voglom.
— Silna pokvarjenost mladine. 151etni Anton Lakozič iz Fala in 131etni Konrad Koren iz Greuta sta na oslici učinila hudodelstvo po § 129 L a kaz. zak. Ker Koren še ni star 14 let, se smatra njegov čin kot prestopek po § 29, a kaz. zak. Lakozič je vrh "tega izvršil čin na 8 letni šolski deklici po § 128 kaz. zak. Lakozič je bil pred mariborskim sodiščem obsojen na 3 mesece, Koren pa na 3 tedne. Kdo je kriv take strašne pokvarjenosti mladine?
— Z nožem je zabodel v Celju   Franc   Hačan   iz Motnika
.1 ožefa Vrabca, ko sta se prej prepirala v gostilni, iz ničevega vzroka. Hačana so aretirali.
— Na Bočici v Savinski dolini je v nedeljo zgorel skedenj posestniku Slatinšku. Sumi se, da je zažgala zlobna roka. Da niso zgorela še sosedna poslopja, je zasluga domače požarne brambe.
— Obsojen socijalno-demo-kratični agitator. Pred okrožnim
sodiščem v Celju je bil obsojen 53letni Karel Kos zaradi 'poneverjanja na 1 mesec ječe. Kos je bil več let vodja celjskih socijalnih demokratov. Bil je že trgovec, potem agent in potem knjigovodja pri delavski bolniški in podporni blagajni, kjer je izvršil poneverjenje.
— V Dravi so utonili trije
vozni plavi pretekli teden pod Zavrćem. Plav je prišel na dro^, ki je molel iz vode, ter se razbil. Vodstvo dravskih stavb bi naj poskrbelo za odstranitev iz vode molečih drogov in štorov, ki povzročajo neštetokrat velike nesreče.
— Nemško dijaštvo in Sud-
marka. Nemško dijaštvo v Gradcu je pričelo strastno agitirati za Siid-marko. Kakor se Čuje, je pristopilo že nad tisoč akademikov k njej. Nabirajo se doneski in iščejo se delavci za veliko kulturno misijo, kakor naziva to početje nemško časopisje. In mi Slovenci ? Našemu dijaŠtvu ne očitamo ničesar, ker se v veliki večini globoko zaveda svoje narodne dolžnosti in marljivo polaga svoj dar domu na altar. Na vse pa apeliramo, na Slovence in Slovenke, da podpirate naše narodno obrambno delo, da podpirate naše šolsko družbo! Sramota za vsakega Slovenca, ki ne rabi Ciril-Metodovih užigalic, ki ne rabi narodnega kolka. Sicer nas mora pogled v našo narodno bodočnost navdajati z obupom, vendar obupati ne smemo. Ne oodimo mrtvi, pokažimo svoje sile in moči, da stremo in odbijemo sovražue napade ncmštva in neinčurstva. Ne jadikujnio samo, ampak delajmo, delajmo vztrajno in krepko!
— Zmaga socijalnih demokratov v Gradcu pri včerajšnjih nadomestnih občinskih volitvah v III. razredu je velikanska blamaža za graške Nemce. Vse kar nemški leze in gre: Vsenemci, nemški nacijonalci, klerikalci — vsi so se združili proti socijalnim demokratom, nemški »farji so šli v roko za roko z vsenemškimi proč odrimovci voliti proti socijalnim demokratom — toda vse je bilo zastonj. Dočim so združeni nemški kandidati dobili skupaj le 1400, dobili so jih socijalni demokrati sami 1600! S tem so res pokazali Nemci, kako rmiichtig und stark" so v najbolj nemškem mestu Gradcu, S socijalnim! demokrati so volili skoraj vsi slovenski delavci v Gradcu.
— Nesramnost nemškutar-skega    železniškega uradnika.
Družba sv. Mohorja je pred dobrim raesec°m poslala družbine knjige v Št. Juri na Vinogradih na Koroškem. Na Mostiču, postaji držuvne železnice pa uraduje velik in hud Nemec po imenu Rabitsch, ki ni vedel kam s knjigami. Obvestil je po preteku enega meseca družbo, da se po-šiljatev na gospoda rŠt. Juri na Vi-nog adih" ne more vročiti, ker je adresat neznan in da pošta zahteva nemški naslov, ker je Mostič „ein rein deutscher Ortu. Kako ta Rabitsch laže, dokazuje, da so še leta 1880 uradno našteli tam 792 Slovencev. Kakor poroča „Mir", je že poskrbljeno, da se Rabitschu nekoliko posvet« v znanje zemljepisju.
— Uradna nemščina nemšku-tarskega župana. V Melvičah na
Koroškem je imela slovenska lovska družba veselico. Po pošteni slovenski šegi so se prav dobro zabavali. Zabavo jim je pa hotel skvariti ondotni župan, ki je poslal med veselico sledeči odlok: „An Herrn Kassier der Jagdverreins-\Vall in Mellcveg. Sie werden Beauftragt den Mussig 10 Kronen mich auszahlen tur die Strafle dass sich nicht beim Gemeinde ge-meldet haben." No, od moža, ki že dvajseto leto županuje, se ne sme kaj več zahtevati!
— Zaklal je 431etni Josip Mavric iz Gor. Cerovega na Goriškem K >. julija Antona Huma rja. Pred goriškimi porotniki je bil obsojen na 3 leta težke ječe, ženi zaklanega Humarja pa mora plačati 100 kron.
— Na naslov ravnateljstva c. kr. državnih železnic v Trstu. Uslužbenec teh železnic nam piše iz Trsta: Ko se je otvorila nova železnica, rabila je uprava državnih železnic mnogo osobja. Največji del ga je vzela iz kranjskega osobja. Mene so vzeli iz Ljubljane. Zapustiti sem moral nenadoma ženo in otroke in iti v tuj kraj brez ugovora, ker ukazom, ki prihajajo od zgoraj, se ne smemo upirati. Kakšno življenje živim z vsemi svojimi tovariši, ki so kar čez noč bili premeščeni na novo železnico, je skoraj neverjetno. Skoraj nihče   izmed  nas nima pravega
stanovanja.   Tu v Trstu so podražili stanovanja, da jih železniški uslužbenec ne more plačevati,   zato se potikamo po raznih luknjah kot kaki hudodelci, ki se skrivajo pred oblastvi. Da pri tem   trpimo   pred   vsem na zdravju, je ob sebi umevno.  Pa tudi prehrana naša ne more biti taka, kot se spodobi za  našo   težavno službo, ker je vse neprimerno drago. Poleg tega moramo   skrbeti še za družine, ki žive daleč od nas. Kdo naj more potem shajati?   Ako nas ima država za svoje uslužbence, naj  nas tudi plača, da ji ne bomo delali sramote z sestradanimi obrazi, potikajoči se po zaduhlih   luknjah,   kjer ima mrčes svoje   brloge.   Splošna zahteva vseh  tukajšnjih uslužbencev je, dasenam zvišajo plače toliko, da bomo mogli svojemu stanu primerno živeti.   Ako se to ne zgodi,   ne   bomo   mogli več izvrševati  svojih  dolžnosti in kadar jih ne bomo,  bodite prepričani, da ste sami to zakrivili  in  da  smo mi le žrtve avstrijskega zistema in kapitalizma.
— Zasmehovanje v pridigi. Na
praznik Vseh svetnikov je v Rojanu pri Trstu rojanski kaplan U k m a r pravil v cerkvi na prižnici, da so Kranjci tako neumni oziroma babje-verni, da na večer Vseh svetnikov pogrnejo mizo, postavijo na njo nekaj steklenic vina in kak prigrizek, da se verne duše, ki zapuste vice, pred odhodom v nebesa nekoliko okrepčajo. Kakor je nam znano, ta navada na Kranjskem ni vpeljana, pač pa na Štajerskem, kjer pa postavijo v imenovani namen le en kozarec vina, katerega pa ponoči že kdo izmed domačih spije. Naj bi kaplan Ukmar skrbel za Tržačane in njih okoličane, da jih privede v nebeško kraljestvo, nego pa da se hoče norčevati iz šeg, kijih trpe kot poganske ka-toliški duhovniki, ker imajo že vzrok zato. Tudi naj bi Ukmar italijanaša župnika J u r i z z a priučil, da bo znal slovenski, saj je slovenske matere sin.
— Otroka ni hotel krstiti. Iz
Bolj unca pri Trstu se nam piše: 3. t. m. so prinesli v naso cerkev krstit otroka g. Autona Oba Botra sta bila iz Ricmanj. Kaplan Šoiic bi imel krstiti otroka. Ko je pa izvedel, odkod sta botra, ga ni hotel na noben način. Boter otrokov je rekel kaplan etu: „Ali smo mi morda Judi? Bili smo krščeni, birmani, obhajani kakor Vi." Ali vse je bilo zastonj. Sonc ni hotel slišati nobene besedice. „Dobro," sta rekla botra, „napravili bomo kot v Ricmanjih," pa sta vzela otroka in ga nesla nekrščenega domov. Otrokovi starši pravijo zdaj, da ne puste, da bi Sonc krstil njihovega otroka, tudi če bi ga hotel. Ako mu je enkrat zabranil vstop v katoliško cerkev, se je s tem pokazal sovražnika otrokovega. — Kaj si nekateri naši kaplani dovolijo ! Božji blagoslov pač ni odvisen od kapric kakega pri-frknjenega kaplana, ki kaže svojo fanatičnost, kjer more, samo da bi napravil jezo.
— Narodna čitalnica v Rojanu vprizori v nedeljo dne iS t. m. v dvorani hotela pri Treh kronah v Sežani Ogrinčevo veseloigro v treh dejanjih „V L j ubijano j o d a j m o", Orlo\vskega burko „Začarano krčmo" in nekaj šaljivih prizorov s prozo in petjem. Imenovano društvo vprizarja zapored predstave v Trstu in v okolici, ter daje občinstvu mnogo zabave in užitka, ker so jako nadarjeni diletantje zlasti dobri komiki. Komaj ustanovljeno društvo se je občinstvu jako prikupilo, katero kaj rado zahaja na njih predstave, bodisi v mestu ali na okolici.
Danielev.
— Smrtno obsodbo je izrekel
v Trstu Teodor Sartor nad vdovo Heleno Markolin, ki je bila njegova ljubica, a se ga je neveličala in ga pustila. Obljubil ji je, da bo v 15 dneh izvršena nad njo smrtna obsodba. Seveda so ljubeznivega ljubčka dejali pod ključ.
— Tatvina na pokopališču. Na židovskem pokopališču pri Sv. Ani v Trstu so neznani tatovi ukradli z grobnice rodbine Mordo dragocen bronast okrasek, vreden 1200 K.
— Aretovana sta bila v Trstu 241etni sobni slikar Rudolf Geržon in 321etni starinar Avgust Ver zon, ki sta na sumu, da sta vlomila v prostore tvrdke Fratelli Gondrand in trgovine Silvestri. Geržon je brat onega Ivana Geržona, ki je bil pri zadnjih porotnih obravnavah v Trstu obsojen, ker je vlomilcem preskrblje-val potrebno orodje.
— Očeta je umoril. V Vod-
njanu v Istri je 751etnega posestnika : Bergamas co  umoril  lastni sin. O vzroku tega groznega čina še ni nič znanega.
— V  vodnjaku je utonil v
GraČanah pri Zagrebu 31etni sin J ur j a Miš k uli na. Prejšnji dan so popravljali vodnjak, a so ga pozabili dobro pokriti. Deček je prišel k njemu, se nagnil vanj, zgubil ravnotežje in utonil.
-7 Šolska špecialistinja. Policija je včeraj prijela neko mlado „ srako", ki se je utihotapljala po raznih hišah, hotelih in šolah ter ukradla vse, kar ji je prišlo pod roke. Poleg drugih reči, ki so jih pripeljali na magistrat poln ročni voz, je tudi 16 dežnikov, ki so bili pokradeni večinoma po šolah. Oškodovani naj si jih pridejo jutri ob uradnih urah ogledat k policiji,  da jih  potem dobe nazaj.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 8 Hrvatov in 3 Slovenci. Iz Heba je prišlo 34 Hrvatov. Iz Ljubljane je šlo domov 40 laških zidarjev.
— Izgubljene in najdene reči«
Nekdo je izgubil v Sodnijskih ulicah listnico z vrednostnimi papirji, z eno fotografijo in vizitnicami. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi v upravništvu ^Slovenskega Naroda4*. — Krojač Josip Ihanc je našel zlato brožo, vredno 8 K in jo oddal na magistratu. — Posestnik Ivan Hribar je izgubil črno žensko ogrinjačo, vredno 8 kron.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v restavraciji pri „Belem konjičku" (Tron-telj), Wolfove ulice društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Ljubljanski sekstet na lok
koncertuje danes zvečer ob 9. uri v „Narodni kavarni". Vstopnina prosta.
— Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. Viharji v hrvatskem saboru  se  nečejo  poleči  in  zdi se, kakor da bi ne bilo več nade,   da bi sabor   mogel   plodonosno delovati. Tudi včerajšnja seja je  bila burna, kakor obe predsednici. Ko so se pročitali došli dopisi in zapisnik prejšnje seje, se je oglasil starčevićanski poslanec Ivan P e r š i ć za besedo. V svojem govoru je napadal koalicijsko časopisje, trdil,  da imajo  v saboru važnejšo besedo galerije in časnikarji, kakor poslanci, ter se pritoževal, da so se železniški certifikati izdali po-lancem v madjarskem jeziku. Predsednik dr. Medaković je zavračal Peršićeve napade na časnikarje.  0 a-snikarji  spadajo   med  n a j -inteligentnejše elemente v deželi in  nedopustno je,   ako se prog aša poklic žurnalista za inkom-patibel  z dostojanstvom saborskega poslanca.  V zadevi madjarskih certifikatov je posl. P e r š i ć prosil predsednika,   naj   poskrbi,   da   se bodo poslancem ob novem  letu izdali hrvatski železniški certifikati. Napredni poslanec dr. Lorković je naglašal, da prevzame za svojo časnikarsko delovanje polno odgovornost in da bo, ako bo tožen, sam prosil sabor, da ga izroči sodišču.  Starčevićanec F r. Novak   je  interpeliral  vlado radi komisarjata v Križevcih.  Podban dr. N i k o i i ć je na to interpelacijo odgovoril, da je vlada že  ukazala, da se povsodi  odpravijo  komisarjati in se razpišejo obč. volitve. Srbski posl. Banjanin je interpeliral radi koz v Liki,  Srb Budisavljevie pa radi prepovedi političnih  shodov v vojni krajini. Me I Budisavljevićevim govorom je prišlo   do  burnih debat med Srbi in Starčevićanci, da je bil predsednik prisiljen sejo prekiniti. Na Budisavljevićevo interpelacijo je podban dr. Nikolić  odgovoril,  da bo vlada    predložila    saboru zakonski načrt, s katerim se b<> uredilo zboro-valno pravo v vojni krajini. Nato je prevzel   predsedstvo podpredsednik dr.  Mile  Starčevi ć.  Ko so se izvršile dopolnilne volitve v posamne odseke, je posl. dr. Iv Lorković utemeljeval svoj predlog, naj se voli komisija, ki bi imela nalogo, zbirati materijal, na podlagi katerega se bo sestavil zakon o splošni  volilni pravici. Prihodnja seja bo v soboto.
— Židovski mesečnik na Hrvatskem. Sredi tega meseca prične v Zagrebu izhajati „Židovska smotra" mesečnik, ki bo pisan po načelih moderne židovske smeri. „Židovsko smotro" bo urejeval Aleksander Lic h t. List stane za vse leto 9 K.
— Sestanek članov hrvatskega gledališča. V torek so priredili Člani hrvatskega gledališča v Zagrebu v gledališkem poslopju zborovanje, na katerem so zahtevali z ozirom na splošno draginjo povišanje plač. Dame so zahtevale doplačilo za garderobo. Ker dame nabavlja0 svoje toalete na svoje stroške in ker v to porabijo skoro tri četrtine svoje plače, je njihova zahteva kolikor toliko upravičena.
— Pozdrav ustavni Črni gori. Združeni hrvatsko-srbski akademiki na Dunaju so poslali črnogorski narodni skupščini to-le brzojavko: Srbskim Spartancem, ki so ohranili srbsko svobodo in s svojim junaštvom izsilili občudovanje vsega sveta, želi srbsko-hrvatska omladina, zbrana iz vseh osvobojenih in ne-osvobojenih srbskih in hrvatskih pokrajin, naj visoko dvigajo zastavo ustavnosti, ki je stopila na mesto nemodernoga absolutizma, jo učvrste
in jo docela razvijejo v smislu Cist, narodne volje in v smislu pravih po treb Črne gore in naše narodne ideje« Na to brzojavko je odgovoril prod sednik črnogorske narodne skupščin vojvoda Saho Petrovič tako-l$ „Zagaljeni srbski in hrvatski OIHI4 dini se Črnogorska narodna skupšči^ zahvaljuje na žarkih čuvstvih in i, pozdravu po pravici pričakujoč, ^ bo mladina prva vodila kolo uresničenje skupnih jugoslo idej. Naj živi srbsko-hrvatsko brat. stvo! Predsednik črnogorske narodu, skupščin«1 vojvoda Š a h o P* t r o v i ć .„___
* Najnovejše novice. Izmu ljen atentat na nemškega ce s ar j a. V torek se je raznesla iz Mo nakova vest, da je bil izvršen atenta; z bombo na nemškega cesarja, ko * je vračal od slavnosti otvoritve tehui. škega muzeja. Vest je nastala vsle< tega, ker se je zrušil neki oder 2 močnim pokom, kakor da bi se bila razpočila bomba.
— Milijone razdeli medm. veže vdova znanega ameriškega mi-lijonarja Sageja. Zase obdrži le to-liko, kolikor potrebuje za udobno žit-ljenje do konca svojih dni.
— Bakljado vs eučilišč ni. kov srbskemu generalnemu konzuluvBudimpeštije policiji sedaj dovolila.
— Pri vojnem sodišču 7 Petrogradu se je pričela v torek razprava proti častnikom in 29 podčastnikom kragujevaške garnizije, ki so kovali zaroto proti zarotniškia častnikom v znanem državnem prevratu. Noben častnik ni hotel prevzeti zagovarjanja obtoženih.
— Umrl je v Budimpešti bivši podpredsednik poslanske zbornice Gabrijel Varadv, 86 let star.
— Štrajk lekarniških asistentov. Avstrijska zveza farmacevtov je sklenila, da začno vsi Člani štrajkati, ako sprejme gosposka zbornica novi lekarniški zakon.
— Sodnik — ponarejale denarja.   V Velikem  Varadinu so zaprli sodnika Kadarja, ki je izdeloval in razpečaval bankovce po 50 K.
* Vojaška služba za ženske. Francoski vojaški zdravnik dr. Touloi piše z ozirom na ženske zahteve po popolni enakopravnosti z moškimi, da je potrebno, da se potem pritegnejo ženske tudi vojaški službi. Ako hočejo imeti ženske vse pravice kakor moški, morajo prevzeti nase tudi vse dolžnosti moških. V glavnim dolžnostim vsakega državljana pa spada vojaška služba ali pa plačevanje tozadevne takse. Ako so ženske lahk^ zdravniki in odvetniki, biti morejo ravnotako lahko tudi vojaki. Ženski vojaki bi se prav lahko rabili, ako ne v vojski pa v mirnem poslovanju, n. pr. v zdravniški službi, v vojaškik bolniščnicah, v vojaških upravnih uradih in pri intendanturi.
* Sultanove koncesije. Turški
sultan je dal svojemu justičnemu ministru koncesijo za zgradbo električnega tramvaja iz Skadra v Ka-dikoei. Sin šejka ul Islama je dobil od sultana koncesijo za zgradbo železnice iz Alepo na obrežje in Zeki paša koncesijo za električno napravo v Carigradu. Sultan je izdal te koncesije, ne da bi kdo zanje prosil. Govori se, da so to prvi sultanovi koraki, da bi zgoraj imenovane zastopnike raznih turških strank pridobil za izpremembo prestolonaslednikov na korist svojemu sinu Burhanu Eddinu.
* Krožniki za pse. V Nimphen-burgu je neki gostilničar dal v svojih prostorih nabiti listke, s katerimi naznanja, da krožniki, na katerih se je dalo psom jesti, ostanejo last go stov, ki jih seveda morajo plačati. Ta naredba je v higijeničnem oziru zelo pametna ter bi bilo le želeti, da bi jo posnemali tudi pri nas. Dajati psom ostanke jedil na krožnikih ni le gabn, temuč se more na ta način prenesti bolezen ehinokoka (črv) tudi na Človeka.
* Cvetje iz vojašnice. Desetnik (k novincu, ki pri povelju „Halt!u še nekaj miga): „Človeče, ali ne veste, kaj pomeni „Halt" ? To je isto, kakor če je kdo v civilu navidezno mrtev. Ali razumete?!"
Knližeunost.
— Akad. tehn. društvo »Triglav". Njegov razvoj in zgodovina tekom 30 let. Sestavili I.Kelemina, S. HraŠovec in S. Serajnik. V Ljubljani 1906. — Akademiško-tehniško društvo -T r i-glav", ki je bilo desetletja edino ognjišče slovenskega dijaštva v Gracu in ki je vzgojilo skoro vso akademiško izobraženo slovensko inteligenco na Spodnjem Štajerskem, je slavilo letos tridesetletnico svojega obstanka. Povodom tega slavja je izdal „Triglav" spomenico z gornjim naslovom, ki se je jela razpošiljati bivšim društveni kom te dni. Knjiži o a obsega VH. poglavij in sicer: I. Predgovor; II. Pesmi in pisma častnih  članov; ITI.
Društva pred „Triglavom" ; JV. Zgodovina „Triglava": A Prva doba od
L 1875. do 1895.  1.) ustanovitev; 2.) notranji razvoj ; 3.) delovanje. B. Dru-.ga doba od 1. 1895. do 1905. 1.) versko  gibanje;   2.) radikalno gibanje. C. Tretja najnovejša  doba.  V. Društvena   kronika;   VI.   Imenik vseh častnih,  ustanovnih, rednih in podpornih Članov ter statističen pregled in VII. Seznamek predavanj. Društvo je v teku 30 let štelo  10 Častnih, 8 ustanovnih,  647  rednih in nad 200 podpornih članov; od teh jih je bilo 380  pravnikov,   111 modrosloveev, 107 medicincev, 42 tehnikov, 4 farmacevti in 3 bogoslovci. Največ rednih članov je štel  „Triglav"  v 29. društvenem letu namreč 73, najmanj pa v 11. letu namreč samo 29. Iz „Triglava" je izšlo  197 doktorjev in sicer 101 pravnik, 77 medicinskih, 16  modroslovnih  in  3  bogoslovni; poleg tega še 9 inženerjev in 3 magistri farmacije. Sub auspicis imperatoris so bili promovirani 3 Tri-glavani:   dr.   VI.   Ž i t e k,   dr. I. Žolgar   in   dr.   Fran Ilešič. Tekom 30 let je „Triglavanov" umrlo 90. V društvu je bilo 124 znanstvenih in leposlovnih predavanj, vendar pa -to število ni popolno, tako je bilo na primer 1. 1898 99 več predavanj, ki pa v seznaniku niso zabilježena. — Knjižica se je razposlala vsem bivšim članom „Triglavau, ne da bi se navajala cena.  Dasi se torej ne zahteva zahteva za knjigo plačila, vendar menimo,   da  ne   bo   nobenega „Trigla-vana", ki je sprejel spomenico, ki bi ^e   pri  taj   priliki  ne   spominjal s primernim denarnim prispevkom društva, ki mu je bilo za dijaških let v tujem    mestu    edino    zavetišče in ognjišče !
Izpred sodišča.
bazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
M«-čan sunek. Andrej Skok in Jožef Lo^ar, posestnika v Biču, sta se pred Cotovo gostiln) sprla zaradi nekega z darskega zaslužka. Pri tem se je Skok Dad Logarjem tako raztogotil; da ga je suDd s pestjo v prsi s tbko močjo, da je butnil ob tL, ]d s* zlomil obe komi leve noge. Skok je bil obsojen u a 3 tedne zapora.
Tatvine. Andrej Janša, hlapec na Duvjem, je sicer nekoliko pri-dmnknjen, a vei dar pr: taki pameti da je za svoja dejanja t dgovoren. I ua pa tudi Še to lastnost, da z vso vnemo dela na korist svojega vsakočasnega gospodari'. Zadnjih pet let je služil pri Mariji Kosmač na Dovjem ter znosil domov razno gospodarsko orodje v vreduosti 84 K 50 v katere je raz-aim strankam izmaknil. Nekega dne je poskušal v trgovini Ane R renče izdati nov vinar za cekin, misleč da to prodajalka, ki slabo vidi, ne bo opa sila. Janša priznava tatvine. Obsojen je bil na 3 mesece tetke ječe. —
Vincenc Juvan, ITIetni posestnika sin in poštni sel v 1 lotiču, je med potjo iz Litije v Hotič iz poštne torbe izmaknil 20 K iz pisma Marije Lav-t ar je pa vzel 2 dolarja, katere ji je ain iz Amerike za praznike poslal, po tem je pismo s čevljarskim lepom zopet nazaj pritrdil. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. —
Janez Požar iz Vrhja okraj Brežice doma in Čevljarski pomočnik, je na potovanju z Reke 10. vinot ka t 1. v Martinja&u izmaknil Jožefu Skoku uro z verižico v vrednosti 19 K. 50 v. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Nasilen prisiljenec Ferdo Vei dl, iz Št. Janža na Koroškem doma in tuaajšnji prisil jenec, je jezen na paznika Franca Pnterla, ker si domneva, da mu je on kriv, da ne bodi iz prisilne delavnice na delo. Dne 10. velik, srpana je nadzorval Puterie prisiljence v delavnici. Ko se je nekoliko h tlom pripognil, je skočil Veidl s kamnom obmožen nanj in ga začel [>iti po glavi. Na lice mesta došli kon irolor Franjo Pavlečič, nadzornik ^fulaček in nadpazmk K um a ver bo hoteli odpeljati Veidla v celico, ta )a se postavil 8 kamnom v roki proti ijim grozeč, da bo vsakega ubil, kdor se mu bo približal. Še-le vojaški straži ?a je bilo mogoče ukrotiti. NavzoČnega iradnika je obkladal z najgršimi psovkami ter še Kunaverju posebno za rrozil, da ga bo zadušil, kadar mu bo f pest prišel. Obdolženec pravi, da je >il istikrat duševno zmešan, ker se ne !e ničesar spominjati, •ii.; kat a. Obsojen je bil ftžiie ječe.
Preveč je bil   močen Franc <agar,   zidar  na  Dovjem, je v pre-lru, ki ga je imel v Ferlaoovi gostilni zidarjem   Antonom Beanckini-etn, tega v jezi dne 12. velik, srpana 1. tako ob tia vrgel, da mu je deseto esno  rebro zlomil. Obsojen je bil na m e b e c a ječe
kar zdravnika na   1 leto
Slovenci In Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirile in Metoda I
Telefonsko m urzojauna poroilla.
Dunaj 15. novembra. »Arbei-ter Zeitung" poroča, da je neki socialno demokratski poslanec že 2. junija t 1. d;bil od anonimne strani pismo, naj v zbornici zakliče dr. Ploju: „Wacholderhof-ratu in mu zagrozi, naj se več ne pokaže v obdaških gozdovih. Pismo je delalo v tisk, kakor da bi ga pisala bolna histerična ženska. V pismu so bila izrečena ista očitanja, ki jih je izrekel posl. Stein, in je razvidno iz njega, da proti Ploju ni bila vložena kazenska ovadba, da se torej ne more trditi, da bi se vsa bfera dala dokazati iz aktov. „Ar-beiter Zeitung" poroča, da ima ločena Plojeva žena več kakor pol drugi milijon premoženja.
Dunaj 15. novembra. Ločena Plojeva žena se je preje pisala Schling in je zagrizena v senc m k a Stara je 67 let Pred meseci je še prosila nekatere poslance, naj bi jo predstavili justičnemu ministru. Nobeden od naprošenih poslancev ni hotel tega storiti.
Dunaj 15- oktobra. V ponedeljek se priČno v gosposki zbornici konference strank o volilni reformi. Za te konference je dal iniciativo princ Egon Fiir8tenberg.
Dunaj 15. novembra. „Wiener Zeitungu priobČuje odlikovanje sekci jskega načelnika H a s e n -rorhla z redom železne krone in dvornega svetnika Alfreda viteza Briefa z vitežkim križcem Leopoldovega reda.
Budimpešta 15 novembra. Delegaciji se snideta 24 t. m. Oficijozno se razglaša, da otvori cesar sam zasedanje s prestolnim egovorom
Pariz 15 novembra. Tukajšnji listi se bavijo obširno z govorom nemškega državnega kancelarja Biilcwa o mednarodnem položaju in specialno o razmerju med Nemčijo napram drugim državam.'Govori so, da je značaj resigna-cije. Dasi je Biilcvv rekel, da so vsi trezni politiki za trozvezo, pravijo listi, da je vidno iz vsega govora, da tudi Biilovv več ne veruje v trozvezo in da z neko plaho8tjo gleda na konture novega grupiranja velesil.
Berolin 15. novembra. Avstrijski minister zunanjih del baron Aerenthal je prišedši iz Petro-grada imel tu dclga posvetovanja z državnim katcelarjem Biilovv* o m in drž. tajnikom Tschir-sehkem
Najboljše in najfinejše čistilo obuval
v sedaujosti je Globin, ki napravi usnje voljno in trdno. Globin je tudi ceno čistilo, ker ga je treba le jako malo, da se obuvalo lepo in trajno blesti. Kdor bo enkrat poskusil Globin, ga bode vedno rabil. Izdeljujejo
ga kemične tvornice Fritz Schulz jun., akcijska družba v Lipskem, Hebu na Češkem in Lincolnu pri New Yorku. Na svetovni razstavi v St. Louisu !. 1904. Grand prix. Dobi se povsod, kjer to naznanjajo plakati. Paziti je na to, da je napisana na pokrovu besedica Globin.
Roncegno
ua Južnem Tirolskem, na Valsu-ganski železnici, l«/i ure od Tridenta, 535 m nad morjem.
Najmočnejši arzenoželeznati vrelec,
ki ga rabijo z najboljšim uspehom in trajno vse leto, tudi za zdravljenje doma, po vseh deželah ga priporočajo mnoge zdravniške avtoritete za krvne, ženske, živčne in kožne bolezni itd.   Naprodaj po vseh lekarnah.
Zdravilišče p ve vrste „Gčnd Hotel des Bains" in „Par, hotel"
z 250 sobami in saloni, vsemi najmodernejšimi napravami. Prekrasna, zavetna leža, milo podnebje, veliki parki Sezija od 15. aprila do 1. novembra. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo. 1077 - 18
Umrli so v Ljubljani.
Dne 10. novembra: Oče Otmar Vidic, frančiškan, 58 let. Marijin trg 4. Naduha. — Neža Bučar, strežnica, 73 let. Rožne ulice 3. Vsled raka. — Marija Premm, mlinarjeva vdova. 49 let. Radeckega cesta 11. Tumor cerebri.
Dne 11. novembra: Angela Putscher, žflezn. uslužbenca hči, 33 ur. Karolinška zemlja 7. Črevesni katar.
V deželni bolnici:
Dne 8. novembra: Peter Jagodic, delavec, 70 let. Jetika.
Dne 9. novembra: Jakob Gram, delavec, 70 let. Kap.
V otroški bolnici:
Dne 9. novembra: Antonija Mandič delavčeva hči, 4 leta. Skrlatica.
Borzna poročila.
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani
Uradni kurzi dun. borze 15. novembra 1906.
t
ii
m. loss&Lovvenstem
„ zlata „ . i ogrska kronska renta
li o/
* .* /o
I o/ 1 o
4'' •/
* . a . o
4l' °/ 4l/ °l
* !t /o
Nalolbeni papirji.
4'2°/A majska renta. . 4'270 srebrna renta . 4°/0 avstr. kronska renta
47„
4°/
€•/; zlata 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l/,°/o posojilo mesta Spljet
4»/i°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 .   . . 4<>/0 češka dež. banka k. o. 4° -     ž. o.
zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom.  k. o. z
10°... pr......
zast. pisma Innerst
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 41/1°/o obl. češke ind. banke 4°/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4°0 prior, dolenjskih žel. . 3" 0 prior. juž. žel. kup. '/t Vi 4 „°i0 avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 18G0' ,  .   . . od L 1864 ....
„ tizske......
.    zem. kred. L emisije
9 ogrske hip. banke . 9 srbske a frs. 100 — w turške......
Basilika        srečke . . .
Kreditne „ ...
Inomoške „ ...
Krakovske „ ...
Ljubljanske       m ...
Avstr. rdeč. križa , ...
Ogr.    „     »   »    . . •
Rudolfove 9 ...
Salcburške , ... Dunajske kom.  , ...
Delnice.
Južne železnice . . . . . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske m ... Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   . . .
Rirna-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . i Avstr. orožne tovr. družbe J Češke sladkorne družbe
Valut«.
C. kr. cekin.....
20 franki ......
20 marke......
Sovereign«......
Marke.......
Laški bankovci ....
Rublji.......
Dolarji.......
Denar j
99 10 10« 10j
98 96 117 20i
94 76! 11320!
98 60J 100-50
99 30
99 76
98 80
99 -
10020
105 —
100 —
9976 100-—
100-100-
99 90 99-frO 31S76 100 —
Blago
99 30 10G30
99 15 117 40
94 96 113 40
9960 101 60 100 30
100 76
99 30 99 50
10120
106 —
101 —
100 20 100 3.i
100 20 101--
217 60 273 60 152 — 2K*-290 50 Z07 103-60 163-40
22 80 454 -
79
88 -67 -47'6;» 28 5i 65-71 5 4
174 10
fi76 765 —11762
100-31575 101-—
223 50 276 50 154 292 — 3 0 5'» 264 50 110 -164 40 24 80 464 -87 94
63 50 49 6b 30 60 €0 78 514 -
175 10 676 —
674 810-242 50 706 — S62-9U 640-666-280' -662 — 147 —
11-36 1915 23 5^ 2407 117-67 95 60 2 53 4 84
675 -812 -24.S-50 710 20 603-90 66 v — 567'— 283 -66 r— 148 50
11 40 19-17
2368 24-13 »17 77 96 80
2-54
5
žitne cone v Budimpešti.
Dne 14. novembra 1906. Termin.
Plenica za april
3Ž 9 april
Koruza ,   maj 1907
3ve» 9 april
za
60 kg 60 .
60 „
60 n
7-52 671 520 7 35
Efoltilv.
6 višje.
Meteorolosično porodio.
/Uina nad morjem   06-9.   SrađnJI arseni tlak 780.0
Oktober 1	ČMM opazovanji	Stanje barometra » mm	a. e» 11	Votrovl	Nebo
14.	9. ■▼.	744-1	48	■1. jog	oblačno
15	7. aj.	744 4	—11	si. jvzh.	jasno
n	2. pop.	743 2	68	si. szah.	jasno
Srednja včeraJSnfa temperatura: 2 9 aale: 3*9°   — Padavina r mm 0 0
nor-
Zahvala.
' Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam o priliki smrti naše ljube, nepozabne hčere, oz. sestrice 4106
VLADKE
ki je dne 12. t. m. v nežni starosti 3'/» leta u m rta, izrazili iskreno so-žalje, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Grahovo, 14. novembra 1906.
Hlnko in Lndovika Likar, naduči-
telj, starši. Vlklca in Srna, sestrici.
lnieair Konrad Lachnlk javlja v lastnem in v imenu svojih otrok Elotllde, Elze in Frane« pretresljivo vest o smrti svoje iskreno ljubljene soproge, otrokom matere, gospe
Klotilde Lochnib
roj. Thlerrypl. Reombeou
ki je v sredo, 14. t. m. ob poluosmih zvečer v 41. letu svoje dobe, mirno preminula po dolgem, mučnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere.
Zemeljski ostanki drage pokojnice se bodo v petek, 16. t. m. ob treh popoldne, izpred hiše št. 7 na Franc-Jožefovi cesti prepeljali na pokopališče pri Sv. Križu, kjer se polože k večnemu počitku. 4111
Sv. zadušne maše se bodo služile v soboto, 17. t. m. ob osmih zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, 16. novembra 1906.
Elegantna soba
z vsem komfortom, tndi s hrano, se odda s    decembrom.       4108 -i
Izve se Elizabetna cesta st. 6. V najem se da dobro idoča
prodajalna
z mešanim blagom na Javorniku (Gorenjsko). Vpraftanja naj se pošiljajo pod „Št. 90" poste restante Javornik.
4107—1
Zaradi odpotovanja se proda
dvoje lepili pstelj
ogledalo in druge stvari.
Dunajska cesta U, IL nadstr. levo, vrata I. 4113
ateri zakonski brez otrok bi iz usmiljenja vzeli za svojo
itn siromašno deklico?
Naslov pove Twrxfy
v Lescah na Gorenjskem. 4038-2
Pristni dobri
brinjevec
329 25
se dobi pri
L ŠEBEHIKU v Spol tm.
Ura z verižico
za samo K 2-—.
Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šle-zijska razpošiljalniea: prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za suho 14. 9-— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja
Prnako-slezJjska razposiljevalnlca
F. WINDISCH v Erakovu U/38.
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 4115
•i
Dvorski trs It. 3
podjarodnn kavarno"
Od 11. novembra do 17. novembra 1906 .
Brazilija.
Barija, Rio de Janeiro, Santos.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz B81ov. Narodatt.)
Lična brošura obseza  363  strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentnerjn, knjigarjn
v LJubljanij Prešernove ulice.
Tesarji
se takoj sprejmo za dolgotrajno delo proti dobri plači pri stavbnikm Ferdo Trumier Ju, Ljubljana, Gesta na Bolnik it 3L 3977-6
Pred nakupo
oglejte si velikansko 45
sukneno zalogo <$>
R. Miklauca
v LJubljani, Špitalske 45 ulice stev. 5.
Ostank pod ceno I
Prodaja no drobno In debelo.
ta
Marllln trs št. 1.
Ilustrovani ceniki zastonj in franko.
Največja zaloga najfinejših
= barv =
za nmetnike od dr. Sehonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarela e barve, trde in tekoče, tempera-
barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronce. Pristno in kovinsko zlato, srebro in aluminium v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno in papir.  Palete, škatli e sa
Študije.    Čopiči za umetnike, slikarje in pleskar 1 e.
Najnovejši
slikarski vzorci in papir za vzorce po najnižji ceni, najnovejše
in moderne suhe, kemične, prstene  In  rudninske barve.
Aparati! barve in predloge za
žgalno slikanje.
Velika izbira
lesenih izdelkov
za tgalno slikanje. Priznano najboljše in najizdatnejše
oljnate barve
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje in hišne posestnike itd.
priporoča 1277—26
Adolf tlrniptrnonn
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneiev, lakov in steklar-
—— skega kleja.-
Predaja najboljšega mizarskega
= lima =
po najnižji ceni,
karbolineja -mm
samo boljše vrste,
gipsa
alabastra In stukaturnega za podobarje In zidarje.
Ustanovljeno 183 2. Zahtevajte cenike!
45
B
se sprejme pri
H. Suttnerju v Ljubljani
3878—16
1
izurjen manufakturne in železninske stroke, ieh svojo službo premeriti.
Naslov pod šifro MC. T. 102" na
upravD. „Slov. Naroda**. 41G9-1
Išče  se  prostorna  in svetla čedno meblovana
mesečna soba
s posebnim vhodom. — Ponudbe pod „meblovana soba" na upravnigtvo „Slov. Nareda44. 4094-2
Q0|QrriA fine ogrske gld 195; iz gnjati Odidi lic; Iei0 priljubljene gld. 130; dunajske 86 kr ; bolj fine gld. 115 za kilo. f^njot a la Pra&a 1 i brez kosti gl. 120; V7lljdl piege brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel, ena 20 kr O Iii/OVaf 51 *»■*• "J**gld. 1-20 liter <OHVU V IVOj pošilja s postnim povzetjem od 5 kil naprej. 335—22
V C* Al ^|Jt?ll giava a *0 kr., praSiei iatrebljeni po tržni ceni.
Janko Ev. Sire v Kranju.
lite m
pripravni za vsako trgovino  ali za pi samo se dajo takoj v najem. Odda se tadi
hlev za dva konja.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Naroda44. 2846 44
Grofa Barbo oskrbništoo o Rakovniku pri Št. ftupertu na Dolenjskem
ima na prodaj
*^«- vatfonov
Cena po dogovoru.    -.1 t 1
Morske ribe
na laški način pripravljene so dobijo vs^k poteh
y restavraciji „pri Zlati ribi"
v Stritarjevih ulicah.
Se vljudno priporočani 4110 M. Rozman.
Svetovni čudež! |
250 kosov nakitja za 5 kron!
Prima švicarska patentna Roskopf žepna ura a pozlačeno oklepno verižico s 3letnim jamstvom, fin pisalnik, angleški štiridelni žepni nožek, prima cigaretna cevka z jantarjem, garnitura naprsnih, ovratniških in manšetnih gumbov, 3 zlata, fina kravatna igla s pooarej kamenom, damska broža, 144 prima jeklenih peres in še 100 dragocenih, izbranih razglednic. Vseh 260 kosov z žepno uro stane samo 5 kron. 4ui*8 Pošilja po povzetju ali denar naprej
D. KESSLER, Krakov št. 171.
M!   Kdor vzame 2 zavitka, mu zastonj
dodenetn angleško   britev  ali 6 platnenih žepnih robcev ali pa 3 zobne štetke.
mesečna soba
s nosebnim vhodom in fce mogoče s hrano. *076 a
Ponudbe pod „Mesečna soba"
na u p ravni št vo »Slov. Naroda*.
„ielezniaar"
kontoristinja
oba z daljšo   prakso, ae sprejmeta
takoj pod dobrimi pogoji v Ljubljani.
Natančneje   se   izve   v mestni
posredovalnici za delo in stanovanja v Ljubljani. 3986—6
Grand hotel .Union*.
Danes in naslednje dni
(iiiub tapla
dvor. primasa
Bandy Rosza.
Začetek mb osinih, zvečer.
VstOp prOSt 4089 3
S Ćilll 3807-5 naj le kurimo?  S Paulusoviiui
salonskimi briketi
iz kraljice Lujize prem ogokopa v Šleziji. Prešan^iz najboljše kakovosti premoga (8000 kalorij kurilne moči) brez vsake primesi, v kockah po 1 kg. Nobenega smradu, prahu ali odpadkov, najpripravnejša kontrola in ureditev; za vsako kurjavo (1 ura 1 vinar) izborno primerno. Pošiljanje na zunaj jako pripravno, da, brez embalaže. Edini depot pri J. Paulinu, lastniku premogokopov v Ljubljani. Nove ulice 3. Tamkaj tudi zaloga najfinejšega trboveljskega kosovnega in orehovnega ter dolenjskega premoga. Zadnji dve vrsti zaradi zelo nizke cene jako priporočljivi. Trboveljski orehovni premog služi v štedilnikih in pri likanju izvrstno. Na cele vagone po premogokopniških cenah.
Telefon štev. 32.
Odlikovano z najvišjo odliko „Grand Prix" na svetov, razstavi v St. Louisuv
V tablicah po 10 h naprodaj povsod.
Vljudno se priporoča
trgovina
slutita!
■
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtarl trs štev. 10.
i
„SLOVENSKI NAK0D"
ee prodaja v posameznih Izvodih po 10 vin. v slede>6lh trafikah:
Velika zaloga, solidno blago. 5612     Cene zmerne. 15
i
St. 40.775.
rg 4112—1
Razglas.
V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in stroških
i   za leto 1907:
L) mestnega zaklada;
2. ) mestnega ubožnega zaklada;
3. ) zaklada meščanske imovine;
4. ) ustanovnega zaklada;
5. ) mestne elektrarne;
sestavljeni in bodo razgrnjen4 v mestnem knjigovodstva Hirinajat det in sicer od 15. do 28. novembra 1906 na vpogled, da vsakdo labko navede »*oj« upnike o njih.
6. ) mestn. loterijskega zaklada;
7. ) amortizačnega zaklaga mestn. loterijskega posojila;
8 ) mestnega vodovoda in 9) mestne klavnice;
Ljubljana: Bizjak l.f   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. Blaznik L., Stari trg St 12. Blaž M.9 Dunajska cesta St 14. Dolenc Jerica, Prešernove ul 52 Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H.f Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja Guštin Lina, Šelenburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Union*. Kane A., sv. Petra cesta št. 14 Kleinstein J., Jurčičev trg št 3 Kos I., Kolodvorske ulice št. 26 Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12 Kristan Iv., Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52.. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št. 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št 18 Svatek J., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R.f Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št 36. Useničnik Fr. Židovske ul št. 1 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 VVeinert H., južni kolodvor.
šiška:
Franzot M., Spodnja Šiška na
kc lodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški.
Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Tržič:
Ahačič Jos , trgovec Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trge
vec in gostilničar.
Lesce (v bufetu na kolodvoru):
Legat Ivan, gostilničar in posestnik
Bled:
Pretnar Ivan, trgovec
Javornik (Gorenjsko): Zore Lerpold, trgovec.
Hrušioa (Gorenjsko) :
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J., posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru. Ribnica:
Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez
Boštanj pri Radni: Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec. Raka pri Krškem:
Varšek Ivan, trgovec.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
lj «. i o. uoVcmbra 1906
Več
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc)
Logatec: Rus Jos., trgovec.
Črni vrh nad Idrijo:
Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31.
Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec. Št. Peter na Krasu:
Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežini: Lucija od Čvara, trafika. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolo dvoru.
Celje:
Miklauc Marija, trafika v „Na rednem domu".
Celovec. Sowa Josip, časopisni biro Gorica:
Bajt J., ulica C*mpo Sar to št 43 Gabršek A., knjigotržnica Hovansk? Iva*>, Via Ccrno št. 22 Kvebelj Petsr, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G. Veni št 21.
Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Nabrežina: Na koledveru #
Divača: Na Kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Pi-
azza Barriera vecciut (vogal
ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza O
serma št. 1. Može Karolina, ulica Miramare
št 1.
Stanič Št., ulica Molin piccolr št 8
Opatija:
Tomašič Anton, trafikant.
Pulj:
Schiitz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
Časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2. Sikič Gjuraj, trgovec, via An-
drassv št. 7 Trbojevič Gjuraj, Via del Mole Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja VBI. Alserstrasse št. 9.
Oee. kr. avstrijske
0
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. Od bo d lz LJubljane ]ui. teLt
7'IO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. *.el.f Trst c. kr. drž. Žel., Celovec, Giaridorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
7*17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
II-30 preopoldne Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel.. Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franz^nsfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc.
I*05 popoidno Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
4 00 popoid ©. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel, Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7*08 zvt-6 r  Osebni vlak v smeri: Novo
mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. IO-23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice,
Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.p
Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v LJubljano Jut. tel.:
7-oe zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
oktobra 1906. leta.
u iS pradooidne.   Osebni vlak Iz Gorice
c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca,
Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoldne    Osebni vlak iz Straže-
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala,
Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka.
Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž. 8-3» zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Novega mesta, Kočevja. 8-45 zveder. Osebni vlak iz Prage, Linca,
Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža,
Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. n-3«* ponool.   Osebni vlak iz Pontablja,
Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. i.
Odhod ii LJubljane drž. kolodvori
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-0 9 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. io 45 ponoči Mešani vlak v Kamnik. (Samo
v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvori 8*49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 09 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9 55 ponodl. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo
v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
erevljarskih ptiiiiiur
sprejme v delo 404«-s
Josip Rolman na Bleda.
Iščem z novim letom 1907
■ ■
Ponmlbe na R. Broveta v Bre-
iicah. 4097-2
Proda se nov
harmonij
aroeriSke vr*te.
Vec  pove Ivan
Kacin. Volosko9 Vila Cornelia.
4067-5
Delavca
marljivega,   strojev   vajenega  ali pa pekovske obrti veščega, sprejme pod ugodnimi pogoji v staluo službo
tovarna testenin
odn|l   Šiški 181.
4090—2
vinske nd 100 do 700 litrov vsebine
proda po nizki ceni 3465 2-
Fras C^sclo
Vegowe ullee dt^v* IO.
Kožuhovina
se ceno izdeluje in popravlja. Vzorčni kroji zastonj. - - -...  Proračuni radovoljno.
Adalben Kassis ml.
ftk fje ulice št. 15. 4049-2 Išče se
učenec
za kavaruarsko obrt. Srar m ra biti od 14.—15. let, priden, lepega vedenja in pošten. V začetku dobi mesečne plače 6 kron, pozneje 8 kron s prostim stanovanjem in hrano. 4' 81—S PoDudbe naj se pošljejo upravn. „Slov. Naroda41.
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
3 S RUl
Ugodna pri
Proda se čez 50 let obstoječa
črevijarska obrl
z vso prodajalniško opravo in črevljarskimi   potrebščinami na
najživabnejšeui kraju  mesta pod jako ugodnimi pogoji. 4080—2 Ponudbe pud „Črevljarska obrt"
na npravoištvo „Siov. Naroda.
V ■
šivilja
ali družina naj se takoj naroči na
modni list
„G@sire parislen".
Za tri mesece sauio 3 K   Najb^ljSi in najcenejši   modni   list  s 60 barvnimi podobami v vsakem zvezku, i. natančuim popisom in dvema   kroJDima poloma.
Administracija .Genre Parislen4
Trident (Trento).    4083 t
Izšla je knjiga
Povest iz gledaliških  krogov ljub* ijanskih v polupreteklem času.
(Ponati& iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje  dogodke   neke  koristke izza časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva.
Cena broširano 80 v., po pošti 1 K. Dobi se v knjigarni
L SCHVEHTHER U LJubljani
Prešernove ulico.
D++B
E*
Več
sprejme takoj      4101—s
tovarna vozov Peter Kerilč
Podrutntca v spuetu. v Ljub jani, Stritarjeve ulice šte^. 2. PodrniDica v gelovcu.
Itrlnlška ifclttvnlea H 9,000 OOO*—. Rrzrrvnl zaklad K «00.000.
sprejema  od I. novembra  t. I. vloge na vložne knJll>oe in  na tekočI  račun  po 4*/.,%» ter je obrestoie  od dne vloge do dne vzdlga;
obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od aedaoph 4% na 41/2°/0, začenši s I. novembrom t. L
131
f
Prva ljubljanska velika žsalnica kave
Karel Planinšek Ljubljana, Dunajska cesta.
ooooooO oooooo
Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže igana kava ; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa.
Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi.   -   --   --   --   --   -- --
Prodaja iz higijeniških posod za kavo.
t936 3
!! Največji uspeh novega časa !!
je znameniti
3678-6
Vpisana varstvena znamka.
Daje bleščeče belo perilo popolnoma brez duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko.
Zaiitek z 250 grami 16 vinarjev *    s 500   „  30 „ „    z   1 kilo   56 ..
Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in ste z njim v nevarnosti, da si pokvarite perilo.
Dobiva se v vseh dro-gerijah in prodajalnah s kolonijalnim blagom in milom.
Na debelo:
L. Minlos,
Dunaj I., Molkerbastei 3.
Na najv šji ukaz Njegovega ffi c, kr. apost. Ve ičanstva
XXU. c. lir. državna loterija
zo kapric ucjene dobrodelne namene.
Ta denarna loterja,
18.389 dobitkov o gotovini o skupnem znesku 5J2.880 K.
edina v Avstriji zale dovoljena, obsega
Glavni dobitek znašu
200.000 Kron
o $oto-vinl.
Srečkanje bo nepreklicno 20. decembra 1906.
Ena srečka slane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaj III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, peštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečke se dostavljajo poštnine prosto.
C kr. Ioterljsko-dohodnlnsko ravnoteljstuo.
Oddelek za državne loterije.
3975 - 3
Razpošiljanje blaga aa vse kraje sveta!
Najceneja, največja eksportna tvrdka I
UTTNER urar, Ljubljana
Mestni W"3W^
priporoča   svojo veliko, izborno zalogo finih 3121—12
švicarskih ur
briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izbiri
V dokaz.
blago res
fino, dobro in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prosto voljno^ na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki ta pošlje zastonj in poštnino prosto.
I
jVItss Jarkr
poučuje angleško.
Gosposko ulice št. 5, II. nadstr.
4()56 -3
Oglas,
Okolica kolnička in podkalniČka ima
na prodaj
V Spodnji Šiški
se radi bolezni v rodbini takoj Odda
4092—3
jako dobro
VI1TO
hektoliter po 2tf do 32 bron, postavljeno na žfleniflko postaje KriieveCt Kope* naj o«e*»nn pr»de.o v zu^ui urad   v   Sv.   Peter-Orehove c po
daljna poiasuila.
Od Zagreba do Križevca vozi se po zelezmci poldrugo uro za d*e kroni, a od Knževca do Sv. Petra Orehovca je 12 kilometrov. 4060 -2
Prostovoljna =prodaja. =
Posestvo v Konjnskifa nlicsfa H. 1 v Trnovem, v Ljubjiani, katero obsega nadstropno bšo, pritlično hišo, gospo darsko poslopje in vrt, se pid jako ugodoimi pogoji proatuv« Ijno proda, skupno ali po^amezuo. 4029 2
Natančneja pojasnila v pisarni g. dr. Albina Kapus, odvetnika v Ljubljani.
gostilna na račun
osebi, ki ima Se kako poatraosko opravilo ali majhno družino.   Tudi se odda
BJOT* «»t« rio v« rtjltž ""^H
z 2 ali 3 sobami, kubiojo io jedilno skrambo. Natančneje se izve
v Ljubljani, Metelkovo ulice štev. 19.
^ttsdHunttunmnmfluaannKnausHH^ ......—...........
Ohranitev zdravja temelji v prvi vrsti na ohranitvi  zdravega želodca.
Vsi, ki nimajo slasti, ki jih muči gorečica, slabo probavljanje! zaslezenjo želodca, telesno zagatenje in zaradi tega onemoglost in utrujenosti vsi ki ne morejo uživati navadne hrane, ki po jedi
tožijo o želodčnih bolestih,
zagatenju,   slabosti, napenjanju, vzpehavanju, glavobolu in drugih neprilikah želodca, rabijo z najboljšim uspehom   že de-tttietja fc«»t „Marijaceljske kapljice"
splošno zoaoe in priljubljene
Bradyjeve želodčne kaplice
ki ne zaradi speefićoo tek zbujajočega in želodec krepčajočega učinka iz kaznujejo kot neprtkosoe povsod tam, kjer je treba je riti peDavni aparat n. pr. pri slabokrvnosti   bledionostl in ob Času prebolenja po težkih boleznih
ker je «H zviSa»»ia «la«ti odv Rn*» tu*ii vse d^ntje pnčntie. Ker pod imenom „Marijaceljske kapljice" pogosto prodajajo ponaredbe, jih zahtevajte vedno pod imenom Bradvieve  želodčne kapi ice, ki morajo na zunanjem ovitku in na navodilu poleg Marijine slike s cerkvijo kot varstvene znamke, nositi tudi podpis ft/foau^ Najgotoveje se varujemo ponaredb, če naročamo naravnost
pri edinem izdelovalcu C. Bradvjeva lekarna na Dunaju I. Fleischmarkt 1 386 odkoder se razpošilja poštnine prosto in brez daljnih stroškov 6 steklenic za 5 E ali
3 dvojnate steklenice za K 4-50, 37^7 3
"^'V*^"1^''!!'^''^''^''^''^''!!*        "«*        ■ — ■ m—\* 'm**^' VsT *Q* "fla"      *Ss\* "ffli" *saT
■   • ■   am^mmmrn^rn m^mM^m        .   ■ »™. m^m «^..^. m^m m^mm^u a   • a™« a^*a »™m
fTTTrTTTTTTTT'
um
3»!
x
x
Latermanov drevored. Is
Na mnogostransko zahte-vanje še do 18. novembra. Samo še 7 dni I   Samo še 7 dni I
Od 12, do nedelji 18. novembra
medvedje, pasje in opičje gledališče.
Nov spored.
Predstava vsak dan ob petih popoldne; ob nedeljah po tri predstave: ob treh in ob petih popoldne ter ob osmih zvečer. Osobito Je pripomniti
serija stik
Gledališče, ki ima lastuo razsvetljavo, je  v  udobnost  obČiustva zavarovano proti slabemn vremenu in bo tudi za kurjeno.
Već   f»ow«»clo    Is* jpaaflUI«
Na mnogoštevilni obisk vabi
4072 4 ravnateljstvo.
>: S
K X X X X X
X X X X
knjigrotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3
Naznaniam. ia sem rnv?»» od .Narodna Tiskarne* ? Lpjbhac) . iskhoćiif razpn-riaji Jurčičeve brane spise, o'tem letnike In posamezne številke „I^ubljanskega Zvona m vse one knjige, katere so izšle v aložbi „N&rodne Tiskarne11. -
IV   s.1j so
Joalpft Jnrdlća zbrani ipUl. zvezek 1 do XI, broširan a 61 kr., elegantne ve-zar> a pld
Posamezne    Številke ,,Ljublja.a»«e^»
Zvona* oo 4« kr. £blrka zakonovs   '   KazeoaA ^.
om   veaax a 3 tjld. Ablrka  iaisonov   U   KaA. pravdni red
<e/ai  a : g»d TO kr ZArnlkovi   zbrani   zplal    I sveze*
>rosirxi> i *4J kr O r.   Nevesekdo        aOOO" Povesi hroft   a >0 kr
4. Aškerc:  Islet v Carigrad, bto& a ^ ar.
Tnrgenjev: Otol tu sinovi. Bo^az>
broćirau 4 50 ki - dtlrl novele, h*-o*. a Aj ki. Heiies-Tfebizsky    Blodne luie
Roman, broširan a   0 ki
Lefebvre: Parts v Ameriki, broširan a ki
Stat nomiDis acebra: OasnJKsvr-stvo In as.il osvsnlkl. broSr^uo a 40 kr
I e 1«n e k ■ CTkraJinske dame, Povest,
brofiiran«- a < kr. Hale v y: Dnevnik, btoiina a 15 kr. -   Rasne pripovedke,   broširane a 40 kr
Dve povesti, broš. h 25 kr Thenriet:   Undlnsv   Povest,   broS. a '&j kr
A   Trstenjak:   Slovensko g;leda
1146©, broširan izvod a 1 gld. i ur -č   Uatkl, bros. a k
Oresror616ev1m  kritikom, broš a
vU Sj
Avstrijski patrijot , >arteiwesec der Slaven1', broširano a b kr.
Po snlžanl ceni priporočam: Pran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej
no ter., sada) dO ur
:K.fST Sprejemanj tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače tu troje časnike ter knjig-e
II
X X
s
Kdor tega ne nvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesu!
Kaiserjeve
prsne karamele
b tremi jelkami. Zdravniško preizk. Seno in priporočeno proti kaftlju in hripa-vosti. katara, zaslize^ju in kataru v požiralniku 5150 notarsko poverjenih izpričeval potrjuje, da dr2e, kar
ohetajo Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg ieleznege mostu v Ljub IJanl, v lekarni Jos. Mayr v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v LJubljani, pri Ubaldu pl Trn-koczyJu In pri G Piccoliju v LJubljani. — V Novem mestu v lensrnl S. pl. Sledovlć. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. Anclk — V Idriji v lekarni Denlel Plro. — V Metliki v lekernl Ivan Ojuričić, v R-dovljici lekarnar A. Roblak, v Novem mestu lekarnar Jos.
Metković. 4001-2
i
? Prirolm ruliiiiuka valit
njajoi&či
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalnlčni kislini, botezatti meharja ia ledvic, katarji sopil, prebavit
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Ksstnerju. Dobi se tadi v lekarnah in
drogerijah. 3490
420964
Prva domačo slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani. VVolfove ulice Stav. 12 «,„.  »"""^■
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Ustanovljena leta 1854-
priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem sM>je Jf izborno
L
Izvrstni cmoki.
NAVODILO:
Zmešaj med zamešeno testo za cmoke (iz ft kg moke) ty» zavitka Trtff praška za pečenje testo še enkrat krepko precedi in d. ni cmcke takoj v vreto vodo Za testo k cmokom ne jemlji vročega ampak mrzlo ali mlačno mleko.
Proiek za pečenje TrcH
Ustanovljeno leta 1842.
^"cRKOSLlKdRJd, SUKAKJA ■I N4PISOV IN QRBOU m
j BRATA EBEKLl
Zrn* i t/ idi idnh Miklošičeva cesta št. 6. n^ - Telefon št. 154. -
r
s.
knjižno nouojt:
Ljudmila Poljanec Poezije.
V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-tmdnico slov. leposlovnih listov, zlasti .Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega Čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. — Priporočamo jo posebno
slov. naobraženemu ženstvu. 64   lt 5
Cena broš. K 2-—, po posti K 2-10, eleg. vez. K 3-—, po posti K 3-10.
Založništvo L SCHUENTNER v LJubljani.
Zakup gostilne.
Lepi, svetli prostori, namreč: dve posebni in velika gostilniška soba, stikoma dve nobi za stanovanje, lepa kuhinja z jedilno shrambo (vpeljana je elektrika in plin), klet, veliko skladišče in dvorišče, na posebno ugodnem pro štora v mesta, se daje v zakup spret nema, denarno zmožnemu gostilničarju.
Vsa stvar z dvoriščem in skladiščnim poslopjem vred se tudi proda po ugodnih pogoiih.
Orostori so pripravni tudi za raz HČna druga podjetja.
Pismena vprašanja pod gostilna 1500" na upravništvo „Slovenskega Naroda. 4054-2
3973- 5
^ Naznanilo preselitve.
Arhitekt
Ferdinand Trumler
mestni stavbnik v Ljubljani
vljudno naznanja, da je svoj
tehniški urad preložil Da Cesto na Rožnik: l\. 31
Istočasno se priporoča za prevzetje vseh stavbnih izdelovanj, kakor novih zgradb, prezidanj in dozidanj, adaptacij, rekonstrukcij, izdelavo načrtov, proračunov, revizij in cenitev, napravo umetno dovršenih načrtov za vsakovrstna poslopja in izvedbo perspektivnih risb zanje itd.
- - izredno kulantne cene In tolna IzorSIteu. -
Najcenejša izvršitev rakev (grobnic) na novem centralnem pokopališču.
Odlična novost*!
na polju
gojitve kože
bo po predpisih dermatologa dr. Je«s-nerja izdelani
Usodno prilika za nakup
tapetniškega blaga, oprave za stanovanja kakor: modernih divanov, otomanov, garnitur, pohištva, stenskih slik. Velika izbera preprog, zagrinjal, zastorov, namiznih prtov, dekorac. izdelkov itd.
SOT" Ugoden nakup nam omogočuje prodajo do   50     pod  tovarnišk.mi cenami. ~^BS
Prevzemamo popolno opremo stanovanj In naročila za tapetniške izdelke ter dekoracije.
Vse to po čudovito nizkih cenah edino pri tvrdkl
PUC 81 drug
- v £jubljani, Sodnijske ulice. -
4<85-2
Milo Mitin
izvrstno prenaša n a j o b č a t n ej 5 a koža, daje čudovito polt, ima izredno prijeten vonj in je posebno pripravno za umivanje nežne otroške kože. Kos stane K 1*50
Creme Mitin
prijetno parfamirano, za lepottlne namene izborno pripravno, dela ko£o voljno, gibčno, ni mastno,  izvrsten pomoček zoper raskavo
rdečo in razpoklo kožo. Skodelica stane K  1*50, pločevinasta škatlici 40 vin. 959 9
Pasta Mitin
kožnate barve, izvrstno varuje občutljivo in brani vneto kožo. Pločevinasta škatlica 40 vin.
Puder Mitin
rožnat, svetlorumen in bel, čudovitega parfuma, se nadevlje lahko in decentno, se dobro drži, je popolnoma neškodljiv in odgovarja najvišjim zahtevam odličnega ženstva. Cena K 240.
Ozehllnskl (Frost) Hllfn
sestavine: Icbtbvol 6.0, Bala, parov. 5 0, Ol. ter»-bi nt h 5.0, Menthol 3.0, Mitin pur. 22.0, Pasta Mitini (Vi.O. Za zimski letni čas ne-ntrpljiv, odstranja srbenje pri ozeblinah popolnoma, in jo prav v kratkem času ozdravi. Lonček h ta no 1 K 40.
Zaloga za Ljubljano: I^Usrner r.
KREVVEL & Co.
dr. z om. j., kemiftka tvornica
Kolin (Koln) Eifelstr. 33.
Prvo zaloio železnine
stavbnih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin • t*i., mlatilnic, gepelnov, slamoreznic, čistilnic, pred za grozdje in sadje, pump in cevi za vodo in gnojnico ter nairazuovrstnejse oprave za mlekarne je pri
FR. STUPICA v Ljubljani
rx£u 2^Ca,ri3e   Terezije  cesti,   šte^r- 1 T7"alx^az,or3e "jom trjgrvL šte^r. ©
(nHMproii   krlževnlfike cerkve).
na
2952—14
Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
Rimska cesta st 2. HilSerjeve uUce at. 5.
DAR
Bili
EKoui
piani so
neprekosl Ivi - osebIia-
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, elektriški. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi naposodo Ponrave, uglaševanja se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene
51etna garancija.
Sar
Hojceneiše nahupovolišče
kožuhovino oseh vrst
svilnato blago oseh barv
žamete po uzorem
pajčolane, najmodernejše
oolnato Maso za otroke
pasove, najnovejše
normalno spodnje perilo
spodnja krila suknena, klotasta, svilnata
rokavice, trikotne, pletene, $lace
nogavice, moške, ženske
predpasnike
moške srajce
ovratnike
kravate v izbiri kakor še nikoli ose krojaške potrebščine Saloše damske R 3*40, sllperjl K 360 moške R 5*40, sllperU R 560.
a
<fl
e<5
Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner
„Dernjr".
Ipred. 6t373 Boxcalf z močnimi podplati
„Scbick"
403! Lakovina....... lfi 50
720. Lakovina
▼ Ljubljani, Šelenbnrgove ulice št. 4
dobavlja kakor znano
S£ najboljše čevlje. 33
Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje prod. štev. 2120-24 Neprilclni Izdelki so zamenjajo.
Onlkl brezplačno In po«inlnr pruitto.
PredSt. 1148. Chevrette » polkoutes podpet. Siv. podpl. K 9 —. — Pred. St. 1149. Franc. Chevreanx, St. Lonis XV. podpetki K 12-
Pred. St 653. Sabahid. „   „ 667. Ia Boicalf . 610. Lakovina
.  .  .  K 10':
.   .   . .13
12-
tiskarne".
Izdajatelj in odgovorni urednik; Rasto Pust o.lem»ek.
L7
16