r. • Cmmm lUU . fflfl* Cr*dniiki ta upravama •Uri; SM7 B. Ltw.dll« ■El Ottioê of pabUcalton: N MST Re. Uwndale ura. TvUpkon«: Lawudal« 4691. NUMBER 215. j.»4.oo. * c^ôTuî^ Chicago, IIL, petek, 12. septembra (September 12) 1919. 14 00 STEV. 14•) airth«rt««d ft ^A»t«< Q.uUc a. 1SIT, — HU MtU Pot Offi- «I Cbfa—tBUrt». By «ed» «t tk» Penlšisl, A. >. B«rt««eo, t^rtawa» Oauasoi AcuyUac« far mm predložena po deputadfi * senatnemu odseku za zunanje zadeve. ■ •r - (Is tokovnega odseka J. R. Z.) 26. avgualo je prejela eksekutiva Jugoslovanskega Rcpubllčan-Nkega Združenja brzojavno povabilo od senatorja Henry Cabot Lodga, predsednika senatnega odseka za sunanje zadeve, da pošlje svojo de-putaeijo pred ta odsek, ki jo bo zaslišal v četrtek, 4. septembra ob deseti uri Deputaeija Jugoslovanskega Republikanskega Združenja, sestojema is br. Kristana, Keržeta, Godina, Mihajloviča, Hlača in lauarovič-H rebeljanoviöa ter tajnika deputacije Skubiea je nemudoma odšla v Washington, pripravljena podati vse informacije in argumente, nanašajoče se na naše sporno vprašanje med Italijani in drugimi sosedi uaše Jugoslavije. lilinoiŠki senator, g. Medill McCormick je točno v četrtek oh deseti uri predstavil našo deputacijo senatnemu opseku za zunanje zadev«. Zaslišanje ae je vršilo pred člani senatnega odrfeka v navzočnosti rasnih evropskih diplomatov in zastopnikov raznih vlad. Deputaeija je bila pred kOmitejom dve uri. Br. Kriatan, ki je vodil deputacijo, je tako ginljivo čital poslanica jugoslovanskega naroda, da je marsikateremu poslušalcu za lesketala solza v očeh. Ta tnamonita poslanica, ki se sedaj nahaja v arhivih senata in tvori del uradnega zapisnika, ae glaai v slovenščini: r. S. Senate's Committee on Foreign Relations! Gentlemen) Delegacija Jugoslovanskega Republičanskega Združenja si dovoljuj« izreči iskreno zahvalo, ds ji je bilo dovoljeno priti pred to spo-itovauo korporacijo in tukaj razložiti želje Jugoslovauov, nanašajoče se na ureditev meja te nove države in utemeljene na tem, kar smatramo za pravico svojega naroda 'i Gospodo! Jugoslovanska država, imenovana tudi država Srbov, Hrvatov in Slovencev, je nova tvorba in plod velike vojne? ki je odatranila mnotfo zaprek, stoječih na poti zedinjenju južnih Slovanov. V njih dušah pa je ideja edinstva že davno živela in že dolgo pred vojno eo močni duhovi našega naroda žrtvovali svoje najboljše moči pospeševanju te ideje« katere ureaničenje je neizogibna podlaga za naš obatanek in uspešnejši razvoj. Največjo zapreko zedinjenju Jugoslovanov je predstavljala bivša avstro-ogrska monarhija, pod katere avtokratično vlado je bila podvržena večina Jugoslovanov vseh treh plemen in katere politika je šla za tem, da si podvrže še oetale, neodvisne Jugoslovane v Srbiji in Črni gori. Padec avstrijske avtokeacije je bil nujen, da ao mogli Jugoolo-vani dobiti podlago za ureditev svojegs lastnega doma, in aato ao Iu Koslovani od isbruha svetovne vojne stali proti ovoji zatiral ki iu prinašali tf svcOo*tvo*Jri> bila obenem stvar Mvaaiukov u pridruženih narodov, največje Žrtve. Mnogoštevilni dokumenti dokazujejo, da je Avetrija poonala razpoloženje Slovencev, Hrvatov in Stihov, ki jih je tudi a vaemi sredstvi avtokratičuc brutalnosti preganjala in zatirala, šiloma preaeljevala in zapirala, streljala in obešala. Dokazano je tudi, da je moč hababurške dinastije iu njene poslušne vlade prav tako kakor moč avatrijakega militarizma opešala največ zaradi odpora Jugoalovanov in drugih šiloma zatiranih narodov. Sedaj je vojno končana in zemljevid Evrope se preureja. Od tega dela so Jugoslovani pričakovali rešitev svojega nacionalnega vprašanja na podlagi pravičnosti, sa kar se jim je zdela najmočnejša garancija v svetovno znanih Izjavah predaednika Zedinjenih držav, g. Wif-Kona, označujočih vojne dlje velikega ameriškega naroda. Ne ene besede ni v teh govorih in proklamacijah, da je ne bi Jugoalovani z navdušenjem odobravali, in če bi sc mir sklenil na podlagi teh načel, W bilo izpolnjeno vse, po čemer hrepene Jugoslovani v narodnem oziru. Žal da je aktualno reševanje evropskih in svetovnih vprašanj zelo različno od omenjenega programa; zlasti tam, kjer so prizadeti Jugoalovani, ne jemlje' mirovna konferenca v Parizu pravlčnoati za podlago, temveč ae ozire na argumente, o katerih so resnično demokratični elementi mislili, da jih je svetovni požar sežgal in da je njih prah pokopan za vse čaac. Evropo so tekom dolge dobe razjedala narodna vprašanja, ovirajoča njen napredek na drugih poljih, ln zlaati Avstrija je bila svsrilcn zgled skupine, v kateri se je živela reakcija in nekulturnost od raz-vnemanja nacionalnih etraati. Vaak poznavalec Evrope, posebno vzhodne in centralne Evrope, je moral ematrati rešitev nacionalnih vprašanj sa eno najvažnejših nalog bodoč« ureditve, ker bi se tako odstranilo, kar jo najbolj oviralo uspešno delo narodov na polju političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Z obžalovanjem mo-'smo izroči, da ee ta cilj ne vpošteva, temveč da je že doslej storjenih mnogo zaklju&ov, po katerih ae komplikacije ne odstrauijo ,temveč še pomnoie_na škodo narodov v njih notranjem življenju in na škodo boljših mednarodnih odnošajev. Preziranje narodnostnega načela, katerega pomen je po vsej Kvropi izredno velik, opažamo slasti pri določanju meja Jugoslovan-Kke države. Na mejah med Jugoeloveni in Msdjsri v bivši Ogrski, ns mejah med Jugoelovani in Nemci v bivši Avstriji, zlasti ns Koroškem "o Prvi prikrajšani in vnovič se Javljajo struje, ki bi hotele še 4»olj skrčiti jugoslovanski teritorij. Rasna druga vfyroianja jugoslovanske*« teritorija so doslej še nerešena, toda zgovorna znamenja kažejo, da obstaja za Jugoslovane velika nevarnost zlasti ob Jadranskem morju, kjer so vitslni intereel naroda na kocki. Italija se sklicuje na onanl londonaki pakt, sklenjen v dobi njenega vstopa V vojno in no intereee. ki jih je šele pozneje raz-krila, pa satova velike dele teritorija, ki M mogli po pravici pripadati edino Jugoslaviji. Med obema narodoma se je vsled toga razvil dispnt, <• katerem je širio javnost le nezadostno poučena. Zdi se, kskor da je ves spor oeredotočen okrog takozvanega reškega vprašanja, dočii» je v resnici meeto Roka in njeno luka le ena točka vsega problema, sicer zelo važna, vendar pa ae lako važna, da. bi «mela satemniti vae "«tole interese Jugoelovanov in jih vrači v pozabnnft. Kar zahteva Italija na vahodni obali Jadranakega Jiorja. gre ra« ua škodo JAgoalovanov ki «o bi ae zadoetilo ilel ¡Junaki* zahtevam, bi bilo okrog «00,000 Jugoalovanov odrezanih od svojegs naroda ln podvrženo tuji vladi. Reeaiea je. de živi po vzhodnem Prtmorju tudi go-t ovo število Italijanov, toda tudi še a« Irpolnijo makaimalne zahteve Jugoslovanov, ne ostane v mejah njihovo država toliko Italijanom ko-Ukor Šivi Slovencev in Srbov v eoem samem, od Italijanov za njihovo i/yli'iriioni mestu munrd v TlME 1' Narodna statistik« v Jadroaakih pokrajinak kale «lede/« vilko: (Dalje na 1 strani.) KRVAVA BITKA MBD FRAK COZI IN 8RBI V ZAGREBU. Rim, 5 .aept. — ls Trsta poročajo, da' so srltski civilisti danes napadli francoske častnike v Zagrebu na Hrvaškem. Neki francoski oficir je bil ubit in štirje so težko ranjeni. Srbi so izstrelil več kakor petdeset strelov na Francoze. Vzrok napada je neznan. opozicija pr0ti1mir0v- ■ni pogodbi narašča. SENATORJI SE JI PBIDRUŽU-JEJO DRUQ ZA DRUOIM. govonUBn turo Wathiaffon, D. 0. — Zdi ae, da narašča opozicija proti mirovni pogodbi, odkar je šel predseduik ua govorniška turo, od dne do dno, kajti senator Spencer is Missourja, ki je bil le za mala rezerviranja, je izjavil, da je treba mirovno pogodbo, kot jo bila izdelana v Parizu, zavrniti predsednik priporoča odložitev stavke. L : 11 i ,. STAVKA JEKLARSKIH DE LAVOEV JE ODLOftBNA ZA [ J;......r 31 SEPTEMBRA.; :: Dan sa stavka jo bil določen, kar predsednik ni mogel doeeči e skupnega sestanka. Wa«hiagton. D. 0. — Strejkov-pi odbor jeklarskih delavcev je odredil, da zaatavkajo jeklarski delavei, zaposleni v podjetjih ITnited Statea Steel korporacijo dne 22. aeptambra. Odbor je isvr-M\ ta zaključek, ko je prejel od predsedulka brzojavko, da mu je Opozicij sini senatorji odšli na go- Lbilo uemogoče doaeči sestanek z zsstopuiki jeklarske družbe. Stavka izbruhne zanealjlvo, če delavske organizacije ne dol* v tem čaau sprejemljivih koncesij. Položaj je poatal zdaj reaen in ttavka visi na niti. Adminiatraci-ja ae bo skoraj gotovo potradils, da ne pride do stavke. Skušala bo vplivati na Gsrryjs, predaednika jeklarske družbe, da odneha iu ^prejme delavsko delegacijo. Uradniki jeklarskega truata že idaj gobesdajo, če pride do stavbe, da bo stavka isgubljena. Gospodje menda računijo, da delavci niso orgaulzirani in da bodo lahko z brutalno silo ugnali štrajkarje in jih prisilili, da ae vrnejo na 4elo, kajti zgodovina stavk pripoveduje ,da so se jeklarakl baroni le vedno poalužiii sile napram Itrajkajočim delavcem. 4 • Fitzpatriek, predsedhlk štraj- Evnege odbora, ae je iajavil atko. Rekel je, če pride do stavke, tedaj bo zaatavkalo tri ato tisoč delavcev, ki so zaposleni y Jasno ni, če se je senator Spencer izrekel za odločuo opozicijo ¿roti mirovni pogodbi, ker je od-iel predsednik na govorniško turo in je govoril na dveh krajih v Missouri ju, toda senator Spencer je rekel svojim kolegom, da se je zadnje dni prepričal, da so njegovi volllcl nasprotni mirovni pogodbi v tej formi, v kateri jo je predseduik predložil senatu. Političarji, ki skrbno zasledujejo, kakšen učinek so povzročili predsednikovi govori na položaj, pravijo, da so ti govori pojačall opozicijo. Senatorja Harding in Pomere- jeklarski industriji, ne k države Ohio ata izjavila, da ' druga isbtee kot soaervlranja ali pa porai mirovne pogodbe v celoti. Senatorja New in Wataou iz Indijaue nista še tudi pokazala najmanjšega znamenja, da se pridružita administraciji, dasiravno je predsednik govoril v indiani. Senator Reed iz Miaaourja je Še v opoziciji in zdaj ae je za odločna rezerviranja izrekel še senator Spencer. Senatorja is države Iowa sta oba ostala trdovratna opozicijo-nalea ln nimata uajraanjšc volje, da glasujeta za mirovno pogodbo brez reserviranj. Po sodbi političarjev narašča in se pojačuje opozicija. Zdaj prično govoriti ua ljudskih shodih opozicijonalni senatorji. (Ravna govornika opozicije sta senstorja Borah Iz Idaha in Johnson Iz Kalifornije. Z govorniško turo pričneta v Chicagu, na kar odpotujeta proti zapadu. Shode bodo obdržavall tudi v In disuspolisu In St. Ijouisu, torej v mestih, v katerih je govoril pred-aednlk Wilson. Opozicija pričakuje od teli shodov velik uspeh. VOJNO STANJE V BOSTONU. Boston, Mass. — Najnovejša vest ae glasi, ds bo tukaj rasgla-šeno vojno stanje. Izgredi ao ae zopet ponovili In vojaki so zopet streljali na množico in ranili nekaj oseb. M«tftu preti generalna stsvkn iz simpatij do štrajksjočih policajev. iKUNA JB NASEDLA, KAPITAN JE IZVRŠIL SAMOMOR Wtladagtoa, V. O. — Kapitan R. K. Cochran al je etvar tako vzel k srcu, ker je naaedla škuua, s katero je napravil prvo potovanje kot kapitan, da se jo ustrelil v aence. , IZ STRAHU PBKD JETIKO V PROSTOVOLJNI SMRT Chicago, DL — Mm. P. V. Meeker al je pognala kroglo t glavo, ker ee j« bala jetike, ki ee je jo pričela prijemati. pit...« i. vetrovi. Holnce izhaja hoja ob 7*7. persu in v brzojavki priporoča, ae stavka jeklarskih delavoev odloži do oktobra, v katerem se vrši induatrijalna konferenca. ' Neko drugo brzojavko je poalal predsednikov tajnik policijskim komisarjem dlstrikta Columblja, v kateri priporoča, da ne pod vzame-jo korakov proti policajem, ki ao se pridužili delavski orgauisscijt, dokler ae ne vrši induatrijalna konferenoa v oktobru t. 1. DANES Ml V PARIZU. Pariz, 11. aept. — Bolgarska de-legaeija prejme jutri (v petek) mirovne pogoje. Doatavljor.i ji bodo v prostorih aunanjega mini «t mtva brez vsakih ceremonij. Bolgari dobe 21 dni časa sa pro m*cvanje pogojev. Poroča so. da al mirovna konferenca v tem ftisu morda vsame počitnice. priprave 2a novo revoit!iv nemčiji. Delovanje nemškega "Kotttka"; klericalno-aonarhlitiône intriga STRELJANJE MA MOO V rWn. Berlin, 11. qept. — Noskova be-la garda dela tajne priprave aa potlačfnje nove apartakuvske revolucije, ki ae baje pripravlja v Berlinu in drugih večjih mestih nemško republike. Na strehah iu gornjih nadstropjih hiš ob mostovih, ki vodijo čet reko Spree, so postavljeno atrojnleej glavni tr-gi ln dotifni deli meata, v katerih so se vršile bitke v prejšnjih spsr-takovakih isbruhlh, se utrjujejo i minami, strojnicami iu topovi. Javnost še nkua nobenih lnfor-maoij o kakšni prihajajoči revoluciji, ampak na tihem se govori, da izbruhne doslej največja ko-munistična vstaja v oktobru, ko bodo komunisti ponovno poskusili ovreči vlado večinskih soclall-stov in izročiti vso oblast v republiki delavskim svetom. Zadnji pondeljek je bila arau-Urana parada Šolskih angleški kongres za p0dr2ay. rudnikov. Delavsko unije so se gromno večino sa r* siranje. izrekle i o-naoionall- ¡"î ot redba pritisk ljudstva prinaša vspehl ZUPAN JB IZDELAL NACBT ZA POOBOINJENB CESTNIH 2ELBZNI0. Načrt jo predložil m jI občinsksga ■veta. Ohieago, lil, — Vsled nesramnega naatopa privatnih Interesov jo postala zahteva po poobčinjenju cestnih železnic tako splošna in glaana, da župan nI mogel zanjo oetoti slep in gluh, oko ni Imel namena da ae odpove vsaki nadaljnl politični karijeri. Župan je akllcal izredno sejo občinskega eveta, kateri je predložil načrt za poobčinjenje cestnih želesnlc. V načrtu priporoča, da ljudstvo izvoli pel ravnateljev, ki bodo upravljal caatne Želesnlc« v fhicagu. V svoji poslanici na rdi-činaki svet je priporočil, da mo občinaki svet dovoli imenovati ko-mioljo, ki izvrši vso potrebno dela za poobčinjenje častnih železnic. Za potrebna dela potrebuje dve sto petdeset tisoč dolorjav. Po Županovem načrtu aa Ima oonoveti transportni dietrikt (*hl-coga, kar pomeni, da bodo cestna železnice vozile Iz mneta v pred meatja, kar bo vse skupaj «n dietrikt Da ae Izvede to načrt, jo oeveda odvisno od državne lagislatur« In govemerja I/owd«no. kl jo v leta 1917 obljubil, do bo delal aa samo- Ko je bila poslanica preči tona, občinaki evatovolef molčali In nji. Ael« po končani seji ao imko- l«ri občkadri «vrtova!d k ometi ti domobrauskegs miolstrs Noskejs prepoveduje vse parade. Okrog 1500 otrok oboje-ga opola je bilo v pohodu, ko so jih hoteli rsspršiti Noskovi vojaki. Ker pa otroki niso hoteli ubo-gati, ao vojaki streljali is stroj» nle v vrsto melenčkov In pet je obležalo ranjenih. Varšava, 10. aept. — Poljski vladni krogi so zelo preplašetd valed naraščajočega gibanja nemških prostovoljskih čet na Kuron-skem in v Leti ji pod vodstvom kaosa Liewens, ki je nemški Kol-čak. Lloweu in grof Keller, po-nomčena Rusa, sta izdala prokla-macijo. v kateri pozivata baltiška ljudstvs ua boj soper boljševizem. Njun cilj pa je, da se oživi rusks monarhija In potem nemška monarhija, kl nameravala stisniti poljsko republiko iu jo zrušiti. B«rlln, 11. sepl. — V bkowltz, Miloš Malsner, |ict dragih moških in tri žeuake zaradi moaarhlettčne zarote. Praški llotl javljajo, da so zarotniki huj-skali proti republiki in delovali, da se vrne Kari Ifahsburg ns Iren. V zvezi s zarotniki so katoliški duhovniki treh okrajev; zapleten je tudi neki nemški Škof in jesuitje so prispevali 1(10,000 kron so propagando v Slovaki ji. Stranka aadvojvoda Jožefa na Ogrskem je v tespl zvezi z njihovim gibs-nJem. AMERIŠKI RUDARJI TUDI NA DELU. (lla.Hgow, Anglija, 11. sepl, — Kongres angleških strokovnih linij je včeraj z ugromuo večino podprl ashteve Rudarske zveze za uaeloualisiranje rpduikov v Angliji. Predhtg za nacionalizira-nje, ki ua jc slavil Robert Smilila, vodja rudarjev, je bil sprejet a 4,478,000 glasovi prutl 77.CKKI. (Olasovi dalegatnv ua kongresu se štejejo po Številu člsnatva, ki ga delegatje zastopajo),* izid glasovanja pomeni, da je stopilo vae organizirano delavstvo na Angleškem v boj za naclo-ualizirauje rudnikov, katerega zahtevajo rudarji. Dotlčna resolucija se glasi, ds mora vlada sprejeti Sankyevo priporočilo sa državno lastništvo rudnikov. A-ko vlada še odkloni zaMevo, tedaj se «uide iircdni kongres, kl bo odločil, kakšne koraku naj vzame delavstvo, da izsili zahtevo. Predsednik kongresa Buunlng je Izjavil, da glasovanje o vprašanju direktne akcij« delavstva st vrši jutri (V pelek). Clevelsnd, 0„ 11, aept. — Re. solučni odsek tukajšnje rudarske konvencije je priporočil osvojitev resolucije, kl zahteva naolonalisi-ranje rudnikov v Ameriki; druga resoluoija zahteva, da se rudarska organizacija pridruži Delavski strsnkl iu ds sklene poli- ln s levée v," ki delsjo v pristaniščih. rali poslanico. Dnevno čaaopisj« navaja Izrek« samo tokih občin akih zastopnikov, kl so proti ■ občinjenju «ostnih ž«l«zni«. Kev«- kl Jih «mstrsjo /a Estonci in Flnoi ao ao naveličali la Poljaki imajo itmh prod KolAa-kom, POUSKI DELAVCI ZAHTEVA-JO MU. Berlin, Il sept (Poroča Ml-chael Farlunan), — Protiboljše-viška fronta ns juipadu se je pričela drobiti) koncentrirani milila risi leni napadi na sovjetsko Rusijo, mi katerih m mimgl pričakovali golov uspeh, so se izjslo* »III. Ktfionei in Finci priznavajo odprto, da nimajo ne v«$eljs ns sposobnost! za napade ua lYiro grad. Posks, minister sunanjih zadev v estonski vlsdl, Je urubut naznanil, da Kstonlja ne bo priso* stvovsls ofenzivi tte Prtmgrsd. Po luneuju nemških listov In po vest rti Iz Kstonlje same imajo Bs-lonci več Milnih razlogov proti nmleljevanjii vojn« s sovjetsko Rusijo. Prvič zahtevajo estonski delavci mir; drugič so estonski prostovoljci postali skrsjrto pos-ncsljlvi ; tretjič — in to it ijsvno, — ao estonski naeioitalel, ki imajo vlado v rokah, pričeli spoznavali, da j« pomoč Anglijo korist o-lovska in da jim preil \ečja ne-varnost od "vpostavljene" llusi* je, kakor pa ml sedanj« sovjetsko rcpiddlke, katera j« pripravljen« za jamči i i neinlvlsnost Kslonlje, medtem ko Kolčak in ostali m«»n. arhbfti 4« niso Izjavili tegr. ' Leti in l/H ril i «i ae mUMuJejo IKijev g boljlorjfcj mm» grta. LVoJ«. Kadar enkrat doke dotičuc činskih svetovale«v, tako ila n« kraj«, j« Jako dvomljivo, č« «o jim bo ljubilo prodirati dalj« v ruski teritorij. Ako jim »noskov «ko vleda zagotovi zažoljcnl teri-Mogoč« je, da s« je vaČ oblin I torij, bodo t^rti Iu Ntvinel rajši skih svrtovslcev re« izjavilo proti dan«« kot Jutri nehali t vojno. nihče kontrolirati, č« so ugovori essnlčni, ali pa izdelani v uredništva. poobčinjenju cestnih ž«Usu!e. o J* Nemcev, ki mormvrlrajo v Rlgi In v južnem delu l#ilj« in od kat«rih Jim pr«4i rmnlčn« nevarnost, kajti gi-loinj« teh nrinških najemnikov je (Dalj« lia 4. «Irani.) à. „j«.-«•>.' 'jLjt. s«aak. £li£g£wk » ri ami/1 SLOVENSKE WA*OPME>OPPO«HE JEPNOTE LASTNINA SLOVENSKE NAEOPNE POPPOBWKjCPNOTE Cene ogljMMiv po darovani. Rokopisi sa n» vrtajo. P»; — Boj za svobo- |ska osebat Kje SO p» IWriPHHM I To j« največje poslužujejo njegovi |do in demokracijo. Lepa In da bi g¡ ¡ tem krnili pri volil- drtavs Od^jir^SlíWM-'¡¡»«•■^ 12 <»o za pol leta in 11.00 ta tri maaoea; Chicago |6,60 na lata, »s./o i"» povdarjalt oO lata. $1 40 sa tri amaece. Wtv" *7 00 - 1 poaebno i« sa BE.----- _ - . --------f? .. . I na «nina T«/l d ule val na beseda .katero smo ¿ali že sto-in «tokrat in jo sami i^nih prilikah časa zadnje svetov laik. Soeijaliatn v Westmoreland o-krsju niao postavili nobenega Natlev aa tm, kar ima »tik • lia to«: "PROSVETÀ" 2657 fa. Lawadala Avmm, Cklcaga, lllUo.» l"THfc Enlightenment' Orpito e# tk« Meeeek N.t.on.l B.n.iii Soo*iy tía Si^TéS^âlioMÎ IÍ¿a7ít "Society. Subscription Chicago 96 a MÂdvectiaé^g ratea eo agalimaat _____ym ______ United state» («M*** Chicago» »..<1 Canada $4 per year;111 resiiH-o iu govoriti v korist ne vojne. Toda, kakor vse izgle-prot i-kandidata edino iz tega na da in kakor slišimo od rasni b f*1 ' ^ - I v orni kov hočejo nekateri ie omejiti ta koSček zlate svo____ kolikor jo imamo in kolikor jo j# bilo dovoljeno pred svetovnha kla ___ ____ I j njem Popolno svobodo imajo le j America" in 'American Federa olii, kateri priporočajo nazadnje- tikm of Labor" ga iatotako pripo-itto. Ako pa hoče kateri poveda-ločita ter poživljata svoje elane, 11 l . _ t__ut — -I___J..i__I . . I.I «.-I :_____________________Iran. da bodo pripomogli do jshneyderJa, o katerem sb pre * ani, da bo zagovarjal de-e »utereae, kot jik je doae-;j. "United Mine Workers of _ko udboljSamo nai k tuj in aedaj imamo lepo p da to storimo. Naie gealo naj bo na dan volitev: Shneyder mora biti izvoljen, za aodnika pri kriminalnem aodi Sču in nihče dPL_ ibmk iven- o4ja U. & W .tik, — Poslani za pisuik konvencije prejeli. Srčna k vala. Ako je mogoče, poil j i o, and foreign ceuntriee 17.00 par year. Dafks» » pklapaajM a. pr. (A«gu»U pMnaai, da va« ja • ta«, èf* " «••no, da m »a« aa ustavi lut. tiranega delastva, se bo v I Lak o j prepričal, da mu to tri glasujejo za imenovanega kan- __lata. Ia tega razloga poživljam vae tukajšnje rojake, da glasuje ... ___MM») polog vaioga imano ia naalova va« jo • tam daooo« potolda naročnina. Ponovi to Jo pravo- voljeno in raonl najeti pretepači j^ ua volilni dan za Shneyder ja, 1 ^ J____ • :___IÏ.J.1. ¿1 „IS...1. ____I. j - 1. „u *_.. „..Aiunii «I*,. in drugi iudividnji vživajo vso »rostost. Mesto, da bi potfluliAi « r. se je ves čas svojega slu aaja kot član zakonodaje po- Pravicc manjšine. zanimanjem kakega govornika, tégoval zg korioti delaveev. Prega pričnejo oraetavati z gnilimi pričaui bodite, ako bi ne bil on na jajci. To bi se kmalo pripetilo go-1 jvomikotn, kateri so obdriavafi oje govore v tukajSnji naselM-m ter priporočali tukajinjim v o-1 strani delavstva, bi privatni vele-| podjetniki ne vprizorili take gonje zoper njega iu bi tudi ne po-ivill protikandidata, ker je bil _ineyder vendar imenovan od „ka i3ija noie^pta»« mi^e"^dte. ker «ftt'0"™^' , " " .,isb ur. nnniiii.n.cni Ja? ^em popolnoma prepričan, se ne bomo goljufali in da ne | bomo razočarani, ako izvolimo pri kritni-hočem ne Brzojav iz Pariza je zadnje dni sporočil, da Rumun- Uleem da k STin Srbija nočeta podpisati mirovne pogodbe, ker ga- pj* {¿¿^^¡ft rantira manjšini pravice. Iz brzojavk ni mogoče spoznati priM govornik g0voriti, je orga-natančno, kakšne so te manjšinske pravice. 1 ———^ ^ nizirana druhal napravila tak Sodniki ao na neatrankarski volilni listi in radi tega člani sod — — - V • h-,,« do Mnvek ni rnoael rarnnte bomo raZ0«a™i, aao U Cew te pravice le omejujejo na šole narodnih manjšin, Hti e" e LLde akoLno ^fr & enakopravnost jezika narodne manjšine in drugih pravic, Uialjen od govornika samo j*t voli ki garantirajo narodnim manjšinam gotove narodne pra- korakov in pričeli ao peti ^ U vi vice, tedaj ne moremo razumeti, zakaj se srbaka in ru- i munska vlada branita podpisati mirovno pogodbo, ker se do imeli ltt ;td To ^. uhl! llgn w r8ai ^ _ tako obotavljanje lahko tolmači, da obe državi gojita im- gA že vse meje dostojnosti; inte- jgHstičnih klubov ne kriKjo ni-nerijalistične cilje. Taka razlaga njunega obotavljanja ligenten hi količkaj izobražen ti najmtoj «vojih pravil, ako gla- XI Ji T.. .,1 ' „„.v, w Iri on (ra ^««fillo ita- Ulov«k PU8til govornika Itt kb Uujejo sa «odnika na nestrankar- pa škodi Jugoslovanom v teritoriju, ki so ga ¿aacdle ^a- r ^ govor(mi mtl ^ J ^ u rftZ, tudi g0. Hjanske čete, ker lahko italijanska vlada trdi, da so Jugo-La)lttv„ rttnh vprašanja ,ako se Lijalietična stranka za Westmore-slovani v primeri Z vsem prebivalstvom V Italiji V manjšini mu izvajanja predgovomika ne hand okraj ni imenovala svojega in niso radi tega opravičeni do šol v svojem materinskem dopadejo. ... j protikandidata. Volilno pravico 9 pet* V CkishekNii, Mm»., ja bila prvega septembra velika sla v nos t, katere se je udeležilo na tieoče ljadatva Ne veig i^a-tanko, ali so praznovali konec vkjne ali zafctak «n|ru, ker It g bojega nimamo. Cela riavnost m vriHla na ob rež jo jezera n jroatem, kjer so pekli vole, evee tokoši in ne vem kaj ie.— I Pred nekaj dnevi m je «elo varno opekei rojak Grsl^ek iz dhiabolma, Mhin-, in sicer po neprevidnosti nekega drugega, ki e prišel k njemu pa gaaolln. Vr gel je namreč gorečo vligalico, u catero je priigal cigareto, v bliT žlni cevi za gasoiin, katera se je tgkoj vžgala in pri Um je zadekT rojak Grahek nevarne opekline Sedaj je že is nevarnosti In u-pam, da okreva v najkrajSem ča sp. Opozarjam vat rojake bodite previdni z gaeolinom tir ne hodite okrog a kako gorečo atvar jo. Veliko nesreč se je že pripet 10 le vsled neprevidnosti. —'' Miku .n do enakopravno* jertk, n. «odttflh te ^ ^.TJtJ uradih. kajžnji sodnik kriminalnega so* mestu vsaj tri mesece in se niso dličakateri je Opravljal registrirali. Vsakdo naj zahteva Mten., ja «vela tri lam «tora hčerka. — Moje iekrtno aoAalje. Matija. Pogorele«. PO l, t). — V tukajfcijem me»tu ae je pred par te s«^ ure fjutraj. Vsi ti tečaji so breaplačni za vsakogar. Opozarjamo rojake v tamkajšnji okoliet, da se priglasijo v to Solo. Izrabiti je treba vsako priliko, ljk razvedrilo, kot da W trati-»oval ,a predlogo, katera je bila M ^ ** ***** P° rMnik Wllu-zelo koriatna sa sploSno delavstvo in katero je izdelal James Mau- premislite, da ae 16. aeptembra rer, soeijaliat. To je bila jpg v o- odloča o nail prihodujoati, kake- — ---^^ i^J pri krimi. znancev, v roke vzamete "Prosve to", ali "Cas" ter jih prečitate "CaaM, ter "ProlotaKa", čeh privatnih velepodjetnikov [največja pregreha, katero je le ---------- ----------I Milnem aodttču. prijatelja ali mogel napraviti. V ti predlogi se |»©vrainHia delavstva. Desetkrat namreč zahteva, da se mora uve- sti■■hI zavarovalni in odSkodninakl zakon, odpavo ženskega nočnega dela, pokojnina za vdov« in matere .popolna svoboda aa delavske voditelje in odbornike, kot je bilo h poprej. Poleg tegt Je 1>Tlo le več Jako koristnih predlogov, sa katera vse je glasoval Khneyder. In radi tega ao pričeli aedaj premogovniki baroni najoatudnej-So gonjo soper njega. btljie je, da imamo aa aodnika prijatelja delavatv« in vse aaluue odpravljene m sploh pijačo, kot di bi a#del na onem ftoeatu sovražnik delaveev. To naj vaakdo sam dobro premiali ki potem naj aodi. Vsakdo naj gleda na avqje korist boljlo bodočnost delavstva in izboljšanje položaja- Nihče naj ne dela v svojo lastno Škodo ali kakor alovenaki pregovor pravi, pljuje v avojo laatno skledo Resnico je povodni. — William V. Green, finančni tajnik mednarodne rudarske organizacije, je v svojem govoru v VVilkesImrru, Pa., rekel, da so lastniki rudnikov nami krivi, če rudarji zahtevajo šestumi delavnik. Ce bi bili trajno obratovali rudnike, da bi imeli rudarji stalno delo, mesto tla jih obratujejo le del čaaa, da ložje vplivajo na premogove cene, bi st» ne dogodilo, da je veliko darjev brez tlela. Tako so pn rudarji všteti hrezponelnoirti pri mora ni zahtevati znižanje delovnega časa. Iz preJAnjefa delovanja Shney-| Dela vei-rojaki, vaakdo, kdor i-derja sa lakko razvidi, da je on *a volilno pravico, na volilče Ifi. na strani delavstva,, da sa^evar-; septembra ja pravico in radi tega je dollneet MhneyderJ» vsakega delavca, volilea, da gla suje sa njega. Posivijo« vse ro- iu naj glasuje *a Nthče naj ne ORta netdoma sa pečjo in po končanih volitvah pa tabavlja čfea vse in jake v tukajinjem okrožju, da naj ¡ kriSisira. Ako vaakdo stori avojo (Nadaljevanje s 1. strani) Za Trst. in okolico 190,808 prebivalcev; od teh 118,959 Italijanov, ,974 Slovanov, 11,370 Nemeev. , . , ; ^^: , Za UoriSko 249,660 prebivalcev; Ttatijanov 90,119, Slovanov 155,039, Nemcev 4,500. . . ... ' ^ a Istro 382,652 prebivalcev; Italijanov 145,517, Slovanov 224,400, Nemcev 12,735. 1 Za Dalmacijo 633,778 prebivalcev; ItalijanoV 18,028, Slovanov 612,669, Nemcev 3,081. Skupne Stčvilke za te deiele so sledeče: Italijanov 372,623 1 ' ^ Jugoslovanov 1,0S2,082. Pri tem jc treba opomniti, da se je ljudsko Štetje v teh deželah vrSilo pod avstrijsko administracijo, ki je Wla Jugoslovanom vse prej kakor prijazna. Metoda cenzusa je bila originalna; avstrijska vlada 11I nikdar želela, da se dožene taktično razmerje narodnosti, ker bi to kompromitiralo njene gerraanizateričoo ambicije. Kjr pa vendar ni bilo mogoče označiti vseh prebivalcev kratkomalo za Nemce, je pri ljudskem Štetju namesto-narodnosti popisovala takozvani občevalni jezil;, kar je dalo prilike za daiekoaežno falaificiranje reaničnega položaja. Žrtve tega «totema ae olja ustrezala taktičnim jezikovuju« razmeram. Zdi se pa tudi, da je prišla veljia i/.preinemba v vojni tehniki v pozabnost in sc proztoe, kako zelo iio reke, hribi iu podobne prirodne zapreke izgubile svojo veljavo, odkar sa poalužuje vojna strategija in taktika modernih tehničnih sredatev ,0 katerih se še pred kratkim nikomur ni ssnjalo. , Toda če bi Alpe res garantirale Italiji vernosk, kakor je nc morejo garantirati, nastaja vpraSanje* ali ni tedaj tudi Jugoslavija potrebna varMSlif Kar imeuuje Italija svoje zavarovanje, je za Jugoalavlj" ugrožuvanjc. In atrah Jugoslavije bi bil velika beti opravtfen, vMk" kor veliko bolj razumljiv, kakor strah Italije. Povsem očivi4np je. «1« hoče sadnja postati absolutna gospodinja na Jadranskem morju. T<> dokazuje njeno stremljenje, da dobi vse severne Inke v svoje roke, a da ae utrdi tudi v Albani.it kar ji poda popolne kontrolo nad Jadru»-i|tim morjem. Ne more ae pa prezreti, da ja morja veliko in važu<> prometno aredatvo in da ja njegov pomen v djmaftnjib časih predvaetu irgoVski. Da lasa Italija dobiček od tvojih aneksij, mora gledati, ds spravi čim več trgovine na Ja4ranekem morju v svoje roke In to ne more vabujati nič drnxegs, kakor željo po novik anekeijab na lisi kanu. Prvi karak ua ta polotok ne more Oatati edini. Iz tega pa aledi. da ne bo imel Balkan niti poalej miru, in to ne pomeni nič manj. ka kor da oatane evropaki Vulkan tudi nadalje Živ in da bo evropski in a tem avetovni mir tudi nadalje tigrolavan, da ao torej žrtve saduj< vojne padle take rekoč zaman. 9 Jugoalgvani Sele pravično reSHev svojega narodnega vpraSanja nikar na poalnSajo in verjoa»eje dalžaoat. je »maga zagotovijru« da iafine ta problem is aveta. ker bi ae radi poavttlli drugim nalogajn dužhenim agentom, kateri vpije- Shneyder ju kateri je v raaniei U, v svojem interno In v interen* internacionalne vzajemnosti " jo, da je Shneyder aakrtvil aplo delavski prijatelj la boritelj za ureditev lastnega doma jih paatovlja pred ogromne naloge. Narodno n, Sa« "a«fte." To je trik, katere delavake prarlee To je že ope- sedinjenje ne more biti xadnji eilj, temveč je v veliko vrfji meri za .?1aa ae poalitHjejo njegovi na*ro- Kovano dokaaal. bi ako ko videl *etek novega Življenja. Pri tem ae po javljajo narodbt tako velike te I'"»ki. Kdo je pa povaročil aploS-lda ima na atranl veliko večine vo- Uvi, da In» iret>a napet ja vseh «oči. če jih ki^če premagati. Vojna ni Ino *'anlo v drugih déav^iT Aliflileer-delaveev bo Se tem nenmor Ipuatolila |io jugoslovanskih krajih nič bolj neusmiljeno kakor f* HKMP no. Loo kraj g šolami in cerkvami, ožeč o\> elavni progi Erie R. R. železnica. Vožnja a poulično ielemico Akrona, Ohio, do acm stsns io pli a hi tliktfMkM »protltat v mImi po $7.00 do SU.6e a Ma ta dobro i-.u»a nEj iâah v pravi opekami kor «ti ' ». - ' —T ' » ' Belgiji III nevarni Kraiwiji, ponekod še hujše, ker je avstrijaka vlada r»v „ala s »tvojim domačim prebivalstvom bolj brezobzirno kakor a ao- t-nžnikom- iiarooin» """-i' t t r ■■»»»» j^V *e, da bi jih čhn bolj med seboj odtujile, se mora napraviti enota |no,e ir plaviti na inodem^ demokratično podlago. Dvigniti se mora iol- 2C57—2tf rtvu. ki je bilo delomu vsled sovražnosti to jih vlad, deloma vsled več- Chicago, „ili bejev zalicmarjeho. (Jbiaoviti se mora tit rasno ranjena agrikul- —-_- SLUŽBA. ...... Gospodarski položaj dežele je do skrajnosti kriUše*. uL^ ? ^^ (*ui,uP> " rodnih kosov, ki ao bili poslej razmetani pod različne upravo, tru slowaM« narodne podporne jed-. .1 ilu li.- —^ — ------^ Ima«, planite se v gl. uradu na it»7 So. Latmdale Ave., ■■ .... bejev zanemarjeno. UbnoviH «e iuora Ktrašuo ranjena agrikul-inn ,,ov*dig»iti U« razviti iiMlnatiija. urediti trgovina. Kako pa naj j IfcCEM SLUŽK1MMI faanfena»» »«n»»»* dežela opravi vso te naloge, če tudi nadalje ne fco . .. ,„ ,, J1B lla cuts varnoati iu če bo izven njenih meja velik del njenega na-Kf.S'0 »Povijati hišna Z* neprenehoma gledal nanjo in proail njene narodne p<,moči. T/ ? w tr' J****- N« \iti z italijanskega stališča m modro zasledovati aneksi jo znat-" "o** 0Wra!f do' -«.'dela tujega cicmenta. M» bila Italija notranjih iifrljfT3* ToLlnih bojev, ki so vsaki državi v Evropi prizadevali rtl^' K3e; i/.polnitev njenih imperialističnih zahtev bi jo obremenila s ti- p k> * ° ik>X 14G' stiui problemom,.ki je pognal Avstrijo v smrt. Na njenih tleh bi se I ¡¡■^HM neUogibtio razvila jugoslovanska iredenta, kaleča notranji mir Italije, iizivajoča represalije, a odgovarjajoča na represalije tako, kakor se NAPRODAJ JE vedno odgovarja 1* zatiranje. Jugoslovani so se naučili teh bojev v Utirisobna hiša; kopališče in letna nekdanji Avstriji, katere ao se hoteli rešiti, da bi bili svobodni, ne p«, kuhinja r prirHčjn. Proda se po pridejo prvo uro po osvoboditvi pod nov jarem. *eio nizki ceni. Oglasite ae ob ve- Najžalostnejša je uaoda, ki preti od italijanakih aspiraelj Sloven- berili, ali p« v nedeljo pri: 3231 S. Dani pripadajo jegoalovanskemu plemenu in hočejo biti s njim (HasUin Ave., Chfcago, 111. ružciii. se je vendar vsled politične, dolga stoletja trajajoče ločitve »uvil poseben slovenski jeaik in tudi če se more za bodočnost priča-1 NAPRODAJ JE prati stopitev vseh jugoslovanskih dialektov v euoten jezik, se tsk po llizki ceni za $1900 3 sobna le-pge» ne more izvršiti od danes do jutri. Za dogledno dobo je treba,Lena Jlifit# Dve obi Zfk sUnovauje «fcnati z eksistenco samostojnega slovenskega jezika in slovenske H- in eua pa priuiuu za mlekurim erature. Vseh Slovencev je okrog poldrug niiljon. Ta narodič, ki je L» ¿rug0 trgovino Oglasite sc na iriael v iestem stoletju v svoja sedanja bivališča, je kmalu padel pod 1627 So. Morgan St., Chicago III oblast in je bil obsojen, da je živel dosti več kakor tisoč let brez' -dMOMO Pnin»r>l iJok I roapüial J ara OU. j SlewiÉa Maredia rem OR. JOS. V, GRAHEK riovenški zdravnik in ranocelftlk v Pennsylvg-niji. Zdravi v»e otrobe, fenake in molke bolezni. Uradne «M ao: 10 ura zjutraj do 2 an popoldan. Bell Telephone Céda* JOBS Sd3 E. Ohio Strast, N.s.rrrrsauRCH,rA. M' 1(1 ujo , .. «stilih Sol, brez svojih uradov, sodišč, skratka brez vsega, kjer bi bil .jegov jezik priznavan in ofit-ijelno rabljen. Kljub temu in kljub rticmu zatiran ju-fevdalne in pozneje psevdo-konstitAieionalne dobe, si t ohrsil svojo narodnost in svoj jezik in razvil v njem vpoštevanja redno literaturo. Sedaj pa gredo italijanske aupiraeije za tem, da dreiejo «koraj eno tretjino od njegovega telesa in ga vržejo v polo-j, ki bj bil bolj obupen kakor pod Avstrijo, v kateri je bil vsaj jezi-ovno «družen. Treba si je domisliti, kakšne težave je moral prema-ovati majhen iiarod, da je mogel na kulturnem polju korakati z dru-imi. večjimi, srečnejšimi. Kako naj živi kulturno, če se reducira na nam uiiljon in se uvu del njegovih najboljših moči enostavno lame? Italija ne sega le po krajih, ki so narodno kolikor toliko mešani, uiveč zahteva najčistejše slovenske in hrvaške kraje, ki niso nikdar meli italijanskega prebivalstva in niso niti politično nikdar pripadali.^^ taliji ali državam, katerih dedinjo se Italija imenuje. Da, njene aspi- vVllH^WnH"h •ije gredo na Kranjsko, to najčiKtejšo slovenako deželo, je jedro | * "" «UO fVl/I 111 Slovenije. In česa bi imelo prebivalstvo teh pokrajin pričakovati, bi bilo res anektirano, spoznamo, če vidimo, kako ravnajo njeni or-ini sedaj v krajih, ki soje okupirani in jih še nikakor ne sme snia- ati za svojo last. Vršile so se deportaeije prebivalstva, mnogo na- rwinDUja M WWTm riMm y n i h voditeljev je bilo aretiranih, odvedenih v Italijo in zaprtih le Uetlra jt 40c na uro. lahko se sai iradi njih narodnega prepričanja, jmrodne šole se zapirajo, slovanski J ^Jl^J» ^.^¿¿"¡J1 00i se pa na svojih domačih tleh silijo v italijanske šole. |magamo dobiti dobro hiAo sa druii Jugoslovani ne žele sovraštvs z Italijo. V davni preteklosti je Jo prijateljstvo med obema narodoma. Italijanska kultura je goslovanom najbližja. Saini so dali italijanskemu narodu lepo vrsto Iturnih delavcev, literatov, znanstvenikov i. t. d. In za bodočnost ne žele uif druzega kakor dobre vzajemne stike. Ali za to je treba lire volje od obeh strani in medsebojnega zaupanja, ki more nastati živeti edino na podlagi pravičnosti. Zatq kličejo Jugoslovani po «vid. Ta je močnejša od strategičnih meja. I11 možnosti za zaupanje Žele Jugoslovani. Kaj se ni ta vojno vola za pravico, za demokracijo, za yarnopt malih narodov t lyij ni Ita-gko je velika Amerika brez i^bičnih namenov, brez upanja na kak-korisj stopila v svetovno Vojno, slišala idealnih ciljev, za katere Zfdinjene države doprinašale svoje žrtve? Ali niso vsi, ki so spre- i nesebično pomoč Amerike, sprejeli h tem molče tudi njene cilje VAS VIT ideale! Vse, kar je Amerika hotefa in v kar so verjeli vsi nesrečni kako se kuha doma pijača! Iz na-rodi, je bilo javno povedano. In to mora imeti več veljave, kakor šega hmelja in malta si po naših gne pogodbe, sklenjene brez znanja sveta, da, brez znanja listih, navodilih vsakteri prav lahko na-terih koža se je pri tem prodajala. Nadvse je verjetno, da niso via- redi 10 galonov prave pive za ki so podpisavale take pogodbe, poznale dejanskega položaja v $2.25 v vse kraje Unije. Za prist-jih, r.a katere se je trgovalo, toda vsakdo je vedel, da je pred-|nost 1 nkakovost jamči tvrdka: nik Zed iu jenih držav napovedal, da nc bo noben narod prisiljen ži da ne bodo narodi predmet di Salt Company, WADSWORTH, OHIO. Potrobujo tt dolavcov. Plaša v saie sasluii vramemo The Wadsworth Salt Company, WADSWORTH, OHIO. JITMH ZOPER BOLEČINE NA S KAMT* mmm ničosar boljAoga na svetu. Colo zdravljenje, «ost ilea toi j, 910.4«, oaa ška-tija $8.09 h tfkao vrad. J'rodaja odi-nola Laxal Medicine. Co., 1(6 Uxal Bldg., Pittsburgh, Pa. Za stari kraj. PAENIKI.—V «Mri kraj ao «mm potovati. Potni tla ti •• .op. t laklto dekat ** jwsm gMho_ n^MJédo pO'mHa ali voŠ isralbv FomnIs šrsšhi • ataroltrajaklad Mtalkl. Tako aa pr. Odpljujoio para Util RMk»«bMk g. •opt., Chicago 10. aap!., tavalo 11. •apt., franco IS. «opt. Za alfa»! pel» dmjm La Toaralao, La Lorraloo, Es* ad h Niagara. Za vsak pamik m io aokaj kart na pradaj. Kdor potovati naj ad pil«, bar utogacio Ii šalil priti POŠILJANJE DENARJA. — Ko« a boadoaa sajassšoa aaatopalk tt ml. dola raka dvošbo AmaHaaa &a-proaa Ca. aa paMjaaja doaarja v las> aamatvo, Vosa anoroai poslati daaar »ao aiovoaako krajo aaaaaljtva, kt> > la pa »iabi «aal ia aloor piši vlado, katere sam ne mara, matičnega kupčevanja, da ne bodo proti svoji volji pehani izpod suverenosti pod drugo, da sc bo ugodilo vsem resnično opreviče-11 iiaronu. 1>. C., je poalala svoje zastopnike lf"perja, komisarja dohodninskega davka, da pri njrm izpoRluje '«»tiP v uaMh rojakov tega davka, katerega praviloma lic bi rabili K lllača, upravitelj Jugoslav Information Hureau iu brat V*'- iz glfvnega urada JR/ sts bila pri majorju Millerju. pravnem Nku drjHiiimenta za notranje zadeve, kateri ima v rokah to za- So aglaee 00 odgovorni lt ogta-àevalai eao^. Mi oe sprejmemo do ifjih nobene odgovornost Vsak kdar kaj kwçi ii oglaeov fta dt m ni všač na j sam sebi pftpiše Vaa- ^^^e oprostitve doho«lninakcag davka, kaleH je at«péi r evoao i'1^111^ Wboi. Ärmstrongoni in tsm so sc vršIH argtimcntl, s katerimi «no «M f«« ÜEL Ugravniitvo lute Usai I odprte svetilke — «lotira ati eha. PUto- NoVe hiše za ^družine dobra oskrba za aamee naše narodnosti. I^epa priložnoat za nsaeliti so v dobrem kraju, Pridite pripravljeni za delo z B. * O. K. R (žeh z-nico) ali pa pišite aa nadaijna po jaanilu na: JOKE SPEINOEE. 407 HOUSE ELDO, PITO. EUEO S, PA. lom 00AL MDIINO OOMPAJff, , HOLSOPPLE, PA. vHB glavni t tam 1 mm4. okto, TUkovai «dlMr. Rojaki Pozor! Zelo važno! —Čltaflet pomoč a posradovanjasa aploano prlaaaao gevtno in a denarnim aavodoM "PRVA HRVATSKA ITEOfONICA U 1AORESIT 100 kron velja sedaj................$8.25 Za uako brzojavno poftiljatev snaiajo strelki 92.60 ne glede nato, kolika J« evota, pmmRl Vso dnin poŠiljalTo so Uksii PRODAJA PAROBRODN1H LISTKOV V VSE , 1 KRAJE EVROPE. i ta tvrdka prookrbi pot rob ae to are. — vsa potrebna poj ee dajejo osebno la pliaoa Em il Kiss, banklr, 133 Second Ave. cor. 11§ NEW YORK» N. Y. PUIaaaa po 4% okrostl aa hroallao slots. Vilssevljess boljtafa zdravnika v Iskušnjs v sdrsviJanJu bolnih aa nai ra »II noji a najbolj noodvUrn »dr« MOŠKI IN ŽENSKE Ne aapravlto napako, akaj si ae slaroJšsga.aaJpoMonoJioga. naiiskušo WoIUamm' «,U>umIL> ms —ii mm Oiaao * | in tkfliaT I »oi ewooov našlne. Vsled tega ^■^■IfllH^SMMiMBflll^Btf sašigvrsto sa svoje boloson. pri ajoai nsibolj tomolJIte sdrsvljonjo nii m« pomoči sa vaš denar. Erosplalita sdravnilka wotskava pa Govori vaš atalsid jgattb Urad now ro od • do C V aodoMo od Dr. B. F. MULL1N, 4tt—4tb Ara., tad Floor, PlTTlSURON, PA. NasproM glavne pi e NP 10. da g Fmu. dokazovali, zakaj se bi moral glasiti dohodninski zakon izi 1 ,<,|H tako, da h| bill tudi ostali rojaki, ki pridejo iz Kranjake,' >J-rnl<> naših glasilih. I)o tedaj pa prosimo malo potrpljenja. Mi «I» I »o stvgr ngodne rešena »« da homo vatami firihrsnhi uašim JHfomne »r«te, katere ao že plačali hi katere hi še morali ple '"lnKlnlnaki davek. Tr WHivnv nj^j. ii POTREBUJEMO Do ta reo sa «aflamo. Patraboiamo dotavro aa navadno dolivaš sa seaiakolalro. Dota vrt na teot urno delo aioer Imajo priliko Mr:HL (MA KEONAM VEDNO PADA Sedaj jo mageše pošiljati denar r «Ure domovine lo sicer na Hlovsoake ? kroaak, ? kraje zasedena po Italijanih pa r Urok. Bedenje eaoa so o poštnino vrodi 9 8.00 1,000 km........« 91.00 h 4i i tiso* ljudi 'alta na proeter, a pamkev ja «a sedaj le kaj «slo, zato je bolje, ds vsakdo malo potrpi, de aa razmere zbotjlojo. Za pojaanUa pišite na i MOUNT UNION. Rafradariai Mama« 1/slw, Pa. _ . . / 12 Oortlio* St., New fork, V. T. Inozemstvo. RUMUNSKA VLADA PADLA. Dunaj, 10. sept. — Tukajšnji časniki no dobili poročila iz Bukarešta, da je rumunska vlada podala oetavko. Take Joneseu bo sestavil nov kabinet. t Belfradu. ■ Belgrad, 8. sept. — Ob priliki odhods zadnjih francoskih čet iz Brbije je srlaiks vlada zadnji petek priredila banket generalu Frsnchetu D'K*perevu, vrhovnemu poveljniku zavezniške armade na Balkanu. Ministrski predsednik DavidoviČ se je v imenu Srbije zahvalil generalu za pomoč, ki jo je dala Francija s svojimi ju-nsškimi četami. D'Bs|K}riy je v odgovoru pohvalil srbske in jugoslovanske Čete, rekoč: Vojna s pomočjo takih čet, kot so vaše, je lahka reč." Novo nasilje nad Irci. Dublin, Irska. — Vlada je raz-glaaila, da se morajo potlačiti v mestu in okraju Vork irske orga nizacije Hinn Fein, Oalaka liga, Irski prostovoljci in društvo "Ou-inann Na Moan". Dalje je vlada odredila, da se uvede preki sod v Corku, Limericku, Claru, Tippe raryju in v okrajih Dublina. Skoda valed izgredov v Ferraoyu znaša $100,000. odkritosrčni. Porodil so je namreč tudi v baltiški burioazij! o-pravičen sum, da zavezniki nimajo volje, da bi ošiveli nekdanjo Kusijo, temveč da jo obdrŠo razdeljeno in večno oslabljeno radi • hilnih bojev, nakar bi lahko ko-ntrolirall separatne države. Berlinski "Voarwaerts" je zopet objavil pogumen članek, v katerem zahteva, da Nemčija izprazni bal lis K«- dežele iti »klene 'mir lil prijateljstvo s sovjetsko Husijo Obenem poziva ta list — kar ae doslej Še ni zgodilo — da naj nemška vlada zstre intrige ruskih monsrhistov in protirevolucionar-jev na nemških tleh. London, U. sept.-—Buska brezžična depeša iz Moskve, datirana v pondeljek, se glasi, da so rdeče čete na sibirski fronti okupirale Aktijubinsk, Tobolsk in Vlnoku-rovo ob reki Tobol. Na južučzs-padni fronti so rdeče Čete izpraznile Sarni in Olevsk. Na južni (Denikinovi) fronti so rdeče čete še šest milj od Caricina, kjer se vrši ljuto bojevanje. Ikskajssr js dobil 01 vosov opravo. Haag, Holandija. — Na ceeti, ki vodi z železniške poataje Zeist v Doorn, je bila v sredo dolga procesija vozov, naloženih s pohišt vom in drugo opravo, kstero je prejel Viljem Ifohenzollern iz Berlins. Bilo je 51 polnih vozov. Revolucija v Hondurasu js zmagala. Washington. »Državni depart ment je prejel poročilo« da ao revolucionarji v Hondurasu (Sred nja Amerika) izvojevali popolno smago ln prodsednlk Betratid je pobegnil čez mejo. Revoluoijonar ji ao odredili, da sc prihodnji mesec v nše volitve za novegu pred sodnika. Amsrlška širila gnije jo na An- Ameriške vesti S KONVENCIJE KUDABJEV. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. London. — F, Torey, predsed nik Atlantic Transport kompani je, je povzročil asnzacijo, ko je is javil, da v llvsrpoolskem pristanišču gnije na tiaoče ton ameriških šivil, medtem ko v Angliji pri manjkuje jest vin in ko naraščajo cenc v Združenih državah. Po njegovi izjavi je prišlo 28. julija v London 2677 aabojev ameriške masti in slsnine, kstero so morsli zagnati na smetišče, ker so je bita pokvarila ua pomolih v Liverpoo-lu. To se dogaja — pravi Torey — še vos čas odkar se je začela voj-na- 1 "UtlMlilmi . 4' t- PROTIBOUftlVIftKA PRONTA NA ZAPADU 11 DROBI. (Nadaljevanje s 1. strani.) monarhistično in Leti hočejo imo ti svojo neodvisno republiko. Ostanejo še Poljaki, ki imajo danes največ vojaštva na proti-boljšcviški fronti. Ali tudi Polja ki — nacionalistični Poljaki — so se pričeli zsvedati, da jim grozi nevarnost, ako se sovjetska vlads v Moskvi nsdomesti z imperialistično vlado Kolčska in Sazouo-va. Poljski listi vseh bsrv se strinjajo, da cilj Kolčaka je, oživeti Rusijo z mejami iz let s 1014 in to pomeni nevarnost za neodvisnost Poljske. Tako na primer pravi "Poljska (Iszets:" " Prlaostvova. nje Poljske v kampanji proti M «sik vi je neumno In o pašno pod-vzetje, ki lahko snačl zsčetek kones poljske republike." "Narodni HocislUHčnl Rubot-nik" pa piše {"Interesi poljske države napram Ruaiji no popolnoma v nasprotju z interesi entente. NsAi interesi morajo lihi v soglss-ju t narodi, katere bo Himijs ponovno podjarmila, če mu s ga Kol-čak. Poljska »e mora postaviti ns drugo HlallliV in ne »me se hsti nobenih tržsv niti zsmerc zapad-liih rs vernikov." Končno prideta še v po&tev ge-nersl .ludenič, vodja bele gsrde, in general Goltz, vodja nemških čet v Higi, katere podpirajo nem-Ški iiraščaki v baltiških dešelah. Judeni* bi rad napadel Petro-grad. toda njegova gania je ale-bo razpoložena deloma radi sad njih porazov in deloma v»led sum-ničenja, da eutentni načrti niao Cleveland, O., 11. sept. — Dele-gatje rudarsk eorganizacije — ki zastopajo pol miljona rudarjev so včeraj popoldne sklenili, da se povabi ns konvencijo Seymour Stedman, znani socislist, ki je bil Debsov glavni zagovornik pri ob ravnavi. Stedman bo danes nagovoril rudarje. Predložena je bila tudi reeolucija, da konvencija zahteva takojšnjo osvoboditev Deb-aa, Mooneya, Kate Richard O'Ha rejeve in drugih političnih jetnikov, ki so v zaporu, ker so nasprotovali vojni. t? Dalje je bila predložena resolu cija, ki vsebuje apel ns Wilsona, da uvede preiskavo krvoločnega umora Mrs. Fannie Sellinsove in rudsrja Johna Strelitakega, ki sta bila ustreljena tekom stavke v Breckenridgu, Pa., zadnji mesec. Nadomeatnl predsednik Lewis je naznanil, da je štrajk 20,000 premogarjev v Scrantonu, Pa., nepostaven, in tja so poslani zastopniki organizacije, da zadevo poravnajo. 36 delegatov iz Illinoisa je v konteatu; proti njim je naperjena pritofba, da nimajo pravice do zastopstva, ker so njihove organizacije obtožene nekih prestopkov, izvirajočih iz štrajka. Danes je govoril na konvenciji OI en B. Plumb, ki je izdelal znani uačrt za nacionaliziranje železnic. Rudarji bodo podprli Železničarjev v njihovi zahtevi in Železničarji bodo podpirali rudarje v zahtevi za naeionalisiranjo rudnikov. Jutri je imel nagovoriti konvencijo Sam (lumpers, tods spo^ roe i l Je, da ne more priti, ker jc zadržan zaradi smrti njegovega o-četa. Včeraj je bila sprejeta ao-žalns resolucija glede smrti Johna Mitchella, večletnega predsednika organizacije rudarjev. Med delegati ae je pojsvilo gibanje, da ae glavni stan rudarske organizacije premeati iz lndiana-|k>lisa v Cleveland. NA1PROTNIKI OARRANZE VPRAlALI IDR. DRI. ZA POMO0. To js najnovajša poteaa proti vladi Washington, D. O. — Načelniki in voditelji raznih molucijonar* nih frakcij v Mehiki so sdreairali apel iia predsednika Wilsons, v katerem sugMtirajo, da ameriško ljudstvo pomaga vpoataviti red in mir v Mehiki. A|»el je bil isročen v Beli hiši in so gs podpisali Felix Diaz. Manuel Palaez, Ouillsrmo Meixueiro in Hidalgo Magana, namestnik bsuditskega načelnika Zapsta. V političnih krogih govore, da nc najbrž apelu pridružite Felipe Angelca in Franciaeo Villa, kl vo-dits boje proti mehlkaiiskim vlad ulm četam v Clvavi. Načelniki in voditelji revoluei-jonarnih banditskih čet v avoji spomenici navajajo, da je Mehika pod vlado Carranse sabredls v največjo revščino. Dalje obtožujejo C« r ran za, da sim patini rs s Nemčijo. V apelu so našteti tudi vsi dogodki, ki ao se odigrsli po padeu Csrrame Kon no pripo-ribajo, da ae vrli javno aaali&snje o uiehUtkih zadevah. Usmrtitev dvah vojakov v Ma riboru. — V Maribora sta bila u-atreljena vojaka Podgnbevšek in Toplak zaradi znane pebune. Kakor naknadno poročajo iz M ari bo ra, upor ni bil naperjen ne "proti državi'"' in ni imel nikekriui volitvah v na rodno »kupnin) in da so sedaj prodrii tudi v občinske sobe ter da plapolajo rdeče zastave nad gotovo 40 štajerskimi občinami, usoda meščanstva v teh 40 občinah, kjer so izgtfbile vsak vpliv, goiovo iz volitev štiridesetih socijalno-de-mokratskib županov v največjih in najpomembnejših občinah, to mora boleti 1 Temu dejstvu pu ne odpomore tudi vse zlagano čebla-nje g roškega meščanskega časopisja. Nemfi'r. «vstn^ki soeijeliati *o pokazali svojo moč. V Eggenber-gu, Gostingu, Andritzu, Gratkor-nu, Leobnu, Brucku ob Muri, Mttrzzuschlagu, Kapfenbcrgu, uJ-denburgu, Knittelfeldu, ^traas-gangu itd. ao bili izvoljeni sami rdeči župani. Meščanstvu jc ostala edino ta tolašba, da sc mu je poarečilo obdržati svoje gospod-stvo v občinah FUlling, Kinabel-kirche, Pischeldorf, Heilbrann, Gaaaen itd. in sicer prav neoporečno. V skoro vseh nemško-šta-jersklh občinah bodo aedeli soci-jalno-demokrattični občinski sveti. Vzlic uporabo vseh mogočih strankinih protislovij ob priliki a-gitacije se meščanstvu ni posrečil noben pomemben uspeh. Volitve so se vršile v znamenju mogočnega boja meščanstva proti ao^ijalni demokraciji. Meščanske stranke ao ob volitvah napele vse sile, da so dobile par glasov več. Denarni sredstva, voinje z. avtomobili in kočijami — ali vso to ni nič več pomagalo. Is občinskih pisarn so zdaj zle telo vse stare občinske klike učit Rkih demokratov in krščanskih ho eljalcev. Vržene ao na cesto, pah njene v posabljenoat. Njih'mestu zasedejo zdaj zastopniki množic, aocijalni demokrati, ki bodo šli vse dnigim razumom, z novimi idejami in drugimi delavnimi močmi ua delo za blagobit ljudstva. Ta dan je zgodovinski dan, k* vpelje novo dobo občinske potyi-ke v Nemškem fttljcrju. Ameriška pomoč. — 6. avgusta je by pri dešelni vladi v Ljubljani sestanek, ki ao ae ga udeležile štiri zastopnice f ameriških društev ze varat vo ot rok. Gospodična Malvl-na Hoffman, podpredsednica od bora za obnovo jugoslovanskih dežel v New Yorku, njena asistenti-nja gospodična M. L. Kmmet, go spodična C. Aborn, nadzornica o t roških vrtcev In otroških domov Iz Bostona ln gospod(čns M. Moo re Or, njene ssistentlnja. so oblju-bile na tem sestanku najizdatnej-Šo pomoč Amerike vsem napravam v Sloveniji, ki se pečajo g varstvom otrok in mater. Sestanek je vodil g. miniaterijalni tajnik dr Franc Skeberne, kije navzočim zaatopnieam Amerike v njihovem materinem jeziku raztolroaČU vse potrebe naše bedne deee. V parno, da bodo imeriftke žene v najisdat-nejši meri poskrbele za stvari, kt nauk najbolj primanjkujejo. Ur so pokazale izredno veliko zsnl »snie za vae naše naprave glislr oskrbe mladina, Wittemberg ni hotel hiteti, kot mož, ki ni poznal samo vojske, marveč tudi ljudi, nemara nalašč nc. Dolgoletne izkušnje «o ga izučilo, da so vojaki novinci najnevarnejši v prvem trenutku, da jim pa zmanjka sčasoma ne junaštva, marveč vojaške strpljivosti, ki se pridobi le v dolgoletni službi. Zmožni «o napasti kakor uaval najstarejše polke tjer jih teptati v prah. Kakor razbeljeno Železo so, katero siplje, dokler je Vroče, iskre, ugo-nabljs in žge, ko ae pa shladi, ostane samo še mrtva ruda. Tako je minil teden, za njim drugi, začel je že tretji, a Witbembega lo ni bilo. Vročina je postajala oinulalje neznosnejša in plemstvo ni hotelo posečoti pouka, izgovarjajoč se, da "konji nočejo ubogati, ker jih pikajo obadi, da ni moči v blatni okolici vHtrajati pred komarji..." Služabniki ao se jeli jjrepirati med seboj za sence v gozdu; pri teh prepirih so šesto zapele sablje. Marsikateri so okoristili radi prepira splošno zmešnjavo, zasedli konje po noči ter odjezdili iz tabora s trdnim namenosi; ue vrniti ac več na-aaj. Pa tudi slabih vzgledov ni manjkalo. Skora-ševski je dal razglasiti vest, da Švedjc niso več daleč. Med tem pa ae jc zbral bojni svet ter opustil na prošnjo vojvoda kališkega domov 2ftgmun-da Grudzinskega, staroata sredskega. Zarano dne 16. julijo, na predvečer pred bitko, je odšel starostič z nekolikimi služabniki javno iz tabora. Tolpe plemstva «o ga spremile sredi krika za taborile ; načeloval jim je norec O-Mrožko ,ki je kričal od daleč za odhajajočim: "Ne pozabi tovariš, pristaviti v svoj grb besedo: Deest!" "Živio Deest Grudzinski!" zakriči plemstvo. "A ne plakaj za stricem!" je klical dšlje O-strožko. "Saj ima on enako bojazen pred »vedi kakor ti; naj sc le prikažejo, takoj jim obrne hrbet!" Mlademu veljaku je eilila kri v lice, toda zbadljivko ni hotel dlišati, ampak zbadal je konja z ostrogami, da bi Čim prej prišel iz tabora ter ušel proganjalcem, ki so naposied'jeli, ne oziraje se na rod in veljavo, metatf za njim grude in kričati : "Tu imaš grudo, Grudziuski! A ho, zajček! Sivi maček! A ho!" Konečno je nastal takšen hrup, da je prišel celo vojvoda poznanjski z nekolikimi stotniki pomirjat ljudi ter pojasnovat jim, ds je vzel starostič samo za teden dnij dopust, ker ima doma zelo nujne opravke . Ta slabi vzgled pa tudi ni ostal brez naaled-kov iu šc isti dan se je našlo nekoliko plemičev, ki niso hoteli bki slabe ji od Grudzinskega, samo, da ao odhajali tišje in z manjšim spremstvom. Sts-iiisla v Skretuski .k»lički stotnik, si je kar pulil lase z glave, ker so zapuščali tudi njegovi ljudje po vzgledu tovarišev tabor. Zopet se je zbral bojni svet,' katerega se je hotelo udeležiti vse plemstvo. Nastala je burna noč, polna krika in prepira. Sumničili ao drug drugega bega in bojazljivosti .Krik: "ali vsi, ali nobeden" sc jc razlegal od ust do uat. Časih ae je raznese! glaa, da odhajajo tudi poveljniki, valed česar je nastal tak nemir, da so sc morali pokaziti nekolikokrftt razburjeni tolpi. Nekoliko tisoč ljudij jc do svita sedelo na konjih ; med njimi je jesdil gologlav, podoben rim-akemu senatorju, vojvoda poznanjski ter pons-vljal vsaki hip: • "Z vami, gospodje, hočem živeti in umretil" Semtcrtje so mu kričali nasproti "živio", drugod pa so se mu posmehovaM. Slednjič se je vrnil, ko je pomiril Črnovojnike, nazaj na posvetovanje, prepričan, da je izvršil «to noč veliko u-slugo domovini. Ns posvetovanju mu jc zopet zmanjkalo besed. Obupno se je prijel za glavo, ruval si brado ter ponavljal: "Svetujte, gospodje, ako znate. Jas ai umi-jem roke glede tega, kar sc zgodi, ker s takimi vojaki se ni' mogoče braniti." n- "•lasno, vclmošni vojvoda 1" odgovori Stanislav Skretuski. "Kadar pride sovražnik, že odpravi vsako svojeglsvnost. Ko začno topovi pokati, ko nastane borba in oblegovanje, bo moralo plemstvo radi varstva lastne kože stali na naaipih ter ne bo imelo časa, prepirati se... Že večkrat je bil* \ • ^ t* - o» * ** "■ '<*' "A a čkn naj ao branimo? Topov nim,^ marveč samo menice, ki ao pa le priprava. 1 streljanje ob času pirov." 4 'Tod Zbaražem je imel Hmelnicki »< ,!,„ , set topov, knez Jeremija pa le nekoliko ektsv it granatni ko v!" n "Za to pa je imel knez vojake, a ne prmu ke, ki ao prišU ravnokar od striže ovac ' 1 "Pošljite m» Ladislava Skoraševskega." J tuje gospod Oamkovski, kašteian poznaJf "Razglasimo ga taborišnikom. Njega plemstvo, kstero zna dobro brzdati.'' "Dš, di,.pošljite po Skoraševskega!" ?JlJ če jo drugi. "Cemu ima on Čepeti v Čaplinki " 1 Glasnik jo takoj odrinil p^SkoraševHkc«,. ' Drugo'jutxo je nekdo rsztrosil novico d, tujeverci, zlasti kalvincl, naklonjeni Švedom l da prestopijo pci prvi priležnosti k sovražni^ Radi te novice je nsstsla v taboru nova tmM va, zlasti ker niso ovrgli niti ŠHhting, niti K, J da Kurnatovska, ki so bili kal vinske vere, tea vorice. Nasprotno pa so potrdili, da «o tujeve« stopili v .posebno kolo pod prodsedništvoni Kes znanega razgrajača in iskrenega privrženca Sv« dov. Komaj se je ta novica razglasila po ta|»uri aču, se jo taikoj na tisoč skbelj zsbliskalo v zrak In taboru je nastala pravcata burja... "Izdajice si redimo, kače redimo, ki pj pravi jene nas pičiti!" jc kričalo plemstvo "Dajte jih sčm!" "Posekajmo jih! Okužljivo je uko izdaj atvo! Izkoreniniti je je treba, drugače pogine« vsi!" t i.Lh i I i Vojvoda-in stortniki so zopet morali miriti toda ta posel je bil sedaj dokaj" težavnejai kak« pa prejšnji dan. Celo sami so bili prepričani, da je Rej pripravljen, očitno isdati domovino, kajti bil je že popolnoma potujčen ter razun jezika ni imel ničeear poljskega več na sebi. Konečno je obveljal sklop, da ga pošljejo iz -tabora, kar ji nekoliko pomirilo razburjence. Toda še dolgo « je razlegal krik : "Dajte jih sčm! Izdajstvo! Izdajstvo!" Novica o izdajstvu tujevercev je napravila i taboru velik vtis; mnogim je upadel pogum, dr« ge jc trla žalout. Vsi so hodili molče z opotekajo« mi se koraki poleg nasipov, ozirali se z mračnii očmi po ravšgi, po kateri bi imel «priti po vrt žnik, ter šepetaje trosili še hujše novico. £ . Nekatere je prevzela nekaka brezumna g» tovost, da umro. Radi tega so prirejali v tabo! gostije icr na njih popivali brez ¡konca. Nekat« so mislili tudi na pokoro ter so prečuli cele no v molitvi. 'Nihče izmed vseh teh pa ni mislil i zmago ,kakor bi bila ona sploh nemogoča, da ni presegalo število sovrainikoir števila Poljak« vsak jc mislil samo na to, da so švedski voja bolje izurjeni in da se razumejo tudi njih pot ljniki bolje na bojno rokodelstvo. Ob času ,ko so se vršile v poljskem tabor gostije, ko so Zborovali črno voj ni k i ter se prej rali med seboj, se je dvigala švedska vojska p tihoma po razkošnih zelenih logih ob Renu. Spr daj je šla brigada kraljeve gande. Vodil jo j« B« nedflct Horn, grozen vojak, čegar ime so le s sto hom izgovarjali v Nemčiji. .Visokorasli, zdrat njegovi vojaki so imeli na glavi grebenaste čel de ter posili žolte katanc. Oboroženi so bili i m« in puškami. Bili ao hladnokrvni, utrjeni v vojp pripravljeni na vsak migljaj svojega poveljnik Za njimi je šla vestgotlandska brigada pod povi ljništvom Nemca Karla Šedinga, sestavljena | dveh polkov pešcev iter jednega polka težkih j« zdcccv. Nosili so oklepe brez neramnikov. Poloil ca pešcev je imela risanice, druga samo sulice. H) začetku boja so stopili puškarji na čelo, ob ras^ naipada pa so se umaknili za suličsrje, kateri 4 vtaknili jeden konec sulice v zemljo in nastavili ostrino proti dirjajočim konjem. Ob času Zigmufr da III. jc razprašil jeden aam prapor poljskih hu-zarjov s sabljsmi in "kopiti to vestgotlsndsko bii gsdo, v kateri so služili večinoma Nemci. Zi njimi sta šli dve smalandflki brigadi pod poveljnij št vom lrvina, s priimkom "Brezirok", ker j« i*i gubil desnico, ko jc svoj čss branil prapor. 8 to pa je imel vMerici toliko moč», da je wMa z jednim samim mahljajem konju glavo. Hil j mračen vojak, ljubil le vojsko in prelivsnje krf surov i proti ssmemu sobi i prati vojskom. K so se "kapitanjo" privadili vojni kot nekake« rokodelstvu ter ljubili vojno radi boje, je ss« on ostal fanatik, pobijal ljudi, in pri tem prepett pobožne psalme. kaj vam je potrebno. berite v lastno korist. Pailljeaja Pe Jak» M »••lati 4m » flats ae Vam Keww ae aadai sale p» msL Kaplta krm Šteta Baak. idumSt, da seVam vaa VlaMka dalarla e Uak aa hajlšiss PaMJH» Ajaa m **s> t tata »a« JOHN NEMETH STATE BANK 1597 1econd ave. york,