List 51. Teèaj dar brtn šk in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo ▼ tiskarnici jemane sa celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 20. decembra 1865. Gospodarske stvari. Velika trgovnica za zivez na Dunaji tudi nam važna naprava (Konec.) Kakosne stroske smejo faktorji ali opravniki zarajtati logarja in gozdnarja pa, ki se ustavlja pogubivnemu temu gospodarstvu, nečimerni ljudje, ki ne gledajo čez prag svojega življenja, zmirjajo sanjača, ki le v prihodnost gleda in mu ni mar za zdanji čas. Al ko bi se pred 50 ali 100 leti mož že bila porajtala svarila tacih ne bili bi prišli tako daleč, kakor smo dandanes, da je v nekterih propala obrtnija, v druzih pa stiskajo slabe če blago ljudém y ki pošiljajo blagó v trgovnico ? To, kar so plačali za vožnino in razkladnico plaćani vžitni davek in plačani col po boletu ni že v prvih 24 urah deželo prodano; to, kar so plačali za vaganje po tarifi; stroške preloženja blaga, če je bilo potrebno; provizijo po tarifi za vsako posamezno blago. Da bi se ljudém, kteri pošiljajo blagó v veliko trgovnico dunajsko, pošiijanje polajšalo na vsako stran letine našo deželo. Treba tedaj, da se pogubivnemu takemu gospodar stvu ^zakliče „stoj !" Ze 1851 stoj leta bilo iz Dunaja na za go rate dežele cesarstva našega je jela snovati gozdnarska družba stvo y uv/jviv; uvjijwioiTt» uaovga , cu mi dokler ni popolnoma konec vzelo hiralo je to dru Državno gozdnarsko društvo na Dunaji pa je preobširno, da bi se posebno oziralo na našo deželo. bolj , in ker je kar je še, in obdela, kar Ker tedaj naši deželi pomanjkuje gozdov v se kakor v tem treba skrbeti primanjkuje lesa in drv se vzdrži gUVIllUU UUiiajonu , puoujaujo puiajooiu lia voatvu ouou oavj. wvn , u« ovj yzjxxxjuxy jvai jc oo , xu uuucia in stroški znižali kolikor mogoče, se je dunajski mestni je že golicava, treba je, da se pri kmetijski družbi zbor v dogovor s c. kr. finančno gospósko spustil in ustanoví poseben gozdnarsk odb naši dosegel je, kar se je doseči dalo. e se tedaj razun naštetih dobičkov še to pomisli ki svojo skrb obračal na gozde. Zato nasvetujem naj bi tako ) sklep gosp. Dimec svoj govor da slavni zbor da stoji velika trgovnica pod mestnim oskrbništvom, p ktero pri tem nobenega dobička ne išče. — da mestna da potrebo posebnega gozdnarskega odseka, se dsek izvedencev kteri a. ICIU uri tc ili uuutut^a uuuiua«» uc joi/c, - ua uicotua »v » v n v v«. o v jo. u ia y^uvu^v , aicij. g08póska skrbno pazi, da ne more poškodovan biti ne vdarek vzamejo, kako naj se ustanovi ta odbor v pre posiljavec ne kupee, da tedaj lastnik more svoje pri- ín ďelke brez vse skrbi na prodaj v trgovnico pošiljati je pri tem na dobičku na času , delavcih in stroških Nasvet ta je bil z živo pohvalo sprejet in volj podje: grof Barbo, Dim ) so bili v ta odsek Schollmajer, Lik in Vičel > m Dima pri tem druzih stroškov. kakor odločeno Dostavljamo temu sestavku naznanilo, da 28. dne majhno plačilo, ki ga mora opravniku odrajtati in ki je t. m. začnó imenovani gospodje svoje posvetovanje pa tako nizko, da ni vredno ga v misel jemati, se more vsak o velikem dobičku kmali sam prepričati nekoliko blaga v trgovnico pošlje. ako (Dalje prihodnjič.; Vélika trgovnica je na Dunaji na trgu med veliko a) n T n vi ofun o Oú^í i I In /n»AtirvnaanU cesto predme8tja „Landstrasse" in „ Ungergas8e Odprla se je že, kakor smo rekli, 25. dne u. m. Gospodarska novica. * Ukaz francozke vlade, da se po hribih in gorah napravijo gozdi. Cesar francozki y Letni zbor kmetijske družbe v Ljubljani. y je dal ta ukaz, biček gospodarju, temuč da tudi pravi da gozdi niso samo na ki do- c. (Dalje.) Sporočila družbinih poddružnic in posamnih udov. Za gosp. Levičnikom je gosp. Ludevik Dimec, gozdnarski oskrbnik na Jesenicah, poprijel besedo SUŠO vsej deželi odvraČajo jo varujejo povodinj, boljšajo zrak itd. Kjer koli je tedaj mogoče, se mora na hribih in gorah les zasa- diti in trava zasejati. Ta ukaz soseskam in posamnim da na Po in v prepričavnem govoru dokazal potrebo, gozde naše obrnemo večo skrb kakor dosihmal Številkah je dokazal, koliko se lesa in drv za posekanj< přiděluje leto in dan, in koliko se ga potřebuje. Vstra šiti se mora človek, ako vidi, da se ga za 235.240 gospodarjem le to na voljo daje, da ali to sami sto- rijo, ali pa da čakajo, da država to za-nje stori. Ako sami hočejo to storiti, se oglasijo pri okrožnih gozd- narskih predstojnikih in prejmejo premije, ktere dr- po opravljenem pogozdevanji deli. Ako pa gospo- stori država to, in on ji po- žava stori sež- dar sam tega ne zneje mora povrniti stroške; ako ne, obdrží država po- njev več poséka, kakor ga izraste. Ni tedaj čuda, da krašovska burja od morja sèm čedalje bolj po naši deželi tuli! Kmet in grajščak, posamezni lastnik kakor lovico obdelanega hriba in le polovico mu povrne soseska: vsi križem podirajo in K-à ekaj les ; da je groza (Dalje.) 4. S kup 8 čine in njih delovanje. Po starem ustavu obdržavate se dve vrsti skup-ščin; za važaeje veče reči so velike, za manje ali pa sèm ter tjè silne reči male skupšcine. 1. Vélike skupščine so vsakega leta po potrebah nekolikokrat, in véliki župan v ta namen ima poklicati vse osebe, ktere so omenjene bile v 2. odstavku dodavši pokliču važneje predmete , o kterih se bo govorilo. Seje trajajo toliko dni, kolikor treba, da se opra-vijo vse važneje reči. Udje, kteri zastopajo sami sebe, ne dobivajo nobenega odškodovanja za potne stroške itd. ; kteri pa zastopajo občine ali druge zavode, dobivajo nekaj stalnega na dan. Kar se tiče delovanja in delokroga vélike skupšcine, mora se reči, da je kaj obsežno in važno. a) V zakonodavnem oziru napravljajo si sami pravila, ki veljajo za obseg županije tako, da ne proti-vijo deželnim postávám. Tako jim je na skrbi zidanje cerkev, cest, bolnišnic, naprav na vodi, kako bi se pomagalo domačim fabrikam, kmetijstvu, zidanju učil-nic; dalnje brige o učilnicah pa niso imeli nikdar, menda zato, ker aristokracii nikdar ni bilo mar za šole prostih ljudi ali pa tudi zato, ker cerkev šol ni dala iz svojih rok. V njihovih rokah je tarifa za meso in drugi živež. b) V vélikih skupščinah se morajo oglaševati vsi novi zakoni in vse postave od viših oblastnij pri-hajajoČe; brez tega ne vežejo nikoga v županii; in ko bi se skupšcinarjem zdelo , da kak zakon ali pa kaka zapoved ni ustavna, ampak od viših oblasti napravljena proti duhu postav, ki jih izdeiuje le deželni zbor skupaj z vladarjem, imajo pravico, da to svojo misel v prošnji koj razodenejo samemu vladarju (toda po viših oblastih), in če hočejo, o tem se pritožijo v prihodnjem deželnem zboru. Pri tej kakor tudi pri drugih priložnostih dopi-sujejo si vse županije med seboj, ter ena prosi druge, naj tudi podpira njeno reč; taki županijski dopisi se javno berejo in prevdarjajo. V teh skupščinah vsako tretje ieto izbirajo zopet vse svoje činovnike razun velikega župana. — Dalje so do 1848. leta pri tej priložnosti izbirali poslance za deželni zbor; sedaj tudi županije djansko pomagajo, ker njihovi uradniki, to je, véliki sodci imenujejo komisije za obdržavanje reda pri izbiranji. — V vélikih skupščinah so popřed dělili med (prosti) narod splošne in posebne davke; sedaj tega ni več na Ogerskem pa tudi na Hrvaškem ne, ampak to gré od ministra financije po posebnih oblastih ; ravno kakor na Kranjskem, Stajarskem itd. c) Kar se tiče sodnije in drugih takih reci, morale so se vse intabulacije in prenotacije javno v skup-ščini oskrbljevati, in to se je popred razglasilo, če bi kdo kaj imel proti temu; odločevali so privatne tožbe, če ni ravno bilo za sodnijo samo ; ker za to kakor tudi za kriminalne reči bili so, kakor bom razlagal pozneje, postavljeni posebni županijski sodniki. Sedaj, od 1848. leta, teh opravil nimajo več županije. d) V policijskih ali redarstvenih zadevah pazijo skupščine na mline in na vode z obzirom na mline, na gozde, mostove, ceste; dalje da se ne bi dogodil kakošen nemir, da so vage in mere pravične, pazijo na berače in potepuhe. O vseh teh polstiških zadevah sklepa se v vélikih skupščinah; veliki sodci pa te sklepe izpeljujejo kakor županijski komisarji, ter so za to odgovorni skupščini. Konečno vélike skupščine imajo skrb in tudi pre- jemajo tožbe, ako županijski vradniki ne bi izpolaje -vali svojih dolžnosti. 2. Male skupščine vodi podžupan, če se o kaki važni reči ima koj odločiti v skupščini, ali pa če se je nabralo manj važnih reči , pa vendar ni vredno setn ter tjè tako dalječ zvati skupšéinarje v veliko skupščino; zato se pozovejo le uni, kteri so v samem glav-nem me3tu županije, ali pa celó blizo. Vendar se mora vse, kar se tukaj sklene , v prvi véliki skupščini predložiti, ter bi se poprejšnji sklep male skupšcine tudi lahko zavrgel. — Pravi njihov delokrog je nadgledo-vanje manjih mestnih zadev, kteri v veliko politiko ne spadajo. Sklepi ene in druge vrste skupšcin predložé se višim oblastnijam v pregled. (Kon. prih.) Národno-gospodarske stvari. Beseda o preseljevaiiji v ptuje dežele. Iz Gorenskega. (Dalje.) Omenili smo že, da razun pridelkov zemeljskih in razun živinoreje bi tudi kupčija, ali bolje reci, obrtnija z lesom temu in unemu kruha dala in to iz štirih vzro-kov: da kraji, ki jih našim izseljencem nasvetujemo, imajo dosti za kupčijo najprilicnejšega lesa, in da kraji ob morji tacega lesa dosti potrebujejo; Slovenci pa ďa znajo les ne samo pripravljati za trgovino, temuč ga tudi po vodi z malimi stroški odpravljati. Grovoré o trgovini pa moramo še ene jako imenitne točke omeniti. Znano je , da se na Slovenskem, in sicer na kranjskem Grorenskem in Dolenskem, dosti obrtnijskih reči napravlja, ki so kaj sposobne za trgovino v daljne kraje in ki bi se tudi gotovo bolj izvažavale, ako bi nam okoliščine ugodnejše bile. Ako bi naši izseljenci saj nekaj tacih naših pridelkov za svoje potrebe iz očetnjave svoje dobivali, bi to že naši domovini nekoliko koristilo. Se veča korist pa bi ji bila, ako bi izseljenci v novi svoji domovini s takimi našimi pridelki kupčevati začeli. Nam se to tako važno zdi, da bi že samo iz tega vzroka preselitev v Kavkaz priporočevali — v Kavkaz zato , ker se do tje od nas vsaka stvar hitro in brez velikih stroškov dopeljati dá. Treba pa bi bilo , kakor smo že rekli, da bi se veliko Slovencev v imenovane kraje preselilo, ker 1 e tako bi se dalo izpeljati vse to, cesar smo tukaj omenili. Saj bi pri nas zbog tega ljudi še ne primanjkovalo — bi saj našim deželnim zborom treba ne bilo glave beliti si s tem, kako z zabranjenjem ženitev v okom priti pre-silnemu pomnoženju ljudstva. Neki dopis „Novicam" iz Srbije pripoveduje vrlo zanimivo stvar, da negotinsko vino, žabarska in čumička rakija — srbski pridelki — so na Ruskem tako znani ljudstvu in da jih ljudstvo tako ceni, da imajo tam, kjer jih prodaj aj o , domovino teh pijač s posebnimi napisi naznanjeno. Tn dosti neki se vina in rakije čez leto in dan na Rusko razposlje. Kako pa so Srbi do tega prišli? Saj Rusija in pa Srbija niste ravno sosedi, in saj vožnja blaga po Donavi na Rusko nič ceneje ni, ko po morji iz Trsta. Tako-le : Mnogo Srbov gré vsako leto na Rusko, da tam vseuči-lišča ruska obiskujejo in tako jim je prilika dana tu in tam o pridelkih drage svoje domovine govoriti in hvaliti, kar je hvale vredno — morebiti pa tudi resnico besede s pokušnjami dokazati. Ako bi Srbov na Ruskem ne bilo, bi ne šio vsako leto toliko lepega denarca iz Rusije v Srbijo za same pijace. Mi Slovenci nimamo tako izvrstnih zemeljskih pridelkov, kakor jih imajo Srbi, in tudi več ne ; imamo pa zato obrtniških, in teh ne 415 enega ali dva kôp takimi pridelki bi ampak kakor smo že rekli na Sveti nasi elj Photosph trebujemo gotovo bese kupči j o na vse kraje svoje nove domovine začeli lahko veliko dice te ali pa kake druge. Kdor bo iz znanstvenega Po magalo bi jim k temu posebno to , da Rus in Slov izmed vseh Slovanov se jlož raz ume ta ruski m slo stališča le kolickaj pisal o solncu in s ta lni ca h, ne bo mogel izraza pogrešati in veliko veliko jih bo mogel venski jezik sta si ostala najbliža izmed vseh slovan- sale?^Tedaj skih narečij iznova izkovati. Kako bi se gl t nam treba lastnosti solnca opi Velik razloček je tedaj med Rusijo in Ameriko za bi O svojivnih prilogih na in in 0V bi bilo dobro , da nam naše jake (Ko prih.) gosp Cigale to reč bolj natanko razjasnil. Naši slovničarji se o jeru in joru kavsajo in pravda /Inrrnorio f Nekteri* ^----i — ----1 še ni Slovensko slovstvo. pred n )) mlj * y Jesenkova zemljepisna začetnica in pretres posted• njega pretresa v 49. listu „Novic." — Jako je želeti da sposobni možje o vsakterem delu, naj bo veče ali manjše, svoje misli naznanjajo, da je iz raznih obzirov v pretres jemljejo. Le tako moremo napredovati in Named nami Slovenci še skoraj povsodi dog melj Erjavec tudi v „živalstvu" str. 4 drug ne, ampak: ze- Jaz ločim tudi puščajo in ga v deblo vstavljajo piše : prirodna kralj po pomenu „celinski" in „celini" itd Ako oblika „čelini" koga v vem oči bode y da poznam dosti kraj y mu ves plevel, ki bi sèm ter tjè pognal, proti zatreti. brinna mladika; lina šinna razpoka; votlina mi je „lanna —" y linna mreža ki pravijo ; šina ( brina po votlinna dolgost itd tujka) Sicer pacna je misel, ki deblo vtika caprina", ali se i pred n stavi ali pa e v vlada, da bi kritika naši mladi književnosti škodovala, ua^uauja, staicga jo zaverala in dosti pisateljev čisto zatrla. Tega nika- izraza: Cig. Wolfov Lex. str. 1085 „stvarstvo nach kor ne bo. Ako bi kdo mislil na take spise in buk- andern M. kraljestvo nature ali prirode; str. 1411: ki bi, razun čiste besede, ne imeli nikakoršne ve- Schopfung; aile erschaffenen Dinge zusammen : stvar- Obor, Reich, Gebiet. Cigale ne naznanja starega vice, ljave, bi mu le rekel, da so ti pisatelji in njih spisi stvo, svet, stvari." Da beseda „kraljestvo a ni na- za-nj veljavni, nikakor pa ne za slovensko slovstvo. tančna in da ž njo nikakor pojvsodi ne moremo shajati Kaj uam uuLuaga , aau ui uam uho »ujjuv » u»v«i t uuuv leto naznanil dolgo vrsto knjig in knjižic, pa bi te za nas ne imele druge pomenljivosti, nego to, da bi njih naslov kakemu neprekanjenemu tujcu v oči stavili, bolj nam pomaga * -CL vJ L ^ CI LA U c« Olu VVUUttV UiV f WV » V/# ^^ " J ». vjV/Ui UU LU W 1 UUiV O li Cl j C% l/I j ako bi nam naš književničar vsako mislim , je vsakemu jasno. Se bolj nenatančna pa je beseda fenen y> stvarstvo" v slovniku prav dobro: aile erschaf- Dinge zusammen. Obor pa meni ni nov izraz nahaja se na Krasu, zlasti na Divinskem y in pomenja prebrisani tujci in zlobni odpadniki pa bi nas zarad „Einfriedung", tedaj Gebiet. Za-nj govori tudi etimologija, njih še grše napadali. Kritike nam je tedaj potreba Brezvetje se lahko izgovarja in lepo glasi; raz- kot ribi vode. Se ve da ona ne sme samo zanikovati ločna je gotovo toliko kot trdo glasna brezvetrije in poderati, ampak mora popravljati, in kjer je treba ali brezveterje; narejena je po analogii „zavetje , tudi iznova zidati ali vsaj pota pokazati, po kterih se je tudi staroslověnská poleg staroslovenskega „zavjetrije ki ii bi na narodnem polji dělalo z boljšim vspehom. Za ) tako v resnici pospešljivo kritiko je pa treba, da tišti, ki hočejo kake bukve pretresovati, ne vedó samo, kedaj ne pa novoslovenskega. Passatwinde (fr. vents alirés, angl. tradewinds) po Jes. živi ali pasatni vetrovi, po Cigal. stalni ki. ampak da so dobro izvedeni v ved- Ali bi se takému vetru ne moglo reči po tuje in ob kratkem: pas at? Beseda „stalnik" je sicer kratka, se d ali e pise, nosti, ktero dotične bukve obdelujejo; pravim, straní izobraženi v dotični vednosti, ker le taki na vse spo- vendar se po izpeljavi ne prilega no'benemu vetru. Sta- možaki ne bodo napravljali s svojim pretresom novitnost tega vetra pa Jes. „živi veter" gotovo na- sobni nepotrebnih ugovorov Ali kam sem zašel ! Saj ne tanko zaznamuje. Tudi se Cigal. stalnik ne vjerna mislim o slovenski kritiki pisati. Vsakterega gotovo je z drugo njegovo lastnostjo, po kteri se med zdaj sir- veselilo, da se sèm ter tjè kdo oglasi o imenovani zem- ljepisni začetnici ; ki nam živo spričuje, da se je zem- ljepisna tvarina vsaj nekterim Slovencem tako priiju- y bila pridajam tù da jo resnejše in natancnejše premišljujejo. Jaz jimi zdaj ožimi mejami ravniku bolj bliža ali se pa od njega oddaljuje. Ako Arabci vetrove, ki vsacega pol leta iz ravno nasprotne strani vlečejo, mausim ali mašim, Perzi- 7 Cigale nekoliko opomb onim ki v zadnjih „Novicah" priobčil. je je gosp. jam pa monzun zovejo (latino-grški hippalus), mislim Tela ali telesa? Ali je Robida prvi tela pisal y bi se tudi mi lahko poprijeli tujega izraza. , kako je prestopnik nastal. PriliČen y vem Sicer bil ne ne vem ; vem pa y da so tudi drugi (Erjavec, Tušek itd.) za monzune na indijskem odprtem morji in sicer tela pis ali in Miklošičev „Lexikon" str. 1024 iz staro- zato, ker slovenskega opravicuje obe obliki. tam ne veljá za vse ondašnji živi veter polutnik prestopa; pa tudi kraje, zato imena: adenski muson G. Cigale priporoča „ves vo ljni s v e t ali ve s mir" guzeratski. Ako se pa sploh vsakteri pasat y ki ) ga na- za o sve tje ali sos vetj e (Weltall); zakaj ništa zadnja ravni vzroki ob gotovih letnih časih na strani ali ravno izraza dosti razločna in prilična? Sploh naj nam pri nasproti zavracajo, monzun zove, bi beseda terminologii veljá, da se zmiraj za vsakteri pomen ena beseda jemlje. Meni so vsi omenjeni izrazi enaki Jaz mislim po analogii grške besede izraz izkovati prestopnik nikakor ne bila prava. Ne pozabimo grških trrjalai. ki IU i a^jiuuui, v ciiu.cl i uji j c ouu kc^avu^ pioan ,-iupu vio- g<« u^iu , «au uw iu oi ^VJ« juuaoaa , j^uuuuujc u denega vesvoljnega sveta"; naj si vsak prideva k temu priobčil. Prav lepa sta pa Cig. sušnik in mornik. razločni, vendar mi je silo težavno pisati lepo vre- v 1111u14u1 r wuwlw^ll ^lojvu vo v va l LÀ 1 Ch LÀ ji Uiv KJ y c* li y jl\ jl ga bora, ako Bog dá in sreča junaška, prihodnje leto V odstavku „Voda" (stran 12) začetničar ima o faze mlj ino in vesolnje morje; jaz bi zmiraj stavil drugo besedo. Nad prvim izrazom se Cig. spotika , a druzega boljšega ne zastavlja. še kak drug pridevnik, kako dolgo! Težavno je tudi ker se more pri „vesvoljni svet" kot pri enacih le pridevnik povdarjati. Ker začetničar zmiraj osolnje • V mislim Plse , —.....> . Zakaj bi vendar „osolnčje da kar Je o-ob-solnci. ni tiskarni pogrešek. bolje bilo? Osolnje pomenja Solnce je pomanjševavka iz solno (Mikloš. Lexikon 861. stran). Ktero je tedaj boljše: osolnčje iz dimi- dovolj Zakaj bi Jes. zemljina za „Erdtheil" ne bila razumna y ne vem y pove pri » Tù veljá posebno ono tudi gosp. Cigale nam ne pravilo, ki sem je ornenil sosvetji'i; closti časa smo že prežvekali „del zemlje ii nutiva ,,solnce" ali pa osolnje iz izvirnega substantiva „del sveta." Kdorkoli bo o zemljinah kaj pisal y yy solno i bo silno potřeboval primernega izraza. Kako bi Cig. po- 8lovenil : Der nôrdliche Theil des nordlichen Erdtheiles; der nôrdliche oder sudliche Theil des uogegliederten siïdlichen Erdtheils? (Kon. prih.) Iz deželnih zborov, Deželni zbor kranjski. Ker v poslednjem listu ni bilo mogoče, da bi bili přinesli govore o adresi po grof Auerspergovem predlogu v 8. in 9. seji, jih v posnetku dodajamo danes. Koje grof Auersperg, kot poročevalec dotič-nega odbora, prebral svoj predlog: naj se Njih Veličanstvu pokloni pismo, v kterem se strah razodeva, da je februarski patent ustavljen , in pa prošnja dodá, da se zopet vpelje, je dr. Bleiweis, kot predložnik na-sprotne adrese, prvi poprijel besedo (slovenski) in se ustavil grof Auersperg-ovemu predlogu , rekši, da hoče danes belj na kratko govoriti, ker je že ,unidan več govoril , podpíraje svoj predlog. Rekel je v svojem večkrat z glasno pohvalo sprejetem govoru, da, kakor se je pri tej adresini obravnavi pokazala solidarnost (isto mnenje) nemških deželnih zborov, tako se je tudi pri tej priliki lepo odkrila solidarnost slovan-ska. Konstatirana je sedaj pred vsem svetom solidarnost slo vans ka! ,Ta prikazek je vrednosti velike. To je najočitnejše znamenje, zakaj je februarska postava bila Nemcem tako priljubljena in zakaj slovanskim avstrijskim narodom tako nemila. Imeniten državnik je rekel, da je Bog člověku jezik dal, da prikriva svoje misli. To je , deloma tudi resnica o predlogih, ki so bili ravno tako ali blizo tako, kakor v našem, stavljeni od nemške stranke v druzih zborih. Strah , pravijo, jih je, da ne bi izgubili ustave; al jez mislim, da zajec — kakor prislovica naša pravi — tiči tù za drugim grmom. Supremacija nemškega elementa je ta grm, za kterim so skřite želje po februarski ustavi. Te supremacije (tega gospodstva) pa so avstrijski slovanski narodi do grla siti in zato hvalo dajó cesarju, da je ustavil ta „reichsrath" in se s septemberskim manifestom obrnil do vseh narodov avstrijske države. Govornik pretresa dalje pismo odbo-rovo ter pravi, da ga najde tako slabo in tako opotek-ljivo narejenega, da se mu zdi enako besedovanju advokata, kteri zagovarja stvar, o kteri je sam pri sebi prepričan, da stoji na slabih nogah, da je zgubljena. Potem dokazuje, da je februarski patent že kot mrtvo dete bil rojen, ker izhodna polovica cesarstva ni marala za-nj , — ker hiral je 4 leta, zapuščen (tudi od Cehov in Moravanov, — ker njegov širji državni zbor je bila absolutistična fikcija, — ker je tebi nic meni nič gospo-daril o deželah, ki niso imela svojih zastopnikov v njem, — ker je ustanovil dve zbornici, o kterih oktoberska diploma nič ne vé, — , kterega volilni red je oškodoval število poslancev slovenskih dežel, štajar-skim Slovencem kar le za 8! — kterega, mojster je metal vrednike , ki so ga svarili, v ječe, da v 4 letih smo imeli 50 jetnišničnih let itd. Ako so ,to „gesunde und lebensfahige Principien" — kakor (odborovo pismo pravi — tedaj je krivica pravica in fikcija je resnica. Ako vas, gospoda, vsega tega ni strah ,bilo, , kar nam kažejo skušnje preteklih 4 dolzih let, bi bili pač morali našteti skušnje od 20. septembra do danes, ker vas je tako strah septemberskega patenta. Al o teh niste nam celó nič povedali! Ce je poslanec Berger v dunajském deželnem zboru se predrznil sedanji stan, kar je septemberski manifest ustavil februarsko ustavo, imenovati „Absolutismus mit dem Feigenblatte", se paČ lože toliko hvalisana februarska ustava imenuje ,,par-lamentarischer Absolutismus mit dem Feigenblatte", na kterem z debelimi črkami zapisan stoji grozoviti §. 13! Ako svetujete, naj presvitli cesar vpelje zopet februarsko ustavo, svetujete nekaj, česar nikakor ni mogoče vpeljati — brez Ogrov, Hrvatov in drugih slovanskih pa laških narodov! Ako se hoče Avstrija okrevati in spraviti na trdne noge, mora se odpraviti strašilo fe-bruarskega patenta, ki je odganjalo narode avstrijske od vzajemnega delovanja. Zato dajmo zaupanje ministerstvu in ne motimo ga v blagih namenih, da pelje Avstrijo iz nevarnega labirinta! — Poslanec Dežman dr. Bleiweisu očita, da je danes zopet narodno zastavo visoko povzdignil. Ce Bleiweis pravi, da je februarska ustava mrtvo rojeno dete, naj bi vendar pomislil, s kterimi besedami je to ustavo h valil (dr. Bleiweis: s kterimi besedami neki?) v prvem zboru. Jaz moram zanikati, da je februarski patent supremacijo nemškega naroda nad drugimi stvořil! (Smeh v sredi in med poslušalci). Supremacijo je nemški narod le dobil po ugodnih razmerah , ktere je uporabil (Svetec: in po volilnem redu!). Ce se potem tudi drugi narodi na stran tega naroda stavijo, sledijo le svojemu namenu, in to je naravno. Dr. Bleiweis je omenil centralizacije kot strašila za Slovane; ali ne želé tudi Ogri, Hrvatje centralizovati se in tudi severni slovanski bratje s svojimi skupinami? Februarska ustava je zeló ugodna avtonomii. Ako tedaj to, kar je dr. Bleiweis govoril, natanko prevdarjam , vidim , da se zopet potrjuje stara resnica, da blagi nameni, ki naj bi jih narodi imeli, da se združeni ustavijo absolutizmu, se po neslogi narodov podirajo; boj im se, da tistega nesrec-nega pravila „razcepuj in gospoduj!" seje poprijelo tudi sedanje ministerstvo, kakor je vodilo absolutistične Avstrije bilo! Jaz sem tedaj za adreso. Poslanec dr. Toman po uvodu, s kterega stališča da bode govoril, pravi pred vsem, da vsled §. 19. deželnega reda je deželni zbor poklican o naznanjenih občnih zakonih in uredbah zarad njih nasledkov na blagostanje dežele posveto vati se in o njih predlagati. Tu pa se vpraša: ali spadajo državni podstavni zakoni Eod pojem postav, in ali ima septemberski manifest, o terem pravi adresa, da se ni izdal po ustavni poti, zakonito moč ali ne? Ce pravite, da ima to moč, potem si sami nasprotujete v svoji adresi, ker mislite, da se je s septemberskim manifestom tudi oktoberska diploma ustavila, enostransko se pa veljavne postave da-jati ne morejo. Odbor, kteremu je grof Auersperg poročevalec, zdaj predlaga, naj adresi njegovi pris topimo in prosimo, da se septemberski manifest pre-kliče. Kako se more že zdaj od nasledkov septemberskega manifesta za našo deželo govoriti, ki le prihodnjo pot kaže, po kteri bi se avstrijska ustava z vlado in narodi dogovorila? (Dobro!) Gospodje! kažite nam vendar tistih nasledkov naši deželi škodljivih, ki vas silijo prositi za preklic septemberskega manifesta in vaše skrbi nezaupljivo pred prestolom Njih Veličanstva razodeti. Ako nam ne morete takih resnic, ki jih §. 19. terja, navesti, potem je ta predlog za adreso kaj pražen, in takega podvzetja bi jaz nikakor ne mogel za-govarjati. Odbor je moral tedaj preteklost pred septemberskim in po njem primeravati in tako konstatirati škodljive nasledke za našo deželo. Če bi se bil odbor tega delà tako poprijel, kakor mu kaže deželni red in predlog, potem bi se ne bil mogel ogniti februarskoga patenta, in tudi njegovih škodljivih nasledkov bi se bil spomniti moral, ki so se bojé po septemberskem manifestu prikazali. (Dobro!) Spominjam vas le na sporočila o delavnosti deželnega odbora : kakošna sveta srd se nas je poprijela , ko smo se zopet tukaj zbrali, za deželo pa vendar nič dosegli s tem februarskim minister-stvom. (Dobro!) Ali je mar vlada potrdila tistih 20 pred-lanskih sklepov? ali se nam je rudnina zmanjšala? ali imamo porote? ali imamo pravico, delavnici oskrbuika tukaj sedimo? (Smeh.) Ali bi cesar ne bil mogel tudi postaviti? ali smo le en del deželaega zaklada nazaj deželne zbore razpustiti? Morebiti, gospoda dobili? ali smo mogli zemtjišcino-odvezni zaklad zbolj- bil to storil bi to pametnej bilo (P bi pravo !} sati? ali so se naše tožbe o prevelicih davkih vslišale? Poglejte oktobarsko diplomo, po kteri so dežel ali mi niste vi tovarši v reichsrathu odsvetovali en- b gl dědiči postavodajalstva a rJ dr krat finančinega ministra povprašati, ker smo prepričani žavni zbor je dobil veliki sporoček (Legat). Ne državni bori so nastopili dedsčino, iu da naše davke tam v reichsrathu nikdar ne bodemo zbor, temveó d bili zmanjšali? (Živi pravo- in dobro-klici.) Ali smo se izne- statut ki hotel oktoberako diplomo oživiti, bi bil bili krivične priprege? Za vse to in še vec smo pro- moral deželnim zborom široko polje delavnosti odločiti ali pa smo kaj dobili od finančinega ministra sili smo kaj dosegli pri očetu ustave y ali ali smo OH urvu yvijo uciavuuou uuiuvin, ne pa kakor februarski patent, ki je deželnim zborom najmanj vso moč skrčil. Ravno septemberski manifest hoče de upati smeli, da bi nam reichsrath kaj pomogel? (Dobro!) želnim zborom zopet tište pravice po oktoberaki di to tako , potem se ne morem dosti plomi dati, in vi pravite, da so deželni zbori v nevař pa vse Ce je čuditi, kako februarski statut tako hvaliti morete in nosti! Opomniti moram, da februarski patent niti kako da^ vas je septemberski manifest s tako grozo na- ski niti pravno oživěl ni polnil. Čudim se, kako da septemberskimanifest Hrvatje, Benečani i ložite slabih nasledkov y ko nam Je zdanje mini- pravnone, ker in poznej djanaki ne, ker se ga Og Čehi niso udeleževali y y 8terstvo dovolilo za 30 let brezobreatno podporo od in pravno poskusilo, da Beuečanom nikoli ni prilika ponudila da bi v reichsrath stopili. Ce tedaj 60.000 gold, za zemljiščiao-odvezni zaklad v3ako leto, ker je vendar to naj veče darilo, odkar mi v tem zboru T iiuj'vww y ' ---------« --------w sedimo! (Dobro!) Po vsem tem je vaša adresa brez stala, če se je po vsem cesarstvu in pozneje februarski patent ni mogel oživeti, ôe je narodno gospo daratvo in fioanČna moč hirala, če so dolgovi narašČali y tudi v reichs- da ker je vaše sporočilo vse drugo prevdarjalo, le tega ne, rathu opozicija glasila, potem je pač kaj naravno , u* česar je treba (dr. Bleiweis: Prav res!), in tako moram je ce3ar vsliéal večino avatrijakih narodov; potem je vaše sporočilo in adreso popolnoma zavreči v oziru na kaj naravno y da je vtopil deželni red. — Vi govorite ne samo o naaledkih za de- ustavno centralizacijo in parlamentarično večino ministeraki abaolutizem ter > y » t uv omuw Vf uađivunui til. «V uwutuvs vv/uvt aiiaauiju k U jjai l «mcu iai IV^UU y OUIUU , ICI teraveč tudi o naaledkih za državo; kakor upam, vendar enkrat tudi nemški hegemonizem a to "ne spada veé v krog deželnih zborov in tako je (Pohvala.) Ali ne zasluži zdanje ministerstvo zaupanja, da želo po 19. vas predlog tudi v tem obziru nepravilen proti ustavi, ker je zoper deželni red. skem manifestu se bere: ,,ohraniti moč monarhije po vkupnem obravnovanju državnih nalog in zavarovati nepostaven, je §.13. uničilo in da neče po njem postave dajati, tem-september- već da bode potrebne poatave le iz sile dajalo, dokler > se nova ustava ne dogovori? Prepričan sem, da uatav ljenje reicharatha ne bode državi toliko škodovalo edinstvo ceaaratva z ozirom na mnogoliČQOst kakor v preteklih letih februarski patent da y se V? VA J. U O V V yj svačil av t M KJ VUII UW iu u ^ v/ I I v u v w . UMimv/i f J/l v \à\J l\UU iVUlU X\J KJ L KJLCk L O IV i patVUV y - UCI . 0\J njegovih seatavnih delov in na zgodovinsKi razvoj bodo poatave dajale , ki se bodo ravno tako, ako ne nj ibovega prava — to je poglavitna miael, ktera je izrečena v Mojem diplomu od 20. oktobra 1860. moremo dvomiti nad cesarako besedo Ali bolj i na državni blagor ozirale in ga povapeševale y da se obd * ř rzi uatava in njen temelj — oktoberaka diploma, ali da je nje- pravo!) gova želja, oktobersko diplomo izpeljati in tako porazu- želnih zborov, zdaj pa menje z vsemi narodi dogovoriti, ki bode posebnoatim kraj kakor povikšanje davkov in pristojbin, ktere smo za vaa leta votirali. (P y za eno leto sprejeu, a vendar reicharathu niate nikdar hoteli slišati od de ker pravite, da ne Avstrije Jbolj pravična kot februarski statut. (Dobro!) iljati (p morejo jih poslane praro!) Najmanj pa morete so njim pravice pri 5 v vanj trditi, da po- Pa tudi Šmerlingov dvom je odpravijen, da ima državni ta ustava poaebnostim monarhije, različnosti pravnih zbor dá UVJL po 1UUI uai9l\^iu otoiutu IV> |/< «T1W ^IV/OV vvv/vnifiy u v l €* U IU Kj 1 AUL Uai V/UUU3H |iiaYiVjUČI Uilčl« lUlOilUl tCUđj y VAC pa sklepati. To je važno! Septemberaki manifeat niate resnobno adrese pisali. (Kromer srdito: To je preveč, tudi pravi, da je cesar februarski patent ustavil zato, tukaj se nikdo ne Šali, to je bila gola resnica.) Ce je tedaj ker se avstrijskim narodom ni prii jubil, ne morebiti gola resnica bila, mi pa povejte, kako je ta ustava zarad trme njihove, temveČ zarad državnopravnih raz- ustrezala Ogrom in Hrvatom, zgodovinskim pravicam februarakem statutu le pravico posvetovati ne razmér in národnosti pravična bila. Mislim tedaj da mér in narodnih posebnosti. Io kaj pravi cesar? yy Da morem resiti cesarako besedo, da formi ne žrtvujem cem? Ali smo stvari (Dobro!) sem Cehov in različnim narodnostim, pa tudi nam Sloven razglasil septemberaki manifeat." Vi mi pa stvari hočete formo žrtovati ! Ali ni februarska polit Je vitez Schmerlin0 ■ ^mm mogu šolski program vpeljati, čeravno rekel, da je prevdarjen, zmeren, peljiv? ali smo v našem deželnem zboru kaj Y " ov» «I i UVVVIW IVI "UV «I iu T MV. . ~ • '«* »WW! vtu.uut. jj ullllvu IX, 1ŮL/U1I1T i aU O lil kj V llCVOUiXX UUA^lUVlU AUU1U A.QJ uatava taka pomanjkljiva forma, ker je roditelj februar- enacega dosegli? Ali smo mogli naš slovenski narod v skega patenta pogum imel, 3 mesece po oktoberaki di- svojih pravlcah braniti, tem manj, da bi se bili Ogri ! dobro!) plomi ustavi kal smrtni vložiti po vaaki trenutek brez razjasnila februarska ustava ^ ' ^ ' w " ^ —~ - ^ » VJ j^j JL cm V iVtfli KJ L t^UlVl y VVi-il X f y KJ JL. kj V kteri se je lahko iu Hrvati vveznili v februarski patent? (Dobro m oktoberaka diploma uatavila, ustavo po ustavni poti ustaviti, tako ropo y in izduhtal , da je bilo mogoče komedija za vso Ev- da e tedaj verjamem cesarskim besedám Schmerling. (Dobro! dobro!) Vi pravite, da se februarska ustava dá zboljšati in je je treba zboljšati, toda ker v državopravnih vpra-jah le državnemu zboru rešilno pravico prilastujete, imate tišti reichsrath ? Februarska vico s klepa ti y da imamo pra- vaa vprašam, ustava je za vso Av3trij dana z enim neustavnim y da gré za stvar ne pa za formo, izjemkom — Kraj potem, gospoda, sem jaz prijatel ustave, vi pa forma- reichsrath to ustavo popraviti listi. potem more le občni ali širji »*""" » pismu «. UVFV/Uii/In 1VJU . ,, ? 11LIČ* SJ. XX. 1C U 1CUCU , tVl OU Z bila je časih, ko je Mojzes vodil Izraeljce po puščavi mogoča narodnost v sedanjih časih imamo samo v zapadnih vsigdar sinci Slave na jugu veseli em tudi na da število udov dan na dan raste krajih v gozdih znanjamo, večina „Lesevereina" se čitalnici pridružila > in 7 kjer da je Je se amerikanskih, in tudi tam se prepričala, da ona rada pušča vsakemu svoje in da ni vedno bolj proti zapadu pomikuje ! Kolika politična mo- tista pošast, kakor hudobni nasprotniki žvekajo, da bi drost anno 1865! In to je bilo zadosti, dokazati na- žrla Nemce ! ' * ................Senožeče, (Odgovor na dopis / v 49. in 50. listu.) šému zboru, da národnost je le sleparija, da národnost je protivna ideji in bistvu avstrijske države! Poslanec, Da je senožeško gozdno gospodarstvo pogubljivo za ki je te besede spregovoril, pa se ni sramoval omeniti o ohrambo gozda, morem na mestu (v gozdu) vsaki čas isti priliki tehtnih besed prvega slovanskega državnika djansko dokazati. Tudi o takih zadevah utegne vsak v Avstrii kega xii, po voem u nu i b. a ii e xu ďvciu oiuvcucga x aiau- »vuje niiieiije íuieu , i\.Leru pa je pávu, u v^axi ms da Avstrija je potrebna, in ako bi je ne bilo, bi beseda, ampak stvar, kakoršna je. In te se jaz dr- vsem omikanem svetu slovečega Palac- svoje mnenje imeti; ktero pa je pravo o tem ne odioči 7 si jo morali ustrojiti nalašč moraš prestati! A ne zato, da Ubog ampak nadležna! osterreicherj lucija sama! narodnost potrebna kaj vse zato 7 ker si prenapetemu Nemcu zop f žim. Ravno letošnjo jesen se že 10. teden (namesti kakor soseskini sklep veleva : da se ima v o. tedmh od oktobra začemši, vsa zimska drvarščina dognati) Manjkalo ti je v tej seji ", in dokazali bi ti bili še samo se „Inner- si revo- da ti i. Uttiwwiw íiwvvmoi , T --»----------O / krog in krog po vseh gozdih in mejah tako neusmiljeno , uvaniiau MI i>t uut oc, ua LI OI Narodnost bila nam je nekdaj gêslo seka ; bila mora vsaKcio, ki to viai, misím, ua gre na iu, ua »o pa je ravno letos morajo vse hoste v kraj spraviti; ne samo > deloma tudi brez vse izkazbe in vodbe 7 mora vsakdo. ki to vidi i sliti da gre na to da da si se nam si zvezda danica prihodnje kulture 9 daj pregrešno, na-te misliti! In da nas take pregrešne misli upravičenci gozdov, ampak tudi neupravičenci vozaryo ne bi obhajale več, nosimo pri sebi blagoslovljeno svečo; toliko drv domu in potem tudi na prodaj, da se temu ki nam so jo nedavno iz Wildhaus-a pri Mariboru pri- pametni ljudjé rés čudijo. Da tako ravnanje more vse nesli in o kteri pravijo, da take misli preganj t Izid hribee in doline v kamniti in pusti Kras, nas pa kmali kramolje (debate) v kranjskem deželnem zboru o ob potrebna drva in steljo, pa še — ob vodo spraviti 7 adresi tarj Zmag pnil je tù neizrečeno naše Nerace in nemšku- ni dvombe. — Dopisnik omenja srenj ske seje od 24. av- dualistov, ali, kakor se jim še zdaj pravi, gusta t. 1., ter pravi, de je bilo sklenjeno: „tretjino za centralistov, v Ljubljani zdela se jim je tako gotova, letošnjo zimo potrebnih drv se ima iz tistega delà Loze da so njo zidali najvisocejŠi svoj grad grad ki vzeti kjer že dolgo časa sekano ni bilo, in srenjski je bil namenjen čuvati nad morjem jadranskim, in Nem- odborniki so se zavezali brez plače z gozdnim čuvajem čijo zvezati z morjem sredno-zemskim ! Viditi zdaj raz- v Lozo hoditi in sekanje nadzorovati!" — Vprašam na valino devetstoletneg gradu bolelo jih bolí člověka, kadar se mu zlomi desu tedaj šktipljejo, roke pa se jim tresej 7 a roka kakor za- to dopisnika: zakaj so pa nekteri upravičenci ravno ze bmi to jesen célo polovico drv, ki so jim za celo leto od- kulture začelo je medleti; v spanju zdí se jim ške kakor da bi slišali bučati valove se celó do višav koroških gorá ^ m MV -V m m mim v j VK/ vj aa V/VA V f / Vf JL V/ f JL W VÍ.X Y XV a KJ w ) ---- solnce nem- merjena, iz Loze potegnili? Kdo je tega kriv? Tudi |u *iui oc Jtm, x uui ni res, ua je una v lei seji guvuuuii. „uatc* »v. tva in speojati morajo le v takih delih Loze sékati, kjer ni bilo že da je bila v tej seji govonca: drva se in d nehala Včeraj se začela dolgo casa 7 sekáno;" kajti imenovana Loza je bila že od javna sodniška obravnava o tožbi leta 1861. več kot enkrat skozi in skozi, po nekterih 421 mestih pa celo trikrat pretreblj > tako taki lazi (pleše) naredili, da se on, ki se z nabiranjem da so se dunajskih „fratschlerweiber", mi to-le zapišemo v knjigo ,nemške kulture" , pa to si ad notam vzamemo da IčltVl Ičt/jl ^JJICOC^ uaitunij va.c* ov/ vlij avj. w íj uhu.iwujvm , ^/u vv u* uutlmul t ilitUiVlUV , ua po jagod in mrlinov pečá, prihodnjosti veselí, domoljubnemu takem je vendable res zajec za družim grmom tičal leta in člověku pa, kteri je ta gozd 1861 del, more v resnici teško pri srcu biti kazbe drv ie pa dalo 9 odbornikov 18 J -, .JL •} ► a- . . X »1 í V . a (J VI- iz- kakor ie za strahom, da smo ob ustavo ! Nacelj Kuranda sam to pravi, rekoč: „der deutsche Michel hat nun pismen predlog g. županu: naj bi on sam lzkazovanj drv v roke vzel, ker to bi bilo na vsako stran v veliki „česki" m „slovenski" učiti. U-osp. JNaeelj Kuranda! ne prid soseski, in se godi pri vseh sosednih soseskah in boj se tega, dokler ostaneš v Beču. Ako bi pa utegnil bilo na vsako stran v velik wieder seine Haut zu Markte getragen." Nacelj Kuranda pa je;še v huj em strahu , rekoč, da se bo moral zdaj Česki" in „slovenski" učiti. Gosp. Nacelj Kuranda! ne ne brez vspeha; kajti nun vrednost gozdov je čedalje viša. Al so v lepem redu in Prago ali Ljubljano priti po kak košček kruha vreunosx gozuuv jt; ceućujc yiočt. x\i gosp. zupan V ime- vcmu , Ol uvo ,,/ucuguioo puoivruci , ua zuas urezi novani seji ni pritrdi! zaželeni izkazbi drv. Potem so učenja česki ali slovenski, kakor marsikdo tvojih druž- vemo da si boš Zeugniss" poskrbel da znas že brez ; se odborniki, če ravno se je od več strani trdilo 9 da nikov ! le ena izvedena oseba more doslednje voditi izkazo Ako sodimo po obilih „leitartikelnih" in unanjih časnikov, vidimo da vanje, posebno, v takem se pražki in ša Loza, v izkazbi nekoliko dni vrstili; al vedno prie U1IJV v uuin «"«UJ'U wHuuiau» , »imuiu , vi« OO U 1 rt it IV gozdu kakor je na- ljubljanski borbi o adresi daje najveća važnost. kanj je bilo z drvarji: „včeraj smo imeli lep drva in veče kupce kakor danes itd.;" in ravno dopisnikov svoj letni zbor. Deželni zbor ima praznike do 4. januarja. pondeljek je imela hranilnica (sparkasse) je zbor potrdil to, kar je vodstvo Ko koleg je bil prvi, ko ga je vrsta zadela v vodstvu razdelilo milodarov, je prišla volitev višega predstojnika na vrsto; brez volilnih listov je bil gospod izkazbe, da se ni vpeljanega reda držal, in m samo sekane kupce drv nič srečkati dal, temveč da so se tudi Anton Samasa v priznanje svojih večletnih zaslug za višega predstojnika enoglasno izvoljen; z vsemi glasovi proti dvěma, ki jih je dobil gosp. dr. Recher, pa Zevnik za namestnika njegovega; za ku- nasekani kupci prejšnjega dne, za ktere je odbornik sreč kati dal, po tem popolnoma dosekali ; — zakaj to ? ne vem 1 o pa dobro vem , ua |ju icm ot ju y oct/xv VAX » c*x ua auav- ^vu^. v« U W » u I U au uuluvovuiac» ujg^v v ega , itCh J\ U" novano ravnanje opérai, in sekalo se je naprej veči rat or ja so z večino glasov (trgovec gosp. Jož. Plei- da po tem se vsak drvar na ime gosp del brez srečkanja, vsak za se, ter naj lepša drva so weis je dobil glasov) volili gosp. Hen. Costa. Po se iztrebila zaporedoma; veliki in težki vozovi drv so volitvi je přišel predlog na vrsto, da bi se po viša li se vozili, da se je vse trio, kajti, kdor je imel močnejo obresti (činži) za denar, ki se v hranilnico naloží, pa živino, temvec je , —j », drv nasekal, da ni bilo 4 vozov, ka kor njski sklep veleva, sta bila že preveč. Kako gospodarstvo zagovarjati v za seženj drv treba ? ker tudi za posojila iz hranilnice. Sklep je bilta-le: Obrest (činž) za denar, ki se položí v hranilnico, se od vlada in mnogo domoljubnih gospodov da bi se Krasu Ker je pa ravno o seji od 24. avgusta t. 1. govorica, more dopisnik tako povikša na 4 in pol gold, od sto; posojila iz tega, da se visoka hranilnice na zemljišča in hiše se bojo, kakor do- moč trudi z d aj 9 saj nekoliko k gozdu pomagalo dajala po 5 od 100; obresti za posojila na me- vprašam dopisnika al mu ni koleg povedal da bilo v imenovani se]i ravno po mojem nasvetu, kar je na začne v _ ze pred letoma živo svetoval, tudi sklenj > pan ima skrbeti, da se do 1. oktobra t. 1., namreč pred nice (wechsel) in obligacij e pa sepovikšajood i n p o I gold, od sto. Ta začasna prememba se ob novem letu. Na novo ustanovljeno društvo za podporo in da žu- preskrblj e vanje bolnih in onemoglih ljudi , to je, 26. dne t. m. prvi sem ima na sv. Stefana dan vso izkazbo drv, po umetniku letni drveni dohodek vse- občni zbor na strelišču ob 10. uri dopoldne, pri kte-ga gozdnega imetja preceni in po treh prisežnih možéh rem se voli vodstvo tega društva, kteremu želimo (po kompromisu) na upravičence razdelí in tako pravi prav vesel vspeh. gospodarski náčrt (Wirthschaftsplanj napravi, 1 1 ™ gozd vzdrží tudi za prihodnost ? — Res zelo da drug se klep ! žalibog, da je bil „ad acta" položen, kakor marsikak ■ «1 1 v v/ -m r. w m sem > Kakor „Triglav" piše, se izTrsta upanje kaže da se napravi železnica iz Ljubljane v Belak. Trse klep. Dopisnik me tudi praša Kje da bil, ko so nekteri po 120—130 voz drevés iz gozda žačanje in ondašnja kupčijska zbornica vidijo tudi njim prilega ta železnica bolj kakor una 7 da ki ixjixxx J^HIVJ^M m «Viuuun/q kjvjij aaaui uua , r%.l 10 nekteri nameravajo čez Pontablo v Videm, ali druga Tega nisem niti jez niti kak drug Senožečan do- čez Predil v Gorico. Bog daj srečo žili? živel ; ako dopisnik kaj tacega praša, kaže, da nima zapo- djansko pripomoć! 7 pa tudi prav padka v tem obziru Ko drevesec na enem vozu Je 120 130 in še veliko vec Kakor dozdaj bode „Triglav u 7 ki videl, je pa toliko Je s svoje voz Kolegu dopisnikovemu tudi ni na misel prišlo, da bi pisal! višine že mnogo luči prižgal po domovini naši na tišti mu bil povedal, žeška grajšcina po po V rhu g a v e m prizadetj da je seno- za naše nesrečne gozdne po g° ravnave še 100 oralov lepega in celega bukoveg zda 1862. leta přidala, in da se jaz za ohranjenje go- do 25. dne t. m. pošljejo naročila strani, ktera ne bere slovenskih časnikov, izhajal tudi ob novem letu, vreden domoljubne podpore. Dunajski nemški časnik „Zukunft" bode izhajal ob novem letu kot vsakdanji list. Naj se mu tedaj zdov pri vsaki priložnosti živo potegujem Da so meni trdne noge » 7 da se postavi na gozdne zadeve res pri sercu, se more dopisnik sam, ako mu je drago, iz več listov ..Novic" od 1861. ieta do današnjega dné, prepričati. 7 iz vec listov „Novic" od 1861 in iz „Napreja" od 1863. leta št. 20 Glediščina igra 79 Striček," dobro pošlo ven j ena 7 zborov le zdaj p ki Li ubij ki so podrl po gosp. Mir. Vilhar ju, in igrana v nedeljo v čitavničini dvorani, je přejela občno zadovoljnost od obilo zbra-nega občinstva. Gospodičini Prelihova in Nolijeva, ka-Kako važni so sklepi deželnih kor tudi gosp. Kobler, Drašler, Nik. Ravnikar, Zupančic (Kon. prih.) -ii 11, li ç ů a u p li i t u v laui y r\.ckuxj ov> o \j xu ixiiwjoí. x iovia ov o v vjv naiugu uv y i om o ui* tno iz stoka in joka, iz jeze in to- hvalo. Bila je to prva igra v 3 djanjih ladi kaže se še in mlajši Tisen so svoje naloge dovršili s zasluženo po- ki oiAJtvi* ill j i » ft a , i a jczic 111 iu- -L'iic* lkj va igia v u u j 11 j ± 11 , iu. Se je seh nemško-centralističinih li- predstavljala na čitavnicinim gledišču, pa se vendar gote stih 9 in se zleg po posebno po „Ost deutsch in 99 Pressi." Ako žole svoj razlivaj ) Radi bi Vam bili spolnili željo VaŠo, ako bi četrtine celega lista ne napolnila samo ena stvar. stari in mladi vršila tako dobro, da se tudi o tem vidi napredek či-šegi razkačenih tavnice naše. Tudi gospodje v orhestru, ki je pred in sred igreigral, so pod vodstvom Fabij ano vim občinstvu na hvalo godli. Vsak je zadovoljen zapustil dvorano narodnega veselja. Vred, 422 Omeniti imamo tudi še dveh prijetnih večero v, vem ki jih je „Sokol" napravil svojim udom in prijatlom. deželnih poslancev Ker se bojo kakih 14 dni preiskavale volit y ali so Kdor pozná izvrstni humoristični tajent gosp. Valentata nam bo rad verjel, da pod njegovim ravnateljstvom se suce stvar gotovo dobro, in tako je tudi bilo. Pa tudi tedaj prej o važnih bili po redu dovršen se Zbor h r v a š k ---- ~ - f ^ uu I IOVjUI/ , 01 pravah v zboru ne bode slišalo po pet deluj po srečnem poravnanj razpora seji 14. t. m. prevzvišeni škof Stross u LI V-/ KJ KJ U Y 14/I. r V/ %J V/ f V/ Vi V M X y JL JLJL vIA v J v ví v^jl iv a a v/ • JL W *J CV VA X ^ ^ ^ w ^ ^ • ^|J • ^ ^ ▼ u * HUVJ ii x KJ V-/ JL l gosp. Tisen je vrlo izpolnil svojo nalogo; pripeljal je majer v krásnem govoru svojo radost naznanja o tem prvikrat celó na pohlevni prostorček mnogoosebno pan- da se je loga in ljubav povrnila v narodno skupščino 9 9 tomimo, ki je izbudila mnogo smeha. Da so kolise ne- ki se more po tem nadjati srečnega izida. Cesarski kako neubogljive bile, naj jih prihodnjič okrega „Bren- manifest od 20. sept, imenuje modro in velikodušni delo Njih Veličanstva. Tudi ta zbor se ni še lotil dr c e lj .■■^■■■■l ^^^VPpmiipilHHBIHIPIIP^ Prihodnjo nedeljo ob 11. uri dopoldne se bode v čitavničini dvorani 64 ubozim šolarčkom, namreč 36 fantičem in 28 deklicam, delila popolna zimska obleka, ktero so dobrotljive gospé in gospodičine same napravile v zimskih večerih v čitavnici. Darovalo se bo ubozi pravnih zadev Ker kterim še zmiraj ni bilo jasno, kaj namerava ministrstvo Belkredij «* « A . % - — _ . _ 1/ Je posebne važnosti to, kar je vladini zastopnik grof La množící tuđi v se žansky o adresini debati govoril v pražkem deželnem zboru, rekši, da te poti zdanja vlada ne more, hoditi povrh kruha in sadja. Dobrotniki, ki kakor je postopalo prejšnje ministerstvo; spodletela je so darovali gradivo za obleko, kakor tudi udje čitav- poskušnja, da bi ničim se vabijo tej delitvi. se narodi pod klobuk enega državnega zbora djali; očitno se je pokazalo, da tisti zbor nikoli Po dozdanji navadi bo kat. rokodelska družba ni bil državni zbor. Vlada pred vsem hoče p o s p tuđi letos na dan sv. Stefana ob petih zvečer v dvorani deželne redute božični kres obhaj ala, pri kte- t občino tonomijo dežel (ogromni slava-klici) , svobodno Vlada hoče deželne zbore, ne da bi samo bol rem bodo družinski rokodelci v živih podobah skazo- nišnice oskrbovali (dobro! dobro!), ampak da so zidarji vali pet prigodb iz življenja ogiptovskega Jožefa in srečne svoje domovine, da tako bo domovina krepák pastirje pri jaslicah, zraven pa tudi slovensko in nem- steber vsej državi (slava!). Deželni posl so sko peli in deklamovali. Ustopnine se bo plaćalo 30 kr. s t ** . Afi- - mm * • • it I • 19. decembra 1865 Kursi na Dunaji v novem denarji met našo! Da bi mladiči s jim ne silil deželnega jezika; al komaj so dovršili pra- 5% obligacija od leta 1859 Državni zajemi ali posojila.lDru^e obligacije z lotrijami. voslovje ali zdravništvo ali šole za učitelj stvo jih pa hajd! Kreditni lozi po g. 100 g 119.00 v novem dnar. po 100 g. g. 66.6514 % % Tržaški lozi po 100 „ 108.00 že vidimo med kompetenti za kako službo V 5% narposojilo odi. 1854 „ 66.25(5% Donavsko-parabrod- deželi. Nadležno jim je bilo učiti se slovenskega je- pa so potem večkrat naj- zika, za kruhek na Kranjskem 5% metalike 4 \ % silniši berači, in če to kakor koli dosežejo so potem rojeni protivniki „ravnopravnosti narodne" in to zavoljo nevednosti svoje. Ako se tedaj taki učenci 4% 3% 2V/. 1% 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 63.75 ski po g. 100 57.65]Knez Esterhazy. po g. 40 51.00|Knez Salmovi po g. 40 41.00 IKnez Palfyovi po g. 40 54.50|Knez Claryovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 oprostujej o učenja slovenskega jezika s piškavimi vzroki, Obligacije zemlišn. odkapá. ne more se spolniti, kar terja pravica in kar tudi za- hteva sedanje ministerstvo, ?,da vsak uradnik mora znati (po 100 gold.) 5% doljno - avstrijanske g. 5 % ogerske • Grof Waldsteinovi po g. 20 il il il li li il li li 80.50 65.00 26.50 22.00 23.00 22.75 15.50 16.00 5°/o hrvaške in slovanské deželni jezik ne le po slabi besedi, ampak v pravilnem pisanji." Ako se tako dalje postopa, pregrešno se delà 5%krajnske, Štajarske, ki nam kraj ša narodne pra- koroške, istrijanske n li 82.00[^ro^^eB^ev^Čevi po g. 10 „ 12.50 66.50 Budimski . . 66.25 . po g. Denarji. 40 li 21.00 za tisti „circulus vitiosus", li Cesarske krone 84.001 Cesarski cekini g vice y češ y da „ne moremo nismo učili" ! Nadjamo se slovenski uredovati, ker se Državni zajemi z lotrijami. iNapoleondori 20 (frankov) 9 da naš deželni zbor svoj il glas po vzdigne zoper to, da šolniki podirajo, kar hoče zidati ministerstvo! Pa tudi od deželnega poglavarja pričakujemo, da bo iskreno pomagal ministrovim pravilom. Zájem od leta 1860 . „ „ „ 1860 petink. „ li li v 1839 . . . „ „ „ „ 1839 petink. „ 5% narodni od leta 1854,, 84.401S ou vr aindori 92.52|Ruski imperiali . , 139.25|Pruski Fridrikdori 134.251Angležki s ou vr aindori 81.50|Louisdori (nemški) Dohodkine oblg. iz Komo „ 18.00|Srebro (ažijo) li n li it n li li li 14.08 5.04 8.48 10.77 8.03 9.19 10.79 105.25 Noviear iz domaćih in ptujih dežel. v Og Kakor je bilo pričakovati, tako se godil so presvitlega cesarja sprejeli navdušeni. Govor 9 8 kterim je Njih Veličanstvo odprlo deželni zbor, izbudil občno pohvalo. „Zaupanje sem vam prinesel je rekel cesar Zitna cena v Ljubljani 16. decembra 1865. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 62. pajte tudi vi meni f Sprava oger- sk in y dežele z vso avstrijsko državo, je srčna moja želji a se doseže ta sprava, naj je pragmatična sankcija Fnave, po kterih se izvrši samoopravno banaške 4 fl. rež 2 fl. 78. turšice 2 fl. 52. sorŠice 2 fl. 90. 10. jpčmena 2 fl. 32. prosa 2 fl. 40. ajde 2 fl. oves 1 fl. 75. za bra podlog pravo ogerske in strijskib li zveza seh deželá av Loterijne srećke: Vse zdaj na tem, da pametni Og ne penj jib starodavnih pravic tako, ne P1 na d v oj (dvalizem) i ampak pre se Avstriji a bode država V Gradcu na Dunaji 16. dec. 1865: 50, 47. 30. 2. 83. 59 74, 14. 81. P vsem narodom , in močna po edinstv n ji ho y Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 30. decembra. Odgovorni vrednik: Dr. Jâïïez BieîWeis. — Tiskar in založnik : Jožef Blazfiife v Ljubljani.