55. številka.
Ljubljana, v petek 7. marca 1902.
XXXV. leto.
Ishaja vsak dan zvečer, izimfij nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman sa avstro-ogrsk« dežele aa vse leto 25 K, sa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 a, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poBiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veS, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
.Slovenski Narod1* telefon št 34.
.Narodna tiskarna1* telefon št. 85.
Izseljevanje Slovanov.
Zopet je prišel mesec, ko se bodo od Pontebe in Kormina vozili dolgi vozovi, natlačeni z italijanskimi delavci. Vsi ti delavci bodo dobili pri nas dela in zaslužka celo poletje, da preživljajo sebe in svoje družine v domovini. Vsako leto preskrbuje na ta način naša država 35 do 40.000 italijanskih podanikov.
Nismo sicer nevoščljivi siromakom, niti bi jim zavidali zaslužka, ako bi ga bilo dovolj tudi za domačine. A ravno to je prežalostno ter najbolj osvetljuje naš narobe-sistem, da mora vsako leto skoraj toliko avstrijskih državljanov za kruhom preko morja, ker ga ne najdejo na svoji rodni grudi.
Nedavno je izjavil v seji budgetnega odseka ministrski predsednik dr. Korber, da pripravlja vlada zakonski načrt, s katerim naj bi se zabranilo izrabljanje avstrijskih izseljencev po izseljevalnih agentih. Že to je nekaj, da je vlada vendar enkrat spoznala, da tako ne more iti dalje. Ali bo pa tudi ostala zvesta dani obljubi ter resno branila izselnike, pokaže nam bodočnost. Dosedaj vsaj ni znala ustrahovati najbolj proslulega izkoriščevalca avstrijskih izseljencev, znanega Italijana Silvija Nodarija. Ta je bil nedavno v Lvovu obsojen v trimesečni zapor. Sodišče ga je izpustilo do prizivne rešitve proti kavciji 5000 K. Tiček pa je ušel, pustivši kavcijo, kajti v treh mesecih mu njegov »posel« več nese kot 5000 K.
Za nas je važno vprašanje, ali in kako se bo izseljevanje omejilo, kajti največ izgubimo vsled izseljevanja Slovani svojih rojakov. Štiri petine vseh izseljencev iz Avstrije je Slovanov. Za nas je tedaj to vprašanje narodno vprašanje. Saj vidimo na Hrvatsko-Slavoniji, kako pojema naraščaj domačega prebivalstva vsled izseljevanja. Hrvaški statistik je izračunal, da morajo že po 50 letih na Hrvaškem priti domačini v manjšino, ako se bo poleg iznarodovanja nadaljevalo izseljevanje. Dočim so namreč v zadnjem desetletju v teh dveh deželah narasli Nemci za 1312°/,, Mažari pa celo za 30-31%, napredovalo je domače prebivalstvo samo za 8.96%.
Nič boljše ni glede izseljevanja na jugu sploh, posebno pri nas Slovencih. Res da še ne dajamo toliko odstotkov izseljencev, kakor Galicija in Severna Ogrska, a kdo nam je porok, da se ne bo v tem oziru tudi pri nas vedno hujšalo.
Vladna obljuba za odpomoč izseljevanja pa ni nikako zanesljivo zdravilno sredstvo, temuč le bolj preventivno. S samim ustrahovanjem agentov še ni do volj pomagano. Treba bi bilo vendar že enkrat misliti na ozdravljenje vzroka, ki tira naše rojake v negotovo bodočnost. Tako ozdravljenje pa je iskati le v pre-osnovi soc alne bede. Dunajska vlada je pač lahko uverjena, da se naši trpini ne podajajo na dolgo, drago in težavno pot preko morja morda le v razvedrilo in zaradi športa.
Mnogo je zakrivila tudi malomarnost avstrijske zunanje politike, da morajo naši izseljenci si iskati tako daleč zaslužka. Do predzadnjih let jih je lahko ostajalo na tisoče bližje svoje domovine, na Vest-falskem in Nemškem sploh. A od tam jih je zadnji dve leti iztirala nestrpnost nemške vlade. Nad 20.000 slovanskih delavcev iz Avstrije je bilo brez pravega vzroka pregnanih iz Nemčije. In kaj je storila naša vlada v njihovo obrambo V Prepustila jih je brez varstva in zadoščenja. Pruska vlada je tedaj provzročila avstrijskim izseljencem mnogo več krivic, kakor vsi agentje za Ameriko.
Vladi v prevdarek.
Iz Starega trga pri Ložu.
Minilo je več kakor mesec dni, kar smo položili v grob pokojnega g. župnika Ant. Ponikvarja. Marsikateri izmed nas odšel je s težkim srcem od zasute gomile ter vzdihnil: »Škoda moža, bil je sicer čmernega temperamenta, a pri vsem tem bil je vendar blaga, dobra duša«. Ni sicer naš namen, mu tukaj nekrologa pisati, ker je prvič za to že prepozno, drugič bi pa spadalo to v list, čegar sveta dolžnost bi bila o pokojnem kaj pisati, čegar smo pa zaman iskali v njegovih predalih. List, ki ima za razne častikraje, sumljive ter-cijalke in dvomljive katoličane vedno od-
prta predala, ni privoščil prostorčka, oziroma ni našel dopisnika, ki bi vsaj skromen nekrologček spisal o svojem večletnem naročniku, oziroma duhovnem so-bratu. Pa saj vemo, za katerim grmom tiči zajec! Hvaliti ga ne marajo, ker je bil premalo strasten klerikalec, grajati ga nočejo. Kakor rečeno, o tem pisati sploh ni naš namen. Ranjki je bil sicer pristaš nam nasprotne stranke, vendar mi spoštujemo tudi poštenega nasprotnika. Edina krivda njegova bila je ta, da je bil preveč popustljiv proti svojim kapelanom ter jim preveč prostosti pustil. Vzrok temu je bilo seveda zopet njegovo dobro srce, ker je rajše v miru živel, kakor v prepiru. Bil je veliko predober, preveč prizanesljiv in premalo energičen, in to je edina njegova krivda, ki jo moremo oponesti, katero mu pa radi odpustimo, samo da bi ga še med seboj imeli. Toda preidimo sedaj k stvari. — Kdo bode njegov naslednik?! To vprašanje potisnilo nam je pero v roko! Cuje se že mnogo, seveda gotovega ne vemo nič, ker fara niti še razpisana ni. Pač pa se govori, da je šlo več katoliških stebrov iz naše doline do knezoškofa prosit, da bi župnikom imenoval zloglasnega Petra Hauptmana. Škof, kakor se govori, jim je za svojo osebo z veseljem obljubil, vendar je z žalostjo priznal, da župnika ne ime« nuje on, ampak c. kr. deželna vlada. In do te se sedaj zaupno obračamo, na njo se zanašamo, njo prosimo, da ako ji je res za v naši dolini toli potrebno slogo in pomir-jenje tako razburkanih razmer kaj ležeče, naj nam pošlje moža čistega, mirnega značaja, ki bode imel voljo in zmožnost, med farani razvneto sovraštvo ublažiti in ljudi med seboj zopet sprijazniti in pomiriti. Pošlje naj nam aposteljna miru, ne pa podpihovalca sovraštva in provzroči-telja takih žalostnih razmer kakor so sedanje. Po naših mislih mora biti župnik in vrhovni dušni pastir tako velike fare, v kateri živita dve stranki, mož čistega značaja, stoječ nad strankami, on bi moral biti saj neomadeževane preteklosti. A vsega tega bi pri ljubljencu našega škofa zaman iskali. Sicer so nekoliko zatemneli razni slabi spomini na tega junaka, a pozabljeni niso in ne bodo nikdar, dokler ne izumrje
sedanji rod v naši fari. Celo njegovi najožji pristaši ga z ozirom na te spomine ne spoštujejo, ampak se ga le boje. A spoštovanje iz bojazni ni pravo spoštovanje Mož s tako omadeževano preteklostjo ne more in ne sme biti naš župnik. Ali so mari pozabljene one noči, v katerih je on prekvartal in prekegljal ter marsikaterega družinskega očeta zapeljal k prepovedani igri? Še danes občutijo ti nesrečni zape-ljanci zle nasledke teh iger. Znan nam je dober posestnik v fari, kateri je ves za vole skupljeni znesek v Petrovi družbi zaigral in kateri mora sedaj v tujem svetu, v Ameriki delati pokoro za svojo lahko-mišljenost, h kateri je bil sicer zapeljan, a njegov zapeljivec se naslaja v obilnosti. Kdo bode pozabil prizorov, ko so skrbne žene in žalostne matere hodile trkat na zaklenjena vrata kaplanove sobe, kjer je sedanji osrečevatelj ložko doline, blagi gospod Peter, z njihovimi možmi in sinovi cele noči presedel pri prepovedani igri. Koliko eksistenc, koliko kletvine, koliko osebnega sovraštva ima ta človek na vesti!!! Srce se nam zgraža pri spominu na vse to. Kaj naj povemo o izpolnjevanju njegovih stanovskih dolžnosti? Predaleč bi zašli, ako bi hoteli govoriti o zanemarjanju njegove službe. Njegovo prvo in najljubše opravilo je lov, potem pride kon-sum, posojilnica — dolgo nič — potem cerkev in slednjič šola. Preobširen bi postal naš dopis, ako bi hoteli navesti n. pr., kako so mrliči pokopavajo, kako se šola oskrbuje itd. itd. To prihranimo si za prihodnjič, ako bi to ne zadostovalo, kar smo tu povedali. Tak človek torej naj bi postal naš župnik?!!! Ali se hoče s tem imenovanjem res zatreti ona prava vera, ki živi v srcu našega dobrega, a zaslepljenega in zapeljanega kmeta? Sploh pa, kakor nam je vsem znano, Hauptman niti župniškega konkurza nima. Kaj se ta tako lahko in hitro naredi?? Ali ni ^ rejših, zaslužnejših, neomadeževanih župnikov, kateri bi v resnici zaslužili tako faro dobiti?! Prosimo torej c. kr. deželno vlado, naj nam pošlje moža, ki bode stal nad strankami in ki bode sedaj obstoječe razmere ublažil, ne pa še poslabšal in razburil. Odkrito rečeno, mi ne bi Petra vzlio
LISTEK.
Po jednem letu ...
Motimo se, ako gledamo smrt vedno pred seboj, ko je vendar že večinoma za nami.
S e n e c a.
.... V preteklost zrem in gledam pri oknu svoje sobe, kako se visoko gori nebo pooblačuje in se izza temnih bežečih oblakov prikazujejo množice lučic. Prav daleč tam za gorami pa se sveti horizont še od zatonelega solnca.
Moje misli pa so že dalje — daleč tam v ljubi domovini, kjer se zibljejo nemirni valovi bistre Save.
Pred letom je bilo, ko sem klečal v sobi, v kateri je na belih blazinah ležalo mirno truplo. Popolnoma rumenkasti obraz z nekako senco okoli usten in očij kazal je tiho, a grenko zado-voljnost, katera me je pa pretresovala grozno.
In te oči!
Gledale so me, kakor da bi mi tožile prestano bol in iskale pomoči. Poljubil sem jih ter s strahom bežal na prosto.
Sedaj so bila vrata za manoj zaprta
in moje prsi so dihale sveži zrak. A resnica me je preganjala in kričala: tam leži tvoj oče, oče, katerega si ljubil in kateri se ne prebudi nič več! Tihi glas v mojem srcu me je silil zopet notri, da bi še enkrat bral iz njegovih oči, še enkrat poljubil ga. A če sem pogledal vrata, meje stresal mraz, kakor da bi tam notri bila zaprta nesreča; bal sem se odpreti, ker potem bi stopila vun, tiho in grozno . . . Zakril sem si obraz in se obrnil od vrat
Ko sem se malo vzdramil in slišal iž sobe moliti: . . . »ob naši smrtni uri«, sem nehote vzdihnil »Amen«.
Zopet sem bil v sobi — pred mrtvaškim odrom. Sedaj pa nisem videl več dražega obličja svojega očeta; rakvo so zaprli. Sveče so gorele ob njej in plapolale tako nemirno, da so se stegovale sence po črnih stenah kakor strahovi, ki so me hoteli zadušiti v težkem zraku.
Ljudje so prihajali in odhajali, mrmrali tiho med seboj ter se vrteli s strašljivimi koraki. Vsi so mi stiskali roko, govorili nekaj nerazumljivega, delali tužne obraze in zopet odhajali.
Vsak trenutek sem hotel skočiti kviško, odbiti pokrov rakve ter poklioati očeta. A če sem pristopil bližje odru, steg-
nile so se zopet sence plapolajočih sveč in kakor nevidni duhovi stegali svoje suhe roke črez svojo posest. Zbežal sem v kuhinjo, kjer je zdihovala moja mati in sestra. Jokali sta.
Zakaj jaz nisem mogel jokati?
Niti jedna solza mi ni pritekla. Govoril sem sam sebi: najdražje na svetu si izgubil, največja nesreča te je obiskala, nikdar več ne vidiš očeta. — Jokati nisem mogel.
Le neko praznoto sem čutil v srcu, kakor da bi mi kdo vse žile prerezal.
Dvorišče se je pričelo polniti. Znanci in tujci, prijatelji in sorodniki so prihajali. Vsi so bili črno oblečeni in bele robce so nosili k očem.
Notri v sobi pa so ropotali in pre-mikovali. Pri vsakem najmanjšem ropotu jokali so v kuhinji močneje, a jaz sem stal okamenel — saj sem vedel, da nimam solz, da je v meni vse mrtvo.
Tudi ko so nas poklicali in smo stali zadnjič pri rakvi, so bile moje oči suhe in slepe. Ko pa je zapel duhovnik žalostno pesem, ter so drugi molili, stresel sem se, kakor da se mora sedaj dogoditi nekaj groznega.
Potem so dvignili rakvo, počasi in zibajoče so se premikali črni možje s težo na rami. Mehanično sem gledal stoječe ljudstvo, pozabil na vse, kar se je godilo okoli mene . . .
Prebudil sem se iz te omotice, ko sem videl rakev izginjevati v črno, sovražno zemljo. Vedno globokeje in globo-keje je izginjala izpred oči. Kamenje je padalo na deske, grozno so zveneli ti glasovi na moje uho. In ko so vlekli vrvi z jame in so se iste z bobnečim ropotom dvignile ob rakvi, domislil sem se, da je tu notri človek, mož, ki me je ljubil nad vse, za-me trpel in delal ter da ga nikdar več ne bom videl, — tedaj pričel sem jokati.
In potem je bilo končano vse. Odpeljali so nas domov v zapuščeno hišo, kjer je vse strašno prazno, ko v jeseni golo drevo.
Danes mislim na ono nesrečo in jokam. Zakaj nisem v dragi domovini, da bi poljubil zemljo, v kateri počiva drago truplo!
Tja v daljavo zrem, daleč, daleč za gore, kjer se od zatonelega solnca rudeči daljni in širni horizont. A. S.
temu, đa bi bil imenovan, nikdar naSim župnikom smatrali.Torej videant consules!! Več miruieljnih fapanov.
V LJubljani, 7. marca. Državni zbor.
Dnevni red od prejšnjega dne se je v včerajšnji seji nadaljeval. Najprvo se poda več interpelacij in predlogov. Posl. Walz predlaga vpeljavo fakultativnega sežiganja mrličev. Poslanec Schonerer vpraša zaradi delokroga slovanskih ministrov deželanov ter zahteval, da se imenuje tudi za Nemce tak minister. — K dnevnemu redu govorijo poslanci: May-reder, Eldersch inStraucher. Nato se podrobna proračunska razprava pretrga ter se preide k poročilu odseka o tržaškem izjemnem stanju. Poročilo uvede posl. Puchs. Potem govorijo poročevalci manjšine: Ellenbogen, Spinčić in Hortis. Razprava se danes nadaljuje.
Program drž. zbora.
Predsednik drž. zbora in dr. Koerber sta zopet obupana. Delo noče dalje, debate so brezkončne, a program tekočega zasedanja je še ogromen. Debata o proračunu notranjega ministrstva bo trajala morda še do srede. Potem pridejo na vrsto ceste in vode. o katerih se bo govorilo mnogo. Proračun domobranskega ministra izzove tudi več govornikov, največ pa proračun naučnega ministrstva. Tedaj se pojavijo narodnostna nasprotstva poostrena. Ta proračun se dožene komaj do Velike noči. Vmes pa se mora dovoliti še proračunski provizorij. Po praznikih — počitnice se začno 22. marca in bodo trajale vsaj do 8. aprila — pridejo na vrsto predloge glede mednarodne trgovine, glede davka na vozne listke, glede podržavljenja drž. železniške družbe in severnozahodne železnice. Tudi dunajsko mestno posojilo se mora še dognati. To vse izpolni čas do srede maja. Volitve v delegacije se bodo vršile bržčas v zadnji seji pred velikonočnimi počitnicami.
Dolžnosti uradnikov.
V debati o proračunu notranjega ministrstva se je oglasil dr. Korber, da brani notranjo politično upravo ter da zavrne očitanja glede postopanja uradnikov. Najprej je branil plemenitaše v politični službi ter dejal, da jih je pač zato več, ker se oglasi plemenitašev večje število kot ple-bejcev. Zakaj pa jih je več, zakaj silijo plemenitaši v politično službo in zakaj se ji plebejci odtezajo, tega Korber ni povedal. Pa saj tudi ni treba! Znano je, da je v Avstriji plemstvo najboljše spričevalo, da plemenitaši najhitreje avanzirajo. Korber je nato govoril o objektivnosti, popoini nepristranosti uradništva. Samo svojo dolžnost naj vrši ter naj svojega prepričanja agitatorično ne kaže niti v uradu niti v javnosti. Od ministrov do pravnih vežban-cev mora veljati načelo: narodna nepristranost in politična objektivnost. Kdor pa kot uradnik politizira, ve, kakšna usoda ga čaka. Korber je govoril prepričevalno, grozilno in ginljivo idealno, toda besede ostanejo mrtve, če so bile tudi predavane še s tolikim patosom, ako jim ne slede dejanja. Slovani se bore že od nekdaj proti birokraciji, ki je največja nasprotnica enakopravnosti. Birokracija, od ministrstva do zadnjega okrajnega glavarstva, Slovanom ni vselej nepristranska. Vso administracijo avstrijsko napolnuje duh politične oportu-nitete. Uradništvo, zlasti najvišje, je večinoma povsod politično, a ne tajno, nego očitno. Zgodovina političnih bojev avstrijskih Slovanov kaže nepretržno verigo neobjektivnosti nemškega uradništva, in Slovenci imamo že od nekdaj najhujše borbe proti samovlastnosti ter politični pristranosti posameznih političnih in sodnih uradnikov. Na Koroškem, Štajerskem, Primorskem in tudi na Kranjskem je bilo že ne-broj činov, ki so dokaz, da so v dejanju Korberjeve besede ostale doslej večinoma še nedosežen ideal! Birokracija ni in pač ne bo Slovanov ljubila nikdar.
Ponesrečeni poskus ustaje v Srbiji.
V Srbiji se zgodi vedno kaj posebnega. Židovski listi imajo tako vedno dovolj snovi, da blatijo to nesrečno slovansko državo. Ker kralj ne dobi potomca, postajajo pristaši Karagjorgjevićev zopet predrzni in upajo, da se kralj hote ali nehote umakne. Tak Karagjorgjevićanec je hotel te dni vreči kralja s prestola, pola-
stiti se vojaške diktature in potem posaditi na prestol Karagjorgjevica. Mol je hotel biti junak, a je postal le tragikomična figura za petkrajcarske romane. Rade Alavantić je Sel v čolnu s 4* (!!) tovariši iz Mitrovice preko Dunava ter se na bregu preoblekel v staro uniformo srbskega generala. Igral je v Šabcu nad-zorujočega komandanta, prisilil oborožene iinancarje, da so se mu pridružili, se je polastil gasilnega društva in prišel v orožniško vojašnico. Upal je, da preslepi in potegne za seboj vse, kar nosi v Šabcu puško ter jo potem udari proti Belem-gradu. Mislil je, da se mu med potjo pridružijo vsi malkontenti in Karagjorgjevi-čanci. Nadejal se je, da se dvigne splošna ustaja, ki Obrenovićem napravi konec. Toda stotnik Nikolić je vprašal laži-gene-rala po legitimaciji. V odgovor je Alavantić nanj ustrelil. Zadel ga ni, a zadel je stotnik in Alavantića ustrelil. Tovariše so aretovali. S tem je ponesrečena ustaja tudi končana. Karagjorgjeviči si morajo sedaj poiskati boljšega in spretnejšega junaka; s pustolovci ne opravijo ničesar. Židovski listi poročajo sedaj še, da Aleksander Drago zanemarja in da se zabava z njeno mlajšo sestro Heleno. Slovanski poročevalci trdijo, da je tudi to laž. Vojna v Južni Afriki. V angleškem parlamentu je predložil vojni minister Brodrick vojni proračun ter popisal razmere pri armadi. Za Južno Afriko se je odposlalo 550.100 konj. Nobene nade ni, da bi se mogla armada zmanjšati, kajti Indija jih potrebuje vedno več, v Južni Afriki pa je treba ostati pri sedanji moči. V Angliji se je moglo med vojno nabrati le 45000 mož. Vsi drugi so prostovoljci in najeti vojaki. Odslej bo vojaška doba trajala 3 leta, v reservi pa bo vsakdo 9 let. Kdor hoče, pa more služiti 8 let pri armadi in 4 leta v reservi. Plača se zviša na 1 K 20 vin. na dan, oni vojaki pa, ki se zavežejo služiti 8 let, dobe 1 K 80 vin. na dan. Da se vzdrži armada na dosedanji višini, treba dobiti še 50.000 rekrutov; tekom časa pa mora znašati re-serva do 175.000 mož. Na leto bo veljala ta vojska v Angliji 24 milijonov kron, v Indiji pa 17.7 milijonov kron. A tudi prostovoljci in meščanske garde morajo imeti svojo reservo. V koloniji je mogoče rabiti le najete vojake, ker je domačih premalo. Najnovejše politične vesti. Deputacij a sodnih kanclistov in zemljiščnih knjigovodij je bila včeraj pri finančnem in pravosodnem ministru prosit za ustanovitev 8. činovnega razreda. Oba ministra sta obljubila upoštevati prošnjo. — Tridentinski deželni poslanci protestujejo proti na-mestniški naredbi, s katero se brez de-želnozborskega privoljenja odkazuje provizorno nadaljno pobiranje deželnih doklad.
— Pri kronanju š p a n s k e g a k r a 1 j a bo zastopal našega cesarja nadvojvoda Ev-gen. — V podpiranje mladega španskega kralja v vladnih poslih za prva leta se sestavi baje tajni svet, obstoječ iz kraljice, nadškofa toleškega, zborničnega predsednika in bivšega ministrskega predsednika. — Za trgovinske zveze s Črno goro in Albanijo se snuje v Milanu posebno društvo. — Zaprli sov Carigradu več častnikov,med njimi Šakir pašo in Nazim pašo. Prijavil jih je načelnik vohunstva Fehni paša. — Vrnitev otomanskih dijakov iz Francoske odreja sultanova najnovejša irada.
— V Macedonijo se je podalo po naročilu bolgarskega komiteja več bolgarskih čet. — Alavantić, ki je poskušal v Ša-bacu punt, se zove prav Milan Radova-nović ter je služil svoječasno kot nadpo-ročnik v srbski armadi. Orožniški stotnik Nikolić, ki je prekucuha ustrelil, je bil z istim dnem imenovan majorjem.
Dopisi.
Iz Dramelj. Nezadovoljnostjo začetek napredka, in ker smo mi Dramelj-čani v marsičem — sodimo, da ne po krivici — s svojim župnikom nezadovoljni, torej že začenjamo napredovati. Naša zaslovela farovška sirota je bil sicer že večkrat »po svojih zaslugah« v »Slov. Narodu« ocenjen, a možicelj ima prav debelo kožo; dokler se ga pusti pri miru, kadar polni svojo nikdar nenasičeno bisago, dokler se pusti pri miru farovško jungfravo Trezo
ter znano njegovo »prijateljico«, prenese vse. Jako rad pa čuje hinavske besede našega »mušterlererja«, ki ga nič drugače ne imenuje kakor: »Naš ljubi ata«, zato pa se sme dotičnik v postu vsak petek, ob kvatrah pa eelo trikrat na teden najesti v farovžu »štokfiša«. Farovška jung-frava Treza je do redkih farovških prijateljev radodarna, pozna manire in svet, saj se sama ponaša, da je flosarskega pleha z Mozirja ter je v mladih letih pre-letala Trst in brezmala vsa dalmatinska mesta, dokler ni našla po burni mladosti mirno zavetje v Dramljah pri Podhost-niku. Ta pa je znal ceniti Trezine vrline že kot nekdanji kaplan v Mozirju. Trezika je bila takrat pri svojih stariših čedna punca, brhka in zvita kakor mačica, zraven pa »postrežljiva natakarica« (to zadnje je Podhostniku najbolj ugajalo), Podhost-nik pa je še zdaj »saubr pubič«, mali krof mu nič kaj ne škoduje na ugledu, njegov »krvavo zaslužen« cvenk zakrije marsikatero napako. In tako ste se znašli te dve blagi duši. Treza pa je tudi res za vsakovrstno uporabo. Podhostnika napade n. pr. večkrat »krč« in »ona« pozna za to župnikovo nadlego najprimernejša sredstva, da baje vselej pomaga.
Našega Andrejca zdaj v tem žalostnem postnem času najbolj pečejo — ne njegovi neštevilni grehi — ampak ravnokar došlo potrjenje občinskih volitev, ki so se pa vršile že lansko leto ob veliki noči in ob katerih je hotel »v kozji rog vgnati« kar celo drameljsko občino. Sirota Andreje hoče zmagati pri volitvah in še tega ne ve, kako se izpolni navadno pooblastilo za obč. volitve! Ko pa je po volitvah spoznal Andreje, da je bil v kozji rog vgnan pravzaprav on sam in ta peščica njegovih nerazsodnih podrepnikov, je začel rovati zoper veljavnost volitve. A Andrejcu niso pomagale nič vse nesramne laži in zvijače, niso mu pomagali njegovi poti po fari, ko je zaman poizvedoval pri svojih pajdaših po dokazih za neveljavnost volitve, nista mu pomagala dva pota na zaslišanje pri okrajnem glavarstvu v Celju, namestništvo v Gradcu je v dobi 9 mesecev natanko preiskalo vso zadevo, izpodbilo vse slamnate dokaze zoper volitev in taisto odobrilo. Namestništvo bi šlo gotovo Podhostniku na roko, ako bi le zrnce resnice našlo v njegovih bedastih pritožbah, tako pa ni moglo odobriti lažij in zvijač, če jih tudi župnik Pod-hostnik spravlja na dan.
Odgovor namestništva je kar polomil župnika. Mislili smo v začetku, da se bo naš preljubljeni Podhostnik kar snedel od jeze, žvižgal je (to navadno dela, kedar se hudo jezi, in to je tako vsak dan in ves dan) kakor naj strup enejši gad iz zasede. Seveda udriha za to tem besneje po raznih ljudeh in listih, ki razkrinkujejo njegove čednosti. Koje neki zavedni občan, ki se noče podvreči župnikovemu jarmu v stvareh, katere Andreje ravno toliko razume kakor koza razne bratovščine in škapulirje, in katere ga čisto nič ne zadevajo, poslal po listke za velikonočno spoved, je župnik dotičnika osebno zahteval k sebi, da se imata kaj več zmeniti. Isti se predrznemu župnikovemu pozivu ni odzval, ker gre lahko k spovedi tudi brez listka in se mu gnusi, ako župnik celo spoved in spovedne zadeve vlači v nečedno gnezdo svojih strankarskih, strastnih, nekrščanskih del.
In tako se je končala ta huda borba naših obč. volitev, pravica, naprednost sta zmagali, laži, neumnosti in zvijači pa se je zavil grešni vrat — upajmo, da v naši občini za vselej. Županom je izvoljen mlad, napreden kmet Mastnak, katerega župnik ne bo vgnal »v kozji rog«.
Mimogrede moramo še omeniti, da je pri celi tej zadevi občinskih volitev pogorel tudi naš »brumni Alfonz«. Sicer si z župnikom drug drugemu očitata sko-post, farovška Treza je sama večkrat rekla, da se Alfonz zaradi same skoposti še nikdar ni najedel, župnik pa je nekdaj pri njem kupil za krajcar žebljiček za uro, v Šent Jurju pa je enakih žebljičkov dobil kar 12 za krajcar, kakor to Podhostnik povsod raznaša, a kjer se gre za povspeševanje Podhostnikove neumnosti, mora pač biti Alfonz zraven. Lansko leto je po izgubljenih volitvah kar razoglav letal ves dan v farovž, isti dan se je pod predsedni-štvom župnikove »prijateljice« vršilo pri Alfonzu posvetovanje   zoper takratnega
kaplana, ker se je predrznil voliti pametne može — in zdaj vidi, da Podhostnikovih neumnostij nihče več ne mara odobravati.
Našemu župniku pa prijateljsko svetujemo, naj se drži rajše svojih psov, maček in Treze, drugo pa naj le mirne vesti prepusti zmožnim ljudem.
Izpred sodišča.
Včeraj je predsedoval obravnavam porotnega sodišča g. deželnosodni predsednik L e v i č n i k. Vršile sta se dve obravnavi; zagovornika sta bila gospoda dr. pl. Wurzbach in dr. A chaz h i z h.
1. Umor na Igu. »Ižanska kri nikol' ne fali . . .« pravi stara pesem; in istinito: vroča, hitro razburjena je kri Ižancev, potomcev kmetskih puntarjev prejšnjih decenij. Na obtožni klopi sedi Janez Karlin, 50letni konjarski hlapec z Iga, tožen radi hudodelstva umora. Stvar se je pričela, kakor marsikatera nesreča z žganjem in se končala s smrtjo umorjenega, mladega hlapca Franceta S t e r k a. Dne 18. januvarija so pili v krčmi »špirit«, za katerega je dajal neki mešetar. Potem so se, seveda pijani, pripravljali spat. Toženec je imel posteljo pripravljeno pri peči, Sterk pa na klopi. Zadnji pa bi bil še rad pil in zahteval je od toženca pijače; pri tem se je večkrat zvalil na istega, tako da sta se končno radi tega skregala in stepla. Krčmarica jih je ves čas mirila; a ko je toženec Karlin dobil udanec v obraz, je vskipela njegova ižanska kri, zaklical je: »Nobenega ne boš več udaril«, pobral oster in dolg nož z mize in predno se je moglo zabraniti, je skočil k Sterku in suval v tega z ostro klinjo. Sterk je prvi sunek pariral z roko, katero je nož skoz in skoz predrl; potem je omagal in Karlin ga je sunil dvakrat naravnost v srce, — par minut in mladenič je bil mrtev. Storilec je šel potem mirno spat in bil drugi dan aretiran, ko je ravno proti Ljubljani korakal. Smrt nesrečne žrtve je nastopila po spričevalu zdravnikov radi srčnih ran ; zadel je morilec svojo žrtev tem bolje, ker je kot konjarski hlapec vajen noža. — Porotniki odgovarjajo na vprašanje, če je toženec kriv umora, z »Ne!« Na vprašanje uboja pa soglasno »Da!« Sodni dvor obsodi Karlina na pet let težke ječe z 1 postom vsak mesec in temnico ter trdim ležiščem vsakega 18 prosinca.
2. Tat v farovžu. Našim čita teljem bodejo še v spominu one predrzne tatvine, ki so se vršile* meseca prosinca t. 1. v stanovanju g. stolnega vikarja Zamejca in potem v stanovanju monsignora prof. Zupančiča. Mladi tat 18 letni, v Cerkljah rojeni in doslej nekaznovani Ivan Pogačar je včeraj stal radi teh tatvin pred porotniki. Fant je hodil 5 let v gimnazijo, bil 6 mesecev zapisnikar pri kazenskem sodišču in končno diurnist pri dr. Jamšku v Litiji. V Litiji je imel 35 gld. mesečne plače; to mu je bilo seveda premalo. Radi tega je poneveril svojemu gospodarju večkrat koleke, iste prodal in zapil. Poleg tega je jemal od strank denar, ne da bi ga zapisoval. Črez 3 mese.ee je dr. Jamšek Pogačarja odpustil dne 12. decembra. Ta je prišel v Ljubljano, žejen in lačen in se spravil najprvo na ubogega stolnega vikarja Zamejca. Ta ima v svojem stanovanju dvojna vrata; med vrati pa je temni prostor. V tem prostoru se je dne 9. prosinca Pogačar skril. Na večer je šel g. Zamejc iz stanovanja, zaklenil pa po svoji navadi le vnanja vrata. Tako je bilo navihanemu ptičku mogoče priti v stanovanje. Pobral je 320 K in šel zopet med vrata. G. stolni vikar je prišel domu in zaklenil zopet le notranja ' vrata. Gospod stolni vikar je prišel domu in zaklenil zopet le notranje vrata, — ptiček jo je popihal. V enemu tednu je zapil v veseli družbi ves denar, si kupil površnik, katerega je potem zopet prodal, in — zopet je v njegovem žepu zavladata suša. Kaj storiti? Pri Zamejcu se mu je dobro posrečilo; poskusil je torej zopet v tistem krogu, kjer so mu razmere dobro znane i. s. je obiskal dne 17. prosinca prof. bogoslovja g. Zupančiča. Sel je v njegovo stanovanje in povprašal po doktorju Lampetu. Ker istega ni bilo, se je poslovil; mesto da bi pa šel iz sobe, se je skril v temni predsobi in čakal, da se je profesor na večer odstranil iz stanovanja in zaklenil vrata za seboj. Pobral je hitro 700—800 K in čakal. Profesorjeva dekla, modra Urša Koderman iz Moravč, je prišla odpret in zagledala med vrati tujega človeka; zavpila je prestrašena in z odprtimi usti gledala za ptičkom, ki jo je prav naglo popihal črez stopnice. In zopet se je pričelo pijančevanje. Pogačar se je peljal v Celovec in tam krokal v družbi nekega »lumpa prve sorte«, Alojzija Lindla. Ta mu je pri krokanju vkradel cekin in Pogačar ga je tožil. Kot priča zaslišan se je izdal za vinskega agenta tvrdke Bolaffia in dejal, da je bil v Ce lovcu »auf Geschaftsreisen«. S tem je izvršil goljufijo in bil je tožen radi tega delikta, radi tatvine in poneverjenja. Omenimo še, da je zopet v 8 dneh zabil vso ukradeno svoto torej 800 K. — Porotniki so potrdili vsa vprašanja in sodni dvor
je obsodil Pogačarja na 5 let težke ječe poostrene s postom. Med obravnavo se smejejo v prostoru, določenemu za poslušalce, nekdanji njegovi »Saufkumpani« in tudi on se jim smeje v slovo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. marca.
— Deželnozborske volitve ne Goriškem. Klerikalci so se z vso silo vrgli na tolminski okraj. Duhovščina je kar znorela in je uprizorila najstrahovi-tejšo agitacijo. Deluje se z vsemi, tudi najzavrženejšimi sredstvi, kakor pač znajo samo klerikalci. Pri tem pa še vedno nimajo kandidata. Čuje »e, da je dr. vitez Tonkli odklonil ponuđeno mu kandidaturo, kar je samo naravno, saj bi sicer vsakdo moral dvomiti na osebni dostojnosti dr. viteza Tonklija. Zdaj bi klerikalci radi vlovili nekega c. kr. uradnika v Gorici, da bi kandidiral, a tudi ta se brani.
— „Učiteljski dom". Na Koroškem ni slovenskih ljudskih učiteljev. Pre-ogromna večina učiteljstva je nemškega mišljenja in nasprotuje z vsemi močmi slovenskim narodnim prizadevanjem. Slovenski rodoljubi so vsled tega že mnogokrat mislili, kako bi se dalo odpomoči temu nedostatku, ali sredstva niso našli. Odpomoči bi se temu dalo pač samo s primerno reorganizacijo celovškega učiteljišča. Za časa grofa Thuna je bila taka reorganizacija že obljubljena, a se ni izpolnila, ker je »Slovenec« stvar spravil v javnost in s tem provzročil od nemške strani tak odpor, da se vlada ni upala svoje obljube izpolniti. Sedaj hočejo v Celovcu ustanoviti nekako učiteljsko semenišče, v katerem naj bi učiteljiščniki stanovali in kjer naj bi se v njih »vzdr-žavala ljubezen do katoliške vere, ljubezen do materinega jezika in do avstrijske domovine«. Kdor bi hotel soditi po tem, kar piše »Mir«, bi utegnil res misliti, da ima ta učiteljski konvikt namen vzgojiti narodne učitelje, toda nam se zdi, da je narodnost tukaj zopet le plašč, s katerim se pokrivajo drugi nameni. Mej koroškimi Slovenci je narodno gibanje že skoro docela ponehalo in se narodna čutila ljudstva samo še izkoriščajo v pro-apeh klerikalizma. In bojimo se, da tudi učiteljski konvikt nima druzega namena, kakor vzgojiti klerikalne učitelje za boj zoper moderno šolo, ne za boj za slovensko šolo, a narodni moment se le povdarja, ker se tako laglje deluje za ta namen. Sicer pa je pričakovati de-tajliranejših poročil o tej zadevi in tedaj se pač pokaže, v koliko so bile naše zle-slutnje utemeljene.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes se ponavlja Rossinijeva opera »Teli«; v nedeljo popoldne ljudska predstava ob znižani ceni »R okovnjači«, zvečer opera »Teli«; v torek premijera narodne igre v 4 dejanjih s petjem »Divji lovec«, spisal Fr. S. Finžgar, pevske točke priredil V. Sachs.
— Nemška šola v Domžalah.
Piše se nam iz Domžal: V št. 51. »Slov. Naroda« poroča neki dopisnik iz Stoba pri Domžalah, da so obč. možje pri zadnji seji sklenili, povišati obč. doklado v korist nemške šole. Resnici na ljubo in v odgovor dopisniku bodi povedano, da je bilo pri obč. seji dne 17. januvarja 1902 v navzočnosti vseh obč. odbornikov predlagano, naj se obč. doklada zviša in naj se dotični denar pobira jedinole za povečanje naše domače slovenske šole, da bi se razširila v petrazrednico. Ta predlog je bil tudi sprejet, nikakor pa ni res, kakor piše do pisnik, da se doklada zviša za nemško šolo. Toliko v pojasnilo z dostavkom, da je zapisnik obč. seje vsakemu na razpolaganje. Želeti bi bilo, da tudi »Slovenec« n »Gorenjec«, ki sta v istem smilu pisala, kakor »Narodov« dopisnik, svojo zmoto jpopravita.
] — Nagloma umrla je v Vipavi mizarjeva žena Marija Vukovič. Ker se sumi, da je umrla vsled zastrupljenja, se i& začela sodna preiskava.
— Cerkveni tat. V Gorici so aretirali v kapucinski cerkvi človeka, ki 5i je tatvino po cerkvah izbral kot speci-ftliteto. Zove se Franc "VVerman. Okradel I6 cerkev na Kostanjevici pri Gorici in ttolno cerkev v Gorici pa tudi več cerkva a» Dunaju.
— Pri občinskih volitvah v
Radencih pri Radgoni so imeli letos prvič boj in sicer so ga provzročili lastniki ondotne slatine, ki so se šele pred nekaj leti naselili v tej občini. Slovenci so zmagali v drugem in v tretjem razredu, v prvem pa so propadli.
— Nezgoda na lovu. Bivši vratar na južnem kolodvoru 731etni Ludovik Praunseis, stanujoč na Dunajski cesti, je bil včeraj popoludne v družbi lovskega čuvaja Ivana Babnika iz Zadobrove št 6 na lovu pri Devici Mariji v Polju. Po končanem lovu sta šla Praunseis in Babnik za vrtnim zidom za deželno norišnico skupaj, noseča puški na ramah tako, da so bile cevi obrnjene navzdol. V bližini norišnice se je poslovil Babnik od Praunseisa, ta pa je segel v žep po denarnico, da bi dal Babniku napitek. V tem hipu pa se je sprožila puška, ker je najbrže Praunseis zadel ob napetega petelina na puški, počil je strel in Babnik se je zgrudil na tla, zadet v levo stegno in tudi v trebušno votlino. To je bilo ob 1/,5 uri. Poklicali so dr. Divjaka, ki mu je dal prvo pomoč, ob-jednem pa telefoniral po rešilni voz na rešilno postajo v »Mestnem domu«. Z rešilnim vozom so pripeljali Ivana Babnika v deželno bolnico, kjer so zdravniki konstatirali, da ima dve kosti prestreljene. Upanja je malo, da bi se ga obdržalo pri življenju. Slučaj je še, da ni povzročil strel večje nasreče, kajti v bližini dobrih 10 korakov opravljalo je pet zavodnih bolnikov poljska dela, ki so bili osuple priče razburj ajočega prizora, čas bi že bilo, da pride tamojšnji lov iz rok raznih nedelskih streljačev, kateri se kaj malo pomišljajo v največji bližini poslopij popokati svoje patrone.
— Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu februvarju. V primeri s posredovanjem v istem mesecu lanskega leta je bilo posredovanje manj živahno. V primeri s prejšnjim mesecem je došlo v februvarju za možko delo več deloponudeb, vsled tega je bilo mogoče tudi več delojemalcev v delo in službe oddati. Za žensko delo je došlo manj ponudeb. Možkim je bilo delo ponuđeno za vrtnarje, kovače, krojače, največ pa prometnim uslužbencem ter za kmetsko delo, vendar je za ta poklic poslov jako težko dobiti, kajti kmetski delavci gredo mnogokrat tudi za najneznat-nejšo plačo v mesto služit, samo da se kmetskemu delu izognejo. Delo so iskali tudi drugi obrtni delavci, a brez uspeha. Oglašenih je več vajencev za trgovino in za kleparstvo. Pri stanovanjih, katerih vedno jako primanjkuje, je bilo mogoče le v treh slučajih z uspehom posredovati.
— Tatvina. Bivšemu gostilničarju Josipu Kastelicu v Hradeckega vasi št. 8 je ukradel dosedaj neznan tat iz zaklenjene omare v sobi 2 srebrni uri, srebrno verižico, 2 prstana, 7 križavk in 13 starih dvajsetic.
— Izgubljene reči. Na poti iz Spodnje Šiške skozi mesto do Krakovskega nasipa je izgubila neka ženska zlato brožo z brilantom, vredno 100 kron. — Na Dunajski cesti je izgubila žena strojevodje M. S. zlato uro in zlato verižico s štiri-voglato ploščico kot obesek. — Hranilnično knjižico kranjske hranilnice z vlogo 1645 kron in dva desetaka je izgubil posestnik Egidij Šohelj iz Kamnegorice.
— Izgubila se je na potu od Matja-nove gostilne v Šiški do kavarne »Evropa« zlata igla za za vratnico (Cravatennadel) v podobi bicikla. Pošteni najditelj naj jo blagovoli oddati upravništvu »Slovenskega Naroda«.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 23. februvarja do 1. marca 1902. Število novorojencev 27 (=3 40»/00), mrtvorojenec 1, umrlih 16 (=23 7«/09), mej njimi jih je umrlo za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 1, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi so bili tujci 4 (=s25»/o)» " zavodov 8 (=*=50%)- Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za tifuzom 1, za vratico 2 osebi.
* Najnovejše novice. Močne potresne sunke so čutili včeraj v nekaterih italijanskih pokrajinah, posebno v Lucci in Florenci. — Napad na italijanske delavce. Ko so predvčerajšnjem
začeli v Dunajskem Novem mestu z zidanjem templja, napadli so brezposelni domači delavci italijanske zidarje s kamenjem. — Strašna nesreča se je pripetita včeraj na kolodvoru Mezo-Labor. Neka gospa iz Galicije, imenom Jerma, je čakala z dvema hčerama na vlak. Ko vlak pride, stala je edna deklic preblizu proge. Stroj jo zgrabi za obleko. Na vpitje hoče ji pomagati sestra, a tudi ta se zaplete pod kolesa in obe sta obležali mrtvi. Mati je pri pogledu na razmesarjeni hčerki zblaznela. — Revizijska razprava o vrzešenski šolski zadevi se bo vršila 12. aprila t. 1. pri državnem sodišču v Lipsiji. — Kolera se razširja na Kitajskem. Umrlo je tudi več angleških in ruskih častnikov.
* Em. Ondffček pri Stross-maverju. Sloviti češki mojster, katerega godbe se Ljubljančan iše prav živo spominjajo, je bil te dni gost pri Strossma-yerju. Ko je pri njem igral na gosli pred odlično gospodo, ga je zato vzvišeni vladika objel. Strmeli so vsi nad njegovo mojstrsko igro.
* Obligacije sv. Antona. »Missions-haus Bethlehem in Immensee (Schwyz)« je izdalo nebeške obligacije, katerih kuponi nosijo poleg gornje firme tudi še besede! »Oblig. št. . . . kupon a 50 C t., plača se tukaj (hieniden) v gotovem denarju in povrača se v nebesih na blagajni sv. Antona.« NB. Neumnih, ki kupujejo te obligacije, koje bode poplačal enkrat sv. Anton pri svoji privatni blagajni v nebesih, se tudi v Švici ne manjka!
* Dramatizirana „Zemlja". St.
Arroman in Hugot sta dramatizirala Zolov najbolj naturalistični roman »La terre« (Zemlja). Dramo so igrali Theatre Antoine. Primerile so se velike demonstracije, a drama je dosegla vendar popolen uspeh.
* Največji pesnik francoski.
Aleksander Dumas oče je pisal pismo, čegar naslov je bil le »Največji pesnik francoski«. Pismonoša ga je nesel Viktor Hugo tu, a ta ga ni sprejel, nato so nesli pismo Lamartinu. Ko pa so ga odprli, so videli, da je bil pisan Alfredu de M u s s e t u.
* Novi „Monte Carlo". Belgijska vlada je zaprla igralnici v Spa in Ostende. Ravnatelja teh dveh zavodov ustanavlja na otoku Krfu novo igralnico. Na razpolago imata 23 milijonov mark. Stavba je proračunjena na 3,200.000 K. Ondotnemu občinskemu svetu sta obljubila podjetnika letnih 280.000 mark. Med Krfom in Italijo uvedeta redno parobrodno vožnjo.
' Princesinja sleparka. V Kap-stadtu je princesinja Radzivrill ponaredila menjice za 7500 f. št. ter podpisala bolnega Cecila Rhodesa.
* Soproga um orila in na kosce
sesekala. Iz Benetk poročajo, da so našli nedavno v kamenolomu pri Vincen-ciji v vreči zavezano, na kosce sesekano človeško truplo. Mrtvec je bil neki Vittorio Parise, katerega je umorila njegova žena Angela s pomočjo svojih sorodnikov. Angela Parise je bivala kot dekle več let v samostanu Bassano, kjer se je zaljubila v svojo prijateljico Marinello, s katero je živela v protinaravnem razmerju. Ko se je Angela omožila, je hotela to razmerje nadaljevati; in ker ji je bil mož na poti, je lagala svojim sorodnikom, da jo tepe in grdo ravna ž njo ter jih je pregovorila, da so bili pri volji umoriti ga. Žena je dala soprogu piti žganja, v katero je na-tresla vspavajoče sredstvo. Ko je mož zaspal, ga je s pomočjo 181etnega bratranca umorila, drugi sorodniki so pa v kuhinji čakali. Zaprli so 8 oseb. Marinella pa ni menda ničesar vedela o umoru.
* Bandit Musolino. V Lucci na Laškem se bo te dni začela obravnava z mladim banditom Musolinom. O tem, kako so ga prijeli, smo poročali svoje dni. Za obravnavo se zanimajo pred vsem ženske ter hočejo Bi izsiliti možnost biti pri obravnavi. Musolinu pa se godi v ječi prav dobro, spi mirno, kakor bi imel najčistejšo vest, dasi je umoril več ljudi, le za obravnavo zahteva svojo civilno obleko, s katero hoče napraviti na porotnike in — na ženska srca ugoden utis. Obravnava, h kateri je poklicanih nad 150 prič, bo trajala skoro 14 dnij.
Društva.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima danes v »Mestnem domu« v veliki dvorani ob 7. uri zvečer zborovanje na katerem se bode tudi predavalo o škodah, ki lahko nastanejo pri novi stavbi. K temu predavanju vabljeni so tudi nečlani ker je ta točka gotovo za vsakogar zanimiva.
— Odbor slov. pisateljskega podpornega društva vabi vljudno vse svoje društvenike k občnemu zboru, ki se bode vršil jutri, dne 8. marca t. I., zvečer ob osmih v gosttilniških prostorih »Narodnega doma«. Spored: Poročilo taj-nikovo in blagajnikovo. Volitev novega odbora in preglednikov računa. Bven-tualia. Ako se ne bi zbralo ta dan zadostno število členov, se bode vršil občni zbor z istim sporedom dne 15. marca brez ozira na število udeležnikov.
— Sentpeterski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sta priredili včeraj v Hafnerjevi pivovarni na Sv. Petra cesti veselico, ki se je v vsakem oziru izborno obnesla. Vse je pričalo, da doli na »vorštatu« živi še stari veseli duh, in da tam še radi v žep posežejo, če se gre za narodno stvar. Udeležba je bila jako velika, zabava pa neprisiljena in domača. Bilo je res veselo in — družba dobi lepo svoto, čast vsem, ki so k temu pripomogli!
— Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani ima svoj redni zadružni zbor v torek, dne 11. marca ob treh popoldne v steklenem salonu gostilne »Pri avstrijskem cesarju«, Sv. Petra cesta štev. 5. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. čitanje zapisnikov zadnjih občnih zborov. 3. Poročilo o delovanju zadružnega starešinstva v letu 1901. 4. Polaganje letnega računa za leto 1901. 5. Volitev načelnika in podna-čelnika. 6. Volitev treh odbornikov in jednega namestnika in sicer v smislu § 19. zadružnih pravil. 7. Poročilo gosp. Mačka glede naložitve zadružnega premoženja (§ 23. zadružnih pravil.) 8. Posamezni predlogi. 9. Raznoterosti. Ker je za sklepčnost zadružnega zbora potrebna navzočnost 30 udov, naj se ga častiti člani v kar največjem številu udeležiti blagovole, posebno ker se gre za jako važne zadružne koristi.
— Društvo tiskarjev na Kranjskem je imelo dne 1. t. m. v poletnem salonu hotela »Pri Maliču« svoj redni občni zbor. Navzočih je bilo 89 članov iz Ljubljane in zastopniki iz Novega mesta in Kamnika. Odborovo poročilo podaja na kratko društvene dogodke v prošlem letu in omenja krizo v industriji, ki je vplivala na društvene blagajne, akoravno je bilo v društvenem okolišču črez leto mnogo dela. Posebno zanimiv pa je natisnjeni računski zaključek. Tu mrtva števila živo govore, koliko dobrega prav uravnano društvo lahko stori za svoje ude. Različne podpore, ki jih je društvo dovoljevalo v prošlem društvenem letu, podpore potrebnim mora vsakogar siliti do pripoznanja. Dohodkov je imelo društvo 11.398 K 75 h, stroškov pa 12 195 K 34 h. Primanjkljaj znaša 796 K 59 h, ki se je pokril z naloženim denarjem. Podpiralo se je 54 bolnikov v 73 slučajih 1339 dni s 3210 K 84 h, 186 brezposelnih 892 dni s 1183 K 20 h, 3 onemogle 112 tednov s 1352 K, 11 sirot 120 mesecev s 696 K. Društvo je tudi plačalo svojcem 4 umrlih članov 1600 K pogrebnine in je dovolilo članu večjo izredno podporo. Društvo je imelo začetkom društvenega leta 105, koncem leta 117 članov, ki so bivali v Ljubljani, Novem mestu, Kamniku in Kranju. — Zborovalci so se spominjali umrlih članov Ivana Mama, Jožefa Panceta, Antona Kleina in Ernesta Spatzka. Zbor se je zahvalil Kranjski hranilnici za darilo 100 K, tvrd-kam Katoliška tiskarna, Kleinmavr & Bam-berg, Narodna tiskarna in uredniku »Dom in Sveta« za brezplačno blagohotno pošiljanje dnevnikov »Slovenec«. »Laibacher Zeitung« in »Slovenski Narcd« ter leposlovnih mesečnikov »Zvon« in »Dom in Svet«, tvrdki Klein & Comp. za brezplačno izvršitev društvenega poročila za 1. 1900 in tvrdkama Blasnikovi nasl. in Karol Till za različne podarjene tiskovine. — Za leto 1902 so bili zopet v odbor voljeni: Predsednik PavliČek Jožef, računo vodja Planine Oton, blagajnik K 1 o v a r Jožef, blagajnikov namestnik Pir kovic Rajko, zapisnikar Mlinar Ivan, knjižničar T e r g 1 a v Oskar in odbornik M a n c i n i Anton. Na novo so bili izvoljeni predsednikov namestnik H 6 f 1 e r Alojzij, zapisnikar S t rekel j Anton, knjižničar D i m i c Anton in odbornik Sterlekar Anton. Računski pregledniki so: Komar Ivan, P o p o v i ć Mih. in R o ž a n c Mihael.
— Narodna čitalnica v Kamniku priredi v nedeljo dne 9. marca 1902 v društveni dvorani točno ob pol osmi uri zvečer gledališki večer. Uprizorita se glumi »Oče so rekli, da le« in »Nemški ne znajo«. Sledi potem loterija z lepimi dobitki. Pri predstavi svira mestna godba na lok, čveterospev pev-
skega  društva  »Lira«  pa   zapoje več
pesmi.
— Občni zbor čitalnice v Brežicah vrši se v nedeljo dne 0. marca ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu« v Brežicah.
_ — Društvo „Zvezda" na Dunaju imelo je nedavno svoj II. občni zbor, pri katerem je na predlog g. podpredsednika D. Dolenca imenovalo častnima udoma dva gospoda, ki sta si pridobila izvanradnih zaslug za prospeh društva. To sta gg. Jakob Pukl, predsednik, in Vinko Krušič, pevovodja društva. Ta predlog je bil soglasno in navdušeno sprejet. V odbor so bili izvoljeni gg. Jakob Pukl predsednikom, Dragotin Dolenc podpredsednikom, Rudolf Malic tajnikom, Jakob Šeme blagajnikom, Alojzij Repič, Fran bušteršič, Ivan Vončina za odbornike, Ivan Peterman, Gabrijel Mežnar, Franjo Merlak za odbor, namestnike, Josip Božič, Josip Smerdu, Karol Tomšič za preglednike. — Društvo je prošlo leto priredilo: Anton Slomškovo slavnost, 9 zabavnih večerov, 3 izlete (2 v Maria En-zersdorf in 1 v Gorenji St. Vid). Odbor je 1 članu dovolil posojilo, ter samo v petih slučajih dovolil podpore, v dveh slučajih je rešil dve Slovenki iz nujne bede. Za družbo sv. Cirila in Metoda so članice Jelica Krušič, Marica Pukl, Anica Šušteršič, Ana Krušič nabrale 200 K. — Za sodelovanje je izrekel občni zbor toplo zahvalo slavni »Sloveniji«, predsedniku gg. Rusu, Božiču, Roštokarju, Ašiču in Kozini, pa tudi g. Prijatelju, ter pevovodji gosp. Kru-šiču in vsem g. pevkam in g. pevcem. Društvo je lepo napredovalo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 7. marca. V včerajšnji seji začeta razprava o izjemnem stanju v Trstu — v katero je tudi posegel S p i n č i č s trditvijo, da so vojaki šele streljali, ko so bili silno provocirani — se je danes nadaljevala Socialni demokrat Schuhmeier je zlasti tržaškega namestnika grofa Gcessa ostro napadal Ko ga je imenoval „Bluthund", je bil poklican k redu, na kar je dejal, da je ministrski predsednik Korber Goessov sokrivec Govoril je potem ministrski predsednik Korber, in sicer jako samozavestno. Navedel je mnogo jako zanimivih detajlov izza kritičnih dni v Trstu, katerih resničnost pa ni z drugim dokazana, kakor s trditvijo tržaške policije. S temi detajli je hotel Korber dokazati, da se je zgodil v Trstu pravi p u nt. Med drugim je povedal, da so se udeležili izgredov tudi ljudje, ki so nosili znake .Rudečega križa". Končno je rekel, da še sedaj v Trstu ni miru, ker se še dogajajo napadi na oblastvene organe in se čuje žvižgati melodijo „Eviva f anarchia", in da se izjemne naredbe toliko časa ne prekličejo, dokler ne nastane v Trstu zopet popolni mir. Ko so govorili še dr. Schlegel in generalna govornika dr. Ofner (contra) in dr. Derschatta (pro), je — ob poltreh popoludne — začel govoriti poročevalec dr. F u c h s.
Dunaj 7. marca. Češki državni poslanec profesor dr. Viljem Kurz je v starosti 55 let umrl. Bil je poslanec od 1. 1896, in sicer je bil voljen kot naslednik prof. Masarvka.
Zemun 7. marca. Cela afera Ala-vantićeva ima silno sumljiv značaj. Alavantić se prav za prav imenuje Milan Radovanovič. Bil je srbski častnik, a je bil primoran službo opustiti. Mej oficirji je veljal kot „avanturier". Njegov brat je bil žurnalist v Belem-gradu; zadnji čas je živel tu in je bil zdaj aretovan, ker je gotovo z Alavan-tičem v porazumljenju. Za časa atentata na Milana je bil tudi Alavantić aretiran in obsojen na 20 let ječe, potem pa pomiloščen.
Geneva 7. marca. Princ Kara-gjorgjević razglaša, da Alavantić ni njegov sorodnik, niti njegov pristaš, ter je mnenja, da je celo stvar srbska vlada sama uprizorila, pa ni poskrbela, da se prepreči eventuvalen tragičen konec, kakršen je stvar v istini vzela.
London 7. marca. Iz Novega Yorka se brzojavlja, da so sedaj dobljeni dokazi, da je bil Andrće, ki je hotel z balonom čez severni rtič, umorjen. Umorili so ga Eskimi.
Zahvala.
Slavna kranjska hranilnica v Ljubljani je blagovolila darovati občini Bova 160 K na šolski vrt. — Za ta velikodušni dar se podpisano županstvo slavni kranjski hranilnici najpriarčneje sahvaljcije.
Inssnstvs občine Bova, dne 96. svečana 1908.
Alojzij JTersnasi, lupan.
Zahvala.
Slavna kranjska hranilnica blagovolila je podeliti sa ureditev tukajšnjega šolskega vrta podporo 120 K.  Za ta velikodušni dar isreka ji podpisano sol. vodstvo najtoplejšo sahvalo. loitlv« ljudske sole v Orehovlcl, dne 93. februvarja 1902.
Iv. Benedlele, nadučitelj.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. marca: Ana Šare, posestni ca in go-stilničarka, 39 let, Karlovska cesta fit. 19, vodenica.
Dne 6. marca: Fran Rupert, posestnik, 65 let, sv. Jakoba trg, mrtvoud.
V deželni bolDici:
Dne 3. marca: Ivan Prugg, prisiljenec, 59 let, vsled raka v želodcu.
Mateorologično poročilo.
VUina nad morjem SOtf-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 um.
Marca	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	is? II	Vetrovi	Nebo
6.	9. zvečer	7400	28	si. svzhod	jasno
7.	7. zjutraj	736 5	— 31	brezvetr.	megla
a	2. popol.	7328	100	p.m.jzah.	del. oblač.
11
3S
Srednja včerajšnja temperatura 2 6°, nor-male: 21°.
Dunajska borza
dnć 7. marca 1902.
Skupni državni dolg v notah   .   .   .   . 10160
Skupni državni dolg v srebru .... 10140
Avstrijska zlata renta....... 120-75
Avstrijska kronska renta 4%   .... f<9 10
Ogrska zlata renta 4°/0....... 120'10
Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 97 45
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1637'—
Kreditne delnice......... 697 60
London vista.......... 240-10
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 25
20 mark............ 23 45
20 frankov........... 19 07
11 alijanse i bankovci........ 93 30
C. kr. cekini........... 1133
Na Oradu se dd
njiva v najam,
Poisve se v glavni zalogi tobaka v Ljubljani. (651—1)
Firm 53. Binz. n. 8/8.
Anderungen und Zusatze zu be-reits eingetragenen Einzel- und Gesell-schafts-firmen:
M^sals»a*«jla,    Alfred Frinkel,
Zv/eigniederlassung der in Wien mit der Firma gleichsn Namens bestehenden Hauptniederlas • sung. Schuhvrarenfabrik. Collertlvprorura des Frana Haagsr und Frits Kohn ajeloarht. £!*■■•■ proeur« ertheilt dem Franz Haager und Frits Kerrj.
14. k. LandriKrHebi.
Laibach, am 4. Mars 1902.
(Izpremembe in dostavki k ie vpisanim posameznim in zadružnim tvrdkam: Ljubljana, Alfred Frankel, filialna zaloga glavne zaloge na Dunaju istega imeaa kakor tukaj, tovarna obuval. Izbrisalo se je skupno polnomočje (procura) Frana Haager in Friderika Kohn. — Posamezno polnomočje (procura) se je podelilo Franu Haager in Frideriku Kerry. — C. kr. deželno sodiSče v Ljubljani, dne 4. marca 1902) (552)
Semena
domače detelje, lucernske detelje, gorenjske repe, pese in korenja, trave in sočivja,
Iz pravih virov, priporoča tvrdka
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti glavne pošte. (415—18)
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni lekarni „pri  Tla rij I pomagaj" JI - LeiiMlek-H In v lekarni Ubald Trnkoezj -ja v LJubljani.
Z uspehom podganstre smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 1899. (2605—15) li. Hren, mlekarija.
Št. 4 729.
Razglas.
-)
(472— 3
Podpisani mestni magistrat naznanja stavodolžnim mladeničem :
1. G lavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se bo vršil letos 13. in 11. marca v ,9OTestnem domu" na Cesarja Jožefa trgUf in sicer 13. marca za one zunanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani, 14. marca pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano.
Začetek ob 8. uri dopolnilne.
2. Stavljencem, odnosno tudi njihovim moškim svojcem, ki se pozovejo k naboru, je priti v pravem času in snažnim na nabirališče, ter naj vlože v pravem času potrebne dokaze, če se, oglase za ugodnost:
a) kot kandidatje duhovskoga stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zak);
b) kot poduČitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.) ;
c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33 voj. zak.);
d) iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. zak.) ;
e) enoletne prezentne službe (§ 25—29 voj. zak.).
3. Stavljenci, kateri žele ugodnosti po §§ 31—34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, morejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prej omenjenih ugodnostij, za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavnem naboru.
4. Kdor zanemari stavno dolžnost ali v obče katero iz vojnega zakona izvira-jočih dolžnostij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne. 17. februvarija 1902.
Velikanska
izbera najfinejših gosposkih in deških oblek, površnikov, športnih sukenj, havelokov itd., kakor tudi vele-elegantnih oblek za dame in deklice, kakor: jopic, paletotov, celih kostimov in posameznih kril, plaščev in ovratnikov za čuda nizke tovarniške cene samo v
Angleškem skladišču oblek
Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3.
aročila po meri izvrie ae na Dunaji točno, fino in jako cenć.
Blago na fzbero razpošilja ae na ng nhmkp I vse strani brez postnega povzetja.    Hđ UUIUIVC i
Z vslsspoitovanjsm
se
(645—1)
Oroslav Bernatović.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna 1. oktobra 1901. leta. Odhod li LJubljane jut. kol. Prosa 6ei Trbl*. Ob 13. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbjž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, ces Selztbal v Ansaee, Solnograd, čez Kleln-Reiflina v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetteo. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 8. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cea Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteia, Zeli ob je seru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, ces Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Ma-e vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago,
Eiktni vos L in II. razreda), Lipsko, Dunaj via tetten. — Ob 10. nri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst' Monakovo direktni vozovi I in LI. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. oh 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. nri 55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Lin ca, Steyra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in D. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. nri Iti m dopoludne osobni vlak z Dnnaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, |direktni vozovi I. in D. razreda), Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta Zeli« ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. nri 44 m popoludne osobni vlak s Dnnaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga li Novega mesta ln Kočevja. Osobm vlaki: Ob 8. nri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod li LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 rc zjatrai, ob 2. nri 5 m popoludne, ob ti. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 4'5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Frlhcd v Ljubljano drž. kol. is Kamnika. Mesari vlaki: Ob 6. Utl 4i* m zjutraj, ob 11. uri 6 B dopolndne. ob b. nri 10 m zvečer in ob 9 nri 55 u zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (li
Danes
tamburaški
oticerl
v kavarni „Valvazor".
Začetek ob 8. uri. Vstopnina prosta.
Z odličnim spoštovanjem
(556) Jtadr. Stuppan.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
p. T.
Z današnjim usojam si Vam naznaniti, da sem zelo pomnožil svojo
sukneno zalogo
in zamorem tedaj lahko, ker sem z največjim: inozemskimi, kakor tudi tujezemskimi tovarnarji v kupčiski zvezi, postreči z vsakoirstnlm blnzom od najprostejšege do najfinejšega, vsakomur s primerno ceno. Za lepo in dobro blago jamčim ter se tedaj ne bojim nobene konkurence. — Vzorce pošiljam na zahtevanje poštnine proste
R.Miklauc, Ljubljana
Špitalske ulice št. 5.
Prosim blagovolite čitati!
Brnski Seviot črni in modri za celo obleko 3 m 10 cm gld. 4—. Modni ševiot križasti in drobno pisani za celo obleko 3 m 10 cm gld. 4 do 5 60. Škofjeloško blago v najnovejših vzorcih za ceio obleko 3 m 10 cm gld. 7 do 8-60. Lodni v 20 barvah, zanesljivo dobro blago, za celo obleko 3 m 10 cm gld. 7 60. Modni kamgarn, gladki, križasti in pisani, za celo obleko 3 m 10 cm gld. 6 —. Modni kamgarn v najnovejših angleških vzorcih, cela obleka 3 m 10 cm gld. 7 50. Najfinejši modni kamgarni, cela obleka 3 m 10 cm gld. 9— do ir—. 14 —. Podlago za eno obleko računam tudi najnižje, in sicer kakorSno obleko si kdo izbere, na pr. za bolj cene obleke stane podloga samo gld. 180, za boljše obleke stane podloga samo gld. 2-40, za najfioejSe obleke stane( podloga samo gld. 3.
Obenem zamorem Vam preskrbeti tudi krojača, kateri more računati, kakrfina da je obleka od samo gld. 3 50 in višje.
(514-2)
Z velespo&tovanjem
R. Jvfiklatic.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Isdajatelj in odgovorni urednik: Ante Beg-
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
0