Naročnina mesečne 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
UredniStvo je v Kopitarjevi »1.6/111

VENEC
Cele. račun: Ljubljana it 10.650 !■ 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 7565, Zagreb št*. ».011, Praga-Dunaj 24.79*
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2499
Telefoni orednlStva: dnevna slniba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Izjava g. Jevtica
Izjava gospod a_ Jevtiča in njegove jl^Jd ie le-1
IZJUVtt gosmniu JC» Li^" ...	~ »I J
jo je le-ta podala 3. januarja poslancem Narodne skupščine, je vsekakor najvažnejši dogodek 1 1______:„„„lu;/mQc»n rn'/v<iin nvr» laniiariu
E
no oa v sen činiteljev, ™	-
na tej izjavi in ki eo na politiki v tem praveu kot oiblikovavci državne volje m smeri v seda: njosti dejavno udeleženi ali pa so jo v tem a i onem pogledu deloma pripravljali že v minuli dobi, smo mnenja, da ni brez važnosti, aiko o njej izrečemo svojo sodbo, tem bolj, ker se bomo prizadevali biti napram sedanjemu nosite-lju naše državne politike in režima kolikor mogoče stvarni. Mislimo, da tega našega stvarnega gledanja na notranje smernice gospoda Jevtica ne bo motila simpatija, ki jo je užival in jo slejkopre j neokrnjeno uživa predsednik vlade pri nas kakor pri vseh državljanih Jugoslavije brez izjeme, kot srečen voditelj naše zunanje
polibke.^ ^ iZvestne strani, ki danes v vodstvu naših notranjih državnih poslov ne igra več glavne in izključne vloge, polaga poglavitni poudarek na to, da je »osnovna linija edinstva jugoslovanske nacionalne in državne celine« ostala tudi linija vlade gospoda Jevtiča, in če se iz tega sklepa na bistveno istovetnost med prejšnjim in sedanjim režimom, potem se nam ta zaključek nikakor ne zdi logično neizpodbiten. Če namreč gre za priznanje nacionalne m državne enote Jugoslavije in njenih lojalnih državljanov, ki nikoli niso tajili, da so in morajo, neokrnjeno ostajajoč Srbi, Hrvati in Slovenci, biti ena politična narodna skupnost in državna celina, potem je gospod Jevtič izrekel le samo-posebi umevno načelo, ne da bi se mogla iz tega razbrati kaka vseskoznja identiteta med sedanjim režimom in prejšnjimi, ampak se more govoriti le o naravni kontinuiteti, katera nikoli ni bila pretrgana niti jo je kadarkoli kdo 'pretrgati hotel. Politika prejšnjih, prav posebno pa neposredno pred gospodom Jevtičein vladajočega režima, nikakor ni bila poglavitno m predvsem označena po načelu nacionalne in državne enote Jugoslavije, čeprav se je to nagla-£alo, ampak po čisto posebnem tolmačenju te enote in po načinu, kako se je državni program na tej osnovi izvajal na vseh območjih našega notranjepolitičnega, socialnega in gospodarskega življenja, v vsej ustavni in upravni praksi in v učinkih ter posledicah, ki jih je ta poseben način vladanja imel na vseh poljih, o čemer je odveč razpravljati, ker so, te posledice povsod vidne in oibčutue in bodo še precej časn občutne ostale.	, , v . . ,
Mogli bi torej govoriti o nekakšni istovetnosti med državnimi smernicami gospoda Jevtiča in političnim pojmovanjem njegovega predhodnika ali predhodnikov samo v slučaju, ako bi se izvajanja in pogledi sedanjega predsednika vlade glede konkretnih vprašanj naše notranje politike vjemali z odgovarjajočimi vidiki in prakso prejšnjega režima. V naše zadoščenje in v zadoščenje gotovo ogromne večine prebivalstva države pa moremo ugotoviti, da je med nazori gospoda Jevtiča in med programom njegovega prednika ne majhna razlika vsaj v poglavitnih točkah, tako da bo vsak nepristranski bravec vladne deklaracije od 3. januarja preje opazil odmik «1 smernic in prakse minule dobe nego identičnost, kakor mislijo pristaši in ljubitelji prejšnjega časa. Seveda govorimo pri tem samo o tem, kar je vlada gospoda Jevtiča o sebi in svojih namerah ustmeno ali pismeno izjavila, ne pa o tem, kaj bo v tem smislu naredila ali kaj ji bo narediti uspelo, zakaj od besedi do dejanj je, kakor znano, vedno velik korak. Na vsak način pa je vodja sedanje vlade precej močno poudaril nekatere zelo bistvene toč.ke svojega programa tako, da se razlika med temi izjavami in med prejšnjimi tozadevnimi formulami, predvsem pa prakso, ne samo po duhu, ampak tudi po besedni obliki precej občutno opazi. Kot objektivni presojevalci dejanskega položaja smo primorani 'Otoviti, da so mesta v Jevtičevem programu, ki jih moramo kot lojalni državljani odobravati, in glede katerih imamo preje mi pravico, da jih smatramo kot sorodne našemu mišljenju, nego kdo drugi.
Predvsem mislimo, da je vsakdo videl v izjavi gospoda Jevtiča glavni poudarek na načelu, da mora zakonitost postati ena. izmed glavnih vrlin naše notranje politike, iz česar menimo, da ne bo preveč drzno sklepati, da taka stroga
frn samap osebi umevna zakonitost dosedaj ni )ila še postala tako zelo kri in meso našega državnega političnega organizma, kakor si jo nova vlada želi in izvesti obljublja. Gotovo je vsak pošten državljan ba| ta naglas v govoru gospoda Jevtiča z največjim zadovoljstvom pozdravljal, posebno, ker je predsednik vlade rekel, da njegova vlada nezakonitosti, naj pride s katerekoli strani, v nobenem primeru ne bo trpela. Taka stroga zakonitost, ki izključuje vsako samovoljnost, naj si jo dovoli kdorkoli, visok ali nizek, ki zahteva nnjvestnejše izvrševanje zakona tako od upravljanega kakor od upravljajočega, ki ne pozna stranke, ampak samo državljana, taka skrupulozna zukonitost je to, kar si vsak Jugoslovan najbolj želi in najbolj potrebuje in kar bo v prvi vrsti doprineslo k oni popolni konsolidacjii države, katero sam gospod Jevtič v svoji deklaraciji označuje kot poglavitno potrebo in brez katere ni nobene pruve udnnosti ne kralju ne narodu in državi. Iti da je treba to, kar je bilo in kar je storjenega v očividnem in kričečem nasprotju s svetostjo zakona, popraviti, je samo logičen po-sledek iz tega tudi za najbolj velikodušnega človeka.
Ker se gotove zmote zelo trdovratno držijo, •eveda ne bo mogoče vsem in vsakemu, kdor je vanje zaljubljen, dopovedati, da je gori povedanemu res tako; nam zadostuje, da gotovo pretežna večina v državi 7. nami soglaša, da je poudarjanje stroge zakonitosti zato tako močno odjeknilo v vsej javnosti, ker je imela vzroke, da si je te stroge zakonitosti z vso dušo želela. Toda mi imamo v propamatični izjavi predsednika vlade točke, o katerih niti en sam človek ne sme dvomiti, da pomenijo, če bodo be-
Mussotini - Lavalov sporazum v Podonavja
Kaj naj damo in kaj dobimo?
Za nabijanje M Z, odpoved glede n ar. manjšin, obrambo Avslrije in razširitev italijanskega trikoia na Balkan nam želijo dobrobit naše države in tiho priznanje revizionizma
(0d našega dopisnika.)
Rim, 4. januarja, tg. Prihod francoskega zunanjega ministra Lavala v Rim in njegova pred-stoječa pogajanja so zavita v tako neprodirno meglo ugibanj, namigavanj, želja in navdušenja, da je silno težko videti jasno nebo. Slavospevi tu-kajšnejga tiska na bližajoče se prijateljstvo s Francijo niso nič manjši, kakor veselo razpoloženje francoskih časopisov ali angleškega tiska. Toda čim bolj pozorno posluiamo ta nenavaden koncert, ki ga je sprožil Lavalov prihod v Rim. tembolj dobivamo vtis, da ni nikjer enotre partiture, ampak da vsak, Italijan, Francoz in Anglež hvali v tem dogodku le svoje in da opeva franeusko-italijansko zbližanje edinole s stališča svojih lastnih koristi. »Velesile pojejo vsaka svojo narodno himno po isti melodiji,« tako mi je označil ugleden diplomat iz Podonavja položaj, ki je nastal s prihodom Lavala v Rim, »a
s to razliko, da narodnih himen iz podonavskih dežel ne sliiimo.«
Časnikarji se skušajo preriti skozi to meglo in to valovje intere:irane samohvale, da bi si pojasnili, v čem sta se Laval in Mussolini prav za prav sporazumela in o čem se bosta te tri dni še pogajala. Kar je nas tukaj iz podonavskih dežel, nam je seveda mnogo manj mar za to, za kar se navdušujejo Francozi, Italijani ali Angleži, nas mnogo boli skrbi, kakšno vlogo so igrale pri tej diplomatski igri, ki je bila v prvi vrsti namenjena Podonavju, male države in kakšne so končnove-Ijevno koristi, ki so jih iz tega sporazuma, ki se je oziroma - ' ° bo sklenil na periferiji Podonavja, vlekle	navske države same. Da imajo Francija, It . in Anglija s stališča svojih lastnih dežela vzrokov, da se vesele in radujejo, to popolnoma razumemo. Toda nas mora brigati bolj, če imamo tudi mi povoda, da se uvrstimo v veselo družbo.
99
Sporazum9 da se sporazumeta
n
Po vsem, kar je prišlo v javnost dozdaj, izgleda, da končnega sporazuma med Francijo in Italijo še ni, marveč da bosta Mussolini in Laval podpisala glede Podonavja samo »sporazum, da se bosta sporazumela«. Za to, čeravno je silno malo, sta bili dve zapreki, ki sta pa bili odstranjeni: vprašanje odnošajev Italije do Jugoslavije in Afrike. Prvo zapreko je Mussolini odstranil na ta način, da je obljubil, da bo v neki napitnici želel srečo in zadovčljnost Jugoslaviji, drugo je odstranil Laval s tem, da je končno obečal Italiji, da se ne bo vmešaval, ako proglasi protektorat nad Abesinijo. Ostalo je potem šlo gladko.
Pogodba o ureditvi Podonavja
Laval bo nocoj prinesel seboj v Rim tudi že neko besedilo pogodbe, o kateri se hočeta oba državnika sporazumeti. O vsebini te pogodbe krožijo razne vesti. Najbolj zanesljiva ie tukaj zdi sledeča: (Včerajšnji »Slovenec« je že priobčil podobno poročilo. Op. ured.) Pogodba bo imela tri dele:
1.	Prvi del tiče neodvisnosti in nedotakljivosti Avstrije. Ta del pogodbe naj bi podpisale vse avstrijske sosede, razen Švice, ki kot nevtralna država takih jamstev dajati ne more in noče. Toda Avstriji se način jamstva ni dopadel in je zahtevala, podprta od Italije, da naj bodi jamstvo medsebojno, ker ne bi rada izgledala kot nebogljenec, ki potrebuje varuštva. Pogodbo bi naj podpisale razen sosedov tudi še Francija, Romunija in Poljska, ki je bila pritegnjena v pogajanja na zahtevo Italije.
2.	V drugem delu pogodbe bi si sosede Avstrije in ona sama medsebojno obljubile, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve druga druge, da ne bodo dovolile, da bi se teroristi organizirali na njihovem ozemlju, da jih bodo preganjale in tako dalje. Tudi to točko je izrecno zahtevala Avstrija. Iz pogodbe izpade na ta način izrecno jamstvo za meje, ki ga nadomešča svečana obljuba, da se države ne bodo druga v drugo vtikale.
3.	V tretjem delu pogodbe se rimski protokol, sklenjen med Italijo, Madjarsko in Avstrijo in imenovan »italijanski trikot« raztegne tudi na Češkoslovaško in na ostale države v Podonavju in na Balkanu, torej razširitev italijanskega trikota v smeri proti Balkanu.
Kolonialna vprašanja so problemi sami zase, ki so služili v kupčijske svrhe za dosego sporazuma v Podonavju in ki nas za to ne brigajo neposredno.
čeravno nam pakt Zveze narodov daje pravico, da ta vprašanja sprožimo pred svetom Zveze narodov in čeravno smo sopodpisniki na mednarodni mirovni pogodbi, v kateri se je Avstrija, recimo obvezala, da bo ščitila manjšinske pravice na svojem ozemlju.
3. Naprošeni smo, da se obvežemo, da bomo branili avstrijsko neodvisnost in neokrnjenost njenega ozemlja z vsemi svojimi razpoložljivimi močmi, najsi prihajajo napadi na to neokrnjenost od zunaj ali od znotraj v Avstriji.
4. Končno naj s podpisom pozdravimo in podpremo razširjenje trikota rimskih protokolov na Balkan, kjer smo sami z velikim trudom in navzlic nasprotstvom nekaterih velesil ustvarili vzorno politično in gospodarsko skupnost, ter tako odpremo znova vrata za neljube vplive, ki smo se jih z veseljem znebilL
... in kaj dobimo?
In kaj za te naše »dajatve« dobimo v zameno?
Zagotovilo, da se tuje države ne bodo vmešavale v naše notranje zadeve, kar je precejšnja dobrina, ki pa skoroda izginja v besednem dimu obljube, ker bi pogodba nikjer ne odklonila revizionizma, marveč bi ga tiho celo dovolila, saj hočejo menda ustreči madjarski želji, da se v pogodbi omeni člen 19 pakta Zveze narodov, ki revizijo na miren način predvideva.
Neko priznanje od strani Italije, o vrednosti, katerega pa danes, ko še ni izrečeno, ne moremo poročati.
Ako pogodba, o kateri sta ee Mussolini in Laval sporazumela, da se sporazumeta, in ki naj bi se oživotvorila že po preteku dveh mesecev, kot tukaj pravijo, ne dajo francoskim zaveznicam v Podonavju in na Balkaun večjih vrednot, ki bodo odtehtale ono, kar naj one doprinesejo na žrtvenik vesoljne sprave, potem ni verjetno, da bo v teh predelih Evrope vzbudila manjše razočaranje, kot ga je svoje dni vzbudil pakt četvorice.
Vsled tega krogi Male zveze in Balkanskega sporazuma sicer z največjo dobro voljo, a vendar z modro zdrž.nostjo zasledujejo potek pogajanj, ki tako življenjsko posegajo v njihove državne in narodne interese.
Kaj naj damo?
Kaj sledi iz zgoraj navedenih točk s posebnim oirom na naše zahteve in naše koristi.
1.	Mi smo naprošeni od Francije in Italije, da gremo njihov sporazum podpisovat ločeno, drug za drugim in ne kot celota, povezana v politično enoto, ki jo je ustvaril pakt Male zveze marca leta 1933.
2.	Povabljeni smo, da se v mednarodni pogodbi obvežemo, da se ne bomo »vmešavali v notranje zadeve« držav sopodpi>nic, to se pravi, da bomo pred vsem svetom izjavili, da nas narodne manjšine v Italiji in v Avstriji nič več ne brigajo,
20.000 fašistov vzklika Lavatu
Rim, 4. jan. c. Luksuzni vlak, 6 katerim se je Laval pripeljal v Rim, je ločno ob 19.05 zavozil na ki itljevski tir rimske glavne postaje. Ko se je vlak ustavit, je prvi izstopil iz voza Lava! v spremstvu svoje hčerke Jose L a vat. K njemu je takoj pristopil ministrski predsednik Mussolinit in ga prisrčno pozdravil. Nato ga je odvedel v dvorno čakalnico in mu tam predstavil ostale visoke osebnosti svojega spremstva. Na peronu in v čakalnici je bilo zbranih nad 200 visokih osebnosti rimskega političnega in družabnega življenja. Obenem z Musso-linijem so prišli na kolodvor še državni podtajniki Ro6soni, Suvich in Ciano. Ko so bila izvršena predstavljanja in pozdravljanja v čakalnici, je Mussolini vzel Lavala pod roko in ga peljal na stopnišče pred postajno palačo. Na trgu pred postajo je bilo zbranih nad 20.000 ljudi, ki so bili zelo disciplinirani in verjetno že vnaprej poučeni, kako naj ma-
nifestirajo. Komaj stn ©e oba državnika pojavila pred postajo, so ljudje začeli najprej burno in dolgo vzklikati samo Mussolini ju. To klicanje je tra-jak) precej časa iin ga je Mussolini prekinil s tem. da je po rimsko pozdravil svoje občudovalce. Šele sedaj so začeli ljudje vzklikati Lavaiu in franco-eko-italijanskemu prijateljstvu. Laval se je hitro vsedel v avto in se odpeljal v hotel >Exceteior< kjer bo stanoval.
Sprejem pri sv. očetu
Vatikan, 4. jan. c. Kakor se govori v vatikanskih kirogtih, bo sv. oče topot, ko ga obišče Laval, proti svojim Običajem 6 francoskim zunanjim ministrom izmenjal misli o mednarodnem položaju. To je baje prvič, da se sv. oče z aktivnim državnikom razgovaTja v odgovorni obliki o mednarodnih političnih problemih.
99
Francosko-italijanska zveza"
Se eno poročilo o vsebini pogodbe, ki jo skleneta Italija in Francija
Pariz. 4. jan. b. »United Press« je avedela iz zanasljivega viira točne podrobnosti, ki se lahko smatrajo "kot tenneilj franoosiko-itaSijanske zveze. Dalje se poudarja, da bo Avstrija umaknila svoje ugovore, ki jih je imela proti temu, da bi njeno neodvisnost jamčile tudi države, ki eo prevzele dediščino habsburške monarhije. Najvažnejše podrobnosti francosko-itailijanske zveze, kakor jo imenujejo v Parizu, eo sledeče:
1.	Francija in Italija sta zadovoljni s tem, da se pogodba giodc posebnih pravic v Tunisu živečih Italijanov podaljša na deset let. Po preteku tega časa pa pogodba ugasne.
2.	Francija dovoli Italiji, da popravi libijsko mejo, kjer odstopi Francija ob Cadskem jezeru gotova področja Italiji. S tem bi se predvidoma dosedaj po večini zamišljena meja v južni Libiji končno veljavno začrtala.
3.	Francija izjavlja, da je pripravljena dati Italiji gotove koncesije v francoskem džibiitskem področju v francoski Somaliji in odstopa Italiji dele železniških zvez od pristanišča v Džibutiju na Rdečem morju proti glavnemu mestu Abcsinijc Adis Abhobi, vendar pa ne vso progo.
4.	Pogodba o Afriki ho vsebovala tudi tajno izjavo o Abesiniji, kjer bo Francija izjavila, da je
pripravljena podpirati italijanske želje ob prvi priliki, ko bo to vprašanje prišlo na dnevni red.
5. V evropski politiki sta se Francija in Italija sporazumeli, da ponudita podonavskim državam nekatera »priporočila«. Na podlagi teh »priporočil« naj bi se sklenil jamstveni sporazum za Podonavje. Nadalje naj se utrdi, da bi se vsi podpisniki jamstvenega sporazuma v primeru potrebe kake intervencije v Avstriji posvetovali. To jasn<i in tofno dokazuje, da je Italija opustila svojo zahtevo, da ima edino ona pravico intervenirati v Avstriji.
Prošnja „Branibora"
Ljubljana, 4. jan. Na nocojšnji seji je društvo >Bra'nibor« sklenilo sledečo prošnjo, ki jo je poslalo g. ministrskemu predsedniku Bogoljubu Jev-tiču v Belgrad:
»Narodnoohrambno društvo Branibor budno zasleduje potek pogajanj med Rimom in Parizom. V tej skrbi prosi kraljevsko vlado, da brezpogojno vztraja na tem. da se našim bratom Slovencem in Hrvatom v Italiji in Avstriji kot narodnim manjšinam zajamčijo vse narodnostne in človečansko pravice. Čnvajmo Jugoslavijo! — Za Branibor: Dr. I. C. Oblak.«
sede meso postale, naravnost prelom s prakso minule dobe. Tudi tega ne naglašamo na ljubo gospodu Jevtiču in njegovi vladi, ampak zato, ker se je dosedaj prakticiralo ravno narobe. Nova vlada namreč ne proglaša kot svoje načelo samo tega, da je prepričana, da je tako davčna obremenitev kakor fiskalna pretiranost (tako dobesedno pravi deklaracija) dosegla svoj maksimum — nihče menda ne bo ugovarjal, da se je ta maksimum dosegal načeloma in fiskalno pod prejšnjimi režimi — ampak smatra za svojo dolžnost tudi, da bo na gospodarskem in finančnem polju iskala sodelovanja gospoda rs k i h organizacij, zbornic in zvez, »tako, da bodo ukrepi, ki jih bo treba storiti, od vseh strani dobro proučeni in da bodo dosegli svoj namen«. Mislimo, da nam noben ljubitelj prejšnjih časov ne bo smel zameriti, če ugot ivimo, kar je itak bilo in je že vsakomur jasno — posebno gospodarskim krogom — da ! namreč predhodni režimi takega sodelovanja gospodarskih faktorjev niso ne iskali ne želeli, ampak so temu bili načeloma nenaklonjeni, in da prav zato vsi dosedanji gospodarsko-finanč-ni ukrepi v dobi največje krize niso dosc/li svojega namena, kar v deklaraciji nove vlade
gotoivo ni bilo izrečeno brez namena. Menda tudi to ne bo goli slučaj, da se v izjavi gospoda Jevtiča omenja kmečko zadružništvo kot v prvi vrsu ooore iii podpore vredno in kot organizem, s katerim lx> vlada vselej sodelovala, česar v nobeni nastopni deklaraciji prejšnjih vlad s takim poudarkom nismo brali.
Temu bi mogli dodati tudi obljubo nove vlade, da smatra za nujno reorganizacijo državne uprave, njeno poenostavljenje in pocenitev, obenem z izgradbo banovinskili samouprav v smislu popolne dekoncentracije. Res, da se nam je v pravkar pretekli dobi taka dekonccn-traciia tudi neštetokrat obetala, da pa se ni niti začela, kaj še ustvarila, dasi teče že šesto leto, ko bi bila že v celoti lahko izvedena, tem bolj, ker je predpogoj tudi za gospodarsko ozdravljenje države. Da se to ni zgodilo, temu ne moremo iskati vzroka drugod kakor v onem usodnem dejstvu, ki smo ga omenili uvodoma, da so namreč nositelji minulih režimov politično, narodno in državno edinstvo Jugoslavije popolnoma zamenjavali s svojim fantastičnim pretiranim unitarističnim centralizmom — zmota, ki želimo, da bi ji gospod Jevtič in njegova vlada ue zuauidla, zakaj sicer bi njegova izjava tro-
tovo ne dosegla tega, kar si je kot svoj delovni program začrtala.
Veliko zadoščenje pa bo vzbudil med našim katoliškim ljudstvom oni pogumni del izjave g. Jevtiča, v katerem je spričo nejasnosti, ki so jo njegovi predhodniki zanesli na to ]>o-lje, čutil potrebo, da s poudarkom podčrta, da bo njegova vlada ob medsebojnem spoštovanju sodelovala z vsemi veroizpovedmi, računajoč na njihovo pomoč pri moralni okrepitvi in notranji izpopolnitvi vseh slojev našega naroda. In da bi dal za iskrenost te svoje želje tudi vidnih dokazov, je predsednik vlade z odkritosrčnostjo, za katero smo mu hvaležni, izrazil svojo najlioljšo voljo, da si zajamči iskreno sodelovanje katoliške cerkve in katoliških vernikov s podpisom konkordatu s sv. stolico ter na ta na čin izpolni vrzel, ki ni nikomur koristila, a je vzbujala negotovosti in škodljiva nezaupanja Če bo g. Jevtič vstrajal na tej poti — doslednost, ki smo jo na njem občudovali dozdaj v vsem njegovem delu na [>oljti zunanje politike nam vzbuja upanje, da bo — potem bo njegova vlada, ker je zaupala v t vene sile krščanstva, smela beležiti dragocene uspehe za notranjo in zunanjo utrditev uržave.
Nemčija pozorno zasleduje
Berlin, 4. jan. b. Deutsche iliplomatische Kor-res|x>iidenz<- piše ob priliki italijansko - francoskih pogajanj iu Lavalovega polovanja v Rim, da Nemčija pozorno zasleduje pogajanja, v katera se uc bo vmešavala, ker nima /a to nobenega povoda in interesa. Sta išče Nemčije v avstrijskem vprašanju je dovolj /nano vsem onim državam, ki se pogajajo. Včerajšnja izjava avstrijske vlade, po kateri želi avstrijska vlada, da na mesto jamstvenega sporazuma siopi pakt o n;vniešavanju v notranje zadeve drugih držav, je naletela na veliko pozornost in zanimanje v merodajnih nemških političnih krogih.
Pariz, 4. jan. b. United Press« poroča iz Kima. da bo ob priliki |x>gajanj v Rimu morda prišlo do razširitve pakta treh velesil na ta način, da bi se paktu pridružili še Mala zveza in Rusija. To je sicer namen francoske diplomacij?, veliko vprašanje
pa je, če bo Franciji uspelo, da za to pridobi Nemčijo. ki nima prav nobenega interesa, da podpira politiko pakta štirih velesil. Nemčiji je za to, da sc sporazume samo z vsako državo posebej in se noče pridružiti pogajanjem, še manj pa, da bi podpisala pogodbo s posameznimi skupinami.
Nemiri v Tunisu
Tuiiis. 4. jan. c. Pogajanja med Italijo in Francijo no izzvala zelo neugoden vtis tudi v Tn»nasu. Včeraj so tunizijeki nacionalisti priredili v glavnem mestu velike demonstracije proti evropskim velesilam. Mladina se je zbrala pred mo-ejo in počakala, da pride bej k svojim običajnim nioliltvaim v niošejo. Ko jo bej prišel, so demonstranti začeli i burno vzklikali in so pri tem tudi nekoliko. obrnili odličiiike v bej e vem spreihstvu.
Abesinija se bo branita
Ženeva, 4. jan. C. Dvoboj med Italijo in Alie-Mnijo se nadaljuje. Danes jc prispela iz Adis Abbebo nova protestna brzojavka abesinske vlade, v kateri zahteva sedaj Abesinija. da naj Zveza narodov postopa v smislu člena 11 pakta Zveze narodov proti Italiji in njenemu delovanju, ki je nevarno neodvisnosti Abesinije. Abesinija se ho sicer hranila sama.
London. 4. jan. c. Angleški vladni krogi so želo vznemirjeni zaradi tega, ker Abesinija tako odločno zahteva |»sredovanje Zveze narodov pri sporu z Italijo. Angleška vlada je zelo presenečena zaradi tega, ker da abesinski cesar v tem sporu po-stopa preveč na svojo roko. Abesinski cesar bi vendar moral vedeti, da sta Anglija in Francija
obenem z Italijo v I. 1008 podpisali pogodbo. V tej pogodbi je določeno, kaj se mora storiti, če pride do takega spora, kakor je sedanji z Italijo. Anglija smatra, da se je abesinski cesar ob tej priliki [Dokazal zelo nehvaležnega, da ni upošteval določil te pogodbe in Anglijo tako rekoč prezrl.
Zalo gleda Anglija z veliko skrbjo na to, kako bo mogoče obravnavali zdaj še abesinsko-italijanski spor na prihodnjem zasedanju Sveta Zveze narodov, kakor lo zahteva Abesinija. Anglija smatra, da je organizem Zveze narodov še pre-slalioten, da bi mogel zmeraj posredovati, posebno še tedaj, če je imela Abesinija na razpolago določila pogodbe iz leta 1008 in se teli ni marala po-služiti.
Albanci zahtevajo odstop kralja
Tiran«, 4. januarja, c. Francosko poslaništvo i	Barjaktar je zaprosil kralja Zogua, naj takoj od-
*porcča svoji vladi v Pariz, da se je nolranjepoli- i	stopi. Ce lega ne stori, bo storil to Barkajtar s silo.
tični položaj v Albaniji silno poslabšal. Sedaj" sc i	Barkajtar ima v rokah armado, ki šteje 6000 mož
je začela borba za kralja samega. Njegov osebni	in ki je zbrana okoli Tirane, adjutant in zelo ugledni albanski patriot Muharem
Verski boj v Mehiki
Cestni spopadi, izgon duhovnikov, poboj vernikov, Iti se udeležujejo službe božje, oskrunjenje. cerkva, zužiganje svetih podob... to je bilanca novie, ki prihajajo no brez velikih težkoč iz mehiške planote. Verski spor ni nov, toda se od dneva do dneva pooslruje. Kaj se godi v Mehiki?
Dne (i. januarju 1935 stopi v veljavo šolski zakon, ki je zelo ostro naperjen proti krščanski veri, posebej še proti katoliški. Gre za spromoni-bo 3. člena narodne uslave, iz 1. 1917, ki je uvedel laično šolo. Ta člen namreč določa, da mora biti državni šolski pouk na vseh stopnjah, kakor tudi v zasebnem šolstvu .nevtralen in da ne more nobena verska družba, kakor tudi ne noben duhovnik ustanoviti ali voditi kake zasebne šole. Reforma, ki stopi te dni v veljavo, pa smisel tega lajicističnegu zakona še pooslruje. Poslej mora biti ves šolski pouk usmerjen in v skladu navodil in smernic socialistične mehiltanske revolucije:. Šola torej ne bo le oropana vsakega verskega poduka in tudi ne bo vsaj po videzu nevtralna, arnpak podučevanje bo poslej temeljilo na izključno marksistično političnem temelju, ki je kakor znano, izrazilo protiverski. S tem pa se državno šolstvo postavlja med otroka in ined njegove verne starše, žali pravice staršev do vzgoje otroka, kakor tudi svobodo prepričanja in vesli'.
Razumljivo jo, da so ti drakonični ukrepi režima naleteli na silen odpor med ljudstvom. Čeprav sede v parlamentu izključno poslanci po Callesovi milosti, so se celo med njimi našli nekateri, ki so nastopili proli takšnemu teptanju osnovnih človečanskih pravic. Pa tudi domala vsa dežela je vstala proti boljševizaciji Mehike od strani vladajoče framasonske marksistične klike. Nemiri so zajeli celo univerzo. Dne 4. oktobra so akademiki avtonomne univerze v mestu Mehiko po številu 5000 uprizorili burne demonstracije jired zbornico. V Zacalecas so 16. septembra streljali s strojnico na dijake in akademike, ki so manifestirali proti vladni odredbi. Akademiji v Guadalaxara in v Monterey sta bili za nedoločen čas zaprti, ker se je mladina teh zavodov pridružila prolirežimskim demonstracijam. Isločasno pa je Callesov parlament izglasoval, naredbo, da se osnujejo napadalni oddelki za pobijanje proti-revolucije . V resnici tvorijo le napadalne oddelke člani bivših revolucionarnih tolp in pa brezposelni, ki se dajo najeti od kogarkoli. Te čete hodo sedaj delale javno mnenje in napram slabo informiranemu inozemstvu tolmačile želje mehiškega ljudstva .
V	demonstracije vseučiliške mladine ni bila duhovščina v nobenem primeru vmešana. Dijaki so demonstrirali kol svobodoumni ljudje za svobodo pouka in pravice staršev. Vendar pa je vlada pobudo za demonstracijo naprtila Cerkvi, ker je hotela uporabili priliko, da v prvi vrsti udari po veri. Skupščina je na pobudo vlade koncem oktobra zahtevala izgon vseh škofov in nadškofov.
V	provinci pa so guvernerji povsod pričeli oslro nastopali proli duhovščini in sploh proti slehernemu verskemu udejetvovanju.
V	Tnmpico »o morali vsi državni uradniki v petih dneh priseči na Marxov ennvnelij. Kdor ni tega storil, je bil takoj odstavljen. V Aguascali-entes so zaprli 27 cerkva. V (Juerelago je guverner odslovil vse državne uradnike, ki so bili cerkveno poročeni in ki .so dali svoje otroke krstiti.
V	državi 1'uebla je guverner izmed 208 duhovnikom dovolil le 23 opravljati službo božjo. Guverner države Chihuahua je pod smrtno kaznijo duhovnikom |>repovedal daritev sv. maše. V državi ialiasco je prepovedano maševati duhovni-k v ni, ki se drže celibata. Samo poročeni duhovniki bodo smeli maševati. (!)
Te tiranske odredbe pa spremlja istočasno val vandalizma in nezaslišanega preganjanja. Z Vsemi denarnimi in moralnimi sredstvi podpira vlada organizacijo brezbožni kov, ki je popolna kopija boljševiške brezbožniške organizacije. V Me.vicale so brezbožniki pregnali župnika in v cerkvi napravili svoj glavni stan. V Sinaloa so brezbožniki izsilili zatvor vseh cerkva, pri čemur so bili 4 verniki ubili in 17 ranjenih. V Tuxtla so obhajali obletnico revolucije na ta način, da so na trgu sežgali vse verske podobe in slike. Prav tako so brezbožniki zažgali kip Matere božje iz (tuadalupe, ki je veljal za največjo svetinjo mehiškega naroda. V mehiškem predmestju je kakn stotina fanatičnih brezbožnikov, ki so bili organizirani od enegn izmed ministrov (I), udrla v neko -erkev pod varstvom policije in pričela streljali •io vernikih, ki so prisostvovali daritvi sv. innše. Razumljivo je, da taka zlodejstva vzbujajo in '"<li saslnfito ahnodho	" "
Mehiška vlada, ki tako kruto preganja katoliško cerkev, pa nima poguma, da bi pred zunanjim svetom priznala resnično stanje v deželi. Poročila, ki jih pošilja v svet, zatrjujejo, da gre le za ".nacionalen dvig mehiškega narodn«. V resnici pa se nobeden izmed sedanjih gospodarjev Mehike: Madero, Cnrranza, Obregon iti ne Calles ne morejo posebno postavljati s svojim nacionalizmom, ker so vsi izključno lutke ameriške petrolejske družbe Doheny & Co. F.dino s pomočjo ameriških petrolejskih kraljev in \vashing-tonske diplomacije so ostali in se drže na svojih mestih. Nikdar bi kak Calles ne prišel na oblast, če bi njegovih političnih nasprotnikov ne odklanjale Združene države vprav zaradi tega, ker so petrolejske vrelce hoteli nacionalizirati v korist domačega prebivalstva. Sedanji politični režim je neskončno dainč od tega, da bi imel večino mehiškega ljudstva za seboj. Gre le za dobro organizirano kliko framasonov in marksistov, ki s pomočjo plačanih tolp izkoriščajo lastno državo in slrahujejo ljudstvo, ler mu nalagajo neznosna bremena. V parlamentu sede izključno samo pristaši fallesa. Vsetn drugim strankam je bilo onemogočeno politično udejstvovanje. Preganjanje Cerkve in netolerantnost vladnih krogov je zato bolj znamenje slabosti kakor moči. Mobilizacija i regularni h pretepaških tolp je le znamenje nemira in nestalnosti obstoječega režima.
Ni dvoma, da Calles in njegova družba s svojim početjem koplje jarek, v katerega bo prej ali slej sama zdrsnila. Mučeniški mehiški Cerkvi bodo gotovo vzšli v doglednein času lepši dnevi, ko bo vihar novega časa odnesel spomin na Cnllesn iti druge preganjalce, kakor tudi na njihovo delo daleč v pozabljenje.
Nova upravna razdelitev Nemčije
Berlin, 4. jan. Notranji minister Friek je dne 15. novembra imel predavanje pred častniškim zborom. Vsebina je šele sedaj prodrla v javnost in ee nanaša na novo upravno razdelitev Nemčije. Nova razdelitev pa ne bo sovpadal« z zgodovinsko podanimi mejami raznih držav in državic, iz katerih je Nemčija nastala, ampak naj odgovarja gospodarskim, zemljepisnim in ljudskim vidikom. Ustanovljenih bo približno 20 upravnih edinic s približno po 3—4 milijone prebivalcev, ki bodo v glavnem odgovarjale sedanjim vojaškim okrožjem.
»Merkur" pri ministrih
Belgrad, 4. jan. m. Semkaj so prispeli delegati društya »Merkur« in drugih bolniških blagajn, ki j obstojajo izven Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in ki zahtevajo enakopravnost vseh bolniških blagajn z Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev. Leputacijo sta sprejela minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušič in gradbeni minister dr. Kozulj. Zastopniku -^Merkurja« in ostalih bolniških blagajn so obljubili, da bo ministrstvo njihove zahteve proučilo in da se bo po možnosti skušalo ugodili tem zahtevam. De-putacija imenovanih bolniških blagajn je obiskala tudi ostale ministre in jim razložila svoje zalileve.
Konverzim kmečkih dolgov
Kot smo že poročali, je vložil v skupščini poslanci- Joakiin Kunjašič predlog zakona o konverziji kmetskih dolgov Predlog je podpisalo 84 poslancev, , cd tega 3 iz Slovenije Ko je bilo to na četrtkovi se j i skupščine sporočeno, je z oziroin na nujnost, j katero so zahtevali predlagatelji, izjavil minister za i -ume in rudnike g. dr. Svetislav Popovič v imenu vlade: Z ozirom na deklaracijo kr. vlade, ki je |>o-j stavila skrb za gospodarske probleme v prvo vrsto in ker je vprašanje v tesni zvezi z ostalimi vpra-! sanji gospodarskega značaja, katera bomo reševali, prosim v imenu vlade predlagatelja, da odstopi od zahteve nujnosti. Nato mu je odgovoril poslanec Kunjašič, da odstopa od nujnosti, ker veruje, da bo vlada rešila te probleme in ker so trije člani vlade
tudi podpisniki tega zakonskega predloga.
*
Tarifni odbor. Za 10. januar t. 1. je Sklicana v Belgrad seja Tarifnega odbora pri prometnem minislrst vu. Na dnevnem redu so razprave o tehle zadevah: 1. stališče žel. uprave do prejšnjih predlogov odbora. 2. reforma tarife za žita in mlinske proizvode. 3. Aplikacija luške tarife za proizvode, ki gredo iz Sušaka v notranjost države s posredovanjem javnih skladišč ild. t. Reforma tarife za prevoz mesa v posebnih vnuonih in proučevanja vseli aktuelnih tarifnih vprašani.
Novi finančni minister nn delu
„Davčne pretiranosti" Srp"S
„S pobiranjem pridobninske davčne razlike naj se počaka .. .*
Belgrad, 4. jan. AA. Na odmero pridobnine za davčno leto 1931 je prišlo od davčnih obvezanem nenavadno mnogo pritožb. Večji del se le pritožbe nanašajo na izvajanje člena 7 februarske davčne novele, /.lasti pa na njeno najnižjo davčno osnovo nasproti najemnini. Da zaščiti te obvezane« pred oksekutivniini ukrepi zaradi višje davčne razlike, dokler se ne popravijo davčne pretiranosti, ki hi j se oventuelno ugotovile v pritožbenem postopku: j je finančni minister izdal podrejenim oblnstvom tole navodilo:
1.	S pobiranjem davčne razlike je treba počakati do konca marca 1935, ko sc bo v konkretnem pritožbenem primeru pokazala znatnejša razlika v davku leta 1934 nasproti zadolžitvi leta 1933, čc je davek odmerjen po uradno zbranih podatkih;
2.	ee jo davek za leto 1934 odmerjen po višini najemnine (za stanovanje ali za lokal), čeprav so konkretno zbrani zadostni uradni podatki, ki hi upravičili nižjo odmero, se bo v primeru pritožbo do kunca marca 1935 pobral samo tisti del razlike, ki ustreza davku, če bi so le-ta odmeril po uradnih podatkih. Ostanek razlike sc ho pobral šele tedaj. kadar Ihi pritožba rešena, če ho pa pred koncem marca, se bo izvršila do konca marca 1935.
3.	Ce je davek za loto 1934 odmerjen po višini najemnine, v konkretnem primeru pa ni nikakih, ali ne dobrih, ali ne zadostnih, uradnih podatkov, so bo s plačilom višjo razlike nasproti zadolžitvi 1933 v pritožbenem primeru počakalo do rešitve
Izjavi ministrov Jevtiča in Jankoviča
pritožbe. Ce se rešitev pritožbe iircnlt pred koncem niarva. se bo ta razlika pobrala do konca marcu.
Davčne karte za služinčad
Belgrad, 4. jan. AA. Davčne karte za služim« čad, uvedene z zakonom o izpreniembi zakona o neposrednih davkih od 18. februarja 1934, veljajo parno za tisto leto, ki je na njih odtisnjeno, ter sc ne morejo uporabljati za prihodnje leto. Zato jo davčni oddelek finančnega ministrstva izdal nalog finančnim ravnateljstvom, da sc neprodane karte za služinčad, ki se nahajajo v finančnih ravnateljstvih, na davčnih upravah ali pri prodajalcih mo-iiopolskih predmetov na drobno, morajo vrniti davčnemu oddelku najkasneje do 20. januarja vsakega leta. Neprodane karte za hišno služinčad se bodo zamenjale za nove, ki bodo veljale za let« 1935.
Telefonske pristojbine
Ljubljana, 4. jan. AA. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani razglaša: G. minister, za promet inž. Dimitrije Vujič je s svojim odlokom št. 370 od 4. januarja odredil, da se od 1. januarja plačujejo telefonska naročnina in pristojbine aa vzdrževanje četrtletno vnaprej in ne polletno. Naročnino za prvo četrtletje je treba plačati .najkasneje do 13. januarja, za drugo do 15. aprila, za tretje do 15. julija in za četrto četrtletje do 15. oktobra. Vso druge določbe glede plačevanja naročnine in "neplačamjia naročnine ostanejo neizpremenjene.
99
Rešiti je treba zadružništvo!
* Zemljoradnička zadruga«, glasilo Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug priobčuje poročilo o skupni seji upravnega in nadzornega odbora, ki je bila 23. decembra in kateri je prisostvoval tudi predsednik vlade gosp. .Tevtič. Seji je prisostvoval predsednik dr. Dragutin Jankovič, kmetijski minister.
Minister Jankovič je v svojem govoru razložil tudi, zakaj je šel v vlado gosp. Jevtiča. »Šel sem v njo zato, ker smatram, da je raoja dolžnost, da kot predsednik Zveze srbskih kmetijskih zadrug naredim skupno z B. Jevtičem, članom zvezne uprave vse, kar mi jc mogoče, da se zadružništvo sploh sanira in to posebno hrvatsko zadružništvo, ki je pod slabim vodstvom, a je ostalo v svojih osnovah popolnoma zdravo. Z druge- strani sem šel v vlado, da bi zavaroval vlogo jugoslovanskega kmeta, in to tako, kakor po svoji sili zasluži. Danes preživljamo zgodovinske trenutke, ker je Jugoslavija na prehodu, a z njo tudi kmet. Ako mu danes ne zagotovimo nove demokracije, ne bomo zagotovili bodočnosti te države. Danes je čas, da čuvajoč državo, odpremo vrata veliki kmečki politiki, to je, da pridemo do vladavine, ki bo vodila zdravo politiko širokih kmečkih množic, ker mi iz preteklih vojn dobro vemo, da je bil kmet najboljši čuvar države. Moje prepričanje je, da je B. Jevtič pri sestavi nove vlade imel pred očmi viGoke smotre velike državne politike, ki se danes pričenja voditi tako, kakor si jo
je zamislil pokojni kralj, namreč v iskanju neposredne zaslombe na narod, v prvi vrsti po kmetijstvu in zadružništvu.
Po govoru ministra Jankoviča sc je razvila razprava. Proli koncu se je pojavil tudi gosp. B, Jevtič, predsednik vlade, ki je spregovoril med drugim tudi tole: »Ako se vsi zložimoi da utrdimo naše zadružništvo, bo napredovalo in nam pripravilo boljšo bodočnost. Mi se moramo brigati za gospodarski razvoj našega naroda, za njegovo socialno bodočnost in za našo narodno varnost. Vem, da se tega zavedate, in želim, da mi pomagate toliko, kolikor morete. Služeč splošnim koristim našega naroda ne mislimo delati čudežev, toda dobra volja je tu.« Ob zaključku je poudaril, da je treba nekaj storiti tudi za zvezo hrvatskih kmetijskih zadrug.
Priprave na volitve
Na praznik Novega leta je bila v Zagrebu seja osrednjega odbora jNS za Zagreb, na kateri jc spregovoril tudi bivši minister Jurica Demetrovič. Dejal je, da je naloga JNS v letu 1935, da zbere vse nacionalne elemente, ker je treba izvojevati končno politično zmago pri bližnjih poslanskih volitvah; treba je zmagati nad onimi, ki v razdeljevanju naroda iščejo svoje pravice za obstanek. Ta r.eja je bila slabše obiskana, kakor seje v prejšnjem lotu. Tako poroča »Obzor«.
I
Nova narodna sksspščina
Belgrad. 4. jan. m. Danes dopoldne so si predsednik narodne skupščine dr. K ost a Iiumnnudi, gradbeni minister dr. Marko Kožulj in minister brez listnice dr. Hasanbegovič v spremstvu večj:n-ženje.rj-ev ogledali stavbo nove narodne skupščine na Aleksandrovi cesti. Imenovani i so si tam ogledali stavbo in proučevali, 'kaj bi bilo še vse potrebno storiti, da bi se nova zgradba narodne skupščine čimprej dovršila. Koikor se doztiava% bo gradbeno ministrstvo takoj po pravoslavnih božičnih praznikih zopet razpisalo licitacijo za dovršitev tega poslopja.
Za izboljšanje našega športa
Belgrad, 4. jan. m. Danes dopoldne je bila konferenca v ministrstvu za telesno vzgojo narod«, katero so se udeležili zastopniki jugoslovanskega športa. Sestanek je sklical minister za telesno vzgojo dr. Auer, ki je v svojem govoru navedel, da je sklical sestanek radi lega, da bi od zastopnikov našega športa dobil čim konkretnejše in objekliv-nejtše predloge, katere bi bilo potrebno ustvariti j za izboljšanje našega športa. Na konferenci Je za j ministrom dr. Auer.jem govoril dr. Kos-ta Hadzi, ki je predlagal, da bi bi.lo najbolje, Sc bi ee obnovi J j stari odbor Jugoslovanske nogometne /.veze, ki naj bi sklical redni občni zbor ie zveze. Po predlogu dr. Ha-d.žiija naj bi novi občni ztbor Jugoslovan"ke nogometne zveze imenoval poseben izvršni odbor, na katerem naj bi se sprejela nova pravila. S stališčem dr. Hadžija so so strinjali delegati veeh ostalih nogometnih podzvez. Sedanji komisarji Jugoslovanske nogometne zveze so pa zagovarjali sedanje stanje in izjavili, da se more edino na sedanji način izvršiti reorganizacija Jugoslovanske nogometne zveze. Minister za telesno vzgojo dj. Auer je nalo izjavil, da bo na podlagi teli poročil izdal 6voj odlok.
Požcur pri Mariboru
Maribor, 4. jam. Nocoj okrog 20 so bili mariborski požarniki obveščeni, da gori nekje v severnem delu Maribora. Takoj so s svojim avtomobilom krenili v smeri proli Košakom, kjer so ugotovili, da gori pri luehaiiflku Ko smeri ju nasproti tovarne Wel!e v Košakih. Ogenj Je že objemal streho in le takojšnji Intervenciji požarniikov se je zahvaliti, da se ogenj ni raizširil na ostale dele hiše in na soseščino. Streha jo zgorela popolnoma in znaša škoda več tisoč dinarjev. Ko lo poročamo (ob 21). so reševalci še na kraju požara. Posrečilo se jim je odstraniti glavno nevarnost.
Šah
t/ondnn. 4. Jan. Sedmo kolo šahovskega turnirja v Haslingsu se je končalo, « lomile izidi: Millner je zmagal nad Thomasomi, Liiieivlhal-Euvve remis, Mitcholl-Botvinjiik reinls, Capablanca je zmagal nad Normanom, Plohr pa nad gdč no Menšikovo. Stanje turnirja po sedmu-m kolu jo lole: Thornas pet in pol točke, Kmve, Flohr pot toči!;, Capatolanca, Lili-cu I h Ail Miri in pol točke.
Dunajska vremenska napoved: Prehodno zvišanje teftiperaiure. Naibrž nneg. Zapadni vetrovi.
Nemiri v Klajpedi
Kovno, 4. jan. c. V memetekem deželnem zboru je prišlo danes do burnih prizorov. Litavski guverner ni hotel pustiti nekaterih nemških poslancev k soji. Zato je začela nemška večina v deželnem zboru izvajati obsh-ukcijo. Nato je guverner pozval* policijo, ki jc poslance spodila iz zbornico
Drobne vesti
London, 4. jan. b. »United Press« poroča, iz New Vorka, da bo admiral Byrd še koncem tega meseca odpotoval iz Anarklide, kjer je zaključil le-tošnje preiskovanje.
Pariz, 4. jan. AA. Havas poroča iz Rima: Ge neralni tajnik fašistično stranke Starace si je pri padcu, ko se je smučal v Sesirieru, zlomil nogo.
Newjork, 4. jan. AA. Iz Baltimora poročajo, da je tamkaj pri požaru v neki hiši živih zgorelo več črncev, ki so jih i.z poza.bljenja zaklenili v klet.
Lizbona. 4. jan. AA. Volitev predsednika portugalske republike bo 17. februarju in ne 10. februarja, kakor je bilo prvolno objavljeno. Kandidat vladne stranke je g. Carmona.
Hongkong, 4. jan. c. Danes Je bil umorjen ugleden član kuomintanga Oang-ka-i-tun. ki je bil tudi minister v pokrajinski vladi v Čangtu. Umor je politične narave. Policija je dozdaj aretiral« 70 ljudi.
Berlin, 4. januarja. AA, DNB poroča iz Hel-singforsa: V finskem obmejnem kraju Ino je osem ribičev ribarilo na zmrznjenem morju. Vihar, ki je tedaj divjal, pa je iznenada odgnal ledeni otok na odprto morje. Pogrešanim ribičem so takoj poslali na pomoč tri letala in finski ledolom »Parmo«, Ponesrečenih ribičev dozdaj še niso rešili.
*
Nova delniška družba v Zagrebu. V trgovinski register v Zagrebu je bila vpisana delniška družba >Toplina, d. d.« za racionalno kurjavo in industrijske zgradbe. Glavnica znaša 1.0 milj., je razdeljena v 1.000 delnic po 1,000 Din nominale. Clam upravnega odbora so: ing. Ljudevit Singer, Zagreb, ing. Simon Osel, Zagreb ter ing. Adoli' Leo Dukič iz LJubljane in ing. Eugen Stern. ludi iz L j u b 1 j a n e.
Novi guverner Banane de France. Na mesto odslopivšega guvernerja Banrpie de France g. Moreta je bil imenovan za guvernerja Francoske banke dosedanji ravnatelj Caisse des depols et consignations g. Tannery. Sicer se s tem poslovna politika Francoske banko ne bo dosti izpremenila. Voda vlada je odločena ustvariti Bi predvsem zn svoje polrebe Irg kratkoročnega denarja, kakor je predvsem razvil v anglosaških državah. V tu namen se bo povečal znesek državnih bonov, ki bodo lahko v obtoku od 15 milijard frankov. Z mobilizacijo trga za kratkoročni denar namerava vlada znižati obrestno mero, pritegniti nove kapitale in povišati tečaje rent.
Zadeva časti vseh Jugoslovanov
so rojaki v sužnosti l Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopnima h B ran-i-boru !
Vladna izjava v narodni skupščini
Predsednik vlade in zunanji minister g. Bogoljub Jevtič bere vladno deklaracijo v narodni
skupščini.
Voditelj holandskih katoličanov
V novoletni številki »Slovenca« smo prinesli članek voditelja holandskih katoličanov g. Junker dr. iurig Charles J. M. Ruijs de Beerenbrouck. Ta članek, ki ga je slovenska katoliška javnost sprejela z največjim zanimanjem in zadoščenjem, je napisal g. dr. Ruijs de Beerenbrouck nalašč za »Slovenca« na prijazno povabilo našega holand-skega prijatelja, apostola slovenskih izseljencev ter naročnika »Slovenca« č. p. Teotima van Vel-zena iz Heerlena. C. p. Teotim van Velzen se je iz ljubezni do naših slovenskih rojakov tako dobro naučil slovensko, da sedaj slovensko govori in piše. Č. p. Teotim nam je o voditelju holandskih katoličanov g. dr. Ruijs de Beerenbroucku pre-skrbel te-le življenjske podatke:
Rodil se je 1. decembra 1873. Za poslanca v holandski državni zbor je bil izvoljen septembra 1. 1905 ter ostal do 1. 1918. Majnika tega leta je bil imenovan za guvernerja kraljice v pokrajini Limburg, kar je ostal do septembra 1918. Tedaj je postal ministrski predsednik in notranji minister. To službo je opravljal do avgusta 1. 1925. Od 1. januarja 1. 1923 je bil tudi poljedelski minister. Od meseca septembra 1925 do avgusta
Kaj je s planinskimi legitimacijami v obmejnem prometu
P. magistru v spomin!
f 1*. Kajetanu Kogoju O. K. M.
Tako nenadoma ste odšli od nas, da nam kar ne gre v um, da Vas ni več med nami. Odgojili ste celo vrsto redovnikov, nad 20 let ste bili ! takorekoč ena glavnih korenin almae Provinciae ' Sloveniae. To službo provincija daje svojim naj-i boljšim sinovom, vzor redovnikom. Vam so jo dali, in mislim, da so možje, ki so tedaj vodili I provincijo, dobro vedeli zakaj.
Bilo je leta 1915, drugo leto svetovne vojne. Tam v Brežicah poleg Save, ki je tam že vsa mo-mogočna, stoji tudi naš samostan danes lep in ves nov, tedaj pred potresom še stara stavba iz srednjega veka in vendar je bilo v teh starih posvečenih zidovih toliko lepih spominov, toliko brstecih nad in ljubeznive frančiškanske mistike. Tam je bil teedaj novicijat, ko sem tisto leto prestopil samostanski prag. Vratar, br. Krištof, nas je kaj ne-milostno sprejel in mogočno rekel: Sedaj ne sprejemamo več...« Midva s t 'r. Bazilijem sva se veselo nasmejala, spogledala in malo počakala in kmalu za tem pride ha porto p. Kajetan-magi-ster. Ljubeznivo naju je sprejel, kot da naju pozna že ne vem koliko let. Nič prisiljenega, nič nenaravnega ni bilo v njem, neka trdna možatost, združena s tistim svetim strahom sv. Pavla: »Bojim se in trepetam...« In tako nas je znal od prvega dne prikleniti nase, znal je biti oče-' tovsko mil, pa tudi trd in neizprosen, če je bilo treba uveljaviti načela frančiškanske vzgoje pri nas novincih. Znal nam je vcepiti poleg neke | zdrave pobožnosti, zlasti misel za bratovsko lju-i bežen, ki je pravzaprav največja popolnost samostanov. Poleg tega pa neprestano budil gorečnost za visoke cilje, ki nam jih je vse blesteče postavljal pred oči: Delo v vinogradu Gospodovem, delo za red, spoštovanje do almae provinciae in zraven nas ie učil, vedno neumoren, jezikov, ponavljal latinščino, ponavljal grščino, učili smo se italijanščine, gotove dni smo smeli govoriti samo nemško, vse to, da nam je utrdil voljo in smisel za delavnost. Oblikoval je v nas lik redovnika, ki naj bo istočasno ves svet zase, pa vendarle svetu služeč in svet umevajoč.
In zopet na vrtu pri oddihu! Z nami je postal študent, z nami se je igral, balinal, pripovedoval
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
7hfe zobe boste obvarovali z ERASMIK MILOM IN PASTO ZA ZOBE
Xa ugodilo britje uporabljajte ERASMIK
MILO ZA BRITJE
stare zgodbe, ko pa je bila ura, je sredi stavka prekinil, vstal in rekel: Fantje, moramo iti.
Na koru ga nikoli ni manjkalo. Učil nas je v tem oziru, da imejmo sveto spoštovanje do kor-ne molitve, ko pa včasih drugih gospodov ni bilo, ker so imeli delo zunaj, nam je pojasnil sv. Frančiška vodilo: Ne samo samemu sebi živeti, temveč drugim koristiti. Kar mi je pa najbolj ugaj.-ilo in se mi je neizbrisno vtisnilo v spomin, je I»ilo njegovo pojmovanje drugega poglavja vodila: ln bratje naj ne sodijo drugih, ki hodijo v mehka in barvana oblačila oblečeni, in imajo izbrane jedi in pijače, ampak vsak naj sam sebe sodi ...« Kako je to znal lepo poudariti, tisfo veliko Fran-čiškovo misel: Bog in svet! Da smo zato |>o. klicani, ne da svet sovražimo, ampak, da ga ljubimo in ga privedemo k Bogu nazaj.
Pater magister! Če danes ob Tvojem odprtem grobu provincija joče, vedi, da smo te spoštovali in ljubili in da je ta skromni spomin le znak naše globoke ljubezni. Ni pohvala, samo ugotovitev dela: velikega, tihega in brez posebnega priznanja, zadaj pa je živelo Tvoje veliko srce, ki se je žrtvovalo skozi dolgo dobo redovni mladini in provinciji. Imel 9i odlične službe: definitor, gvardijan, najodgovornejša je bila služba magistra in najbolj težka! Zdaj si odšel k očetom našim, da prejmeš plačilo.
Pater magister, večkrat ste rekli: Bog pa je zvest! Sedaj ga gledate v svetlobi onostranske glorije. Sladko spite, pater magister.	—n.
1929 je bil predsednik holandskega parlamenta, istočasno pa tudi predsednik odbora katoliške državne stranke (oktober 1925—avgust 1929). L. 1927 je dobil zaradi svojih zaslug častni naslov »minister države«. Avgusta 1929 je zopet postal ministrski predsednik, notranji in poljedelski minister, kar je ostal do majnika 1. 1933. Od tega časa pa je sedaj predsednik holandskega parlamenta. Tak je politični življenjski tek tega najboljšega moža holandskih katoličanov.
Katoličanov je na Holandskem le dobra tretjina, namreč 35.6%, 2,445.000 med 3,659.000 protestantov raznih ločin (52.6%), 115.000 (1.6%) Židov, 10.500 (0.1%) janzenistov, 533.700 (7.7%) brezvercev ter 101.000 (1.5%) drugih. Teh dva milijona 445 tisoč katoličanov je razdeljenih v 1 nadškofijo in 4 škofije ter 1333 župnij. Torej ne pride na eno župnijo povprečno več ko 2000 duš, kar je tudi za Slovence vzgledno in posnemanja vredno. Po žuj>nijah so katoličani tako strumno organizirani, da vkljub svoji številni manjšini, trdno strnjeni, med drugoverci pomenijo veliko politično, gospodarsko in kulturno silo.
Slovenec - kralj Eskimov
Po pismih slovenshega izseilenca Janeza Charlesa PlanlnSha, „Gospodor|a Golega ozemlto" ob Severnem ledenem morju.
Z Izvirnimi PlonlnSkovIml lotogralljoml. zemljevide narisal Kariograi llnbllonske univerze. — PrloMaJe
Anion PodDe»Sek. - Ponatis prepovedan.
Kanadski zemljevid se nam zdi tuj, ker nismo vajeni misliti proti severu. Kadar Kanadec misli na to, kam bo potoval, misli vedno na jug, vzhod I ali zahod, nikdar ne na sever. Vse to se bo spre-I menilo. Ne samo Kanadci, ampak tudi druga ljud-| stva se bodo naučila misliti, da je zemlja okrogla, ' od juga proti severu, kakor od vzhoda proti zahodu. Potovali bomo čez vrh zemlje prav tako kakor okrog njenih strani. Potovali bomo po zra-: ku in vsa ta prazna Severna Kanada bo glavna
I svetovna cesta, i
Severno Ledeno morje
Severno Ledeno morje na tem zemljevidu se ti zdi tuje, ker nisi nikdar gledal tako, da bi obe obali hkrati videl. Vedno si gledal nanje v ločenih polovicah. Kadar pa je zloženo kakor tu, se vidi kakor Sredozemsko morje. Slično je Sredozemskemu morju, ker leži med dvema celinama. Pravzaprav spaja tri kontinente: Severno Ameri-
t	Maribor, 4. januarja.
V	zadnjem času se, kakor znano, dogaja, da avstrijski obmejni organi ustavljajo jugoslovanske turiste, ki imajo popolnoma v redu planinske legitimacije, potrjene od pristojne politične oblasti, in hočejo s temi prekoračiti mejo.
Tako je na Štefanovo hotela prekoračiti v Pliberku mejo neka skupina smučarjev, ki je prišla s Pece i:n hotela iz Pliberka z vlakom v Maribor. Službujoča avstrijska orožnika sta v Plibenku najprej oholo zavrnila turiste, da so prišli v Avstrijo z neveljavnimi legitimacijami, češ, da je bil obmejni promet s turističnimi legitimacijami ukinjen in da zato planinske legitimacije, dasi potrjene od pristojne politične oblasti, ne veljajo več.
Naši turisti so bili najprej vsi osupli, potem pa so izjavili, da v Jugoslaviji to ni bilo razglašeno, temveč, da se nasprotno planinske legitimacije še naprej izdajajo kot listine za prestop meje. Ko so turisti v nadaljnjem za-ntevali, da jim orožnika natančneje pojasnita, od kedaj in s kakim uradnim aktom je bil ta obmejni promet ukinjen, sta orožnika izjavila sam o še to, da je bil to akt »Sicliercheitsdirek-torja«, nakar sta izginila, turiste pa pustila v vlaku.
Ker se take šilkane neprestano ponavljajo In se včasih zaključujejo z raznimi incidenti, smo se informirali pri merodajnih oblastih in smo sprejeli sledeče j>ojasnik>:
Trgovinska konvencija med Avstrijo in Jugoslavijo vsebuje med drugim tudi določbe o obmejnem turističnem prometu. Po tem dogovoru smejo prekoračiti turisti določeno obmejno ozemlje s turističnimi legitimacijami, če so godbe ukinjen in je zato tudi določba o obmejnem prometu v polni veljavi. Avstrijske oblasti doslej niso sporočile sopogodbenici Ju-
foslaviji v tem pogledu ničesar, iz česar bi bi-o sklepati, da želi Avstrija ta del pogodbe odpovedati, ako bi bilo to sploh mogoče brez sporazuma z našo državo.
Ako torej delajo avstrijski obmejni organi po čigarkoli navodilih našim turistom, ki imajo v redu potrjene planinske izkaznice, pri prestopu meje kake težkoče, je to samovoljno in protidogovorno kršenje mednarodnega dogovoru s strani Avstrije.
V	interesu nemotenega obmejnega turi-stovskega prometa^ bi bilo, da prenehajo te šikane, ki trajajo že več kakor pol leta.' Zato naj bi izposlovalo SPD. na pristojnem mestu, da vpliva pri avstrijskih oiblastvili, naj vpošte-
Relenl, hi se vsled svoje debelosti slabo potutlfe,
pijte znamenito
.DONAT" vrelca
Vprašajte Vašega zdravnika!
vajo določila pogodbe. Saj bi ta morala biti me-rodajna za obe sopodpisnici in bi je ne smela niti ena niti druga samovoljno kršiti.
Istočasno naj bi se uredila tudi druga važna vprašanja o obmejnem prometu. Saj vsako oviranje prometa gosjjoda reko slabo vpliva na Avstrijo, ima pa škodo tudi naše obmejno prebivalstvo. Zato naj bi se uredilo vprašanje obmejnega prometa vsaj tako, da se vpoštevajo v celoti določila iz trgovske pogodbe med obema državama. Obnovi naj se spet mali trgovski obmejni promet, obojestransko naj se jxi ukinejo vse omejitve pri izdajanju potnih listov in obmejnih legitimacij.
Kakor rečeno, je to del trgovinske pogodile. Ta pogodba je še vedno v veljavi in sicer z vsemi svojimi deli. Ukiniti se more kak del le sporazumno; doslej ni bil noben del te po-potrjene od pristojne politične oblasti ( v mestih ]>olicija, na deželi okrajno načelstvo).
f Fran Vedernjak
V četrtek zvečer je v Ljubljani umrl g. dvorni svetnik Fran Vedernjak, bivši predsednik Pokojninskega zavoda. S pokojnikom nas je zapustil odličen jurist, ugleden javni delavec in mož izrednih duševnih in moralnih vrlin.
Pokojnik se je rodil 1. oktobra 1855 v Ptuju ter je torej umrl v svojem 80. letu. Gimnazijo je dovršil v Gradcu in tam tudi pravo, nakar je stopil v sodno službo. Služboval je dolga leta kot sodni predstojnik v Idriji, nato pa kot svetnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Po prevratu ga je pokrajinska vlada imenovala za dvornega svetnika. L. 1923 je stopil v pokoj. Kot sodnik si je zlasti pridobil ugled 1. 1908 zaradi septemberskih dogodkov, ko se je zavzel za slovenske preganjance. Ves čas svoje sodne službe je bil pokojnik vnet Slovenec ter je vedno branil pravice slovenskega jezika in našega naroda. Bil je sicer strog, toda pravičen sodnik.
Izredne zasluge pa si je j>ridobli kot predsednik Pokojninskega zavoda, ki ga je vodil sedem let. Pod njegovim vodstvom se je ta naš zavod razvil v veliko in ugledno socialno ustanovo. Tudi kot predsednik te ustanove je ohranil skrajno objektivnost in pravičnost, tako, da so bile z njegovim delom zadovoljne vse smeri in skupine, ki so v tem zavodu zasto-jjane.
Družina pokojnika je imela predlanskim trojni praznik: Dvor. sv. Vedernjak in njegova gospa Flora sta slavila zlato poroko, njuna hči gospa Elza s svojim soprogom dr. Henrikom Stesko srebrno poroko, hčerka Steskovih pa se je poročila z geometrom Bojkamenskim.
Žalujočim naše iskreno sožnl.je. Pokojniku naj sveti večna luč. Pogreb pokojnika bo danes ob 16 iz mrtvašnice splošne bolnišnice.
Mozirje
Naš trg so sicer pred dvema letoma modernizirali. Odstranili so tudi trško kapelico, katero so sezidali naši predniki. Vendar so sedanji ljudie, ki pri nas o vsem odločajo, obljubili, da bodo kapelico na nnvn nn^fnvi]! Tnda mi čakamo Z&StOilj; A vemo, da obljuba dolg dela ...
ko, Evropo in Azijo. V dobi zračnega potovanja, ki se bliža, bo severni ocean zavzemal tisto mesto, ki ga je Sredozemsko morje zavzemalo pred 500 leti glede morskega potovanja. Severno Ledeno morje bo kratka pot med vzhodom in zahodom. To je dolgo iskani prehod v Cathay. Iz Londona v Tokio, iz Evrope v Orijent bomo preleteli arktik v velikih letečih ladjah. Severno Ledeno morje bo opremljeno z varnostnimi postajami in z zalogami živeža. To morje bo obrobljeno z arktičnimi deželami, ki ne bodo več tajinstvene, strašne in tuje, ampak navadne dežele zemlje. Cenili bomo njihovo korist. Kanada bo ena teh dežel.
Tam gori sta dva velika vira bogastva. Prerije so prvi, skale drugi. Prerije pomenijo živino. | V nepreglednih ravninah Duba\vnta cenijo črede ! severnega jelena kar po kvadratnih miljah in po stotisočih! V Severni Kanadi vidijo največjo zakladnico sveta v prihodnjih desetletjih. To vidijo tako jasno, da so organizirali Hudson lteindeer i Co. s centralo v VVinnipegu.
Skale pomenijo rudninsko zakladnico. Veli-! kanski odseki Hudsonske pokrajine so predkam-brijske skalne formacije, tiste, ki jih najdeš v zlatih rudnikih Porcitpine in Kirland Lake, Ont. Nedvomno se bodo posrečila bogata odkritja v vsej neraziskani Severni Kanadi. Znake zlate rude so zasledili ob zahodni obali Iludsonovega zaliva. Hudsonska družba (Hudson Bay Co.) to ve, a ta j se zanima zaenkrat bolj za bogato trgovino s ko-žuhovino kot pa za zlato.
Vining je mnenja, da ne bo Severna Kanada kdaj gosto naseljena dežela. Ne more namreč pridelovati lastnega žita. Bo približno kakor Severni Ontario in njegova velika mesta bodo približno kakor Timmins (z mnogimi zlatimi rudniki).
Bodo li mesta nakupičena okoli Iludsonovega zaliva?
Ne, tega ni treba. Mesta bodo tatu, kjer se bo dalo zaslužiti. Morda bodo sredi velikanskih ravnin Ni izključeno.
Če bo Severno Ledeno morje novo Sredozem-
sko morje za zračne ladje, če bodo sejmi za severne jelene v Churchillu in P o r t N e 1 s o -n u , se bomo smejali strahovom Golega ozem-
1 j a. Moose Faclory (Losova tovarna, Los, jelen z lopatastim rogovjem) s trgovino s kožuhovino se nam ne bo zdela več tako mrzla in kanadski zemljevid nam bo pripovedoval drugo storijo.
Planinškova mladost. Ali so Planinšek in njegova otroka še živi? Njegov obup nad civilizacijo
Ime Charles Planinšek sem zasledil leta 1929. v slovenskem ameriškem časopisu in objavil 26. aprila istega teta poročilo o njegovem nameravanem 8000 milj1 dolgem potovanju e pustega Golega ozemlja Severne Kanade (ozemlja pod Severnim Ledenim morjem) v toplo, solnčmo in s palmami poraslo okolico Habane. Naslov poročila je bil isti kot v ameriškem časopisu: 2< A van turist Planinšek odpotoval na sever«. Poročilo je bilo datirano iz Sheboygana in je govorilo o tem, da 6e bo Planinšek napotil s čolnom proti Reindeerjevem jezeru, kjer bo pustil svoja otroka pri prijateljih ter nadaljeval pot sam proti severu. »Za kažipot mu bodo služili severni jeleni, ki 6e ravno selijo proti Hudsonovemu zailivu. Založil se bo dobro z mu-nicijo, ki jo bo potreboval za streljanje živali, njegov edini živež. Na svojem potovanju bo spal, kjer-koli ga noč dohiti, čeprav te ne bo dosti, kajti prav sedaj bo dnevne svetlobe do 20 ur na dan v arktičnih krajih. Tukajšnji list >Sheboygan Pre6sc mu je podelil veliko kamero, s katero bo slikail zanimive kraje na Daljnem severu. Koder ne bo mogel potovati po vodi, bo nadaljeval pot s psi in z 18 čevljev dolgim »Old tovvn canvas«, pokritim čolnom, katerega si bo preskrbel na Cranbery Portagu.
Če bo šlo vse dobro na njegovem povratku, dospe do Portaga okoli 10. junija. V tieželi. skowi katero bo potoval, je vedno od 30 do 75 stopinj pod ničlo. - Ugodnosti bo imel, kot prej omenjeno,^ z 20 urno svetlobo, ker se bo severni letni čas začel, ko zapusti Chesterfield Inlet. Na povratku bo potoval od Chesterfielda Inleta, z ledom pokrito zemljo, do Reindeerjevega jezera, odtani pa preko jezera Wi,n.nipeg proti Zedinjenim dTŽavam preko Minnesote in Wisoonsina.
Poročila smo dobili z njegovega potovanja, ko je dospel v Manitobo v Kanadi, in iz Passa v severnem delu Kanade. Poroča, da gre vse dobro ter da so dospeli dne 16. marca v Pass. Pot proti Daljnemu severu so nastopila dne 23. marca s psi, ki vlečejo njega in njegova otročička, nestrpno pričakujoča, kdaj dospejo v rojstni kraj. Ko bodo naši čitatelj.i brali to poročilo, bo naš avanturist že daleč izven civilizacije. Nadalnja poročila objavimo, ko se zopet vrne med civilizirani svet, o čemer nas bo takoj obvestil.«
Kot je videti, je bilo poročilo kaj krafko. Najbrž zato, ker so naši rojaki onkraj moria dovolj brali o nameravanem Plaininškovem največjem podvigu s čolnom v svetovni zgodovini v velikih ameriških dnevnikih. Pozneje sem po čudnem slučaju prejel težko čitljiva pisma' tega drznega popotnika. Obiskal sem Planinškove in zvedel za Janezovo mladost. (Ime Charles si je Planinšek nadel šele v Ameriki.) Rojen je bil leta 1RS6. v v Kaimencnh in je hodil v ljudsko šolo v pol ure oddaljeno Prečno. Čeprav je bila šola enorazredna in mu ni bogve kaj nudila, se je vendarle zgodaj začel zanimati za knjige. Prebral jih je vse, ki so mu prišle v roke. Vse ie vedel iz glave, zanimal pa se je posebno za zemljevide. Ko je izbruhnila rusko-jafioneka vojna, je prebiral vsa poročila o nji. Takrat so ga tudi zamikale dalme dežele. Domačo okolico je poznal, vedel je podrobno za zgodovino Novega mesta in dolenjskih gradov, zlesti še bližnjega Hmeljnilka, ki je baje stal že v rimskih časih. Bilo pa mu je premalo vse to, zanj. ki j« hodil sanjat o čudovitih dogodkih v kapiteljsko cer kev. visoko gori na hribu nad Novim mestom.
1 1 iniilja je 1850 metrov.
3 Od Planinškove sestre Terezije jih je prejel najprej Božidar Jakac, ki jih je dal prepisati na stroj. Jakac je bil tudi prvi, ki me je opozoril na Planinškova piisma. Planinškova sestra je pisma nato izročila meni obenem z vsemi fotografijami in drugim materialom, ki ga ji je poslal brat.
(Nadaljevanje sledi.)
Ljubljanske vesli:
Javna gradbena dela v Ljubljani
v letu 1934
Parki in nasadi.
Tivolski park je v splošnem žc urejen in ni bilo tam zabeležiti nobenih bistv.enih izprememb. Trikotni travnik med podaljšano Puharjevo ulico in Koslerjevim drevoredom so začeli od zgoraj navzdol višati z zasipanjem. Ko bo končano, ga mislijo določiti za otroško igrišče. Ribnik ob podaljšani Nunski ulici so temeljito izčistili; ali ga bodo popolnoma opustili in spremenili v otroško igrišče, kakor je bilo brati,, še ni povsem gotovo.
Na Grajski planoti so olepševalna dela sicer dokaj napredovala, vendar še niso končana. Zgradila se je zapadno pod Grajskim poslopjem nad Mačjo stezo nova steza, ki se steka v pot, ki prihaja iz Studentovskih ulic. Začeli so graditi tudi na južni strani gradu novo pot, ki pa še ni dovršena. Zaenkrat stoje že zidani stebri, na katerih bo pot slonela. Grajska planota sama je v delu okoli gradu prav lepo in okusno urejena. V razširjeni drevored so postavili močne klopi. Trate okoli hribčka na desni so izglajene in bujno zelene. Pot pa, ki vodi na hribček, ki je ena naj-pripravnejših razglednih točk, je še vedno zaprta.
Od oslulih vrtnarskih del je treba omeniti precej radikalno okleščenje kostanjev v Zvezdi. Ali je bilo tako zelo potrebno, je vprašanje zase. Vsekakor so kostanji, ki so razen enega, še vsi zdravi, to hudo operacijo dobro prestali. Najbolj so se lani posrečila vrtnarska dela ob Gradaščici od Dobrilove ceste navzdol do izliva v Ljubljanico, ki smo jih že omenili.
Hudo se občuti poleti pomanjkanje drevoreda ob Svetokriški cesti in Linhartovi cesti, ki držita do pokopališča pri Sv. Križu. Tudi na Poljanskem nasipu bi bilo treba drevje, ki so ga posekali za časa regulacije Ljubljanice, nadomestiti z novim. Ambrožev park še vedno čaka končne ureditve. Sila pust pa je spodnji Poljanski nasip ob stari cukrarui, ker ni tam nobenih dreves.
Najbolj pereče pa je gotovo vprašanje preureditve starega pokopališča pri sv. Krištofu v moderen park, zlasti onega dela, ki leži pod novo cesto, ki jo nasipavajo. Ne gre, da bi bila božja njiva še nadalje najbolj zapuščena in pusta gmajna v središču Ljubljane, da se pode po nji psi in da zapuščene grobove, kakor se čuje, celo plenijo. Razmere v stari mrtvašnici, kamor še vedno' spravljajo ubožnejše mrliče, pa so tako tforostasne da bi moral mestni fizikat, ki so mu te stvari gotovo znane, z vso odločnostjo poseči vmes.
Regulacija Ljubljanice, je sicer napredovala, toda ne tako, kakor bi bilo želeti. Izvršili so jo in to v rekordnem času t in pol meseca v odseku od Frančiškanskega mostu do Novega trga. Dela je izvršila država v lastni režiji že do konca septembra. Bilo je torej še dovolj časa, da se dokonča uravnava Ljubljanice vsaj do izliva Gradaščice; vendar pa se vzl'c ponovnim in uspelim licitacijam dela niso oddala, ker je finančno ministrstvo vsako licitacijo razveljavilo.
Javna poslopja.
Trgovska akademija na vogalu Bleiweisove ceste in Gregorčičeve ulice, ki so io dozidali 1. 1933, ie bila maja meseca preteklega leta izročena svojim namenom, prav tako Delavski dom, ki ga je ■sezidalo mesto na vogalu Bleiweisove in Gospo-svetske ceste. Poslopje bivše Kranjske hranilnice (sedaj Hranilnice dravske banovine), so dvignili na dve nadstropji; s tem so pridobili prostora za vselitev oddelkov banske uprave, ki so bili dot.edaj ■lameščeni v zasebnih poslopjih. Prezidava je še dokaj uspela, čeprav se zdi novo drugo nadstropje prenizko in se spojitev starega sloga z novim ni docela posrečita. Izmed starejših iavnih poslopij je bi! prenovljen dvoriščni trakt Narodnega muzeja. Mestna občina je sezidala za Bežigradom v surovem mestno osnovno in meščansko šolo ob Vodovodni cesti po načrtih arh. Mušiča, ki bo najmodernejše poslopie te vrste v Sloveniji. Gradi io Ljubljanska gradbena družba.
Poslovne knjige
.registratorje, vlagalne mape, prepisne knjige, kartoteke, vse pisarniške potrebščine — trakove za pisalni stroj, karlon-papir, vse vrtse tiskovin — za obnovitev knjigovodstva — po najnižji ceni tvrdke
Iv. Bonač, Ljubljana
Haro-polnilno pero za knjigovodstvo.
I Izmed ostalih javnih stavb je predvsem omeniti novo cerkev sv. Cirila in Metoda, dograditev stopnišča ob stari šišenski cerkvici sv. Jerneja,
prebarvanje fasade drž. učiteljišča na Resljevi cesti, dovršitve zunanjih del na fasadi Vajeniškega doma v Kersnikovi ulici, gradba dvonadstropnega Poštnega doma na Tyrševi cesti ter slednjič dograditev 6. stanovanjske hiše Pokojninskega fonda drž. železničarjev ob Vodovodni cesti.
Javna dela v preteklem letu niso bila izredna, vendar so po obsegu in intenzivnosti daleč prekašala privatno stavbno gibanje, ki je bilo malenkostno, saj se je zgradilo v mestu komaj 4—5 večjih zasebnih poslopij (v Gajevi ulici, Resljevi in Ruski cesti), v predmestjih pa kakih 20—30 vil. Vsekakor so ta javna dela dokaj omilila brezposelnost, obenem pa pospešila modernizacijo in olepšavo našega počasi, a solidno napredujočega glavnega mesta.
*
0 Sv. maša z,a turiste in izletnike bo jutri v kupoli Vzajemne zavarovalnice ob pol ?.
0 Francoski institut opozarja, da bo odslej društvena čitalnica odprtu vsak torek od 18 do 21. In sprememba so je izvršila na prošnjo onih, ki niso mogli posečati čitalnice \ popoldanskih urah.
O Najlepše bomo letošnjo hožičevanje zaključili, če so drevi ob 20 udeležimo petja starih slovenskih božičnih pesmi v cerkvi sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu. To ne bo navaden koncert, marveč prisrčno hožičevanje. Pesmi, ki jih poje Ciril-Metodov pevski /.bor pod - vodstvom g. Ludovika P u 5 - a, so skrbno izbrane, stare, v svoji preprostosti zelo lepe melodije in bo zato prireditev ne kaj izrednega. Spored se cisto razlikuje od onega, ki ga je zbor pel na novega leta dan v ljubi j. radiu. In še to: cerkev bo zakurjena.
© Kino Kodcljevo predvaja drevi ob S dva filma.
O Nove trgovine v Ljubljani. Po statistiki mostnega statističnega urada jo bilo luni prijavi jenili 109 novih trgovin, od javi jenih pa 228. L. 1933 jo bilo prijavljenih Kit novih trgovin, odjavi jenih pa 58. šc i. 1933 je bilo torej prijavljenih novih trgovin 103 več, kakor odjav-ijonih, medtem, ko jo bilo lani odjavi jenih 119 trgovin več kakor prijavljenih. Novih obrti je bilo lani prijavljenih 77 (1. 1933 96). objavljenih pa 13l> (I. 1933 38). V trgovini in v obrti moramo torej za lansko loto ugotoviti občutno nazadovanje, medtem ko jo bil napredek še predlanskim, šo najboljšo jo v gostilnioar.ski obrti, kjer jo bilo lani 47 prijav in 21 odjav, torej napredek za 26 obratov. Medtem, ko so jo v trgovini, obrti in gostilničarstvu na deželi občutilo nazadovanje /o I. 1932 in 1933, šo bolj pa seveda lani, jo \ Ljubljani opaziti nazadovanje šolo lansko leto.
© Bevčevn afera. Včeraj jo ljubljanska policija izročila državnemu tožilcu zadnje spise v zadevi zobnega tehnika Josipa Bovca zaradi velikih nemoralnih afer. Policija je včeraj že petič zaključila proti Bovcu preiskavo, ker jo je morala doseduj vodno obnoviti zaradi novih odkritij. Zadeve, ki so prišle v tej aferi na dan. so takega značaja, da o njih ni mogoče govoriti niti v zasebni družbi, kaj šolo v javnosti. A' kazenskem zakoniku je več paragrafov. zaradi katerih so bo moral Bevc zagovarjati, kakor zaradi zlorabe deklet in žena, po večini njegovih pacijontk. izsiljevanja itcL Policija jo dosedaj sanui zaslišala okoli 70 žensk iz. vseli stanov, ki so bile deloma vpletene, doloma pa so postale žrtve tega perverzneža, sodeč po obrazili na najdenih fotografijah, pa je bilo žensk še mnogo več. Policija je nameravala dognano gradivo v začetku zadržati za sebe, da ne kompromitira večine žensk, vendar je državno tožilstvo zahtevalo vse gradivo, ob-enem pa zajamčilo prizadetim ženskam popol-
Mariborske ves ti:
Mestni proračun mariborski
no tajnost. Tudi obravnava bo seveda tajna. Pri Bovcu je bil zaplenjen ogromen arhiv, pravi muzej pornografije in ostudnih slik. Svoje žrtve je Bevc- nedvomno omamljal s posebnimi mamili v obliki likerjev. Poleg Bevoa jo bil aretiran šo neki mlajši človek, lega je izdalo pismo, najdeno pri Bovcu. Obtožen je krvo-skrunstva v prav strašni obliki.
© "Žrtev saniouinora. Poročali smo o posku-šencni eamoumoru gojencu sodne poboljšoval-nico 18 letnega Franceta Samca, ki si jo porinil na stranišču poiboljševalnice dleto v trebuh ter si prizadejal smrtno nevarno rano. Po dejanju je bil ves čas nezavesten. Kljub zdravniški negi pa se fantu ni obrnilo na boljše ter je včeraj zjutraj umrl.
ki je razgrajen pri mestnem poglavarstvu, i .jo suhoparen saino za onega, ki nima časa natančneje ga pregledati iu študirali. So pa v njem mnoge zanimivosti, ki jih more že površen opazovalce spoznati. Nekoliko takih zanimivosti bomo od časa do časa objavili, danes pa bi se rudi lotili »neprijetnega« vprašanja personalne politike mestne občine mariborske ozir. sedanjega mestnega vodstva,
Koliko uslužbencev zaposluje mestna občina mariborska, v pn> računu prav za prav ni vidno, in nam oni, ki bi nam mogli dati tako pojasnilo, še danes odgovor na to vprašanje dolgujejo. Važno pa je to vprašanje, ker bo mestna občina morala ravno _v tem proračunskem letu biti popolnoma na jasnem trlede svojih uslužbencev; preurediti bo morala njihovo službeno razmerje po novem zakonu o mestih in urediti bo morala posebej na novo službeno razmerje uslužbencev mestnih podjetij. Za tako veliko delo bi bilo vredno dobiti enkrat pregled vseh uslužbencev, neglede na kogarkoli.
Mestni proračun izkazuje pri »razhod-kih«, to .ie potrebščinah za personalne izdatke 3,891.827 T)in, kar pomeni blizu 20% napram muterijalnim potrebščinam 20 milijonov. Procent prav za prav ni prevelik, če pomislimo, da je v državi in banovini in nekaterih samoupravah precej višji. Zdi se nam pa, da potrebščine za uslužbence niso predvidene samo v poglavju »osebni razhod-ki«, ampak da so za razne uslužbence predvidene plače v materijalnih razhodkih. Sicer so je ta navada u peljala zadnja leta marsikje, vendar se nam zdi, da pravilno tako budjfetiranje« ni. Saj je pravilno,,da se za uslužbence, ki le od časa do časa in za točno določeno dobo vršijo gotove posle, predvidijo krediti v materijalnih »razhodkih«, vendar ta način ni opravičljiv v slučajih, ko uslužbenci vršijo stalno leta in leta dela, za katera ni mogoče predvideti kreditov med »materijalnimi potrebščinami«. Znano pa je, da že več let delajo v raznih pisarnah nameščenci, katerih imen v pojasnilih k proračunu ni najti in se mora torej sklepati, da so za nje krediti predvideni v »materijalnih potrebščinah«.
□	Kako smo pokopavali v preteklem letu. Kakor smo že poročali, je umrlo lani v Mariboru skupaj 788 oseb, od tega 354 moških in 295 žensk, 07 lantkov in 58 deklic, 6 vojakov in 8 kaznjencev. 13 pa je bilo prostovoljnih smrti, med njimi 9 moških in 4 ženske. Mestni pogrebni zavod je imel v preteklem letu mnogo dela, toda kakor pravijo tam, malo zaslužka Nič več ne vidimo gala jiogrebov s štirimi vranci in zlatim mrtvaškim vozom ler množico črnooblečenih slug, ki so bili nekdaj vzbujali posebno mariborsko radovednost ter se je o njih tedne in tedne govorilo. Tudi zadnja pot mariborskih meščanov se vrši sedaj tiho in skromno, večinoma kar iz mrtvašnice, da odpade tudi mrtvaški sprevod skozi mesto. Bil je v preteklem letu samo en velik pogreb ko smo ]x>ko-: palj blagopokojnega genarala Rudolfa Maistra. V prvem razredu je bilo 12 (pa še pri teh jx) večini popust), v drugem 54, v tretjem 68, četrtem 84, petem kar 117, potem pa v šestem 64, sedmem 79. Predlani je bil še rekord pri četrtem razredu, svoje dni v dobrih časih v tretjem, lani j>a že v petem. Tudi število ubožnih pogrebov je rekordno, namreč 187. Večinoma so iz bolnišnice, zraven pa 33 mestnih ubožcev.
□	Napredovanja na mestni občini. Glasom sklepa zadnje občinske seje so napredovali številni mestni nastavljenci. Kakor se sedaj čuje, pa banska uprava tega sklepa sedaj ne prizna, češ, da ni v skladu z določbami novega občinskega zakona. Cela vrsla občinskih nameščencev bi bila zaradi tega prizadeta, to pa čislo po krivici. Napredovati bi morali že zdavnaj, vodstvo občine pa je jjersonalne zadeve prelagalo z ene seje na drugo, dokler ni prišel vmes novi zakon. Tako bi sedaj samo po krivdi občinskega vodstva trpeli številni uradniki ter bili prikrajšani v svojih pravicah. Pričakovati je, da bo banska uprava to uvidela ler mariborskim občinskim uslužbencem priznala, kar jim gre po pravici.
□	Komunike. Mariborčanov očividno ni zadovoljilo pojasnilo, ki so ga svoječasno izdala Mestna podjetja o dogodkih pri Mestnem avtobusnem prometu. Sirijo se po mestu razne nasprotujoče si vesti V interesu jjotriirjenja javnega mnenja bi bilo vsekakor, če bi MP zadevo podrobneje objasnila ...
□	Trg za ribe. Prodajale so se včeraj sarde-lice po 12, očade po 18 in sipe po 22 Din za kg.
Baje intajo ti uslužbenci tudi precejšnje plače. Od kod, oziroma kje dobivajo plače? Misliti .si moramo, da so plačani iz podpor za brezposelne ali morda iz sličnih sredstev in bi tudi ne bilo kaj takega pravilno.
Pri letošnjem proračunu bi moralo biti pojasnjeno, kako in zakaj morejo imeti nekateri uslužbenci višje prejemke, kakor mnogi uradniki. V pojasnilih k proračunu je razvidno, da dobiva sluga letne plače skoro 35.000 Din. Poleg tega imajo še ravno ti uslužbenci naturalne prejemke, ki seveda njihov položaj še izredno zboljšujejo. Nismo proti visokim prejemkom, morajo pa biti pravilno razdeljeni. Važno hi bilo tudi vedeti, kako je z raznimi službenimi leti, o katerih se toliko govori, in kako je s tem, da bi po svojih letih mogli biti neki uradniki z maturo že z -12 ali 15 leti v službi mestne občine.
Še neke malenkosti ne smemo pozabiti. Mod potrebščinami za uradnike niso predvideni krediti za nagrade, ki jih dobivajo nekateri uradniki za komisije. Vemo, da oni uradniki, ki opravljajo komisije, dobijo izplačane posebne pristojbine, vendar med potrebščinami te pristojbine niso upoštevane, čeravno so redno izplačujejo. Na drugi strani pa imamo v poglavju »Mestne davščine« med dohodki vpisan znesek po 60.000 Din, ki jih plačajo prizadeti za komisije, iz česar Itiliko sklepamo, da se ta znesek dotičnim uradnikom izplačuje.
Zelo važno pa je tudi vprašanje, zakaj je v zadnjih letih na magistratu toliko novih uslužbencev. Če upoštevamo, da mestnim uslužbencem plače niso bile znižane, da uslužbenci niso zapustili službe in da niso bili upokojeni, se nam razlika med lanskim in letošnjim proračunom za 20.000 Din v dobro letošnjemu zdi nekoliko nizka. Mogoče pa tudi to dokazuje resničnost naše ugotovitve, da je le preveč uslužbencev na materijalnih kreditih in da je torej splošno število uslužbencev večje, kakor lansko leto.
Kakšna ;ie torej personalna politika sedanjega mestnega občinskega sveta in kako je mogoče, da v mestnih javno razgrnjenih proračunih ni podatkov o uslužbencih, kakor bi morali biti.
□	Žetev smrti. V Studencih, Na poljanah št. 56, je umrl vpokojeni železniški uradnik Štefan Huber. V splošni bolnišnici so umrli: 20 letna uradnica Anica Mlekuš ter 65 letna vdova železničarja Alojzija Koren. Naj počivajo v miru!
□	Nov lastnik lekarne »Pri angelu varuhu«. Mag. ph. Al. Si rak je prodal svo jo lekarno »Pri angelu varuhu« na Aleksandrovi cesti. Kupil jo je mag. ph. Vavpot, dosedanji provizor slovenje-graške lekarne.
□	Opozorilo. Ker kupujejo neke osebe od konkurznih upnikov Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru njih priznane konkurzne terjatve po nizkih cenah, opozarjam te upnike, da bodo dobili v nekaj mesecih ca 48% svojih terjatev in naj zato ne odstopajo terjatev v svojo škodo. — Knnkurzni upravitelj dr. Makso Snuderl, advokat v Mariboru.
□	139.937 Din je dosegel ob koncu leta sklad, ki je namenjen za zgradbo azila za jelične bolnike v Mariboru. PT liga se tem polom javno zahvaljuje za v preteklem letu izkazano požrtvovalnost in vztrajnost pri polaganju mesečnega protituberkuloznega dinarja v azilni sklad. Koliko dobrega so s tem slorili, povedo nazorno dosežene številke.
□	Glavo si je razstrelil. Pri posestniku Kor-dežu Filipu v Topli je služil 18 letni Rudolf Vider-man za hlapca. Fant je bil nekoliko slaboumen. Na nepojasnjen način si je pribavil puško, s katero si je končal mlado življenje. Sredi noči, ko
i so pri Kordeževili vsi spali, se je ustrelil v de3no j sence. Puško je sprožil s palcem na nogi. Strel I mu je glavo popolnoma raznesel, možgansko meso i pa vrgel in prilepil na steno. Našli so ga zjutraj j mrtvega.
□	Ropar izročen sodišču. Drzen roparski na-I pad brezposelnega odpuščenega kaznjenca Franca
Šuštarja v vilski četrti pod Kalvarijo, o katerem | smo včeraj obširno poročali, je vzbudil v mestu j splošno jx>zornost in vznemirjenje Ljudje so postali ; še nezaupljivejši napram brezposelnim, ki pridejo , trkat na vrala in marsikak resničen revež trpi sedaj zaradi brezvestnega napadalca. Littdi je nekoliko 1 pomirilo dejstvo, da sc je posrečilo policiji tako i naglo izslediti roparja. Šuštarja je policija po ob-I sežnem zaslišanju, pri katerem pa je priznal savno omenjeni roparski j)oskus, včeraj izročila sodišču.
KuUnnrn* obzornik
Knjige društva sv. Jeronima
Hrvatska Mohorjeva druž;bn je letos izdala kot glavne knjige koledar Danico, povest Krvavi k.ri-ževačkii sabor (Major) in eno knjigo iz zaloge. Poleg teh se dve redni knjigi i,n sicer Evangelist, lil. del. ki ga .je napisal sarajevski nadškof Sarlč, ter Zdravje vasi (Zdravije sela) od dr. Babica. — Kol izredne knjige zn zbirko novel Pod sajastim krovom.: (Zrinovič). ljudsko moratko bogoslovnega profesorja dr. Blaževiča: Temelji krščanskega življenja (Temelji kršfiam«kog Života), zgodovinsko razpravo znanega poljudnega zgodovinarja dr. Rudolfa Horvata; Hrvatski pregovor v Dalmaciji (od leta 1860 do 1912: vsakemu letu do leta 1X8(» je oosvgčeno eno poglavje), teu- Kuharsko knjigo (l)o-maoica u kuhinji).
Meha j srbshohrvalshih brošur
Društvo sv. Jeronima, hrvatska Mohorjeva družba, izdaja poleg rednih in izrednih knjig, družinske revije in zbirko dobrih romanov, tudii mesečno male brošurice na 130 straneh za ceno 1 Din, namenjene ljudstvu* v pouk In prosveto . z naslovom Jermilmskn svijetlo. Na m on teh brosunic je, preprostemu narodu pojasniti iz katoliškega stališča nekaj sodobnih problemov. Imajo tako značaj tiskanih predavanj naših »kniji&e . Št. 7 obsega predavanje dr. Vladimira Deželiča-sina o »Rdeči vasi (Carveno selo), kjer n« lit. virih (Sejtulina, Koesak-Szezucka, Slomški) in drugih, polj1 ud no prikaže trpljenje ruskega kmeta pod komunistično politiiko, katero namen jo — vso spro-Iplarizirati, ludi kmeta.
Nekaj podobnega izdajajo zagrebški kal. akademiki Domagojci. Namreč Moderno socialno knjižnico«, ikz. MOSK, z namenom, <in inteligenci
in hrv. kat. javnosti sploh, pokažejo resnico o nevarnosti, ki ji preti od marksističnih in kapitalističnih naukov. Zato so v boju na obe strani. Kot »Jeronimeko svijetlo- je MOSK v 11. štev. (po 3 Din!) pruielsel dokumentirano razpravico o »Ruski vas k (I. S. Nilov). V 10. »v. pa zanimivo studijo Kazimira Bielavvskiich: Nova vojska mod Rusijo in Japonsko? (Novi rat Rusije i Jaipana?) V njej je prikazal geografsko, etnografsko in kulturno stanje Sibirije, Mandžurije, Koreje in Mongolije ter politične vloge Japonske v teh pokrajinah. Ta vloga je blagodejna, ker |>oniaga tem deželam do avtonomnega razvoja in do višje kulture: iz hao+ične Kitajske, nehomogene mase se oblikuje moderna Mandžurija, in Sibirija teži po samosvoji obliki izpod komunističnega centralizma. Japonci bi sicer tudi zelo radi odprli Irpveka trg.
V 12. zv.: Kdo vlada v Rusiji? ^idn! (Tko vlada u Rusiji? Zidovi!), pa je prevedeno, kar je j »od istim naslovom pred kratkim prinašal Slovenec.• in je vzbujalo vsevprek veliko zanimanje.
Prav tak pregled glavnih delavcev ruske revolucije v tabelarnem pregledu je dodan srbski brošuri, tiskani v cirilici, z naslovom: Kdo izpod-kopava {loveča netvo? (Ko potkopava čovečanstvo?) Spisal Patrioticus. Knjiga obsega prevod zanimivih >Ciionskili protokolov«, ki so svoj čas razburili ves svel. V njih je prikazana vsa podtalna politika Židov, ki se je kol poediuci niti sanui ne zavedajo,. pa je zavedno delo neznanega odbora velikih modrijanov:, ki vladajo nad svetom, določajo o življenju io smrti človeka in delajo svetovne revolucije. Patruoticus podaja te protokole brez komentarja, jio ruskem prevodu, kol so jih našli 1. 1905., iu kol jih je — baje — govoril sam Veliki modrec . — Protokoli so postali zanimivi spet ob Hitlerjevem izgonu Židov. V Gradcu so lani (1934) izšli — komentirani — s škofovskim im-pninvatur-om (Iu Schatten des Jud en tu ms).
Proti taki podob! sveta, ki stoji v zraku Antikrista. se bori KatoliiSka akcija. Njo razlago in oometi podaja msffr. J. Pizzarao, sekretar sv. kon-
gregacijc, glavni vodja italijanske KA in glavni papežev pomočnik pri širjenju KA v svetu, v knjižici : Katoliška akcija-, ki so jo preveli na hrvatsko hrvatski bogoslovci po odredibi svojega škofa. Predgovor pa ji je napisal nadškof Bauer. Poleg splošnih pravil so v dodatku še pravila KA v Italiji, Franciji in Poljski ter papežev govor o sodelovanju vseli kal. organizacij. Brošura (5 Dim)
se naroča pri škofiji na Hvaru.
*
Kraljestvo božje se nam v svoji 1. številki za leto 1935 predstavlja v novi zelo lični obliki. Se večje vrednosti je vsebina tega odličnega glasila, ki se je v devetih letih svojega izhajanja priljubilo vsem slojem našega ljudstva. Duh nabožnosti, ki v njem veje, je pristno krščanski: zediniti vse ljudi v veri bratovske ljubezni, dobrih del in po-glabljanja v životvome skrivnosti božjega razodetja. V tej splošni smeri mu jo pa poglavitna naloga pripraviti dušo za zedinjenje zapada in vzhoda v eni Cerkvi, članki, za katere se prizadeva najbolj eden najbolj gorečih delavcev za cerkveno edinstvo, univerzitetni profesor Franc Grivcc, so jedrnati ,neoporečni in vsakomur razumljivi, tako da je vzvišena ideja ^Kraljestva božjega« prodrla dunes že v vsako slovensko kočo, kjer |e živa vera v Kristusov evangelij. V številki, ki jo imamo jired seboj, je uvodnik od dr. Grivcn. Vital Vo~ dušek je objavil ljubko razmišljanje o Božji Materi, nadalje se g. Kordin spominja desetletnice škofovanja dr. Gnldovca, ki je katoličanom v južni Srbiji pravi apostol. Zelo poučen je članek profesorja šodivvja o bolgarskem pravoslavjti. Čisto v duhu • Kraljestva božjega poudarja, da jo čisto pogrešena misel, da bi bilo propadanje verskega življenja med pravoslavci kaloličanstvu v korist (kakor mislijo nekateri katoliški starokopitneži). Narobe! Dekadenca pravoslavja pospešuje !e brez-boštvo, ki se obrača poleni najbolj in v prvi vrsti proti katolicizmu, obenem pa pravoslavna orto doksija 186« nadomestila ia izgube v !uaiuiu vrstah
v podvojeni borbi proti Rimu. Točna ugotovitev, za katero smo piscu hvaležni. Dobro riše Šedivy tudi vzroke neugodnih verskih razmer v pravo-slavju, ki so izključno političnega značaja zgodovinske fatalitete. Kakor vedno, je tudi topot zanimiv razgled po krščanskem vzhodu. ^Kraljestvo božje« je jjostajo nenadomestljivo in ga zato mora podpirati vsak, komur je ne samo za zedinjenje kot tako, ampak za okrepitev pravega katoliškega nabožnega duha sploh.	F. T.
( Kraljestvo božje-.' stane 1'2 Din na lelo, uprava je v Ljubljani, Napoleonov trg 1, čok. št. 14736.) ★
Čirilo-Mctodski vjesnik (doc. 1934) ustanovljen v Zagrebu za propagando staroslovenskc cerkvene glasbe, kot jo goji predvsem cirilo-nietodijski zbor v Zagrebu, nam dobro znan, sc ie z zadnjo številko spomnil desetletnice velikega glasbenika Arltungelsku. V ostalem pa jc bolj notranje organizacijskega značaja. V glas-beni prilogi prinaša 4 zborne skladbe A. Arlian-! gelskega.
P. Hijncint Boškovič: Nove struje u inoder-noj filozofiji. (Str. 31.) P. Boškovič, mladi in ngilni hrvatski filozof, ki je prepotoval skoro vso Evropo, jo glavni zastopnik neotomizina pri nas in ga je tudi zastopal na filozofskem kongresu v Pragi. Kot vemo iz, beležk prof. Vebru, priobčenih v našem listu, namerava v kratkem sklicati kongres neotomistov v Zagreb. V tej brošuri podaja kratek jnegled filozofskih strti j od Kanta daljo do današnjih dni, z nnnienom, da ugotovi, da je neotomizem, čeprav se naslanja na antičnega (Aristoteles) in srednjeveškega filozofa, danes najsodobnejši filozofski sistem. Nahajamo si1 namreč \ dobi realizma, ko integralni idealizem popušča in sc nmterializean premaguje, in takemu duhovnemu stanju odgo-vnrja v filozofiji — neotomizom.
Obsojeni ponarejevalci denarja
Ljubljana, 4. januarja.
Mali kazenski senat je v dobrem tednu izrekel že 2 strožji sodbi proti ponarejevalcem srcbrnjukov in njih pomagačem, ki so jim razpečevali ponarejene kovance po raznih trufi-kuh in drugih trgovinah. Trafikanti pa so zadnje čase postali zelo oprezni in prav njihovi previdnosti je treba priznati, da so kaj hitro polovili ponarejevalsko in razpečevalsko družbo. V začetku septembra lani so se pojavili po Gorenjskem in v ljubljanski okolici falzifikati 20 Din, 10 Din in 50 Din. Najprej so ponare-jevali 20 Din kovance. Za materijal so si nabavili angleški cink, model pa so si napravili iz mavca, nakar so začeli vlivati denar. Sprva jim ni šlo od rok. Pozneje pa so postali že iz-vežbani mojstri. Z Gorenjskega so »tovarno za denar« prenesli v Moste pri Ljubljani. Imeli pa so smolo, da so jih kmalu polovili in zaprli.
Pred malini senatom so v bistvu vsi prignali inkriminirana dejanja, izgovarjali pa so se drug na drugega. Razprava je trajala pozno v noč. Bili so Obspjeni:
Zupet Alojzij, ki jc bil poglavar družbi, samski rudar, stanujoč v Mostah, na 2 leti in
6 mesecev robije ter na 180 Din denarne kazni ali 5 dni zaporu, kukor tudi v izgubo častnih državljanskih pruvic za 5 let. — Sedlar Franc, samski trgovski sluga i/. Most, nu tO mesecev strogega zaporu in 120 Din kazni ali 2 din zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. — Zupet Avgust, samski trgovski sluga iz Most, na 9 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni ali 2 dni zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. — Samski delavec Avguštinčič Alojzij na 1 leto strogega zapora in 240 Din denarne kazni ali 4 dni zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. — Samski delavcc Bizilj Ivan na 3 mesece strogega zaporu in 60 Din denarne kazni ali 1 dan zapora. — Zidar Ivan Volkar iz Prevoj na 6 mesecev strogega zapora ter 120 L)in denarne kazni ali 2 dni zapora in v
Celje
izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. — Naposled Saracjo Anton, delavec iz Prevoj, na 4 mesece strogega zapora in 60 Din denarne
icazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti.
Obtoženci so večjidel sodbo sprejeli. Drž. tožilec dr. Julij Fellacher je prijavil priziv zaradi prenizke kazni.
Zaradi saharina obsojen na 95.000 Din globe
Ljubljana, 4. januarja. Pri carinskem odseku finančnega ravnateljstva v Ljubljani je posebno carinsko sodišče, ki .sodi zasačene tihotapce saharina, kokaina in drugih iz inozemsva vtihotapljenih predmetov. To sodišče je pred dnevi izreklo prav hudo sodbo proti mlademu, brezposelnemu delavcu Vinku N., doma na Javorniku pri Jesenicah. Vinko je v začetku decembra krenil čez mejo v Avstrijo. Nakupil si je 4 kg saharina, kar je odštel čedne iurje. Mahnil jo je na-
—	Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam iu napadiL kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora.
—	Preprečen požar. Iz Železnikov nuni poročajo: V naše božično razpoloženje je nenadoma kanila kapljica strahu. V četrtek, dne 3. januarja, popoldne se je kakor električna iskra raznesel po Železnikih glas, da gori v hiši g. Egra na Ra-covniku poleg njegovega gospodarskega poslopja. V tej hiši je pred časom stanovala zdravnica g. dr. V. Strnad. Prvikrat se je oglasil plat zvona, odkar imamo nove zvonove. Žalostni udarci iz lin so priganjali ljudi, da je nevarnost velika in da naj pohite. Že so pogledovali ognjeni zublji iz
zaj čez mejo. Ni bil dobra 2 km od avstrijske	,	jjjg^ se je pričelo gašenje združenih Železni-
meje, ko ga je okoli 21. zasačil graničar Krstič	I	karjev — gasilcev in občanov. Ognjena sila je
in ga preiskal. Pri njem je našel še ves šaha-	;	podlegla in preprečena je bila velika nevarnost
rin. Vinko se je udal v svojo usodo. Na jese-	; za ves sosednji del. Kakor znano, so v tem delu
niski carinarnici je priznal tihotapstvo. Carin-	:	Železnikov hiš'
.0 Dodatno k našemu poročilu o nesreči na Mariborski cesti, katere žrtev ie postal g. Bobek,
smo dobili od g. Emerika Tancerja naslednje pojasnilo: Ko sem se pripeljal po cesti proti Celju in zavil pravilno na levo ter dal signal za levo, je skočil gosp. Bobek čez cesto ter hotel prekrižati cesto pred avtom. Takoj sem opazil, da je nesreča neizogibna ter zavil na levo stran ceste, s čemer sem preprečil večjo nesrečo. Gosp. Bobek se je sam dvignil in sedel na avto, nakar sem ga takoj peljal v bolnišnico. Dobil je radi padca na gramoz, malo rano na licu. Nesreče nisem zakrivil jaz, temveč gosp. Bobek, ker je hotel avto prekrižati. Ni imel kolesa, ampak je šel peš. — Radevolje priobčujemo to poročilo, izjavljamo pa, da smo našo prvo vest prejeli iz uradnega — policijskega vira.
& Vsi naši državljani, ki uživajo in dobivajo iz Nemčije kako pokojnino, rento, ali drugo socialno podporo, se morajo brezpogojno javiti do 10. januarja 1935 v pisarni občinskega urada na Bregu.
Nova uprava Združenja mizarjev.^ V nedeljo, dne 30. decembra je bil občni zbor Združenja mizarjev. Zborovanje, ki ga je vodil dosedanji predsednik gosp. Golob, je poteklo popolnoma mirno in v redu. Pri volitvah, ki so se vršile z listki, je bil izvoljen za novega predsednika Združenja mizarski mojster gosp. Vrenko Mihael.
& Brezplačen tečaj za travniške pomočnike priredi kr. banska uprava na kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob juž. žel. proti koncu meseca marca. Tečajniki bodo dobili brezplačno oskrbo in polovica voznih stroškov jim bo povrnjena. Interesenti naj se javijo do 10. januarja 1935 v pisarni občinskega urada na Bregu.
Priprave za obrtno razstavo v Celju, ki bo letos poleti, so v polnem teku. Pokroviteljstvo pri razstavi je prevzel gosp. minister za socialno politiko dr. Marušič. Pripravljalni odbor je že razposlal prijavnice in se je več interesentov že javilo. Upamo, da bo ta obrtna razstava pokazala, na kakšni višini «c nahaja naše obrtništvo in da lahko konkurira z vsemi inozemskimi izdelki.
•©- Pisarna občinskega urada na Bregu bo v ponedeljek, 7. januarja 1935 radi snaženja zaprta.
Višnjevi postanete kot stlva,
če poskušate, du med koncertom ne zakašljate, kadar Vas v grlu zaSegeče. Končno p« boste kljub temu zakašljali in sicer ravuo takrat, ko se bo predvajalo pianissimo.
Jeite
bonbone
pa ne bote kašljali. Kašelj laiji ali hujii
uspešno oreorečuše
PROIZVOD »UNION« ZAGREB
S&NARODHO
■A
V LJ U BlMrtl •
Začetek ob 20
ska oblast je nato odredila proti njemu zapor ter so ga odpeljali v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer imajo pripravljeno posebno sobo zu tihotapce. Sedaj je Vinko prejel sodbo, ki se glasi, da mora Vinko plačati na predpisani carini za 4 kg saharina skupaj 5823, dalje posebno globo po 87.356 Din in takso za iodbo 2830, skupaj torej nad 95.000 Din. Ker ni ta visoka globa od njega izterljiva, so mu tflobo spremenili v 1 leto navadnega zapora.
Koledar
Sobota, 5. jan.: Telesfor, mučencc; Emili-jnna, devica. Mlaj ob 6.20. Hcrschcl napoveduje sneg.
Novi grobovi
-J- G. Henrik Zadnikar, bivši pasar, zlatar in izdelovalec cerkvene posode, je včeraj zju-raj v starosti 82 let mimo v Gospodu zaspal. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne i,z hiše žalosti na Poljanski cesti št. J5. Kot izdelovalec cerkvenih posod je bil znan po vsej Sloveniji, Dalmaciji in Primorju, zlasti v Istri. Bil jc dober poznavalec umetnin in starinskih zgodovinskih predmetov. Vsa duhovščina ga je poznala kot poštenega delavca iu blagega moža. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem na-5e globoko sožalje!
-(" V Novem mestu sta umrla ga. Kani Schot in okrajni zdravnik g. dr. Gregorič Viktor. Oba pokojnika sta bila dolgoletna naročnika -»Slovenca«. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Rt. Rev. Vitus Hribar, župnik collinvvood-»ki v Clevelandu — monsignor. »Ameriška Domovina« je poročala dne 8. dec. 1934 to-le: Ko se je elevelandski škof Rt. Rev. Joseph Schrembs pretekli teden vrnil s svojega obiska v Rimu, jc prinesel s seboj papeževo pismo, s katerim je sv. oče imenoval 19 (devetnajst) župnikov in duhovnov elevelandske škofije za monsignore. In eden izmed devetnajstih je tudi Slovenec, naš župnik Vid Hribar.« Ko nato Ani. D.« kratko pove, da se je novi monsignor V. Hribar rodil I. 1870 v vasi Cirkovce, v župniji Zg. Tuhinj v Sloveniji in da je prišel 1. 1890 v Ameriko, dovršil 1. 1893. v Clevelandu bogoslovne študije, bil nato od škofa r, Horstmana posvečen v mašnika, organiziral v Clevelandu župnijo sv. Vida, ki jo je vodil 14 let, potem župnikoval 15 let v Barbertonu, 1. 1022 pa se vrnil kot župnik v Collimvood (Cleveland), kjer uspešno deluje še zdaj, piše na koncu: »Rt. Rev. V. Hribar je prvi slovenski duhovnik v državi Ohio, ki je dosegel čast monsignora in sta zdaj on ter Rt. Rev. Bilbana v Eleveth Minn. edina monsignora, ki jih imamo Slovenci v Ameriki«. Končno novemu monsignoru uredništvo »Ani. Doni.« iskreno čestita z željo, da bi mogel še mnogo let tako goreče delovati v svoji župniji, '.lasti s svojimi apologetičnimi govori, ki jih hodijo poslušat tudi nekatoličani.
Ostale vesti
—	Poštne razmere v Žužemberku. Še lansko ».pomlad smo izgubili v Žužemberku enega pis-nionošo. Edirii pismonoša je zaposlen v trgu Žužemberk, oddaljene vasi pa so ostale brez pismo-noše in pošte že nad pol leta nihče ne dostavlja. Ljudje morajo po več ur daleč sami na pošto, šolski in župni uradi pa morajo sami skrbeti za poštnega slugo. Prosimo poštno oblast, da naredi konec temu neznosnemu stanju ln zopet nastavi pismonošo.
—	Nov jugoslovanski filni »Paiamounla«.
Uredništvo bolgrajskega lista »South Slav Herald« je prejelo obvestilo od filmskega podjetja »Parauiounl« iz Londona, da namerava to podjetje v kratkem posneti v Jugoslaviji večji film, ki bo imel tudi turistovsko-propagundni značuj. Dejanje filma nuj bi se vršilo okoli kakšnega hotela, vendar pa bi bile upodobljene tudi mnoge naravne krasote. Največ izgledov za to bi imel Bohinj.
—	Po neprevidnosti ohstrelil svojega svaka. Viničar Borko Rolfenk je pregledoval svoj samokres in ga hotel očistiti. Pri tem jc tako neprevidno ravnal z orožjem, da je obstrelil svojega svalta in ga smrtno ranil. Svak Ficko Ivan je viničar v Brebrovniku pri Ormožu in je bil ta dan ne obisku pri Borku. Ranjenca so takoj prepeljali v ormoško bolnišnico, kjer je po pelili urah ranam podlegel. Borko zelo obžaluje, da je bil tako nepreviden, kajti s svakom sta se vedno dobro razumela.
Ptui
hiše tesno ena ob drugi. Gospoda Egerja ob tej priliki ni bilo doma. Železnikarji pravijo, da je to velika škoda, ker bi sicer lahko videl, kaj premore požrtvovalnost, iu slišal plat zvona pod novim velikim zvonom.
—	Jugoslovanska knjigarna r. z. z o. z. v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Cardon: Sinil Jesuiten Freimaurer? 100 str., nevez. 30 Din. — Hattensclnviller: Wie gnt der Heiland ist. Prilike o Srcu Jezusovem. I. del, str. 284, II. del, str. 288: vsak del kart. po 60 Din. —■ Hergel: Heili-ger Idcalismus. Religiitse Ansprachon fiir hohero Schulen. 153 str., kart. 60 Din. — Kiera: lin Gei-ste des Jesuskindes. Duhovne vaje za božični čas. 275 str., nevez. 60 Din. — Loehr: Jalir des Herrn. Snov za predavanja in pridige. 292 str., kart 98 dinarjev. — Mayr: Katholisehc Aklion iin Werden. 131 str., nevez. 30 Din. — Obeerhammer: Bei-spielc aus dem Lcben. 410 str., vez. 150 Din. — Schilling: Das soziale Evangelium. 20 Predigten im Diensle der sozialchrislliehen Bewegung. 204 str., kart. 54 Din. — Sclimoger: Hciligcs Helden-tum. Beispielsammlung fiir den Religionsunter-richt. 329 str., kart. 80 Din. — Toth: Dic Lchrc Christi. Pridige. 328 str., nevez. 72 Din, vez. 96 dinarjev. — Willam: Das Lehcn .lesu im Lande und Volke Israel. 548 str., vez. 150 Din.
—	Pri zaprtju, motenju prebave, gore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne
Franz-Josef«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sei«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo
—	Pri Šenčurju najdeni okostnjaki. Posestnik Jože Sodnik, doma v Hotemažali pri Šenčurju na Gorenjskem, je 29. decembra lani kopal na svojem vrtu korenine. Ko je tako izkopaval večje korenine, je kakih 20 cm globoko naletel na človeške kosti. Razkopal je še glo-bočje in na široko ter odkril dva človeška okostnjaka, ki sta bila zakopana pol metra narazen tako, da so bile noge obrnjene proti jugu, ostalo truplo proti severu. Kosti so bile že močno preperele. Posestnik Sodnik je o najdbi obvesil orožnike v Šenčurju, ki so najprej odredili, da so kosti pobrali v zaboj in jih pozneje pokopali ua pokopališču. Orožniki so uvedli poizvedbe, a tudi najstarejši ljudje se nikakor ne morejo spominjati, kako naj bi bila prišla oba okostnjaka na Sodnikov vrt. O okostnjakih je orožniška postaja poročala tudi državnemu tožilstvu v Ljubljani.
—	Ogenj v Vinskem vrhu. V Vinskem vrhu 91 pri Ormožu je v noči od 27. na 28. decembra ob eni začelo goreti. Ogenj je prvi opazil viničar Zadravec Franc, kateremu je ogenj uničil ves živež. Hlevi in gospodarska poslopja so popolnoma uničeni. Lastnik viničarije Ivanuša Ivan iz Huma pri Ormožu trpi 40.000 Din škode, ki je le delomu krita z zavarovalnino.
—	V Zagrebu je bilo leta 1934 17.168 aretacij. Statistika policije v Zagrebu o delovanju v letu 1934 priča, da so imeli nameščenci policije polne roke delu. Največ je bilo prestopkov oziroma zločinov proti tuji lastnini. Kur "0,u od vseh deliktov. Policija je aretirala preteklo leto 17.168 oseb, to se pravi po 40 na dan. Število aretacij so povišalo sistematične racije, izvedene predvsem na periferiji mesta, pa iudi po vseh drugih delili mesta. To so bile racije na neprijavljene podnajemnike, na sumljive ose.be, tuje berače in potepuhe.
—	Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
Cerkveni vestnih
Molje in fanljet Skupno sv. obhajilo jc najboljša priprava na evliarističui kongres, ki bo od -'8. d« 80. juniju v LJubljani. Zato nuj »c v vseh župnijah pomnoži število mož in fantov, ki pristopajo vsako prvo nerte-ljo k sv. obhajilu. Jutri, na prvo nedeljo v Januarju, nn praantk sv. Treh kraljev, naj se lo ]<ovsod javno pokaže! V stolnici bo sluipno »v. obhajilo mož in fantov ob pol sedmih zjutraj.
Cerkev sv. Jožeta. Jutri, na praznik Uazglašenja Gospodovega, ob 8 slovesna sv. mnšu. Izvaja se: Mis-sa in n, '/.t. K. Ivempter. Gradualc Omnes de Baba. 7.1. P. Grlosbachcr. I'o ofortu: O Dcus ego amo te, 7/1. I. B. Mtlller. Po maji: Prisvotil je veseli dnu. 7.1. Ur. Uihar.
Cerkev M. B. v Križankah. Jutri, na praznik Razglašen,Ia Gospodovega, ob pol 11 (pridige ui) slo-voann sv. mnšu. Izvaja se: Instrumentalna Missa pa storalis, 7,1. A. Rlhovsky. Gradualc: Onincs de Snba, 7.1. P. Grlesbnrher. Po ofertoriju: Ilod.lo uohis, zl. I. F. Bonz. Po ma&i: Prisvotil jc veseli dan, 7.1. Gr. Rihnr.
Gibanje prebivalstva. V področju župnije sv.
Petra in Pavla se je v minulem letu rodilo 158 otrok in sicer 82 moškega in 76 ženskega spola: umrlo je 115 oseb, poročilo pa se jc 47 parov. V področju mestne nadžuipnije (vključno bolnišnica) se je rodilo 92 otrok in sicer 44 dečkov in 48 deklic, 10 otrok pa je bilo mrtvo rojenih, smrtnih slučajev je bilo (vključno bolnišnica in hiralnica) 115. Od teh odpade 19 na mesto, 69 na bolnišnico in 28 na hiralnico; poročilo pa se je 8 parov.
Literarni večer. Društvo jugoslovanskih akademikov vabi na literarni večer v Mladiko, ki bo 12. t. m. Poročali bodo gg. Anton Ingolič, Edvard Kocbek, Miško Kranjec, Franc Onič, Janez Potrč in dr. Alojz Remec.
Meroizkusni urad v Ptuju. Za uradovanje v prvem četrtletju 1935 so določeni pri postaji za kontrolo sodov naslednji dnevi: januarja, dne 22., 23., 24., 25. in 26. januarja 1935; februarja, dne 20., 21., 22., 23. in 25. februarja 1935; marca, dne 23., 25., 26. 27. in 28. marca 1935.
DRAMA
Sobota, 5. januarja: Urlii. Kod B. Nedelja, ti. januarja ob 1,1: Juriek. Mladinska predata v«. Izven. Znižano cene od 20 Dia navzdol. — Oh 211: ,Matiček *•« ženi. lzvou. Zuižiuie oeuc od 24 Din navzdol.
OPERA - Začetek ob 20
Sobota, 5. januarja: Deicla smehljaja. Operetu. Gosto-
vauje teuorista Ada Darlunn. Izven. Nedelja, (i. januarja ob 15: Pri belem konjičku. Opo rela. Izven. Znižane ceno od 311 Hi n navzdol. — Ob 21): Tosea. Gostovanje gosp« Andieo Mitrovič. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 5. januarja ob 20: Izgubljeni valček. Red C. Nedelja, II. januarju ob 15: Juriek. Otroška produtiiva Znižane cene. — Ob 20: Stambulska rola. Znižane cone.
JSoLScnanila
Žalec
Uubliana
1 Na koncertu božičnih pesmi, danes ob 20, bo Giril-Mctodov zbor izvajal .slede« opored: t. Cesarja minskega (liarm. Uajuk), 2. Glej, moj tovariš (harm. Baiuk), S. Oj dete je rojeno nam (starostov, božična), 4. Sveta noč (Levičnik), S. f nite, luatje vi (harm. Kimavec), (i. Pastirui kam hitite (Vavken), 7. Pokonou narodi (Uihar), 8. Tam stoji pa hlcvCok (harm. Ivi-niovoo). — Odmor. — 9. Dete rajsko (H.), III. Kaj so vam zdi (Lavtižur), 12. Poslušajte vsi M udje (ha.rm. Klmovcc), 13. Prišla je noč (I.evifnik), 14. Veseli se (harm. PuS), 15. RazglaSonJe liosnodovo (SUileor), t«. Veselite so nurodi (Vavvkon).
1 Meškov božični mislerlj na odru Rokodelskega doma. Rokodelski oder bo jutri zopet vpi-izoril Meškov misterij: Henrik, gobavi vitez. Po sijajni prvi vpri-zoritvi so se euli glasovi: To delo zasluži, da pride 5e petkrat ali šestkrat na oder. Tudi zn drugo vprizoritev je veliko zanimanje. Zato naj si vsakdo oskrbi vstopnice v prodprodaji jutri dopoldne od JO do 12 v Roku. detske.m domu. Komenske.ga ulica 12. 1'rieelek Igre ho jutri ob pol osmih zvečer.
1 Trnovski oder v l.jubljaui vprlzori v mulclje ob treh popoldne na odru Zadružnega doma v Korono v i ulici 14 mladinsko igro »Sirota Jerica , pravljic« v štirih slikah. Ker je igra namenjena mladini, pro simo vso starše, da pripeljejo svoje otroke k tej vpri-•Aoritvi. Cone sedežem H in 4 Din, stojiš a 2 Din. — Vstopnice so dobijo v prodprodaji v nedeljo od 10—TJ dopoldne in eno uro pred prifietkom predstave.
t tCvrčck za pečjo*, Diekensovo bož.ično igro, po novo ua splošno željo jutri ob 20 i> samostanski dvorani v Spodnji Šiški. Vstopnico bodo v pred prodaji v jutri od 11 do 12 ter ob 1!).
1 Umetniški dogodek prve vrsto bo komorni kon cert po vsej Evropi znanega -Zagrebškega kvarteta t ponedeljek, 7. januarja v dvora«! kina Dvor. Matična knjigarna prodaja vstopnice po prav nizki ceni. Sloga vabi ljubitelje komorne gln-sbe iskreno nn obisk tega znameuitegu večera, kt je hkrati n.icn otvoritveni komorni večer te sezone.
1 Kino Kodeljero bo predvajal drevi ob 8 dva izvrstna filmu Oporoko dr. M abu.se j a in .Materino srce«.
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bnknrčič. Sv. Jakoba trg 0; mr. Kamor, Miklošifcevu cesta 30, i® uii". Gartus, Moste.
Maribor
in Salesijavskn sotrudništvo ima jutri svoj redni mesečni sestanek ob 16 v stolnem iupnišču. Vabljeni sotrudniki, pa tudi drugi.
m Na občnem zboru Sadjarske iv vrtnarske p<>-. družnice za Maribor in okolica, ki bo jutri ob 0 na 27. febr. 1934, št. 2567 preneha z dnem 19. aprila i vinarski in sadjarski šoli, bo predaval ravnatelj Priol 1935 doba, v kateri upravlja staro pokopališče v i o napravi novih nasadov z oz.lrom na oplodbo cvetja
I,	. .	, . v - .. „J is_____„1 i pri saduem drevju, šolski nadzornik Močnik pa o vrt
Novem mestu se mestni zupnt urad. Ker bo mest- uarstvu. eiani jn nečlani so vljudno vabljeni, na občina začela z deli za park na svetu starega	m iMarija v predmestju«, pretresljiva socialna
pokopališča že prihodnjo pomlad, se vabijo last- legenda o usodi ubogih o božiču, se ho predvajala :	rtu „,;„.,„.:»	15 .iutri ob 20 ua odru Zadružne gospodarske banke. Vpn
niki grobnih spomenikov, da naipozneie do IS. , ^ (H,cr ZvMr nlladih izobražencev. Prcdprodnji
marca 1935 odstranijo spomenike s pokopališča,	j vstopnic pri Zlati Brišnik.
Po tem dnevu bomo smatrali grobove za opuščene,	j
katerih spomeniki pripadejo v smislu 1. 1908 za	;	CpmC
staro pokopališče potrjenega pokopališkega reda
Na praznik Sv. treh kraljev obhaja Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Žalcu 25 letnico svojega obstoja. Društvo je za to obletnico naštu-diralo Timermanns Velermati-ovo božično legendo »Trije kralji«. Pred igro zapoje par pesmic cerkveni pevski zbor iz" Žalca. Po pesmicah sledi govor in igra. Predstava so vrši točno ob pol 4 po večernicah v dvorani g. Jelovška v Petrovčah. Za predstavo je že veliko zanimanje, priskrbite si vstopnice že v predprodaji!
Novo mesto
Staro pokopališče. Predstojništvo kapiteljske in mestne župne cerkve sv. Nikolaja naznanja v najnovejši številki »Križa« sledeče. -»Glasom odloka okrajnega načelstva v Novem mestu z dne
v last kapiteljski cerkvi, ako se zanje ne zglasi noben lastnik«.
SREČNO NOVO LJETO
želim vsem cenj. odjemalcem Burgita in gostom brivskega in damskega salona IVAN SVETEC - NOVO MESTO._
Zapostavljena Ljubljana
Ljubljana zapostavljena — kje pa in kdaj? Ljubljana, ponosna prestolica Slovenije?
Nekdaj je bila Ljubljana res povsod prva. Krakovsko in trnovsko zelje je slovelo po vsem svetu, krartjske klobase so prodajali na cesarskem Dunaju kot »Laibacher Wttrste«, naš motovileč so jedli v Pragi in bojeviti ljubljanski fantje so se pretepali po vseh delih sveta.
Te ljubljanske slave in veličine pa je začelo zmanjkovati kar na vseh koncih in krajih in vsak nas odrivn in izpodriva, kjer nas le more. Samo meglo so nam Še pustili in nekaj dežja, drugo so nam pa že vse pobrali!
Na praznike so prodajali v ljubljanskih trgovinah prav lepe gnjati. Pa mislite, da so bile te gnjati ljubljanske? Kaj še — pripeljali so jih k nam v Ljubljano iz Maribora! Iz Maribora, prosimo! Kaj takega! Ali ni to za Ljubljano »špot in srhmota«? Kakor da Ljubljana ne premore nobenega prasca več ...
Tudi kopune so prodajali. Ali veste, kakšne? Štajerske...
Tako gine kos za kosom nekdanje ljubljanske slave. To pa ie ni vse — najlepše še pride.
Nekdaj se je Ljubljana postavljala, da je najlepše razsvetljena, posebno v temi. . V Ljubljani smo imeli svof plin in svojo elektriko in če ni šlo drugače, pa tudi svoje petrolejke in svoje Irske, namočen-1 % domač loj. Sedaj je pa ljubljanski plin in ljubljf.nska elektrika kar naenkrat zanič, pa so nam dali elektriko iz Velenja. Ali veste, kje je Velenje? Na Štajerskem... Kakor da bi morali mi, Ljubljančani, štajerske kopune peči justnnient* na štajerski elektriki!
V teh težkih časih nas. stare Ljubljančane, tolaži samo še to, du imamo svoj jiiblinnski magistrat ... Če nam bodo pa še toga odjedli. potem pa z botrom. Ljubljana..
u Božični misterij Henrik, gobavi vitez , bomo imeli priliko videti jutri poiioldne v dvorani Ljudske posojlnice. Brez dvoma bomo s prisotnostjo globoke občutili blagovest svete noči: ljube-zen, kalero je opeval pisatelj Meško najlepše v tem delu. Preskrbite si vstopnico!
e, Apostoistvo mož in fantov. Jutri je prva nedelja v mesecu. Ob pol sedmih bo pridien. nato skupno sv. obhajilo in sv. maša.
Radio
Programi Radio Ljubljana:
Sobota, j. januarja; 12.15 Iz jutrovih dežel (plošče) 12.50 Poročila 13 00 Cas, Nekaj crnkvenih pesmi na ploščah 18 00 Radijski orkester 18.15 Aktualnosti (Ljn-(levit Mrzel) 18 30 Radijski orkester 19.110 Zunanji po fitldni pregled 19.20 Cns, jedilni list, program zu ne rteljo 19.30 Nacionalna ura: Bana Jelučiča prihod v Budimpešto'leta 1849 (Iv. Zagreba) 20.00 Oktet. Ljubljau skega Zvon« pojo božične pesmi 20.35 Radijski orkc.Met 21.15 l. evropski koncert V/. Belgrada 21.45 Cas, poro čiln 22.00 Radijski orkester.
Drugi programi t
SOBOTA. 5. januarju: Betprad: 18.45 Jugoslovanske skladbe 20.00 Violinski koncert 21.15 Evropski koncert! Narodne pesmi 2!.45 Poročila, nato Radijski 01 koster — Zagreb: 20.00 Recitacij« 20.15 Vokalni koncert 20.45 Koncert na violi 21.15 Belgrad — Dunaj: 19.55 Violinska glasba 20.40 Igra 21.15 Belgrad 21.55 Radijski orkester 23.45 Dunajska glasba — Budimpešta: 19."'i Gledališče ujetnikov v Krusnojarsku 22.00 Ciganska glasba 23.10 Salonska glasbo in petje — MUan-Trst. 17.10 Plesna glasb® 20.45 Pester večer — Him-Bari. 17.10 Lahka glasba 21.00 Prenos Iz gledališča — Prana: 19.25 Ljudska glasba 21.15 Belgrad 22.15 Plošče. Lahka glasba — Bratislava: 30.15 Operetni večer — Varšava: I>ahkn glasba in petje 21.00 Orkestralni in violinski koncert — Berlin: 18.50 Srednjeveška in renesančna glasba 20.10 Hamburg — Konigsbern: 19.10 Brahinsov koncert 20.15 Življenje zn časopisnimi črkami — litim-lium: lil.00 Stare plesne in ljnhavne pesmi 20.10 Glasb« iz dežel ob Sredozemskem morju — 1'ratislara: 20.10 ('lovek, ne jey.i se, revijn — Lipsko: 18.15 Godba na pihal« 20 10 Hamburg — Koln: 19.110 Komorna glasba 1 19 30 Saarske narodno pesmi — Franki url: 18 .Ml Z.i buvna glasba 20.15 Vesel večer — Stultgart: 1s.:y ! Praznik, plošče 20.15 Vesel večer o letalstvu 31.15 K« | liaret — Monakovo: 19 00 Plošče 20.10 Ra MJski ciklu« -'/.urich: 19.30 Zurnallsfi, po Freytagoveni romanu 21.1/ Belgrad — Strassburg: 18.00 Orkestralni koncert iz Pa riau 21.30 Operetni večer.
Poizvedovanja
Vo Jegtičevi cesti .ie bila najdena manjša vsots denarja. Kdor jo le iz.guhil, naj *c zglosi na šmartin *ki cesti 17.

Ali morilec ali izsiljevalec
Otrokov morilec pred sodniki
Nadaljevanje: 4
in Tonček
Roman za stare in mlade
Pikica
Oče je vstopil, avto je oddrvel, oče mahal z roko. Pikica je mahala za njim.
Ko se je hotela vrniti v hišo, je pred vrati stal Peter Koibentar, hišnikov sin, velik' cepec.
»Ti,« je dejal, »če mi daš sto dinarjev, te ne izdam. Drugače vse povem očetu.«
»Kaj pa?« je nedolžno vprašala Pikica.
Peter Kobentar ji je grozeče zaprl pot. »Dobro veš, kaj, ne delaj se tako neumno, ovčica moja.«
Pikica bi rada šla v hišo, on je ni pustil. Kaj storiti? Postavila se je pred njega, prekrižala roke na hrbtu in začudeno pogledala v nebo, kakor da vidi tam aeroplan ali majskega hrošča na smučih ali kaj podobnega. Tudi Peter je hitro dvignil glavo in pokukal navzgor, Pikica pa je v tem hipu zbežala mimo njega v hišo. Kaj je videl Peter Kobentar na nebu? Polno luno.
Prvo premišljevanje govori: 0 DOLŽNOSTI
V prvem poglavju je nastopilo prav za prav ie mnogo ljudi, kajne? Poskusimo, če smo si jih zapomnili: poznamo že gospoda ravnatelja Slano, njegovo cenjeno gospo soprogo, hierko Pikico, mršavo gospodično Blaginjo, debelo Berto, Petra Kobenlarja in Dudka, malega pinča. Budka bi morali prav za prav izpustiti, kajti pinči niso pravi ljudje, škoda.
In zdaj vas vprašam: Katera izmed teli oseb vam je ugajala, katera ne? Odkrito povedano: meni sta še najbolj všeč Pikica in debela Berta. Glede gospoda Slane se še ne morem odločiti, kako bi ga ocenil, Pikičina mama pa mi nikakor ni všeč. Moi ji prav nič ni mar, zakaj se je potem z njim omožila? Hčerka ji prav nič ni mar, zakaj jo je potem spravila na svet? Nobenega dvoma ni: iena zanemarja svojo dolžnost. Kajne, da imam prav? Nihče se ne spodtika nad tem, da rada obiskuje gledališče in kino in če navržemo ie konjske dirke zraven; ampak predvsem bi se morala zavedati, da je Pikičina mama in iena gospoda Slane. Če to pozablja, naj nas izvoli pihati v uho.
Dr H?
Drugo poglavje TONČEK ZNA TUDI KUHATI
Po kosilu je ženo gospoda ravnatelja Slane popadla migrena. Kaj jc migrena, še ne veste? Migrena je enostranski glavobol, naj ga imamo ali ne. Debela Berta je morala spustiti oknice, da je bilo v sobi temno ko ponoči. Gospa .Slana je legla v posteljo in velela gospodični Blaginji:
»Pojdite z otrokom na sprehod in vzemite psa s seboj! Potrebna sem miru. In pazite, da se vam kaj ne zgodi!«
Gospodična Blaginja je odšla v otroško sobo iskat Pikico in Dudka. Njen prihod pa ni bil prav nič zaželen, kajti tam so se dogajale velike reči. Pikica in Dudek sla imela gledališko predstavo. Dudek je ležal v Pikičiuii
postelji in je samo z gobčkom kukal izpod odeje. Igral je krvoločnega volka, ki je požrl staro mamo Rdeče kapice. Te pravljice Dudek sicer niti od daleč ni poznal, pa je kljub temu igral svojo vlogo še dokaj dobro. Pikica je stala pred posteljo, na glavi je imela rdečo čepico s petljo, v rokah pa Bertino košaro.
»Stara mama,« je zaklicala in se čudila, »stara mama, zakaj imaš tako velik, velik gobec?«
Takoj nato jc spremenila glas in zarenča-la grozno nizko:
»Da te lažje požrein!«
Odložila je košaro, stopila tesno k postelji in tiho kakor gledališka šepetalka začebljala Dudku na uho:
»Tako, zdaj me pa požri!«
Kakor rečeno, Dudek pravljice o Rdeči kapici še ni poznal, zato se je zavalil na drugo stran in ni storil ničesar.
»Požri me!« je ukazala Pikica. »Pri priči me požri!« Zacepetala je z nogami in zakričala: »Tristo kosmatih medvedov! Ali si gluhi Moraš me požreti!«
Dudek se je razsrdil, zlezel izpod odeje, sedel na posteljno vzglavje in začel glasno lajati.
»Niti trohice pameti nimaš, lenoba pasja,« je ogorčeno dejala Pikica in ga prezirljivo pogledala: »Fej, takle zanikrn igralec!«
Gospodična Blaginja je nič hudega slutečemu Dudku nateknila zavratnico in vrv potlačil a Pikico v plašč z zlatimi gumbi in dejala:
»Poišči še klobuček. Na sprehod pojdemo.«
Pikica bi najraje obdržala rdečo čepico na glavi, toda gospodična Blaginja je zagrozila:
»Potem ne smeš k Tončku.«
To je učinkovalo.
Odšli so. Dudek jc počepnil na cesini tlak in ni hotel dalje. Gospodična Blaginja ga je hočeš-nočeš morala vleči za seboj. »Spet so hoče sankati,« se je razhudila in ga vzela v naročje. Dudek je klavrno obvisel kakor zveri-žena ročna torbica in neprijazno mežikal.
»V kateri ulici stanuje Tonček?« je vprašala gospodična vzgojiteljica. »Ali si si zapomnila?«
»Artilerijska ulica, četrto nadstropje, de sno,« je zadrdrala Pikica.
»In hišna številka?«
»180 deljeno s 5,« se je odrezala Pikica.
»Zakaj ne rečeš 36?« je vprašala gospodična Blaginja.
. cr s" 'n'<0 lažje zapomnim,« je povedala Pikica. »Sicer pa se mi zdi, da Berta že nekaj voha. Potožila mi je, da ji nekdo vžigalice žre Vsak dan kupi nov zavitek in vsak dan ji zmanjka nekaj škatljic. Upajmo, da kaj drugega 11 e izvoha. Tudi Peter Kobentar mi je danes spet grozil. Sto dinarjev zahteva, drugače, bo vse razblebctal. Če pove ravnatelju, boano v lepi kaši.c
Letalo treščilo v hišo. Blizu Londona je pristalo francosko letalo, hoteč se spustiti na letališču Croy-don. Ker pa je bila gosta megla, se je ietaio zaletelo v neko hišo >er jo skoro razsulo. Tudi letalo
je bilo zdrobljeuo
Nov kanal so začeli kopati v Kaliforniji, Dela so se pričela pri mestu Juma. Orjaški baggerji, ki kopljejo zemljo, so delali že v Panamskem prekopu.
Sloni ustavili vlak
V	malem mestecu Flemington v severnoameriški državi New Yersey se je v sredo začela sodna obravnava proti Nemcu Brunu Rihardu Hauptman-nu, katerega dolže, da je Lindberghovega otroka ugrabil in umoril.
Hauptmanna so 19. oktobra 1934 prepeljali v lo malo meslo, da bi bil tu sojen zaradi umora. Obdolženec se je branil te obtožbe na vse kriplje. Ni pa s mu posrečilo dokazati, kar je trdil, da je na dan zločina bil v službi pri neki newyorški stavbinski tvrdki, niti, da je v času, ko se je zgodil zločin, med pol 9 in pol 10 zvečer bil v neki restavraciji, kjer je čakal svojo ženo, katera je tu delala. Niti žena niti restavrater mu tega nista mogla potrditi. Pač pa Lindberghov sosed kot priča trdi, da je Hauptmanna videl dvakrat blizu Lindberghovega posestva.
Na izjavi te priče in pa ugotovitvi, da je pisava na izsiljevalnih pismih zelo podobna Hauptman-novi, temelji obtožba zaradi umora. Ce se med obravnavo izkaže, da ta podlaga ne drži in bo Haupt-man oproščen, ga bodo vrnili nazaj državi Nevv York, kjer se bo moral zagovarjati zaradi izsiljevanja. Če se bo v državi Nevv Yersey izognil električnemu stolu, se mu bodo po newyorški obravnavi odprla vrata v glasovito ječo Sing-Sing.
Zadeva z Lindberghovim otrokom in Haupt-mannom je po sodnih ugotovitvah tale:
V	otroški sobici malega Lindbergha je ugrabitelj pustil listek, na katerem je zahteval odkupnino za otroka. Ta listek pa je bil pisan v taki angleščini, da je bilo vsakemu takoj jasno, da je tiste vrstice pisal priseljeni Nemec, ki se je naučil angleško govoriti, ne zna pa angleško pisati.
Pod oknom Lindberghove hiše so našli zlomljeno lestev, katera se je zlomila najbrže takrat, ko je ropar z otrokom lezel iz Lindberghove hiše. Les te lestve pa je bil vzet v skladišču newyorške lesne trgovine, v kateri je obdolženi Hauptmann večkrat delal. Tudi žeblji, s katerimi je bila zbita ta lestev, so čisto enaki tistim, katere so pozneje našli v Hauptmannovi garaži. Zločinec, ki je ugrabil otroka, je zapustil na vrtu jasno vidne stopinje. Te stopinje so natančno primerjali s stopinjami Haupt-mannovih čevljev, niso pa mogli točno dognati, ali so sledovi na vrtu res od Hauptmannoviih čevljev.
Primerjali so tudi pisavo na pismih, katere je Lindberghu pošiljal neznani izsiljevalec in od njega zahteval za otroka odkupnino. Strokovnjaki so ugotovili, da je vsa pisma pisala ista roka ter da je otroka ugrabil listi, kateri je potem od Lindbergha izsiljeval denar. Iz lega bi tudi sledilo, da je bil pri celi stvari udeležen samo en človek. Med Lind-berghoni in izsiljevalcem je posredoval neki dr. i Condon. Ko je (a videl Hauptmanna, ni mogel točno ugotoviti, da bi bil Hauptmann res tisti izsiljevalec, kateremu je izročil denar. Pri tem, ko je dr. Con-don govoril z neznanim izsiljevalcem, je bil skrivaj navzoč tudi otrokov oče Lindbergh. Ta pa trdi, da je Hauptmannov glas prav tisti, kakor je bil glas tistega, ki je od Condona sprejel denaT.
Lindbergh je plačal neznanemu izseljevalcu za otroka 50.000 dolarjeiv odkupnine. Ti bankovci so prišli čisto novi iz washingtonske tiskarne in so i bili točno zaznamovani. Nekaj teh bankovcev so čez j kaki dve leti zasledili celo tu in tam po Evropi, ' največ pa jih je bilo po severni polovici severno- ! ameriškega mesta Manhattan, ki nii daleč od Haupt- | mannovega stanovanja. Ta denar so zasledili pri mesarjih, branjevcih in prodajalcih bencina. Na ta ! način je policija vedno bolj stiskala mrežo, tako da i se je slednjič omejila le na iskanje zločinca v kraju | Bronks, kjer je Hauptmann stanoval. Policijski ke- j miki, ki so dobili izsledene dolarske bankovce v roke, so ugotovili, da so bili dolgo časa spravljeni na vlažnem prostoru, ali pa zakopani v zemljo.
In res so našli del Lindberghove odkupnine zakopane v Hauptmannovi garaži. Izkopali so 13.750 dolarjev. Na neki zanemarjeni polici v škallji za čevlje visoko pod stropom v Hauptmannovem stanovanju pa so našli skritih še 840 dolarjev, ki so bili tudi svojčas Lindberghovi.
Hauptmann pa se zagovarja, da mu je ta denar dal spraviti neki Izidor Fisch. Denar je bil zavit in povezan v zavojček in Hauptmann ni vedel, da so v njem dolarji. Fisch je kupčeval s kožuhovino. Haupt-mannu je bil baje dolžan 7500 dolarjev. Kmalu je Fisch izginil in Hauptmann je preiskal zavoj, katerega mu je bil pustil Fisch. Ker je v zavoju našel denar, se je hotel z njim oškodovati za tistih 7500 Din, katere mu je bil Fisch na dolgu. Fischevo ime se je že pred dvema letoma v tej zvezi imenovalo v v javnosti. Ameriška policija je ugotovila, da se je Fisch res naglo izselil iz Amerike domov v Nemčijo, kjer pa je umrl v Lipskem. Tako sedaj ni mo- I goče ugotoviti, ali je bil Fisch res kaj v zvezi s to
V Ugandi v Afriki so pred nekaj meseci zgradili novo železniško progo, katero so slovesno odprli. Kmalu potem, ko se je na progi začel promet, pa so potniki doživeli ta-le dogodek:
Vlak je naglo vozil proti cilju, proti mestu Naitrobi. Naenkrat pa je vlak sredi proge obetal. Popotniki, ki so mislili, da se je zgodila nesreča, so naglo poskakaLi iz vagonov, da bi videli, kaj se je zgodilo. V splošno začudenje pa so zagledali pred seboj čredo slonov, ki so 6 svojimi ogromnimi trupi železniški tir enostavno zaprli in oči-vidno niso hoteli pustiti, da bi bil vlak vozil naprej. Vlakospremno osebje je začelo streljati v zrak. Strojevodja je iz stroja spuščal ogromne oblake vroče pare in lokomotiva je brlizgala in tulila, da so si popotniki mašili ušesa. Vse lo pa slonov ni vznemirilo. Živali so mirno stale tam in se niso hotele premakniti. Ker vlpk le ni hotel nazaj, kakor so očividno hoteli sloni, 60 se ogromne živali začele pripravljati, da bodo napadle vlak. Sedaj so prestrašeni popotniki naglo izginili v svoje vagone in se umaknili diivjajočim slonom, kaiteri so divjali, hudo rjoveli in mahali s svojimi ogromnimi rilci. Sloni so s tem naskokom dosegli zmago. Kajti braavlak, ki ni mogel naprej, se je moral vrniti na postajo, iz katere je bil ravnokar odpeljal.
Sedaj pa 6e je položaj spremenil, na lokomotivo je stopilo policijsko moštvo, oboroženo s strojnimi puškami. Vlak je vnovič odpeljal in z vso naglico vozil proti kraju, kjer je bil prvič ustavljen. Ko je privozil vlak na tisto mesto, so sloni še vedno stali tam in se niso hoteli umakniti.
stvarjo ali ne. Vsaj Hauptmann se zagovarja, češ, da ni vedel, da je to Lindberghov denar.
Hauptmann je brez zakonitega dovoljenja prišel v Ameriko, vsled česar bo njegovo stališče pred sodiščem še toliiko težje. Doslej se je zapletel v svojem zagovoru že v mnogo protislovij. Tri možnosti so mogoče: Ali je Hauptmann Lindberghovega otroka res ugrabil in umoril (ako se mali otročiček ni pobil do smrti, ko je padel z lestve), ali je izvršil svoj zločin skupaj z Izidorjem Fischem, ali pa je od Lindbergha hotel samo izsiliti denar, ne da bi bil kriv ropa in umora.
Kakor rečeno, se bo Hauptmann v Fleminglonu zagovarjal samo zaradi ropa in umora. Če bo spoznan za krivega, bo prišel na električni stol. če ga bodo porotniki te obtožbe oprostili, se bo moral zagovarjati zaradi izsiljevanja v drugi državi. V tem slučaju mu dolgoletna ječa ne uide.
Malo mestece Flemington je sedaj središče zanimanja vsega sveta. V sodnem poslopju, ki je že sto let staro, so morali nanovo zgraditi veliko dvorano, ki bo dovolj velika za porotnike, sodnike, za 200 prič in za kakih 500 časopisnih poročevalcev. V sodno dvorano so napeljali 2C0 telefonskih in brzojavnih napeljav, s kalerimi bodo časopisni poročevalci kar iz sodne dvorane lahko telefonirali na vse strani sveta. V sredo, ko je bil prvi dan obravnave, so izžrebali najprvo porotnike. Prva je bila izžrebana starejša ženska, katero pa je državni pravdnik odklonil, ker je rekla, da je ona proti smrtni kazni. Hauptmannov branilec je izjavil, da bo Hauptmann v teku obravnave povedal nekaj zelo zanimivega, če bo potreba nanesla, da se opraviči. Hauptmann namreč hoče v sodni dvorani javno obdolžiti nekoga drugega, ki doslej še ni bil prijet. Obravnava bo trajala najmanj mesec dni, morda pa celo 6 tednov.
Mojster detektivov ohraden
Sedaj so začele regljaiti strojnice in štirje sloni so padli. Drugih živali pa se je polastil strah im so zbežale. Vlak je srečno nadaljeval svojo vožnjo.
Sedaj vsak vlak na tej progi spremljajo policisti s strojnimi puškami. Oblasti se namreč boje, da bodo sloni, ki so po svoji naravi zelo maščevalni, vnovič hoteli poskušati svojo srečo in vnovič napadli vlak.
Škot, ki ei je kupil gugalnico s predolgo vrvjo da bi mu ne bilo treba vrvi krajšati.
Na Angleškem živi neki I. I. Cobbler, ki trdi o sebi, da je najboljši sodobni detektiv na svetu ter takorekoč poklican naslednik slovitega SheT-lock Holnies. Mož hudo rad vidi, če časopisi o njegovih spretnostih vsak dan vsaj kaj mailega poročajo
Nedavno tega je pripovedoval časopisnemu po- ] ročevalcu, da ni na svetu takega mojstra, ki bi 6e znal tako preobleči in svojo zunanjost spremeniti, kakor zna to on. Mojster detektivov ima. v svoji pisarni res spravljenih celo kopico lasulj, ponarejenih brad in obleke vsake vrste. Pred kratkim pa se je temu mojstru vseh detektivov zgodilo nekaj silno neprijetnega.
Mož je za nekaj dni odpotovali iz Londona. Medteim pa so v njegovo pisarno prišli vlomilci in mu iz nje vse odnesli. Nič niso pomagale varnostne naprave, katere si je bil tako duhovito izmisilil g. Cobbler. Imel je udelano takozvano »nevidno oko«, katero takoj sproži alarm, če bi kdo prišel nepoklican v pisarno. Imel je posebno celico, katera je sama od sebe fotografirala vsakogar, kateri bi se bil v nepravem času mudil v teh prostorih. Samo po sebi je umljivo, da je tudi Cobb-lerjeva blagajna bila najmodernejše vrste in imela najbolj umetne ključavnice. Za zločince pa je vse to bila igrača. Kar gladko so prišli v pisainno, odprli blagajno, vzeli iz nje denar in nekaj važnih zapiskov ter pobrali tudi vse lasulje, ponarejene brade in vso obleko. Vse to so zložili v dva velika usnjenega kovčega, na katerih je bila pritrjena kovinska tablica z imenom mojstrskega detektiva. V teh dveh kovčegiih so odnesli ves plen.
Ko se je mojster vrnil in videl kaj se je zgodilo, je bil ves potrt. Vlomilci so n»u v zaemeh pustili listek, na katerega so na njegovem pisalnem stroju napisali te-le besede: »Mnogo več 6mo pričakovali. Lasulje in brade bomo nosili na prihodnji maškeradi, katero bomo priredili v svojo zabavo.« Doslej se Cobblerju še ni posrečilo, da bi našel najmanjšo 9led za storilci. Ves London se mu smeje. Njegova slava pa je šla rakom žvižgat, ker se je celo v svoji zadevi tako slabo ob-nesel.
»Gospod, pravkar ste rekli idijot. Ali ste mislili morda name?«
»Ah kje, saj je še drugih dovolj!«
Intervjuv. »Kako ste dosegli sto let?« »S potrpljenjem, moj mladi mož.«
Ona: »Čas razdruži tudi najboljše prijatelje.« On: »Kako imaš prav! Pred 14 leti sva bila oba stara 18 let. Sedaj imaš ti 23, jaz pa 32 let.«
Gospodarstvo
Kmetski dolgovi
Krnel ne more plačevati, ker ne dobi za svoje proizvode prave cene
Kot znano so dne 15. novembra 1934 zapadle po uredbi o zaščiti kmeta z dnč 26. avgusta 1934 f>% obresti, katere je moral zaščiteni kmet plačati denarnim zavodom, svojim upnikom. Po prvin vesteh je bila slika razmeroma ugodna. Sedaj je zbranih že nekaj več podatkov, ki kažejo, kako so zaščiteni kmetje dolžniki izpolnili svoje obveznosti. Obrnili smo se na Zadružno zvezo v Ljubljani, ki je od svojih članic dobila včeraj, dne 4. januarja 1935 tele podatke o plačilih kmetov
dolžnikov:	. ,	■ ,.
Poročalo je od 339 kreditnih zadrug 164 ali 48% vseh včlanjenih kreditnih zadrug. Predpis obresti je znašal pri teh zadrugah 10,148.205 Dm, torej za glavnico nad 169 milj. Din. Od omenjene vsote nekaj nad 10 milj. Din so plačali dolžniki 4,728.360 Din, torej 46%, dočim je znašal zaostanek 5,419.845 Din ali 54%. Dolžniki so plačali torej komaj polovico svojih obveznosti. Mnoge posojilnice poročajo, da so nekateri dolžniki plačevali s prepisi, odnosno z hranilnimi knjižicami svoje obresti. Zato tudi denarni zavodi niso prejeli v gotovini niti cele vsote. Kajti kmetsko ljudstvo trpi na izrednem pomanjkanju gotovine, tako da si niti vlagatelj niti dolžnik ne moreta kupiti najbolj nujnih, pa tudi majhnih potrebščin. Ne moreta si kupiti obleke niti obutve, nimata niti za sol in petrolej. Oba trpita radi davkov in je veliko vprašanej kako dobiti ali iztožiti obresti, ko so pa dražbe radi davkov že itak na dnevnem redu. Marsikje se upravam posojilnic ljudje smilijo in ne morejo biti trdosrčni, ko vendar vedo, da v velikem številu slučajev ni kriv gospodar, če ne more plačati.
Glavni problem našega kmeta so nizke cene njegovih pridelkov, pa še po teh nizkih cenah ne more vnovčiti svojih pridelkov. Les in živina nimata nobene cene. Na drugi strani je pa še vedno vse, kar kmet kupuje, predrago. To nam potrjuje tudi statistika po okrajih: kjer je lesna industrija in trgovina znatno zastopana, tam dosega odstotek plačil majhne zneske, v neki večji dolini n. pr. komaj 10%. Slabša so bila plačila na Notranjskem in Dolenjskem, kjer je poleg živine važen proizvod tudi les. Nekoliko boljše je bilo v drugih predelih Slovenije,
Manjši dolžniki so plačali odstotno več za-
padlih obresti kot veliki dolžniki. Vse posojilnice so dostavile pred 15. novembrom zaščitenim dolžnikom opomine za plačilo 6% obresti.
Pri Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani smo pa dobili te-le podatke: Na anketo je odgovorila približno polovica kreditnih zadrug. Slika je približno tale: Od skupnega števila dolžnikov se je odzvalo opominom okoli 45% vseh dolžnikov, dočim je znašal vplačani znesek približno 25% vse dolžne vsote na 6c/c obrestih. Ta odstotek (25) pa upošteva samo plačila v gotovini, nič kompenzacij s hranilnimi knjižicami.
Nadaljnih 30% od števila dolžnikov se nc zmeni za plačila ali zaradi tega- ker je njih položaj brezupen, ali pa čakajo, da bo prišlo nekaj, kar jih bo rešilo vseh gospodarskih skrbi in ne bo treba plačevati dolgov. Ostalih 25% števila dolžnikov pa je sporočilo posojilnicam, da ne morejo plačati, ker nimajo niti >:a davke, niti za druge nujne življenjske potrebe. Tako je saj 70% vseh dolžnikov pokazalo dobro voljo, čeprav se je velik del njih opravičil ker ni zmogel plačil.
Važno je nadalje ugotoviti, da so manjši dolžniki za vsote do lO.CCO Din skoro v celoti poravnali svoje obveznosti, večji dolžniki pa so plačali včasih četrtino, včasih polovico itd, na račun svojih obrestnih obveznosti. Vse to kaže, da je kmet v stanju plačati komaj kakšna dva odstotka obresti na leto, pa še to pod pogojem, da se sedanje gospodarske razmere ne bi poslabšale.
Ti podatki nam kažejo, v kakšnem položaju se nahaja naše kmetsko ljudstvo, Obrestna mera 6% ni dpsti manjša do obrestne mere, kol je bila v navadi v naših krajih in zato tudi ni zaščita glede obresti prinesla onega izboljšanja, kakor bi bilo želeti. Poleg tega je položaj našega kmetijstva vedno slabši in kar je včasih izgledalo kot znosno, je postalo pretežko breme. Danes prenesejo kmetski dolgovi obrestno mero kvečjem 2 do 3%, amortizacijska doba pa mora iti v desetletja, pa še bo treba temeljito delati na splošnem izboljšanju gospodarskega položaja. Predvsem bo treba odpraviti, škarje, to je nesorazmerje med visokimi cenami industrijskih izdelkov na eni strani in nizkimi cenami industrijskih proizvodov na drugi strani. V ta namen bo potrebna temeljita izpre-memba naše gospodarske politike.
Narodna banka v letu 1934
Povečanje čistega dobička in dividende
za ultimo decembra, je znašal čisti dobiček banke za preteklo leto približno 88.7 milj. Din, dočim je znašal za 1933 26.2 milj. (pri odpisih 63.1 milj.),
Iz izkaza Narodne banke za 31. december 1934 posnemamo tele podatke (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. december 1934):
Aktiva: zlato 1784.6 (—41.3), valute 0.036 (-3.3), devize 120.85 (plus 4-85), skupno podlaga 1905 5 (—36.7), devize izven podlage 104.4 (—6.66), kovani denar 206.1 (—36.1), posojila: menična 1528.8 (—34.5), lombardna 235.14 (—0.7), vrednostni papirji 16.9 (plus i/26), prejšnji predujmi državi 16S6.6 (—34.7), začasni predujmi državi 600.0 (—), efekti rez. fonda 106.4 (plus 2.8), efekti ostalih fondov I204'(f>lus 0.47), nepremičnine, zavod m izdelovanje novčanic in inventar 153.6 (—6.1), razna aktiva 276.45 (-66.8).	v	.
Pasiva: glavnica 180.0 (—), rezervni fond 112.4 (plus 4.4), ostali fondi 20.47 (plus 5.26), bankovci v obtoku 4384.0 (plus 146.04), obveznosti po vidu: drž. terjatve 6.9 (plus 3.0), žirovni računi 531.9 (—165.8), razni računi 327.0 (—186.9), skupno 865.8 (—349.7), obveznosti z rokom 9529 (plus 76.05), razna pasiva 316.4 (—97.9).
Zadnji izkaz za leto 1934 prinaša velike lzpre-membe v strukturi bančnega izkaza. Predvsem se jc postavka razni računi tudi v tem izkazu znatno zmanjšala predvsem najbrž zaradi prenosa na obveznosti z rokom, deloma pa najbrž tudi zaradi likvidacije klirinških saldov, kajti podlaga se je v pričujočem izkazu znatno zmanjšala zaradi oddaje zlata in je bilo stanje zlate podlage celo manjše kot pred letom dni. Zmanjšanje žirovnih računov je v zvezi s jiotrebami denarnih zavodov, zlasti pa Poštne hranilnice za ultirno decembra, ki je najvažnejši plačilni termin v letu. Žirovni računi so v dobi od 22. do 31. decembra 1934 padli za 165.8 milj. Din, dočim je znašal padec od 22. do 31. decembra 1933 celo 174.S milj. Din.
Obveznosti z rekom, ki so proti koncu leta padle že pod 800 milj. Din, so se v zadnjem mesecu povečale na 950 milijonov Din. Zaradi izpre-inemb v obveznosti po vidu se je tudi kritveno razmerje pri banki izboljšalo. Odstotek skupnega kritja je znašal 22. decembra 1934 samo 35.61, odstotek zlatega kritja pa 33.48</o. Koncem decembra 1934 pa je znašalo skupno kritje 36.29, od tega pa samo zlato kritje 33.99%.
Kolikor je razvidno iz zadnjega izkaza banke
za 1932 24.0 milj. (pri odpisih 50.8 milj.). Iz tega sledi, da so bili odpisi za leto 1934 manjši, kot prejšnji dve leti, in da je zaradi tega narastel tudi čisli dobiček in je pričakovati višje dividende zavoda za 1934, kar je bilo že eskontirano v dvigu tečaja bančnih delnic. V splošnem pa se je dohodek banke lani zmanjšal, vzporedno pa tudi stroški, ker jc čisti donos približno enak onemu iz leta 1933, ce'prištejemo čistemu dobičku še odpise.
V naslednjem podajamo pregled najvažnejših postavk banke za zadnja štiri leta (v milj. "Din): Aktiva 1931 zlato	1758.4
devize	332.1
devize izv. podi. 86.5 kovani denar 38.8 tnenič. pos. 1965.7 lomb. pos. 287.2 predujmi drž. 1799.2 neprein. inv. 142.3 Pasiva 1931 rezervni fond 82.8 bankovci 5172.3 žiro	326.3
razni računi 60.9 obv. z rokom bSl.t bank. in obvez.
po vidu 5588.8 odstot. kritja 37.51 zlato kritje 31.46
1932	1933	1934
1760.8	1795.0	1784.6
206.5	111.2	120.9
2.0	54.5	104.4
139.9	240.0	206.1
2112.0	1808.9	1528.8
344.9	293.1	235.1
1808.6	1715.6	1764.0
150.7	153.7	153.6
1932	1933	1934
73.8	84.3	112.4
4772.7	4327.2	4384.0
384.7	474.4	531.9
299.6	549.3	327.0
1459.4	1106.3	952.9
5470.6	5358.2	5249.8
35.97 32.18
35.57 33.50
36.29 33.99
Mestna hranilnica v Zagrebu. Poročali smo že, da je trgovinski minister odobril Srbski banki v Zagrebu odložitev plačil za 6 let. Sedaj je objavljen nov odlok trgovinskega ministra dr. Vrba-niča, da se v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov dovoli Mestni hranilnici v Zagrebu odložitev plačil za 5 let, kot je zaprosila hranilnica sama, nadalje je določena brutoobrestna mera za stare vloge 4% počenSi s 1. januarjem 1935 (pri Srbski banki znaša obrestna mera za stare vloge I 2,5%). .
Gibanje zadružništva
V začetku leta 1934. je znašalo število članov Zadružne zveze v Ljubljani 673 (1933 663), v teku leta je pristopilo 12 (25) novih članic, odpadlo pa jih je 17 (15). Tako je znašalo na koncu leta 1934. (v oklepajih podatki za 1933) 668 (673). To je v 8 letih zopet primer, da je število novih članic bilo manjše kot število odpadlih članic. Od 1934 na 1925 se je število članic Zveze zmanjšalo za 7 od 502 na 497, drugače je pa vsa kasnejša leta število članic v večji ali manjši meri naraščalo.
Od 17 zadrug, katerih članstvo je prenehalo v letu 1934., jih je likvidiralo 8, 8 je bito izključenih, 1 pa je prišla v konkurz.
Po krajevni pripadnosti se delijo zadruge na koncu leta 1934 sledeče (v oklepajih podatki za leto 1933.): Področje okrožnega sodišča Ljubljana 267 (26S), Novo mesto 104 (ICO), Celje 116(117), Maribor 163 (162) in Hrvatsika 18 (20).
Po vrstah je bilo koncem 1934 (v oklepajih podatki za 1933): 338 (339) kreditnih zadrug, 34 (34) mlekarskih, 57 (57) živinorejskih, 21 (23) zadružnih elektraren, 10 (9) vinarskih, 12 (12) vodovodnih, 81 (82) nabavnih in konsumnih, 30 (30) stavbinskih, 25 (26) obrlnih, 19 (20) raznih iu 3 (3) osrednje.
Zveza slovenskih zadrug je štela koncem leta 1933 352 članic, v teku leta je pristopilo 17 novih zadrug, odpadli sta pa dve, tako tla je znašal prirastek 15 m se je torej članstvo povečalo na 367 koncem leta 1934.
Borzo
Dne 4. jammarja 193o.
Dpiihi
Neiizprenienjena sla ostala tečaj« Berlina in Curiha, dočim so vse ostale devize popustile.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na rraših borzah nespremenjen 8.10—8.20. Grški boni so notlra« v Zagreibu 30.40—81.10. v BeJ-grndn pa 80.50 blago. Angleško funt je da.mes zopet narastel in je v Zagreibu notiral 223.45—225.05. Španska pezeta v Zagrebu 5.45—5.55, v Belgradu 5.55 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2300.85--2318.21, Berlin 1366.60- 1377.40. Bruselj 797.33-801.27, Londoii 106.54—108.14, Curih 1105.85—1111.35, New York 3361.72- 3389.98, Pariz 225.09—226.21, Praga 142.19 do 143.05, l i st 291.24—293.64.
Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20.355, New York 306.375, Bruselj 72.10, Milan 26.39, Madrid 42.15, Amsterdam '208.575, Berlin 123.90, Dunaj 73.23 (priv. 57.45), Stockholm 77.70, Oslo 75.70, Kopen-hagen 67.30, Praga 12.865, Varšava 58.25. Atene 2.93, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.05, London 15.075.
Vrednostni papirji
Čvrsta tendenca za večino papirjev na naših borzah se je nadaljevala, ker borza sedaj bolj optimistično presoja položaj in se nadeja od znižanja davčnih bremen oživljanja gospodarstva im tudi drugih novih ukrepov finančnega anačaja. Tudi proinel se je povečali in je znašal danes n« zagrebški borzi: vojna škoda 1500 kom., 7% inv. po«. 100.000, bgl. obv. 150.000 ter 7% Bler. pos. 2000 dolarjev.
Ljubljana. 7% inv. pos. 70—71, agrarji 40—41, vojna škoda 342-345, b% begi. obv. 56.50—57.50, 8% Bler. pos. 67- 68, 7% Bler. pos. 57-58, 7% jx>s. Drž. hip. banke 67 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 70.50—71 (70), agrarji 41 den., vojna škoda 343—346 (342, 344), 2: 344- 346 (344. 345), 3. 344-346 (345), 6% begi. obv. 50—60, 8% Bler. pos. 67.50 den., 7% Bler. ros; 58—59 (58.50), 7% pos. Drž. hip. banke 67—71. — Delnice: Narodna banka 4600 den., Priv. agr. banka 231—233 (230), Trboveljska 103 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50 do 72.50, agrarji 42—4275, vojna škoda 343.50—344 (.344, 342), 2. 344.50 den. (345), 3. 345.50-346.50 (347, 345), 6% begi. obv. 59.50-60 (59.75, 58.30), 1. 59.50 zaklj. 8% Bler. pos. 66.50-68 (67). 7% Bler. pos. 57.50— 58, 7% pos. Drž. hip. banke 67 den. — Delnice: Narodna banka 4750 den., Priv. agr. banka 229—231 (232, 230).
Žitni trg
Djlibljana (vse nakladalna postaja, plačljivo proti duplikatu). Pšenica 79 kg 2% bč., gornjetra-naštai 77—78 iai sremeka 78—79 kg 111—113, dol-njeban&šfea 77—78 kg 2% 109-111, slav. 76 -77 kg 2% 117—119, potiska 78—179 kg 2% 119—120. Koruza, času primemo sulia, s kvalitetno garancijo bč. 61—63, ban. 59—61, umetno sušena bč. 69—71, ban. 06—68. Moka ničla ban. in bč. brez prani, davka 177.50—197.50, št. 2 bč. 162.50—177.50, št. 5 bč. 142.50—147.50.
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad, bč. okol. Sombor, srednje in gor. bč. 106—107, bč. ladia Tisa 116—118. bč. ladja Begej 115—117, slav. 112—114, srem. 106—108, gbn. 106—107, jbn. 105—106. — Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bč. gbč. 105—107, srem. in slav. 112—114, gbn. 106—109, bč. in ban. potiska j 110—118. Rž: bč 105—107. Koruza: bč. žel. prompt j 57—59, bč. in srem. sušena 62—64, bč. in srem. za 1 januar 58—60, bč. in srem. suš. ladja 70—72. Mo-
VOINENE NOGAVICE ROKAVICE - MAJICE
KOMPLETNE POTREBŠČINE za
KROJAČE IN ŠIVILJE,
nadalje: bogata zaloga zimskega
triko-penla, žepn h robcev,
toaletnih potrebščin, kravat, vsa kovrstnega modnega blaga itd., po
najniiiih cenah pri tvrdki
osip Peteline, Ljubljana
za .vodo (bluu Prešernovega spomenik«)
J
Jutri vsi na Polževo!
Velik praznik bo jutri ne samo za SK Polž. temveč za vso Dolenjsko, .lutri bo namreč slovesno otvorjen in blagoslovljen največji in najlepši dolenjski smučarski dom Polževo pri Sv. Duhu nad Višnjo goro. Ta postojanka, » kntoro se ponaša naša lepu Dolenjska, ne bo v ponos samo vrlini Dolenjcem, temveč vsem Slovencem splolv, kajti takih domov tudi veliki narodi nimajo dosti. In ta dan je še zato toliko vreden, ker ga je zgradila pridna slovenska roka i najskromnejšimi sredstvi. In kljub temu je to smučarsko-turnirakn postojanka, v katero lahko popeljemo celo razvajene tujce. In ta Dom je namenjen našim smučarjem in turistom, ki pojdejo uživat sveži zrak in gorko sonce na lepe terene okrog starodavne cerkvice sv. Duha.
Da bodo lahko vsi ljubljanski udeleženci prisostvovali sv. maši, ki bo ob 10.30, in blagoslovitvi Doma, ki bo ob 11.15, kar vse bo opravi! ljubljanski knezoškof g. dr. G. Rozman, bo julrstiji redni vlak, ki pelje ob 7.32 iz glavnega kolodvora, oja-čen s posebnimi vozovi.
Odprle planinski' kote SPD. Zn smučarje w> ngod-ue postojanke Dom na Krvavcu in Koča na \'cllki planini — snega okrog 60 cm.' Dom r Kamniški Bit Mei vabi nedeljsko izletnike. Ob Bohinjskem jezeru vabilo Sv. Janez in Zlatorog planince nn nedeljski oiUlih. Dom na Vršiču Jo odprt ob nedeljah in prar-Tli.kih, dostop lallok, smuka ugodna. Valvazorjeva koča po i Stolom je odprta in oskrbovana vso zimo. Koča na Ljuhniku je prijetna i z letna točka |7, škofje l.oke. Tomazinova koče na Sv. Gori vabi jz.lclnike. Doni na Mrzlici jc lahko dostopen iv. Trbovelj ter je skozi vse leto oskrbovan. Koča na Smledniku je stalno odprta. Dom na Mir m nori je stalno odprt in je prijazna dolenjska pošlo-janka. V Logarski dolini so odprte vse postojanke SPD.
Ita:pis klubske tekme. SK T rž'i1 razpisuje zji Jutri obvozno klubsko tekmovanje v slalom-smuku nn Zelenici. Tekmuje se po pravilih JZSZ. Start bo ob 13. 7.« dlane-sinučarje obvezno. Smuk!
Slalom klub SJ. Obveščamo fllat»fcvc Iu prijatelje kluba, da je smučki dom Slalom kluba 31 na Mofien,1skj planini (1312 m) od sobote stalno oskrbovan. Dos'op iz Radovljice čez Fuchsovo brv in skoz.i Kainno g.irieo Je dobro in zadostno markiran. Snega je 50 cm, lempern tura stalno pod niSlo, tako. da je sneg suh 1ti prav dober za smuko S planine so izleti na Visoki vrh. IČotlič, Javorov vrli, Xomš!ti rovi in Rat-ilovec. T>anc#i ob 1.2 skupen m I Inv] iz Idubljnne z glavnega kolodvora. Podrobne informacije glede dom« dobite v klubfavMH lokalu.
Slalom klub 31. Tehnični odsek. Tekma v -dal« mu na Rakitni, razpisana za jutri, se rudi neugodnih snežnih razmer odpove.
Na Voglu zopet nov sneg.' Tclc.tonično poročilo iv Bohinja se glnsi, dn v planinah sneži. Vsi obiskovalo: Vogla so imeli doslej izredno lepo smuko, posebno 7 vrha Sije nn SnoHnji Vogel, Iti jo viSel; Mlin'nrskih doživetij v nnSih Alpah Pričakovati je, da bo sneg a padel tudi nižje v dolino, inko, da bo mogoče uporn l>iti novo izvedeno smučarsko Iraso čer Krnlke plaz« v Malo Suho, ki je za smuk najugodnejša in ki ie bil: Selo pred nekaj tedni dovršena. Težiš'1 je na Voglu Se dovoli na razpolago. Kumpov tečni na Vogln b /n ključen.
Na norega letu dan je poslovni celjski S K lUituv r smartnem ob Pal;l in odigral s tnniošnlim SK Bor ceui Irening-tekmo. Rezultat 3:" (1:3 za SK Olini.p).
VREMENSKO POROflLO .•/. dne t. januarja:
Planina na Kraju (3. januarja): - -13, veter sever na 80 cm stari podlagi zapadlo 10 cm prfiičn. 'Jmukti idealna.
Kofce (4. januarja): —8. snega 10(1 m nad ko.''o 25 cm, smuka ugodna.
Telefonično ob 17;
Bohinj: Sneži vztrajno.
Bled: Sncf?.i po vsej dolini.
Xz ostalih krajev ni vrouieuskih poročil. ,JZ.SZ.
ka št. 8 80—85. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca prijazna. Promet 31 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: stalna. Promet: srednji. . Pšenica: marec 16.22—16.27, zaklj. 16.24 -16.26; ' maj 16.68—16.70, zaklj. 16.67—16.69. Rž: marec
i 13.35—13.42. zaklj. 13.40- 13.43. Koruza: maj 11.32 do 11.41, zaklj. 11.40—11.41.
Tekma okrog sveta
39
XII.
DETEKTIVKA SE UJAME V PAST
Etliel H ure! je bilo v svoji sobi ter pregledovala potovalne načrte.
V tem delu jo je prekinilo brnenje sobnega telefona.
Ko se je javila, so ji dali zunanjo zvezo.
Nekoliko presenečena je začula glas, ki je govoril v ne. posebno čisti angleščini.
>Misa Ilursl?« je vpraševal glas. >Yes? — Tu je britsko poslaništvo. Pravkar smo č i tal i v »Peking Daily Nevrec, da sle dospeli sem. Za vas imamo nekaj brzojavk iz Londona. Ali bi utegnili priti takoj k nam? Domnevali smo, da še niste odšli iz hotela, zato smo vam že kair poklali riško. In ker nemara ne govorite kltajelld, smo vozniku že dali potrebna navodila. Čakal bo na vas pred hotelom in se oglasil pri vratarju. Toda, prosimo, pridite takoj I Ekscoleiica ima Se nekaj važnih pogovorov, pa bi vas rad prej še videl.«
Ethel je odgovorila, da pride takoj.
Govornik je bil nemara domačin — naslavlje-nec pri poslaništvu. Vsekakor — bilo je zelo ljubeznivo, da ji ekscelonca pošilja kar riško, da ji prihrani nevšečnosti, ki bi se ji utegnile primer,Mi zaradi neznanja jezika.
Oblekla ee je in odšla z dvigalom v pritličje. Tam jii jo povedal strežaj, da čaka nanjo riska, katera jo popelje na angleško poslani š-tvo. Na njegov mig se je preti vhodom pojavil kuii 6 svojevrstnim vozilom im Ethel je vstopila z občutkom, dn doživlja nekaj nenavadnega.
Hiška in njen voznik sta tako tesno zroSCena z livliicniem na vzhodu, da se meinda še doigo ne
bosta umaknila taksiju. Samo vrhnja plast prebivalstva, kitajski verižniki, parlamentarci, ministri in generali, švigajo v svojiih luksuznih avtomobilih kalkor privid bogastva sredi vzdušja bede in gladu po ulicah. Zadaj na pločnikih stojijo vojaki, trobente tulijo svoje alarmne klice, da gre skozi ušesa, in pešec ima kaj opraviti, da se spravi na varno pired temi nizode.lji novega čfca.
V zraku je bila slutnja pomladi. Prejšnji večer je deževalo in ob tem se je večni pesek iz puščave Gobi, ki sicer leži v detbelih oblakih nad Pekingom, nekoliko polegel, medtem ko ga ob suhih dneh že najmanjši vetrič pometa po ulicah, da se ti zdi, 1«) da si sredi kakšnega 6»murna v Sahari.
Voznik riške jo bil krerail v glavno ulico, Hala Men. Povsodi je bilo mestno življenje že v polnem razmahu. Domačini so že bili odložili svoje temne, podložene zimske obleke ter so hodili v svetlih barvah pomlad«. Tudi mnogi Evropci so že nosili bele poletne obleke.
Elhel je gledala s strmečimi, začudenimi očmi, da bi sprejela vase premnoge tuje slike.
Im tuje dovolj so bile še zdaj. Seveda, bogate, s »vilo podložene in v nepoenejmljivih kitajskih la-kastih slikarijah bleščeče se nosHiriee mandarinov so z ulice H«ta Mena ter iz Pekinga esploli izginile. Namesto njih drevijo ob dolgih vrstah rišk dra-| gooemi, a tudi v svoji dragocenosti še vedno trezno iti netjioelično učinkujoči avtomobili, lil so kakor protislovje, kakor atiabroniizeun, kadar križu cesto sprevod počasno atopajočih, dolgodlakih, težko otovorjenih kamel, ali pa slučajno obstane za opuščeno pregrado Hate Mena. Tam stoji,^i potem, ko so prepotovale neskončne mongolske slepi, avno-duSne do veega, kar ee okrog njih godi, r dvignjenimi! glavami, zaničljivo in z izrazom vzvišeno pu-i siuivske filozofije gledaje doli na avtomobile in
vsa druga znamenja neumorno in slepo naprej drevečega novega časa. Naprej drevečega. Kam? Kateri je njih smoter? Ne vedo, in ljudje, k,i prii-gainjajo, vedo še manj. Saj je itak vseeno. Vse je tako vseeno. Ljudje, ki se v tej gneči pehajo, dokler jim naposled skrhane kosti ne odpovedo službe ter odidejo iz tega svela dreve&e blaznosti, so zgubili smisel žiivlijenja. Le-teanu se je mogoče približati sani o tam zunaj v samoti, med peščenimi nasij>i, nad katerimi se boči široko modro nebo.
Vozila eta mimo hiše, ki jo je imela Ethel za šolo. Več ko sto otrok 6e je tiščalo tam pred vhodom, z lončki, vrvi in drugi mi pripravami v rokah.
Evropejka v modri platneni obleki, z belimi predpasnikom in belim pokrivalom nn glavi, se je trudila vzdržali red v nemirni in nestrpni gni.".
>Melican Mission", je tolmačil 'Icula, ko je elu-čajno opazil njen vprašujoči pogled.
Ameriška misija, ki so je tukaj trudila ohraniti številne kitajske otroke z razdeljevanjem hrane vsaj za silo, um je bila odj>osla3a oklic v Ameriko, naj zbero deset milijonov dolarjev, ki jih ne bodo prispevali ljudje, katerim čet noč naraščajoče obresti od kapitala in soudeležba pni trusliih stiskajo milijone v roke, marveč listi, ki no žive v razkošnih palačah ob Hiverdrive-u in ne potujejo po svetu v belo/.elenih jahtah, marveč «i morajo svojih par dolarjev sami zaslužiti s trdim, napornim delom.
Čez kratek čar- je voznik-riške spremenit smer ler stekel *knzi prehod, nad katerim se je dvignil ! mogočen paviljon. Prehod je vodil okoei visok iu de'bel zid, ki je ločil mestno četrt od druge.
Ethei ni vedel«, da je kuli krenili iz tujske četrti v kita-ko niešto.
, Še vedno je gledala naokrog z budnimi, odprtimi otalM, ki *<> /. veseljem sprejemale vas« vse,
kar je bilo novega in tujega.
Kakor tartarsko ineelo, k! ee v njem nahaja tudi tujska četrt in dvorci nekdanjih cesarjev, tako je tiidi kitajsko mesto samo senca nekdanjega ra7. košja. Slabe ceste, razvaline nekdaj pomembnih zgradb, bedme hiše — to je bila podoba, ki se ji j<* nud.iia. Toda čeprav so bile po večini stare stavbe samo Je razpadajoče razvaline, so še veduvo učinkovale kot veličastna spričevala nekdanjega smisla za umetnost proti stavbam v modernem evropskem slogu, iti so bile videti poleg onih kot spričevalu barbarske okornosti in neokusnosti.
Kmalu sla dospela v živahnejši del tega mesta, kjer ae je »tiskalo po ulicah čudno prehiiva.1-sitvo: Kitajoi, Manču, Mongoli, Korejanci, Japonci. Tibetanci. Tudi Evropcev ni manjkalo meti njimi. Tu so bili veliki kitajski bazari kakor tudi cele vn&te eiromašniMi stojnic. Ena ulica je bila posvečena i/.ključno knjigolržoein, in cenena ler dragoemi dela i<n tiski so bili nagrmadeni na odpntiJi , I o j nieah.
Toda vse je bilo silno namazano in oster, ne znosen duh je napolnjeval ozračje.
Prodajavoi zelenjavo vomrli svojo vozi .'k t po ulicah, zalkaj tukaj v imstu je še bilo hrano za nsakogar. kdor ji) je mogel plačati. Z glasnimi, pojočimi klini, Iti so se do neenosnosti ponavljali, i so skušali privabiti kupce.
In so tudi prišli, kupci. Iz hiš so prihajak Kitajske zone, stopicajo s svojlnvi majhnimi. i*>-kvečenkiui nogami. Omoftene žonsiko, ki jih je biilt, spoznati po umetnio in i neskončnim trudom ler .skrbnostjo počesanih laseh, in deklice, ki so in razloček nosilo laso v dolgih kitah. Zbirale so ae okrog vozičkov, klepetalo vsevprek v visokih gu turalnih glasovih ter kupovale redkev, čebulo, sladici krompir, kiHtrtro in drugo jrosinslico
Mali oglasi
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert. — Kavarna do 4 zjutraj odprta.	(h)
Zaslužek
Zastopstvo
čokolade in keksov se odda za Ljublano in okolico agilnemu potniku. -Potrehna kavcija za zalogo. Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Dober zaslužek št. 71«. (z)
Prvovrstna kuharica
za restavracijo, se sprejme takoj ali s 15. januarjem. Hotel »Novi Svet«, Maribor, Jurčičeva 7. (b)
msm
Vajenec
se sprejme. - Vrtnarstvo Ranner Konrad, Dalmatinska ul. 7, Maribor, (v)

»M« LIJ U
Potnika
specerijske stroke, ver-ziranega, agilnega in dobro upeljanega, avto-vozača — iščemo za takojšen nastop. Prednost imajo gospodje z lastnim avtom. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj« št. 93.	(b)
Hranilno knjižico
Zadružne gospodar, banke v Ljubljani za 300 do 400.000 Din — prodam najboljšemu ponudniku. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Banka« št. 92. (d)
Družabnika (-co)
sprejme zelo rentabilno, veliko podjetje. Soudeležba predpogoj. Potreben kapital 150.000 do 200 000 Din. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Zelo rentabilno« št. 72.	(d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10
Stanovanja
Trisobno stanovanje
komfortno, se takoj odda v Zarnikovi ul. 16. č
Posestva
Parcelo
968 kv. m prodam ali zamenjam za manjšo. Suh teren, solnčna lega. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Elektrika in vodovod« št. 50,	(p)
ITt>T»1 '""i
Trgovsko opremo
apecerijsko in manufak-turno, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe podruž. Slov.« v Celiu,	Ik)
Q52E0E33
Mtinennoco
ako ne ci
Idle redno
prvovrstna, ima stalno na zalogi po zmernih cenah
Gospodarska zveza
v Ljubljani
Pumparce
površniki, obleke, perilo itd. — najcenejše pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
[i
sočnate, sladke - ima že na zalogi
Gospodarska zv»za
v Liublisni
UMRL NAM JE NAS DOBRI OČE, DED, PRADED, TAST, SVAK, GOSPOD
FRANC JEŽOVNIK
4. JAN. OB POL 3, PREVIDEN S TOLAŽILI SV. VERE, V 85. LETU STAROSTI POGREB BLAGEGA POKOJNIKA BO V NEDELJO, DNE 6. JANUARJA OB 4. URI POPOLDNE IZ HISE ŽALOSTI V PETROVČAH NA FARNO POKOPALIŠČE V ŽALCU SV. MASA ZADUSNICA SE BO DAROVALA V TUKAJŠNJI MARIJINI CERKVI V PONEDELJEK OB 8. URI
V PETROVČAH, DNE 4. JANUARJA 1935
RODBINE: JEZOVNIK, VODENIK, DR. MARINIČ, LORBER
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta S (paviljoni
lahko olačate naročnino za Slovenca« >Domo-liuba« in •Bogoliuba« naročate inserate in dobite razne informacne — Poslovne ure od ool 8 tiu-trai do ool I popoldne ta od 2 do 6 popoldne
VSEMOGOČNI JE REŠIL ZEMELJSKEGA TRPLJENJA IN POKLICAL K SEBI V BOLJŠE ŽIVLJENJE, PREVIDENEGA S TOLAŽILI SV. VERE, V VISOKI STAROSTI 8-2 LET, BLAGEGA SOPROGA, SKRBNEGA OČETA IN STAREGA OČETA, GOSPODA
ZADNIKAR HENRIKA
BIVŠEGA ZLATAHJA IN MEŠČANA LJUBLJANSKEGA
KATERI JE DANES V PETEK OB %7 ZJUTRAJ, BOGUVDANO ZATISNIL SVOJE TRUDNE OCI.
NA POSLEDNJI POTI K POČITKU GA BOMO SPREMILI V SOBOTO POPOLDNE OB 'A 3 IZPRED HIŠE ŽALOSTI POLJANSKA CESTA 15 (MESTNA HIŠA).
LJUBLJANA, DNE 4. JANUARJA 1935.
GLOBOKO ŽALUJOČI.
V -'-.".V

Zahvala
Srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našega dobrega očeta, starega očeta itd., gosp.
Ivana Radeja
posestnika in gostilničarja na Bregu pri Celju
v času njegove bolezni obiskovali, ga tolažili in spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini župne cerkve in samostanov oo. lazaristov in kapucinov, nadalje zdravniku g. dr. Dragu Hočevarju, ki mu je lajšal trpljenje in vsem prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu izkazali pokojniku poslednjo čast.
Celje, dne 2. januarja 1935.
žalujoči ostali.
j r ■	- - , - - •;	j.., • -v 'f
U pravit clf - gozdar
se išče za takoj za 4500 oralov veliko gozdno posestvo v Podravini (Slavonija). — Zahteva se večletna praksa v gozdarstvu in lovstvu, poleg znanja državnega jezika tudi nemščina v govoru in pisavi. Prošnjam je priložiti vsa dokazila, kakor prepisi spričeval, po katerih obstoji možnost samostojne gozdne uprave: celi CuriculuA vitae in reference, ter poslati priporočeno na upravo veleposestva Ivana grofa Draskovicha, Podravska Slatina, Savska banovina.
STARŠEM!
Za rodbinske člane, ki ?o blede barve obraza, slabih živcev in brez teka. »Energin« za »ača-nte krvi živcev m teka Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličke na dan
»Energin« se dobi v vseb lekarnah v pollitrskih steklenicah. Steklenica 3$ Din.
Reg S. br. 4787/32
Upravo »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6
Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
-V
Zahvala
Za mnogostransko sočutje in za mnogoštevilna darila cvetlic vsled smrti gospe
Frančiške [baronice] Nurzbach
izrekajo najtoplejšo zahvalo žalujoči ostali. Ljubljana, dne 2. januarja 1935.

m
t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni sin, oziroma brat
Joško Benkovič
redov 34. peš polka
v Subotici umrl dne 3. t. m.
Naj mu bo lahka jugoslovanska zemlja, Ljubljana, dne 4. januarja 1935.
Ivan, oče - Marija, mati Ivan, Ciril, Franc, Minka, Silva, Zvonka
bratje in sestre. '
V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni, izredno skrbni in srčno-dobri soprog, oče, tast, stari oče, praded, svak in stric, gospod
Franc Vedernjak
dvornosodni svetnik v p. in bivši predsednik pokojninskega zavoda za nameščence
po kratkem trpljenjenju v 80. letu starosti, dne 3. januarja 1935 mirno v Gospodu zaspal.
K večnemu počitku ga polože v soboto, 5. januarja 1935 ob 4 popoldne iz mrtvašnice ljubljanske bolnišnice. Ljubljana, dne 3. januarja 1935.
Rodbine: Vedernjak, dr. Steska, dr. Kiss
PRI HRIPI, INFLUENCI IN PREHLADU
se priporoča navadno tudi mašaža; za masažo je dobra »Alga«. Pri hripi, influenci. prehladu namočite krpo z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prša, hrbet, roke, noge, vrat in čelo. Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežava bolnika. Po masaži nastopi mirno in zdravo spanje. »Alga« se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 steklenica 14 Din.
(Reg. S. br. 18117/32)
Kuria očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom ie masi CLAVEN - Dobite i lekarnah, drogerijah ali naravnosi iz ivornice m glavneea skladišča M. Hrnjak lekarnar. Sisak Varnlte se ootvorl1
Zaščitni /.nai-
t V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Ana Lučovnik
soproga železniškega uradnika v pokoju
dne 3. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 5. januarja 1935 ob 4 popo'dne izpred mrtvaške veže s,plošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 4. januarja 1935.
Globoko žalujoči ostali.
Sporočamo, da je umrl naš večletni predsednik, gospod
* .,
Franc Vedernjak
dvorni svetnik v p.
Pogreb zaslužnega gospoda dvornega svetnika bo v soboto, dne 5. januarja ob 4. uri popoldne.
Uprava Pokojninskega zavoda
v Ljubljani.
£a u^osluVaua&o uskafuvK v Ljubijani: K are i čec.
Izdajatelj: Ivan Rakovea.
(Jrednik: Viktoi Cenčič.