Lisi ; 25. Tečaj XLV i i Izhajajo vsako sredo po eeli poli a Veljajo v tiskarnici jeinane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta -f 1 £ olcl 0 kr za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold 0 kr četrt leta 1 srold. 10 kr V Ljubljani 22. junija 1887. Obseg: Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske za leto 1886 Notranja uprava konjskim hlevom Zemlje- in dopisni obrazi Govor gospoda poslanca Kluna v državnem zboru 10. t. m. Dalje.) Naši dopisi Novičar Gospodarske stvari. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske za leto 1886 dne 26. maja 1887. vedno bolj zanima za kmetijske reči in da vidi, da se z druženimi močmi more kaj koristnega in uspešnega doseči. Predsednik nadalje opominja, da se je v Ljubljani osnovala mlekarska zadruga, katera ima veliko važnost za konsumenta in producenta. Ljubljana ima sedaj na razpolaganje dobrega, zdravega mleka, surovega masla in sira po primerni ceni. Posebnih za- Letošnji občni zbor je bil izredno dobro obiskan, slug si je pri tem pridobil ravnatelj in član central-kar kaže, da so se kranjski kmetovalci pričeli brigati nega odbora, veleposestnik gospod Fran P o v š e. Želeti , da bi to podjetje vsi krogi podpirali najiskreneje. Nadalje naznanja predsednik, da se je deželna sad- za zavod, ki jim ima biti najvažnejši v deželi Nav zoči je bilo nad sto članov veseljem konstatujemo da so vse gorenjske in notranjske podružnice poslale jarska in vinarska šola preselila se Slapa v Grm. tej zastopnike svoje. Zalibog sta bili zastopani dolenjskih podružnic samo krška in zatiška. svojim pohodom počastili so občni zbor izmed de- šoli se bode več ali manj poučevalo v vseh raznih strokah kmetijstva. Želeti bi pač bilo, da bi to šolo, katero vzdržuje dežela, podpira pa država, prav številno obi- želni predsednik b a r o vetnik J. Dralka, vsi . gospodov duhovnikov Winkl c. kr. vladni so- skavali kranjski kmetski mladeniči z Gorenjske i deželni odborniki mnogo Zborovanje se je pričelo točno ob 9 Predsednik grof Thurn Notranjske in Dolenjske. Istina je pač, da kranjski kmetovalec težko izhaja, da nosi prevelika bremena, a dopoludne. drugače zopet ni tajiti, da slabo gospodarjenje gotovo otvori zborovanje in sodeluje, da je stanje kmetijskega stanu tako žalostno. pozdravi vladne zastopnike, najprvo g. deželnega predsednika, in se zahvali društvenikom za izredno veliko udeležbo. Spominja se potem lani umrlih udov. ti so: Odgoja v strokovnih učilnicah utegne te gotovo žalo Anton Weste i župan v stne odnošaje le popraviti. Lansko leto je pokazalo, koliko je pridobiti dohodkov s sadjarstvom, in ugodni da Bledu; Janez Kavčič, uspeh lanskega leta naj bi nauduševal kmetovalce posestnik na Razdrtem Anton Jan z ek o v ič, zdravnik bi sadjarstvu naklonili še večjo pozornost Sestavila na Vrhniki; Janez Perl pivovar v Ljublj dr Fran Schiffer, c. kr. zdravstveni svetnik v Ljublj in Josip M a j > graščak v Loži, ter nasvetuje unetim da za zbor tem pridnim gospodarjem in možem prospeh kmetijstva v znamenje, sožalovanja vstane s sedežev. (Zgodi se.) se je 1886. leta tudi komisija za pogozdovanje Krasa. Komisija ima nalogo, določiti prostore, kateri se bodo pogozdili, zmerom pa mora paziti tudi na to, da se kmetovalcem ohranijo potrebni pašniki, da morejo svojo živino prerediti. Na prošnjo c. kr. kmetijske družbe kr. kmetijska družba kranjska centralnega odbora dovolil je deželni zbor potrebno pridobila si je zadnji čas jako mnogo prijateljev mej podporo za živinske razstave v Bohinj in Metliki, kar kmetovalci kranjske dežele. To kažejo, pravi predsed- hvaležno omenja predsednik nik, pač številke, ki glasno govore, kako se množi od Deželni predsednik baron Winkler pozdravlj leta do leta število društvenikov. Leta 1883. bilo je prav srčno občni zbor kmetijske družbe ? katera hoče 436 udov; 1884. leta 568 udov; 1885 leta 599 udov; delovati v prospeh vseh strok kmetijstva. Gotovo da 1886. že na 800 leta 696 udov; letos pa bode naraslo število pričakuje podpore c. kr. vlade pri svojem delovanj To očitno dokazuje, da se prebivalstvo gotovo ji bo podpora tudi obilna naklonjena f-ttfrž l 194 Tajnik P poroča, da so imenovale c. kr. kme tijske družbe v Brnu, Trstu, Roveretu, Gorici, Celovcu ' ---->---*--------? 1, Gradcu, na Dunaji, v Opavi in Levovu za zastopnika pri občnem zboru gospoda grofa Thurna, c. kr. kmetijska družba v Solnogradu pa gospoda Jos. Fr. Seuniga. Tajnik Gustav Pire poroča o delovanj cen- tralnega odbora kmetijske družbe, (Poročilo se je do poslalo udom uže s številko Tajnikovo poročilo se odobr j? Kmetovalca Društveni tajnik g. Pire potem poroča o konečnem društvenem računu zal. 1886. Dohodkov je bilo 7346 gl 58 kr., in razen 608 gld. 20 kr., ki so ostali v blagaj-nici, bilo je vse drugo izdano za troške. Inventar in ob enem bilanca društvenega imenja kaže konci leta 1886. premoženja 34.488 gld. 16 kr. Ce se primerja k aktivnemu premoženju prejšnjega leta da se je zmanjšalo za 35.069 gld. 30 ki ka se, 581 gld. 14 kr. Zmanšanje je nastalo, ker so pali kui za 83 gld ker se je odpisalo inventarne vrednosti 260 gld. 87 kr., in ker je glavni odbor plačal v 1. 1886 tisek Kmetovalca za 1885 in 1886. Izkaz aktiv nega premoženja za 1. 1886 je tedaj: 1.) Inventarijalne ednosti 33.802 gld. 54 kr 77 gld. 42 kr. in 3.) gotovine 608 gld. 16 34.488 gld. 16 kr. 2.) aktivnih ostankov je 9 skupaj torej Proračun za stroškov 1888 kaže 4213 gld. dohodkov in porah, družbe Računski sklep za oskrboval katere kaže. 1886 o državnih pod gla\ odbor kmetijske ministerstvo podelilo za da se je od 9232 gld. 52 kr., katere je razen 780 gld ki azne podpore; porabilo vse ? Pri obravnavi o raznih računs se Zele sklepih oglasi in opominja, da je že 1. 1884. on svetoval naj se plemensk azdeli mej živina ne prodaja več po dražbi, nego torej, da umne kmetovalce in živinorejce Čudi se se njegov predlog ni zvršil. Deželni poslanec čnem kot notar K r sni k izjavlja, da je bil pri dotičnem zboru, vzprejel se je pa predlog g. Zele ob esolucija, ne kot določno stavljen predlog Društveni tajnik Pire naglaša, da se plemenska živina, katera se kupuje s podporami, ki jih daje kme- tijsko ministerstvo primeroma drago kupuje na Sta jerskem, kajti kupuje se že premovana živina je posestnik zav j vsaj eno leto imeti za se katero , sicer premijo In premijo pa, ako jo proda, vrniti dobljeno mora plačati seveda kupovalec, to je kmetijska družba Zato velja plemenska goved na Štajerskem najmanje P°^150 do 160 kar Je Pa vendar še ceneje, nego Vrše se volitve. Gospod predsednik imenuje za skrutinatorja gospoda dr. K. Bleiweisa viteza Trste-niškega in Adolfa Muleja j župana v Logatcu. (Dalje prihodnjič.) Notranja uprava konjskim hlevom. Tla posameznih staj naj bodo narejena ali iz trdo žgane opeke (postavlj po koncu) pa iz lesa Tla namočeuih v katranu (teru) ter po iz količev lesenih, loženih v asfalt, so zelo dobra, ko draga. Tla iz trdih ali macesnovih plohov priporočajo bi ne bila tako 9 morajo pa imeti (špranje), skozi katere se odteka gnojnica v votli prostor pod njimi prostor mora imeti neprodorna tla. Lesena tla naj se večkrat na-mažejo s katranom ter naj bodo sploh snažna. Kadar se pa ploh sploh napije gnojnice, nadomes v Švici / --- j- X KJ VvJ V^J II VJ kjer je živina po 300 do 400 gld. Po naročilu kmetijskega ministerst\ polovico cene na dražbi ta jo dobi. Da bi se bil storil kak sklep, naj se deli izkliče se kupljena živina za več ponudi in seveda kdoi s ubvencijskimi denarji nakupljena živina astonj to govorniku pač ni znano, sploh pa je določilo ministerstvo dražbo, in pri tem bode moralo ostati. G. Schrei 1Z1 želj naj bi se nakupovale le telice. Potem se odobri računski sklep in proračun naj se z drugim. S takimi tlemi prihrani se nastila, vzdrževati jih pa v dobrem stanu je drago. Ako se konjem malo nastilja, morajo biti tla gladka, ker ob grčah se konj lahko do škode oguli Glede tal ki so narejena iz opeke, postavljene po koncu, paziti je posebno, kakšna je opeka Ako opeka ni dovolj gosta in dosti močno žgana, razdrobi se kmalu in se nasrka gnojnice. Z gnojnico napojena opeka dela škodljiv zrak v hlevu. Tla iz teptane ilovice se kmalu pokvarij m tedaj trajajo dlje do 12 CJm na debelo časa 9 ako se s peskom posujejo 10 Staj tla naj toliko visijo 9 da se goto\ od teče gnojnica, t. j. za celo dolgost staje zadostuje kake 3 do centimetrom r --; • /,j: *^. Pod. Pod. Pod. jami ako _______• • M Za odtakanje gnojnice služijo jarki, ki so za sta Odprti jarki (glej pod. 1.) so posebno tedaj dobri 9 je dosti ode za splakovanj na polaganj i drugače so boljši zaprti jarki (glej pod. 2.). Vsegdar naj se pa krovni plohi, ki naj bodo spodaj namazani s katranom, dajo lahko odzdigati. Iz teh jarkov naj se gnojnica staka v zbiralne jarke, ki so večji (glej pod 3.), in od tam v neprodorne gnojnične jame. Tam er stopa jarek iz hleva na piano, ali predno se kon 9 pred gnojnično jamo 9 naj ima zatvornico (glej čuje pod 4. in 5.). Zatvornica brani prepihu in smradu, ki se dela v gnojnični jami, v hlev. Bogati posestniki delajo jarke tudi iz železa (glej pod. 6.). Pod Pod. Pod. Strop konjskim hlevom je najboljši obokan. Obok postavi se ali na pase ali pa manjšim hlevom na že- 195 leznične šine. velikih hlevih rabijo se železne tra- enem tako urejene, da izpuhtela voda ne zmrzuje po verze. Da ni treba vzeti premočnih in zato dragih zimi v njih, pa da tudi v hlev ne kapa na konje. traverz, podpro se s kamenitimi ali železnimi stebri. Vrata konjskih hlevov naj se dobro zapirajo in se vedno venkaj odpirajo. Proč molečih kljuk naj ne > imajo, in ključalnice naj bodo vdelane v les (glej pod. 7.). Priporočati je vrata, katerih zgornja polovica se daje zase odpirati. Ob hudi vročini taka vrata dobro slu-žijo za prezračevanje. Vrata naj bodo dosti visoka in (Konee prihodnjič.) Gospodarske novice. Plemensko goved muricedolske pasme široka, pragi naj pa ne bodo nad 6 do 10 centimetrov visoki, da se konji ne zadevajo in tako poškodujejo. Za shrambe vozovom, ki imajo velika vrata, boljša so < . » taka vrata, ki se ne odpirajo kakor navadna, ampak __V ki se tje in sem po kolesih pomikajo. Podoba 8. kaže vrata na kolesih in šinah. Takih vrat ne more kvariti veter. " nakup« ljeno z državno podporo, kupili so na javni dražbi 26. maja v Ljubljani naslednji gospodarji: Andrej Petelin v Kamenjah, Vincenc Ogorelec v Škofljici, Janez Lackner v Mozelju, Bernard Kovačič v Sodražici, Anton Zajec v Potoku, Janez Adamič na Blatu. Jos. Fr. Seunig na Bokalcah, Franjo Grdadovnik v Logatcu, Tomaž Tolazzi v Logatcu. Enega bika kupila je tudi podružnica se-nožeška. — i ' ,'lfrn; fi.! •' i ! 11 i 17 t I L l ! I i I' , , I I : A - Unterrichts- Zeitung" se zove list, katerega je začelo letos izdavati * „Land- und Forstwirtschaftliche a c. kr. kmetijsko ministerstvo List bode izšel vsako • -« / V / < l t J ... I leto po štirikrat v nedoločenih obrokih ter stoji 4 gld. ___ na leto. Vsebina listu bodo ministerstva uradne objave glede kmetijskega pouka, članki o organizaciji kmetijskega pouka in sploh razprave glede tega pouka. K - Pod. Pod. 8. List Fr. ; kojega prvo številko smo uze prejeli, urejuje vitez Zimmermauer, c. kr. ministerijalen koncipist s pšenico. Iz Chicaga v Ameriki poro-konjskih hlevih bodi v obče toliko svetlobe, čajo, da je neka zadruga nakupila 40 milijonov bu- pšenice. Ta zadruga ima bushel 36-25 preveč pri tleh. Tudi zarad prepiha je dati oknom tovo polovico pšenice, kar je je v Liverpoolu. kolikor je mora biti v stanovanjih. Okna naj bodo tako shelov narejena, da svetloba ne pada naravnost konju v oči, neki tudi uže v svoji lasti vso pšenico iz St. Louis, torej ne smejo biti okna vštric konjevi glavi in ne Toledo, San-Francisco in Novega Jorka ter skoraj go- To pravo mesto. Slepe (obrušene) šipe so za konjske hleve je vse nasledek rastočega kapitalizma, ki skuša s špe-posebno dobre. Tudi bolj temno barvane stene so za kulacijami delati ceno uže vsem rečem. Umetnega poker prezračevanja priporočajo se so naše žitne cene zavisne od ameriških. Ako se pa zdravje konjevih oči boljše kot pa prav živo pobeljene, draženja pšenice je torej tudi pri nas nadejati se Zarad potrebnega okna z lesenim ali še bolje z železnim okvirom (glej ta špekulacija ne bode obnesla, no, potem bode pa in 10.), kateri se suče okoli vodoravne osi. skoraj gotovo ucenila se pšenica pod. Tako okno da se po potrebi bolj ali manj odpreti. Za prezračevanje služijo odprtine, ki se zapirajo s preprostimi vratci ali pa s prezračevalnimi rozetami (glej pod. 11.). Te odprtine odvajajo zrak naravnost Umrl je 9. t. m. gospod Leopold Dekleva po- ali na piano (glej pod. V. priloženega načrta) * skozi streho po prezračevalnih ceveh (glej pod. VI.). pa * sestnik v Bujah pri Košani. Pokojnik, ki je bil preko dvajset let ud c. kr. kmetijske družbe, bil je vzoren kmetovalec, zlasti vnet sadjar. Kmetijska družba odlikovala ga je večkrat za njegovo napredno delovanje, bil je odlikovan s m v priznanje svojih zaslug v obče Ho srebrnim križcem za zasluge. «-•55 * s ' \ Pod. Pod. 10. Pod. 11. Bodi si prezračevanje tako ali tako, vsegdar naj se dobro vrši prezračevanje, vendar naj pa nastali prepih ne nadleguje konj. Prezračevalne naprave naj bodo ob Gospodarske izkušnje. Zdravilo zoper drisko pri teletih. Pri teletih je driska ena najpogostejših bolezni. Živinozdravniške knjige ne vedo priporočati vspešnega zdravila ter svetujejo, tako tele zaklati, dokler je še pri mesu. Tudi jaz sem uže storil tako pri lepem velikem teletu in v želodcu našli smo veliko sirasto kepo, ki je bila trda kot kamen. Letos pripetila se mi je enaka pri manji, koj po rojstvu klavrni telici. Ko sem jo hotel dati zaklati, da bi vsaj kožo rešil, svetuje mi skušen sosed j * ) V 23. številki „Novie". naj telici dajem nekoliko dni po V 8 litra zavretega * - 196 vina z vsemi dišavami, kakor se pripravlja za ljudi. Najkrasnejše šilasto drevo v južni Evropi je cipresa. To storim in tele je kmalu okrevalo, posebno pa se Raste počasi, živi dolgo, ali pri vsem tem ni kaj prida je ojačilo in jelo slasto jesti, ko sem mu dal nekoliko- debela. Najglasovitejše ciprese so na Sveti Gori, na dvo- krat še stolčenega encijana na vinu, ki je bilo deloma rišču samostana Haja-Leona. Griesebach sodi, da so po zmešano z vodo. Telico dal bi bil pred 4 tedni rad 1000 let stare, iu to je verojetno. Pripovedka trdi, da za gold., danes pa je ne dam za 20 gold. ko so samostan pozidali. V višini .Pri o Zemljepisni in narodopisni obrazi. vele, da Nabral Fr. J aro slav. $ 59. Črni gozd in njega velikani. jj^fc^ j 1 _ " | " " f. m < - ▼ »S * f Število šilastega drevja ni veliko, v vsem ga utegne biti do 500 vrst, ali zato se ono širi tu in tam v nepreglednih gozdih. Šilasto drevje raste zadružno, ter je so jih zasadili 359. enega metra imajo ta drevesa v obsegu Somni na Lombardskem stoji cipresa o kate je starejša od. onih na Sveti Gori. Ko je Napoleon ondi cesto delal, dal je pot zaviti, samo da je obvaroval gorostasno cipreso. e, ki raste po Aziji, ne dosega višine, ki jo •opi, ali zato so mu debla mnogo debelejša. ima v E Tako so uže od ne&daj na glasu cedre libanonske za radi ogromne svoje debeline. zelo neznosljivo, ne trpi med seboj tujca. Šilasto drevje se je vrlo zgodaj pojavilo na zemlji, in dolgo dobo je zgolj ono kraljevalo. Dokaj kesnejše se je pojavilo per-nato drevje, ali dan danes ima uže velike prostore v svoji oblasti. Hladni kraji so dan danes prava domovina ši-lovja. pozgublja šilovje. trjujejo, da imajo po 12 15 m najstarejših deblih za-v obsegu. Po ogromnih deblih sodeč računa Hooker, da najčvrstejše cedre libanonske utegnejo biti stare po 2500 let. Na Himalaji raste libanonski cedri vrlo sorodna vrsta, ki tudi ni dosti šibkejša. Stolička omenja, da je tam videl drevesa, Čim bolj se bližamo toplim krajem, tem bolje se tropskih krajih ga niti ne do- bili, da ni tam visokega gorovja, katero mu ugaja. Go rostasnemu razvoju šilovja najbolje ugaja zmerni pas, in zato so se tu razvili največi gorostasi. Med evropskim šilovjem ponaša se najbolje naša ki niso bila visoka več kot 50 w/, ali so zato imela v obsegu po 12 m/. Visoki bor (Pinnus excelsa), ki je po Aziji jako razširjen, ter je v najbližem sorodstvu s se-vero-ameriškim gorostasnim belim borom, tudi navadno nima več kot po 50 mj višine. Po Japonskem rastejo neke vrste jel, ki tudi niso več kot po 50 m/ visoke. jela. Stare jele dosegajo več potov višino 60 pa tudi več. Goppert je vedel v Šlezki za jelo, ki je bila 73 visoka. Po čeških gozdih se še nahajajo visoke jele. tropskih krajih azijskih po bregovih raste ena vrsta tis, nrn ki so tudi po 50 m visoke. Tisa je na glasu zaradi izredne svoje čvrstosti. To Najviša jela, ki so jo tam dobili, imela je 10 m/ v ob- ruaečkasto drevo je trdo in raste zelo počasi. Goppert omenja, da je na Šleskem na več mestih v dolinah in segu. Da taki gorostasi učakajo visoko starost, jasno nam je po tem, ker jela še v tridesetem ali štiride- na višinah opazoval dalj časa, koliko se tisa potegne in setem letu začne cvesti. Na Hrvatskem se tudi naha- koliko podebeli, ter je zapazil, da se v enem letu ne jajo visoke jele, največe pri Prabrodu in Jasenku, stari poredi več kot za eno pariško črto, in toliko debeljenje utegnete biti okolo 500 let. Tu se nahaja tudi še mnogo vrši se 8amo v Prvih 150 let> pozneje peša. Prav to so jel j ki so stare po 350—400 let, vse so zdrave, ter me- opazovali tudi na Angleškem. Na cerkvenem dvoru v rijo v premeru po 110 40 140 % m » in visoke so po 30 do Braburnu v Kentu, pa v Fotheringallu na Škotskem, m stoje tise, ki imajo 58—60' v obsegu, in po 2800 3000 Kolibo visoko se more potegniti bor, ne vemo tega kolobarjev. Ena najčvrstejših tis, ki rastejo na Nem- pa zato ne, ker se borovina mnogo upotrebljuje, zato se škem y bila ona 5 ki stoji na Šleske m, na tako naziva- ne varuje, ampak prezgodaj seka. Eden bor v državnem gozdu pri Liegnitzu vele, da je 31 D visou. nem Fiirstensteiner-Grundu, in ima v obsegu 7', pa ona Na Hrvat- Pri Somsdorfu, ki ima v obsega 12V2'. Stari ste nad 500 let. skem se nahajajo najkrasnejši borovi v okrožju Otoškem med Vrhovino in Babinim potokom. Zvečine so to črni Po hrvatskih gozdih tudi gine tisa. Najlepše tise borovi, ki so jih prej kot ne Francozi posadili. Stari so se nahajajo dan danes na onem obronku Rišnjaka, ki po 75 let, v premeru imajo po 80 % in visoki sn nn se spušča k izviru Kolne, in Dotem okolo Prezida. Cer-16 in visoki so po se spušča k izviru Kolpe, in potem okolo Prezida. kev prezidska je pokrita s tisovimi deskami, in parobki Smereke se dobe stare po 600—700 let. Zvečine se posekanih tis se še vidijo v okolici prezidski. Ti pa- te starke nahajajo uže osamlj skrbno jih čuvaj kot robki imajo v premeru po 80%, toraj so imela debla žive priče davne prešlosti. Take gorostasice dosegajo ogromno višino. Na posebnem glasu je ena smereka pri v obsegu. v obsegu nekako po 7 V2' Pri Čabru stoji tisa, ki ima Frankensteinu na Šleskem. Na Hrvatskem v Črni Dra Vse te popisane vrste zaostajajo v svoji višini za se hajajo krasne smereke po 46 Vl/ visoke, in v pre- šilastim drevjem, ki raste po Avstraliji in obližnjem meru imajo po 110 CL otočju. Norfolkska jela, ki raste na otoku enakega imena, Najgorostasnejši mecesni se nahajajo v Alpah, vzlasti ima po 12 m v Walisu. Visoki so po 50 v obsegu, in višine po 70 m Aravkarije, 60 m po 71 in v premeru imajo ki rastejo po vzhodni obali avstralski, niso tako visoKe, ali se vendar še posilijo do višine 50 Na Novi Zelan- 197 diji je več vrst šilovja, ki dosega višino 60 iste višine gredo tudi glasovite damare. 65 m Do Igle jim niso ozke in bodičaste, nego bolj plošnjate. Iz tega drevesa SDIBn . BBir teče v veliki množini nekaka smola, kateri vele kopal. To smolo vozijo na trg, iz nje napravljajo razne lake, iz lepših in trših kosov pa izdelujejo lepotičja, kakor iz jantarja, in dosti potov se taki izdelki prodajajo za jantarske. Prav ta rod aravkarij, ki se je v Avstraliji razvil do gorostasne veličine, nahajamo tudi v južni Ameriki, in tudi v gorostasnih oblikah. Ena brazilijanska aravkarija, on ki raste severno od Rio Janeira, gre do višine 60 Druga vrsta (Araucaria imbricata), je še gorostasnejša. Humboldt omenja, da se potegne do višine 70—80 Ona raste po čilskih obronkih And, pa v gorenjem in dolenjem predelu zahodne Patagonije. To drevo ima veliko važnost, z njegovim semenom se hranijo ljudje. Češarki na tem drevesu zrastejo tako veliki, kakor je otročja glava, in v vsakem češarku je po 200—300 zrn, ki so dobra za jed. Eu češark na dan zadostuje najhujšemu požeruhu. Aravkarija je uže več potov obvarovala lakote ondotne stanovnike. Po južnih zaveznih državah in po mehikanskih visočinah raste mehikanska cipresa, z debelino svojega debla vse prejšnje vrste daleč nadkriluje. Najglasovitejša mehikanska cipresa nahaja se pri mestu Oaxaca. obsegu meri 37 m » viši pa nima več kot 40 m Tega gorostasnega drevesa je omenil uže Ferdinand Cortez, ki se je s svojo malo četo nastanil pod njegovo senco. Domačini spoštujejo to drevo kot posebno svetinjo. Enakih gorostasov z deblom 30 v obsegu je ondi še več. Se više in gorostasnejše šilasto drevje pa nahajamo v severni Ameriki. Douglasov bor v dolovih Rocky Moun- tains in okolo reke Kolumbije ima po 15 m v obsegu, in visoko je po 70 m Po zahodnih obronkih tiste gore raste še drug bor, ki ima v obsegu po 14 in visok . Beli je po 94 Vlf ; prve veje nastavi še le v višini 60 * ali Whevmouthov bor, ki raste po severnih zaveznih državah okolo Misisipija in okolo Kolumbije, ima navadno 60 mf višine, po 50 renja Kalifornija pa tudi po 82 mj in še več ima veliko množino največih Go- goro- stasov. Tu se nahajajo borovi po 72 m visoki, in po Govor gosp. poslanca Kluna v državnem zboru 10. t. m. (Dalje.) Ko so se vrli Tirolci branili skleniti deželno šolsko postavo po ukusu prejšnje vlade, takoj je prišla naučna uprava z naredbo, s katero se je začasno vredilo šolstvo na Tirolskem. Ko pa se je še bolj upiral tržaški mestni zbor kot deželni zbor, ni se vladi zdelo potrebno, da uporabi svojo upravno pravico. (Čujte! na desnici.) Zakaj tega ni storila, ne vem; pride mi pa na misel izrek modrega belgijskega kralja Leopolda, ki je priporočil svojemu sinu, naj posebno skrbi za to, da bo prav storil svojim nasprotnikom, ker mu njegovi prijatelji tako ne » bodo delali sitnosti. (Prav dobro! na desnici.) Tako je tudi tedanja vlada imela toliko poguma, da je rodoljubnim in cesarju zvestim Tirolcem vsilila šolsko naredbo _ ! « ker je vedela, da s tem ne bo omajala njihove zvestobe do cesarja in države. (Pohvala na desnici.) Poguma pa ni imela, da bi enako storila pri italijanskem mestnem zboru v Trstu, ker ga ni hotela vznemirjati. (Pohvala na desnici.) e ta slabost vlade tržaškim mogotcem Jasno ? da dala še več predrznosti in poguma. Zato se pa tudi ne moremo čuditi, da so na slovenski zemlji v določenem redu ustanovili italijanske ljudske šole in z italijanskimi učitelji in njihovemu ukusu primernimi knjigami v šolskih knjižnicah razširjali svoje mišljenje med slovensko mladino. Ker ravno v šolah se najbolj goji in pospešuje nerodoljubni duh. To nam dokazuje žalostna prikazen, da postanejo otroci dobrih, rodoljubnih italijanskih, in otroci nemških in slovenskih starišev najhujši irredentisti. Vresničuje se stari izrek, da so renegati (odpadniki) vedno hujši, kakor pravi Turki. (Prav res! na desnisi.) Kako velika je predrznost tržaškega mestnega zbora, in kako malo poguma je imela prejšnja vlada, spoznate po tem, da je za zemljepisje v mestni gimnaziji visel zemljevid, na katerem je bilo mesto tržaško z okolico čujte! narisano kot del kraljestva italijanskega (čujte ? 1 na desnici), in vlada več časa ni imela toliko poguma, da bi odstranila oni zemljevid, (čujte, čujte! na desnici.) Pa kaj je nam treba segati tako daleč nazaj? Nismo v zadnjem času doživeli slučaj, ki priča o samoza- v obsegu široki. Prav tako visoke so tudi nekatere vrste kalifornij- vesli tržaškega zbora in je bil nedavno predmet inter skih smerek. Kalifornijska cipresa se potegne do 100"/ pelaciji? Večkrat smo se pritoževali, da južne dežele višine, in dolgo so bili te misli, da ona je najviše drevo nimajo obrtne šole; konečno nam naznani gospod naučni na zemlji, dokler niso v drugi polovici našega stoletja minister, da se bo taka šola ustanovila v Trstu. Pozdra- odkrili v Ameriki še večih gorostasov. Od tega drevesa vili smo to sporočilo z odkritosrčnim veseljem, posebno imajo v peterburškem muzeju en prerez , ki ima v pre- pa 1 ker je gospod minister v budgetnem odseku odgo- meru 110 cjm, in na njem se dado dobro prešteti kolobarji voril na vprašanje nekega spoštovanega zastopnika, da 1088 let. Velika je to redkost, ker so tisočletna dre- se bo v tej šoli lahko učila tudi slovenska mladina. Toda vesa navadno v sredi otla. oglasi se takoj tržaški mestni zbor in izjavi, da ne bo (Dalje prihodnjič.) dovolil obljublj podpo če ne bo italijanščina iz- na ključljivo podučni jezik v tej šoli. (Jako liberalno! desnici.) Ce tržaški mestni zbor prodre s svojo zahtevo, česar se bojimo po zadnjih dokazih gospoda naučnega ministra, 19$ bodo južne slovanske dežele brez obrtne šole, kakor po- je velika, iz ene hiše utonila je vsa rodbina, stari oče prej. Tržaška šola bo slovanski mladini zaprta, ker ne utonil je s tremi mladimi sinovi. — Ves prizadet kraj bo znala podučnega jezika. Slovanski mladini je skoraj je potrt od velikanske nesreče. Minister notranjih zadev vse jedno, je li podučni jezik v šoli italijanski ali ki- dal si je o nesreči na drobno poročati ter je ukazal tajski. (Velika veselost na desnici.) Nova državna prizadetim rešenim deliti poclpo obrtna šola bo imela v tem slučaji le za italijansko pre bivalstvo pravo vrednost. Treba mu le še to doseči ? da se ustanovi italijansko vseučilišče z vsemi mogočimi fakultetami, za kar je uže prosil tržaški mestni zbor in potrebno poslopje tudi dovolil Saj je to dne t. m. za v seji 600.000 gold. (Čujte! čujte! na desnici, lepo! na levici.) Če pa v resnici koristi državi vedno zatiranje in zanemarjenje slovanskega prebivalstva na Primorskem, in ne morda mnogo škoduje, o tem nas poduči bodočnost, gospoda moja. Ljubljane. Naši dopisi. Matice slovenske hišo v Ljubljani L. Z. odvetnik na Bregu štev. 8 kupil je, kakor piše ,, dr. Ta v čar r. Umrl je gosp. Anton Zore, župnik v Mokronogu, dne 14. t. m. Žemljica mu lahka! Odbor čitalnice postojnske vabi društvenike in Odvračamo od sebe vso odgovornost za prihodnje pa rodoljube Notranjske sploh v razgovor, ki bode dne tržaške razmere. Ako pojde tako naprej, zginili bodo 26. t m popolud ob ni- sicer najprvo Slovenci v Trstu, toda, gospoda moja, kar se ne varajte: Nemci pojdejo kmalu za njimi! (Prav dobro! na desnici.) Razmere, katere sem popisal, tirjajo resno pozornost, iu gospod naučni minister ima tukaj jako široko in hva- poskušnjo dne 15. t . Vičiča, da se sklenej čeških Sokolcev; avgusta. . uri v Postojni v gostilni primerne priprave za sprejem dospe v prvi polovici meseca Po Hrpeljski železnici peljal se je prvi vlak za m. Pri tej vožnji za poskušnjo bili ležno polje, da pokaže svojo strogost. (Prav dobro ! in so navzoči trgovinsko-tehniški uradniki in se je vožnja veselost na desnici.) Žalibog smo včeraj in danes slišali od gospoda mi- vršila brez zaprek. Tudi zvezna proga v Trstu do postaje južne železnice je skoraj gotova tako, da se bode trgovinskega ministra marquisa Bacquehema mogla vr nistra take besede, da imamo malo upanja boljše pri- slovesno odtvorjenje dne 30. junija t. 1. v navzočosti hodnosti. Zdi se mi, da bodo naše tožbe in opomini utihnili brez vspeha ob njegovih ušesih, kakor pri nje- šiti brez zapreke. — Pri tej priliki so si Tržačani pri- govih prednikih. To tembolj obžalujemo, ker so nas prej zadevali, vodstvo železniškega prometa dobiti s Pulja v s tem tolažili, da so naše tirjatve od tega odvisne, kako Trst, kar se jim pa do sedaj še ni posrečilo. se obnese poskus na Kranjskem. Gospod minister je moral v budgetnem odseku priznati da se je obnesel Enketa zavoljo konverzije kranjskega poskus na Kranjskem, in da je vspeh povoljen. Iz tega bi morali sklepati, da se bodo tudi v drugih deželah izpolnile želje slovenskega prebivalstva, toda slišali smo le ugovore in izgovore. (Prav dobro i na desnici.) vsakdanjem življenji se človek navadno izgovarja, kedar noče ničesa storiti. (Prav res! na desnici.) In vendar ne tirjamo nobenih koncesij (pravičnost t obveznega dolga zbrala se je na poziv deželnega odbora minuli petek dne 17. t. m, pri deželnem odboru. Vdele-žili so se tega posvetovanja v Ljubljani bivajoči deželni poslanci, dalje baron Schwegel in pa Em. Mayer in Luckmann. Po naznanilu onega, kar se je dosedaj storilo od strani deželnega odbora, vršilo se je posvetovanje o daljnih potrebnih korakih. na desnici), mi prosimo le svojo pravico. Ne želimo dru-zega, kakor da se tako vravna ljudska šola za slovenske otroke, kakor je vravnana za nemške in italijanske otroke to je: slovenski materini jezik naj bo za-nje edini podučni jezik. (Konec prih.) ta namen izvolil se je odsek čveterih členov, ki se bode imel pečati s tem vprašanjem. prijavlja L. Z. U ]3£Q šr4a -du n aj s k i h. > Slovencev dotedanjega kranjskega dgželuega nastopa, v kateri se pred vsem naglaša, da se naše ..slovansko" ljudstvo ne sme potujčevati, temveč, da se morajo nje- * Mnogovrstne novice. Blizo 200 romarjev utonilo. Dne gove lastne, žalibog zanemarjene moči razvijati in oja čevati, zato se prosi, naj se ne stavijo nikakoršne za preke, ne stavijo združenju pisave in jezika z raztrese- 18. t m. hotela nimi slovenskimi brati mo po tej poti moremo se se je pri Paks-u čez Donavo prepeljati dolga procesija razvijati. Prizadevanje pa poptujčevati (Entnationalisi-romarjev, kateri na čelu je bil opat Spiesz, da bi se rung) je podali v Kalocso. Pa, nečastno za onega, ki to pospešuje in kakor se je brod odmaknil od neusmiljeno za žrtvo izbran narod. Konečno se našteje brega, potopil se je takoj, očividno zato, ker je bil še toče! ? katere naj deželni zastop priporoča pri vla trohnel in preobložen. Izmed onih, ki so padli v globoko darju, med temi: zagotovljenje slovenske narodnosti vodo, rešenih je bilo 127. Do nedelje zjutraj 10. ure na Kranjskem, Primorskem ter slovenskih okrajih Sta- izlekli so iz vode 101 mrtvih utonjencev, 87 oseb pa se jerske in Koroške slovenščino v šolah, da se raz še pogreša. Vedno se še nahajajo utonjenci v vodi. glašajo postave tudi v slovenščini in da se v uradih na- Žalost prizadetih rodbin, ki so tako nenadoma zapuščeni, mestijo tudi slovenščine po vsem vešči možje. 199 Dunaji dne 29. marca leta letnega računa. Volitev treh pregledovalcev računov. 1848 in podpisani so: dr. Dollenz, L. Perona, Fr. vitez Volitev sedmih udov v društveno vodstvo (odbor) (jariboldi, profesor Jenko, dr. Fiister, L. Toman, dr. Fr. Določitev letnega prineska za prave in podpo Miklošič, dr. Skedl, dr. Supanz, dr. Martinak, Rudolf baron Rechbach, F. vit. Pagliarucci in/aoktoran(f/Karol bf ne ude. . Predavanje deželnega potovalnega učitelja in tajnika c. kr. Določitev glede „Pedagogiškega letnika". D ež m a n. Današnji kolovodja ljubljanskih nemšku- kmetijske družbe gosp. G ust. Pire a: „Kako je šolski tarjev je pač uže pozabil in še do leta 1861. na Dežmana iz leta 1848 vrt urediti in obdelavati." 8. Nasveti Zaradi velike važnosti tega zborovanj vabij se vsi pravi in podporni Bivši trgovinski minister baron Pino praznuje udje, kakor tudi vsi drugi prijatelji šolstva in napredka dne 1. julija v Velikovcu v ožjem krogu svoje rodbine mnogobrojni udeležbi. julija nazaj srebrno poroko svojo in se vrne dne preko Dunaja. Gospod V. Jevniker, predsednik okrožne sodnije novomeške, praznuje dne 25. junija štiridesetletnico svojega službovanja. Gotovo dojde jubilantu, ki je bil v Ljubljani delj časa predstojnik c. kr. mestno-delegirane okrajne sodnije in je rojen Ljubljančan, mnogo čestitk povodom lepe svečanosti. Odbor Pedagogiškega društva" v Krškem. Novičar iz domačih in tujih dežel Dunaja. Ministerstvo notranjih zadev se je Osebne vesti. za nadsvetovalca Gosp. Kast Fr. Pfeifer imenovan je e 1 i c pa za svetovalca pri računovodskem oddelku c. kr. deželne vlade v Ljubljani. Nov slovenski doktor. Minulo soboto bil je na vseučilišču dunajskem promoviran za doktorja prava pravni praktikant pri deželni sodoiji ljubljanski gospod • * Dragotin Treo. Vojvoda meklenburški, o katerem smo zadnjič poročali, da je v Konjicah na grajščini svojega tasta 1 » kneza H. Windisch-Gratza nevarno zbolel, prebolel je srečno, mati njegova vojvodica Meklenburška vrnila se je uže domu in vojvoda sam zapustil bode v nekoliko dneh posteljo. Profesor Binder peljal je dne 12. t. m. svoje nemške turnarje v Zagorje, da so se tam zopet bratili s tamošojo krajno skupino nemškega ;;Schulvereina". Navzoč je bil tudi c. kr. okrajni glavar litijski g. Gril • • _ . » in zanimivo je, da je v tem slučaju nemški _profesor konfiscirati c. kr. okrajnega glavajja, češ, da se nemškemu „Schulvereinu" po- dunajskemu mestu nasproti pokazalo v dveh slučajih izredno radodarno; odvzelo je namreč mestu dolžnost, graditi še četrto bolnišnico, ter je obljubilo to storiti na državne stroške. Dalje prepustilo je polovico dohodkov ^ * - i ■ od zastavnice mestu ter mu za dobo od leta 1853 do 1859 onih dohodkov povrnilo 130 000 gold. Gotovo bo ta moder korak usta zamašil onim, ki vedno kričijo, kako Dunaj hira. . • • — ,r • Uradni časniki naznanjajo spored za svečanosti, ki se bodo vršile za čas trodnevnega bivanja cesarjevega v Pulju. Cesar dospe po tej vredbi v spremstvu nadvojvoda Karola Ludovika v Pulj dne julija ob uri zjutraj, kjer ga bode pozdravljal grom topov iz vseh trdnjav in iz vojnih brodov v tamošnjem pritišji. Posebni dvorni vlak vstavi se pred državno hišo na Rivi, kjer cesar stopi iz vagona ter ga pozdravijo poveljnik mor-narice, baron S ter nec k, admiral pritišja, bar Pit Kočevji sebno prijaznega "kazal Nemški Binder se je sicer nekaj zmotil, ker glavar Gril ni bil nikdar v Kočevji, menljivo je pa, svojega pristaša, ako dopušča hude Nemce taxo veseli. poda ti gospodje uže vsakega smatrajo za u „Gut Heil"-anje, ker to in pa cesarski namestnik Primorske baron Pretiš. Po sprejemu odpelje se cesar v vozu na vadišče mornariške kosarne, kjer ga bode v paradi pričakovalo vse vojaštvo tamošnje garnizije in pa šolskih brodov. Po pregledu vojništva odpelje se cesar dalje v St. Daniel, najnovejši največji trdnjavi na suhem ter se po ogledu trdnjave prepelje na okrašenem čolnu k brodu „Miramar", ter se tukaj nastani. Ta večer bode se mesto z areno praznično razsvetlilo, na morji pa bode brzo brodenje v Šišenska čitalnica priredi v nedeljo dne 26. ju- čolnih. nija 1887 „spomladansko veselico" na vrtu Koslerjeve pi- Drugo jutro zapusti eskadra mornarice Pulj in cesar varne, Pri veselici svira skupna vojaška godba c. kr. spremlja jo na brodu „Miramar", vojno brodovje vršilo 17 Re Začetek veselici je ob pol 4. uri popolu- suhem skušala to zabraniti. Ponoči poskusil peš-polka baron Kubu št godba, streljanje in kegljanje za dooitk ske zabave dne. niki šišenske čitalnice so prosti. vabi najuljudneje veselici j Petj bode ua širokem morji svoje vaje ter se bode v teku različne ljud- dneva skušalo približati suhi zemlji, kjer bode vojna a se bode Vstopnina 20 kr., otroci plačajo 10 kr. Društve- bržčas naskok torpedovskih čolnov na skupino vojnih obilni vdeležbi odbor. Vabilo. „Pedagogiško društvo" v Krškem vesno v morje bode imelo letošnji občni zbor v četrtek dne 30. ju- nadvojvoda Rudolf", za kar se brodov, katera bode prenočila pri „Fazani". Dne 6. julija ob 10. uri dopoludne pa se bode slo- spustila nova vojna barka ;;Cesarjevič, 3 uže velikanske delaj nija t ob uri popoludne na gostilničnem vrtu gosp. priprave Ono debelo in več tisuč metrov dolgo vrv, Gregoriča v Krškem Spored Poročilo o društve katera ima nem delovanji preteklega društvenega leta Pregled seni skupaj držati, po katerih težki brod v morje drči, izdeluje 400 delavcev uže več dni, enako 200 pripravljajo se prostori za povabljene goste. Tistega dne zvečer ob 7. uri zapusti cesar zopet Pulj. Cesarico, ki je kurnica novododelanemu brodu, na-domestuje nadvojvodica Marija Terezija, soproga tudi navzočega nadvojvoda Karola Ludovika. Hrvatska. — Volilna borba bila je huda, a ne krvava, kakor na Ogerskem. Vlada je odstavila celo župana Zagrebškega, dvornega svetovalca, tedaj gotovo ne prekucuha — za to, ker je prevzel kandidaturo za Zagreb in vspeh bil je res na — strani vlade, ta zmagala je namreč tukaj z vsemi tremi svojimi kandidati. — Izid vseh volitev sicer še ni znan, ker so se tri volitve ustavile zarad „nerednostiu; pri eni drugi iz- • - » ' * * vršeni pa tudi konečni izid še ni znan, vendar pa kaže izid uže sedaj podobo prihodnjega zbora, in to kot velik napredek sedajne vlade in nji vdane stranke z imenom „narodne" stranke. Ta stranka pomnožila je število svojih pristašev na 86, Starčevičani skrčili so se na 9, neodvisna stranka na 7, središče šteje samo 2 člena in dva izvoljenca sta prostaka, ki ne pripadata k nobeni stranki. V treh okrajih bile so volitve ustavljene in izid ene volitve še ni znan. Iz zanesljivih virov se čuje, da bode novoizvoljeni deželni zbor sklican sredi julija v kratko zasedanje, da voli svoje člene za ogerski državni zbor. Govori se, da ima „Hrvatska", glasilo pravne stranke (Starčevič-eve) v kratkem prenehati. — Po gosto imeli smo priliko izreči se zoper marsikaj, kar je vkrenila na Hrvatskem sedaj vladajoča „narodna" stranka, izrekoma je opravilni red hrvatskega deželnega zbora pravo strašilo za vse ustavno vladane narode, nasproti je pa prav gotovo, da je k sedajni zmagi vladine stranke pripomoglo najbolj vrtoglavo divjanje Starčevičanov. Ogerska. — Volitve za ogerski državni zbor, ki se vrše te dni kažejo tudi, da bode vladna Tisza-ova stranka sijajno zmagovala. Do sedaj izvoljenih je 235 liberalcev (pristašev vladinih), dalje 39 pristašev zmerne opozicije, 64 neodvisnih, 10 protisemitov, 9 narodnih Saksonov, 7 pa takih, ki ne spadajo k nobeni stranki. Liberalci pridobili so 49 okrajev, zgubili pa so jih 25. Povsod vdeleževalo se je ljudstvo volitev jako živahno. — Dobro znači način volitev ogerskih telegram s Požuna z dne 20. t. m.: Mesto Duna-Szerdahely gori od včeraj na vseh vogalih. Zažgali so ga protisemiti. Novoizvoljeni poslanec Szabo pokleknil je na javni cesti in je na zastavo, katero je saboj prinesel, prisegel, pogin vsem semitom (židom). Pristaši njegovi prisegli so z njim skupaj. Do sedaj pogorelo je 80 hiš, 120 rodbin moglo je le s silo rešiti golo življenje. Dve kompaniji pompijerev bliža se po mostovih na brodeh proti Szony-u, da bi od tam sem pomagali. O velikem potopu romarjev na Donavi telegrafira se z Pešta: Po avtentičnem poročilu rešenih je 122 oseb, število vtopljencev znaša 209, od katerih 89 še ni najdenih. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in Ministerska prememba na Srbskem je madjarom silno za nohte zlezla. Do sedaj mogli so se ponašati, da so prav za prav oni gospodarili na Srbskem, oni pritišali so za čas srbsko-bolgarske vojske do tega, da se je zastopnik avstrijski zagrozil nasproti Bolgarom, da nalete na avstrijsko vojno, ako še dalje slede srbski vojni. — Sedaj žugajo, da priobčijo v priličnem času dokaze, da je to ministersko premembo prouzročil ruski vpliv, ter pravijo, da naj le poskusi nova vlada čez srbske meje segati s svojim vplivom proti interesom Avstrijsko-Ogerske, jim bodo takoj stopili na prste. Ruska bode sicer porabljala raemo grede Srbsko za svoje namene, toda branilo je ne bode. Češka. — Češki državni poslanci potujejo po svojih volilnih okrajih, ter poročajo o svojem delovanji, povsod in večinoma soglasno izražuje se poslancem zaupanje, povsod pa sijajne zaupnice skupini čeških poslancev, češkemu klubu in pa njegovemu načelniku dr. R i e g e r - j u. Pogajanje med Čehi in Nemci, ki se je z novega pričela povodom razpisanih dopolnilnih volitev za deželni zbor, ostalo bode očividno brez vspeha, akoravno se Čehi Nemcem približujejo z neprikrito prijaznostjo. Nemci na Češkem so bili pač predolgo navajeni, prav za prav razvajeni gospodovati in tlačiti druge, zato jim ne more do srca pogajanje na podlagi enakih pravic za Čehe in Nemce. Nemška« — Zdravje cesarjevo se boljša, knez Bismark pa še ni okreval, temveč je bolezen njegova še dalje taKO huda, da se ne more preseliti na deželo, kakor bi to bilo za zboljšanje zdravja njegovega priporočati. Minuli teden obsodili so delegirani porotniki v Lip-siji one zarad veleizdajstva zatožene Alzačane, ki so imeli zvezo s tako zvano „patriotično ligo". Zatožencev obsojena sta bila samo dva in tudi ta dva primeroma ne hudo kaznovana, eden namreč na eno leto, eden na 6 mesecev ječe na trdnjavi. — Vsa postopanja Nemške proti Alzaciji in Lotaringiji je tako, da se po pravici trdi: Nemška si te dve francoski deželi vnovič privoj-skava. Vsakega tamošnjega prebivalca, ki se noče brezpogojno podvreči nemški oblasti, iztirajo Nemci iz dežele, imetje njegovo pa pride na prodaj in Bismark skrbi za to, da pride v roke trdega Nemca. Najnovejše vesti. Z Dunaja. — Odtvorjenje Herpeljske železnice preložilo se je na 5. dan julija. Dunajski neuradni listi trdijo, da se državni zbor skliče meseca septembra za 4 tedne, potem zborujejo dalje časa delegacije, ker jim doide več važnih predlogov in meseca decembra deželni zbori, januarija prihodnjega leta pa državni zbor. Ogerska. — Od grozovitosti zadnjih volitev poroča se z Matersdorfa, kjer je čisto židovska občina, da so protisemiti s silo vstavljali se volitvi Jiberalnega kandidata, ki se je vršila minulo soboto. Žandarji imeli so skrbeti za red, pa ljudstvo jih ni poslušalo; na enkrat vstreli nekdo izmed množice na žandarja, ki omahne, potem pa so tudi žandarji streljali med množico, vsled tega bilo je 5 ljudi pri priči mrtvih, 20 pa teško ranjenih. Še le po tem se je ljudstvo razšlo, volitev pa je bila po takih grozovitostih ustavljena. založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.