Poštnina plačana v gotovini. I XX.
Upravnl&tvo „0omovme" v LJubljani, Knatiova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak čelrfsk
Naročnina n tazemttro: četrtletno I Din, polletno It Din, celoletno SI Oln; n Mi teastro men imerlkei četrtletno 11 Din, polletno 24 Din, celoletno 4S Otai »merita letno I dolar. — Hačna pošta« hranilnice, podralnleo t llabljonU it lO.ttl.
Kaj je z načrtom izpremembe uredbe o kmečki razdolžitvi
Slovenske zadružne zveze in Zveza hranilnic so nedavno sestavile načrt za izpremem-bo uredbe o kmečki razdolžitvi in ga predložile tudi narodni skupščini Narodna skupščina o tem predlogu doslej še ni razpravljala, a tudi sicer so glasovi o kaki izpre-membi utihnili.
Nedavno je bila v Celju seja banovinskc-ga odbora Jugoslovenske radikalskc zajed-nice, kjer je bila sprejeta resolucija ki pozdravlja uredbo o kmečkih dolgovih ter priporoča svojim somišljenikom m javnosti naj uredbo izvršujejo in s tem pomagajo doseči njen namen. Odločilne činitelje poziva resolucija, naj uredbo izvajajo »z vso potrebno spoznavnostjo«, likratu pa zahteva, da se z javnimi sredstvi oživi naše za družništvo. Ti sklepi so zanimivi zaradi tega, ker se je doslej skupno z drugimi zadružnimi zvezami fuili Zadružna zveza v Ljubljani, katere predsednik je g. dr Korošce, zavzemala za to. da bi st- uredba o kmečkih dolgovih spremenila. Po celjskih sklepih je soditi, tla je to stališče opustila
»Slovenec« je preti dnevi objavil članek, v katerem pravi tla mnogi kmečki tlolžniki nočejo postati dolžniki Privilegirane agrarne banke. Za vse te primere priporoča, naj denarni zavodi izroče upnika Privilegirani agrarni banki, ker določa uredba, tla mora jo denarni zavodi tej banki izročiti vse kmečke dolžnike Zgodi se namreč lahko, da si kmečki tlolžnik, ki je zahteva! otl denarnega zavoda, naj ga ne izroči Privilegirani agrarni banki, premisli in pride z odškodninskimi zahtevami, češ da zaradi tega ni bil deležen 50 odstotnega znižanja. Obenem priporoča »Slovenec« kmetom, ki se hočejo izogniti Privilegirani agrarni b-inki. tla plačajo svoj dolg t;ikoj s hrani'no knjižico a!: v gotovini kaiti potem tlolžniki ni več treba izročati P -ivilegirnni agrarni banki, ker ni več dolžnik in tudi zavod nima za-''nlžnice. ki jo je moral vrniti dolžniku. Ktlor torej noče pod Privilegirano agrarno banko. s^ <"e obveznosti ne more izncb;ti drugače, kakor s popolnim plačilom svojega do'ga.
To pojasnilo se lahko razume tudi tako, tla lahko kmet odplača denarnemu zavodu ves svoj stari dolg in se pri zavodu na novo zadolži. Na ta način bi se po ovinkih kmečki dolžniki "lahko v številnih primerih izognili Privilegirani agrarniJsanki, ki bo iz-terjevala letne obroke preko davčnih uprav in kmet ne bo mogel računati v primeru težkoč na nikako spoznavnost. Tako naj bi menda prišli do tistega, kar si želimo, namreč, tla naši kmečki dolžniki ne bi prišli pod Privilegirano agrarno banko, kakor je to izraženo tudi v načrtu za spremembo sedanje uredbe.
Mi pa smo mnenja, piše k temu »Jutro«, da je taka pot po ovinkih zelo težavna in ne brez nevarnosti za denarne zavode. Ali ne bi bilo boljše, da bi vztrajali na spremembi uredbe, ki gre za tem, tla ostanejo kmečki dolžniki v Sloveniji pri svojih poso-
jilnicah, kar nc bi predstavljalo za državo nikake obremenitve?
Glasilo Zadružne zveze »Narodni gospodar« je 15. decembra toplo priporočalo sprejem načrta za spremembo uredbe in je med drugim ugotovilo, tla bi se prispevek
države za kmečko razdolžitev v tem primeru še bistveno zmanjšal. Sedaj bo Zadružna zveza najbrž spremenila to svoje stališče, kar je obžalovati, ko gre vendar za življenj« sko vprašanje naših kmečkih denarnih zadrug in bi morali biti vsaj v takih vprašanjih vzajemni. Ob koncu januarja bo že potekel rok za izročitev kmečkih dolžnikov Privilegirani agrarni banki.
H koncu še tole: Ker se je med zaniman-ci že skoro utrdilo prepričanje, da se bo uredba v gornjem smislu izpremenila, bi bilo nujno želeti, da se z odločilnih mest da kakšna izjava, kaj se namerava storiti.
Sladkor b! moral biti
cenena ljudska hrana
V	naši državi se proizvaja mnogo sladkorja, a ta sladkor je tako drag, da ga ljudje malo kupujejo, ker jim je skoro že luksuz. "Za pocenitev sladkorja kot pomembnega hranila, se zavzemajo naše gospodinje včlanjene v Zvezi gospodinj, že več let. To njihovo tlelo bi morala naša javnost pozdravljati, pa tudi podpirati. Kaže pa, tla je društvo pri tem svojem priza-tlevanzu osamljeno. Nedavno je poslalo na finančno ministrstvo spomenico, ki v nji dokazuje upravičenost zahteve po pocenitvi sladkorja. Iz spomenice povzemamo:
V	zdravstvenem pogledu bi -bila primerna cena sladkorja neprecenljive vrednosti, zakaj sladkor je zlasti za otroke važno hranilo Številke nam govore, da je v zadnjih nešteto šolskih otrok stradalo, tako v Beogradu kar 30 odstotkov.
Če bi se pocenil sladkor, bi se povečala raba sadja, mleka, jajc in drugih hranil, pri katerih se posredno ali neposredno porablja, sladkor. To bi ne vplivalo le na izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja ljudstva, temveč bi se tudi popravile splošne gospodarske razmere, zlasti na deželi, kjer bi kmet lahko prodal več živil. Razen
tega bi se zmanjšale zaloge sladkorja, ki leži nakopičen v skladiščih, kot neizrabljena dobrina.
Iz tega razloga so gospodinje, kakor navaja spomenica tudi proti slajenju mošta s trošarine prostim denaturiranim sladkorjem. Sladkor se tako rabi za proizvajanje alkohola, a alkoholizem je tako že dovolj razširjen v naši državi, v škodo ljudskega zdravja.
Z znižano ceno bi bilo tudi odpravljeno tihotapstvo saharina, ki stane državo na leto mnoge milijone. S povečanjem porabe sladkorja bi tudi rasli dohodki na trošarini. Čeprav bi bila znižana, tudi sladkorne tvor-nice bi ne trpele škode na zmanjšanem dobičku. Koristila bi povečana raba sladkorja tudi pridelovalcem sladkorne pese.
Razen za zakon, ki bi določil pocenitev sladkorja, prosijo gospodinje še za zakonsko ureditev, ki bi po nji prejemale trošarine prost sladkor iz državnih tvornic vsa gospodinjstva ob času vkuhavanja sadja na osebo po dva kilograma, vse šole, ki dele hrano siromašnim šolarjem, vsa otroška zavetišča in vse bolnišnice in hiralnice.
Steešina Josip T mrk se je poslovil od slovenskega
gasilstva
Nedavno je bila, kakor smo že poročali, razrešena celotna uprava gasilske zajednice za dravsko banovino z edino izjemo starešine g. Josipa Turka, ki je še ostal na svojem mestu. Tik pred božičem pa je bil razrešen tudi on. kakor smo že poročali v zad« nji številki, ko smo prinesli tudi njegovo sliko. Ko je te dni izročil svoje posle, nam je poslal naslednje poslovilne besede slovenskim gasilcem:
Razrešitvi zajedničine uprave v začetku novembra je naravno sledila moja 21. decembra. Moral sem se umakniti na višje povelje po več kakor štiridesetletnem delovanju, ker sem dosledno odklanjal biti starešina brez dolžnosti in pravic le na papirju.
Ta viteška organizacija mi je bila poleg sokolstva v življenju najvišji ideal; njej
sem posvečal vso svojo ljubezen in življenjske sile, da bi jo povedel do vedno višjega razmaha, popolnosti in udarnosti v smotru njene vzvišene naloge, ki jo izpolnjuje v blaginjo svojemu bližniku ob vsaki sili in nesreči.
V teku desetletij je naša gasilska armada iz majhnih početkov narasla do mogočne višine preko 30.000 rednih članov in tako predstavlja v naši Jugoslaviji dobro polovico vsega članstva.
Ob slovesu se iskreno zahvaljujem svojim dragim tovarišem za dolgoletno sodelovanje kakor tudi za neomajno zaupanje in bratsko ljubezen, katere sem bil deležen v obilni meri ves čas svojega delovanja na tem položaju. Hkratu pa želim našemu slovenskemu gasilstvu čedalje večji in lepši
razmah v bratski slogi in ljubezni, da doseže vse one smotre, ki mu jih je začrtal z zakonom naš nepozabni blagopokojni Vite-* ški kralj Aleksander /. Uedinileli. Pomozi Bog!
S tovariškimi pozdravi
JOSIP TUR K bivši starešina zajednice.
Politični pregled
Kakor poročajo iz Beograda,
se bo narodna skupščina sestala 29. t. m. Na programu bo obravnavanje raznih zakonskih osnutkov in novega proračuna. Ker je predsednik Stevan Cirič za nekaj časa na zdravstvenem dopustu, bo pawe seje volil podpredsednik Markič.
Te dni se je ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič vrnil iz Švice in da se je na pobu v Beograd ustavil v Brežicah zaradi pogajanj v imenu JRZ z dr. Mačkom. Naito se je v Dobavi v lovski hiši zagrebškega trgovca Dotscha vršil
sestanek dr. Stojadinoviea in dr. Mačka Ko ss je dr .Stojadinovič pripeljal tjakaj, ga je tam žs čakal dr. Vladko Maček v spremstvu poslancev dr. Ivana Pernarja in Djure Kemfalja. Dr. Stojadinovič in dr. Maček sta takoj odšla v posebno, za nju pripravljeno sobo, kjer sta se razgovarjala dolgo časa, nato pa sta se vsak v svojem avtu odpeljala v Zagreb. O poteku posvetovanj ni nič znano. Iz Londona poročajo/da prizadevanje za prepoved pošiljanja prostovoljcev v Španijo in za uvedbo nadzorstva na vodah ne napreduje. Vse kaže, da prizadete države zadevo zavlačujejo. Madridska vlada je v načelu pristala na te predloge, zahteva pa, da se nadzorstvo fee bo'j izpopolni, ker sicer ne more služili svojemu nameau. General Franco pa je gladko odklonil vsako nadzorstvo kot vmešavanje v španske notranje zadeve. Manjkata še odgovora Italije in Nemčije, med tem ko je Rusija že prestala na vse predloge. Po zadnjih časopisnih vesteh so vladne čete na južnem delu Madrida zabeležile važen uspeh.
j Obkolile so grič Los Angeles, ki je važna strateška točka. Grič brani kakšnih tisoč Francovih vojakov. Drugih posebnih dogodkov s španskih bojišč ni. Po nekih vesteh je dobil Franco spet nekaj tisoč italijanskih dobrovoljcev.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na zagrebškem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: bikom 4 do 4.50, kravam za klanje 2.70 do 4, klobasaricam 2 do 2.35, junicam za klanje 4 do 5, volom I. 5.50 do 6, II. 4.50 do 5, bosanskim 3 do 3.75, teletom 6 do 7 (zaklanim 9 do 10), špehar-jem 8 do 8.50, pršutarjem 6 do 6.50, srem-skim prašičem 8 Din. Pujski so bili po 60 do 100 Din za rilec.
SVINJE Na ptujskem sejmu so bjle za kg žive teže nastopne cene: pršutarjem 6 do 6.50, debelim svinjam 7 do 7.25, plemenskim 5.50 do 5.75 Din.
KRMA. Cene na zagrebškem sejmu: detelji 60 do 78, otavi 68 do 75, senu 45 do 50, slami za krmo 50 do 60, slami za steljo 30 do 38 Din za 100 kg.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo):
' 1 hiž0z:.mrld gc-di^c za 23,77 do 23.92 dv-a-rjev:
1 ncm.fko ma ko za 17.44 do 17.58 Din;
1 angleški fuut Bering za 212.80 do 214.S6 dinarjev;
1 ameriški dolar* za 43.07 do 43.45 Din;
100 fraacoiiih frankov -za 202.64 do 204.08 dina. jov;
100 č:čko3:ova:'uh kre.i za 151.43 do 152.54 dinarjev	*
100 italijanskih lir za 227.70 do 230.78
d i i ar je/.
Vojaa škoda se je trgovala po 378 Din, iiivc3-ki'j~ko posojilo pa po 85 Din. Avstrijski šilingi so Mi. v zasebnem kliringu po. 8.09, nemški klirinški čeki pa po 12.90 Din.
Sejmi
25. januarja: Blagovica, Dolnja Lendava, Koprivnica (šmarski srez), Radeče pri
Zidanem mostu, Slovenjgradec, Stude-nice pri Poljčanah, Vinica pri Črnomlju,
. (ponedeljek po spreobr. sv. Pavla); 27. januarja: Litija;
29.	januarja: Rajhenburg, Sv. Jurij ob Taboru;
30.	januarja: Rakek;
31.	januarja: Dobova pri Brežicah.
Drobne vesti
= Devetmesečni tečaj za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo bo od 1. marca do 30. novembra pri banovmskih trsnicah in drevesnicah v Kapeli (p. Slatina P^adeaci) ia v Pekrah (p. Limbuš pri Mariboru). V ta tečaj bodo sprejeti dobrp razviti in zdrahi mladeniči v starosti od 16 let naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi kmečkih posestnikov in viničarjev. Gojenci bodo imeli na zavodih brezplačno stanovanje in hrano. Pridni in ubožni učenci bodo dobili še mesečni prispevek 30 Din za na*ku<p šo'skih potrebščin. Lastnoročno pisane prošnje, opremljene s kolkom od 25 Din, je poste t-i najine je do 10. februarja upravi enega izmed gonrih dveh zavodov. Prošnji je priložiti krstni list, zadnje šolsko spričeva'o, zdravniško spričevalo, nravsitveno spričevalo in izjavo staršev (ali varuha), da dovoljujejo prosilcu obisk tečaja. Ta izjava mora biti k o'kovana z 2 Din.
= Prva hrvatska štedianica je z i čela izplačevati svoje vloge 15. t. m po razširjenem načrtu. Od vseh vlog do 5000 Din o izplačevala po deset »'Kolkov Na novo se torej izplačevanje nanaša na vtege od 2000 do 5000, ker so vloge do 2000 Din osvobodi'i že pred nekaj meseci. Prenesli po jih v aevosm svo-budumiočim komunistično propagando inbo-batika odobrila 40 odstotkov svoje glavnica.
_ — Novi bankovci kriti. Glede na glasove, ki se širijo v nekaterih krajih, da pomeniio novi bankovci po 500 Din nekakšno inflacijo ali da nimajo tistega kritja kakor drugi bankovci, opozarja Narodna banka na to. da je do izdelave in izdaje bankovcev po 500 Din prišlo na zahteve, ki so se pojavile prav iz gospodarskih vrst, da bi se naš denarni promet laže in bolje vršil. Med bankovci po tisoč in sto dinarjev jfe velika vrzel, ki je ovirala obtek denarja.
TONE BRDftR:
25
Velika ljubezen
R0M.RN IZ PRETEKLIH DNI
Nesrečna ženska je govorila kakor v ognju. Vse sovraštvo; ki se je v letih' nabralo v njenem srcu, je planilo iz nje v teh besedah, vsa beda in nesreča dolgih let je govorila iz uboge ženske.
»Sveta Marija!« je preplašena vzkliknila Cvetka. »Torej js bil grof Hugo lis i, ki vas je zapeljal? Z njim ste zbežali daleč po svetu? In njegova žena ste bili?«
»Še danes ssm njegova žena, še danes sem vezana na tega lopova,« je pritrdila Evgenija.
»In on Hoče, da vi umrete?« je vzkliknila Cvetka.
»Da! Ni mu še dovolj, da me je spravil v nesrečo. Še umoriti me hoče.«
»Grozno, a razumljivo! Saj niti s svojim bratom ni boljše ravnal. Kaj pa hoče še od vas? Ali ste njegovim načrtom napoti?«
»Pred vsem hoče moj denar, moje premoženje,« je odvrnila Evgenija. »Čakajte! Povedati vam moram vse v pravi zvezi. Naj začnem od začetka.«
»Vaš oče mi je že nekaj namignil o tem. Seveda ni imenoval imena zapeljivca.«
»Saj ga ni poznal. Hugo je prišel k nam s tariim imenom.« je pojasnjevala Evgenija. »Vedel ie, da moj oče sovraži tujce, zato bo je izdal za Francoza z imenom Lusignan. On in moj bratranec Klemen Rochefort sta
bila že takrat velika prijatelja. Stanovali smo v Parizu, kjer so je mudil tudi Hugo. Dotlej mi je dvoril bratranec Klemen, a nisem marala zanj in sem odklenila snubitev. Moj oče bi bil sicer rad vide', da. bi se midva vzela,. Vendar mi je v tem pustil popolno svobodo.«
»Čudno se mi zdi, da je Rochefort podpiral snubitev grofa Hugcna, ko pa ste njega samega odklonfi,« je pripomnila Cvetka.
»Storil je to zaradi tega, ker sam ni imel dosti »stenja. Ko bi me bil v resnici ljubil, bi bil pač drugače ravnal. Snubil pa me je zato, ker je bil gom reven in odvisen od mojega očeta. Da poelasie dedič markija Ro-cheforta, ni mogel upati, če ne bi vzel meno za ženo, in če jaz ne bi prej umrla.«
»Zda.j razumem, da vas jo sovražil, ko ste ga odklonili,« je odvrnila Cvetka.
»Takrat ni pokazal svojega sovraštva,« je nadaljevala Evgenija.
»V skrivnem kotu svojega trdega srca je koval načrt, kako bi me uničil, in Hugo je postal njegov zaveznik. Hugo naj bi postal kot moj mož dedič in potem bi si onadva razdelila plen. Toda stvar se je zasukala drueaee.«
»Vas oče sam je preprečil ta namen, ko ni hotel dati dovoljenja za ženitev. Ali ne?« je vprašala Cvetka.
»Da, moj oče je sooznal volka v ovčjem kožuli-u,« je dejala Evgenija, »jaz pa sem bila tako zaslepljena, da nobe-i opomin ni nič več pomagal. Ljubila sem Hugona z vso saniavo ljubeznijo sedemnajstletnega dekleta. Padla sem na kolena pred očetom in ga prosta za dovolienje. A on je odgovoril na ta način, da je Hugona pognal iz hiše. Izve-
del je bil namreč, da je Hugo lažnivec in da živi zelo samopašno Jaz pa tega nisem verjela, ker sem bila preveč zaljubljena. Toda rekla sem očetu, da raiši Umre m, kakor da bi živela brez Ijabljonca. Oče mi je zagrozil, da me prekolne Ln razdedini, a jaz ga nisem poslušala. Veliko bolj sem verjela zapeljivca in njegovim sladkim besedam.«
»In Rocliefort vas je v tem mnenju še podpiral?« je vprašala Cvetka.
»Da, pravi! mi je is/o kakor Hugo. Rekel je, da se bo oče že omehčal, ko b:m poročena s Hugcnom. Tako sem se dala pregovoriti. V svojo nesrečo! Zbežala sem, zapustila sem očeta, ko mi je hotel le najboljše! Rochefort je beg tako uredil, da oče ni nič opazili. Jaz sem odpotovala s Hugonom na Angleško, kjer sva se v Londonu vzela. Na Hugonovo prigovarjanje sem vzela doma vse svoja, dragocenosti in nekaj tisočakov denarja. Ko sem se začela bati, me je Hugo tolažil s tem, da mi bo oče vse odpu=til in me poklical nazaj. Prvi tedni so minili v blaženosti in sreži. In niti ta sreča ni bi'a popolna. Pred Hugonom sem skrivala svoj nemir, svoie kesanje in hrepenenje po očetu. Neizrečeno težko sem čakala očetovega, odgovora. Pisala sem mu bila takoj pivi dan po poroki in ga prosila odouščanja. Pripomnila pa sem. da sem postala žena grofa Hugona, brez katerega mi ni mogoče živeti. A odgovora ni bil o. Silne muke sem prestala. To ve samo Bog, ki je videl moje skrite solze, in gfliišal moje molitve. Pisala sem mu še enkrat in sem vlila v pismo svoje gorje. Tedaj je oče odgovoril. Pisal mi je, da sem mrtva zanj, da nima več hčere in da mu ne »nem več priti pred oči. Obupavala sem, ko
DOPISI
DRAGA PRI LOŠKEM POTOKU Pogorela Bartolova družina se najlepše zahvaljuje vsem onim iz Kirkland Lakeja v Kanadi, ki so darovali in zbrali za nas denarno pomoč. Bog jim naj povrne. Želimo jim vso srečo v novem letu Družina Bartol.
MEDMURJE Naročnikom iz Razkrižja, Veščice, Šafarskega in Gibine bomo preskrbeli, da bodo prejemali «Domovino« na pošti v Šafarskem že v četrtek Vse, ki še mso naročniki, vabimo, da si naročijo ta najcenejši in najboljši tednik, ki vam prinaša mnogo poučnega in zabavnega.
RAZKRIZJE. (S m r t n a k o s a) Pri nas je umrla postistnica ga. Fujsova Mici Po-kojnica zapušča moža in štiri nepreskrblje ne otroke Blag spomin zvesti naročnici »Domovine«, njenim svojcem pa naše iskreno sožalje!
SODRAZ1CA. V nedeljo 17. t. m. je bil občni zbor Sokola. Zbor je otvoril ob številni udeležbi članstva naš dolgoletni starosta br Jože Oberštar in pozdravil nav-zočno članstvo, posebno še župnega delegata br. Ivana Prosenca.. Nato je v obširnem govoru izpodbujal članstvo za nadaljnjo borbenost, disciplino, bratstvo ii napredek sokolske misli. Br. Prosenc je zatem izročil župne pozdrave želeč nadaljnji napredek društva Sledila so izčrpna poročila funk cionarjev. Br tajnik je prečital tudi poslanico SKJ, ki so jo navzočni z odobravanjem vzeli na znanje Društvo ima pod okriljem dve sokolski četi: na Vel. Poljanah in v Loškem potoku. Obe se lepo razvijata Lani društvo ni imelo javnega na&topa. zato pa ga priredi letos v toliko širšem obsegu. V maju smo priredili v Jelovcu uspel sokolski planinski tabor, ki so se ga udeležili tudi četi in ribniški Sokol z godbo Dne 12. julija smo se v lepem številu udeležili odkritja spomenika Viteškemu kialju Aleksandru I. Uedinitelju v Ribnici in istočasnega javnega nastopa. Dne 5. in b. septembra smo na odrejenih progah izvedli zvezdni tek ljubljanske župe. Običajnih služb božjih na dneve državnih in narodnih praznikov se je društvo udeleževalo po svoji delegaciji v krojih s praporom. Med le |
je bilo uničeno moje upanje. A tolažila sem se s tem, da imam njega, zaradi katerega sem zapustila dom in očeta, in da me bo zdaj še toliko bolj ljubil. Tedaj sem šele spoznala vso podlost in brezsrčnost. Divjal je proti mojemu očetu in preklinjal mene, češ da sem ga zapeljala k taki neumnosti. Da, vso krivdo je zvrnil name. Pripoznal mi je, da mu je šlo samo za moj denar. Rekel je, da ne mara nič več vedeti o meni, ker ne morem ničesar več pričakovati od očeta.«
Nesrečna ženska je umolknila. Trpki in žalostni spomini na pretekle dni so jo premagali.
Cvetka ji je sočutno stisnila bledo roko.
»Tako so se končale kratke sanje moje sreče,« je nadaljevala Evgenija. »Ta udarec me je čisto potrl. Zbolela sem tako hudo, da sem bila že blizu groba. Ko sem se po dolgem času zavedela, sem bila v bolnišnici. O mojem soprogu nihče ni vedel. Vse, kar sem imela, si je prisvojil. Ničesar mi lopov ni pustil, tako da sem bila v veliki stiski. Premišljevala sem, ali naj se še enkrat obrnem na očeta in mu popišem svojo bedo in svoj kes. To je bilo moje zadnje upanje. Res sem bila zavrgla očetovo ljubezen, a zato sem že pretrpela hudo kazen. Bila sem žrtev zavratnega zapeljivca iz .svoje lastne lahkomiselnosti. Moj oče — tako sem si milila — ne more biti tako trdosrčen, da bi čisto zapustil edinega otroka! Tako sem upala. Isti dan, ko sem pisala očetu — bilo je moje zadnje pismo, — sem prejela pismo tudi od Hugona. V njem mi je sporočil, da je pri igri vse izgubil in da ne more živeti kot berač. Zato bo končal svoje življenje... Ko sem to čitala, se v mojem srcu ni nič
tom smo izgubili iz svoje srede dragega nam brata Novaka Karla, ki ga je društvo spremilo korporativno na njegovi zadnji poti. V počastitev njegovega spomina so se vsi zborovalci vzdignili in zaklicali »Slava!« Društvo se je razen župnega zleta in nastopa pri četi na Vel. Poljanah udeležilo tudi ostalih nastopov v okolici. V teku leta je naš Sokol priredil sedem predavanj, tri dramske predstave in dve mladinski igri. S koncertom je gostoval pri nas pevski zbor kmečk'h fantov in deklet z Blok. V razvedrilo članstva smo imeli plesni tečaj in dve zabavni prireditvi. Dalje je omeniti žalno slavje ob drugi obletnici smrti kralja Aleksandra I., p vodecembrsko telovadno akademijo in Miklavžev večer, na katerem je bilo obdarovano 48 otrok V to svrho so nabrali člani precejšen znesek v denarju in blagu, za kar jim gre lepa zahvala. Razveseljivo je delovanje knjižnice, ki ima 1323 knjig. Knjižnica predstavlja danes veliko vrednost, ker ima nad 1000 najnovejših slovenskih del v vrednosti 30.000 Din. Pri volitvah je članstvo izvolilo soglasno in z velikim odobravanjem za starosto br Jožeta Oberstarja, ki starostuje nepretrgano že 27 let L 1934 je praznoval srebrni jubilej sokolskega udejstvovanja in starostovanja. Čil in zdrav se ne udejstvuje le pri Sokolu, temveč tudi pri skoro vseh prosvetnih in gospodarskih organizacijah Dalje so izvoljeni: za podstarosto br. Evgen Ivane, za tajnico s Rožca Kastelčeva, za načelnika br Oberstar Stane, za načelnico s Silva Mi-količeva za prosvetarja br. Jože Ivane Ostali odbor je ostal z majhnimi izpremem-hami Proti zaključku je župni delegat br. Prosenc v obširnem govoru tudi izrekel željo, naj bi si društvo za Petrovo petletko stavilo za smoter zgraditev dobre nove telovadnice. S tem predlogom je br. starosta soglašal, podal potrebna pojasnila in v zaključnem govoru podal smernice bodočega dela. Članstvo se je razšlo z željo, da bi nam naš vrli br. starosta Oberstar ostal na čelu tudi v bodoče, in to vsaj do društvene 30-letnice.
SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Vso srečo v novem letu čitateljem in čitatelj:cam »Domovine« ! Prosim vse naročnike da ostanejo zvesti »Domovini« in še vsak dobi vsaj enega novega j naročniška. To je potrebno posebno v današ-
ganilo. Samo studil se mi je in zaničevala sem ga. To Hugonovo pismo sem priložila k očetovemu v nadi, da mi bo zaradi tega rajši odpustil. Takrat nisem dvomila, da si bo Hugo res vzel življenje.«
»Ali vam oče ni odgovoril na pismo?« jo je prekinila Cvetka. »Ali je bil toliko trdosrčen ?«
Evgenija je otožno zmajala z glavo in po kratkem molku dodala:
»Misllim, da mojega pisma niti prejel ni Gotovo je Rochefort pismo skril, da ni oče nič zvedel.*
»Da, tako je moralo biti!« je pritrdila Cvetka. »Rochefortu je bilo samo v korist, da se niste vrnili.«
»Res je. Njegov namen je bil, da bi me spravil s poti. Ta namen je dosegel,« je dejala Evgenija. »Cele tedne sem zaman pričakovala odgovora«, je Evgenija nadaljevala svojo povest. »Ko pa le ni nič prišlo, sem nehala upati.«
»Mar bi bili kar domov potovali,« je omenila Cvetka.
»To bi bila morala storiti, pa se nisem upala. Razen tega sem takrat prejela cd Rocheforta nekaj vrstic in v njih je naznanil, da piše po očetovem naročilu, naj le v bedi poginem, ker nisem nič boljšega zaslužila.«
»Vsemogočni Bog,« je ogorčeno vzkliknila Ovetika. »Vaš oče pač ni bili tako fcruit. Ne, tega pa ne verjamem. Vaš oče ni nič vedel o tem pismu.«
»To je tudi moje mnenje,« je odgovorila Evgenija. »To pismo je bilo podlo lopovsiko dejanje. Rochefort se je bal, da se ne bi pobotala 7. očetom in to je hotel za vsako
| njih časih, ko je mnogo nasprotnikov našega dobrega časopisja. Mirno se lahko reče, da na Slovenskem ni boljšega tednika, kakor je »Domovina«. Piše zmerom politično in versko strpno, nikogar proti nikomur ne huj-ska in ne žali ter daje lepa navodila in nauke. Nikdar še ni hujskala proti drugemu časopisju, da si ga ne smemo naročiti, kakor to delajo dobro nam znani listi. Zraven vsega pa nam še prinaša lepe romane in povesti. Zato bomo vsi ostali dalje zvesti naročniki in bo vsak že novega naročnika pridobil, ker po vsej Sloveniji gre glas: »Le »Domovina« je za nas!« Kdor bi si rad »Domovino« naročil, se naj oglasi pri meni. Bru-men Stane.
ŠMARTNO PRI SLOV EN J GRADCU. Vedno bolj se množe tatvine, pri katerih' izginja vse, kar morejo dolgoprstneži doseči. Dne 11 t m je bil okiaden tudi Gašper Franc, kovač v Šmartnem Ko je šel iz kovačnice k večerji med 8. in 9. uro, so mu tatovi odnesli iz stanovanja kovčeg, dve uri, nekaj obleke in odejo V kovčegu je imel shranjene vse svoje listine, kakor delavski knjižici, svojo in ono od vajenca Mirka Gašperja, dva obrtna lista, dvoje mojstrskih spričeval, domovnico, krstni list, nravstveno spričevalo in še druge papirje. Prizadet je najbolj zaradi odnešenih listin, zato prosi v<ak<,gar, ki bi katero listino kje videl, da mu jo vrne odnosno sporoči najdbo, za kar ga bo Gašper Franc primerno nagradil
Št.JANŽ NA DRAVSKEM POLJU. Orož-
niška postaja, ki je bila svoječasno pri nas, je bila pred leti premeščena na Breg pri Ptuju. Ker se je občina Breg zdaj priključila mestu Ptuju, bi bilo umestno, da se orožni-ška postaja spet premesti nazaj k Št. Jan-žu, s čimer bi bilo prebivalstvu zelo ustreženo.
ČUVARJI NRAVNOSTI
V Ameriki so glede nravnosti posebno občutljivi. Neko noč je policija preiskala hotel in zasačila v njem parček.
»če ni to vaša žena. boste plačali 100 dolarjev,« je dejal redar gospodu. Gospod mu je pa zašepetal na uho: »Če bi ne bila moja žena, bi jih od srca rad plačal . . . «
ceno preprečiti. Toda takrat sem še Rochefortu verjela. Ostala sem v bolnišnici za strežnico, ker nisem vedela, kaj naj drugega začnem. Tam sem spoznala starega gospoda iz Amerike, ki se je prišel v Evropo zdravit. A ker zdravja ni našel, se je nameraval vrniti. Prosil me je, naj ga spremim in kot strežnica ostanem pri njem. Privolila sem in odpotovala z njim v Njujork. Bil je bogat, zelo bogat, a sorodnika ni imel nobenega. Nihče se ni brigal zanj. Jaz sem mu stregla in sem se mu tako priljubila, da me je imel rad. kakor lastno hčer. Ko je pred dvema letoma umrl, mi je zapustil vse svoje premoženje, milijon dolarjev.
Zdaj sem bila bogata in neodvisna. Lahko bi bila ostala v Ameriki in tam poiskala srečo. A domovine nisem mogla pozabiti, čedalje močnejše je postajalo v meni hrepenenje po očetu. V začetku letošnjega leta sem odpotovala s staro služkinjo svojega pokojnega dobrotnika. V Parizu je bila očetova hiša zapuščena, ker je oče že več let prebival na tem gradu. To mi je povedal očetov notar, na katerega sem se obrnila. Stari dobri mož me je že od nekdaj imel zelo rad in se je ponudil, da me spremi in da govori zame pri očetu. A to ponudbo sem odklonila sebi v nesrečo. Vendar sem mu izročila premoženje, da ga je naložil v banki. Ko sem bila drugič pri notarju, je prišel bratranec Rochefort tja. Izvedel je, da sem se vrnila. Stari notar je bil tako nepreviden, da mu je povedal, kako bogata sem. Hinavsko mi je Rocheifort zagotavljal svojo ljubezen in trdil, da je vse mogoče poizkusil, a da je bilo vse zaman. Rotili me je, naj nikari ne grem k očetu. Obljubil mi
Domače novosti
*	Novi državni sklad za brezposelne. Minister za socialno politiko Dragiša Ovetkovie se je mudil te dni v Nišu in je obiskal ta-mošnjo Delavstko zbornico. Na zbrane delavske odposlance je imel nagovor, v katerem je, kakor posnemamo po poročilu Avale, mei drugim izjavil: »Načrt uredbe o minimalnih mezdah bo dal vsakemu delavcu najnujnejše za življenje. Delodajalci, ki bodo kršili določbe te uredbe, bodo kaznovani. Okrožne urade je treba preurediti tako, da bodo resnične delavske ustanove. Vprašanje brezposelnosti se pojavlja pri nas samo sezonsko. Tudi o tem bomo izdali uredbo. Po njej bo moral vsakdo, ki služi, oddati enodnevni zaslužek v novi sklad za brezposelne. Sklad bo razpolagal s približno 40 milijoni dinajrjev in bo namenjen brezposelnim delavcem v njihovih hudih časih.« Naposled je minister še sporočil: »Razmerje med delom in kapitalom je glede minimalnih mezd urejeno z uredbo, ki bo v kratkem postala zakon. Tudi vprašanje brezposelnosti in zavarovanja bo v kratkem rešeno.«
*	Posvetovanje vojvodinskih zastopnikov JNS. Pod predsedstvom senatorja Dake Po-poviča so se v Novem Sadu sestali predstavniki JNS iz Vojvodine in razpravljali o političnem položaju in o strankinem delu. Enak sestanek za zetsko banovino je bil v nedeljo v Hercegnovem pod predsedstvom senatorja dr. Uroša. Kralja.
*	Sklepi katoliških škofov. Dne 13. t. m. je .bila v Zagrebu zaključena konferenca katoliških škofov Jugoslavije. O konferenci je bilo iadano službeno poročilo za javnost, iz katerega. povzemamo: Katoliški škofje so vsestransko obravnavali delovanje komunistične propagande iz Moskve in so o socialnih vprašanjih izdali poslanico na vse svoje vernike. Katoliški škofje bodo spremljali še nadalje z budnimi očmi komunistično propagando in bodo izdali vse ukrepe, da se ta strašna nevarnost za vero in prosvetljenost oddalji od naših .vernikov, škofje so soglasno sklenili, da se v vsaki škofiji organizira škofijska katoliška akcija po načelu. »Ničesar brez škofa«. Katoliški škofje ugotavljajo, da se v mnogih šolskih učbenikih i/.podkopavajo osnove katoli-
ške vere in nravnosti, da se izpostavlja posmehu in potvarja zgodovina katoliške cerkve in taiko hudo žalijo občutki katoliških vernikov. Dalje ugotavljajo, da se je velik del našega naroda v borbi za kruh razšel po vsem sveltu in da žilvi brez duhovnikov, ki razumejo njegovo dušo. Zaradi \ega so mno-gi rojaki žrtve zablod današnjega časa. Katoliški škofje bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da jšm priskočijo na pomoč z organiziranjem vernikov po duhovnikih njihovega jezika. Škofje z zgražanjem ugotavljajo, da se je javna nenravnost v letni sezoni na obdali našega morja in na žalost tudi ob bregovih našit; rek razširila v toliki meri, da je nastala resna skrb med vsemi prijatelji nišega naroda. Zato. so škofje izdali vse potrebne ukrepe za pobijanje tega zla kakor tudi zablod, ki se širijo v tej smeri med narodom. Naposled so izdaji škofje tudi skupen pastirski list, ki bo prečitan po vseh katoliških župnih cerkvah v Jugoslaviji. Pastirski list razpravlja predvsem o gospodarskih in socialnih stiskah današnjih dni Njihov vizrok vidi v odpadu od Boga, rešitve pa ne v kapitalizmu, ne v komunizmu ali socializmu, marveč v stanovski ureditvi družbe in države. Pastirski list razpravlja tudi o komunistični taktiki, o položaju rodibine pod komunistično vladavino in navaja način najuspešnejše borbe proti komunizmu. Podpisali so ga vsa jugoslovenski katoliški škofi.
*	Volitve v bratovske skladnice. Minister za gozdove in rudnike je predpisal pravilnik za volitve v bratovske skladnice. Volitve slane na proporcu, tako da je omogočana udeležba tudi manjšinam. Minister je obenem odredil, da se morajo volitve odposlancev v bratovske skladnice izvršiti do konca februarja, volitve upravnih in nadzornih odborov krajevnih braitcivskih skladnic do konca marca, one glavnih bratovskih skladnic pa do konca aprila.
*	Novi listi v Ljubljani. Izšla je prva številka »Nove pravde«. Je to glasilo Narodne strokovne zveze. Izdajatelj je dr. Joža Bohinjec, uredhčlk pa Franjo Rupnik. »Nova Pravda«, ki se tisika v Delniški tiskarni, bo izhajala dvakrat na teden. Dalje je izšla prva številka »Slovenske Besede«, ki bo glasilo stare radikaleke skupine Ace Stanojeviča. Glavno besedo pri fctu bo imel dr. Milan Koran.
*	Smrt industrijca Djordja Vajferta. Nedavno je npir;l v Beogradu pivovarnar in finančnik Vajifert Djordje. Pokojnikovo truplo so prepeljali v Pančevo ter ga položili v rodbinsko grobnico v tamkašnji cerkvi, ki je njegova ustanova.
*	Letošnja zima imu svoje muke. Prvi teden decembra in še kasneje je pritisnil mraz s snegom na srednjo Španijo. V belini so sc zablesteli po ostali Evropi le visoki grebeni gora. V Jugoslavijo smo dobili sneg najprej le v visoke Alpe in Dinarske planine. Vztrajno lepo vrcrrie, ki se je držalo pet tednov po večjem delu naše države, je motilo sneženje v srednji Bosni. Potem je moč no snežilo po vsej Turčiji. Iz Turčije se je preselila zima v Bolgarijo. Visoki zameti in silni viharji so povzročili mnogo materialnih in človeških žrtev. Še prej je legla snežna odeja na južno Srbijo. Šar-planina je bila zasnežena pol metra na debelo. Snežni nalet je zaplesal do albanskih in črnogorskih planin, pobelil na debelo Sandžak in del vzhodne Bosne. Iz Bolgarije je prešla zima v Rumuniio Odela se je v beli plašč tudi vzhodna Srbija. Vsa ostala država in ves srednjeevropski pas od francoske riviere preko Alp in Karpatov do Poljske je pa bil deležen solnčnih dni s hladnimi nočmi in meglo ponekod v dolinah. Stalno jasno vreme v nočeh je pospeševalo hlad in je Ljubljana imela že 12 stopinj Celzija pod ničlo. Pretekli teden se je naposled vreme preobrnilo in je naše kraje pobelil sneg
*	Poslanci bivše SDS ne pojdejo v skupščino. V Beogradu se je mudil voditelj bivših samostojnih demokratov g. Adam Pribičevič. Prisostvoval je posvetovanju narodnih poslancev, članov bivše Samostojne demokratske stranke, ki so bili izvoljeni na Mačkovi listi. Na sestanku so razpravljali o političnem položaju v zvezi z zadnjimi dogodki. Posebno obširno so obravnavali prizadevanje poslanca Jovana Zdravkoviča, da bi vstopili poslanci združene opozicije v narodno skupščino in opustili svojo abstinečno politiko. Po poročilu narodnega poslanca dr. Dude Bo-škoviča je bilo soglasno sklenjeno, da narodni poslanci pristaši bivše SDS odločno zavračajo Zdravkovicevo akcijo in da se bodo glede vstopa ali nevstopa v narodno skupščino ravnali samo po navodilih dr. Mačka in ©sta-
je, da bo sam govoril z očetom, jaz pa naj počakam v Parizu na odgovor. S to ponudbo nisem bila zadovoljna, ker sem hotela sama voditi vso stvar. Takrat sem šs Ro-chefortu zaupala. Drugi dan je • spet prišel k meni .-— stanovala nisem v očetovi hiši, -ampak v nekem hotelu — in me je spet -svaril in opominjal. Poskušal je na vse mogoče načine, da ne bi šla k očetu, a jaz sem ostala pri svojem trdnem sklepu. Takrat mi je povedal nekaj presenetljivega. ,Ali veš, da je tvoj mož živ?' mi je dejal. »Hugo je tudi v Parizu! On ve, da si se vrnila in se hoče s teboj pobotati. — ,Lopova ne maram več videti. Vse zveze med menoj in njim so pretrgane,' sem odgovorila. — Toda Hugo ti da svobodo le v tem primeru, da irai izročiš polovico svojega premoženja!' mi ■je rekel Rochefort. To me ni posebno prestrašilo, ker sem vedela, da se je dal Hugo poročiti z menoj pod napačnim imenom. On sam mi je bil to pri poznal pred poroko in mi je povedal tudi svoje pravo ime. Najin zakon je bil torej pravno neveljaven. Ko sem to povedala Rochefortu, mi je dal prav, in me je spet sam zasnubil. Obljubil mi je, da, me zedini z očetom, če privolim. Odločno sem ga odklonila. Zdaj nisem bila več tako neizkušena, da ne bi bila spoznala, da je vse njegovo govorjenje o ljubezni samo hinavstvo. Na videz se je zadovoljil in se je delal, kakor bi bil nesrečno zaljubljen in kakor bi še zmerom na tihem upal. Ker mojega potovanja k očetu ni mogel preprečiti, me je spremil, čeprav sem mu jasno pokazala, da mi to ni prav nič ljubo. Če bi bila sluiila. kakšen namen ima z menoj, kaj sta on in Hugo skenila, se pač ne bi bila dala
zapeljati v past. Nekega večera sva prišla sem na ta grad. Samo neki sluga naju je spremljal. Bil je Blaž, ki sem ga že od prej poznala in ki mi je bil zmerom zoprn. Hotela sem seveda takoj k očetu, a Blaž mi je dejal, da rnanki ni čisto zdrav in da že leži. Na Rochefort o vo prigovarjanje sem se odločila, da počakam do prihodnjega dne. Ker je bilo že pozno proti polnoči, me ni prav nič presenetilo, da ni bilo videli nobenega dragega služabnika. Imela sem sicer s seboj zvesto služabnico žaneto, a ta je med potjo zbolela, da sem jo morala pustiti v nekem nemškem mestu. Tako sem bila čisto sama, ko sem šla po večerji, ki mi jo je prinesel Blaž, počivat. Popila sem samo skodelico čaja in sem mislila, da zaradi velike razburjenosti ne bom mogla nič zaspati. Toda komaj sem legla, že sem zaspala. Brez dvoma je bilo v čaju kakšno močno uspavalno sredstvo. Rochefort je bil skrbno vse pripravil in je slugi razodel skrivnost. Strašno je bilo ko sem se zbudila. Nisem bila namreč več v sobi, kjer sem legla — ampak tu v ječi. Na .mizi je ležalo pismeno Roche-fortovo pojasnilo. Ko sem ga prečitala, sem spoznala, v kakšnem položaju sem. Mislila sem, da znorim,« je končala Evgenija svojo žalostno zgodbo.
Nekaj časa sta obe ženski molčali. Kmalu pa se je iznova oglasila jetnica in rekla:
»Saj ste zdaj že uganili, ljuba Cvetka, kaj sta hotela lopova Hugo in Rochefort pred kratkim od mene. Rekla sta mi, da si lahko kupim svobodo in življenje, če vse svoje premoženje izročim njima. Če pa tega ne storim, sta mi grozila, da me bosta pustila bedno poginiti. Lopovoma bi rada dala vse,
ko bi se le mogla zanesti na njuno obljubo. Dobro vem, da bi sama sebi podpisala smrtno obsodbo, če bi jima izročila svoje premoženje. Zato se nisem dala ukloniti. Vseeno bi bila izgubljena, če ne bi prišli vi, moj rešilni angel, ljuba Cvetka!«
Prijateljsko sta se objeli in zmerom iznova je Evgenija poljubljala svojo rešiteljico.
»Hiteti morava,« jo je opominjala Cvetka vsa v skrbeh. »Noč bo kmalu minila. Če še dalje ostaneva tu, hi se Blaž lahko vrnil in naju presenetil. Gotovo bo kmalu videl, da so ključi izginili.«
»Pojdiva, je odločno dejala Evgenija. »Čutim se pokrepčano. Pojdiva takoj k očetu!«
Cvetka je prižgala svetilko, vzela ključe in z roko v roki sta šli iz rotunde.
Na pragu se je Evgenija še enkrat ozrla nazaj v ječo in dejala s povzdignjenimi rokami:
»Hvala Bogu — rešena sem!«
(Dalje.)
LEP POKLON
A: »Kako se vi grdo obnašate; najraši bi vam posodil svojo knjigo o lepem obnašanju.«
B: »Hvaležen bi vam bil zanjo, toda bojim se, da je prav dolgo ne boste mogli pogrešati.«
NI ZASTONJ PONAVLJAL ŠOL
A: »Zakaj si odgovoril na šefovo vprašanje, ko te je vprašal, koliko šol imaš, da jih imaš šest? V resnici jih imaš samo tri.«
B: »Bedak, mar misliš, da sem zastonj ponavljal razrede?«
lih voditeljev izvenparlaimentarne združene opozicije.
* Novoletni« pozdravi. Vsem znancem in prijateljem želijo srečno novo Leto: Sremska Kamenica: Julij Klepec, (Boršt) in Rezika (Podzemelj). Luksemburg: Alojz in Pavla Božič, Jakob in Alojzija Kuc, Jožef in Jožefa Jankovič, Jožef in Neža Grm (Sv. Duh pri Krškem), Mici Graimc (Čatež ob Savi).
*	Visoka starost. V nedeljo IZ. t. m. je praznovala 801etnico ga. Antonija Mrazova, vdova po čevljarskem mojstru v Brežicah. Jubilanika je čvrsta in zdrava in dela vsa domača dela sama. Prav tako šiva in čila brez naočnikov. Želimo ji še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
*	Frankiranje dopisnic za Češkoslovaško. Poštna direkcija v Ljubljani je opazila, da pošiljatelji dopisnic in razglednic za Češkoslovaško še vedno ne frankiirajo zadostno. Zato opozarja na to, da pristojbina za dopisnice (razglednice) za Češkoslovaško ni znižana, temveč znaša 2 dinarja, kakor za vse ostalo inozemstvo razen Italja, Grčijo, Rumunijo in Turčijo. Za nezadostno plačane dopisnice morajo plačati naslovniki v Češkoslovaški dvakratno manjkajočo pristojbine.
*	Morski kabel Pariz—Beograd. Te dni so
preizkušali' morski kabel, ki bo omogočal neposredno brzojavno zvezo med Parizom in Beogradom. V februarju bo nbva zveza stavljena v promet.
*	V Stanovskem je spet stavka. V premogovniku v Stanovskem pri Poljčanah spet stavkajo. V ponedeljek je sto rudarjev ustavilo delo. Podjetniki so jim prej obljubili, da jim bodo do 15 decembra izplačali mezde, svoje obljube pa niso držali. Rudarji pravijo, da bodo toliko časa stavkali, da jim podjetje merade izplača.
*	Iz Rusije se .je vrnil. Iz čakovca poročajo, da se je vrnil te dni iz ruskega ujetništva v Pretog Fi'ip Logožar. Ujet je bil v Karpatih leta 1915. Zadnje čass je živel na Kavkazu. Na pot domov se je pripravljal že šest let. S seboj je privede! ženo Rusinjo in 10-ietno hčerko.
*	Kmetje so nagnali župnika. V Delilovcu pri Travniku je zaradi nekih pristojbin za cerkev in župnišče nastal suor med župnikom Kovačičerp in vaščani. Vasčani so iz vasi
nagnali župnika z njegovo kuharico vred, potem pa so cerkev in župnišče zaklenili. Iz Sarajeva je prispel v vas odposlanec nadškofijskega ordinariata, da bi zadevo uredil, kmetje pa nočejo o sedanjem župniku ničesar več slišati.
* Do 2000 pomilostitev. Predzadnji ponedeljek je prišlo uradno besedilo amnestijske-g;j ukaza na vsa okrožna sodišča v območju liiubljanskoga apelacijskega sodišča. Računajo, da je v Sloveniji pomiloščenih. do 2000 oseb zaradi raznih pregreškov.
ZAČEL SEM S PRIVATNO PRAKSO
ing. agr. Lojze Preže!}
specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog)
LJUBLJANA Tyrševa (Dumajska) cesta št. 23
Nasveti. Pregledi. Obramba in zatiranje vseh rastlinskih škodljivcev.
*	Po smrti opiana čast. Lani ob koncu junija sta skočili pod Vlak mladi delaivki tkaninske tvornice v Dugi resi sestri MarPa in Ruža Biršičevi. V smrt sta šli zaradi očitka; da sta kradli v tvornici platno. Zdaj so pa sodna oblas-tva dognala, da sta bili »Molženi po krivem.
*	Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite za malenkostno plačilo pri Peru Francu kapetan v pokoju, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za .odgovor je priložili kolek, ali znamko za 6 Din.
*	V zadnjem trenutku so ju rešili iz plamenov. Nedavno je v gospodarskem poslopju posestnika Martina Mahoriča v Škofcah pri Ptuju nastal požar, ki se je razširil tudi na hišo, krito s slamo. Lastnik je ležal bolian v postelji in je z grozo opazil, da mu grozi smrt v plamenih. V majhni sobi iste hiše pa je ležal slep občinski ubožec. Hišna gospodinja je v vsej naglici sklicala sosede, ki so po velikem trudu v zadnjem trenutku rešili iz goreče hiše latsnika in ubožca. Na pomoč- je prišla gasilska četa iz Ptuja. Splošno se domneva, da je ogenj podtaknila hudobna roka.
*	Smrt štiriletnega dekletca zaradi vrele vode. Na Peščenem vrhu pri Sv. Antonu v Slov. goricah" sta se igrala v kuhinji pri posestniku Antonu Omuilou petletni sinček
Franček in štiriletna hčerka Elza. Ko je šla mati krmit svinje je Franček zgrabil za kn nec z vrelo vodo. Lonec se je prevrnil in vrela voda se je razlila po .sestrici, ki je prepeljana v mariborsko bolnišnico umrla,
*	V potočku je zmrznil. Ignacij Trček, 70 letni delavec, bivajoč v Bačnah, je te dni dopoldne še pomagal pri delu v šubičevi opekarni v Žirovskem vrhu, popoldne pa sa je napotil proti domu. Med potjo se je še ustavil pri prijateljih in tudi sina je obiskal. Ko se je dan že skoro nagibal v noč, je krenil domov, a v tako zvani Potoški grapi ga je doletela nesreča. Ko so namreč ljudje naslednjega jutra hoteli preko brvi, se jim je nudil žalosten prizor. Starček je ležal V komaj ped visoki vodi mrtev in zmrzel.
*	Nenavadna smrtna nesreča. V Legnu pri Šmart.nem se je zgodila nenavadna smrtna nesreča, kateri je podlegel lOletni Ivan Lam« pret, sin oskrbnika graščine Galenhofa. V gradu imajo moderna angleška stranišča, ki pa so zaradi hudega mraz£ zamrznila. Da bi se voda v ceveh odtajala, je oskrbnik Lam* pret postavil v stranišče pločevinasto posodo, v kateri je zažgal lesno oglje. Zavedal pa se je, da razvija oglje smrtnonevame pline, zato je stranišče zaklenil in ključ skril. Opoldne usodnega dne je prišel lOletni oskrb« nikov sin Ivan iz šole. Po obediu je fant nekam izginil in ga ni bilo več na izpregledL Domači so mislili, da je šel k sosedi. Ko pa je šel oskrbnik popoldne gledat v stranišče, če se je zamrzla cev že odtajala, je prepa* den opa<zil svojega sina nezavestnega na tleh. Domači so ga poskušali z umetnim dihanjem oživiti. Isto je delal poklicani zdravnik, pa je bilo vse zaman. Deček je bil že mrtev.
*	Smrt jo je rešila trpljenja. Huda nesreča se je pripetila pred dnevi v Temerlovi trgovini na Slomškovem trgu v Mariboru. 231et* na šivilja Marija Kuralt, ki se ji je pri kuav jen ju peči vnela obleka, je dobila hude opefto-line in je zdaj v bolnišnici umrla.
*	Gorelo je. Te dni je nastal požar v go* spodarakem posPopju posestnika Vinoenca Kušarja v Š;koJah. Razen poljskih pridelkov je zgorelo tudi mnogo gospodarskega orodja. Škoda je delno pokrita z zarovalnino. Dem« nevia se, da je bil ogenj podtaknjen.
*	Gmajna pri Cerkniei je pogorela. Okrog Cerknice je več hribov. Ker so tla ugodina za gozd, so nekatera zemljišča posadili s
Žrtev ram? žene1
»Ah, to je zelo zanimivo Niti slutila nisem, da so obstojali tako zaupni stiki med vami in bivšim prvim knjigovodjo mojega moža. Žal mi je, gospodična Prazmkova, da ste se zanimali za tako nepoštenega moškega. Vi ste v tem' trenutku pač edini, ki še verjamete v nedolžnost razkrinkanega lopova.«
Majda je odprla usta, da bi izrekla hude besede, toda Irma ji je to preprečila s tem, da je z ošabnim prizvokom nadaljevala:
»Sicer pa ne želim več govoriti o tej neprijetni zadevi. Lahko se obrnete s svojim toplim zagovorom na tiste, ki so poklicani, da bodo sodili vašemu mladostnemu prijatelju. Morda boste imeli pri njih več sreče kakor pri meni.«
Ustavila je mimo se vozeči taksi in imenovala šoferju naslov neke svoje prijateljice. Ko je že stopila v vozilo, se je malomarno obrnila in rekla:
»Moram še na obisk. Lahko greste domov, gospodična.«
Poslovitev je bila zelo nemilostna. Gotovo pa ni bila samo pravkar doživi jena osebna žalitev tisto, kar je ponovno priklicalo na Majdin obrazek prejšnji globoko žalob-ni izraz. Vroče solze so ji začele teči po licih. Hitro je vzela robec in se začela brisati, ker se je sramovala kazati svojo silno bolest radovednim pogledom mimo idočih.
Po dolgem ovinku se je vrnila domov. Ko je na stopnicah naletela na gospodarja Hin-ka Volavška, ki se je prav tako hotel napo-
titi v svoje zasebno stanovanje, bi bila najrajši pohitela inimo njega z nemim pozdra-' vom, ker se še ni čutila dovolj močna, da bi bila lahko hlinila mirnost v obrazu
Toda Volavšek je preprečil njeno namero, ko jo je po svoji navadi prijazno ogovoril.
»Tako bledi ste, ljuba gospodična,« je rekel sočutno. »Mislim, da vem, katera tiha bolečine je kriva temu Vi ste prijateljica ubogega Gornika in njegova zla usoda vas boli. Ali nisem uganil?«
Iskrenemu sočutju, ki je zvenelo iz njegovih besed, se ni mogla ustavljati.
»Da, gospod Volavšek,« je rekla. »Strašno je gledati trpljenje nedolžnega, pa ne imeti sredstev, s katerimi bi se mu moglo pomagati.«
Stopila sta skupaj v stanovanje in Volavšek ji je rekel, naj mu sledi v njegovo sobo.
»V veliko olajšanje mi je,« je dejal, »govoriti o tej reči S človekom, ki enako verjame v Gornikovo nedolžnost. Res me je zadela občutna škoda, vendar bi io bil molče utrpel, če bi bil v naprej vedel za posledice moie prijave policiji. Obžalovanja vredni mladi mož je postal žrtev nesrečnega naključja, a zdai ne vem, kako ga nai rešim. Zelo slabo kaže zanj, zelo slabo. Tega vam ne smem prikrivati, ljuba gospodična!«
»A kako je to mogoče?« je vzdihnila Majda vsa obupana. »Saj ga vendar ne morejo obsoditi, če nimajo nikakega dokaza za njegovo krivdo.«
»Tako sem mislil tudi jaz, a moj pogovor s preiskovalnim sodnikom me je navdal s skrbjo za Gornikovo usodo Nepričakovano razkritje, da so njegove premoženjske raz-
mere obupne, da je v rokah oderuhov in zelo zadolžen, so hude reči, ki ne govore zanj. Njegovega položaja ne izboljša dejstvo, da noče povedati, zakaj se je tako zelo zadolžil. O njegovih dolgovih doslej nisem imel pojma.«
»To je bilo torej tisto, zaradi česar j® bil že dalje časa tako zelo potrt!« je rekla Majda tiho in bolestno, kakor bi govorila sama sebi. Po kratkem premišljanju pa je dejala glasneje: »Vendar je moral vsaj namigniti, za kakšne reči je potreboval denar.«
Trgovec je odkimal. »Z ničemer ga ni mogoče pripraviti do tega, da bi kaj pove* dal. Ni torej čudno, če mu to nepojmljivo molčečnost štejejo v zlo. Sicer poizvedbe o njegovem življenju niso odkrile ničesar obremenilnega, toda preiskovalni sodnik' je prav na podlagi tega prepričan, da je znal Gornik z veliko spretnostjo zabrisati za seboi sledove svojega nerednega življenja. Sodniku nikakor nisem mogel vcepiti drugačnega mišljenja. Ne taiim, da sem sam pred nerešljivo uganko. V Gornikovem stanovanju kljub ponovni natančni preiskavi niso našli niti pare gotovine; tudi pri njem so ob aretaciji dobili le neznaten znesek. Znani oderuh Alolk mu je komaj nrecl tremi tedni izplačal posojilo v znesku 30.000 dinarjev. Kje, za vraga, je mogel varčni in skroipni mož v tako kratkem času zapra* . viti toliko denarja?«
»Na to vprašanje vam tudi jaz v tem trenutku ne' morem odgovoriti. Za nepoštene reči denarja gotovo ni porabil.«
»Jaz osebno mislim enako, vendar mi jo nerazumljivo, da drugi niso o njegovi nedolžnosti prepričani. Če bi si le mogel ntf
smrekovimi mladikami. Ta zemljišča so ograjena z žico in je zaradi tega tu trava večja kako: drugje. Pred nekaj dnevi pa se je začel na Gradišču na Slivnici dvigati dim. Nekateri ljudje so prihiteli na kraj požara, verdar ognja niso mogli udušiti. Škoda je velika, saj je zgorelo več sto drevesc, ki so jih posadili lansko leto. Požar so menda zanetili otroci.
Vlak je raz mesa i I delavca. Na borovniškem mostu se je zgodila huda nesreča. Ko se je Petrič Jože, delavec pri železnici in oče več nepreskrbljenih otrok, vračal od ljubljanskega vlaka po mostu in prispel do čuvajnice, kjer stanuje, je na nepojasnjen način prišel pod brzovlak, ki vozi skozi Borovnico v Ljubljano. Vlak je nesrečnega delavca na mestu ubil.
*	Požar v trgovini sredi Ljubljane. Nedavno kmalu popo'dne je nastal ogenj v Lin-gerjevi ulici v Češnikovi maniifrkturni trgovini Gasilci so morali vrata s silo vlomiti. S ceste so napeljali eno samo cev in udiušili ogenj. Kako je požar nastal ni bilo težavno ugotoviti Preden so uslužbenci opoldie odšli z dela, so očitno še enkrat mailo naložili v peč, da bi ogenj ne pošel. Peč se je meditem malo čez mero razgorela, pa se je na lepem vnel pult, ki stoji tik nje in je le/ slabo zavarovan škoda je precejšnja.
*	Požar na Zidanem mestu. Te dni js nastal v Št. Petru pri Zidanem mostu požar na podstrešju hiše vdove ge. Marije Pailave in uničil gornji del poslopja. Širijo se govorice, da je ogenj povzročila zločinska r.ka.
*	Samomor v Rajhenburgu. Na prsznik Treh kraljev je brez sledu izginil služite'j poštnega urada v Somboru Josip Šeber. Sprva so sumili, da nekaj ni v redu, pregled blagajne, pa je ugotovil, da je vse denarno poslovanje vse v najlepšem redu. Te dni je na železniški postaji v Rajhenburgu izvršili samomor neznan moški. Ugotovili so, da gre za pogrešanega Šebra. V smrt je šel zaradi živčne bolezni. Zapušča ženo in dvoje otrok.
*	Otroka je z nožem napadel. V Smledniku so doživeli posebno žalosten primer podivjanosti. Pijan človek je z nožem navalil na dva majhna fantiča, 121et.nega delavčevega sina Franceta Barba in lOletnega slina brezposelnega zidarskega pomočnika Ivana Konjarja. Prvega je precej nevarno ranil v desnico in v desno stegno, drugemu pa je zarinil nož
v hrbet. Oba so morali prepeljati v ljubljan-ljansko bolnišnico., nasilneža pa so pobrali žandiarji.
*	Svojega svaka je ustrelil. Nedavno so našli pri Prekrižju bizu Zagreba v jarku truplo neznanega mladeniča, v katerem so spoznali kmeta Mato Ko'ar j a iz Dediča pri šestinah. Bil je ustreljen Policija je začcil? takoj iskati morilca in kma'u ga je našla .v osebi pokojnikovega svaka Dragotina Božiča. Kolar je baje Božiča hudo razžali:.
*	Smrt na vasovanju. V Podgorcih so pijani fantje vasovali. V pijanosti je nastal pretep, ki se je končal s smrtjo posest.niko-vega sina Franca Slamarska. Sumijo, da ga je zabodel neki fant iz Lasligovcev. Oblastva so odredila preiskavo.
V čakovcu je bilo v zadnijh mesecih več tatvin. Naposled so le izsledi'i prave storilce, glavnega pa v osebi znanega meščana Alojzija Valnerja, obrtnika in hišnega posestnika. Podinevi je bil ugledom mož, ponoči pa je s svojim pomočnikom praanil trgovine po mestu. Bil je zraven še tako predrzen, da je nekega dne izvabil na dvorišče svoje b'še svinjo iz svinjaka v frančiškanskem samostanu in jo nato s kladivom pobil. Potem je priredil pojedino, na katero je povalbil tudi dva frančiškana.
Dr. BARKO ČERNEJ
je otvoril
advokatsko pisarno
v LJUBLJANI, Tavčarjeva ul. 5
* Divjaški nočni napad. Pred dnevi je odslužil Anton Kram je 25-letni sin posestnika v Poleinšaku, kadrski rok .in se vrnil k staršem. Vrnitev od vojakov je hotel proslaviti v vinogradu sivo jih staršev, kamor je povabil nekaj prijateljev in znancev. Ko so se prati večeru vračali domov, so bili dobre. valje. Na nekem ovimiku pa so se pojavili naenkrat štirje moški, oboroženi z nožii in koli, in od vseh strani napadli družbo. Nekateri od vesele družbe so zbežali, osta'i pa so bili vsi bolj alii manj težko ranjeni. Najhujše poškodbe je dobil Anton Kranjic. Smrtno nevarno ranjenega Kranjca so prepeljali
kak način razložiti, zakaj je iskal pomoč rajši pri zloglasnem oderuhu kakor pri meni.«
»Zanesljivo je imel stvaren razlog za to,« je rekla Majda in z nanovo zbujenim pogumom pristavila: »Storiti moramo vse, da razkrinkamo skrivnost in odvrnemo od njega nesrečo.«
Hinko Volavšek ni pokazal mnogo upanja v zaskrbljenem obrazu. »Ali res verjamete, da bi tako trdovratno molčal, če bi ga odkritosrčno priznanje resnice moglo razbremeniti?« je vprašal. »Bojim se, da bi mu ne ustregli preveč, če bi ga pripravili do izpovedi.«
»Moje zaupanje v njegovo neomajno poštenost je torej le večje kakor vaše,« je odvrnila Majda z glasom globokega prepričanja. »Pravkar se je porodila v meni domneva, ki ji hočem priti do dna. Kako silno srečna bi bila, če bi mogla prispevati majhen delež k dokazu o njegovi pošte-" nosti.«
Niene prej tako mračne oči so se svetile. Če bi bil Volavšek še sploh dvomil o značaju čustev, ki jih je Majda gojila nasproti Gorniku, bi se moral zdaj prepričati o tem, da je vse to, kar je govorilo iz njenih besed in njenega obnašanja, mnogo več kakor navadno mladostno prijateljstvo.
»Želim, da bi bilo vaše prizadevanje deležno uspeha, Huba gospodična!« je dejal ginjen in ji podal roko. »če vam lahko v čemerkoli koristim, kar obrniti se name. Tudi zame bo srečen dan. ko se bom lahko otrese! teh nepriietrvh dvomov.«
Naglo, kakor bi bilo šlo za vsako minuto, je šla Majda v svojo sobo, in pol ure
pozneje ponesla na pošto pismo, ki je imelo na naslovni strani pripombo: Ekspresno.
t.
Spet je poteklo nekaj dni, ne da bi se bil položaj aretiranega Gornika kaj izpreme-nil. Preiskava še ni odkrila ničesar, kar bi moglo razbremeniti aretiranca. Dejstvo, da je izginilo 40.000 dinarjev, je bilo še zmerom uganka, in preiskovalni sodnik je rekel Hinku Volavšku, ki ga je ponovno obiskal, da bo vse akte v naslednjih dneh izročil državnemu tožitelju, ker po njegovem prepričanju ni nikake ovire več za obtožbo.
Takšna vest nikakor ni mogla odpraviti slabega razpoloženja Hinku Volavšku, zlasti ker so še druge nevšečnosti z vseh strani prehajale nadenj. Šele zdaj, ko je slonelo vse breme vsega vodstva v trgovini spet le na njegovih ramah, je začel prav spoznavati, kako marljivega in vestnega pomočnika je izgubil zaradi aretacije Gornika. Tudi po desetkrat dnevno je pogrešal v te-žavnejših vprašanjih dobrega nasveta svojega zvestega sodelavca. V zadnjih letih se ie Volavšek bolj in boli navajal na udobno življenje, Zato ga je obilica dela, ki ga naj zdaj obvladuje sam, napravljala čemernega.
Pa še tiste redke ure odmora niso bile vesele. Tista navidezno prisrčna ljubeznivost njegove žene je trajala komaj nekaj dni. Brez vsakega vidnega vzroka je bila zdajci spet hladna, muhasta in nebrižna kakor poprej. Volavšek je nenadno izpre- ( membo občutil tokrat toliko bolestneje, ker si je grenko očital slepo lahkovernost,
v ptujsko bolnišnico. Divjaški napad js povzročil veliko razburjenje med prebivalstvom.
*	Dva roparska napada. Pred kratkim pozno ponoči se je vračal mizarski mojster Ivan Zemljič domov v Podigrad v Gornji Radgoni. V bližini posestnika Antona Suikšča v Pod-graOu pa sta ga iz zasede napadla dva neznanca, ga vrgla na tla, pretepla in mu vzela 1400 Din in kolo. Vestnim orožnikom se je v kratkem času posrečilo izslediti napadalca in jtu vtakniti pod ključ. lato noč je hotela večja družba okrinkamih neznacev vlomiti pri gostilničarju Ivanu Kukovcu v Lo-manoših, kjsr je gostilničar ležal bolan v postelji, negovala pa ga je hčenka. Vlomilci so obojna vrata od zunanje straini obloži i s hlodi in zavezali, da bi na ta način preprečili beg iz hiše, nato pa so začeli odstranjevati železni križ pri stranskem oknu. Na klic bolnega očeta je hčerka začela Skozi odprto okno kričati na pomoč, kar je odgnalo drzne vlomilce.
*	Otroka je vrgla v Dravo. Orožniki so aretirali 30-let.no služkinjo Katarino Leba-novo, kil jo je njem ljubimec ovadil, da je lani juiija virgfa novorojenčka z državnega mosta v Mariboru v Dtd.io. Pri zaslišanju je Lebanova najprej to tajila, potem pa j s vse priznala. Povedi i'a je tudi, da je imela z omenjenim moškim o'reika.. Ker se je nedavno siprla z ljubimcem, je ta vso zadevo iz maščevanja prijavil orožnikom. Lebamovo so orožniki odda'i v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
*	Fantovski tepež s smrtnim izidom. Na Tri kralje je Sokol v Dražgošah uprizoril »Desetega brata«. Dvorana je bi'a polna. Med igralci je bil tudi posestnikov sin Jelene, ki je bil s svojo vlogo že sredi predstave prost, nato je kot reditelj paziil pri vratih, kdo še prihaja. Ko je vrata prri.lkar zaprl, je udarila tuja pest po njih. Iz sosednje Češnjice je prispela Skupina fantov in je začela klicati na korajžo. Takoj nato sta se zunaj spoprijela Jelene in njegov so-imenjak Jelene, ki pa si nista nič v sorodu. Med rovanjem sta padla po tleh in naenkrat je Jelene, oni iz Sokolakega doma, za=tokal. Zaradi preslabega zdravja je f°ntu poči! želodec. Nezavestnega so prinesli domov. Priključilo se je še vnetje trebušne m ene in nesrečni fant je izdihnil. Naipada'ca so odvedli v zapor škofjeloškega sodršča.
da je bil verjel v iskrenost njenih omam-ljivih besed Ko je bila nekoč zelo neprijazno in zadirčno zahtevala od njega, naj je ne muči več z neznosno vlomilsko zgodbo, sta Irrpa in Volavšek pri svojih redkih srečanjih spet hodila drug mimo drugega nema in tuja. Takšno stanje med njima je včasih trajalo po mep.ce. Zdaj pa sta bila sprta prav za prav brez prepira; zato je kazalo, da se bo spor toliko težavneje poravnal.
Te domače neprijetnosti pa Irme niso pri njenem lovu za zabavami prav nič motile. Zdaj je bila skoro po cele dneve odsotna na obiskih in sprehodih. Kod je hodila, ni nikomur pripovedovala. Majda jo je videla navadno le pri skupni jedi, ki so jo pri Volavškovih opravljali ob mučnem molku.
Opoldne tistega dneva, ko je Hinko Volavšek dobil od preiskovalnega sodnika tako malo razveseljivo vest, je Irma pri obedu nenadno malomarno nagovorila moža:
»Saj menda še nisi pozabil, Hinko, da sva danes povabljena na večerjo h komercialnemu svetniku Lokarju. Že pred štirinajstimi dnevi sva sprejela povabilo.«
»No, jaz kljub temu ne pojdem!« je Volavšek odločno izjavil. »Preobremenjen sem z delom in razen tega nisem razpoložen za družbo. Ena izmed služkinj naj zanese h gospodu Lokarju opravičilo.«
>To nI potrebno,« je dejala mlada žena nebrižno. »Sama te bom opravičila, saj tvoja preobremenitev z delom pač ne more biri vzrok, da bi tudi jaz ne obiskala Lo-l-f ffevih.« ...
*	Prijeta tihotapca mamil. Zagrebška policija je izsledila družbo tihotapcev mamil L» aretirala Milana Vasiljsviča in Josipa Urt-ka. Pri pregledni prtljage so našli v kovče-gih 50 kg opija.
*	lOOletna starka je umrla. V vasi Ladve-njaku blizu Karlovca je umr'a kmetica Barka Milčičeva, rojena leta 1838. Kljub visoki starosti je do zadnjega op.ravljia.la vsa hišna dela.
*	Strah vinskih kleti obsojen. Pred maiim senatom v Mariboru se je moral zagovarjati 211etni železniča.rksi slin A'ojz Brandstetter iz Selc, ki je bil obtožen, da je lani vlomil v Selcah v kleti treh tamošnjih posestnikih in ukradel večjo količino vina. Obsojan je bil na štiri mesece in sedem dai zapora.
*	Vlom v župnišče. Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v župnišče v Zapogah pri Smledniku in je vlomilec odnesel razne reči. Vlomilca so ljudje opazili pozneje na vasi. Je okrog 60 let star možak. Nosil je suknjo in sivo čepico.
*	Zasledovan nepošten hlapec Po Savinjski dolini se klati France Mesa-.ie, bivši hlapec, star 24 let, doma iz okolice M "ribo a. Izvršil je že več vlomov, te dini pa je v družbi nekega svojega tovariša vIoijm1 v gostilno Andreja Cetine v Zg. Grušovljah pri Sv. Petru. Iz sobe je odnesel na škodo Antona Pu-ca več obkke, dvokrovno žepno uro. tanko srebrno verižico, denarnico z 200 Din gotovine in električno žepno svet lko. Is' ot-?m stanujočemu Matevžu Hribaršku pa je ukradel delavsko knjižico, obleko, 100 Din gotovine in več drugih predmetov.
*	Veliko skladišče vlomilca Pern ta. Velikansko zalogo ukradenega blaga so tezen-ski orožniki odkrili v neki hiši v nasipni u'i-ci na Pobrežju. Tam je pred dnevi aretirani 32-letni Anton Pernat skril del plena od taitivin in vlomov, ki jih je v zadnjem času izvršiil sam ali pa s pomočjo pajdašev. Plen je skril tudi na drugih krajih. Tajo so pred dnevi našli razno blaeo v skladišču nekega gostilničarja v Tattenbachovi u ici in pa v stanovanju njegovega dekleta Kljub vsemu pa Pernat še zmerom taji, da bi bil blago naikradie!.
*	Vlomilska družba v Slovenskih gpricah V eni izmed zadnjih noči so iz kleti Mariie Jeričeve. posestnice v Kraljevcih, ki ima vinograd na Ko^kem vrhu. vlomilci odnesli
"J litrov vina, iz sobe nad kletjo pa zavese n razno orodje. V pijanosti je tolpa povzro čila lastnici tudi precejšnjo škodo s tem, da je del pijače iz sodov natočila v apneni škaf. Potem so vlomili še v sosedno vini-' čarijo Antona Kocuvana iz Andrencev, kjer so odnesli 50 litrov vina in 40 litrov žganja, in na Peščenem vrhu pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah v klet Jurija Torna. Tu so izpili le nekaj vina in odnesli vrečo ovsa.
Sosedu Matajcu pa so odnesli 26 litrov žganja. Ker take količine žganja vlomilska tolpa prav gotovo ne bo sama spila, se opozarjajo vsi, da ne kupujejo žganje od neopravičenih razrrodajalcev.
+ Za gasilce je kupoval žganje. Pri raznih mariborskih trgovcih se je pojavil neki moški z naročilnico gasilske čete v Kamnici za razne predmete. Prišel je tudi v trgovino g. Perhavca, kjer je predložil naročilnico, po kateri se g Perhavec naproša, da mu izreči na račun gasilske čete v Kamnici večjo količin? slivo vke in likerjev za veselico. Ko pa je g. Perhavec telefonično vprašal predsednika gasilcev v Kamnici g. Lavrenčiča glede količine naročenih predmetov, je izvedel, da takšna naročilnica sploh ne obstoji. Moškega, ki 'e 32'etni ključavničar Josip Herič, so aretirali in so ga po priznanju krivde izročili . s-odišču.
♦	Dva vloma. Brata 201etni Ivan in 171etni Ciril Tsncinger iz Štatenberga prt Makolah sta zagrešila v eni noči kar dva vloma. Najprej sta se oglasila pri viničarju Andrljuhu, nato pa pri kovaškem mojstru Sajku v Makolah. Prvemu sta odnesla 25 kg prekajene-ga svinjskega mesa, drugemu pa sta vzela vse kovaško orodje. Orožniki so ju kmalu izsledili. Pri hišni preiskavi so našli vse ukradene predmete, razen tega več čebelnih panjev, moško kolo znamke »Torpedo« levsko puško in večje število raznovrstnih ključev. Vsi zaplenjeni predmeti so v občinski pisarni v Makolah.
*	Dva nevarna vlomilca za zapahi. Te dni so stražniki v ljubljanskih Mostah izvedeli, da se v nekem brlogu skriva 32-letni brezposelni ključavničarski pomočnik Srčnik iz Mengša, ki je že v zgodnji mladosti zamenjal svoj posel z vlomilskim poklicen). Prijeli so ga in na policijski upravi so našli pri njem nekaj kosov razno-
Trgovec je neprijazno pogledal ženo, kakor bi ji hotel reči zelo hudo besedo toda nedostopni hlad njenega lepega obraza mu je dovolj razločno povedal, da nikaka beseda ne bi učinkovala nanjo in je ne odvrnila od njenega sklepa Zato se je zadovoljil le s tem, da je skomignil z ramami in vstal, da zapusti jedilnico, v kateri je zdaj preživljal le najmučnejše minute svojega neveselega življenja.
S popoldansko pošto je prejel pismo nekega poslovnega prijatelja, ki se je med izdatnim opravičevanjem obrnil nanj v čisto zasebni zadevi. Mož se je šele pred kratkim oženil s tujko, ki ji razmere v domačem mestu niso znane, pa je zato prosil Volavška, naj mu sporoči nekaj naslovov odličnih trgovin z ženskimi potrebščinami in prvovrstnih šivilj. Volavšek se je grenko smehljal, ko je bral pismo.
Morda sotrpin!« je mrmral. »Toda je še v medenih tednih in bi mi gotovo zameril, če bi mu iz človekoljubnosti zavrnil izpol-" nitev njegove želje.«
Poklical je knjigovodjo in ga poslal s pismom v svoje stanovanje. Gospa Irma naj bo toliko prijazna, mu je naročil, in naj napiše nekaj primernih naslovov.
Čez četrt ure se je mladi mož vrnil. Izročil je svojemu šefu razen pisma poslovnega prijatelja dolg, ozek trak, na katerem je bila napisana vrsta tvrdk.
»Gospa Volavškova se je oblačila,« je rekel, »in mi je po služkinji poslala ta ozek listek.«
Volavšek, ki je bil zaposljen z drugimi rečmi, je odložil oba papirja na mizo in odpustil knjigovodjo. Čez nekaj časa je slišal,
da se je pripeljal pred hišo avto. Ko je pogledal skozi okno, je videl, da je njegova žena v dolgem, z belo kožuhovino obrobljenem večernem plašču stopila iz hiše in sedla v vozilo. Komaj ga je nekoliko zabolelo, da se je tako brez poslovitve in brez pozdrava odpeljala. Nikdar ni bolj kakor v tem trenutku občutil, da tudi v njegovem srcu ni več prave ljubezni do nje. Toda nekaka zagrenjenost je vendarle vstajala v njem.
»Ta dragoceni plašč si je šele zdaj kupila,« je mislil sam pri sebi, »in čez nekaj časa mi bo predložen račun. To so torej njeni sklepi, da se bo poboljšala. A jaz, lahkoveren bedak, sem ji verjel.«
Spreletelo ga je nekaj, kar je bilo skoro podobno škodoželjnosti, ko se je spomnil pisma poslovnega prijatelja.
»Vsaj nisem sam tak nesrečnež. Naj tudi on plača svoj davek ženski ničemurnosti.«
Poiskal je pisemski papir in vzel v roko ozki papirnati trak z nalovi. Na prvi pogled je spoznal, da ta lepa pisava ni ženina, temveč Majdina. Ko je prepisaval naslove na pisemski papir, se je spet zbudilo v njem globoko sočutje z ubogo, mlado deklico.
»In če bi Gornik tudi res bil tat, bi zaradi Majde vendarle želel, da bi bil oproščen. Z vero vanj bo brez dvoma pokopala tudi zadnje upanje na lastno srečo «
Obrnil je papirnat trak na drugo stran, če ni morda še tu zapisan kak naslov. Pa je bral samo s spretno trgovsko roko napisano oioombo: »40.000 dinarjev v tisočdiiar-skih bankovcih.« Pod tem besedilom je bil žig tvrdke Štefanovič in sinovi.
(Dalje)
vrstnega blaga, ki so ga izdali, da je v zadnjem času sodeloval pri nekatenh večjih vlomih. Po paru rokavic, ki jih je nosil s seboj, so dognali, da je bii Srčnik 16. decembra v znani Fonovi gostilni na Tyrševi cesti v gosteh, odkoder je izginilo za okrog 5000 Din raznovrstnega blaga. Na njegovem stanovanju pa so našli še skoro nove modne hlače in kratek ženski plašč iz fi-nejšega krzna, ki nosi znamko Rotove trgovine. Dalje je policija prijela v Novilj Jaršah 34-letnega brivskega pomočnika Silva Škrbca iz Trsta. Ko so razni listi objavili seznam pri Škrbcu zaplenjenih predmetov, sta bila kmalu pojasnjena dva njegova večja vloma. Po aktovki, ki so jo našli pri njem, so dognali, da je Škrbec v noči na 12. decembra vlomil v stanovanje tovarnarja Arharja v Št. Vidu. Po božičnih dobrotah, s katerimi se je gostila njegova družba, so izsledili, da je na sveti dan ponoči obiskal shrambo krojaškega mojstra Vrhov-ca v Dravljah. Eden izmed zaplenjenih namiznih prtov pa ga je izdal, da je bil prčd kratkim na nočnem obisku tudi v znani Rebčevi restavraciji na Tyrševi cesti.
*	Obsodba vlomilcev. Te dini sta se zagovarjala pred velikim senatom v Celju znani 241etni, v Gornji grad pristojni Ivan Bezovšek, delavec brez posla in stalnega bivališča in 321etni delavec Jože Kotnik iz Tiroseka pri Gornjem gradu. Bezovšek je lani dolgo strahoval gornjegrajski srez in je izvršil 11 večjil)*. vlomov, skupaj s Kotnikom pa je izvršil roparski napad, ne da bi se mu bilo posrečilo žrtev oropati. Po aretaciji je Bezovšek v celjski jetnišnici napadel dva jetniška paznika in ju hotel usmrtiti, da bi mogel potem pobegniti. Kotnik je z ukradenim Bezov-škovim denarjem kupoval za Bezovška obleke in druge reči. Obtoženca sta priznala svoje zločine. Bezovšek je glede svojega napada na jetniška paznika trdil, da ju ni nameraval umoriti, česar mu pa sodišče ni moglo verjeti. Bezovšek je bil obsojen na 16 let robije, trajno izgubo častnih pravic, na 360 Din denarne kazni in na oddajo v prisilno delavnico po prestani kazni za dobo petih let. Jože Kotnik je bil obsojen na pet let robije, ma izgubo častnih pravic za dobo petih let in na 120 Din denarne kazni.
*	Obsojeni vlomilci. Mali kazenski senat v Mariboru je obravnaval več primerov vlomov
Plačajte naročnino v začetku leta
in sicer za celo ali vsaj pol leta. Tako boste imetti eno skrb manj in uprava lista vas ne bo nadlegovala s položnicami in opornimi. Vplačane položnice shranjujte, da boste videli, kdiaj Vam poteče naročnina, katero nato taikoj obnovite, da vam uprava ne bo časopisa ustavila. Pri tej priliki porabite položnico, ki jo imate od poprej doma ali jo zahtevajte od irarave.
Prav tako prosimo naročnike v inozemstvu, da naročnino pravočasno obnavljajo. Najlažje se denar nakaže po mednarodni poštni nakaznici. Znesek se mora napisati v dinarjih, ki ga na poŠti preračunajo v tujo valuto. Naročniki v Franciji, v Belgiji in na Hodamd-skem pa se radi poslužujejo tudi banke Ba-nuich v Parizu, ki daje oglase v naš list.
Opozarjamo, da morajo ta mesec biti plačani tudi vsi zaostanki iz preteklega leta, ker bomo drugače primorani izterjati jih z opo-minskimi in poštnimi stroški vred po poštnem slu.
Kdor lljibd »Domovino«, plačuje redno naročnino.
Uprava »Domovine«
in tatvin. Tako je bil obsojen 21-letni delavec Henrik Leskovar iz Slovenske Bistrice na 15 mesecev strogega zapora, ker je vlomil v stanovanje posestnika Gregorja Tekavca v Rito-znoju ter ukradel obleko, perilo in drugo. 24-letni delavec Karel Žlaber iz Velke je bil obsojen na epo leto strogega zapora, ker' je kradel v Stari gori in v Gačniku. 33-letni mesarski pomočnik Avgust KoLar iz Rogašev-cev pa je bil obsojen na osem mesecev strogega zapora, ker je v Tešanovcih ukradel posestniku Lu do viku Kučanu razne predmete.
POPOTNIKOVA TORBA
ZfrMaii rimskih zlatnikov na njivi
' Grajena pri Vurbergu, januarja
V Grajeni pri Vurbergu je neki posestnik lani oral na njivi. Nenadno pa se je med zemljo, ki jo je plug obrnil, zableščalo nekaj svetlega. Presenečen je kmet opazi.: svetel novec starinske oblike in z nerazumljivim napisom. Očistil .ga je in vide", da je iz zlata Kopal je na dotičnem. mestu še naprej in našel še več zlatnikov. Zlatniki so iz po-znorimske dobe in imajo na eni strani lik cesarja Valontinijana, na drugi strani pa boga Merkurja. Izdelani so bili v kovnici v Trierju, kar pove poseben znak na novcu. Tzdelava je naravnost umetniško dovršena.
O zakladu se je pozno razvedolo, ke- je posestnik iz previdnosti zaklad zamolčal, dokler ni najdišče temeljilo pretekal. Zlatniki so dobro ohranjeni, kar kaže na to, di še sploh niso bili v prometu in da so bili shranjeni v zaboju. Najfcrže je bila zakopana na tem prostoru kakšna ' rimska vojaška blagajna.
Posestnik je zlatnike kmalu razpečal. Nekaj jih je kupil mariborski muzej, nekaj ptujski, večji del pa je prešal v roke zasebnih zbirateljev denarja. Bili pa so precej dragi. Mariborski muzej je plačal kos po 600 Din dasi zlato ni več vredno kaikor kakih 200 Din. Najdba nenavadnega zaklada je povzročila okrog Vurbersa pravcato mrzlično iskanje zakladov. Marsikateri kmet se zdaj pri de.kt na polju in v vinogradih skrbno ozira v zemljo v nadi, da bo trdi on odkril zlatnike.
Vračajo in izseljujejo se
J e s c n i c e, januarja.
Preko jeseniške postaje se naši ljudje po večini vračajo iz tujine ali pa gredo s trebuhom za kruhom. Največ je med povratniki takih, ki s prihodom na domača tla ne vedo, kje bodo spet prijeli za delo. Vračajo se največ iz Francije in v pretežni večini brez sredstev.
Francoski povratniki pravijo, da je zaslužek v Franciji sreden in znaša 25 do 40 frankov. Pod Bluniom so se jim plače malo zvišale, zato pa so se tudi cene živilom dvignile tako, da povišek nič ne koristi. Več zaslužijo le rudarji v Lotaringiji in Moseli; tam pa so več zaslužili že prej. pred leti tudi po 80 frankov dnevno, Danes se v Francijo ne izseljujejo zato, da bi si kaj prihranili, ker to ni mogoče, temveč le zato, da se preživljajo iz rok v usta. Kolikor toliko dobro se godi onim, ki delajo na kmetih v srednji Franciji. Francoski delavci mrzijo kmečko delo. zato rajši delajo po 8 ur v tvornicah. Tako delata na posestvu neki rojak in njegova žena, imata tam hrano in stanovanje in letno po 10.000 frankov. Seveda na uro ne smeta gledati, ampak delati od zore do mraka Med kmečkimi delavci je zlasti mnogo Prekmurcev.
Pred dnevi sta se vrnila v Ameriko dva naša rojaka, oba v zlate rudnike Zaslužek tudi v Ameriki ni več posebno privabljiv. Kar naši ljudje prihranijo, prihranijo z varčevanjem. Privoščiti si ne morejo .nikake zabave. Zaslužek v zlatem rudniku znaša
5 do 6 dolarjev na dan. Delajo po večini brez obleke v veliki vročini. Podjetje jim da stanovanje in hrano in plačajo za to poldrugi dolar dnevno. Obleka stane 60 dolarjev, srajca 2 do 6 dolarjev Omenjena rojaka sta bila tam že 5 let in sta nekaj prihranila. Zdaj se vračata, da bosta še prihranila. V domovini sta se poročila, a sta mladi ženi pustila doma.
NAŠI NA TUJEM
Uspehi slovenskega letalca v Ameriki Naš
rojak Jurij Kraigher je nedavno postal šef-pilot velike ameriške potniške letalske d.u-žbe s sedežem v Brownsvil leju (Texas). Kraigher je doma iz Hrašč pri Postojni in je svojo letalsko kariero začel med svetovno vojno na avstrijskem vojaškem letališču pri Dunaju. Kot vojaški letalec se je udejstvo-val na italijanski fronti, odkoder je leta 1918. ■s svojim letalom odlatel preko strelskih jarkov na italijansko strati, da bi na ta način prispeval svoj deV-ž, da se čimprej uniči Av-stro-ogrska in da vstane iz njenih razvalin mlada Jugoslavija. Po vojni je prišel v Ameriko in dobil službo pri neki zrakoplovi dittožbi v New Torka, kjer je ostal več let. Njegova zaposlitev je obstojala večinoma v tem, da je z vladnimi fotografi prirejal lete nad področjem države New York. Njegove očH'ii'6ne sposobnosti so mu pripomogle do •službo pilota pri prej omenjeni potniški zra-koplovni družbi, ki sprejema v svojo službo le. najboljše pilote. Tudi ta družba jo pravilno ocenila njegove sposobnosti in imenovala ga je za šefa-pilota ali za načelnika svoieea velikeera podjetja.
Trpljenje našil delavcev v Iranu. Na Su-šaku in po raznih drugih primorskih krajih so neki agent je pred časom vabili delavce na delo v Iranu v Perziji. Pripovedovali so, da morajo najeti tisoč delavcev, ki b;do dobili dobro zaposlitev pri gradbi železnic. Od vsakega delavca so zahtevali, da predloži zdravniško spričevalo in da sam plača potne stroške. Ageratje so obetali, da bodo lahko delavci 75 odstotkov svojega zaslužka poslali domov ali pa ga prihranili, kar bodo imeli cd podjetja po najnižji ceni stanovanje in prehrano. Obljubili so tudi, da bo povratek v domovino plačalo podjetje. Mnogi delavci so si za vožnjo izposodili denar, zdaj pa pišejo domov, da so bile obliube lažne. Delati morajo na dan 10 ur in skoro ves zaslužek gre za prenočišče in hrano, ki sta draga in slaba.
Novice iz Amerike. V Rentcmu je umrla Terezija Kosmačeva, stara 61 let, doma iz Zertine. V naselbini Centeru je umiril Kari Š:frar, star 24 let, rojen v Ameriki. Niegovi starši so doma iz Stare Oselice nad Škcf-'o Loko. V Eatonu je umrl Jože Novak, star 41 let, doma iz Knežaka na Notranjskem. V Clevef-andiu sta umrla Jože Kranjc stair 76 let, doma iz Cerknice, in Jože Buttinair, star 39 lat, doma iz Prokmurja. V Chicagu je umrl Franc Bahovec, star 75 let, doma iz Zagradca pri Grosupljem. V Tomahawku je umrl Jože Štefanec .star 72 let, doma iz Črnomlja. Bil je eden najstarejših slovenskih naseljencev v tem kraju. Zapusti' je ženo, pet odraslih sinov in eno hčerko. Pri občinskih volitvah v Ellyu je bil izvoljen za župana Slovenec Jakob Pešel, rojen v Ameriki. Njegov oče je doma iz Jernejeve vasi pri Crnomiju.
Iz Buer-Hassela (Nemčija) nam pišejo: Jugoslovensko narodno delavsko društvo »Edinost« je povabilo na Tri kralje člane z družinami v društvene prostore na božič-nico z obdarovanjem otrok. V lepo okrašeni dvorani so nas pozdravljali sliki našega mladega kralja, in kraljice Marije v narodnih zastavicah. Svečanost je otvoril predsednik društva g. Rogina in nam želel srečo v novem letu. Hkratu jc imel rodoljuben nagovor, v katerem nas je izpodbujal k zvestobi do našega kralja in domovine Pri bo-
nm drevescu so bili otroci obdarovani z lepimi darovi. Hvala predsedniku in vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu božičnice,
tako gospefn Jermanovi, Onišakovi, Mcd-vejskovi in Simonovi, zlasti pa generalnemu konzulu g. Pantiču v Diisselclorlu m g Ma-riču v Sodingenu. Svečanost je bila zaklju-. čena s trikratnim klicem »Živela naša domovina in naš kralj!«
Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: Jugoslovensko narodno društvo v Gladbecku želi najprej vsem čitateljem srečno novo leto. Pri nas so se delavske razmere nekoliko izboljšale tudi za naše rojake. Brezposelni pa so dobili zimsko podporo, kurjavo in nekoliko živil. Leta 1936. je bilo naše društvo večkrat v hudem boju proti nasprotnikom. Pisalo se je že, da srno rojaki iz Gladbecka zapustili -zvezo, kar pa ni resnično. Hočemo biti zvesti zvezi, ki jo vodi osrednji predsednik g. Pavel Bolha. — Dne 6. t. m. smo imeli obdarovanje otrok. Obdarovanih je bilo 76 otrok z jabolki, orehi in z različnimi slaščicami, a 11 čez 60 starih članov je dobilo tobak in cigare. Otvoril je prisrčno prireditev predsednik g. Košir in se hkratu spominjal rojstnega dne naše kraljice Marije. Nato je dal besedo izseljenskemu učitelju g. Slibarju, ki je govoril o kraljici kot dobri materi in veliki dohroddrnci. Pri tem smo trikrat vzkliknili »Živela kraljica in kralj Peter II.!« G. Košir se je zahvalil -g. Slibarju za lepe besede, nato p» so trije otroci, ki jih je naučil g. Zavodnik. dekla-mirali lepe pesmi in hče.rka g. Zavodnika se je zahvalila g. učitelju za trud in mu v imenu društva želela srečno novo leto. Prav tako je bila izrečena zahvala vodji pevskega odseka g. Stritarju. Potem so zapeli otroci pod vodstvom g. Šlibarja dve božični pesmici. Iskrena hvala zveznemu predsedniku g. Bolhi in generalnemu konzulu g. dr. Pantiču in g. Mariču in gospe iz SodinScna za darila.
Iz Gladbecka (Nemčija) nam oišejo: Jugoslovensko narodno društvo »Domovinski zvon« priredi 24. t. m. ob 3. popoldne v
dvorani Roze. Gladbeck, Landstrasse. blagoslovitev jugoslovenske narodne zastave in pbdarovanje otrok. Proslave se udeleže generalni konzul g. dr. Dušan Pant<č, konzul g. Vadič in drugo konzularno osebie. Za botra zastave smo naprosili g. dr. Pantiča in za botrico konzulovo soprogo go. Vadiče^o. Se enkrat vabimo vsa bralka društva s Po-ruhrja, da sc proslave udeleže
BANKA BARUCH
11, Rue Auber, Pariš (9")
odpremlja denar v Jugoslavijo naihitre.ie in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemalo plačila na naše čekovne račune: Relgiia: št. 3064-64, Bruxel-les; Francija: št. 1117-94. Pariš: Holandiia štev. •1458-66. Ncd. Dienst; Luksembufg: št. 5967 Lu-xembourg. — Na zahtevo pošliemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
Iz Herne-Holthausena (Nemnja) nam pišejo: Dne 6. decembra smo imeli občni zbor Društva sv. Barbare, na katerem je bi) spet izvoljen dosedanji zaslužni odbor. Po občnem zboru so se razdelila darila med našo deco. Ker jc med našimi člani mnogo brezposelnih, je seveda društvo prinomoglo. da je tudi vsak član sprejel malenkostno ood« poro. Nato se je začela proslava uedinie--nja hkratu s praznovanjem rudarske za«^t-niče sv. Barbare, katere ime nosi naše dru-< štvo preko 27 let. Da pa je bilo razpoloženje prijetnejše, je poskrbela Roženvenska bratovščina z raznimi zabavami. Vmes so še zane'" pevke nekaj nabožnih in narodnih pesmi. Pozno ponoči so dospeli povabi i eni odlični gostje iz Diisseldorfa z avtomobilom, ki smo jih sprejeli z velikim veseliem. Drage goste, generalnega konzula g. dr. Pantiča, konzula g N-idiča, izseljenskega komisarja in našega častnega predsednika g. Hinka Samca in tvorničaria čokolade 2 Marica in niegovo gosoo soprogo je pozdravil v imenu društva tainik g. Hrovat in ki je v jedrnatih besedah obrazložil pomen 1. de-
cembra. Dobili smo tudi zagotovilo, da prideta v Nemčijo še dva učitelja, ker eden nikakor ne zmore vsega ogromnega dela. Nadalje je povzel besedo izseljenski komisar g. Hinko Samec in govoril o državnem prazniku uedinjcnja. Svoj govor je zaklju-
čil z besedami: »Živel naš kralj Peter II. in naš kraljevi dom! Živela Jugoslavija!« Pridružila se mu je z vzkliki vsa dvorana. H koncu se je društveni tajnik g. Hrovat v imenu društva zahvalil odličnim gostom za obisk in za darove.
Rešitve ugank
iz božične številke
Za bistre glavice: Sneženo kepo je vrgel prvi deček (pri plotu). Prav so uganili: Švaj-ger Ivan (Bučka), Bizjak Marica (Podhom pri Gorjah), Kolenc Jakob (Podlog—Šv. Peter v Savinjski dolini), Podpečan Viktor (Stranice), Priteržnik Ivanka (Gmajna pri Slovenjgradcu), Hlebec Ivan (Središče ob Dravi), Lotrič Franc (Nemilje—Selca), Do-imitrovič Ivan (Orešje — Bizeljsko), Kavčič Anica (Stražišče pri Kranju)', Breznikar Da-niela (Gračnica-RimSke toplice), Weiss Ivan (Koprivnik pri Kočevju), Mavrin Rudolf '(Ba binci pri Ljutomeru), Ožbolt Gabriel (Ježevo—Dugo selo), Pavliha Alojz (Litija), Lapuh Josip (Studenci—Maribor), Markelj Al-toinca (Radovljica), Šumi Ivan (Stiuževo— Kranj), Purkart Ivan (Purkače—Rob), Po-
točnik Franc (Kaindorf—Leibnitz v Avstriji), Teran Franjo Branimir (Naklo), Pernat Ludvik (Lens v Franciji).
Kotiček za ugankarje. Rešitve: 1. Rebus: Domovina je najboljši slovenski tednik. 2 Po setnica: Roman Velika ljubezen. 3. Dopolnil-nica: Prazen sod bobni. 4. Črkovnica: Tiha voda mostove podira. 5. Magičen lik: sova, j Omer, vera, Arad. Izmed številnih reševalcev j so vse prav rešili: Hasl Miran (Ptuj), Kosi Mirko (Maribor), Pivec Ignac (Vrata pri Javorju—Šmartno pri Litiji), Razboršek Jože (Mala breza pri Sv. Rupertu—Sv. Jurij ob južni železnici) in KuclarjeVa Ivanka (Kranj) a štiri uganke je rešil prav Kramžar Franc (Gladbeck v Nemčiji).
ŽENSKI VESTNIM
Za kuhinjo
sirovi cmoki. Mešaj, da narase, sedem dek sirovega masla. Nato primešaj dve jajci, malo soli, pol kile pretlačene skute, šest dek drobtin, tri deke zdroba, pet dek moke (če je skuta zelo mehka, dodaj še žlico ali dve moke) in nazadnje zamešaj še pol zavitka pecilnega praška. Iz testa oblikuj bolj drobne cmoke in jih zakuhaj v slan krop. Vro naj 10 do 15 minut. Kuhane cmoke poberi v toplo skledo in zabeli s sirovim maslom, v katerem si zarumenila pest drobtin. Zraven daš kuhane, hladne suhe češp-Ije. Po okusu lahko posuješ cmoke s sladkorjem.
Grahova juha. Namoči za pol ure 20 dek graha. V kozi razbeli tri deke masti in pre-praži žličico drobno zrezane čebule in žličico drobno sesekljanega zelenega peterši-lja. Na čebulo vlij liter mrzle vode, premešaj, stresi noter ocejeni namočeni grah in osoli. Ko je grah kuhan, ga pretlači. V ko-n\c\ pa napravi ne pretemno prežganje iz petih dek masti (še bolje iz sirovega masla) in petih dek moke. Prežgan ie stresi v vodo, v kateri si kuhala grah. prilij še toliko vode, kolikor juhe potrebuješ za štiri osebe, stresi noter tudi pretlačeni grah in malo po-pODraj. Vse skupaj naj vre še 10 do 15 mi-
Obdarovanje plemenitih
ljudi v Franciji
Lep običaj imajo v Franciji: Francoska akademija namreč vsako leto obdaruje naj-plemenitejše ljudi, ki se odlikujejo z dobrimi deli. Prav zanimivo je pregledati seznam obdarovasicev, ki nam kaže dosti ganljivih zgledov dobrote in ljubezni do bližnjega.
Letos je med odlikovanei 16-letna deklica Georgetta Dumontova iz vasice Cheve-inoza na Savojskem. Ko ji je bilo osem let, je izgubila mater. Oče, ki ima majhno kmetijo, je ostal sam s šestimi otroki; izmed teh je imel najstarejši 12 let Oče je bil pohabljen in prav slabotnega zdravja. Trudil se je, kolikor se je mogel. Tudi fant je hodil z njim na polje. A kdo naj doma pazi na najmlajše in vodi gospodinjstvo? Oče je bil ves potrt. Mala Georgetta ga je nekoč dobila, ko se je jokal. »Zakaj se pa jokaš?« ga je vprašala, ker so doslej plahega otroka
a ona sama si o sebi prav ničesar ne domišlja.-
Prav poseben je primer Marije Bordesou-lejeve, ki ji bila tudi nagrajena. Leta 1893 je stopila v službo ruskega generala v Petro-sradu. Morala je zlasti skrbeti za generalovo bel,no hčerko in v 121etnem požrtvovalnem delu ji je uspelo, da je hčerko rešila bolezni. Kasneje se je hčerka poročila z nekim visokim plemičem in Marija ji je sledila. Ko je bila vojna, se je posvetila delovanju pri Rdečem križu. Nato je nastaia revolucija. Ponudili so ji, da more z drugimi Francozi vred oditi iz Rusije, a ona Sli hotela zapustiti princese, svoje bivše varovanke, ki so ji boljševiška oblastva začela groziti. Princeso so res kmalu zaprli. Marija ji je v ječo nosila živila in bila zmeraj v nevarnosti, da jo zasačijo. Kri ji je pošel denar, se je upala celo pred boljševiška oblastva, ki jim je dokazala, da se princesi godi krivica. In res jo je osvobodila iz ječe.
Marija si še služi kruh, dasi je že v letih, in skrbi tudi za nekdaj tako odlično plemki-njo Rusinjo.
nut. Ko je juha gotova, jo postavi na stran. V lončku raztepi osminko litra sladke smetane in dve jajci, mešaje vlij v juho in daj hitro na mizo. Med tem ko juho pripravljaš, pa zreži eno ali dve žemlji na tenke koščke in jih v kožici lepo rumeno opeci. Opečene žemlje daš posebej na krožniku z juho na mizo, da si jih vsak sam da v juho.
Praktični nasveti
Ne jej prehitro. Če te boli želodec, je največkrat vzrok, da si prehitro jedel. Zato jej počasi in jed dobro žveči, da se dobro zmeša s slino. Kdor hitro je in jed premalo zgrize in prežveči, razdraži želodčno sluznico, kar večkrat povzroči izpuščaje na koži, preveliko potenje in celo izpadanje las. Torej jej zmerom počasi in zmerno.
Proti nespečnosti so naprodaj vsakovrstna zdravila. Ker se pa telo na zdravila počasi tako privadi, da nazadnje več ne pomagajo, zato poskusi tole preprosto sredstvo: Spij zvečer, preden ležeš, čašo sladke vode, ki jo napraviš tako. tla v četrtinko litra vode raztopiš tri kocke siadkoria Na noge si hkratu deni mrzel obkladek. čez obkladek pa zavii noge s toplo ruto Mrzel obkladek pomiri živce, pa kmalu zaspiš. Posebno pri živčno razdraženih otldkib. ki trpijo zaradi nespečnosti, je to sredstvo dobro.
ganile očetove solze. Na mah je razumela deklica, da bo z delom potolažila očeta.
Odslej je vsak dan zgodaj vstajala, hodila v klet po drva, kurila v peč, hodila po vodo, eskrbovala mlajše, pospravljala in dan na dan opravljala gospodinjska dela. Bila je za mater bratom in sestram in očetu prava gospodinja.
Domači župnik je vse to sporoči; Francoski akademiji, češ, da je otrok komaj tako velik kakor miza, a že vodi vse gospodinjstvo.
Ko je mala dorasla šoli, je bila očetu še boljša pomočnica. Podnevi je bila na polju, zvečer in ponoči je s strojem šivala oblekce za bratce in sestrice. Osem let je ta otrok s svojim gorečim delovanjem zbujal občudovanje vse vasi. Vse je hvalilo njeno pridnost,
Mojstri v ponarejanju
bankovcev
Ponarejanje denarja je menda staro kakor denar sam. Vse države so se morale in se še morajo ze!o truditi, da svoje bankoyce taiko izdelujejo, da jih je čim težavneje ponarejali. Najslavnejši ponarejevalec denarja je živel na Angleškem pred kakimi sto leti. Imenoval se je Barmach. Ko je presedel Več let v ječi je nekoč dejal, naj bankovce izdelujejo v več barvah, če hočejo onemogočiti ponarejanje. S tem bi bilo ponarejanje tako težavr no in drago, da ne bi nihče,več ponarejal denarja. Angleška zakladnica je poslušala •njegov nasvet in je začela izdajati bankovce z robom vseh mavričnih barv. A s tem ni država ničesar dosegla, zakaj kmalu so se pojavili ponarejeni bankovci, ki so bili do skrajnosti slični pristnim.
S fotografijo so dobili ponarejala izvrsten pripomoček za ponarejanje, kar nam kaže neka dunajska sodna obravnava, ki se je pred vojno ves svet zanimal zanjo. Opazili so bili namreč, da so bili v prometu 50-kronski bankovci, ki so nastali le s pomočjo fotografije in jih je bilo komaj mogoče ločiti od pristnih. Izdeloval jih je mladi učenjak Ladisjav Hozek ki je na sodišču izjavil, da si je stavil za življenjsko nalogo, da bo dognal vzroke malarije. Ker pa ni imel denarja za preizkuse, je začel. ponarejati 50-krenske bankovce. Izsledili so ga, ker je bilo sumljivo, da ni nikogar pustil v svojo sobo in ker je strastno ljubi! fotografiranje. Ko so ga prijeli, so dobili v njegovi aktovki najnovejša dela o napredku barvastega fotografiranja, dalje razne fotografske potrebščine in v neki knjigi več ponarejenih bankovcev po 50 kron Vsi strokovnjaki so občudovali te mojstrske izdelke.
Podobne mojstrovine so bili ponarejeni angleški bankovci, ki so pa izhajali iz Ru-munije. Izdelovala jih je neka z najboljšimi stroji opremljena tvornica. O teh bankovcih so dotlei mislili, da jih je sploh nemogoče ponarediti.
Drugi ponarejal«! način, ki so ga le s težavo izsledili, so dognali pri ponarejenih 1000lirskih bankovcih. Neki sodni kemik je slednjič izsledil, da j5o bili lOOOlirski bankovci narejeni iz lOlirskih tako da so ponarejevalci številko -dieci« (deseti skrbno izradi-rali in jo nadomestili z »mil le« (tisoč).
V ŠOLI
Učiteljica opisuje učenkam strupene kače in vpraša eno: »Zakaj se moraš na izletu ali izprehodu bali kače?«
Učenka: »Da tfi me ne zapeljala kakor Evo v raju.« ad naši.'na tujem
DOMOVINA št. 4
" liniMlMll )IIIHIMIIIIIMMMI«^W
Življenje na zemlji traja
4284 milijonov let
Kdaj in kako se je pojavilo življenje na naši zemlji? O tej zanimivi snovi je predaval odlični predavatelj vseučilišni profesor dr. Zarnik iz Zagreba v mariborskem ljudskem vseučilišču. V predavanju je obšel vsa razdobja zemskega postanka vse do današnjih dni. Povsod kamorkoli se ozremo po zemski površini, najdemo življenje, tako v globoči-nah kakor tudi na najvišjih vrhovih. Temu pa ni bilo zmerom tako. Ko je bila naša zemlja še v žarečem stanju, je silna vročina izključevala razvoj vsakega življenja, ker je življenje vezano na vodo. Brez vode ni življenja. Številke o odstotni vsebini vode, ki jo najdemo v vsakem živem bitju, to potrjujejo. Raziskovanja raznih kamenin, ki ležijo zakopane v zemskih plasteh, so dala tej vedi podlago za obsežna proučevanja, saj čitamo iz njih malodane ves živi jonski razvoj na naši zemlji
Arhaična, eozoiona, paleozoiona, mezozciič-na, terciarna, kvartarna in d.uge doba so
X Proti Troekemu v Mehiki. Znani ruski komunist Lev Trocki izza časa Ljenina, je bil pozneje izgnan iz Rusije zaradi opozicije proti Stalinu. Zdaj se je Trooki preseli! v Mehiko, kjer pa komunisti niso zadovoljni z njim. Te dni so bile v Mehiki hude demonstracije proti njemu. Nastopiti je morala policija. Pri demonstracijah je bilo ranjenih sedem ljudi. Trocki je izjavil poročevalcem listov, da je prišel v Mehiko samo z željo, da najde mir in pozabljenje. Omenil je tudi špansko državljansko vojno in se zalo neugodno izrazil o današnjih sovjetskih voditeljih.
X Tvornica smodnika je zletela v zrak.
V veliki tvornici smodnika v Colefamu v Italiji je nastala eksplozija. Ranjenih je 50 ošeb po večini žen. Mnogo delov tvornice je zelo poškodovanih.
X Silen mraz v Ameriki. V zahodnem in jugozahodnem de'u Zedinjenih d"žav so imeli te dni 26 stooini Celzija pod ničlo. Val mraza sesra do Kalifornije. V skalnatih gorah je zaradli nepričakovanega mraza zmrznilo mnogo ljudi.
X Tujci v španski državljanski vojni. Dopisnik angleškega lista »Manchester Guar-diana« ceni tujce ,ki se borijo v španski državljanski vojni takole: Na strani nacionalistov se bori 10.000 do 20.000 Nemcev in 4 tisoč Italijanov. Nacionalistična vojska razpolaga nadalje z ve'ikim številom tankov, letal in protiletalskih topov, ki jih je prejela iz Nemčije in Italije. Mednarodna brigada, ki se bori na strani madridske vlade, šteje 6000 do 10.000 tujcev. Ruskih vojaških edinic po vsem videzu v Španiji ni, pač pa razpolaga vlada z ruskimi tanki in letali, ki imajo rusike posadlke. Dalje je v Španiji mnogo ruskih vojaških strokovnjakov, med njmi neki general. Izgube Maročanov, ki se bore na Fra.ncovi strani. ceni »Manchester Guardian« na 80 odstotkov. Tudi izgube španske tujske legije, ki se bori na nacionalistični strani in ki ie š!e!a spočetka 10.000 mož, morajo biti velike.
X Najvišja plača v Ameriki je 25 milijonov dinarjev. Posebna komisija v ameriškem parlamentu je sestavila seznam onih Američanov ,ki so imeli v lanskem letu najvišje plače in avtorske honorarje (brez dohodkov od kapitala'. Na čelu liste je bil lani ameriški časopisni veljak Hearst, ki je imel poleg dohodkov od naložb ka.pitala šs 500.000 dolarjev (25 milijonov dinarjev na plačah in avtorskih honorarjih.) Na drugem mestu je filmska igralka Mae We§t, ki je imela 485 tisoč dolarjev plače (24.3 milijona dinarjev). Potem sledita Gaitzeit, vodilni uradinik iz jeklarske industrije, ki je imel 390.000 dolar-
trajale po milijone let. V paleozoični dobi naletimo na ostanke živih bitij, o čemer nam pričajo mnogi odltiski v kamenju. Med temi bitji dobimo vrste živali ki so sorodne današnjim vrstam in so tako rekoč predhodnice današnjega živalstva. Terciarna doba je doba razvoja sesalcev, ki so pa bili takrat izredno veliki. Iz te dobe imamo tudi p. ve ostanke raznovrstnega orodja. Čudne živa'i, polptiči na suhem, plazilci v zraku in še bolj čudne rastline (preslice praproti velike kakor drevesa) so znaki tega razdobja. Med tem ko se pojavijo pravi sesalci šele v terciarni dobi, zavlada človek komaj v kvartarni dobi.
Življenje traja na naši zemlji po računih znanega fizika Christiana Hyensa 4284 milijonov let. Kako pa je nastalo življenje? Edini odgovor, ki ga moremo tu dati je: Ničesar zanesljivega ne vemo. Vse je samo domneva. Življenje je večno in prehaja iz enega bitja na dragega.
jev plače (19 5 milijona dinarjev) in Alfred Sloan, predsednik izvršnega odbora General Motors, ki je imel 374.000 dolarjev plače (18.5 milijona dinarjev). Na petem mestu pa je zopet filmska igralka Marlene Dietrich, ki je lani zaslužila na plačah 368.000 dolarjev (18.4 milijona dinarjev).
X Vsako leto 10.000 potresov. V indijskem zemljeslovskem zavodu v Delhiju so v preteklem letu še posebej preučevali potresne nesreče. Raziskovalci, ki so v zvezi z vsemi potresnimi opazovalnicami na svetu, so izračunali, da se zgodi na zemlji 10.000 potresov na leto. Največ jih je na Japonskem, k^er jih imajo vsako leto nad tisoč. Sledi Čile, petem Mala Azija, Perzijski zaliv, Arabska, Bengalska, Sundski otoki in Nova Gvineja. Skoro neznani so potresni sunki v notranjosti Afrike, Avstralije, Brazilije in Azijske Rusije. V Evropi ima Grčija kakšnih 500 potresnih sunkov na leto in je glede potresov na prvem mestu v Evropi. Seveda vsi ti potresi niso veliki. Delhijska statistika je izračunala, da so potresi v zadnjih sto letih na Japonskem i,n Kitajskem porušili 61 srednjih in manjših mest in poleg teh še nekoliko velikih.
X Zakaj ni živih bitij na Marsu in Veneri.
Pred dnevi se je o Londonu ustanovila družba za preučevanje možnosti prometa med p!a-neti. Čisto resni ljudje so se zvezali s sanjači, ki na podlagi nekaterih uspelih poizkusov z raketami v Ameriki t rdi-o verjamejo, da pride kmalu čas, ko bo mogoče prispeti v vesoljni prostor. Kakor mrzla prha je moralo vplivati na te sanjače predavanje, ki ga je imel v istih dneh sloviti angleški zvezdoste-vec James Jeans. V tem predavanju se je učenjak bavil s posebno možnostjo obljude- I ncst.i in naselitve daljnih zvezd, kakor Venere in Marsa. S tema dvema premičnicama se je Jeans bavil zato, ker so tudi mnogi trezni zvezdcslovci bili doslej mišljenja, da bi mogli biti obljudeni ali vsaj primerni za bivanje ljudem podobnih bitij. Z najmodernejšimi pripravami pa so zdaj ponovno ugotovili, da je prostega kisika v ozračju Marsa in Venere neprimerno manj kakor v zemskem ozračju. Če znaša na zemlji ta plast kakšnih deset kilometrov, tedaj bi znašala na Marsu komaj 100 metrov, na Veneri pa še dosti manj, namreč 30 metrov. To nedostajanje prostega kisika pa je po mnenju Jamesa Jeansa eden iz,med dokazov za to, da ne more biti na teh dveh premičnicah nobenega govora o živalih in ljudeh kakor na zemlji. Če dopuščamo možnosti nekega rastlinskega življenja na teh zvezdah, tedaj mora biti to zelo skopo in takšno, da bi nikakor ne moglo privabiti ljudi z zemlje.
X Borba s smrtjo. Na leningrajskem zboru, posvečenem pretoku krvi, 30 pokazali več zanimivih poskusov, ki naj bi dokazali, da je mogoče vrniti mrtvemu telesu življenje. Največji uspeh je dosegel profesor Popov v delavnici vojaške zdravniške visoke šole. Poskuse je delal na mačkah. 30 mačk so zadavili in izmed njih 15 spet obudili z umetnim dihanjem, vbrizgavanjem adrenalina v srčno tkivo in masažo srca. Ena oživljena mačka se je kmalu mirno izprehajala med ljudmi. Pri nekaterih so se pa pojavite hude motnje. Ta je oslepela, ona izgubila oblast nad seboj. Profesor Popov je s pokusi dokazoval, da začasna smrt ne zapusti škodljivih posledic, če srce ni mirovalo nad šest minut in če dihanje ni izostalo nad 16 minut. Če je bila pa začasna smrt daljša, se pojavijo resne poškodbe v osrednjem živčevju, ko žival spet obudimo. Mačka, ki ji je srce trikrat ustavil za eno do dve minuti, živi naprej. Drugi poskusi so dokazali, da vrne izkrvaveli živali pravočasen preto/k krvi življenje. Nekaterim mačkam so izpmustili vso kri in delovanje srca se j« ustavilo. Čez nekaj minut so napravili pretok krvi in masirali srce, pa je mačka oživela.
X številni samomori v Tokiu. Japonska javnost se vedno bolj vznemirja zaradi nrno-žečih se samomorov. V glavnem mestu Tokiu je bilo v letih 1931. do 1935. že 15.633 samomorov. 3299 ljudi je obupalo nad življenjem zaradi bede, 1651 zaradi nesrečne ljubezni, 1325 zaradi družinskih prepirov, 1085 zaradi melanholije in 766 zaradi brezposelnosti. 500 je biilo primerov, ko sta šla zaljubljenca skupaj v smrt. Presenetljivo je, da je največ samomorov na Japonskem med mladino. Dve tretjini samomorilcev sta bili stari 16 do 30 let.
Za smeh i*? kratek čas
PREVEČ BI BILO
A: »Ali morajo člani vašega samskega kluba nlačati denarno globo če se oženijo?«
B: »Ne, to bi bila prehuda ksz-n. sai so že tako dovclj kaznovani. . .«
PRVA SKRB
GAŠPER: »Gospa, že spet mi je vaših pet otrok zlezlo v shrambo krast jabolka.«
URŠA: »Križ bežji, kje je pa šesti!« V GOSTILNI
Gost: »Spet las v juhi, gospod natakar! Ali kuharica tega ne vidi?«
Natakar : »Kako neki. ko jih ima toliko!«
ZNAK PREMOŽNOSTI
Gašper: »Ali je tvoj bodoči tast premožen ?«
Melhior: »Mis'im, da ne posebno. Kadarkoli pridem k njemu, se igrajo otroci za Ijalnico ... «
ZEMLJEPIS
Kjer je radio .doma, tam si nt težavno zapomniti lege tujih mest Zemljepisa se uče učenci s pomočjo radia mnogo laže.
»Kje je Budimpešta?« vpraša učitelj učenca.
»Takoj za Beromiinstrom,« se odreže učenec.
Listnica uredništva
Mozirje. Brez zdravnika ni mogoče zdraviti žolčnih kamnov.
Gladbeck. Izdelava slik je zelo draga in v teh časih je treba varčevati. Pismo pa se morda včasih katero izgubi.
Ptuj. Državna hipotekama banka daje posojila na posestva v trgih in mestih z gotovimi omejitvami. Obrnite se naravnost na banko, da vas pouči.
Otiški vrh. Zal ne moremo sprejeti, ker smo z romani založeni.
Kaj je z delavci za Perzijo. Na zadevna vprašanja odigovarjamo, da ministrstvo za socialno skrbstvo in narodno zdravje še ni dalo pristanka za odlhod naših die^avcev v Perzijo. Vse potrebne podatke bo dal izseljenski referent in jih bomo Objavili.
Avsuat esMiua	^	1<j
G£Mi«0 P BJ IM T
In dnugič je šel Matija na Susjed in z njim tudi fordavaki župnik Ivan Babic. V gradu in pod gradom so se gnetli konjeniki. Še to noč pojde gospod Tahi s četo na Ogrsko. Gospodar susjedigrajski ju je pustil predse. Najprej je prosil Gubec ,po tem pa duhovnik, naj za božjo volja izpusti G jura.
A Tahi je odgovoril mirno:
»Čudim se vama, da zahtevate od mene G jura. Saj ne vem, kje je. Nate, Matija, som se bil gnozno raztljutil, a sem se premislil. Gjur-o je svobodnjak, ne potrebujem ga. V mojem gradu ga ni. Naj se svobodno ženi. Zbogom!«
Kmet in duhovnik »ta se vrnila z žalostnim srcem v Brdo?ec.
t,Ali. se ni gospod zlagal ?« je vprašal kmet.
»Gotavo.«
Tedaj je prišel mimo njiju mladi Andrej Horvat, naignani sdnjga gospe Uršule.
»An-ditfej.« ga je poklical Gubcc, »pojdi sem, moram ti nekaj povedati. To noš pojde Tahi s četo na Ogrsko.«
»Kaj potem?« je vprašal Andrej.
»Teci, kar te neso noge., k Susjedu, Skrijj se v gozd za cesto, po kateri mora priti vojska iz vasi.«
»Zakaj to ?«
»Ali se hočeš maščevati nad Tahi jem?« je vpraša.'. Gubec.
»Stokrat, če je treba,« je vzkliknili Andrej.
»Stori, ka,r sem ti rekei, in ko pride vojska mimo, zakliei iz gozda tele besiede: Mo-gaič, Jana te kliče 1 Dsbfio pasi ako -se bo kdo odzval, Poizvedi, koliko orožnikov je ostalo v gradu, potem pa se vrni kar najhitreje in me poišči v hiši Iiije Gregoriča.«
Andrej je zijal in začudeno gledal nekaj časa Gubca, potem pa je pokimal z glavo in stekel po cesti proti Zaprešiču, Gubec pa se je pas-iovil od župnika in jo zavil" proti botru Iliji. Počasi so tekle nočne ure in tiho govoreč sta seSe'a za mizo Matija in Ilija. Otroci so že davno spali. Že je bila dogorela prva trska, a Katarina je zataknila drugo ter si mela zaspane oči. Zdajci jc zalajal pes, kmeta sta dvignila glavi in nekdo je potrkal na okr.o. Katarina mu jc odprla okno in v sobo je stopil An-•drej ves zaprašen, loveč sapo se je vrgel na klop kakor kamen.
»Govori!« je dejal Matija
»Dajte mi vina!« je za.iečal Andrej, segel po vrču in ga izpraznil <lo dna. »Hvala Bogu, da sem tu. Poslušaj! Prišel sem do Ivanca. Ondi sem zapustil cesto in krenil navkreber. Na polovici brda sem se mora! prerivati ob cesti skozi grmovje in trnje. Poglejte, roke imam vse krvave. Pri cerkvici svetega Martina sem se spustil v klanec, a pozneje sem dospel na drugi breg prav nad cesto, ki drži v Zagr-eb Na drugi strani je stal na brdu grad Susjed z razsvetljenimi okni. Doli v vasi so goreli ognji., okoli njih pa so se gnetli konjeniki. Čul sem, kako so vpili in kleli iin kako .«» žvenketalc sable. Spletal sem na gaber. Naenkrat je zatrobila v gradu trobenta, a za njo deset trobent v vasi. Konjeniki so se zbrali v vrste, sable in sulice so se lesketale v mesečini. Grajska vrata so se odprla in skozi nje je prišla četa. Na čelu je jezdi! debel konjenik z velikim klobukom. To je .bil TahS. Bog naj ga ubije! Za njim so jezdili drugi konjeniki z orožjem, a bilo je tudi dosti pešcev brez orožja, ki so jih vodili pred seboj na vrvici. To so bili naši mladeniči, ki jih j« bil Tahi s silo pognal v vojsko. Uh, grlo rac peče, dajte mi vina!«
»Pij, potem pa pripoveduj dalje,« .ie za-klical Gufeec.
»Nato je krenila,« je nadaljeval Andrej, ko se je okrepčal, — »vsa četa s Tahi jim na cesto proti Zagrebu. Že je bila četa skoro pod menoj. Skril sem se med gabrove veje in zavpH na ves glas: »Gjuro Mogaič,
Jana te kliče!« Nato se je odzval iz čete bolesten .glas: »Jana, moja Jana!« in eden izmed pešoev se jc zgrudil na zemljo.«
»Ha,« je udaril Gubec ljuto s pestjo na ob mizo, »to je G juro, moj G juro!«
»Ne vem, kdo je bil,« je odvrnil Andrej, »a videl sem, kako so pobrali tega človeka in ga vrgli na konja. Dva ali trije so ustrelili proti moji strani. Krogle, hvala Bogu. nisem okusil, cul sem samo, kako so odmevali streli med bregovi. Četa je šla dalje in se umirila. Šel sem v vas in ondi mi je rekel Filipčie. da je v gradu šestdeset orožnikov s puškami in nrnogo topov Nato pa, evo, zdaj sem tu. Ali je to tvoja os veta, Gubec?«
»Čuješ, boter llija,« je vzkliknil Gubec in stisnil pesti, »to jc bil moj Gjmro. Kakor psa so ga odveilli razbojniki. A krvnik Tahi je rekel, da ga nima v gradu. Plemič se je zlagal!«
Tlij.a Gregorič odgovori mirno:
»Ne togoti se, boter Matija. Zdaj vemo, kaj jc treba storiti.«
»Da,« je odvrnil resno, »v imenu božjem., delajmo. Andrej, reci Ivanu Sabovemu, naj pride jutri zjutraj k meni v Stubico, Ti, 3'ija, poznaš svoje ljudi, pojdi v Zaprešič, Stupnik, StenjevcČ in v Trgovino, jaz bom pa delal tam za goro. Ti, Andrej, pa pojdi v Mokrice in reci gospodu Štefanu, da bo čez osem -dni mlaj in da bosta takrat govorila kramp in motika.«
Osem dni je minilo. Tahi je bil bržkone že na Ogrskem. Pokrajina jc bda mirna. Vse se je godilo kakor običajno, vsi so molčali kakor nerrai. »Psi so postajali jagajeta!« je rekel v. šali Peter Bošnjak Petru Petriče-viču, susjedskemu oskrbniku. Prišla je mk-jeva noč. Vas pod Susjedom je bila kakor mrtva, vse je spalo. Tudi v gradu je vse spalo razen čuvaja na gradu m gospe Jelene. Ta je sedela v mali, z modrimi tapetami obloženi sobi za veliko mizo. Na mizi je gorela svetiljka in njena slaba .svetloba je drhtela v polmraeni sobi in čudno obsevala starinsko sliko Dore Arlandove.
Gospa jelena je bila oblečena v belo haljo in imela široko čepico na glavi, ki jo je podpirala ob laket. Njene črne oči so begale po slikani knjigi, ki je ležala pred njo. Sredi te nočne tišine je molila \ ečerno molitev. Zdajci je ustrelil top Gospa Se 'ie zdramila, obledela in skočila pokoncu. Ustrelilo je drugič, tretjič. V vasi so zazvonili zvonovi svetega Martina Jelena se je, začela tresti. Naenkrat je zaslišala kričanje, io hrum. restrašena je skočila k oknu in ga jezno odprla.
•»Gosje!« je zakričala. Strašen prizor se ji je pokazal v mesečnem siju. Vse susjed-sko brdo je bilo polno sulic, kos in pušk. Vpitje in tuljenje sta se razlegali v temno noč. V sobo je pritekel sin Gabriel napol oblečen:
»Mati!« je zavpill obupno, »izgubljeni smo. Kmetje so napadli grad.«
»Naj ga napadejo,« ie zakričala Jelena besno in oči so ji vzplamtcle. «hrani!i se bo na o.«
»To je brezupno,« je odvrnil mladenič, »že razbijajo s sekirami grajska vrata in se plazijjo po lestvah na zid.«
»Naj streljajo s topovi v te pse.« ga je zavrnila Jelena.
»Saj Petričevič in Peter že streljata Vsaka krogla, ki prileti v drhal, jih prevrne deset. a na njihovo mesto stopi sto drugih.«
Močneje so zapeli zvonovi, glasneje so začel: vpiti ljudie. Zdaj so se začeli oglašati samokresi Samo zdai pa zdaj ie še z»-grmel top. Naenkrat se je nekai streslo in sSn® je zabobnelo. Vrata so vlomili, besna množica kmetov se ie vli!« k«kor hudournik v grad. Bled, krvav jc prihitcl v sobo Petričevič.
»Rešite se,« jc zavpil, »inilostljiva gospa, ako vam je življenje ljubo. Kmetje so nam pobili orožnike. Ivan Gušič načelu je množici, Peter Bošnjak je ranjen, Batakoviču, voditelju orožnikov, so odsekali glavo s koso, na stolpu vihra zastava Uršule Henin-gove. Rešite se!«
»Ne,« je odvrnila Jelena tresoča se od to-gote in z ošabnim naglasom, »naj pridejo! Ti, moj sin, in ti, Petričevič. ostanita tukaj!«
Čedalje bolj je poneha val o žvenketanje orožja, zvonovi so utihnili, zdaj pa zdaj je še počila kakšna puška in se slišal krik, a povsod jc hrumelo .ljudsvto kakor morje. Krdelo se je čedalje bolj bližalo, vrata so se odprla, velik oro/jiik jc vstopil s sekiro in se obrnil proti razjarjeni množici, ki je hotela vdreti v sobo. Ljuto je mahal orožnik okoli sebe. Eden, dva. deset kmetov je padlo pod njegovimi udarci1; zdajci je počil samokres in mrtev se je zgrudil zvesti orožnik pred noge Jelene, k' se jc trepetajc oprijela zidu.
»Propadel je Tahi, propadla Tahijcvka!« se je razlegalo po grajskih hodnikih in razjarjena četa kmetov je vdrla v sobe.
»Stojte!« je zavpil nekdo s krepkim glasom. Kmetje so Še umirili. V sobo je stopil Stjepko Gregoriiaoec, gologlav, s krvavo sablo v roki, z njim pa vsa r »zvrneta Urš-u-k Blede oči so se ji iskrile, lica so ji žarela, a ustnice so se ji stiskale.
»Gospa Jelena Tahi jeva.« je začel govoriti razjarjeni Stjepko m obrisal krvavo sablo ob plašč, »privedli smo v ia grad pravo gospodarico Uršulo JIcningovo. Vaše gospod,stvo je minilo.«
»Da, ohola hči Zrinjskega.« je zavpil a Uršula, »štrli smo glavo vražji kači. Ti dvori so spet moji. Zdrava, Dora Ariandova,« se je obrnila proti sliki, »ali vidiš zdaj. da pripovedka 1aie? A vi, dobri ljudje,« jc rekla kmetom, »vzemite, kaT morete jaz ne maram niti trohice tega krvniškega blaga!«
Jelena je stala kakoT ok-smenel-a. samo oči so ji planitelc v žaru besnosti.
»Gospa,« jc dejal Stjcpke. »prišli so pravi gospodarji, a nepravi se morajo izseliti. Petričevič naj povode vas- in vaše sinove svobodno v Zagreb ker jc tudi Stubica že naša. V \ asi vas čaka voz «
Jelena je dvignila glavo in miino rekla: »Gospa Uršula. razbojnjca. tega vam ne pozabim do groba Pripovedka o !>ori «e ilažc. Zapomnite si ntoic besede: zob za zob, jkri za kri do zadnje ka^ljel«
JtAcna ie prijela za roko sina in zaoustila z (»skrbnikom <3rad. kjer so si pod zidoviem kmetic delili Tahi.ievo bogastvo Ko je bila gosf>a- Jele«a že daleč .proč od Susieda. je Se zmerom cula skozi noč vpitje: Propadel jc Tahi!«
IX.
V Mokricab je bilo danes kuj veselo. Gospod podban Ambrož je slavil svoj rojstni dan med rodbinskimi člani in prijatelji, hrvatskimi veljaki in plemiči Tu jc bil njegov sin Stjepko, pravi hribovec, s svojo ženo. nežno, črnooko Marto. Bil je poleg tudi drugi sin Baltazar, slaboten in medel, pa njegova druga žena Dara- MfJijavififcva. Tudi gospa Heningova je prišla- iz Susjedgraaa. kjer je stanovala sama. incd tem ko so ba-| vale njene neomoženc hčere Zofija, Anastazija in Kii t a zaradi večje varnosti v te»i burnem času -pri gospodu Stjcpku GregorJ-janeu v Mokricah Vmes je bilo tudi dosti oddaljenih gostov. Celo iz Zagorja je prišla v veselje sestre Marte ohola in silovita Anka s svojim možem Mrhajlom Konjskim iz Komiiščdjse. ter bogata Kunigunda in njen zakonski mož Mato Kcrečenj iz Turnišča. Poleg teh ie bila tudi tuja gospoda, a vendar sami Hrvatje.
»Kako je to,« je vprašal gvardiian oee Didak svojega soseda Konjskega, »da so se nam kranjski gospod ie danes izneverili? Mokrice stoje na kranjski zemlji in dosnod-je iz Kostanjevice. Turnograda in Krškegn
so prav pred nosom.
-----	tDalje)
Nedelja, 24. januarja: 8: Telovadba za dame in za gospode; (vodil bo prof. Marjan Dobovšek). 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve v Ljubljani; 8.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga': Ali je budizem nevairen nasprotnik krščanstvu. 9: Čas, poročila, spored. 9.15: Citraški koncert ter-ceta »Vesne«. 10: Glasbene slike (plošče). 10.15: Veseli kvartet (oboa fagot, klarinet, rog). 11.15: Ksilofonske solistične točke (plošče). 11.30: Otroška ura: Trije godci — zvočna slika. 12: Kar žalite to dobite (plošče po željah) 13: Čas, spored, obvestila. 13.15: Koncert radijskega orkestra. 16: Fantovska ura: Naše gospodarstvo. 17: Kmetijska ura: Najnevarnejši škodljivec sadnega drevja (Flego Anton). 17.30: Vesel spored za predpustni čas (izvajal bo pevski zbor »Grafike«). 18.30: Za ples in kratek čas (plošče) 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Duhovne in fizične lastnosti Slovanov (profesorica Anka Raketičeva iz Beograda). 19.50: Slovenska ura: dva speva in predigra iz Sattnerjeve kantate »Soči« (sodelovala bosta Roman Petrovčič in profesor Marjan Li-povšek — klavir); o Kanalski dolini bo predaval dr. Luka Kravina. 20.30: Koncert Tr- v boveljskega pevskega okteta. 21.15: Nekaj komorne glasbe (plošče). 21.30: Operna glasba (radijski orkester'. 22: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Waldte>uflovi valčki
Ponedeljek, 25. januarja: 12: Moderni plesni akordi (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13: Čas, spored, obvestila. 13.15: Rapsodije in fantazije (plošče). 14: Vreme, borza. 18: Zdravniška ura (dr. Anton Brecelj). 18.20: Naše koračnice (plošče). 18.30: Slovenska narodna pesem (Fran Marolt). 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30:
Nacionalna ura: Kako je Vuk Karadžič prišel do narodnih pesmi (Višeslava čuričiče/a iz Beograda). 19.50: Zanimivosti. 20: Sinfo-ničan koncert skladb Emila Adamiča .(prenos iz Filharmonije). 22: čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Narodne pesmi
Torek, 26. januarja 11: Šolska ura: Be'o-krajinske otroške pesmi in pastirski, običaji (Božo Račič). 12: Pisano polje (p".oščs>. 12.45: Vreme, poroči'a. 13: Čas, spored, obvestila. 13.15: Kozaške pesmi (plošče). 14: Vreme, borza. 18: Pestri zvoki (radijski orkester). 18.40: O nastajanju korana (Fran Terseglav) 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Glasbena društva v Sloveniji od začetka 18 stoletja do danes (Škerjanc iz Ljubljane) 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20: Lahka klavirska glasba (plošče). 20.15: Kleist: Razbu vrč— vesela igra (člani radijske igralske družine). 21.30: Schubertove skladbe (plošče). 22: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Glasbene malenkosti (radijski orkester).
Sreda, 27. januarja: 12: Harmonisti, reve-lerji in drugi taki pevci (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13: Čas, spored, obvesiila. 13.15: Vesel opoldanski koncert (radijski orkester*. 14: Vreme, borza. 18: Mladinska ura: Pota moderne fizike (profesor Miroslav Adlešič); 18.40: Slovenski gorski vodniki .(dr. Mrak). 19: Čas, vreme, po.oči'a, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Mest rovičevi herojsko-epski ženski liki (Branko Mašič iz Zagreba). 19.50: Šahovski količek. 20: Ura lahke glasbe: Pilihov duet harmonik. 21: Iz Puccinijevih opor (radijski o.ke-ster). 21.45: Čas, vreme, poročila, spored. 22: Esperantska prireditev: Cankarjev večer.
Četrtek, 28. januarja: 12: Uverti-e (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13: Čas, spored, obvestila. 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče
MALI OGLASI
HRANILNE KNJIŽICE
vseh denarnih zavodov kupimo. Gotovina ta-koj. Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40.
Šivalni stroji in- dvokolesa
(bicikli) vseh znamk in vrst po najnižjih ce nah na hranilne knjižice vseh za vodo/ pro dajamo dokler zaloga traja. Zahtevajte ce nik na upravo pod šifro »Za'oga«.
Pozor, čevljarji!
Čevljarske šivalne stroje raznv'i znamk in vrst, rabljene in nove, dobite najceneje na hranilne knjižice vseh zavodov. Zahtevajte cenik na upravo pod šifro »Za'oga«. Leo Lok-ner, Ljubno Sav. dolina.
VSI, KI TRPITE
NA KURJIH OČESIH
trdi koži in zaraslih nohtih pridite, da Vam jih s koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30, ob nedeljah in praznikih od 7.30 do 12. V kopališču hotela »Slon«, Frančiškanska 3.
Na vsa zimska oblačila dajemo
15 do 20% popusta. PRESKER Sv. Petra cesta 14.
Nove vloge	Din 50,000.000 —
Oproščene vloge, prenešene na nov račun « 60,000.000.— Skupno stanje novih vlog	Din 110,000.000.—.
Nove vloge vsak čas izplačljive.
OBRESTNA MERA DO 5%.
Za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska.
(plošče po željah). 14: Vreme, borza. 18: Pester spored (radijski orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19: čas, vreme, poročila, sipored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Savsz Sokola kraljevine Jugoslavije. 19.50: Zabaven prizor-čeik. 20: Akadamski pevski kvintet. 20.45: Koncert na vvurliških orglah (plošče). 21: Francoska ura (radijski orkester). 22:'čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Vesel konec
Petek, 29. januarja: 11: Šolska ura: Naš mladinski pisate'j Emil Adamič (Drago Su-pančič). 12: Veselih pesmic pestra vrata (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13: Čas, spored, obvestila. 13.15: Domači zvoki (Kmečki trio in Svetozar Banovec). 14: Vreme borza. 18: Ženska ura: Družina in šola. -18.20: Oi kes ter balalajk (plošče). 18.40: Francoščina (cj.\ Stanko Loben). 19: čas, vreme, poročila, spored, obve=iti'a. 19.30: Nacionalna ura: Sveti Sava (dir. Moča Stojkov iz Beo^rfJia) 19.50: Zanimivosti 20: Ciganski napevi od b'isu in daleč (plošče). 20.30: Rezerviramo za prenos. 21.30: Schumrmn: Karnevalska sv/ta op. 9 (plošče). 22: čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Nekaj naših pesmic (plošče). 22.30: Angleške plošče.
Sobota. 30 januarja: 12: Drui^a z? drugo plošče hitijo. 12.45: Vreme, poročila 13: Čas, snored, obvestila. 13.15: Druga za drugo plošče hitijo. 14: Vreme. 18: Za delopust. 18.40: O relativnostni teoriji (profesor Miroslav Adlešič). 19: Čas. vreme, poroči'a, ' spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: 90-Wr>;ca iTver>ib» orve naše opere (iz Zagreba*. 19.50: Pregled sporeda. 20: O zunanji po iti-ki (dr. Alojzij Kuhar). 20.20: Na Trš':i gori — vesela igra s petjem 1 godbo (snisila Metka Bučar j o va godbo zložil DanPo Bučar; igrsiM bodo člani radijske dramske družine sodelovali pa radijski o-kester, Fsntje na vasi in harmonikar Stanko; vmes plošče) 22-Čas, vreme, poročila, sporei
Darilo za vsako priliko za Din 25,-
in to:
1 kom toiletnega mila; 1 kom mila za britje; 1 steklenico kolonske vode; 1 kom. zobne kreme; 1 glavnik; 1 kom vaseline. 1 kom šampon:
1 zobno ščetko vpošliite v znamkah ali po položnici štev. 13285 na naš naslov in mi Vam poštno obratno franeo pošljemo.
Se priporoča
FOTO-PARFUMERIIA IN GALANTERIJA
LOJZE ŠMUC
LJUBLJANA	Aleksandrova cesta 8.
noucsn s»rn „M
St. 62.300 Anier-ura Pravi Švicar. -tr.^J. Dobra kvaltita, lep k r o m i r a n okrov S pl meno starancljo
Din 49.50
St. 62.301 Ista z asvetlenm' kazalci ln Številčnico
(Radium) Din 59.50
Zahtevajte cen k. fci ga vam pošlje zastonj ln poštnine prosto
Ljubljana 6
Lastna protokulirana tovarn« ur v Švici.
Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnikar.
Urejuje Filip Omladič.
Za Narodno tiskarno Fran Jeran.