NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski V Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. V središču Ptuj • Mladinski hotel Kurent-prostor za migrante? O Strani 4 in 5 Politika Gornja Radgona • Ogorčenje zaradi oprostilne sodbe Popovu O Stran 8 Ptuj, torek, 19. januarja 2016 letnik LXIX • št. 5 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si IStajerskitednik I — Stajerskitednik Kronika Slovenija • V sumljivih pošiljkah od moke do iztrebkov O Stran 7 Izobraževanje Ptuj • Okrogla miza o pasteh mladostništva O Stran 10 Društva Majšperk • Kdaj je za članarino treba izdati račun in kdaj ne O Stran 17 Šport Strelstvo • Kevin Venta novi državni rekorder O Stran 11 Štajerski TEDNIH Kidričevo • Več kot 200 protestnikov izžvižgalo Šefica Jasen in glasen NE Kidričani so v petek, 15. januarja, državnemu sekretarju Boštjanu Šefitujn ministrici za notranje zadeve Vesni Gy6rk6s Žnidar sporočili, da sta »gotova«ter da naj migrante nastanita v Stožicah^alilcahkarievem domu, ne v skladiščnih prostorih Slovenske vojske v Kidričevem. Žal bo čas pokazal, kdo jetrntof«: slovenska politika, Evropska unija, slovenski narod, evropska kultura...? Strani 2 in 3. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8° 98,2° I0473 www.radio-pl-uj.si 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 19. januarja 2016 Kidričevo • Več kot 200 protestnikov izžvižgalo Šefica Žvižgi, himna, slovenske zastave -migrantskemu centru Kidričani so v petek, 15. januarja, državnemu sekretarju Boštjanu Šeficu in ministrici za notranje zadeve Vesni Gyorkos Žnidar sporočili, da sta »gotova« ter da naj migrante nastanita v Stožicah ali Cankarjevem domu, ne v skladiščnih prostorih Slovenske vojske v Kidričevem. V petek opoldne naj bi se Boštjan Šefic sestal z županom Kidričevega Antonom Le-skovarjem glede begunskega centra v Kidričevem. Državni sekretar je v dvorec Sternthal prišel pred dogovorjeno uro in se tako izognil protestni-kom, ki so se začeli zbirati nekaj pred 12. Nosili so slovenske zastave in glasno soglašali, da si begunskega centra v Kidričevem ne želijo. Tako je Anton Podvršek dejal, da na protestu sodeluje, ker sporoča, da center v Kidričevo ne sodi: »Kar berem na spletu in v drugih medijih o dogodkih v Kolnu in sedaj še v Salzburgu, je zastrašujoče. Bojim se za svoje vnuke!« Med zbranimi več kot 200 protestniki je bila tudi Kidričanka Fanika Murato: »Sami smo majhni, vemo, v kakšnem stanju živijo naši otroci, naši ljudje, tri četrtine jih živi na robu bede ... Ne vem, zakaj bi morali skrbeti še za druge. Namesto da Amerika in druge velesile v te države pošiljajo orožje, naj jim raje pošljejo kruha in mleka za otroke.« Uvodnik Strah s prevelikimi očmi? Marsikaj lahko očitamo slovenskim politikom, nekaj pa jim je vendarle treba priznati: znajo nas poenotiti. Ko je videti najbolj brezizhodno, državljani po zaslugi »tistih tam v Ljubljani« naenkrat postanemo složni. In skupaj nastopimo proti neumnostim, kijih naši oblastniki počnejo. Poenotimo se v tem, da smo soglasno - proti njim. Karkoli že bi danes želeli prebrati na drugi strani Štajerskega tednika levo spodaj, dejstvo je, da so osrednja tema vseh pogovorov na našem koncu begunci. Z vsemi brezštevilnimi govoricami, ki se okrog tega spletajo na osnovi bolj ali manj zanesljivih virov informacij, ki so največkrat le govorice. Res pa je, da se žal vse prevečkrat čez čas pokažejo za resnične. Dokončno dejstvo očitno je, da bomo begunce dobili. »Svoje« begunce. Tiste namreč, ki smo jih tako pridno popisovali, ko so vstopali v Evropsko unijo. Medtem ko so jih južni sosedje popisali nekaj deset, ostale pa brez slabe vesti in s škodoželjnim nasmeškom šibali na slovensko mejo, smo mi domačo nalogo vzeli resno. Upoštevali smo bruseljske učitelje in jih registrirali več sto tisoč Ta skrbnost se nam bo sedaj maščevala, ko bodo begunce vračali tja, kjer so bili najprej popisani ob sprejemu v Evropo. In tisti na jugu se nam bodo spetprivoščljivo smejali... Kam jih bomo namestili? Oblast je, po govoricah sodeč, našla rešitev: večino v kidričevsko šumo, enih par pa v mladinski hotel Kurent. Ti slednji se bodo sredi mesta krasno asimilirali, saj bodo imeli vse pri roki: nekaj kafičev, da ne bodo žejni, balkansko kuhinjo z žarom, zla tarja, da se bodo polepšali, m edije, da bomo pisali srce parajoče zgodbe o njih, park ir išče z neosvetljenimi kotički za kolnsko silvestrovanje... Ni vrag, da ne bo za primerno asim ilacijo poskrbljeno tudi v Kidričevem. Ni je ograje, ki seje ne bi dalo prerezati, preplezati, podplezati... in spoznati lepote spodnjepodravskega podeželja ter vse skrite kotičke kidričevskih šum. Strah, ki ima prevelike oči? Resnično upam, daje samo to. Jože Šmigoc V ♦»ÍWfUMBtfc Foto: Črtomir Goznik Odločen NE migrantskemu centru je bil jasen in glasen... Čuš: »Migrante naj sprejmeta Šefic in Cerar« Protesta se je udeležil tudi poslanec Andrej Čuš, ki je na družbenem omrežju prvi razkril novico, da ministrstvo premleva možnost o migrant-skem centru na tem območju: »Nasprotujem migrantskemu centru s 4000 migranti, ki jih je Nemčija zavrnila in jih sedaj vrača. Tovrstni centri ne sodijo na naša tla.« Na vprašanje, kam pa centri sodijo, je odgovoril: »Migrante naj sprejmejo tisti, ki so odgovorni za nepripravljenost Slovenije, Šefic in Cerar. Danes pa pripravljamo gasilske akcije, ki so neučinkovite.« Z nastanitvijo 4000 migran-tov se ne strinja niti ptujska območna organizacija Socialnih demokratov. Kot so sporo- Foto: Črtomir Goznik Poslanec Andrej Cuš, ki je na družbenem omrežju prvi razkril novico, da ministrstvo razmišlja o migrantskem centru na tem območju. čili, namera ministrstva glede vzpostavitve nastanitvenih centrov za več tisoč migrantov ni najboljša, saj pomeni geto-izacijo, zato predlagajo, če ni drugih možnosti, razpršeno nameščanje migrantov: »Izku- Foto: Črtomir Goznik Državni sekretar Boštjan Sefic se je v petek v dvorcu Sternthal za zaprtimi vrati pogovarjal z županoma Kidričevega in Hajdine. Protestniki so sklenili živo verigo šnje držav, kjer je integracija uspešna, namreč kažejo, da se manjše skupine ljudi lažje integrirajo. Nastanitev kar 4000 ljudi je lahko v tem okolju problematična, saj je to število nesorazmerno s številom prebivalcev v tej občini, to je 6500. Razlike v kulturi, navadah in vrednostnem sistemu so enostavno prevelike in jih taka koncentracija na enem mestu le še krepi.« Tudi v Kidričevem postavili ograjo Dve uri in pol so protestniki na mrzlem vetru in pri treh stopinjah Celzija čakali, da bi slišali odločitev Šefica. Ploskali so, sklenili so roke in se povezali v živo verigo oziroma ograjo okrog občinske stavbe, odmevala je pesem »Slovenija junaška, svobodna bodeš ti!«, tudi himno je bilo mogoče slišati iz več sto grl. S čakanjem se je stopnjevala tudi nestrpnost. Tako so zbrani Kidričani in Hajdinčani po končanem sestanku Šefica, ko je izstopil iz dvorca, najprej glasno izžvižgali, mu namenili vrsto žaljivk in zmerljivk, te pa so se stopnjevale, ko so protestniki uvideli, da jih Šefic ne bo niti nagovoril. Ta je namreč v spremstvu policistov takoj odšel do avtomobila. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radiotednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Doki (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR,vpetek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5.2013). torek • 12. januarja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 3 jasen in glasen NE oziroma ograjo okrog občinske stavbe. Zbrane sta nagovorila župana Hajdine Stanislav Glažar in Kidričevega Anton Leskovar. Slednji je poudaril, da je dobil zagotovilo državnega sekretarja, da bo pri izbiri lokacije upošteval mnenje občine. Ob tem pa je Leskovar napovedal, da če odločnega NE na ministrstvu ne bodo upoštevali, bodo zaostrili aktivnosti. »Z županom Glažar-jem bova sodelovala pri aktivnostih, da preprečimo vzposta- vitev centra. Niti ene pozitivne stvari ni, ki bi govorila v korist tukajšnji postavitvi centra. Zavedamo se težke situacije, vendar pa mi nismo obmejna občina,« je še dodal Leskovar. Odločitev o centru v Kidričevem znana v nekaj tednih Pred odhodom je Šefic novinarjem priznal, da nobena lokalna skupnost ni navdušena nad idejo o vzpostavitvi centra za migrante: »Tudi razumemo skrb državljank in državljanov, še posebej po zadnjih dogodkih v Avstriji in Nemčiji.« Poudaril pa je, da ima Slovenija nekatere obveze v okviru Evropske unije, ki jih mora izpolniti, zato sedaj iščejo nove lokacije, saj jim z nekaterimi obstoječimi potečejo pogodbe. »Ko moraš ukrepati, je treba sprejeti najboljše možne odločitve. Ne morem pa izreči jasnega NE ali DA glede Kidričevega; tukajšnje skladišče je zgolj ena izmed opcij za ureditev centra za migrante. Analize o (ne) primernosti bodo opravljene v naslednjem tednu, nato jih bo treba preučiti, tako da naj bi bila odločitev znana v nekaj tednih,« je še povedal Šefic. Mojca Vtič Prebivalcem Kidričevega in okolice je prekipelo ... Domačini so ogorčeni Vest o tem, da naj bi v vojaških objektih tik ob naselju Kidričevo namestili okoli 4000 migrantov, je domačine spravila na noge, saj temu odločno nasprotujejo. Slutili so, da se nekaj dogaja, saj so že pred dvema mesecema opazili povečan promet vojaških vozil, ki so iz skladišč nekaj odvažala, nad dosedanjo žično ograjo pa so dodatno namestili bodečo žico. Foto: M. Ozmec Janez Bombek, Njiverce: »Sem eden starejših Kidričanov in nisem nacionalist, a to, kar z begunci počenja in načrtuje naša vlada, me vedno bolj moti in bega. Ne vem, zakaj nas o svojih odločitvah v zvezi s to problematiko ne obveščajo. Tu so zelo zgrešili, saj sem prepričan, da ga ni občana, ki bi se strinjal s tem, da bi se ta naš mali in mirni kraj kar čez noč povečal za blizu 4000 tujih državljanov. To je nedopustno in tudi drugače enostavno neizvedljivo. Mislim, da bi na ta račun morda lahko pridobili tudi kaj sredstev EU, a v končni fazi bi vse skupaj ostalo le na plečih nas, navadnih občanov.« Foto: M. Ozmec Majda Podgoršek, Kidričevo: »Tudi jaz sem prišla sem pred občino, saj odločno protestiram proti temu, da bi prišli migranti v naš kraj. Mislim, da ga ni sokrajana, ki bi si jih želel v nekdanji vojašnici, kot se govori, in to kar nekaj tisoč. Kam bi jih sploh dali?! Poleg tega naj naša vlada najprej poskrbi za svoje lačne državljane, poznam jih kar nekaj, ki se komaj preživljajo in nimajo niti kaj jesti, a jim ne pomagajo. Če ne bi bilo Rdečega križa in Karitas, bi lahko pomrli, nihče se jih ne bi usmilil. Žalostno, res žalostno. Naj najprej poskrbijo za svoje, če jim je kaj do njih.« . Foto: M. Ozmec Dragica Štumberger, Kidričevo: »Tujcev in brezdomcev v naši občini res ne potrebujemo. Kaj sploh dopuščajo, da tako množično okupirajo celo Evropo in naše kraje! Lepo se je pokazalo, da je med njimi več ekonomskih migrantov, torej takih, ki iščejo samo boljše življenje, kot tistih, ki dejansko bežijo pred vojno. Mi v blokih se bojimo, kaj bi se lahko zgodilo, če bi jih res namestili v nekdanjo vojašnico tik ob naselju, saj stanovanjski bloki niso ograjeni. Sicer pa imamo v Kidričevem dovolj že eno taborišče, ne potrebujemo in ne bomo dovolili še enega. Morajo upoštevati voljo krajanov, saj so naši strahovi upravičeni.« Foto: M. Ozmec Franc Šalamun, Kidričevo: »Kot podjetnik sem odločno proti temu, da bi v tako malem kraju, kot je naš, namestili okoli 4000 tujcev. Vsak, ki o tem resno razmišlja, bo prišel do podobnega zaključka, saj je to za občino Kidričevo tudi logistično prevelika in nedopustna obremenitev. Poleg tega menim, da bi morala Evropska unija problematiko z migranti reševati na njenem izvoru, ne pa da jo poskuša gasiti s takimi nedopustnimi potezami. Če bi jih kljub nasprotovanju krajanov poskušali namestiti, se bojim, da se z mirnimi protesti ne bomo zadovoljili.« Foto: M. Ozmec Boris Bavdek, Apače »Moti me predvsem sam način sprejemanja tako pomembnih, morda celo usodnih odločitev. Ker smo pač na robu države, ker smo za oblast le marginalci, nas že tako in tako malo upoštevajo, saj vse pomembne odločitve sprejemajo v prestolnici. Nisem odločno proti, saj vem, da gre za beg pred vojnimi žarišči, da si mnogi rešujejo le svoja življenja; pa tudi ZA nisem povsem. A voljo ljudstva bodo v tem primeru vendarle morali upoštevati, saj smo menda še zmeraj demokratična država; noja, vsaj naj bi bili, mar ne?!« Janez Štumberger, Gerečja vas »V naši vasi so prve hiše oddaljene le nekaj sto metrov od vojaških objektov, kamor naj bi namestili begunce, zato si ne moremo predstavljati, da bi vanje namestili kar 4000 ljudi. Ne vem, kako si lahko oblast kaj takega sploh dovoli! Če smo vsi proti temu, nas nihče ne more prisiliti, da bi se s tem strinjali. To v nobenem primeru ne bi bilo dobro ne za Gerečjo vas, ne za Kidričevo in prepričan sem, da ne za nobeno od okoliških vasi.« -OM 4 Štajerski TEDNIK Kultura, izobraževanje torek • 19. januarja 2016 Ptuj • Zakaj je moralo ugasniti delovanje mladinskega hotela in šolskega doma Kurent Nezdružljivost dejavnosti, poslovna Mladinsko prenočišče (MP) Kurent v poslovnem centru Drava na Osojnikovi cesti na Ptuju je v začetku leta zaprlo svoja vrata. Kurent je od veniji deluje 24 CŠOD-jevih domov. Dva izmed teh sta do nedavnega bila tudi na območju mestne občine (MO) Ptuj: Kurent na Ptuju in Štrk Zakaj je tako, smo poizvedovali na več naslovih. Vršilka dolžnosti (v. d.) direktorice CŠOD Alenka Kovšca je pojasnila, da so razlogi za zaprtje poslovne narave. »Povpraševanje šol za izvedbo javnega programa je upadlo. Podatki iz razpisa 2015/16 kažejo, da se je za izvedbo programa odločilo le še 13 šol za polni teden (od ponujenih 38 terminov). V primerjavi z letom 2014 se je celo poletje 2015 zniževalo tudi število tržnih gostov,« je dodala Kovšca. Lastnika skoraj tisoč kvadratnih metrov prostorov, v katerih je posloval Kurent, sta MO Ptuj in šolsko ministrstvo. Občina ima v lasti približno tretjino, država pa dve tretjini Nočitve v MO Ptuj 2006-2015 MO Ptuj o zaprtju CŠOD Kako komentirate potezo vodstva CŠOD, ki se je odločilo MP Kurent zapreti? Kaj to po vašem mnenju pomeni za turistično ponudbo Ptuja? »Predlog odpovedi pogodbe CŠOD je enostranski in postavlja MO Ptuj pred dejstvo sporazumne odpovedi pogodbe v zelo kratkem roku. MO Ptuj si je stalno prizadevala za krepitev sodelovanja in razvoj dejavnosti. V letu 2015 smo ponujali predloge, ki so bili še pred pol leta za vodstvo CŠOD sprejemljivi. Očitno nadaljnje sodelovanje ne bo možno, zato iščemo rešitve v smeri ohranjanja dejavnosti mladinskega prenočišča z drugimi partnerji. Kapacitete mladinskih prenočišč na Ptuju ne želimo zmanjševati.« Kaj bo MO Ptuj v prihodnje s prostori na Osojnikovi cesti, v katerih je doslej posloval MP Kurent? Ali že imate potencialnega najemnika (tudi za katero drugo dejavnost) ali boste morebiti sami v okviru katerega javnega zavoda, kjer je ustanoviteljica MO Ptuj, odprli mladinska prenočišča? »Prizadevamo si za ohranjanje dejavnosti mladinskih prenočišč na tej lokaciji. O možnih načinih se bomo dogovarjali z ministrstvom za izobraževanje, ki je dvotretjinski lastnik nepremičnine.« Leto Št. vseh nočitev Od tega v hostlih 2006 90.903 4.985 2007 115.569 8.334 2008 156.478 10.117 2009 143.231 9.128 2010 134.247 7.206 2011 141.117 6.572 2012 138.391 9.642 2013 129.732 7.112 2014 130.744 7.854 2015 vsaj 137.000* - *Podatek še ni dokončen. nepremičnine. CŠOD je prostore od leta 2003 uporabljal kot najemnik in upravitelj. Najemno razmerje je bilo za nedoločen čas sklenjeno z MO Ptuj. Dogovorjena najemnina je znašala 700 evrov mesečno. CŠOD občini najemnine v skladu s pogodbo ni plačeval v denarju, temveč se je ta poračunavala z vlaganji v prostore. Delež nepremičnine, ki je v lasti države, je slednja CŠOD-ju leta 2003 predala v brezplačno upravljanje. Ptujčani so prepričani, da je Kurent beležil dober obisk in da je vsa leta tudi dobro posloval. Bil je član zveze hostlov Slovenije, gostil je popotnike praktično z vseh celin in iz različnih držav. Gornja Radgona • Pomurski sejem z dodatno prireditvijo Prihaja Medical - sejem sodobne medicine Čeprav večjih projektov na letošnjih sejemskih prireditvah ni predvidenih, predsednik uprave Pomurskega sejma (PS) Janez Erjavec z optimizmom in novimi idejami napoveduje šest sejemskih dogodkov v štirih terminih. Seveda je njegov optimizem upravičen, saj organizator dodaja nov sejem, že lanskih pet z več kot 2250 razstavljavci iz 30 držav pa je PS navrglo 2 milijona prihodkov, kar je izjemen finančni pokazatelj. Predsednica Združenja proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov Slovenije Slo-Med Mojca Šimnic Soline je na tiskovni konferenci predstavila sejem Medical, ki bo na sejmišču v Gornji Radgoni od 14. do 16. aprila. Sejem sodobne medicine bo še zlasti pomemben za vse proizvajalce in distributerje medicinskih pripomočkov, ki bo temeljil na dialogu med bolniki, industrijo in stroko, namenjen bo hkrati strokovni in laični javnosti. Letošnja sejemska dejavnost se bo sicer začela že konec marca, s Pomladnim sejmom (31. 3.-2. 4.), ki povezuje gradbeništvo, energetiko, komunalo in obrt. V enakem terminu bo pripravljen 3. sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega sloga - Green. Tradicionalna svežost se znova obeta na največjem in najstarejšem sejmu, že 54. mednarodni kmetijsko-živilski prireditvi Agra (20.-28. 8.), ki bo tako kot v preteklosti posebno pozornost namenila Predstavnika Pomurskega sejma Miran Mate (levo) in Janez Erjavec sta predstavila letošnja dogajanja na sejmišču v Gornji Radgoni sejmu embalaže, tehnike pakiranja in logistike (INPAK). Po letu dni premora se v prostore gornjeradgonskega sejmišča vrača sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja - Sobra (22.-24. 9). V šesti izdaji bo predstavil novo opremo in storitve, ki jih pri svoji dejavnosti potrebujejo vojska, civilna zaščita, policija, gasilci in druge sorodne organizacije. V sklopu sejemskega dogajanja bo, kot že običajno, potekalo mednarodno ocenjevanje kakovosti PS. Ob odprtem razpisu Slovenski oskar za embalažo bodo preostala ocenjevanja (meso, mleko, brezalkoholne pijače, vino, med in kmetijska mehanizacija) izvedena pod okriljem sejma Agra. NŠ kurent : MLADINSKO PRINOČliČI «J Vir: TIC Ptuj Kovšca o tem, da dom za šolarje in hostel ne moreta biti pod isto streho V MP Kurent s 53 ležišči in velikim družabnim prostorom za okrog 120 ljudi so bili trije zaposleni: receptorka, čistilka in kuharica, delno pa še upravnik in pedagoški vodja. Kot je povedala v. d. direktorice Ko-všca, so zaradi izvajanja dejavnosti mladinskega prenočišča (hostla) preko študentskega servisa zaposlovali tudi študente. Drugi domovi po Sloveniji, s podobno kapaciteto, kot je bil ptujski, imajo enkrat več zaposlenih (npr. šest ali MP Kurent je na seznamu MNZ (september 2015) predviden za lokacijo Ali se je iz tega razloga moral v minulih dneh tako na hitro izprazniti in sedem). Kovšca je potrdila, da to deloma drži. Kot nam je uspelo razbrati iz njenih pojasnil, naj bi bil izvirni greh, zaradi katerega je moral Kurent ugasniti, v tem, da je pod eno streho združeval dve dejavnosti. Prva sodi pod okrilje in v pristojnost CŠOD (šolske skupine), druga dejavnost je bil mladinski hotel oziroma prenočišča za mlade (hostel). Ker se dejavnost hostla ne pokriva iz javnih sredstev (ne gre za javni program), tudi ni bilo denarja za več redno zaposlenih. Kot tržna dejavnost pa očitno ni prinašal dovolj prihodka. »MP Kurent je bil edini tovrstni dom CŠOD. Eden od razlogov za slab poslovni rezultat je prav gotovo nezdružljivost obeh dejavnosti: programa šole v nara- vi in hostla. Odločitev o takšni organizaciji je padla že v času ustanovitve MP Kurent. CŠOD je vztrajno poskušal to razmejiti oz. dejavnost hostla ukiniti. O tem smo imeli vsaj štirikrat razgovore z obema županoma. Občina je pri ohranitvi hostla vztrajala. To je še dodatno doprineslo k slabemu poslovnemu rezultatu, saj smo morali plačevati zunanje zaposlene. Lani se je povpraševanje ponovno zmanjšalo in bili smo pred odločitvijo, kako naprej. Če upoštevamo vse stroške, je bil poslovni rezultat negativen že v letu 2014. Zaradi neposlu-ha za naše predloge je nato vsa odgovornost za slab poslovni rezultat padla na naša ramena (CŠOD). V 2015 se je negativni trend nadaljeval. Upad prihod- Peter Pribožič, predsednik Turističnega društva Ptuj »Za Ptuj bi bila izguba MP Kurent velika škoda. Razvoj turizma je neposredno povezan z nočitvenimi kapacitetami. Pri vsej izjemni kulturni dediščini ter zgodovinski danosti, ki sta zanimivi za vse generacije in še posebej za mlade, ki jim mladinska prenočišča omogočajo cenejše bivanje, je res škoda, da bi to možnost na Ptuju izpustili. Omogočanje mladim obiskovalcem, da spoznajo Ptuj in okolico, je dolgoročna naložba tudi za potencialne bodoče obiskovalce mesta. Torej bi morali na Ptuju skupaj s CŠOD oz. potencialnim drugim partnerjem najti rešitev za ohranitev obstoječih kapacitet mladinskih prenočišč.« MG Foto: NS torek • 19. januarja 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 izguba ali prostor za migrante? leta 2003 deloval v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki je formiran pod okriljem vlade oz. šolskega ministrstva. V Slov Spuhlji. A vrata Kurenta so od začetka tega leta zaprta. Ob vrhuncu turistične sezone zasedenost niti 60-odstotna Ptujski mestni svetniki se bodo na januarski seji seznanili s podatki s področja turizma, ki jih je MO Ptuj zbrala za potrebe ustanovitve zavoda za turizem. V MO Ptuj je registriranih 1.365 ležišč oziroma 499 sob v različnih nastanitvenih kategorijah. Ponudniki beležijo vrhunec turistične sezone v juniju, juliju in avgustu, ko je zasedenost nočitve-nih kapacitet od 30- do 60-odstotna. Največ nočitev je v avgustu. Po podatkih iz leta 2014 v prvem četrtletju turistične nastanitve ne dosegajo niti 20-odstotne zasedenosti. Kljub največjemu festivalskemu dogodku na Ptuju (Kurentova-nje) je zasedenost v februarju in marcu samo 17- oziroma 18-odstotna. Ptuj letno obišče do 60.000 turistov, ki prenočijo. Ta skupina turistov na Ptuju povprečno ostane 2,6 dneva. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je v letu 2014 na Ptuju zabeležil 48.000 obiskovalcev, od tega največ na ptujskem gradu (40.600) in v Miheličevi galeriji (4.200). Foto: Črtomir Goznik namestitvenega centra za migrante - z možnostjo nastanitve do 50 oseb. zapreti? kov na javni službi in tržni dejavnosti je okrog 30-odstoten. Kljub večkratnim poskusom najti boljšo rešitev je sledila poslovna odločitev: da dejavnost na MP Kurent zaradi negativnega trenda povpraševanja in negativnega poslovnega rezultata ukinemo,« so za naš časopis povedali v vodstvu CŠOD in dodali, da je bila MO Ptuj edino območje v Sloveniji, kjer sta v eni občini delovala dva njihova domova. »V Spuhlji pri Ptuju deluje OE Štrk, kjer bomo še naprej izvajali dejavnost CŠOD. Ne podpiramo pa odločitve, da se ponovno vzpostavi sistem hostla, saj je ta dejavnost s programskimi cilji in razvojem CŠOD nezdružljiva.« Otroci bodo Ptuj spoznavali v času bivanja v Štrku Kaj bo z zaposlenimi in inventarjem? »Zaposleni bodo dobili ponudbo novega delovnega mesta. Dogovor o inventarju bo še predmet razgovorov med ministrstvom za izobraževanje in MO Ptuj.« Kljub uradnemu odgovoru, da o inventarju še ni določeno, kam ga bodo dali, naj bi ga po naših neuradnih informacijah že odpeljali. Prav tako smo pridobili podatek, da naj bi vodstvo CŠOD skupine šolarjev (šola v naravi) že nekaj časa namesto na Ptuj usmerjalo na druge lokacije. Alenka Kovšca: »Drži. Po odločitvi sveta zavoda, da ukinemo MP Kurent, smo začeli preusmerjati skupine gostov in šol v druge domove. Pred to odločitvijo smo še izvajali dejavnost na MP Kurent in se brezuspešno dogovarjali o možnih rešitvah. Ptuj je za nas in šole prav gotovo zelo zanimivo mesto. Še naprej bomo izvajali oglede in program na Ptuju preko tržne dejavnosti in dejavnosti šole v naravi na OE Štrk.« MO Ptuj: »Šlo je za dobro kombinacijo« V nasprotju z vodstvom CŠOD, kjer so prepričani, da njihov dom za potrebe vzgoj-no-izobraževalne dejavnosti in mladinski hotel oz. hostel ne moreta poslovati v istih prostorih, so na MO Ptuj drugačnega mnenja: »Ugotavljamo, da je bila kombinacija obšolskih dejavnosti in dejavnosti mladinskega prenočišča dobra kombinacija, ki bi se lahko programsko in marketinško nadgrajevala. Tukaj žal nimamo enakih stališč.« Število gostov v MP Kurent Ptuj in OE Štrk Spuhlja ■Leto Kurent I Štrk I 2011 2.037 2.439 2012 1.891 2.378 2013 1.351 2.474 2014 1.973 2.617 Vir: poslovno poročilo CŠOD Za šole v naravi tri milijone evrov CŠOD, ki v Sloveniji upravlja 24 oz. po novem s 23 domov za šolske in obšolske dejavnosti, letno posluje s prihodki v višini 10,3 milijona evrov (2014). 8,3 milijona evrov znašajo prihodki iz opravljanja javne službe (šole v naravi in druge podobne dejavnosti). Večino denarja za delovanje zavoda, to je 5,2 milijona evrov, z neposrednimi transferji zagotavlja ministrstvo za izobraževanje. Trije milijoni evrov se v CŠOD-jevo blagajno stečejo na račun izvajanja dejavnosti šole v naravi (kot javne službe), ki jo sicer plačajo starši otrok. Dejavnost velikokrat sofinancirajo tudi lokalne skupnosti: nekatere generalno za vse učence svojih osnovnih šol, nekatere pa samo za otroke iz socialno šibkih družin. 1,4 milijona evrov CŠOD ustvari s tržno dejavnostjo. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Na CS0D pravijo, da so vrata mladinskih prenočišč in šolskega doma Kurent na Ptuju zaprli zaradi nezdružljivosti izvajanja šolskih in obšolskih dejavnosti z dejavnostjo mladinskega hotela oz. hostla. Dejavnost hostla naj bi bila nerentabilna, zato naj bi dom posloval z izgubo. Po drugi strani so na MO Ptuj prepričani, da je bilo združeno izvajanje obeh dejavnosti pod isto streho dobra kombinacija. Župan, kje si in kam greš ... Turizem naj bi postal paradni konj ptujskega gospodarstva. Kako in s čim? Visokoleteči cilji o zlatih časih ptujskega turizma, ki da bodo prišli enkrat v prihodnje, ostajajo samo na deklarativni ravni. Pri besedah se nato vse skupaj tudi konča. Naštejmo samo nekaj najbolj žalostnih dejstev ptujskega turizma: dva izmed štirih hotelov sta na slabi banki, dogajanje v mestnem jedru je iz meseca v mesec bolj mrtvo, v središču mesta so zdaj zaprli še mladinska prenočišča. Še zdaleč ne trdimo, da se nihče ne trudi in da je vse zanič. A manjka neki zagon, za katerega ni nujno, da bi moral biti kapitalski. Morda bi to lahko bili samo boljša komunikacija, več povezovanja in zaupanja, združevanje moči in idej, skupni nastop, pomoč večjih ponudnikov manjšim in obratno. Vsak posamezni ponudnik ima sicer svoje specifike, z medsebojnim povezovanjem bi lahko v dobro vseh dosegli bistveno večji učinek, posredno tudi več prihodka. A naš preljubi Ptuj - kot da ga je uročila hudobna čarovnica. Namesto pogumnih in odločnih korakov naprej vlečemo korak za korakom nazaj. Pa toliko je bilo pred županskimi volitvami povedanega o želji za boljši jutri Ptuja! Če bi korak proti svetlejši prihodnosti naredilo mesto, bi mu zagotovo sledila tudi okolica. Zadnji in te dni zelo aktualen primer, kako se turizma ne bi smeli iti, je organizacija Ku-rentovanja. Gre za niz dogodkov, na katere smo Ptujčani in okoličani lahko izjemno ponosni. Prireditev na prehodu iz zime v pomlad v mesto in okolico pripelje na tisoče obiskovalcev, prepoznavna je v mednarodnem prostoru in ima za regijo ob Dravi tudi marketinški učinek. Ptuj se je v minulih letih okitil z nazivom pustna prestolnica Slovenije (ali pa celo tega dela Evrope). Kurentovanje je za Ptuj približno nekaj takega kot za Dunaj predbožični in božični sejem. Seveda v manjšem obsegu in nižjih številkah. Saj je tudi Ptuj kot mesto v primerjavi z Dunajem bistveno, bistveno manjši. Vendar je primerjava med obema dogodkoma na mestu, saj sta to znamki, po katerih sta mesti med drugim prepoznavni. Vse to, kar se je v zadnjih nekaj desetletjih zgradilo na blagovni znamki Kurentovanje, lahko v letu ali dveh ugasne. Letošnja organizacija Kurentovanja, če jo sploh lahko poimenujemo organizacija (bolj primerno bi bilo poimenovanje ne-organizacija), je katastrofalna. Toliko stvari je nejasnih in popolnoma neznanih. 12. januarja - samo tri tedne pred začetkom Kurentovanja - mestna občina na svoji spletni strani objavi javno povabilo za izvajanje gostinskih storitev v karnevalski dvorani! Rok za oddajo ponudb se je iztekel včeraj, prireditev se začne čez 14 dni. Kot da bi se organizacije dogodka lotevali otroci prve starostne skupine v vrtcu. Še najbolj pa me žalosti, da nam prireditev vodijo »Mariborčani«. Mar res nihče, nihče iz Ptuja ali s širšega ptujskega območja ne bi bil sposoben prevzeti vajeti te za Ptuj in okolico tako pomembne in prepoznavne prireditve?! Kako so se že spraševali v času pred volitvami? »Ptuj, kje si in kam greš?« Spoštovani župan, to so bila vaša konceptualna vprašanja. Ta hip številni Ptujčani na vaša vprašanja ne najdejo drugega odgovora, kot je: »Ptuj je v globeli in gre samo še nižje. V črno brezno!« Žalostno, pa vendar res. P. S.: Ptujska regija bo prihodnje dni morda le beležila rast tujih nočitev. Pa ne zaradi turizma, temveč zaradi migrantskega centra, ki ga želijo vzpostaviti na našem pragu. Mojca Zemljarič 6 Štajerski TEDNIK Kultura, izobraževanje torek • 19. januarja 2016 Slovenija • Kako po ovinkih do denarja za kulturno dediščino Naše gradove bodo reševali netopirji »Svetovali so mi, da lahko kak evro za obnovo katerega od gradov dobimo v okviru projekta Natura 2000, če bi v njem našli družino netopirjev,« je ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar že leta 2014 povedala za Nedeljski dnevnik. In sojo našli... Foto: Marija Mir Milošič Kdaj ste nazadnje tako od blizu v živo videli netopirja? Netopirji so tako v Sloveniji kot v Evropi ena najbolj ogroženih živalskih vrst. Ogroža jih predvsem človek: z obnovami stavb, zamreževanjem preletnih odprtin v stavbah, odstranjevanjem starih dreves z dupli, s pretirano uporabo pesticidov, pa tudi svetlobnim onesnaževanjem. Vseh 30 doslej pri nas opaženih vrst netopirjev varuje tako domača kot evropska zakonodaja. Varstvo netopirjev v gradovih Območja Natura 2000 so ekološko pomembna območja, nepogrešljiva za ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov. Vlada je lani sprejela program njihovega upravljanja za obdobje od 2015 do 2020. V njem je varstvo netopirjev eden pomembnejših ciljev, med varovanimi območji pa je razen brezen in jam tudi veliko stavb. Poleg ogromno cerkva, nekaj stanovanjskih hiš, senikov, hlevov, mostu, opuščenega rudnika in železniških tunelov so na seznamu tudi gradovi. Kar enajst jih je: Bori, Brdo, Goričko, Kamen, Lože, Pišece, Podčetrtek, Podsreda, Rihemberk, Slivnica in Snežnik. Območja Nature 2000 se torej v veliki meri prekrivajo z območji varstva kulturne dediščine. Za gradove so večinoma našteti naslednji varstveni ukrepi: ohranjanje kotišč (v kleteh ali na podstrehah), odstranjevanje gvana, ohranjanje nezamreže-nih preletnih odprtin (ali pa odstranitev že narejenih zamre-žitev), primerno osvetljevanje objekta in prepoved obnovitvenih in drugih del na objektu od 15. aprila do 15. septembra (zaradi razmnoževalnega cikla netopirjev). Ponekod pa bi bilo treba še zmanjšati obisk in oglede, torej omejiti turizem in rekreacijo. V programu sicer piše: "Praviloma so ukrepi za varstvo kulturne dediščine in ukrepi za doseganje ciljev Nature 2000 skladni med seboj oziroma se dopolnjujejo." Ker pa netopirje ogrožajo prav obnove stavb in turizem, se ministričina izjava zdi malo nenavadna. Poleg tega je za vzdrževalna in obnovitvena dela najugodnejši čas od aprila do oktobra, torej prav takrat, ko zaradi netopirjev niso dovoljena. Za mnenje smo povprašali strokovnjaka za netopirje Primoža Presetnika s Centra za kartografijo favne in flore, kjer že 10 let izvajajo državni monitoring netopirjev: "Gotovo se da nekaj denarja za kulturno dediščino dobiti tudi na ta način, saj je treba zatočišča netopirjev ohranjati. Če na primer pušča streha, jo je zaradi netopirjev treba obnoviti." Prepričan je tudi, da je obnovo spomenikov z zahtevami netopirjev mogoče uskladiti: "Pomembno je samo, da ne prenavljamo celega zatočišča netopirjev hkrati. Eno leto se na primer lahko obnovi streha, šele naslednje pa klet. Če pa so netopirji samo v enem prostoru, ga je mogoče pregraditi s plahtami in dela organizirati po fazah. Netopirji se bodo namreč zaradi del umaknili in ni nujno, da se bodo kdaj vrnili (nekatere vrste netopirjev so za to bolj, druge pa manj občutljive, zato je treba pri načrtovanju obnove upoštevati tudi to, s katerimi vrstami imamo opravka). Pri gradu na Goričkem in več cerkvah so te rešitve že preizkusili, torej so take obnove izvedljive." Tudi predstavitve netopirjev bodo plačali V prekrivanju varovanja narave in kulturne dediščine vlada vidi odlično priložnost za skupna vlaganja v izobraževalno, promocijsko in turistično ponudbo, pa tudi v infrastrukturo. Nekaj denarja bo torej na voljo tudi za predstavljanje netopirjev in za izobraževanje o naravni in kulturni dediščini. Presetnik pojasnjuje: "Treba se je dogovoriti, katere prostore bomo netopirjem pustili in jih na nek način ločili od drugih. Za to so seveda najboljši tisti prostori, kjer trenutno že so. Nekateri objekti so že bili obnovljeni na tak način. Cerkev sv. Duha v Črnomlju so (sicer z občinskim, ne evropskim denarjem) obnovili tako, da si obiskovalci cerkve na zaslonu lahko ogledajo netopirje na podstrešju, kjer je nameščena kamera. Tudi na gradu Goričko so netopirji pomembna vsebina gradu vsaj že 15 let. Netopirje je treba vključiti v ponudbo gradu, saj so dodana vrednost kulturne dediščine." Kohezijska sredstva najbrž tudi za Borl Za varovanje območij Natura 2000 so predvideni tako razpisi kot neposredne potrditve projektov. Za gradove bo možno dobiti denar iz operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020. Za prednostno naložbo "Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev, vključno z omrežjem Natura 2000 in zelenimi infrastrukturami" je v Evropskem skladu za regionalni razvoj predvidenih 45 milijonov evrov. Od tega zneska je za pet projektov, ki bodo kakovostno predstavili ohranjanje bi-otske raznovrstnosti in varstvo kulturne dediščine, predvidenih okrog 4,5 milijona. Za katere objekte kulturne dediščine bodo ta sredstva namenjena, bodo odločala tri ministrstva (ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za kulturo in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) ter služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki upravlja z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Med kandidati je tudi grad Bori. Eva Milošič Kompromis med naravo in dediščino? Varovanje ogroženih živalskih vrst je vsekakor hvalevredno, vendar bi se morda veljalo vprašati, zakaj si v tej finančni perspektivi nepovratnih evropskih sredstev za kulturno dediščino niso zagotovili neposredno. S tem so nas prisilili, da zanjo kak evro iščemo po ovinkih in stranpoteh. Treba je pač priznati, da varovanje kulturne dediščine in varovanje narave le nista ena in ista stvar; gre za dva različna cilja, med katerima bomo morali sklepati kompromise. Sveti Andraž • Andrej Čuš podaril rabljen računalnik Poslanec osrečil družino Poslanec Andrej Čuš je v začetku preteklega tedna izbrani družini v občini Sveti Andraž v Slov. goricah podaril osebni računalnik s pripadajočo opremo. V| „Gre za računalnik znamke HP, sicer ni nov, ampak še vedno zelo dobro funkcionalen. Temu smo dodali tudi potrebno programsko opremo, da bosta lahko šolarja lažje izpolnjevala šolske obveznosti. Prav tako smo dodali monitor, tipkovnico, miško in druge malenkosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje in uporabo," je razložil poslanec Čuš in dodal, da je obdarjeno družino izbral na podlagi posvetovanj z nekaj posamezniki iz občine. „Za to sem se odločil, ker vem, da je zaradi socialne stiske veliko mladim onemogočen nakup računalnika in opreme, s katero bi si olajšali izobraževalni proces. Sam sem vesel dobrega odziva, a želim si, da bi bili najbolj zadovoljni tisti, ki prejmejo računalnik," je še povedal. Poslanec je v poslanski pisarni pri Svetem Andražu, ki je sicer odprta od februarja lansko leto, prisoten vsak drugi ponedeljek med 15. in 16. uro ter po dogovoru: „Obisk je zelo razli- čen, od velikega obiska pa do tega, da ne pride nihče. Največkrat se občani obrnejo name zaradi tolmačenja zakonov ter raznih predlogov in pobud." ML Foto: osebni arhiv Poslanec Andrej Cuš je v poslanski pisarni pri Svetem Andražu prisoten vsak drugi ponedeljek med 15. in 16. uro. Grad Bori V kleti in na podstrehi gradu Bori živi približno 50 netopirjev, od tega 30 velikih podkovnjakov in 20 vejicatih netopirjev. Ta grad bi lahko bil eden od izbranih petih projektov za interpretacijo ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Ohranitveno območje Drave (struga in obrežja) so uvrstili med prednostne projekte, ki naj bi ohranjali rastlinske in živalske vrste ter habitatne tipe. Med cilji programa so določili »usmerjanje obiska in interpretacijo o ohranjanju biotske raznovrstnosti, prednostno o omrežju Natura 2000 ter o kulturni dediščini - prednost pri vzpostavitvi infrastrukture za te namene imajo objekti kulturne dediščine (npr. dvorec Viltuš, grad Borl) pred novogradnjo.« Ministrstvo za okolje in prostor smo prosili za pojasnila, kaj konkretno bi to pomenilo (razstave, učne poti, informativne table itd.). Odgovarjajo, da je »v primeru gradu Borl predvidene aktivnosti za interpretacijo ohranjanja biotske raznovrstnosti treba vsebinsko in finančno podrobno opredeliti v projektu, ki bo komplementaren naravovarstvenim aktivnostim projekta«. Da načrti še niso izdelani, so nam potrdili tudi v Društvu za oživitev gradu Borl. Jernej Golc komentira: »Menimo, da je strateška usmeritev namembnosti gradu Borl v smeri varovanja narave bistveno boljša kot prej, ko je bil definiran kot hotelski kompleks. To po naši oceni ne bi bilo smiselno in racionalno. Z novim načrtom se bo revitalizacija gradu bistveno pocenila, namembnost pa bo tudi primernejša današnjemu času in potrebam okolice gradu.« Foto: EM torek • 19. januarja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 7 Slovenija • In Expo paviljon dobi... Murska Sobota! Se bosta Ptuj in podžupan obrisala pod nosom? Podžupan mestne občine (MO) Ptuj Gorazd Orešek je lani jeseni napovedal, da si bo z vsemi močni prizadeval, da bi razstavni paviljon, v katerem se je Slovenija predstavljala na svetovni razstavi Expo v Milanu, dobili Ptujčani. Vanj bi postavili arheološko zbirko, ki je zdaj skrita v muzejskih depojih. Pa iz te moke ni bilo, in kot trenutno vse kaže, niti ne bo kruha. Paviljon bodo dobili Pomurci, za dokončen prenos lastništva je potrebna samo še verifikacija pogodbe na vladi. »Mestna občina Murska Sobota usklajuje pogoje prenosa paviljona Expo v svojo last. Pripravlja se predlog pogodbe, ki ga še mora potrditi vlada RS. Upoštevajoč dejstvo, da se demontaža paviljona mora začeti v kratkem, pričakujemo njen ustrezni sklep v prihodnjih tednih,« so za Štajerski tednik povedali na MO Murska Sobota. Ali podatki o tem, da bodo paviljon dobili Pomurci, držijo, smo poizvedovali tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Informacij ne- posredno sicer niso potrdili, so pa povedali, da je predlog o premestitvi slovenskega paviljona s svetovne razstave Expo 2015 Milano v pripravi. Paviljon - vrata v Slovenijo in Pomurje Pomurci kot najverjetnejši bodoči lastniki bodo paviljon dobili zastonj. »Paviljon ni predmet prodaje, ampak gre za prenos državnega premoženja v last občine z namenom uporabe paviljona v razvojne namene. Paviljon Expo bo služil kot vrata v Slovenijo, vrata v Pomurje in bo predstavljal bodoče gospodarsko in turistično vozlišče Pomurja. Umeščen bo v neposredno bližino soboškega jezera. Osnovne vsebine bodo služile predstavi- tvi turističnih privlačnosti vseh 27 občin in gospodarskih priložnosti Pomurja. V program smo umestili tudi dodatne ključne Orešek molči Za komentar o tem, da bodo paviljon predvidoma dobili v Murski Soboti, smo v petek popoldan zaprosili podžupana Oreška. Na našo elektronsko pošto se do včeraj do zaključka redakcije ni odzval. 1 Foto: CG in arhiv Kot kaže, ptujski podžupan Gorazd Orešek s predlogom, da bi slovenski paviljon s svetovne razstave Expo dobili Ptujčani, ni uspel. Si je pa podžupan na račun paviljona ustvaril kar nekaj lastne promocije. vsebine, ki bodo zagotovile aktivno dogajanje in še dodatno dvignile prepoznavnost paviljona. Paviljon kot eminenten re- prezentativen prostor bo predvidoma tudi sedež nekaterih regijskih institucij,« so še povedali na MO Murska Sobota. Medtem ko se eni pogovarjamo, drugi ukrepajo ... Mojca Zemljarič Slovenija • V sumljivih pošiljkah od moke do iztrebkov Prejemniki predvsem sodisca in ministrstva Decembra je slovenjebistriški zavod za kulturo prejel pisemsko pošiljko z belim prahom. Izkazalo se je, da pošiljka ni vsebovala snovi, ki bi bila zdravju škodljiva. So pa regijski centri za obveščanje lani prejeli 25 prijav o prejetju sumljivih pošiljk z neznano snovjo. Kot so dejali na policiji, so v večini prejemniki tovrstnih pošiljk državne ustanove (ministrstva, sodišča, vlada ...), v manjšem številu pa so bili naslovniki posamezniki. Po podatkih uprave za zaščito in reševanje so dve pošiljki s sumljivo vsebino zabeležili na območju Kopra, po eno v Slovenski Bistrici, Mariboru in Rušah, druge pošiljke so bile naslovljene na naslovnike v Ljubljani. Podatkov o snoveh, ki so jih vsebovale pošiljke, na policiji ne vodijo, vendar pa je v vseh primerih v letu 2015 šlo za zdravju neškodljive snovi. V pošiljkah so naslovniki prejeli različne snovi, od moke in pecilnega praška do iztrebkov. Ob tovrstnih intervencijah so poleg policistov aktivirani še gasilci, uslužbenci Veterinarske fakultete - Inštitut za mikrobiologijo in parazitologijo ali Medicinske fakultete - Inštitut za mikrobiologijo in imunolo-gijo. Slednji pisemsko pošiljko primerno zavarujejo in jo odpeljejo v laboratorij na analizo za nevarne snovi. Kakšen je strošek tovrstnih intervencij, na policiji nimajo podatka. Sicer pa so policisti v letu 2015 podali le eno kazensko ovadbo zoper znano osebo. In zakaj strah pred pošiljkami z belim prahom? V ZDA so od leta 2001 zaznali 22 primerov t. i. bioterorizma z uporabo an-traksa. Pet oseb s pljučnim an-traksom je umrlo (smrtnost je namreč 45 %). »Tudi v Sloveniji so se od terorističnega napada v ZDA slovenski policisti in Veterinarska uprava ukvarjali z neštetimi sumljivimi pošiljkami, v katerih so našli različne vzorce, a v nobeni pošiljki niso dokazali prisotnosti tega strupa. Vse najave podtaknjenih bomb (na srečo) neresnične Ob pošiljkah s sumljivimi snovmi se policisti in druge intervencijske službe srečujejo tudi z obvestili o podtaknjenih bombah. »Podatkov o obvestilih o podtaknjenih bombah ne vodimo posebej, sicer pa vsako leto obravnavamo med 60 in 80 vseh primerov kaznivih dejanj zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost,« je pojasnil Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije. Ne glede na naravo klica se policisti odzovejo ob vsaki prijavi in grožnji z nastavljeno bombo oziroma z drugim eksplozivnim sredstvom. »Do sedaj so Foto: Mojca Vtič 1 Pismo je bilo naslovljeno na direktorico zavoda Herto Žagar »Pošiljka je bila naslovljena name. Ker pa pošto odpira tajnica, je ona prva prišla v stik s snovjo. Najprej smo se še pošalili glede prahu, ker pa gaje bilo precej in ker je bila tudi snov nenavadna, smo zadevo prijavili pristojnim organom; ti so pošiljko vzeli zares. Nismo pričakovali tako obsežne intervencije. Sicer je to prvo pismo s takšno vsebino, torej prahom in tremi praznimi stranmi, ni pa prvo anonimno pismo. Namreč od leta 2007, ko sem nastopila funkcijo, prejemam anonimna pisma, več kot 20 jih imam arhiviranih. Se je pa ta pošiljatelj zelo angažiral, saj je bilo pismo poslano z Jesenic. Ne počutim se ogroženo, saj nisem z nikomer v konfliktu, morda sem bolj izpostavljena zaradi moža,« je povedala direktorica Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Herta Žagar. se vse najave izkazale za lažne, klicatelji so torej vedeli, da bomba ni bila postavljena. V vseh teh primerih je prišlo do nepotrebnega ukrepanja državnih organov, policije, kar je seveda povzročilo nepotrebne stroške tako pri delu policije, ki bi lahko v tem času opravljala druge potrebne in nujne naloge, kot tudi v ustanovah, katerih delo je bilo zaradi najave eksplozivnega sredstva prekinjeno,« je dodal. V večini primerov klicatelji moški Najpogosteje so bili policisti obveščeni o podtaknjenih eksplozivih v šolskih in gostinskih objektih, na sodiščih ... Menegalija je še pojasnil, da so obvestila kratka, klicatelj običajno izreče le nekaj besed. V večini primerov so klicatelji moški, motiv za klic pa je izogibanje šolskim obveznostim, obravnavam na sodišču, prekinitev raznih prireditev, maščevanje, morebiti pritegniti pozornost in podobno, ugotavljajo policisti. »Apeliramo na potencialne kli-catelje, da se ne poslužujejo raznih lažnih prijav, saj gre v takih primerih za storitev kaznivega dejanja.« Mojca Vtič Cerkvenjak • Proračun, težak 1,7 mio evrov Za investicije dobrih 320.000 evrov V obcini Cerkvenjak bodo letos za investicije namenili približno petino proračunskih sredstev, 323.526 evrov. Cerkvenjaški poračun za letošnje leto, ki so ga sprejeli sredi decembra lani, je težak dobrih 1.749.800 evrov. Odhodki so planirani v višini nekaj več kot 1.591.000 evrov. Od tega bodo za investicije namenili 323.526 evrov, kar pomeni okrog 150.000 evrov manj kot v preteklem letu. Sredstva bodo vlagali predvsem v obnovo cestne infrastrukture. „V letu 2016 imamo načrtovano nadaljevanje modernizacije ceste skozi Čagono v višini 65.000 evrov, začetek izgradnje pločnikov ob regionalni cesti Cerkvenjak-Ka-drenci v vrednosti 82.000 evrov ter dokončanje ureditve javne razsvetljave v naselju Cenkova-Cogetinci v višini 15.000 evrov od skupno 20.000 evrov," je pojasnil direktor občinske uprave Vito Kraner in še dodal, da bodo v tem letu vlagali tudi v izgradnjo vodovoda na območjih, kjer so v uporabi še vaški vodovodi, uredili nekatere krajše od- seke cest ter odkupili zemljišča za potrebe odmere nekaterih cest v okvirni vrednosti 6.800 evrov. Prav tako pa se bodo lotili obnove igrišča pri OŠ Cerkvenjak ter kupili zunanjo opremo - klopi pri novem vrtcu. Za odplačilo dolga bodo v tem letu namenili 168.750 evrov, zadolževanja pa ne predvidevajo: „V višini 70.000 evrov imamo načrtovano celo predčasno odplačilo dela kredita za vrtec." Monika Levanič Foto: PGD Slovenska Bistrica Člani PGD Slovenska Bistrica so ob prihodu evakuirali zaposlene v gradu in izolirali vroče območje, kjer je ostalo 10 oseb. Skupaj s poklicnimi gasilci iz Maribora so uredili prostor in razpostavili sredstva za dekontaminacijo ter ob prihodu specialnih enot policije z zaščitno opremo šli po kuverto s prahom in jo predali v analizo na inštitut medicinske fakultete v Ljubljani. 8 Štajerski TEDNIK Kultura, izobraževanje torek • 19. januarja 2016 Gornja Radgona • Ogorčenje zaradi oprostilne sodbe Popov oproščen vojnega hudodelstva, Radgoncani pišejo Cerarju Potem ko je državno tožilstvo umaknilo obtožni predlog proti nekdanjemu častniku JLA Berislavu Popovu, ki ga je obtožnica bremenila vojnega hudodelstva v času osamosvojitvene vojne v Gornji Radgoni, so v začetku tega leta protestno noto spisali tudi člani radgonskega občinskega sveta. Na čelu z županom Stanislavom Rojkom je ogorčenje in protest v pismu predsedniku vlade Republike Slovenije Miru Cerarju izrazilo vseh devetnajst občinskih svetnikov. »Občina Gornja Radgona, še posebej mesto Gornja Radgona, je s svojimi občani v juniju in juliju leta 1991 doživela opustošenje, strah in smrtne žrtve, ki jih je povzročila Jugoslovanska ljudska armada, 32. motorizirana brigada pod takratnim poveljstvom Berislava Popova. Padale so civilne žrtve, uničena in poškodovana so bila stanovanja in civilne stavbe, zato se ne moremo in ne smemo strinjati, da se ta dejanja zaradi umika obtožnice obravnavajo kot upravičeni vojaški manever, in na to tezo ne bomo pristali. Civilne žrtve in škoda na civilnih objektih v oboroženih spopadih ne morejo ostati nekaznovani. Morebitna drugačna odločitev je ZGOLJ in SAMO v pristojnosti sodišča, zoper odločitev katerega je možna pritožba. Umik obtožnega predloga, ki je v pristojnosti tožilca in zoper katerega pritožba ni možna, krši pravico do učinkovitega pravnega sredstva v kazenskih zadevah vsem svojcem civilnih žrtev in osebam, ki so v tistem času utrpele materialno škodo,« so med drugim zapisali v protestnem pismu ter dodali, »da smo pripravljeni o svojem protestu informirati Evropsko sodišče za človekove pravice, kamor bomo napotili vse žrtve in sorodnike žrtev«. Ob tem Cerarju navajajo, da se verjetno kot pravnik zaveda, »da je Slovenija na ta način kršila procesni vidik pravice do življenja v povezavi z onemogočeno pravico do učinkovitega pravnega sredstva«. Pobijali, uničevali in kradli Kar pet let je na murskosobo-škem okrožnem sodišču potekalo sojenje nekdanjima visokima častnikoma JLA, danes 77-letne-mu Vladu Trifunoviču in 72-le-tnemu polkovniku Berislavu Popovu, ki danes živita v Beogradu in se obravnav na sodišču v Murski Soboti nista udeleževala. Obtožnica, ki jo je zagovarjal okrožni državni tožilec Žarko Bejek, je Trifunovica in Popova bremenila vojnega hudodelstva nad civilnim prebivalstvom v času vojne leta 1991 v Gornji Radgoni in okolici. Trifunovic in Popov sta v preiskavi dejala, da sta takrat le izpolnjevala ukaze političnega in vojaškega vrha takratne Jugoslavije. Trifunovic je iz vojašnice v Varaždinu ukaze izdajal Popovu, ki je bil z vojaki v Gornji Radgoni. Popov naj bi z vojaki, po naročilu Trifunovica, iz varaždinske vojašnice preko Ormoža in Ljutomera, tako je pisalo v obtožnici, z bojnimi vozili prispel v Gornjo Radgono. Tam so vojaki JLA napadali civilno prebivalstvo in obstreljevali stanovanjske hiše. Ubita sta bila civilista Janez Svetina in Alojz Gaube. Vojaki JLA so izropali številne objekte, na Hrvaško pa odnesli za 1,5 milijona takratnih dinarjev denarja in blaga. Avgusta 2013 je soboško sodišče Popova spoznalo krivega vojnih hudodelstev proti civilnemu prebivalstvu junija in Gornjeradgončani so ogorčeni zaradi umika obtožnega predloga proti nekdanjemu častniku JLA Berislavu Popovu. (Fotografija je simbolična.) julija 1991 ter mu dosodilo pet let zapora, Trifunovica pa oprostilo. Sledila je pritožba odvetnika Danila Harija, ki je zastopal Popova. Izvedensko mnenje v prid Popovu Višje sodišče, ki je odločalo o Harijevi pritožbi, je maja 2014 sodbo Trufinovicu potrdilo, v delu, ki se nanaša na Popova, pa razveljavilo in vrnilo murskoso-boškemu okrožnemu sodišču v ponovno odločanje. Marca lani se je sojenje začelo znova. Zaslišane so bile številne priče, oktobra lani pa je tožilec Bejek presodil, da ni elementov za očitano kaznivo dejanje vojnega hudodelstva nad civilnim prebivalstvom, in umaknil obtožnico. Kot ključno za njegovo potezo je bilo več kot očitno izvedensko mnenje strokovnjakov s področja vojaške taktike Marka Ungra in Tomaža Porša. Slednji je na sodišču med drugim povedal, da sta pri izdelavi mnenja poleg dokumentacije v povezavi s takratnim dogajanjem uporabila vse predpise, pravila in določila mednarodnega vojnega prava. Prišla sta do zaključka, da ni bilo moč nikjer zaslediti, da bi Popov, ki je bil odgovoren za celotno enoto, komur koli naročil, da bi moral(i) povzročati škodo ali ropati. Enota Popova naj bi, tako menita izvedenca, ravnala v skladu s pravili. Na vprašanje tožilca Bejeka, ali bi se smrt dveh civilistov dalo preprečiti, pa je sledil odgovor, da bi se najverjetneje dalo, a da bi moral branilec poskrbeti za to, da se civilno prebivalstvo umakne. Po mnenju izvedencev krivde za ^////mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmiimmm. Odločitev razburila tudi vojne veterane Nad odločitvijo pravosodnih organov, ki so oprostili vseh obtožb nekdanja častnika JLA Vlada Trifunovica in Berislava Popova, so zaskrbljeni tudi vojni veterani. »Vojni veterani, ki smo ob nastajanju naše države zanjo brez oklevanja zastavili svoja življenja, danes združeni v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo, izražamo svojo zaskrbljenost in protest ob zaključenih sodnih procesih bivšim visokim častnikom in podčastnikom JLA, ki so sodelovali v agresiji na Slovenijo in bili obtoženi vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. General Trifunovič in sedaj polkovnik Popov sta drug za drugim oproščena, kot da v Sloveniji nista sodelovala v vojnih aktivnostih in kot da v Sloveniji ni bilo mrtvih, ranjenih in kot da ni bilo nobene materialne škode. Spoštovani gospod tožilec, kdo je kriv smrti dveh civilnih oseb, če krivde ni mogoče naprtiti nobeni vojskujoči strani? Kdo je kriv ropanja in delovanja enote JLA polkovnika Popova z orožjem na civilne objekte? Ali izvedenca, ki sta pred vojno v Sloveniji prav tako služila kot častnika v JLA, mislita, da se v ukaz za delovanje zapiše, da je treba ropati v prodajalni na mejnem prehodu? In ne nazadnje, ali sodišče ni moglo zagotoviti izvedencev, pri katerih bi bil izključen element pristranskosti? Čudimo se, da sodišča in policija ne najdejo oprijemljivih in trdnih dokazov, da bi obsodili tiste, ki so vodili in poveljevali vojaškim enotam JLA ob agresiji na Slovenijo. Tako so naši mrtvi soborci in mrtvi civilisti očitno umrli v vojni, ki je ni bilo. Naj poudarimo, da spoštujemo odločitev sodišča, vendar nam nihče ne more vzeti pravice, da ob takšnih odločitvah ne izrazimo svojih stališč, kajti gre za odnos države in vseh njenih institucij do naše preteklosti in še bolj do osamosvojitvene vojne ter tistih, ki so v njej sodelovali z orožjem v roki,« je v izjavi za javnost zapisal predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič. žrtvi ni mogoče naprtiti nobeni strani. Predsednik sodnega senata Branko Palatin je tako izrekel zavrnilno sodbo, s tem pa se je postopek proti Popovu končal in obenem naletel na neodobra-vanje številnih. Miha Šoštarič Foto: arhiv Ptuj • Mestni avtobus Dodatne linije mestnega avtobusa? Z novim letom je na Ptuju začel voziti mestni avtobus, ki bo vsaj do konca leta brezplačen oziroma bo strošek javnega linijskega prevoza krila ptujska občina. Se pa že pojavljajo tudi ugibanja, ali in kje bodo uvedli še dodatne linije. Septembra lani je bilo parkirišče na Zadružnem trgu slavnostno odprto. Že takrat je župan MO Ptuj Miran Senčar povedal, da bo z novim letom Ptuj dobil mestni avtobus. V sklopu projekta ureditve P+R parkirišča na Zadružnem trgu je občina prvo linijo javnega potniškega prometa za obdobje enega leta z letom 2016 tudi uvedla. Za zdaj so odzivi ljudi zelo dobri, to ugotavljajo tudi na ptujski občini in dodajajo, da so seznanjeni tudi s številnimi pobudami, da se vpeljejo še dodatne trase. Na vprašanje, ali jo bomo tudi dobili, pa na ptujski občini odgovarjajo: „V tem letu bomo proučili oz. analizirali uporabo mestnega potniškega Mestni avtobus vozi vsak dan, tudi ob koncu tedna. prometa in smiselnost uvedbe dodatnih linij mestnega potniškega prometa. Če se bo izkazala potreba po spremembi linije in uvedbi novih linij, bomo pristopili k uvajanju dodatnih." Za zdaj ima občina s podjetjem Arriva Štajerska, d. d., sklenjeno pogodbo o izvajanju javnih linijskih prevozov v mestnem prometu za obdobje enega leta (31. 12. 2015-31. 12. 2016), pogodbena vrednost pa je 105.120 evrov. S tem je občina omogočila, da je za uporabnike avtobusni prevoz po mestu brezplačen. Na vprašanje, ali je to bil pogoj za pridobitev evropskih sredstev, pa na ptujski občini pravijo: „Parkirišče s sistemom P+R je urejeno na način, da zagotavlja navezavo na uporabo javnega potniškega prometa, kar je bila ena od glavnih zahtev ministrstva. Odločitev, da je avtobus brezplačen, pa ni bila pogoj ministrstva, ampak je to bila odločitev Mestne občine Ptuj." Je pa to vsekakor prednost, ki vpliva tudi na število potnikov. „Na razpolago je tako vsem sku- pinam uporabnikov (mlajšim, starejšim in ekonomsko šibkim), s čimer zagotavlja minimalni prag mobilnosti za vse skupine prebivalcev. Iz izvedenih anket in opravljenih analiz je bilo ugotovljeno, da obstoječi javni potniški promet nikakor ne pokriva potovalnih potreb in teženj znotraj Mestne občine Ptuj, kot so povezave med osrednjim spalnim delom in starim mestnim jedrom ter trgovsko-poslovnim delom, termami, bolnišnico, pokopališčem," še pojasnjujejo na občini. Avtobusni prevoz pa je namenjen tudi vsem, ki parkirajo na Zadružnem trgu, kjer ura parkiranja stane 0,40 evra, dan parkiranja pa 4 evre. Pa še ena novica: kmalu bo začel voziti povsem novi avtobus. Na občini pravijo, da bo to vozilo za prevoz potnikov, ki ustreza kategoriji M3, primerno bo za vožnjo po ožjih ulicah v mestnem središču, omogočalo pa bo dostop tudi invalidom. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 19. januarja 2016 Po Sloveniji ŠtajerskiTEDHlK 9 Slovenija • Prodaja nepremičnin v državni lasti Obrambno ministrstvo lani prodalo za 3,3 milijona evrov nepremičnin Dvosobno stanovanje v Mariboru v izmeri 55,30 m3 po izklicni ceni 46.200 evrov je bilo nedavno mogoče kupiti na javni dražbi ministrstva za obrambo. To stanovanje je le eno izmed mnogih na seznamu za prodajo. Na ministrstvih smo preverili, koliko nepremičnin so oz. imajo namen prodati in kakšno je zanimanje za tovrstne nepremičnine. Ministrstva so upravljavci premoženja v lasti RS. Skupaj je upravljavcev nekaj čez 500: vsa ministrstva, organi v njihovi sestavi, skladi, šole, bolnišnice ... Na ministrstva smo se obrnili, da bi izvedeli, koliko denarja se je na podlagi prodaje nepremičnin priteklo v državni proračun, vendar nismo dobili enoznačnih odgovorov, saj so nas na nekaterih ministrstvih napotili na ministrstvo za javno upravo, spet druga vodijo te evidence sama. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, je ministrstvo za javno upravo s 1. januarjem s centralizacijo postalo edini upravljavec poslovnih prostorov ministrstev in organov v sestavi, ne pa tudi drugih nepremičnin (sodišča, vojašnice, policijske postaje, šole, bolnice ....). Sicer pa ministrstvo za javno upravo trenutno upravlja stanovanja iz fonda stanovanjske komisije, ki so bila pridobljena na dva načina: stanovanja, ki jih bivši imetniki stanovanjske pravice niso odkupili, in kupljena stanovanja iz sredstev kupnin prodanih stanovanj na podlagi privatizacijskih določb. Poleg tega je ministrstvo za javno upravo upravljavec nepremičnin v primerih, ko zapustnik nima dediča ali se le-ti dedovanju odpovedo, takrat preide zapuščina na Republiko Slovenijo. V večini primerov gre bodisi za preza-dolžene zapuščine bodisi za nepremičnine v slabem stanju ali manjše solastniške deleže na nepremičninah, so pojasnili. Za 21 garaž 178.000 evrov Lani so prodali 14 nepremičnin, ki jih je RS dobila v last kot zapuščino brez dedičev. Skupna vrednost od prodaj znaša 152.000 evrov. Ob tem so prodali še 21 garaž v skupni višini 178.000 evrov. Najvišja izklicna cena je bila dosežena za stanovanje v Celju, in sicer je bila kupnina 53.800 evrov. »Večjega interesa po nakupu nepremičnin ne opažamo. Večina nepremič- Foto: Črtomir Goznik Nepremičnine nekdanje JLA je po osamosvojitvi pridobilo v uporabo obrambno ministrstvo. (Fotografija je simbolična.) nin je na nezanimivih lokacijah, zato za nakup ni večjega interesa,« so povedali. Stanovanja predvsem zunaj Ljubljane Ob tem je v zaključnem postopku prodaje še šest stanovanjskih enot, med katerimi so tudi samske sobe s skupno uporabo sanitarij, posamezne majhne stanovanjske enote, ki so na lokacijah, za katere ni bilo interesa za najem, in stanovanja, ki niso primerna za bivanje brez dodatnih večjih investicijskih vlaganj. Pričakovani skupni znesek kupnin je približno 162.880 evrov, so dejali na ministrstvu. »Načrtujemo prodajo še štirinajstih stanovanj. Stanovanja se bodo prodajala na območju celotne Slovenije, predvsem zunaj Ljubljane. Za vsako nepremičnino posebej bo izdelana cenitev. Vrednost posamezne nepremičnine je odvisna od velikosti, lege in njenega stanja. Nepremičnine iz naslova dediščin prehajajo v last RS stalno. Pripada ni mogoče vnaprej oceniti. Prodaja se izvaja glede na izkazan interes. Ministrstvo za javno upravo namerava prodati tudi pet počitniških enot,« so odgovorili na vprašanje o številu nepremičnin, ki jih še nameravajo prodati. Zanimanje odvisno od lokacije in cene Več aktivnosti glede prodaje nepremičnin izvajajo na obrambnem ministrstvu. To ministrstvo je po osamosvojitvi pridobilo v uporabo nepremičnine nekdanje JLA. Lani je ministrstvo na osmih javnih dražbah prodalo 73 stanovanj, šest garaž in osem kompleksov (kar vključuje zemljišča, stražnice, skladišča itd.) v upravljanju ministrstva. Tako so iztržili 3,3 milijona evrov. Največ so za posamezno nepremičnino iztržili leta 2007, in sicer ob prodaji vile Prešeren na Bledu z izhodiščno vrednostjo 1.900.000 evrov in doseženo ceno 1.950.000 evrov. »Zanimanje za nepremičnine je različno glede na lokacijo in cene nepremičnin,« so dodali. V medijih je minule dni predvsem odmevala izselitev wal-dorfske šole v Mariboru, ki se je morala izseliti iz prostorov v Cankarjevi ulici, ker ministrstvo načrtuje prodajo objekta. Ob omenjeni nepremičnini ministrstvo želi prodati še vsaj 21 nepremičnim, med drugimi tudi objekt nekdanje vojašnice Podatki o prodanih nepremičninah z javnih dražb oziroma javnih ponudb v letih 2010-2015 Leto Skupna izklicna cena nepremičnin na javnih dražbah (v evrih) Skupna dosežena cena nepremičnin na javnih dražbah (v evrih) 2010 1.646.000 1.781.000 2011 2.194.000 3.055.000 2012 931.000 963.000 2013 747.956 754.000 2014 1.734.000 1.807.000 2015 3.292.000 3.316.000 Slava Klavora v Mariboru. »To je edini objekt, ki ga zasedajo druge osebe brez ustrezne pravne podlage. Ministrstvo je pripravilo ustrezno pogodbo o brezplačni uporabi, a je uporabnik ni podpisal zaradi prevzema nekaterih finančnih obveznosti,« so pojasnili. Na seznamu za prodajo sta tudi graščina v Slivnici pri Mariboru, nekdanji Vzgojni zavod Slivnica pri Mariboru (ta je bil že večkrat predmet javne dražbe in javnega zbiranja ponudb, vendar so se vse dosedanje metode izkazale za neuspešne), in stara lokacija Srednje šole v Slovenski Bistrici. Kot so povedali na ministrstvu, je občina izkazala interes za pridobitev nepremičnine, tako da poteka priprava ustrezne pravne podlage za prenos. Ministrstvo za delo prodajalo nepremičnine do vrednosti 20.000 evrov Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je nepremičnine, ki jih prodaja, pridobilo na podlagi omejitve dedovanja. V letu 2015 so prodali 11 nepremičnin in zanje prejeli 83.158 evrov. Nepremičnine do vrednosti 10.000 evrov so prodali po modelu vrednotenja, nepremične z vrednostjo med 10.000 evrov in 20.000 evrov so prodali na osnovi ocenjene tržne vrednosti, ki so jo pridobili za namen prodaje, nepremičnin, vrednih nad 20.000 evrov, pa niso prodajali. Najvišji znesek, ki so ga dobili, je bil 19.668 evrov za delež stanovanjske hiše v Dokležovju. »Za nepremičnine so vloge za odkup, na podlagi katerih smo začeli postopke prodaje, vlagali solastniki, sorodniki pokojnih lastnikov nepremičnin, sosedje in v enem primeru podjetje. Drugih ponudb na objavljene namere nismo dobivali. Imamo še nekaj deset nepremičnin oz. njihovih deležev. Število in skupna vrednost se stalno spreminjata glede na to, kako prihajajo zemljiškoknjižni vpisi iz naslova omejitve dedovanja,« so odgovorili. Ministrstvo za zdravje prodaja šest stanovanj v Ljubljani Ministrstvo za zdravje ima v upravljanju stanovanja, ki jih je pridobilo s prodajnimi ali menjalnimi pogodbami, ker je moralo zagotoviti nadomestna stanovanja za najemnike zaradi gradnje nove pediatrične klinike v Ljubljani. Lani ni bilo prodano nobeno stanovanje. V letu 2014 je bilo po več neuspešnih javnih dražbah prodano stanovanje v Ljubljani z neposredno pogodbo za 66.000 evrov. Poleg te prodaje je bila v letu 2012 izvedena javna dražba za eno stanovanje - garsonjero po izklicni ceni 28.000 evrov. Cena, dosežena na javni dražbi, je bila 40.250 evrov. Ministrstvo za zdravje je imelo konec leta šest stanovanj v Ljubljani, a so vsa s 1. januarjem 2016 prešla na ministrstvo za javno upravo v skladu s projektom centralizacije stvarnega premoženja. MKGP nima nič Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), brez ostalih organov ministrstva, praviloma nima v upravljanju nepremičnin. Izjema so nepremičnine, za katere jih kot upravljavca določi vlada. Tako je MKGP v letu 2015 prodalo zgolj parcelo v velikosti 36 m2 z delom nestanovanjskega objekta, ob prodaji pa je prejelo 2.600 evrov, sicer pa nimajo v upravljanju nepremičnin, ki bi jih nameravali prodati v naslednjih letih. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nimajo v lasti stanovanj, ampak le nekaj pisarn. Lani so začeli postopek prodaje nepremičnine v Sežani. Vrednost drugih nepremičnin, ki jih še imajo v lasti, ne presega 145.000 EUR. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja nima v lasti nepremičnin, Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pa nima nezasedenih nepremičnin niti nepremičnin, ki bi jih prodajali na javnih dražbah. Prav tako nista prodajala nepremičnin ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ali ministrstvo za finance. Pol milijona za MNZ... Ministrstvo za notranje zadeve je nepremičnine pridobilo z gradnjo, nakupom, menjavo, dodelitvijo, brezplačnim prenosom ipd. V letu 2015 je prodalo stanovanjsko stavbo v Breginju, poslovni prostor v Ljubljani, garažo v Tržiču, nepremičnino v k. o. Grčarice, štiri zemljišča v Mariboru, sedem stanovanj (Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona, Dravograd, Črnomelj, Brežice) in solastniški delež stanovanja v Velenju. Skupaj so za nepremičnine iztržili 582.255 evrov; izklicne cene pa so se gibale od 7.000 do 175.000 evrov. Največ denarja so prejeli za poslovni prostor v Ljubljani, kjer je bila izklicna cena 175.000 evrov, dosežena pa 210.000 evrov. ... in nič za okolje in prostor Z ministrstva za okolje in prostor so odgovorili, da na javnih dražbah nepremičnin niso prodajalo, jih trenutno ne prodajajo in tudi v prihodnosti ne nameravajo prodajati nobene nepremičnine. Mojca Vtič Vir: MORS 10 Štajerski TEDNIK Kultura, izobraževanje torek • 19. januarja 2016 Ptuj • Okrogla miza o pasteh mladostništva Zaradi facebooka se lahko ločiš ali izgubiš službo Ka\ so pasti, ki se jih je v mladosti treba najbolj izogibati, je bila tema, ki so se ji na okrogli mizi v sredo posvetili učenci OŠ Olge Meglic. Izpostavili so številne nevarnosti, ki lahko za mlade predstavljajo past: spletno komuniciranje, nasilje, alkohol, droge ... Učenci osnovne šole Olge Meglič so ta teden sodelovali na okrogli mizi, ki je bila izpeljana kot predpriprava za udeležbo na otroškem parlamentu. Zraven učencev in učiteljev omenjene šole so sodelovali še ravnateljica OŠ Mladika Helena Ocvirk, Aleksander Solovjev, strokovni delavec Centra za socialno delo Ptuj, ter Aleksander Kraner, direktor Centra interesnih dejavnosti Ptuj. Da so zanke povsod in da vanje lahko hitro in nehote pademo, je v uvodu dejala Urška Vučak, predstavnica Društva prijateljev mladine Ptuj, ki je vodila tokratno okroglo mizo. O tem, katere so to, pa so govorili kar učenci sami. Izpostavili so družbena omrežja in ugotavljali, da je pri objavi informacij na le teh treba biti izredno previden. Tudi Kraner je poudaril, da je razvoj tehnologije treba gle- dati večplastno, ga prepoznati kot prednost, obenem pa veliko potencialno nevarnost. „Tega se je treba zavedati in tehnološki razvoj obrniti v svojo korist," je med drugim izpostavil direktor CIDPtuj. Da so pasti vedno in povsod, pa je bil poudarek Solovjeva, ki je dejal, da niso le mladostniki dovzetni za tveganja, ampak se to dogaja tudi starejšim. So pa mladostniki največ časa posvetili ravno pastem na spletu, ki jih očitno doživljajo kot tvega- nje. Govorili so o tem, kaj je past izjemno priljubljenega družbenega omrežja Facebook. „Zaradi objave informacij na facebooku se lahko ločiš ali izgubiš službo," so v nekaj stavkih bistvo zajeli pe-tošolci. V pogovoru z gosti omizja so še ugotavljali, česa ne smejo objavljati na facebooku, kaj je lahko celo kaznivo dejanje, komu zaupati in kdo so naši resnični prijatelji: torej, ali sploh lahko imamo 1000 prijateljev, kot je to na facebooku. „Znanci se lahko pretvarjajo, da so tvoji prijatelji," je bila pri tej temi še ena izmed ugotovitev osnovnošolcev. Zrelo pa so razmišljali še o drugih pasteh mladostništva, med drugim o prekomernem uživanju alkohola in drog, medvrstniškem nasilju ... „Pomembno je, da glasno stopimo na stran žrtve in povemo odraslim, kaj se dogaja," so povedali učenci OŠ Olge Meglič in poudarili, da nikakršno nasilje ni sprejemljivo in da je o njem treba jasno in glasno govoriti. Dženana Kmetec Ptuj • Projekt, ki povezuje študente, podjetja in šolo Študenti v vlogi podjetnikov Ze precej let je jasno, da mora biti izobraževalni proces za doseganje pravih učinkov tesno povezan z gospodarstvom. Temu dajejo poseben poudarek tudi na Višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj, kjer podjetniško kreativnost študentov preizkušajo najprej na papirju, nato v podjetjih, svoje ugotovitve in dosežke pa so predstavili še na sejmu poslovnih priložnosti. Študentje Višje strokovne šole ŠC Ptuj so pred nekaj tedni zaključili projektno nalogo z naslovom Dobrih idej ni mogoče pričarati iz zraka. Kot pojasnjuje ravnatelj VSŠ Ptuj Robert Harb, je bila osnovna ideja, da se preko projektne naloge izpostavi aktivno sodelovanje študentov v podjetniškem okolju. Povezali so tri strokovne predmete: podjetništvo, prodajo in finančno računovodstvo, sodelovanje pa je potekalo še s študenti programa upravljanja podeželja in krajine ter ekonomisti. Kot pojasnjuje Vesna Trančar, predavateljica na Višji strokovni šoli Ptuj, je bila ta projektna naloga izjemno pomembna z več vidikov, v prvi vrsti zato, ker je omogočila, da je znanje postalo prenosljivo in povezano v praktično, uporabnejšo celoto. Foto: arhiv VSS Študentje so se povezali s številnimi podjetji, ki se ukvarjajo z različnimi področji prodaje, izvirnost svojih idej pa so tudi testirali. „Cilj projektnega dela je izviral iz vprašanja, kako lahko študentje s svojim znanjem in idejami prispevajo k boljšim poslovnim rezultatom že obstoječih podje- tij, oziroma kje študentje vidijo potencialne razvojne možnosti zasnovanih novih idej. V projekt so se vključili študentje 2. letnika smeri ekonomist in upravljanje podeželja in krajine, ki so kreirali šestnajst razvojnih timov. V svojem okolju so poiskali podjetnika in se v okviru izbranega podjetja osredotočili na tisto poslovno po- dročje, vkaterem so dobri, močni in imajo veliko znanj ter spretnosti, to je na področju podjetništva, trženjskega komuniciranja in finančnega poslovanja." Študentje so se povezali s številnimi podjetji, ki se ukvarjajo z različnimi področji prodaje, izvirnost svojih idej pa so tudi testirali. Preverjali so namreč, kako se njihova ideja ujema z delovanjem nekega podjetja. Manjkalo jim ni niti samokritičnosti, spremljali in predstavljali pa so tudi napredek svoje poslovne ideje. Dognanja so javno predstavili v obliki sejma poslovnih priložnosti na Višji strokovni šoli. „Delo študentov je bilo zelo inovativno, okolje je delovalo spodbudno, saj je sodelovanje prineslo konkretne rezultate tako za podjetnike kot tudi za študente, prepoznavnost šole v okolju in nenazadnje tudi večje možnosti za zaposlitev naših študentov," pojasnjuje Trančarjeva, ki je bila skupaj z Zdenko Selinšek in Danico Vau-potič mentorica v tem projektu, ki je obenem povezal študente različnih smeri, pa tudi šolo in podjetja. Po besedah Harba bodo projekt še ponovili, saj je bil z vidika partnerskega odnosa šole z gospodarstvom zelo pomemben. Sicer pa ima VSŠ Ptuj z 28 podjetji podpisano pismo o partnerstvu, doslej pa so sodelovali že z več kot 200 podjetji. Dženana Kmetec Slovenska Bistrica • Srednja šola v jeseni z novim programom Možnosti za zaposlitev metalurških tehnikov Po več kot 20 letih se bo v Slovenski Bistrici ponovno mogoče izobraziti za metalurškega tehnika. Srednja šola Slovenska Bistrica je namreč pridobila program, ki ga bo začela izvajati v jeseni, tako da bo šolski prag 1. septembra prestopila prva generacija metalurških tehnikov. Na osnovi kadrovskih potreb ter pobud in razvojnih načrtov okolja je srednja šola pobudo za oblikovanje programa prvič podala že leta 2014. Njeno pobudo so podprli Skupina Impol, občina Slovenska Bistrica, tudi Talum, okoliške občine ... »Končno je šola pridobila izobraževalni program, s katerim bo pomembno razširila izobraževalno ponudbo tudi na tehniško področje in se s tem v še večji meri odzivala na potrebe okolja. Do septembra bomo ob pomoči Impola pripravili vse potrebno za kakovostno izvedbo. Odprti del programa bomo dopolnili z vsebinami s področja barvne metalurgije in mehatroni- ke,« je povedala ravnateljica Iva Pučnik Ozimič. Ob tem bo šola ohranila tudi obstoječe programe, torej gimnazijo, programa trgovec in ekonomski tehnik. Impol napovedal 15 štipendij Izobraževanje za poklic metalurški tehnik je sicer že nekoč v Slovenski Bistrici obstajalo in se je izvajalo do leta 1993, vendar je program zaradi premajhnega zanimanja usahnil. »Upamo, da bodo tokrat dijaki in tudi njihovi starši prepoznali zaposlitveni potencial poklica metalurški tehnik. Metalurški tehniki bodo imeli realne možnosti za zaposlitev,« je povedala direktorica za kadre v skupini Impol Brigita Juhart. Skupina Impol se je za pridobitev programa tudi aktivno zavzemala. Zaposleni so sodelovali v projektni skupini za pripravo izobraževalnega programa metalurški tehnik, ki je bil sprejet decembra lani in je nudil podlago za ponovno vzpostavitev tega programa v Sloveniji. »Za pridobitev programa metalurški tehnik se je potegovalo več šol in veseli smo, da ga je ob Ravnah prejela ravno Srednja šola Slovenska Bistrica,« so povedali. Ob tem v Impolu ne skrivajo, da bo z novim programom pridobilo tudi podjetje. Po projekciji upokojevanja se bo namreč med letoma 2020 (leto, ko bodo na trg prišli prvi dijaki s končano izobrazbo metalurški tehnik) in 2025 v skupini Impol v povprečju letno upokojilo 30 zaposlenih s IV. in V. stopnjo izobrazbe. »Slednje bo skupina Impol v veliki meri želela nadomestiti s kandidati z izobrazbo V. stopnje, pri čemer bo najbolj iskan profil metalurški tehnik. Prav iz tega razloga bomo tudi za dijake prvega letnika programa metalurški tehnik razpisali 15 kadrovskih štipendij,« je pojasnila direktorica za kadre. Mojca Vtič | S kovinskopredelovalno industrijo se po podatkih za leto | 2013 ukvarja 2.865 podjetij, ki skupaj zaposlujejo 52.603 | ljudi. Slovenske družbe, ki se ukvarjajo z metalurgijo, so v | letu 2013 ustvarile 8,861 milijarde evrov čistih prihodkov, | kar znaša 22,7 odstotka BDP v državi. Prav tako je panoga S beležila rast v letih 2014 in 2015. (Vir: Impol) / Sandi Čeh Prijateljske tekme osnova za dobro nadaljevanje Stran 12 Tenis Lončaričeva med najboljšimi štirimi Stran 12 Boks Anja Jabločnik dobro nastopila v Srbiji Stran 13 Supporters cup Veliki rivali tekmovali v prijateljskem vzdušju Stran 13 Strelstvo Venta z novim državnim rekordom v finale Stran 15 Mali nogomet Najbolje kaže Poetoviu, Rimu in FC Ptuju Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Smučarski skoki Prevc letošnji kralj poletov v Kulmu Pet sekund na zaletni stezi in približno toliko v zraku -vse skupaj zelo malo, a nihče teh dobrih desetih sekund trenutno ne izkoristi bolje od Petra Prevca, ki je v zares izjemni formi. Od zadnjih osmih posamičnih tekem svetovnega pokala in SP je zmagal na sedmih, kar je zares izjemen dosežek. Peter je v avstrijskem Kulmu kot drugi Slovenec po Robertu Kranjcu postal svetovni prvak v smučarskih poletih. Po treh serijah je podprvaka Norvežana Kennetha Gangnesa premagal le s 3,2 točke prednosti, kar je dobra 2,5 metra razlike. »Vse skupaj je bilo v treh serijah okrog 700 m poletov za vsakega, na koncu pa je bilo med nama le dva metra razlike. Trije skoki in 700 m, na novoletni pa je bilo osem skokov in komaj nekaj čez 1000 m skupaj, vendar je bila tedaj razlika veliko večja,« je zmajeval z glavo Prevc, ki je do naslova s težavo prišel kljub dvema rekordoma letalnice od treh tekmovalnih poletov. »Zanimivo je bilo, kako se je odločalo: bilo je super, le malo čudno na koncu, ko sem v kontejnerju izvedel, da sem svetovni prvak. Vesel sem, da mi je uspel prvi skok in da sem ostal na nogah ter nadoknadil razliko do Kenne-tha,« je povedal novi svetovni prvak. V petek je rekord Kulma postavil v prvi seriji (243 m) in se komaj obdržal na nogah. »Ker mi je včeraj le dobra točka manjkala zaradi sodniške ocene, sem vedel, da moram danes vsaj nakazati telemark ali pa se malce bolj odpeljati na smučeh, pa bom takoj dobil po pol točke več. Tri sodniške ocene štejejo, v igri je 1,5 točke, kar je več, kot sem zaostajal po drugi seriji. Imel sem tudi srečo, da je bil sneg zelo počasen, nekateri so bili zato kaznovani, meni je koristilo. V petek me je potegnilo na zadnjico, tokrat me je zaustavilo in sem lažje pristal. Bil sem tudi bolj samozavesten, ker sem videl včeraj, da je telemark teoretično izvedljiv.« Tudi v tretji seriji je zmogel rekord letalnice (244 m). »V poskusni seriji, ko je bil veter prav tako dober kot potem na tekmi, me je to presenetilo in me je kar ustavilo pri odskoku. Zato sem v poskusni seriji skočil manj. Sem pa šel z isto miselnostjo na rampo prve serije, kot smo se dogovorili s trenerji, in uspelo mi je.« Potem je čakal le še na Gangnesa, ki je poletel 238,5 m. »Kar debelo sem gledal, ko mu je pred skokom kazalo, koliko mora skočiti za zmago, skoraj rekord. Čestital mi je kot tudi jaz njemu. S Kennethom sva bolj povezana kot s kom drugim in zato bolj 'letijo' čestitke kot običajno.« V desetih dnevih je osvojil prestižno novoletno turnejo in postal prvak v poletih. »SP v poletih se je hitreje končalo kot novoletna turneja. Toda ker je bila tokrat na programu letalnica, imaš v podzavesti vedno vklopljene pet odstotkov zavore pri odskoku in po tej plati je gotovo drugače kot na manjših skakalnicah. Živčnost je vedno prisotna, največ pa je je, ko je pred tvojim skokom še deset skakalcev, pa tudi po pristanku, ko čakaš na izid, če skok ni bil dober.« Odlični so bili tudi preostali slovenski letalci, še trije so bili med dvanajsterico: 9. Tepeš, 10. Kranjec, 12. Lanišek. Ponovno je bilo ob skakalnici ogromno slovenskih zastav. »Vesel sem, da je bilo toliko naših navijačev kot ob zaključku novoletne turneje. V tem pogledu je bilo razmerje z gostitelji 1:1, seveda pa v korist Slovenije,« se je pošalil Prevc s precejšno mero resnice, saj je Slovenija »igrala 1:1« na gostovanju v Avstriji. »Vedno sem vesel, ko slišim Zdravljico. Še lepše pa je, če ob uradnem igranju instrumentalne himne po zvočnikih slišiš še vokalno izvedbo ob prepevanju navijačev, ki se jim še enkrat zahvaljujem, da so prišli v tako velikem številu,« je bil vesel Prevc in dodal: »Upam, da bom kljub uspehom ostal na realnih tleh, ostal osredotočen na svoje skoke. Uspehi hitro pridejo, pa lahko tudi hitro minejo.« Vse skupaj je odličen obet za finale svetovnega pokala v Planici: kdor bo želel to prireditev spremljati v živo, bo moral zelo pohiteti z nakupom vstopnice ... JM, sta Nogomet • NK Zavrč Zmaga ... nato pa na Malto Prijateljska tekma: ZAVRC - SIMER ŠAMPION 1:0 (0:0) STRELEC: Tudan (61.) Nogometaši Zavrča so po nekaj dneh treningov odigrali prvo prijateljsko srečanje, v Kidričevem so se pomerili z ekipo Simer Šampiona. Srečanje je trener Ivica Solomun izkoristil za preizkus številnih novincev, ki so trenutno na preizkušnji. Tako so srečanje odigrali v zelo kombinirani postavi, priložnost pa so dobili vsi, ki so zdravi. Zavrčani so si pripravili številne priložnosti, izmed katerih pa so zadeli le enkrat. To je v 61. minuti uspelo mlademu Patriku Tudanu. »Če bi ocenjeval le po današnji predstavi, bi dejal, da imamo zelo dobro ekipo, ki je prevladovala na igrišču in nadzorovala celoten potek srečanja. Nasprotnik je bil tisti, ki se je branil in to je dobra popotnica za naprej. Menim, da rezultat ni odraz pokazanega na igrišču,« je po tekmi za spletno stran kluba dejal kapetan Lovro Cvek, podobnega mnenja je bil Josip Golubar: »Najpomembneje je, da se nihče ne poškoduje. Škoda, da nismo dali kakšnega gola več, saj smo imeli ogromno priložnosti, ampak to je razumljivo, ker je to obdobje zelo napornih treningov in testiranj. Dobro je, da Í M Leo Štulac V nekaterih medijih se je precej špekuliralo o zamenjavi igralcev na relaciji Zavrč-Koper. Govorilo se je o prestopu Lea Štulca iz Kopra v Zavrč kot zamenjava za Tonija Datkovica. Po zadnjih podatkih pa iz tega ne bo nič, saj je mladi slovenski reprezentant za pol leta podaljšal pogodbo s Koprčani. Foto: Črtomir Goznik Priložnost za dokazovanje je dobil tudi srbski branilec Nemanja Jakšic. so treningi na vrhunski ravni. Če bomo tako nadaljevali, bodo tudi rezultati vrhunski.« Kratek »skok« na Malto Naslednjih tekem pa Za-vrčani ne bodo odigrali po Nogomet • NK Drava prvotnem načrtu, ta se je spremenil. »Nekoliko nepričakovano smo prejeli povabilo organizatorjev priprav na Malti za štiridnevne priprave. To bo odlična priložnost za preverjanje forme ekipe, hkrati pa bodo na račun prišli igralci, ki se še morajo do- Stirje novinci: Zorko, Vindiš, Krajnc in Bračko kazati. Povabilo smo sprejeli tudi zaradi odličnih vremenskih razmer na otoku, ki jih bomo poskušali izkoristiti za čim kakovostnejše treninge in tekmi. Prvo bomo v četrtek odigrali s poljsko Legio iz Varšave, drugo pa v soboto z ruskim Terekom iz Groznyja. Rusi so člani elitne prve lige in zasedajo sedmo mesto, Poljaki pa so v 1. ligi tik pod vrhom, na 2. mestu (nastopajo tudi v Ligi Evropa). Za nas bosta to izjemna testa in velik izziv,« so sporočili iz kluba. Ekipa se bo v Slovenijo vrnila v nedeljo. Zavrč v polfinalu pokala z Mariborom V polfinalu nogometnega pokala Slovenije 2015/16 se bosta pomerila Zavrč in Maribor ter Celje in Domžale, je razkril ponedeljkov žreb na sedežu NZS na Brdu pri Kranju. Prvi tekmi bosta na sporedu 13. aprila, povratni pa teden dni kasneje. Zmagovalca se bosta uvrstila v finale, ki bo 25. maja. JM Nogometaši ptujske Drave so takoj po novem letu začeli individualne priprave na spomladanski del tekmovanja v 2. ligi. Skupne priprave pa so Ptujčani začeli včeraj, ko so imeli uvodni skupni trening. Med standardnimi in znanimi igralci je trener Damjan Vogrinec pozdravil tudi štiri novince, ki bodo nosili modri dres. Gre za mlade nadarjene nogometaše, najbolj znan med njimi je napadalec Rok Zorko, ki je bil nazadnje član prvoligaške ekipe iz Zavrča in bo v konici napada prav gotovo velika okrepitev. Po nekaj letih se v ptujske vrste vrača Alen Krajnc, ki lahko igra na mestu napadalca oz. zveznega igralca. Najbolj se je izkazal v vrstah Kopra, ko je bil pred dvema sezonama naj- boljši strelec slovenske mladinske lige. Tretja okrepitev bo Luka Vindiš, ki ga ljubitelji Foto: Črtomir Goznik Luka Vindiš (levo) bo dres Aluminija zamenjal za Dravinega. nogometa na našem območju poznajo iz vrst Aluminija, za katerega pa je v jesenskem delu igral zelo malo. To je bil glavni razlog za selitev na Ptuj, kjer si bo obrambni in zadnji zvezni igralec poizkušal priboriti večjo minutažo. Trenutno zadnji novi igralec v dresu Drave je mladi zvezni igralec Miha Bračko, ki je prišel iz Maribora. To je četverica novih igralcev, ki so prišli na začetku priprav v ptujski nogometni klub, ki bo imel v uvodnem tednu treninge vsak dan, v soboto pa bo odigral prijateljsko tekmo s Si-mer Šampionom iz Celja. David Breznik 12 Štajerski TEDNIK Nasveti torek • 12. januarja 2016 Nogomet • Sandi Čeh, NK Aluminij Tenis • DP U-14 Prijateljske tekme so osnova za dober spomladanski del 32-letni Sandi Čeh je ob Denisu Topolovcu eden na-jizkušenejših igralcev Aluminija - med drugim je v dresu Zavrča igral tudi v 1. ligi. V jesenskem delu je v rdečem dresu zaigral na 12 tekmah in dosegel tudi en zadetek (v 6. krogu v gosteh proti Verže-ju). »Jesenski del ni potekal po naših načrtih, čeprav smo prvenstvo začeli dobro. Po nekaj krogih smo padli v 'črni niz', iz katerega nismo našli hitrega izhoda - ni nam uspelo povezati dveh ali treh zapo- rednih dobrih tekem. To smo uspeli šele proti koncu jesenskega dela, ko smo se vseeno približali vodilnim ekipam,« je povedal bočni branilec Aluminija. Ekipa je vmes doživela še spremembo trenerja. »Novega trenerja Simona Sešlarja smo dobro sprejeli in s tem ni bilo težav. V ekipo je vnesel nove metode dela, menim, da so bile dobrodošle. Sam sem imel vmes nekaj težav s poškodbami, ki pa so sestavni del športa. Tukaj sami nima- Prijateljska tekma: člani mladincem podarili štirico: ALUMINIJ ČLANI - ALUMINIJ MLADINCI 4:0 STRELCI: Vrbanec, Rogina, Kurež 2x Po tednu priprav je članska vrsta Aluminija odigrala prvo prijateljsko tekmo, pomerili so se z mladinsko vrsto lastnega kluba. »S tekmo smo želeli končati uvodni teden priprav, tudi tekmeci iz mladinskih vrst so bili primerni za ta del priprav. Sama tekma je bila dobra, z veliko dinamike - dobili smo to, kar smo želeli,« je povedal trener Simon Sešlar, ki je priložnost ponudil prav vsem igralcem, nekaterim en polčas, drugim pa celotno tekmo. Med strelci je bil tudi Anton Rogina, ki je jeseni igral za ekipo Podvincev v 3. ligi. »Z nami bo zagotovo ostal do konca februarja, nato pa bomo glede na potrebe ocenili, ali bo v Podvincih ostal še pol leta ali pa mu lahko pri Aluminiju zagotovimo primerno minutažo na njegovem igralnem mestu,« je glede tega povedal Sešlar. Naslednjo pripravljalno tekmo bodo Kidričani igrali v sredo, ko se bodo v Velenju pomerili z ekipo Rudarja. Odpadla pa bo predvidena tekma z Zavrčem ob koncu tedna, saj Zavrčani odhajajo na priprave na Malto. Aluminij za ta termin išče nadomestnega tekmeca. mo veliko vpliva, le upamo lahko, da jih bo čim manj,« je dodal Čeh, ki je na prvi zbor po premoru prišel dobro pripravljen. »V pavzi smo imeli program vadbe, ki smo ga morali izpolniti, tako da smo se na prvem treningu zbrali dokaj dobro pripravljeni. To seveda še ni visok nivo, potreben za prvenstvo, a je dobra osnova za vse nadaljnje delo. Najprej je na vrsti tekaški del in nabiranje kondicije, vmes bo veliko pripravljalnih te- Odbojka • 2. DOL vzhod (ž), 10. krog Po začetnem uigravanju steklo do zmage ZOK GM mobil Ptuj - Mozirje 3:1 (-21, 17, 9, 21) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Drevenšek, Topolo-vec, Radivoj, Ivanjšič, Gričnik, Merc A., Čabrijan, Grubišič Čabo; Trener: Darko Zimič. Ptujske odbojkarice so v novem letu pred prvo tekmo opravile le štiri treninge, kar se je na dvoboju z Mozirjem poznalo predvsem v prvem nizu. V domači ekipi se je poznal tudi izostanek Horvatove zaradi šolskih obveznosti, ki igra zelo dobro na mestu centra - na tej poziciji je tokrat vso tekmo odigrala še ena mlada domača igralka Čabri-janova. Ta se je na začetku še lovila, nato pa je iz niza v niz igrala bolje. Zbrala je nekaj 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 10. KROGA: ŽOK GM mobil Ptuj - Mozirje 3:1, Kostman Slovenj Gradec - Pre-valje 3:1, Kajuh Šoštanj - ŽOK Mislinja 0:3, Nova KBM Branik II - Swatycomet Zreče 3:0, Benedikt - ŽOK Ljutomer 0:3. 1. ŽOK MISLINJA 10 10 0 29 2. NOVA KBM BRANIK II 10 8 2 24 3. KOSTMAN SLOVENJ GR. 10 8 2 24 4. ŽOK GM MOBIL PTUJ 10 7 3 20 5. ŽOK LJUTOMER 10 6 4 18 6. SWATYCOMET ZREČE 10 5 5 15 7. PREVALJE 10 2 8 6 8. MOZIRJE 10 2 8 6 9. BENEDIKT 10 1 9 4 10. KAJUH ŠOŠTANJ 10 1 9 4 Ptujske odbojkarice so proti ekipi Mozirja zabeležile sedmo zmago v prvenstvu. blokov, ves čas je bila zanesljiva na servisu, dosegla je tudi zadnjo točko na tekmi. A do te točke so Ptujčanke prišle nekoliko težje od pričakovanj. Solidna ekipa Mozirja je nudila dober odpor, najboljša je bila Kamenikova. Gostje so izkoristile slabšo igro domačink in absolutno preveliko število njihovih napak, kar je pomenilo, da so osvojile uvodni set. V drugem so igralke ŽOK GM mobil naredile bistveno manj napak, zelo so popravile svoj servis in v napadu je steklo veliko bolje, kar jim je prineslo izenačenje rezultata. Sledil je odličen tretji niz, v katerem so domače odbojkarice dobesedno »razbile« gostje. Re-ibenschuhova in Radivojeva sta vso tekmo uspešno opravljale naloge, prav tako sta v tem delu igre v napadu uspešno zaključevali Cvirnova in Gričnikova. Zaradi visokega vodstva je trener Darko Zimič lahko dal v končnici priložnost za igro trem mladim domačim odbojkaricam: Ivanj-šičevi (prvi nastop v članski ekipi, op. a.), Rakuševi in Merčevi. Vse so so izkazale s svojo borbenostjo in so prispevale svoj delež v zadnjih petih točkah pri zmagi 25:9. Loncariceva med najboljšimi štirimi, Vidovič prvak med dvojicami Foto: Črtomir Goznik Sandi Čeh je eden izmed najbolj izkušenih igralcev Aluminija. kem, zaključek pa bo namenjen tudi podrobnejši taktični pripravi.« Spomladi je na vrsti le še 11 krogov (jeseni je bilo odigranih 16, op. a.). »To je precej malo, tako da bo treba izkoristiti res vsako priložnost za nabiranje točk. Prav zaradi tega imamo sedaj na voljo precej prijateljskih tekem, s katerimi lahko pridemo na želeni nivo pripravljenosti,« je zaključil Sandi. JM Taja Lončarič (TK Terme Ptuj, levo) je med posameznicami osvojila 3. mesto in s tem dosegla enega večjih uspehov. Foto: Črtomir Goznik V četrtem nizu je ves čas vodila domača ekipa, v kateri je svojo priložnost za igro dobila tudi Drevenškova. Posebna situacija se je zgodila pri izidu 21:13, ko je sodnik naredil napako in neupravičeno odvzel točko ptujski ekipi. Ta situacija jih je nekoliko znervirala in so slabše nadaljevale, vendar so na koncu vendarle slavili s 25:21. Ptujčanke že v sredo čaka veliko zahtevnejši test, saj bodo igrale v gosteh z Ljutomerom. David Breznik Na Otočcu je pretekli teden potekalo zimsko državno prvenstvo za igralce in igralke do 14. leta starosti. To je kategorija, v kateri ima močne adute tudi TK Terme Ptuj. Pri fantih je bil tako 1. nosilec Blaž Vidovič, ki je pred tednom dobro nastopil že na DP v starejši skupini U-16. Tokrat med posamezniki ni upravičil svojega naziva, saj ga je v četrtfinalu ustavil Nik Jurjevčič (LTC). Ljubljančan je slavil tudi v polfinalu in finalu in je postal državni prvak. Zato pa je Blaž veliko bolje odigral turnir dvojic, kjer je bil njegov partner Samuel Pate (Portovald). Skupaj sta nanizala štiri suverene zmage - oddala nista niti niza - in se zasluženo veselila naslova državnih prvakov. Zanimivo je bilo tudi na dekliškem delu turnirja, kjer je nastopilo kar pet ptujskih deklet: Taja Lončarič, Nika Strašek, Nina Pliberšek, Tara Gorinšek in Ana-Teja Tabor. Slednja je izpadla v kvalifikacijah, preostala četverica pa je imela nastop v glavnem turnirju zagotovljen neposredno. Pri tem je le Tara letnica 2002, preostale so letnik 2003 in bodo v tej kategoriji nastopale še drugo leto. Nino je v 1. krogu usta- DP U-14, rezultati: posamezniki: četrtfinale: Vidovič (1.) - Jurjevčič (LTC, 8.) 2:6, 4:6; fantje, dvojice: četrtfinale: Vidovič/Pate (1.) - Kastelec/Kuhelj (Velenje/Jaki) 6:1, 6:1; polfinale: Vidovič/Pate (1.) -Dimitrijevič/Obrul (Celje) 6:2, 6:3; finale: Vidovič/Pate (1.) - Šun-tar/Emeršič-Potočnik (ŽTK MB/ Triglav, 2.) 6:1, 6:4. posameznice: 1. krog: Pliberšek - Lovrič (Domžale, 1.) 0:6, 2:6, Gorinšek - Fabčič-Flis 6:4, 6:1, Lončarič (8.) - Čizmič 6:1, 6:1, Strašek (7.) - Stojanovič 6:0, 6:1; 2. krog: Gorinšek - Bubek (N. Gorica, 3.) 6:4, 3:6, 4:6, Lončarič vila 1. nosilka Pia Lovrič, Tajo pa v 2. krogu 3. nosilka Alea Bubek. Kot 7. in 8. nosilka sta se Nika in Taja uvrstili v četrtfinale, med najboljšo osmeri-co, kar je že bila izpolnitev ciljev. Uvrstitev med najboljšo četverico je Straškovi preprečila 2. nosilka Živa Falkner. Še korak dalje pa je uspelo stopiti Taji Lončarič, ki je v četrtfi-nalu po izenačenem dvoboju izločila 4. nosilko, leto starejšo Aljo Belinger (Šport plus). Tako se je poleg 1., 2. in 3. nosilke znašla med najboljšo četverico. V polfinalu je bila Živa Falkner enostavno premočna, kasneje je slavila še v finalu. Mlade Ptujčanke so nastopile tudi med dvojicami, kjer so se kar tri s svojimi soigralkami uvrstile v četrtfinale. Tudi v tej konkurenci je najdaljšo potegnila Taja Lonča-rič, ki se je skupaj z Ljubljančanko Taro Katarino Milič (Olimpija) veselila uvrstitve v polfinale. Na tej stopnji sta bili drugi nosilki - Belinger-jeva in Bubkova - nekoliko boljši .... Vse omenjene je na Otočcu spremljal trener Luka Haz-dovac, doseženi rezultati pa bodo zagotovo dobra spodbuda za nadaljnje delo. JM (8.) - Velički (ŽTK MB) 6:2, 6:3, Strašek (7.) - Volk (ŽTK MB) 6:1, 6:4; četrtfinale: Lončarič (8.) - Belinger (Šport plu, 4.) 2:6, 6:1, 6:3, Strašek (7.) - Falkner (Oto-čec, 2.) 3:6, 0:6; polfinale: Lončarič (8.) - Falkner (2.) 0:6, 0:6; finale: Falkner (2.) - Lovrič (1.) 6:3, 6:0. dekleta, dvojice: četrtfinale: Lončarič/Milič (4.) -Bečirovič/Poglajen (ŽTK MB/Li-tija) 6:3, 7:6(7), Pliberšek/Volk -Falkner/Lovrič (Otočec/Domža-le, 1.) 0:6, 1:6, Gorinšek/Fabčič - Klevišar/Ognjenovič (Triglav/ Jaki, 3.) 3:6, 2:6; polfinale: Lončarič/Milič (4.) -Belinger/Bubek (Š. plus/N. Gorica, 2.) 3:6, 2:6. torek m 19. januarja 2016 Šport, rekreacija ŠtajmkiTEBHiK 13 Rokomet • Prijateljska tekma M Boks • 5. Nation cup v Rumi Za začetek poraz v Avstriji: Barnbach Koflach -Moškanjci-Gorišni-ca 40:32 (18:9) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Žu-ran, Ranfl, Tement, Šincek, Ko-štomaj, Kovač, Valenko, Lozin-šek, Bedrač, Preac, Geč, Balas. Trener: Boštjan Strašek. Za rokometaši Moškanjcev-Gorišnice je prva pripravljalna tekma v tem koledarskem letu. V četrtek so gostovali v Avstriji pri tamkajšnjem prvoligašu Barnbachu Koflachu. Gre za stabilnega prvoligaša, ki ima na klopi madžarski pridih, saj ekipo vodi nekdanji madžarski reprezentant Istvan Gulyas, v svojih vrstah pa imajo Avstrijci štiri tujce. Gostje, ki so nastopili nekoliko oslabljeni, so v prvem delu še »plavali« v obrambi, medtem ko je bilo v nadaljevanju boljše. Z igro v napadu je bil strateg Strašek zadovoljen, več prostora za napredek pa je še v obrambi. Na koncu je bilo 40:32 za domačine, kar je tudi realen odsev dogodkov na parketu. Naslednjo tekmo bodo ru-meno-črni odigrali v Gorišnici, njihov tekmec v torek s pričet-kom ob 19. uri pa bo prvoliga-ška ekipa iz bližnjega Ormoža. tp Anja Jabločnik je dobro nastopila v Srbiji Šolski šport m Šah Niki Kralj iz OS Gorisnica srebrna medalja V organizaciji Šahovske zveze Slovenije in Zavoda za šport RS Planica ter v soorganizaciji OŠ Kozje in DŠM Celje je v Kozjem potekalo državno osnovnošolsko šahovsko prvenstvo za šolsko leto 2015/16. Mladi so tekmovali v štirih konkurencah, in sicer fantje in dekleta do 12 in do 15 let. Število sodelujočih je bilo omejeno na 52 udeležencev v vsaki konkurenci, pravico nastopa pa so si priborili prvi trije na območnih tekmovanjih, posamezniki po posebnih dodatnih kriterijih ter na osnovi odobrenih prošenj komisije pri Šahovski zvezi Slovenije. S ptujskega območja je sodelovalo 14 mladih iz štirih osnovnih šol, največ iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (7), po trije iz OŠ Gorišnica in OŠ Žetale ter eden iz OŠ Haj-dina. V konkurenci deklet do 12 let so nastopile tudi Zala Kramberger, Sara Anita Peklar in Ema Vidovič iz OŠ Ljudski vrt Ptuj, prve tri na območnem tekmovanju v konkurenci do 9 let. Najuspešnejša med »ptujskimi« udeleženci je bila 11-letna Nika Kralj iz OŠ Gorišnica, ki je bila 4. nosilka. Nika je sedemkrat zmagala, enkrat remizirala in doživela poraz le proti kasnejši zmagovalki, sicer tretji nosilki v konkurenci do 12 let ter osvojila odlično drugo mesto. Najtežje delo v prvem krogu je imel Tadej Murko iz OŠ Hajdina, 27. nosilec med fanti do 12 let, saj mu je žreb namenil prvega nosilca in tretjega z lanskega evopske-ga prvenstva mladih do 12 let ter kasnejšega zmagovalca Jana Šublja, ki je tudi dokazal svojo premoč. V nadaljevanju je Tadej nanizal štiri zaporedne zmage in še eno v predzadnjem kolu, v treh kolih pa je moral podpisati poraz. Z osvojenimi 5 točkami je zasedel 16. me- sto, kar je enajst mest boljše od začetne pozicije. Pri dekletih do 15 let je bila Amalija Skok iz OŠ Žetale za šest mest boljša od začetne pozicije in je osvojila 17. mesto, pri fantih do 15 let pa je Nejc Butolen, prav tako iz OŠ Žetale, zasedel 36. mesto, kar je za eno boljše od začetnega stanja. Zmagovalci v vseh štirih kategorijah so postali osnovnošolski državni prvaki za šolsko leto 2015/2016, prvi trije pa so prejeli pokale in praktične nagrade. Rezultati: dekleta do 12 let (44): 1. Pia Marie Ružič (OŠ Brestanica) 8 točk, 2. Nika Kralj (OŠ Gorišnica) 7,5, 3. Vita Širaj (OŠ Cerknica) 7 ... 18. Maša Rižnar 5 ... 35. Zala Vesenjak 3 (obe OŠ Gorišnica) ... 40. Ema Vidovič 3, 41. Zala Kramberger 3 ... 43. Sara Anita Peklar 2 (vse OŠ Ljudski vrt Ptuj); fantje do 12 let (52): 1. Jan Šubelj (OŠ Komenda Moste) 8 točk, 2. Jan Marn (OŠ Nove Jarše) 7,5, 3. Aleksander Dajčman (OŠ Matije Čopa) 7 ... 16. Tadej Murko (OŠ Hajdina) 5 točk ...; dekleta do 15 let (40): 1. Nuša Hercog (OŠ Šentjur) 8 točk, 2. Zala Urh (OŠ Kranj) 7, 3. Klara Vidmar (OŠ Sostro) 7 ... 17. Amalija Skok (OŠ Žetale) 5 ... 22. Iva Vidovič 4,5 ... 24. Maja Leskovar 4,5 ... 32. Barbara Kokol 3,5 (vse OŠ Ljudski vrt Ptuj); fantje do 15 let (51): 1. David Stevanič (OŠ Kočevje) 8 točk, 2. David Brinovec (OŠ Šempeter) 7,5, 3. Aleksander Bajc (OŠ Leskovec) 7 ... 36. Nejc Butolen (OŠ Žetale) 4, 37. Vid Čabrijan (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 4 ... 40. Žiga Polajžar (OŠ Žetale) 3,5... Silva Razlag Srbsko mesto Ruma je gostilo boksarsko tekmovanje z imenom 5. Nation cup. Gre za največje tekmovanje v ženskem boksu, saj so na njem nastopile predstavnice iz petih kontinentov - skupno je bilo prijavljenih kar 270 bo-ksark iz 32 držav. Na največjem letošnjem ženskem boksarskem turnirju na svetu je nastopila tudi članica Boks kluba Ring Ptuj Anja Jabločnik. Druga članica BK Ring Monika Božič-ko tokrat zaradi službenih obveznosti žal ni tekmovala. V vseh kategorijah je bila konkurenca zares izredna, saj je letos olimpijsko leto in mnoge boksarke so nastop v Rumi vzele kot neke vrste kontrolno tekmo pred nastopom na kvalifikacijah za olimpijske igre v Riu de Janeiru. V omenjenih kvalifikacijah bo Slovenijo zastopala tudi Jabločnikova, ki je dobro opravila s svojim nastopom v Rumi. V prvem krogu je bila Anja Jabločnik in trener Sašo Pučko prosta, medtem ko je v četr-tfinalu v kategoriji do 57 kg stopila v ring s Saro Beran. Obračun s hrvaško boksar-ko je bil izredno izenačen, sodniki pa so z deljeno od- ločitvijo 1:2 dali prednosti Beranovi. Po mnenju večine gledalcev bi Jabločnikova morala ta dvoboj dobiti, saj je bila v štirih rundah boljša tekmica. To kaže tudi sodni- Mali nogomet m Supporters cup 2016 ški listek finskega sodnika, iz katerega je razvidno, da je vse runde dosodil Jabločni-kovi, medtem ko sta srbska sodnica in romunski sodnik malenkostno prednost dala Beranovi. Kljub porazu je bil trener Sašo Pucko zadovoljen z Anjinim nastopom in je po dvoboju povedal: »S prikazanim sem bil zadovoljen, saj je Anja odboksalo eno svojih najboljših borb v karieri in je dokazala, da se lahko enakovredno kosa z najboljšimi boksarkami na svetu.« Jabločnikova je bila na koncu uvrščena na 5. mesto v kategoriji do 57 kg. Po končanem turnirju je nadarjena ptujska boksarka trenirala s tujimi reprezentancami; tako se je odlično odrezala na sparing borbi proti poljski prvakinji. Kot celota, v kar so zajete priprave, nastop na turnirju in sparingi, je bil ves cikel pomembna izkušnja v njeni športni karieri. David Breznik Veliki rivali v prijateljskem vzdušju V soboto, 16.1., je v športni dvorani na Kidričevem potekal drugi, sedaj že tradicionalni Supportes Cup v malem nogometu. Gre za turnir pripadnikov navijaških skupin evropskih nogometnih velikanov, ki ga organizira Klub navijačev Borussia Dortmund. Lani je bil turnir odigran v dvorani Campus, slavila pa je navijaška skupina Real Madrida - Madridismo. Tudi tokrat se je v Kidričevem zbralo 12 ekip, s katerimi je prišlo kakšnih 150 športnih navdušencev. V finalni tekmi je bila ekipa Barcelone boljša od gostiteljev, navijačev Borussie iz Dortmun-da. V tekmi za 3. mesto so bili po streljanju kazenskih strelov uspešnejši navijači Liverpoola, ki so ugnali kolege iz Bayerna. Končni vrstni red: 1. Penya Blaugrana Eslovena Triglav - FC Barcelona 2. Klub navijačev Borussia Dortmund Slovenija Foto: Črtomir Goznik Nastopajoči so pokazali odlične igre in gledalcem pričarali številne tesne obračune. 3. Klub navijačev Liverpool FC Slovenija 4. Fan Club FC Bayern München Supporters Slovenija Turnirje imel tudi dobrodelno noto, saj so člani navijaških skupin zbrali 500 € v obliki darilnih bonov, kijih bododonirali družinam v stiski iz lokalnega okolja. »Celodnevni dogodek je ponovno dokazal, da se lahko ob pravi zgodbi pomerijo tudi veliki navijaški rivali, a še vedno v prijateljskem vzdušju. Nastopajoči so s svojimi predstavami zares navdušili številne gledalce,« je povedal glavni organizator Matija Brodnjak. Supporters cup 2016, sodelujoče ekipe: Uradni navijaški klub Chelsea Slovenija, Klub navijačev Manchester United FC Slovenija, Penya Blaugrana Eslovena Triglav - FC Barcelona, Fan Club FC Bayern Munchen Supporters Slovenija, Klub navijačev Liverpool FC Slovenija, Arsenal Slovenija, Madridismo-Slovenia, AC Milan SI, Pena Madridista Eslovenia, Tottenham Hotspur Slovenia, S.S. Lazio Slovenija in organizatorji turnirja, Klub navijačev Borussia Dortmund Slovenija. Vse ekipe so izrazile željo, da se v Kidričevem ponovno srečajo naslednje leto. Zbrane je nagovoril tudi podžupan občine Kidričevo Bogdan Potočnik, sicer velik športni navdušenec. V svojem nagovoru se je diplomatsko izmuznil in zamolčal pripadnost do svojega najljubšega kluba ... UR Foto: arhiv NK Nika Kralj je s črnimi figurami v zadnjem krogu osvojila točko proti 5. nosilki Tini Urbanč. 14 Štajerski Šport, šport mladih torek m 19. januarja 2016 Mali nogomet • MNZ Ptuj, ONL Videm Najbolje kaže Poetoviu, Rimu in FC Ptuju REZULTATI 8. KROGA: Dabbs SL Tim - FC Hiša daril Ptuj 2:4, Klub ptujskih študentov - ŠD Picerija Špajza Rim 1:4, ŠD Ptujska Gora - Poe-tovio Plindom 0807300 1:2, ŠD Draženci - F.C. Trcko 3:3, EHM Team - KMN Majolka 0:3. REZULTATI 9. KROGA: ŠD Rim Špajza Rim - ŠD Ptujska Gora 5:0, F.C. Trcko - EHM Team 1:4, Poetovio Plindom 0807300 - ŠD Draženci 14:2, FC Hiša daril Ptuj -Klub ptujskih študentov 10:2, KMN Draženci - Dabbs SL Tim 2:4. 1. POETOVIO PLINDOM 8 6 2 2. FC HIŠA DARIL PTUJ 8 6 2 3. ŠD RIM PIC. ŠPAJZA 8 6 2 4. DABBS - SL TIM 5. KMN MAJOLKA 6. F.C.TRCKO 7. EHM TEAM 8. KMN DRAŽENCI 9. ŠD PTUJSKA GORA 10. ŠD DRAŽENCI 11. KPŠ 9 4 3 8 4 3 9 4 4 8 3 2 8 3 5 8 2 B 8 1 4 8 Q B Q 41:18 18 Q 38:21 18 Q 34:17 18 2 2B:22 14 1 2Q:17 13 1 2B:29 13 3 18:2Q 12 Q 3Q:32 9 Q 12:29 B 3 1B:35 B 2 17:38 2 Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme med ekipama KPŠ in FC Ptuj Tekmovanje v Zimski ligi malega nogometa - Zavarovalnica Tilia se nadaljuje v pospešenem tempu. V soboto je bil na sporedu 8. krog, kjer je ekipa Dabbs-SL Tim še drugič zapored izgubila. Tokrat je bila boljša ekipa FC Ptuj. Brez težav so slavili prvi favoriti lige, ekipa Rima, z 1:2 pa moštvo Poetovia. ŠD Draženci in ekipa Trcka sta remi-zirala, v lokalnem obračunu pa je na zadnji sobotni tekmi Majolka prepričljivo ugnala EHM Team. Veliko več zadetkov je bilo doseženih v nedeljo, ko se je igral 9. krog. Rim je bil še naprej suveren, EHM Team pa je gladko opravil s Trckom. Hudo jo je skupila ekipa ŠD Draženci, saj jim je moštvo Poetovia nasulo kar 14 zadetkov. Visoko so slavili tudi rdeči - FC Ptuj, na zadnji nedeljski tekmi pa je moštvo Dabbs SL Tim ugnalo KMN Draženci. Pred zadnjima dvema krogoma glede uvrstitve v končnico najbolje kaže Poetoviu, Rimu in FC Ptuj. tp ONL Videm VETERANI REZULTATI 8. KROGA: ŠD Selan Gostilna Kozel - Joe Fernandes Copy Sitar veterani 4:4, ŠD Pobrežje veterani - JP team 6:5, KMN Majolka veterani -ŠD Lancova vas veterani 6:4. 1. KMN MAJOLKA 8 8 0 0 55:14 24 2. ŠD POBREŽJE 8 4 1 3 30:24 13 3. JP TEAM 8 4 1 3 32:35 13 4. ŠD SELAN KOZEL 8 3 2 3 22:24 11 5. JOE FER/COPY SITAR 8 2 1 5 16:26 7 6. LANCOVA VAS (-1) 8 0 1 7 13:45 0 ČLANI REZULTATI 7. KROGA: ŠD Futsal m 2. SFL, 1. SFL Magdič odločil tekmo na Hardeku FC Ptuj Hiša daril - Dobrepolje 10:3 (3:2) STRELCI: 0:1 Strnad (4.), 0:2 Tripunovič (6.), 1:2 Fleten (10.), 2:2 Kavaš (10.), 3:2 Fleten (18.), 4:2 Širec (23.), 5:2 Šilec (26.), 6:2 Kavaš (29.), 7:2 Pihler (29.), 8:2 39.), 8:3 Andolšek (40.), 9:3 Kavaš (40.), 10:3 Roškar (40.). KMN Tomaž - Futsal Klub Stripy 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Magdič (31.) KMN TOMAŽ: Vrbnjak, Magdič, Goričan, Školiber, Gašparič, Belšak, Vočanec, Gajser, Jaušovec, Kolarič, Kociper; Trenerja: Matej Gajser in Marjan Magdič. Po enomesečnem premoru se je konec tedna na parket vrnilo dogajanje v 2. slovenski futsal ligi. KMN Tomaž je kot vodilna ekipa na lestvici gostil neugodno ekipo Stripy iz Škofje Loke. Ze uvod v samo srečanje je pokazal, da bomo priča trdi tekmi, v kateri bodo o zmagovalcu odločale malenkosti. Glavna akterja tekme sta bila oba vratarja, ki sta odlično ustavljala vse strele. Prvi polčas se je končal z rezultatom 0:0, ob tem da so imeli domačini pobudo, ki pa je niso uspeli realizirati. V drugem delu jim je po golu repre-zentanta Slovenije U21 Mihe Magdiča uspelo streti odpor gostov in zmagati z minimalnim rezultatom 1:0. Matej Gajser, trener KMN Tomaž: »Ker v zimskem premoru vsi igralci niso opravili vseh planiranih treningov in ker imamo poškodovane tudi tri igralce, smo tekmo pričakali v negotovosti. Priča smo bili pravi prvenstveni tekmi s številnimi čvrstimi dvoboji. Čeprav smo na trenutke hodili po robu, nam je uspelo izvleči pomembne tri točke v boju za vrh. Za nas je izjemen uspeh, da smo uspeli najboljšo ekipo v ligi po številu doseženih zadetkov pripraviti do tega, da Hardek zapušča brez danega gola. Za nas je od sedaj naprej vsaka tekma odločilna v boju za vrh.« Tomaž igral s Savdsko Arabijo KMN TOMAŽ-SAVDSKA ARABIJA 2:2 (1:0) STRELCA ZA TOMAŽ: Gajser, Školiber V soboto so bili gledalci v Športni dvorani Hardek priča prazniku malega nogometa za KMN Tomaž: odgovornim v Pobrežje člani - EHM Team 8:2, ŠD As - NK Tržec R-21 6:5, EHM Team 2 - KMN Majolka člani 3:4, ŠD Selan Krovstvo Petrovič - ŠD Zg. Pristava Bar Incognito 3:3, ŠD Lancova vas člani - Joe Fernandes Copy Sitar člani 3:4. 1. KMN MAJOLKA 7 7 0 0 46:19 21 2. ŠD ZG. PRISTAVA 7 4 2 1 33:20 14 3. NK TRŽEC - R21 7 3 1 3 44:35 10 4. ŠD AS 7 3 1 3 35:33 10 5. EHM TEAM 7 3 1 3 25:25 10 6. JOE FER./COPY SITAR 7 3 1 3 23:25 10 7. EHM TEAM 2 7 3 1 3 22:31 10 8. ŠD SELAN PETROVIČ 7 2 2 3 26:28 8 9. ŠD POBREŽJE 7 2 1 4 23:33 7 10. ŠD LANCOVA VAS 7 0 0 7 17:45 0 Darko Lah klubu se je uspelo dogovoriti za srečanje z ekipo Saudske Arabije, ki je v teh dneh na pripravah v Moravskih Toplicah, kjer se pripravlja na prihajajoče azijske kvalifikacije za SP v Kolumbija 2017. Tekma je bila v pozno popoldanskem terminu, kar je privabilo številno občinstvo. Po začetnem protokolu in pozdravu obeh ekip smo spremljali izjemo dinamično srečanje. Domačini so povedli z zadetkom Gajserja (izid polčasa, 1.0). Arabci so nato prešli v vodstvo 1:2, končni izid pa je ob glasni spodbudi občinstva postavil Školiber. Glede na videno je neodločen rezultat tudi najbolj pravičen. »V izjemno veselje mi je bilo, da so lahko naši fantje, ki so nekateri mlajši od 18 let, zaigrali na mednarodni tekmi proti državni reprezentanci. Igralci si za pristop zaslužijo maksimalne pohvale. Omenjeno tekmo smo želeli odigrati v nedeljo, da bi se lah- Športni napovednik Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 11. KROG: ŽOK Ljutomer - ŽOK GM mobil Ptuj (SREDA ob 20.00) Rokomet • Mladinsko-članska liga vzhod (ž) 12. KROG: ŽRK Ptuj - ŽRK DP Logik Branik (SREAD ob 18.00) Rokomet • Prijateljska tekma Moškanjci Gorišnica - Jeruzalem Ormož (TOREK ob 18.00) Seminar za nogometne trenerje Društvo nogometnih trenerjev (DNT) Ptuj razpisuje seminar za nogometne trenerje na območju MNZ Ptuj, ki bo v Šolskem centru Ptuj na sporedu v nedeljo, 31. 1., od 7.30 naprej. Licenčni seminar DNT Ptuj šteje 50 točk za pridobitev B- in C-licence v tekmovalni sezoni 2016/17. Program seminarja: 7.30-8.30 akreditacija 8.40-8.50 otvoritev seminarja (Marjan Lenartič, predsednik DNT Ptuj) 8.50-9.20 problematika trenerjev v MNZ Ptuj (Janko Turk, vodja tekmovanja) 9.25-9.55 pravila nogometne igre - novitete (Boris Grabar, MDNS Ptuj) 10.00-10.45 zastoji srca in uporaba defibrilatorja -praktični prikaz (Marjana Cafuta, Rdeči križ Slovenije) 11.10-11.50 program razvoja igralcev 8-13 let (Matjaž Jakopič, trener PRO) 11.55-12.35 kondicijska priprava športnika (Dejan Zavec Gym) 12.40-13.10 metodični postopek vadbe tehnike udarca in sprejema žoge z notranjim delom stopala (Go-razd Černila, trener PRO, demonstratorji igralci U-12 NK Aluminij) 13.15 - 13.45 osnovne zahteve in vaje navajanja na žogo 8-11 let (Gimnazija Šiška, demonstratorji igralci U-12 NK Aluminija) 13.50 - 14.20 osnovne zahteve in vaje navajanja na žogo 11-13 let (Gimnazija Šiška, demonstratorji igralci U-13 NK Aluminija) 14.25 zaključek seminarja in razdelitev pedagoških pripomočkov Ljutomer • Izbor športnika leta 2015 Športna zveza Ljutomer pripravlja 46. razglasitev športnika leta za minulo leto, ki bo ta četrtek ob 18. uri v prostorih ljutomerskega hotela Stela. Priznanja bodo prejeli najboljši posamezniki - športnica in športnik, najuspešnejše športno društvo in šolsko športno društvo ter najperspektivnejša športnica in športnik. Podeljena bodo tudi posebna priznanja. DB, JM, NŠ ko fantje regenerirali, a nam zaradi zahtev reprezentance Savdske Arabije to ni uspelo. V dani situaciji je bil to naš maksimum,« je povedal Matej Gajser. DB 1. SFL REZULTATI 13. KROGA: KMN Benedikt - Potočje projektiranje Sevnica 4:4 (1:3), KMN Bronx Škofije - PROEN Maribor 1:10 (0:3), FC Litija -KMN Oplast Kobarid 7:2 (3:2), KMN Puntar - Kix Ajdovščina 5:1 (0:1). 1. DOBOVEC KOZEL 2. PROEN MARIBOR 3. OPLAST KOBARID 4. FC LITIJA 5. KMN PUNTAR 6. POTOČJE SEVNICA 7. BRONX ŠKOFIJE 8. KMN BENEDIKT 9. KIX AJDOVŠČINA 11 8 2 11 7 3 1Q 7 1 11 B 2 11 5 1 11 4 3 12 4 1 11 1 1 1 55:2B 2B 1 58:28 24 2 45:32 22 3 4B:25 2Q 5 34:35 1B 4 32:31 15 7 3B:51 13 9 21:53 4 12 1 Q 11 19:B5 3 2. SFL 1. KMN TOMAŽ 2. FK ZAVAS 3. ŠD MLINŠE 4. ŠD KEBELJ 1Q 8 1 1Q B 1 1Q 5 3 9 4 3 5. KMN VELIKE LAŠČE 10 4 1 8. ŠD FC PTUJ 10 4 1 6. GORICA FK 10 3 2 7. FK STRIPY 10 3 1 9. FK DOBREPOLJE 10 3 1 10. KMN OPLAST II 9 2 0 1 41:13 25 3 44:22 19 2 42:39 18 2 33:2B 15 5 27:3Q 13 5 33:5Q 13 5 31:31 11 B 45:3B 1Q B 3B:5Q 1Q 7 18:49 B Skupinska fotografija ekipe Tomaža in reprezentance Savdske Arabije. KMN Benedikt -Potočje projektiranje Sevnica 4:4 (1:3) STRELCI: 0:1 Kranjčevič (2.), 0:2 Drobne (5.), 1:2 Da-miš (8.), 1:3 Drobne (12.), 1:4 Martič (23.), 2:4 Drašak (28.), 3:4 Kranjčevič (32, ag.), 4:4 Škerget (33.). Tomislav Novak, trener KMN Benedikt: »To je bila prava prvenstvena tekma, ki se je na koncu razvila v triler. V prvem polčasu nismo izkoristili svojih priložnosti, Sevničani pa so zabijali. V drugem delu smo se zbrali in izenačili. Imeli smo še svoje priložnosti, tudi Sevnica jih je imela, a na koncu je remi pravičen. Svojim igralcem čestitam. Če bomo še naprej tako delali, bodo prišli tudi rezultati.« JM torek • 12. januarja 2016 Šport, šport mladih Štajerski 15 Strelstvo • 22. MT Ruše 2016 Kevin Venta tokrat z novim državnim rekordom - 585! Na najmočnejšem slovenskem mednarodnem tekmovanju z zračnim orožjem se je minuli konec tedna v Rušah znova zbralo veliko vrhunskih strelcev olimpijskih, svetovnih in evropskih prvakov ter zmagovalcev svetovnih pokalov. Domačini iz Strelskega društva 1. Pohorski bataljon so gostili predstavnike iz devetih držav, Srbije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Slovaške, Avstrije, Črne gore in Kosova, z 213-člansko udeležbo. Ker gre za kvalifikacijsko tekmovanje za udeležbo na EP z zračnim orožjem 10 m v Gyoru na Madžarskem, ki se bo začelo čez dober mesec, so rezultati strelcev zelo visoki. V 45-članski slovenski reprezentanci sta izstopala olimpijka Živa Dvoršak z zmago in srebrnim odličjem ter Ormožan Kevin Venta, ki je na nedeljskem tekmovanju, na Veliki nagradi Ruš, postavil najboljši kvalifikacijski rezultat s 585 krogi in dosegel nov slovenski državni rekord! Slovenci pa smo na Veliki nagradi Ruš - 2. dan tekmovanja imeli slovenskega predstavnika v vsakem finalu. Prepričljiva kvalifikacijska zmaga Kevina Vente Mladi ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta, ki se je pred letom dni prvič uspel uvrstiti v finale turnirja v Rušah in v drugem dnevu nato tudi zmagal, je na nedeljskem tekmovanju - Veliki nagradi Ruš - deklasiral konkurenco v kvalifikacijah, ko je dosegel nov slovenski državni rekord s 585 krogi! Venta je s tem dosežkom izboljšal 19 let star državni rekord Roberta Kranjca in je sedaj lastnik obeh najboljših znamk, tako na 10 m kot tudi na 50 m. S serijami 96, 97, 100, 96, 98 in 98 krogi je Venta poskrbel za prvi vrhunec dneva v slovenski reprezentanci. Uvrstitev v finale je spodletela Sevniča-nu Blažu Kunšku, ki je bil s 569 krogi za krog prekratek, blizu najboljšim pa sta bila tudi Ptujčana Boštjan Simo-nič in Sašo Stojak, ki sta s 567 in 565 krogi osvojila 14. in 18. mesto. V finale so se uvrstili trije hrvaški strelci Cindrič, Špirelja in Kača-venda, Srba Mikec in Grgic, Slovak TUžinski in Madžar Tatrai. Z bučno podporo domačega občinstva Venta ni najbolje začel finalnega streljanja na izločevanje, saj je v uvodu zadel osmico, dve devetici in tri desetice ter se v naslednjih dveh strelih, v zelo izenačeni konkurenci, obdržal med najboljšimi. Dve devetici v 9. in 10. strelu pa sta bili nato premalo za višji preboj, s čimer je Venta kljub temu zadovoljen osvojil 7. mesto in si priboril mesto v slovenski reprezentanci na EP na Madžarskem. V razburljivem finalu si je zmago v zadnjem strelu z odličnimi 10,8 kroga priboril Srb s slovenskimi koreninami Damir Foto: Polonca Sladic Ormožan Kevin Venta je v Rušah postavil nov državni rekord s 585 krogi ter po lanski zmagi v finalu Velike nagrade Ruš osvojil 7. mesto. Kevin Venta: »Tudi slabši 1. dan je prispeval k državnemu rekordu. Zame je bila to zelo dobra tekma, saj sem ugotovil nekaj malenkosti, ki jih nisem delal dobro. Streljal sem preveč rezervirano, preveč s strahom, ogromno je bilo razmišljanja, preveč kontroliranja. Tako sem 1. dan doživel kot dobro lekcijo za naprej. Na Veliki nagradi sem miselno pristopil drugače. Že pred poskusnimi streli sem bil bolj odločen, da bom bolj pogumno izvajal strele, poskusil ostati priseben in odložiti takoj, ko vidim, da nekaj ni v redu. Tako sem ob trenutkih, ko ni šlo, tudi večkrat odložil in izvedel strel na suho. Veliko časa sem posvetil kontroli telesa in napetosti. Ko so letele desetice, sem skušal s sproščanjem in aktivacijo držati konstantno napetost telesa. Tudi misli sem kontroliral, tako mi je uspela tudi stotica. Za tem sem vedel iz izkušenj, da se ne smem razveseliti, govoril sem si: 'Ne, ni še konec tekme!'. In uspelo mi je kontrolirati tudi čustva. Pristreljal sem nov državni rekord. V finalu sem čutil, da sem bil od kvalifikacij energijsko iztrošen, mogoče sem tudi premalo pogumno izvajal strele. To mi je na koncu prineslo 7. mesto. Zadovoljen sem.« Mikec. Slovenija je po odličnem dosežku Vente, Kunška ter mladinca Čepra s 1717 krogi osvojila ekipno srebro, 11 krogov boljši so bili zmagovalci iz Srbije, štiri kroge pa so za nami zaostali Hrvati. Venta v soboto prekratek za finale V sobotnih kvalifikacijah je bil najboljši slovenski strelec s pištolo Kevin Venta na poti v finale vse do zadnje serije, ko je zadel 91 krogov in bil s 568 krogi za dva kroga prekratek, podobno usodo z njim pa je delil tudi Kunšek, ki je bil 9. s 569 krogi. Podobno uspešna kot v nedeljo sta bila tudi Boštjan Simonič in Sašo Stojak, ki sta s 565 krogi osvojila 14. in 16. mesto. Zmagal je Madžar Tatrai, pred Slovakom Tužinskim, najboljši rezultat v kvalifikacijah pa je dosegel Srb Dimitrije Grgic z izjemnimi 588 krogi. Majda Raušl ostala brez finala Med dekleti s pištolo najboljša slovenska strelka, Ptuj-čanka Majda Raušl, ni bila dovolj natančna za preboj v finale. V soboto je s 371 krogi osvojila 10. mesto in bila za tri kroge prekratka, v nedeljo pa je za finalistkami zaostala za 8 krogov in bila s 368 krogi 14. V obeh dneh so domi-nirale srbske strelke, najboljši rezultat turnirja pa je dosegla Bobana Veličkovic s 386 krogi. V finalu pa je nato slavila ISSF svetovna številka 1 Zorana Arunovic Med Slo- venkami se je prvi dan izkazala mladinka Jagoda Tkalec in bila s 372 krogi najboljša, v nedeljo pa je preboj v finale uspel aktualni državni prvakinji Katji Vodeb, ki je s 376 krogi za las ujela finalno osmerico, nato pa osvojila 6. mesto. Z normo za EP tudi Urška Kuharič Med dekleti s puško si je prvi dan tekmovanja med Slovenkami finale za las priborila le Živa Dvoršak, ki je bila s 413,3 kroga na 8. mestu za odtenek boljša od ormoških reprezentančnih tekmic Urške Kuharič s 413,1 in Petre Vernik s 411,0 kroga. Slednji sta sicer dobro streljali, vendar bili prekratki za finale za dve desetinki oz. dva kroga ter osvojili 9. in 12. mesto. Kuharičeva je v zadnjih dveh serijah imela nekaj slabših strelov, zaradi katerih je po dobrem začetku s 103,0 in 105,4 kroga ostala brez finala. Tam pa je Dvor-šakova dobro unovčila svojo izkušenost in se povzpela tik pod vrh ter osvojila srebrno odličje. Zmagala je Srbkinja Andrea Arsovič. V nedeljo pa sta Arsovičeva in Dvorša-kova blesteli že v kvalifikacijah in bili s 417,7 in 417,4 kroga najboljši. V finalu pa je nato Dvoršakova pokazala novo mojstrovino in z izenačenjem finalnega državnega rekorda z 207,5 kroga, po srebru dan prej, osvojila še zlato odličje. Kuharičeva je drugi dan streljala slabše in se s 412,5 kroga uvrstila na 12. mesto ter za finalistkami, kot druga najboljša Slovenka, zaostala za dobra dva kroga. Drugi Ormožanki Petri Vernik v nedeljo ni šlo najbolje, s 405,1 kroga je osvojila 33. mesto. Med člani s puško prvič v finalu Franc Pinter Ančo -strelec invalid Med člani s puško se je prvi MT Ruše 2016, rezultati: Pištola moški 1. dan 1. Miklos Tatrai, MADŽ 202,0 (574) 2. Juraj Tužinsky, SVK 200,8 (571) 3. Uroš Kačavenda, HRV 180,4 (576) 4. Dimitrije Grgic, SRB 160,7 (588) 5. Damir Mikec, SRB 139,8 (583) 9. Blaž Kunšek, SLO 569 10. Kevin Venta, SLO 568 14. Boštjan Simonič, SLO 565 15. Emerik Hodžic, KOR 565 16. Sašo Stojak, SLO 565 27. Simon Simonič, SLO 556 37. Miran Miholič, JKM 552 46. Žan Bogša, JKM 531 Pištola ženske 1. Zorana Arunovic, SRB 197,4 (383) 2. Marija Marovic, CRO 192,6 (376) 3. Jasmina Milovanovic, SRB 174,3 (382) 9. Jagoda Tkalec, SLO 372 13. Majda Raušl, SLO 371 18. Katja Vodeb, SLO 368 Puška moški 1. dan 1. Milutin Stefanovič, SRB 209,4 (628,6) 2. Petar Gorša, CRO 207,5 (623,8) 3. Peter Somogyi, HUN 185,4 (624,8) 8. Franc Pinter, SLO 79,4 (621,6) 12. Željko Moičevic, SLO 620,2 15. Rajmond Debevec, SLO 618,2 Puška ženske 1. Andrea Arsovic, SRB 209,0 (415,4) 2. Živa Dvoršak, SLO 206,5 (413,3) 3. Snježana Pejčic, CRO 186,0 (415,6) 4. Tanja Perec, CRO 164,8 (415,8) 5. Ivana A. Maksimovic, SRB 143,1 (418,6) dan tekmovanja izmed Slovencev v finale uvrstil le bistriški strelec Franc Pinter -Ančo, lastnik štirih paraolim-pijskih odličij, in z osebnim rekordom 621,6 kroga poskrbel za bučen aplavz zbranega občinstva. Uvrstitev v finale Hajdina Nika in David na sprejemu pri županu 9. Urška Kuharič, SLO 12. Petra Vernik, SLO Pištola moški 2 1. Damir Mikec, SRB 2. Miklos Tatrai, HUN 3. Dimitrije Grgic, SRB 7. Kevin Venta, SLO 14. Boštjan Simonič, SLO 18. Sašo Stojak, SLO 30. Simon Simonič, JKM 32. Aleksander Ciglarič, JKM 41. Miran Miholič, JKM 54. Ludvik Pšajd, JUR 56. Teodor Pevec, SLO Pištola ženske 1. Zorana Arunovic, SRB 2. Bobana Veličkovic, SRB 3. Vlatka Pervan, CRO 6. Katja Vodeb, SLO 14. Majda Raušl, SLO Puška moški 2. 1. Bojan Burkovic, CRO 2. Zoltan Balaž, SVK 3. Milenko Sebic, SRB 8. Rajmond Debevec, SLO 16. Franc Pinter, SLO 18. Željko Moičevic, SLO 51. Tadej Horvat, KOR Puška ženske 1. Živa Dvoršak, SLO 2. Milica Babic, SRB 3. Ivana A.Maksimovic, SRB 12. Urška Kuharič, SLO 33. Petra Vernik, SLO 42. Nuša Špindler, MLJ 413,1 411,0 dan 202.0 (582) 201,3 (574) 181.1 (577) 97,8 (585) 567 565 561 559 553 552 524 201,5 (379) 199.2 (383) 177,0 (381) 114,7 (376) 368 dan 204.4 (622,4) 204.0 (625,7) 184.1 (628,9) 80,0 (621,9) 618,5 617,9 597,7 207.5 (417,4) 206,3 (416,5) 186.2 (416,0) 412,5 405,1 398,7 Foto: Polonca Sladic V ekipni razvrstitvi s pištolo so se Slovenci veselili srebra, ki sta ga zraven Vente priborila še mladinec Jože Čeper in Sevničan Blaž Kunšek. pa je v nedeljo uspela tudi zlatemu slovenskemu olimpi-oniku Rajmondu Debevcu, ki je s 621,9 kroga dosegel še drugo kriterijsko normo in se kvalificiral na EP v Gyor. Zmagi sta slavila Srb Milutin Stefanovic in Hrvat Bojan Durkovič. Kdo se bo kvalificiral na EP v Gy6r? Naslednja reprezentančna preizkušnja, s kvalifikacijami za EP na Madžarskem, bo potekala od 27. do 30.1. v Miin-chnu na največjem mednarodnem tekmovanju z zračnim orožjem na svetu, kjer se bodo znova predstavili tudi številni slovenski reprezen-tanti z naših koncev. Vmes pa bodo najboljši slovenski strelci nastopili še na 4. turnirju 1. državne lige v Zrečah. Simeon Gonc V petek je bilo znova slovesno v prostorih občine Hajdina, kjer je župan Stanko Glažar pripravil sprejem za uspešna mlada športnika iz občine Hajdina: judoistko Niko Šlamberger iz Slovenje vasi (JK Drava Ptuj) in šahista Davida Murka iz Ge-rečje vasi (ŠD Ptuj). Oba sta v preteklem letu dosegala dobre rezultate v svojih športih in bila v svojih kategorijah med najboljšimi v državi. »Z veseljem spremljamo rezultate naših športnikov in se z njimi veselimo dobrih dosežkov. Enkrat na leto je po navadi priložnost, da se jim s skromno pozornostjo zahvalimo za pozitivno širjenje glasu o naši občini. Žal v vajinih športih nimamo klubov v naši občini, morda pa se kdaj zgodi tudi to,« je povedal haj-dinski župan, ki se zaveda tudi težav z zagotavljanjem pogojev za kakovostno treniranje: »Breme je v veliki meri na ramenih staršev, ki so nedvomno najpomembnejši podporniki svojih otrok na njihovi športni poti. Občina se preko športne zveze trudi pomagati po svojih močeh, a je okorela in neustrezna zakonodaja na tem področju Utrinek s sprejema v prostorih občine Hajdina pri tem večkrat ovira. Vsekakor upam in vama želim, da bosta na vseh področjih enako ali pa še celo uspešnejša tudi letos.« Sprejema so se udeležili še podžupan Karl Svenšek, predsednik Športne zveze občina Hajdina Sandi Mertelj in direktorica občinske uprave Ljerka Šamperl. JM Foto: JM 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 19. januarja 2016 Slovenija • Mamice in novorojenčki Ženske danes rojevajo bistveno starejse kot nekoč Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka se je v zadnjih letih precej zvišala. Medtem ko so leta 1976 prvorojence povile pri 22,8 leta (povprečna starost), so v letu 2014 bile stare več kot 29 let. In kaj je razlog za to, zakaj ne rojevajo prej? Hočemo imeti vse, šele nato otroka? Vzrokov, zakaj ženske v povprečju prvega otroka rojevajo bistveno pozneje kot tiste nekoč, je več. Med najpomembnejšimi so gotovo izobraževanje, želja po ureditvi stanovanjskih razmer, iskanje službe, veliko pa je tudi težav in zdravljenja neplodnosti. Nekaj mamic smo vprašali, koliko so bile stare, ko so rodile svoje otroke, in kaj menijo, zakaj se ženske bolj pozno odločajo za materinstvo kot nekoč. Vse so se strinjale, da preden se odločiš za otroka, moraš imeti urejenih nekaj osnovnih pogojev, ni pa treba vse biti popolno. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka I Leto I 1954 I 1976 I 1982 I I 1995 I I 2002 I I 2010 I 2014 I Povprečna starost 24,8 22,8 23,1 25 27,2 28,7 29,1 Vir: Statističi urad RS Tabela je narejena na podlagi podatkov, ki so dostopni na spletni strani Statističnega urada RS; za lansko leto še niso na voljo. svoje službe, saj delam z otroci in jih naravnost obožujem, in ker sva si s partnerjem uredila skupno bivališče. Menim, da se ženske za otroka odločajo kasneje zaradi spremembe načina življenja. Na to vpliva predvsem čas študija ter čas iskanja zaposlitve in zagotovitve primernega prostora za življenje." Hermina Žuran Knez: „Ob rojstvu Alje sem bila stara 31 let, za otroka pa sem se odločila zaradi velike želje po družini, zaradi Nina Držaj: „Za prvega otroka sva se odločila, ko sem bila jaz stara 22, on pa 26 let. Tako sva se odločila, ker sva vedno želela imeti otroke mlada. V tem vidiva veliko prednosti. Gotovo je bilo zame odločilno tudi to, da je on starejši. O tem sva se pogovarjala že nekaj časa, a sva čakala, da študij končam vsaj do faze absolventa. Diploma pri meni ni bila odločilnega pomena, naredila sem jo med drugo nosečnostjo. Zelo pomemben se nama je zdel rešen stanovanjski problem in to, da ima vsaj eden izmed naju službo za nedoločen čas. Ker se je vse uskladilo, je prišel Aljaž. Moje mnenje je, da mladi danes zelo dolgo študirajo (iz kakršnihkoli razlogov) in tudi po končanem študiju težko pridejo/pridemo do redne službe, zato je seveda veliko težje začeti družinsko življenje, še posebej če sta partnerja iste starosti in v enaki ekonomski situaciji. Po drugi strani je ženskam tudi vedno pomembnejše, da se najprej uveljavijo na delovnem mestu, si uredijo kariero in potem začnejo ustvarjati družino. Spreminjajo se tudi vrednote; bolj luštno jim je pač, če nimajo odgovornosti, ki jo s seboj prinesejo otroci. Mogoče so še samo eni 'veliki otroci' in potem je res boljše, da še malo odrastejo." Leta 1991 so bile matere ob rojstvu prvega otroka v povprečju stare 24 let, leta 2002 že 27,2 let, potem pa so te številke iz leta v leto naraščale - sicer le za nekaj mesecev, ampak dovolj, da je leta 2014 mati ob rojstvu prvega otroka v povprečju bila stara že 29,1 leta. V 25 letih se je tako povprečna starost mater ob rojstvu provorojen-ca zvišala za kar 5 let. Povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok je še nekoliko višja, saj je leta 2014 znašala 30,6 leta. Kot ugotavljajo na Statističnem uradu RS, se je dvig starosti pričel po drugi svetovni vojni. Zvišuje pa se starost tako ob rojstvu prvorojencev kot vseh drugih otrok. Zanimiv je tudi podatek, da je bila več kot polovica žensk, ki so rodile v letu 2014, starih več kot 30 let. Le 1,1 odstotka je takih, ki so rodile pred 20 letom. V Sloveniji se je v letu 2014 rodilo skupaj 21.165 otrok, kar je povprečno 58 otrok na dan. Nina Fišer: „Sama sem med mlajšimi mamicami (prvi otrok pri 22, drugi pri 25) in mi tako ustreza. Menim, da se večina vedno kasneje odloča najprej zaradi študija, ki je dandanes podaljšan tja do 25 let ali pa še dlje. V tem življenjskem obdobju se seveda poudarja tudi to, da je treba uživati, dokler si še mlad. Mišljena so predvsem potovanja, zabave, skratka čas zase ali pa v dvoje. Potem pa nastopi čas, ko se šolanje zaključi, in takrat se pri nekaterih pojavi želja po naraščaju. Vendar se takrat soočijo z današnjo realnostjo: slabe razmere na trgu dela, težko je priti do kredita, lastnega stanovanja se popolnoma osamosvojiti in se počutiti sposobnega imeti in preživljati še otroka, kar je po mojem mnenju glavni problem pri odločanju za otroka. Če pogledam okrog sebe, se mi zdi, da večina hoče imeti vse 'tiptop', preden pride otrok: svoje stanovanje, oba službi za nedoločen čas ipd., kar pa je dandanes zelo težko doseči. Zato je povprečna starost matere pri prvem otroku vedno višja. Seveda je jasno tudi, da je pri ženskah vse to težje doseči: več je težav pri iskanju službe, pa tudi materin- stvo nam bolj spremeni življenje; ne nazadnje smo praviloma me tiste, ki smo eno leto z otrokom 24 ur na dan. Mnenja sem, da vse ni treba biti urejeno do potankosti, lepo pa je, če je vsaj nekaj. Pri naju je bil stanovanjski problem rešen, partner je imel službo ... Da se torej tudi z manj, odvisno pač od tega, koliko si zahteven in koliko želiš samo zase, pa seveda tudi od tega, kako velika je želja po otroku. Na vrat na nos skakati v starševstvo pa v nobenem primeru ni ravno najboljša ideja." Dženana Kmetec Slovenija • Najpogostejša ter najbolj priljubljena imena Luka in Eva - najbolj priljubljeni imeni v letu 2014 Preverili smo, kako so bili ustvarjalni starši pri izbiri imen novorojenčkov in katera so sicer najpogostejša imena pri nas. Časi, ko so otroke poimenovali po starših in drugih sorodnikih, so že zdavnaj mimo. V današnjem času se starši pri izbiri imena ravnajo po modi. Opazen je trend kratkih, edinstvenih, pa tudi nenavadnih imen. Zadnji podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), objavljeni konec junija 2015, kažejo, da je na prvem mestu najpogostejših imen pri dečkih Luka, pri deklicah pa Eva. Dečkov, rojenih v letu 2014, ki so jim starši nadeli ime Luka, je 276. Na drugem mestu najpopularnejših je Nik (269 dečkov), na tretjem Filip (253 dečkov), na četrtem Jakob (240 dečkov), na petem mestu pa Mark (208 dečkov). Sledijo imena Žan, Anže, Jan, Jaka in Vid. Deklic, ki so se rodile predlansko leto in so jim starši nadeli najpopularnejše ime Eva, je 282. 271 deklic so poimenovali Ema, 228 Nika, 227 Lara in 222 Sara. Med deseterico najbolj priljubljenih imen deklic, ki so se rodile v letu 2014, so še Zala (207 deklic), Julija (206), Mia (202), Neža (188) in Zoja (197). Kar 69 % imen unikatnih Po podatkih SURS smo v začetku leta 2015 prebivalci Slovenije Bi dali svojemu otroku ime Pile, Vik, Joška ali Srna? Domišljija staršev pri izbiri imen ne pozna meja. Izbrskali smo nekatera redkejša imena pri moških in ženskah. VIR: SURS. Redkejša imena pri moških: Azrudin, Azer, Alyman, Au-lon, Arsenije, Brajan, Boriša, Corrado, Dolfe, Dag, Edit, Enez, Fejzula, Gustl, Grgo, Hazbija, Irman, Itan, Julko, Kuz-man, Kojo, Lupčo, Muja, Nuha, Om, Pile, Reni, Sam, Šukri, Tor, Udo, Urs, Vik, Zulfi, Žaro. Redkejša imena pri ženskah: Alijja, Alanis, Ajnija, Besia-na, Beja, Cenka, Džemile, Ebru, Eddes, Flutra, Gopa, Haša, Joška, Kujtime, Luba, Mojka, Nudžejma, Oja, Pegi, Rifa, Srna, Šerka, Tiya, Umka, Vesela, Zula, Žarka Deset najpopularnejših imen novorojenčkov v letu 2014 Dečki I I Deklice I 1 Luka 322 Eva 282 2 Nik 269 Ema 271 3 Filip 253 Nika 228 4 Jakob 240 Lara 227 5 Mark 208 Sara 222 6 Žan 203 Zala 207 7 Anže 197 Julija 206 8 Jan 183 Mia 202 9 Jaka 180 Neža 188 10 Vid 177 Zoja 17 imeli 52.969 različnih imen, kar pomeni 695 več imen kot leto pred tem. Če bi bilo z vsakim od teh imen poimenovano enako število prebivalcev, bi se vsako ime ponovilo 39-krat. V resnici pa je 69 % vseh imen (36.263) unikatnih in le 27 imen (19 moških in 8 ženskih) se med prebivalci Slovenije pojavi 10.000- ali večkrat, še ugotavlja SURS. Na prvem mestu še vedno Marija in Franc Sicer pa statistični podatki kažejo, da so najpogostejša imena med prebivalkami Slovenije še vedno Marija (60.528), Ana (26.829) in Maja (13.430), med prebivalci pa Franc (25.810), Ja- Dan, Iskra ali Zvezda? Pri novorojenčkih se pojavljajo imena, ki spominjajo na pojave iz narave, povzeta po seznamu Simona Lenarčiča (Vse o imenih v Sloveniji), ugotavljajo na Statističnem uradu RS: „Med njimi sta najpogostejši Val (tako je ime 779 moškim) in Zarja (tako je ime 734 ženskam), sledijo imena Svit (634), Luna (269), Gaj (255), Dan (153), Rosa (139), Zvezda (41) in Iskra (15). Več kot dve tretjini prebivalcev s prvimi šestimi naštetimi imeni sta bili rojeni po letu 2000, med temi pa sta v tem obdobju posebej izstopali meni Val in Luna, saj je bilo v tem času tako poimenovanih 96 % vseh Valov in 94 % vseh Lun. Na to kažeta tudi povprečni starosti prebivalcev s tema imenoma: Vali so stari povprečno 5,7 leta, Lune pa povprečno 6,3 leta. Veliko več prebivalcev (zlasti prebivalk) z imeni iz sveta narave ima imena po rastlinah ali nas vsaj spominjajo na rastline (tudi seznam teh imen je daljši)." nez (22.368) in Ivan (18.830). „Število žensk z imenoma Marija in Ana se je v enem letu zmanjšalo za 1.771 oziroma 456. Z Deset najpogostejših imen prebivalcev Slovenije MB^MT&teV!l^pOVPrečna'starOs^ZenskH^ 1 Franc 25810 64,4 Marija 60528 68,3 2 Janez 22368 57,5 Ana 26829 53,9 3 Ivan 18830 61,9 Maja 13430 28,3 4 Anton 18772 62,7 Irena 12301 50,6 5 Marko 17203 37,4 Mojca 11381 39,5 6 Andrej 17066 43,1 Mateja 10471 35,3 7 Jožef 16916 66,4 Nina 10153 23,5 8 Jože 14684 54,7 Nataša 10132 39,4 9 Marjan 12641 55,0 Barbara 9494 37,2 10 Peter 12522 44,7 Andreja 9464 39,8 imenom Marija je poimenovana povprečno vsaka 17. prebivalka Slovenije, z imenom Ana pa vsaka 38. S seznama desetih najpogostejših ženskih imen so v zadnjih sedmih letih izginila imena Jožefa (v 2015: 13. mesto), Frančiška (23. mesto) in Jožica (11. mesto), nanj pa so se uvrstila imena Nina, Barbara in Andreja. Seznam desetih najpogostejših moških imen se od leta 2008 ni spremenil, zamenjal se je le vrstni red nekaterih." Monika Levanič Vir: SURS, 2015 VIR: SURS torek • 19. januarja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Središče ob Dravi, Slovenija • Ograja doslej zahtevala šest žrtev Divji prašič prebil ograjo Po državi je nameščenih že okrog 155 km tehničnih ovir na slovensko-hrvaški meji. Bodeča žica, ki je v osnovi namenjena usmerjanju migrantov na uradne vstopne točke v Slovenijo, pa predstavlja resno grožnjo tudi vsem prostožive-čim živalim. Postavljanje tovrstnih ograj je namreč povsem nov pojav, na katerega živali niso prilagojene oz. nimajo s takšnimi ograjami nobenih izkušenj, opozarjajo lovci. Po podatkih urada vlade za komuniciranje je doslej prišlo do šestih primerov poškodovanja divjadi. Pri tem še dodajajo: „Do novih primerov poškodovanja divjadi po izvedenih preventivnih ukrepih (zagotovili smo več kot 40 prehodnih mest za živali, namestili kemične odganjalce ...) pa po naših podatkih ni prišlo." 2 zaščitno bodečo ograjo je zaznamovan tudi velik del območja lovske družine Središče ob Dravi, kjer je sicer postavljenih okrog 12,8 kilometra ograje. Predsednik središke lovske družine Jurij Dogša je povedal, da na srečo za zdaj zaradi ograje ni poginila nobena žival: „Smrtnih žrtev živali V 16 primerih so se ograje lotili kar sami Z bodečo ograjo so nezadovoljni tudi nekateri prebivalci, ki živijo ob meji s Hrvaško. Zanimalo nas je, koliko primerov poškodovanja ograje so doslej opazili. „Do sedaj smo evidentirali 16 primerov kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, od tega so bili štirje primeri na območju PU Ljubljana, dva na območju PU Novo mesto, devet na območju PU Maribor in en na območju PU Koper. Okvirna materialna škoda je okoli 3.000 evrov. V dveh primerih so storilci znani," so sporočili z urada vlade za komuniciranje. »Mi mar Ograja je nevarna za živali. za zdaj nismo opazili, smo pa opazili prehod divjega prašiča, ki se je rešil - ograjo je namreč prebil. Sledov krvi nismo našli, zato lahko sklepamo, da se divji prašič ni poškodoval." Lovci območje, kjer je postavljena ograja, redno kontrolirajo. Do večjih težav bi lahko prišlo v primeru hude zime in v spomladanskih časih, opozarja Dogša: Ob Kolpi namesto žičnate zdaj panelna ograja Postavitvi žičnate ograje so nasprotovali tudi ljudje ob mejni reki Kolpi in med drugim opozarjali, da ograja onemogoča turistično dejavnost, ogroža ljudi in živali. Minuli teden pa se je vlada v strahu pred tem, da bi ob obilnejših padavinah zaradi težjega vodnega plavja ograja popustila in se odtrgala, pričeli odstranjevati tovrstne ovire in jih nadomeščati: „V zadnjih dneh smo bili soočeni s toplim vremenom in naraslo Kolpo, zato smo nemudoma začeli izvajati ukrep, ki je bil predviden za kasnejši čas (mesec marec), to je odstranjevanje tehničnih ovir ob strugi reke Kolpe. Tehnične ovire bodo odstranjene na vseh območjih, kjer bi lahko narasla reka ogrozila postavljene ovire. Tako so bile odstranjene tehnične ovire na območju od Črnomlja proti Metliki. Skladno s sprejetim načrtom se bodo tehnične ovire ponekod nadomestile s panelno ograjo," so še pojasnili. m Foto: ML „Po mojem mnenju je najbolj ogrožena srnjad. Namreč na severovzhodnem delu lovišča poteka žica, ki je okrog 250 do 300 ha gozdov ločila od polja. Običajno je, da v primeru hude zime srnjad začne iskati hrano na polju, tako da se bojimo, da bi takrat nastale težave. Pa tudi v spomladanskem času, ko prihaja zaradi parjenja do večjih migracij srnjadi." Velik problem v Središču bi lahko povzročilo tudi poplavljanje reke Drave in potepuški psi, ki jih je v sosednji hrvaški občini Nedelišče v romskem naselju Tr-novec precej, še pravi predsednik središke lovske družine. Živali umirajo v velikih mukah Rešitev, da do poškodovanja živali kljub bodeči žici ne bi prišlo, vidi Dogša v prehodnih mestih za živali: „Preko lovske zveze smo organizirali sestanek in se dogovo- rili, da bomo predlagali prehode v dolžini 10 metrov, ki bi jih lahko zaprli, če bi prišlo do grožnje. Upam, da bodo naše mnenje upoštevali ... " Pri tem še poudarja: „ Ne gre za to, da smo lovci zaščitniki v tem smislu, da se bojimo, da ne bi imeli česa streljati. Gre za to, da živali v primerih, ko se ujamejo v žico, umirajo v velikih mukah. Tu ne gre samo za divjad, ampak za vse prostoživeče živali, med drugim tudi za bobra in vidro, ki so ju opazili ob reki Dravi in veljata za zaščiteno vrsto." Monika Levanič Videm • Premiera komedije To imamo v družini Smeh z grenkim priokusom Gledališka skupina Kulturnega društva Franceta Prešerna v Vidmu je tudi letos pripravila novo gledališko predstavo. V soboto so v občinski dvorani premierno uprizorili komedijo Raya Cooneyja To imamo v družini. Zaradi novih davčnih blagajn obiskovalci za predstavo niso kupili vstopnic, marveč darovali prostovoljne prispevke. Režiserka Metka Ostroško pojasnjuje, da so ogrožena tudi gostovanja skupine, kar premieri daje grenak priokus. »Naši ljudje nas cenijo in nam nekaj za predstavo tudi podarijo. Na gostovanja pa si preprosto ne upamo več, saj ne verjamem, da bi tam s prostovoljnimi prispevki pokrili stroške najema dvorane in prevoza. Tudi z vezano knjigo računov bi bilo ogromno birokracije. Mi za to nimamo časa, računovodstva pa si ne moremo privoščiti. Delujemo že od leta 1923, z davki in birokratskimi zadevami pa se še nikoli nismo ukvarjali toliko kot zdaj. Marsikatero društvo zato žal že razmišlja o prenehanju delovanja,« sklene Ostroškova. Celotna zgodba se zgodi v zdravniški sobi bolnišnice, kjer se doktor David Novak pripravlja na svoje uvodno predavanje na zdravniškem simpoziju. To naj bi ga po tradiciji povišalo v prima-rija, a kaj, ko ga ves čas motijo in mu pomembne novice sporočijo v najbolj neprimernem trenutku. Komedijo zmešnjav, ki jo je na festivalu komedije v Pekrah občinstvo že nagradilo, je izbrala, za domači oder priredila in režirala Metka Ostroško. Igrajo Srečko Be- drač, Andrej Forstnerič, Karolina Horvat, Ivan Lukačič, Mirko Rihta-rič, Biserka Selak, Nuša Sitar, Uroš Šimenko, Bojan Trafela in Boris Vegan. Igro bodo na videmskem odru ponovili že ta konec tedna. Eva Milošič Gledališka skupina KD Videm se je na premiero pripravljala tri mesece. Foto: EM Majšperk • Davčno predavanje za društvenike Kdaj je za članarino treba izdati račun in kdaj ne Občina Majšperk je za društva organizirala predavanje o davčnih blagajnah, na katerem je Majda Lukner predstavila novosti na davčnem področju v povezavi z davčnimi blagajnami in potrjevanjem računov. V uvodu je poudarila, da se za društva, ki do zdaj niso izdajala računov, tudi sedaj nič ne spremeni, kar pomeni, da društva nimajo profitne dejavnosti. Vendar pa se razumevanje profitne dejavnosti, kot je bilo slišati na predavanju, med društveniki in davčnimi izvedenci razlikuje. Tako je Lu-knerjeva dejala, da se za članarino praviloma ne izda računa, to pa pomeni, da mora biti ta denar strogo porabljen za delovanje društva, kot je plačilo elektrike, administrativne stroške, stroške za vzgojo strokovnih kadrov, nakup opreme za delovanje društva. »Če člani, ki plačajo članarino, na tej podlagi prejmejo kakšne ugodnosti, pa to pomeni, da mora biti za ta del izdan račun. Na primer ribiči so imeli v okviru članarine plačano tudi revijo Ribič, športna društva so v zameno za plačilo članarine ponujala nekatere ugodnosti, to pa pomeni, da se članarina ne porablja zgolj za delovanje društva in da mora biti za ta storitveni del izdan račun. Če društvo opravi izlet in je ta plačan z delom članarine, bi moral biti za ta del izdan račun. Tudi dotacije podjetij, če želijo imeti davčno olajšavo, morajo biti porabljene za nepridobitne namene, a izlet ni nepridobitni namen.« Društva, ki opravljajo tudi pro-fitne dejavnosti, bodo morala ali kupiti ali najeti davčno blagajno; v tem prehodnem času lahko uporabljajo tudi vezano knjigo računov, ki jo je treba predhodno prijaviti na Fursu (nato je treba v roku 10 delovnih dni račune iz vezane knjige vnesti v aplikacijo Mini blagajna na strani E-davki). Ob tem mora društvo pridobiti elektronsko digitalno potrdilo, s katerim elektronsko podpisuje račune, prav tako mora davčnemu organu sporočiti podatke o prostoru, v katerem bo društvo izdajalo račune, in sprejeti interni akt o popisu poslovnih prosto- Foto: Mojca Vtič Majda Lukner: »Društva, ki delajo z entuziazmom, so ogorčena.« rov, dodelitvi oznak poslovnim prostorom in pravilih za dodeljevanje zaporednih številk računov. »Če boste imeli kontrolo v zvezi s potrjevanjem računov, potem vas bodo začeli spraševati vse, o registrirani pridobitni dejavnosti, ki mora biti opredeljena v statutu, saj sicer delaš na črno, pravilnik o finančno materialnem poslovanju, prostori morajo biti opredeljeni, enako vsi dohodki in odhodki,« je dejala. Vstopnice lahko prodajajo le člani Ob tem je opozorila še na en problem v povezavi z davčnimi blagajnami v primeru prireditve, ko z blagajno opravlja več oseb in torej ne tista, katere davčna številka je navedena. V tem primeru bo moralo društvo dokazati, da blagajno upravlja član društva. Maj-šperško društvo, ki v prihodnjih mesecih prireja predstavo, je tako zanimalo, ali lahko v predprodaji vstopnice prodaja gostinec in kako. Luknerjeva je predlagala, da se z gostincem sklene pogodba. »Društvo oziroma zgolj člani društva lahko prodajajo vstopnice v predprodaji preko društvene vezane knjige računov ali davčne blagajne.« K povedanemu je Luknerjeva še dodala: »Menim, da smo se z zakonom prenaglili, saj smo vse zavezance izenačili, torej tiste, ki imajo nekaj 1.000 evrov prihodkov, in tiste, ki imajo milijon evrov prihodkov. Mogoče se bo izvzelo male zavezance, saj s temi fičniki ne bomo našli izgubljenega denarja. Društva, ki delajo z entuziazmom, so lahko ogorčena, medtem ko imamo na drugi strani celo vrsto problemov in težav z goljufijami na društveni ravni.« Mojca Vtič 18 štcgerskiTEBUK Zeleni tednik torek • 19. januarja 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Počasi razmišljamo o novih setvah Sonce je vse močnejše, dan vse daljši. V trgovinah s semeni postaja živahno. Mnogi se ob polnih policah različnega semena kar zmedejo. Zastavi se jim vprašanje, katero seme pa je res pravo. Kakovost semena ali kakovost sorte Pogosti izjavi sta: seme je dobro - seme ni dobro. Le red-kokdo se zaveda, o čem sploh govori. Kakovost semena merimo z različnimi parametri. Vsi so pomembni, opisujejo pa popolnoma različne lastnosti semena. Najprej govorimo o kakovosti semena, ki je predpisana zakonsko in pomeni kaljivost, čistočo in zdravstveno stanje semena, ki je v vrečici. To najprej opazite, saj se po setvi srečamo s tem, ali seme ustrezno kali. Manj pogosto se zavedate, da s semenom lahko na vrt prinesemo tudi številna semena plevelov. Načeloma v kupljenem semenu tega ne bi smelo biti, saj semenarji poskrbijo, da nima primesi semena drugih botaničnih vrst. A v mešanicah semen za zelenice se pogosto prikradejo tudi nezaželena semena. Zelo pogosto ali neizbežno pa je, da so semena plevelov prisotna v doma pridelanem semenu žit, v zadnjih letih pa tudi detelj, travnih mešanic in rastlin za zeleni podor. Kombajn seveda ni namenjen temu, da bi seme dokončno očistil, to se stori pri dodelavi semena, ki poteka v semenskih hišah. Zadnja z zakonom predpisana kakovost pa je zdravstveno stanje semena. Ta nam pove, da seme ni okuženo z različnimi boleznimi. S semenom se prenašajo številne bolezni, zato je za domačo pridelavo semena potrebnega veliko znanja. Pogosto se varčevanje pri semenu (domača pridelava) izkaže za slabo, saj zaradi bolezni pridelek ni dovolj visok. O vseh teh stvareh verjamemo, da nam ni treba skrbeti, če seme kupimo. Pozorni pa moramo biti na njih, če seme pridelujemo sami. Kakovost semena v trgovini pa ne pomeni, da v vrečici ni po nesreči primešanega semena iste rastlinske vrste (na primer sola- ^Čebula Ptujska rdeča m ■ '.I*.,.^¡¡¿f ' jjL Luk Ptujski crveni H rnKL Allium cepa L. ' - SLOVENSKA AVTOHTONA SORTA te), ampak druge sorte. Zato deklaracija še ne zagotavlja, da iz semena ne bo zraslo rdeče zelje namesto belega. Da, tudi kaj takega se je že zgodilo in se praktično ne da preprečiti. Kljub temu pa se to zgodi le poredko, saj imajo semenarji dokaj strog nadzor nad semensko pridelavo in dodelavo semena kasneje v samih pakirnicah. Našteti parametri so povezani s samo fiziologijo semena ter kakovostjo pridelave in dodelave semena doma ali v semenskih hišah. Kakovost sorte Ko govorimo o dobrem semenu, pogosto kakovost sorte zamenjamo s kakovostjo semena. Kakovost sorte pomeni dvoje. Najprej seveda, da nam je sama sorta všeč zaradi okusa, barve, oblike, ranosti, odpornosti na bolezni in podobno. Tako rečemo: varaždinsko zelje je odlična sorta za kisanje. To pa še ni dovolj. Narava vedno zahteva svoje nazaj. Če strokovnjaki, ki skrbijo za kakovost sorte, niso dovolj skrbni in ne odbirajo samo res najboljših in najbolj pravih rastlin za pridelavo semena, se lahko kakovost sorte sčasoma poslabša. Lep primer je prav varaždinsko zelje. Če ga je kdo videl v njegovem domačem okolju, v okolici Varaždina, bo vedel, o čem govorim. Namesto velikih, 5- in večkilogramskih glav danes pri nas zrastejo pol Foto: Miša Pušenjak Semena ne kupujemo po slikah; ta čebula ni niti približno tako lepa, kot je v resnici lep ptujski luk. ARCANO F1 PEPPER Capsicum annuum L. Foto: Miša Pušenjak Kako beremo vrečice s semeni: kaj je vrsta, kaj sorta, kako prepoznamo hibrid. Foto: Miša Pušenjak Lep primer napačnih navodil na vrečici semena paprike: ne sadimo je na razdaljo 25 cm v vrsti, ampak najmanj 40 cm, in niti slučajno je ne presajamo že aprila, niti v rastlinjak ne. manjše glave, ki pa so vendarle obdržale sladek, tanek in kakovosten list, zaradi katerega imamo to zelje tako radi. Obdržati kakovost sorte je poglaviten namen semenarjev. Od njihovega dela je odvisno, kako izenačene bodo rastline na gredi. Zato torej ni vseeno, katero sorto kupimo, in tudi ne, od katerega se-menarja. Kakovost sorte namreč obdržimo s tako imenovano vzdrževalno selekcijo. Njenih osnovnih načel se morajo držati tudi vsi, ki pridelujejo seme doma. Za razmnoževanje moramo na njivi, vrtu, gredi pustiti samo najlepše, najbolj zdrave rastline. To pa je včasih težko in pomeni velik strošek. Po drugi strani pa tisti, ki se odloča, katere rastline bo pustil za seme, katerih pa ne, o tem običajno odloča popolnoma sam. Zato ima lahko ena semenska hiša nekoliko drugačno ljubljansko ledenko kakor druga. Katera ima boljšo, odločamo vrtičkarji sami, saj imamo tudi mi različen okus. Zato ni vseeno, od katere semenske hiše kupujete seme. Po nakup semena moramo z očali To je prvo pravilo. Zal solata ni samo solata in korenček ni samo korenček. Znotraj posamezne zelenjadnice imamo pogosto veliko različnih sort. O sortah smo že govorili v enem izmed preteklih člankov, zato zdaj veste, kako pomembno je tudi to, da poznate, katero sorto ste posejali. Opis 'zgodnji' korenček, solata, paradižnik ne zadošča. Izbiranje semena po slikicah je prva napaka, ki jo mnogi naredijo. Brez očal pa težko berejo vse drugo, kar je napisano na vrečicah. Pod običajno večje napisano vrsto zelenjadnice, zelišča ali cvetlice je še ime sorte, kar pa številni že spregledajo. Sorte so zelo pomembne, saj nam šele opis sorte pove, kakšna rastlina bo v resnici zrasla iz semena. Da pa je zmeda še večja, imamo poleg sort še hibride, kar mnoge že kar malo prestraši, saj se danes po vseh medijih veliko govori o gensko spremenjenih organizmih (GSO), ki jih bolj ali manj vsi označujemo za nekaj nezaželenega vsaj v naši resnično mali Sloveniji. Poleg tega pa je v mnogih vrtnih centrih in celo samopostrežnih trgovinah na razpolago še seme različnih semenskih hiš. Res ni čudno, da nekateri niso več prepričani, kaj je najboljše. Kaj svetujem? Svetujem vam, da si vedno shranjujete porabljene semenske vrečice. Pred nakupom semena poglejte, kaj ste sejali v preteklih letih, katere sorte in od katere semenske hiše. Tako se boste spomnili, ali vam je bila sorta (okus, vonj, barva, kulinarične lastnosti) všeč. To so lastnosti, ki nam jih opiše sorta. Kaljivost, čistoča in zdravstveno stanje pa so splošne lastnosti vsega semena in niso odvisne od sorte, najpogosteje niti od semenske hiše. Mogoče še nasvet ... Na mnogih semenskih vrečicah so zadaj namesto pomembnih podatkov o kaljivosti, čistoči, starosti semena napisani nasveti, kdaj in kako sejati in pobirati. Zal so ti podatki pogosto za naše razmere sporni, nestrokovni. Raje kakor na njih se zanašajte na svoje izkušnje, predvsem pa na izkušnje svojih mam, babic ali sosedov; mogoče preberite tudi kakšen članek z nasvetom v revijah ali knjigah. Informacije z interneta pa tudi skrbno prečistite in jih preverite, saj so tam zapisani številni nesmisli. V trgovine se napotite z napisanim seznamom, spomnite se, da staro seme vedno, tudi če mu rok trajanja še ni pretekel, v slabših razmerah na vrtu in v zemlji kali slabše, zato si ne delati velikih zalog semena doma. To pa lahko preprečite samo tako, da prečistite predale, pogledate, kaj imate, in si potem naredite seznam. Tako ne boste kupovali preveč in bo težav s kaljivostjo nekaj manj. Kaj bomo delali v tem tednu Še vedno je prezgodaj za setev paradižnika, čeprav nekateri na spletu že pridno kažejo sličice malih rastlinic. Za sadike pa že sejemo baziliko, drobnjak, timi-jan in druga trajna zelišča, stoletno čebulo, čebulo, por, letne solate, jajčevec, čili in feferone (za pridelavo kasneje v rastlinjaku ), zeleno, peteršilj, med cvetlicami pa agerat, begonije, lobelije, nageljčke in vse trajnice. Veliko veselja vam želim pri tem! V rastlinjak v zemljo kar po-sejte grah in bob, mednju pa letne solate. Zdaj sejemo (in presajamo, če že imate sadike) ljubljansko ledenko, ledo, bistro, posavko, vegorko ali gentillino, tisti, ki imate radi mehkolistne solate, posejte tudi te. Med solato lahko posejete mesečno redkvico ali rukolo. Redkvica bo, če bo prehladno, sicer lah- KGZS obvešča ko imela težave, a najpogosteje januarske setve že dajo prvi pridelek. Prav tako lahko posejete motovilec ali špinačo. Seme graha in boba čez noč namočite v kamilični čaj, ki pa ne sme biti iz filter vrečic, ali vsaj v raztopino morskih alg. Ne pozabite zračiti prostorov, kjer imate balkonske rastline in posodovke. Dan je zdaj že nekaj daljši, rastline se počasi prebujajo, s tem pa je v zraku tudi več zračne vlage. Ta je hitro lahko vzrok za razvoj tako bolezni kakor tudi škodljivcev, če smo jih v jeseni prenesli skupaj z rastlinami. Zaradi nizkih temperatur upam, da vas na vrt še ne bo vleklo. A naj vseeno opomnim, da je za obrezovanje sadnega drevja in okrasnih rastlin še prezgodaj. V velikih sadovnjakih so se ga seveda lotili, saj drugače dela ne morejo končati pravočasno. V domačih sadovnjakih pa imate še povsem dovolj časa. Prezgodnja rez lahko povzroči prehitro odganjanje poganjkov, s tem pa lahko pozni mraz naredi veliko škode. Posebej velja to za okrasno drevje in grmičevje. Lahko pa preverite, v kakšnem stanju so vaše škarje in žage, jih na-brusite, očistite, da boste delo potem lažje in hitreje naredili. Nabrušene škarje so potrebne tudi zato, da bo rez čistejša, da bo površina rane čim manjša, s tem pa manj možnosti za razvoj bolezni na rezeh. Raje se grejte na toplem, naredite plan sajenja (kolobar) na vrtu in na okrasnih gredicah in seveda posejte prve vrtnine. Miša Pušenjak Kmetijsko gozdarska zbornica Sloveniji KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ Povrnitev trošarine Vrača se 70 % zneska povprečne trošarine za dizel gorivo za leto 2015. Upravičenci do vračila dela trošarine za leto 2015 so uporabniki, ki imajo na dan 30. junij 2015 v RS v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov, oz. vsaj 150 litrov za gozd. Če je lastnikov gozda več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka. Podatke o zemljiščih (kot dokazila) pridobi organ finančne uprave in jih vlagatelj ne prilaga. Uveljavlja se povračilo za dejansko porabo, vendar največ do najvišje normativne porabe goriva in znaša po skupinah: 200 litrov na hektar njive ali vrta, trajnih rastlin na njivskih površinah, rastlinjaka, matičnjaka, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka (skupina 1); 420 litrov na hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada (skupina 2); 50 litrov na hektar plantaže gozdnega drevja (skupina 3); 15 litrov na hektar kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem (skupina 4); 15 litrov na hektar gozda (skupina 5). Zahtevek za vračilo trošarine je treba vložiti na predpisanem obrazcu do 31. marca 2016. Poleg vložitve pri oddelkih za trošarine se zahtevek lahko vloži (osebno ali pošlje po pošti) tudi v finančnih pisarnah (bivše davčne ali carinske izpostave). Fizične osebe za vlaganje zahtevka uporabijo obrazec TRO-A. Obrazci so na voljo na spletnih straneh finančne uprave www.fu.gov. si, v strojnih krožkih in na enotah javne službe kmetijskega svetovanja. Zahtevek se vloži na osnovi originalnih računov za kupljeno gorivo na bencinskih servisih ali pa računov za strojne storitve, na katerih je navedena količina porabljenega goriva in izjava izvajalca storitve, da za navedeno gorivo ne bo sam uveljavljal povrnitve trošarine. Računov se zahtevku ne prilaga, na vlogo se vpiše le število računov, ki so osnova za povrnitev. V obrazec vpišemo površino zemljišč, dokazil o zemljiščih pa ne prilagamo, saj jih pridobi pristojni organ sam. Treba je natančno vpisati površine na dan 30. junij 2015. Če nimate natančnega podatka o površinah, to rubriko pustite prazno, saj jo bo izpolnil pristojni organ iz podatkov uradne evidence. torek • 19. januarja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 S svetovne glasbene scene David Bowie (1947-2016) Po 18-mesečnem boju z rakom je pred dnevi v 70. letu starosti umrl legendarni britanski glasbenik David Bowie. Prav je, da se temu glasbenemu velikanu poklonimo tudi v naši rubriki. David Bowie je bil eden izmed najvplivnejših umetnikov sodobnega časa. Njegovo glasbeno, filmsko in likovno delo je vplivalo na številne umetnike iz vsega sveta. David Bowie se je rodil leta 1947 v Londonu kot David Robert Jones. V zgodovino glasbe se je zapisal kot človek tisočerih obrazov, umetniških imen in glasbenih slogov - od glam rocka, belskega soula do elektronske glasbe. Nastopil je tudi v več filmih in televizijskih produkcijah. V svoji karieri je prodal več kot 140 milijonov albumov, izdal 26 albumov, revija Rolling Stone ga je uvrstila med sto največjih umetnikov vseh časov. Leta 1996 so ga sprejeli tudi v dvorano slavnih rokenrola. Bowiejeva prva uspešnica Space Oddity je izšla julija T \ David Bowie Foto: splet 1969, v njej pa je predstavil fiktivnega astronavta Majorja Toma, ki se je pozneje še večkrat pojavil v njegovih skladbah. Leta 1972 se je pojavil z uspešnico Starman in svojim alter egom Ziggyjem Stardu-stum. Album The Rise and Fall of Ziggy Stardust and the Spiders from Mars je povzročil pravo glasbeno revolucijo. V 80. letih je s skladbami, kot so Ashes to Ashes, Let's Dance, China Girl, ter s sodelovanjem s skupino The Queen v skladbi Under Pressure kraljeval na svetovni pop sceni. 8. januarja letos je na njegov 69. rojstni dan izšel še njegov zadnji, 25. studijski album ^ (Blackstar). Njegov zadnji nastop pa je bil na dobrodelnem koncertu leta 2006 v New Yorku. Major Tom, počivaj v miru ... Britanska pevka Jess Glyn-ne je pred dnevi predstavila svoj novi singel z naslovom Ain't Got Far To Go. Jess je V četrtek ob 20. uri na Radiu Ptuj JÎ Orfejček Priporočamo v branje... G. C. Simsion: Projekt Rosie Knjiga, ob kateri se boste zabavali. I_e s t v i NAJ Glavni junak, 39-letni profesor Don, ima lažjo obliko avtizma, vendar se tega ne zaveda. Išče si življenjsko sopotnico. V ta namen sestavi precej obsežen vprašalnik, vendar večina kandidatk odpade že po nekaj vprašanjih. Nekega dne mu pot prekriža Rosie, ki ima vse »napake« iz vprašalnika ... Ocena: /¿/ji/ji/Jk/A 1. CATCH & REALESE - MAT SIMONS 2. HELLO - ADELE 3. SHOW ME LOVE - ROBIN SCHULTZ & J.U.D.G.E 4. TRY ME - JASON DERULO FT. JENIFER LOPEZ 5. HOTLINE BLING - DRAKE 6. SORRY -JUSTIN BIEBER 7. HISTORY - ONE DIRECTION 8. LOVE ME LIKE YOU - LITTLE MIX 9. BROKEN AROWS - AVICII 10. ADVENTURE OF A LIFETIME - COLDPL 11. LIKE I'M GONNA LOSE YOU - MEGHAN TRAINOR FT. JOHN LEGEND Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8*98,2 • 104^3 bo Janko Bezjak producentom Switchem, ki glasbeno kombinirata zvrsti, kot so reggae, dancehall in electro house. Sodelovala sta že s številnimi znanimi glasbenimi imeni, kot so Ariana Grande, Ellie Goulding in 2 Chainz. Njuna daleč največja uspešnica je skladba Lean On, ki sta jo posnela skupaj s šved- Filmoljub sko vzhajajočo zvezdo M0. Ravno omenjena skladba jima je zagotovila nastop v Ha-vani, pred kratkim pa je bila proglašena tudi za največkrat predvajano skladbo (526 milijonov) na priljubljenem spletnem servisu za predvajanje komercialne glasbe Spotify. Janko Bezjak Cineplexx in Kolosej Maribor v kratkem času postala ena najprepoznavnejših imen svetovne pop scene. Britanska vokalistka je sprva zaslovela s hitom Rather Be, kjer se je kot gostja pridružila zasedbi Clean Bandit. Kmalu se je odpravila na solistično pot, kjer se je odlično znašla, saj je njena plošča I Cry When I Laugh v Veliki Britaniji nedavno postala kar dvakrat platinasta, leta 2015 pa je v Združenem kraljestvu njen prvenec postal sedma najbolj prodajana plošča (pred njo so zgolj "velikani" - Ed Sheeran, Adele, Elvis, Justin Bieber, Taylor Swift in Sam Smith). Njene skladbe Hold My Hand, Don't Be So Hard on Yourself ter Take Me Home so doživele dober sprejem med poslušalci in spadajo med največje hite v letu 2015- Dvojec Major Lazer bo prva zasedba iz ZDA, ki bo 6. marca nastopila na Kubi po ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov med tema dvema državama. Embargo, ki je trajal vse od hladne vojne, so lansko leto dokončno odpravili. Major Lazer je elektronski projekt ameriškega Dj-ja Di-pla v sodelovanju z angleškim Podlih osem Foto: splet Vsebina: Nekje v ZDA, po državljanski vojni in atentatu na Lincolna. Marquis Warren je nekdanji suženj in major v vojski Severa, ki se zdaj preživlja kot lovec na glave. V metežu in s tremi trupli zločincev ga pobere kočija drugega lovca na glave, rablja Johna Rutha, ki v mesto na obešanje pelje Daisy Domergue. Na poti poberejo še eno sumljivo pojavo, toda metež je tako hud, da morajo prenočiti pri Minnie oz. v njeni trgovini na drobno in gostišču. Minnie je sicer odsotna, toda v gostišču je polno neznanih in sila čudnih tičev, za katere se vse zdi, da niti približno niso to, za kar se izdajajo ... Tarantino je doslej posnel samo osem filmov, a v njegovem kratkem opusu najdemo celotno filmsko vesolje, nekakšen prerez in povzetek filmske zgodovine in njenih žanrov. Vendar Tarantino ni le postmodernist, ampak svojim mešanicam vplivov dodaja lasten avtorski pečat, ki obdelane žanre retrogradno prikaže v veliko lepši luči mladostne nostalgije. Zaradi tega je krivulja njegovih filmov nihajoča, torej ima pod pasom vse od zdaj že legendarnih filmov pa preko izvrstnih do takšnih, kjer se je izvedba ideje nekje rahlo sfižila. Film Podlih osem je eden tistih njegovih filmov, kjer je krivulja zdrsnila rahlo navzdol, čeprav ni kriv samo film sam. Njegova prejšnja filma, Neslavne barabe in Django brez okovov, sta bila namreč tako slastni filmski poslastici, da Podlih osem v primerjavi z njima odraža rahel izostanek neke osnovne ideje, ki bi film zlepila v koherentno celoto. Kot vedno se Tarantino tudi tokrat poigrava in razčlenjuje filmsko umetnost, seveda spet do točke, ko lahko film doživljamo tudi kot kviz iz poznavanja zgodovine filmov. Toda v naraciji je stopil korak naprej, ki pa je pravzaprav korak nazaj. Vrnil se je na izhodišče kariere in posnel film, ki se v celoti dogaja le na dveh prizoriščih: prve pol ure v kočiji in naslednji debeli dve uri v gostišču sredi meteža. Torej gre bolj ali manj za gledališko igro, ki zahvaljujoč svojim vedno iskrivim dialogom in izvrstnim igralcem ni niti za hip dolgočasna, čeprav je res, da ne bi bilo nič narobe, če bi Tarantina kdo usekal po prstih, da bi malce skrajšal svoje izjemno dolge dialoge. V drugi polovici se film prevesi v hitro transverzalo žanrov, od vesterna do Agathe Christie, da bi na koncu malce predvidljivo končal v krvavi kopeli, kjer vsi liki pokažejo, da so še kako podli (čisto po tarantinovsko za njih ni nobene odrešitve, četudi so njihovi motivi morda pravičniški). Morda je malce kriv tudi slovenski prevod, ki je prerešetan s slovničnimi napakami, zatipki in nepravilnimi sklanjatvami (zlasti ženskih imen), toda filmu kljub čudoviti igri, scenografiji, dialogom, kameri, montaži, krasni glasbi mojstra Morriconeja in vsem preostalim presežkom manjka nekaj, kar bi ga utrdilo v njegovi cineastični lepoti. Matej Frece The Hateful Eight Igrajo: Samuel L. Jackson, Kurt Russell, Walton Goggins, Jennifer Jason Leigh, Tim Roth, Michael Madsen, Bruce Dern, Demian Bichir, Channing Tatum Režija: Quentin Tarantino Scenarij: Quentin Tarantino Žanr: vestern Dolžina: 168 minut Leto: 2015 Država: ZDA 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 19. januarja 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK segedin golaž, kašnice, dušena telečja obara, ajdovi gobji paprikaš, juha, krompirjeva juha, mesni zvitki s mineštra z domačo krompir v kosih, kisla repa, jogurtovo žganci, sladica testenine, rižev musaka, solata, slanino, gratiniran klobaso, polnozrnat sadje pecivo narastek ocvrte miške krompir, solata kruh, ocvrta jabolka Gobji paprikas Sestavine: 3/4 kg gob (lahko mešane), 1 žlička moke, 1 sveža rdeča paprika, 1 žlička rdeče paprike, 1 lovorov list, 1 žlica vina, 1 žlica kisle smetane, 1 čebula, nekaj zrnc česna, sol, poper, zeleni peteršilj, 1 zajemalka juhe ali kocka jušnega koncentrata. Gobe očistimo, oplaknemo, zrežemo na lističe in jih skupaj z na trakce narezano rdečo papriko pražimo na zarumeneli čebuli. Po potrebi zalivamo z juho in dodamo druge začimbe in dišave. Medtem ko gobe pražimo, jih potresamo z žličko moke, prilijemo nekaj več juhe, dodamo lovorov list in do mehkega dušimo. Nazadnje dodamo peteršilj.Ob koncu izboljšamo okus še z žlico vina in žlico kisle smetane. Mesni zvitki s slanino Sestavine: 1 kg mletega mesa, 30 rezin slanine, 2 bučki, 4 žlice drobtin, 2 jajci, 2 majhni čebuli, 20 dag naribanega sira, začimbe (česen, peteršilj, poper, sol ...). Bučke vzdolžno narežemo na tanke rezine. Čebulo sesekljamo in jo popražimo na nekoliko olja. Mleto meso premešamo s čebulo, zdrobljenim česnom, peteršiljem, drobtinami, sirom, jajcema in začimbami. Iz mešanice oblikujemo čevapčiče. Ovijemo jih z bučko (bučko lahko tudi izpustimo) in zatem s slanino ter učvrstimo z zobotrebci. Zvitke položimo v naoljen pekač in jih pečemo na 200 stopinjah Celzija 30 minut. Lahko jih pečemo v kozici; pri tem jih večkrat obrnemo, da so enakomerno pečeni z vseh strani. Pod drobnogledom ZPS • Dezodoranti in antiperspiranti Veliko kemije za (večinoma) povprečen učinek Dezodoranti so eden izmed osnovnih higienskih pripomočkov, zato jih verjetno najdemo prav v vsaki kopalnici. Ponudba je zelo pestra, zato je Zveza potrošnikov Slovenije na tokratnem testu dezodorantov in antiperspirantov preizkusil 17 izdelkov, ki jih najdemo tudi v slovenskih trgovinah, z vonji, ki so namenjeni ženskam in moškim, pa tudi take s t. i. nevtralnimi vonji, ki so namenjeni obema spoloma. Od 10 pa do 20 in več kemikalij Pogled na seznam sestavin, na t. i. seznam INCI, razkrije, da dezodoranti in antiperspiranti vsebujejo veliko število različnih kemikalij, med njimi tudi do 12 potencialnih alergenov. »Ocenjujejo, da lahko povprečna ženska samo z uporabo kozmetičnih izdelkov pride v stik s približno 500 različnimi kemikalijami dnevno, moški nekaj manj,« je poudarila Urša Šmid Božičevič z Zveze potrošnikov Slovenije. Dodala je: »Številni potrošniki se izogibajo parabenom in hormonskim motilcem v izdelkih, zato je razveseljivo, da nobeden od izdelkov ni vseboval konzervansa methylisothiazo-linone (MI), ki sodi med kemikalije, ki pogosto povzročajo alergijo, predvsem v kombinaciji z methyl-chloroi-sothiazolinonom (MCI), paraben pa je vseboval le en izdelek. V bistvu tu ne gre za kakšen napredek pri proizvajalcih, saj v kozmetične izdelke, ki r so v razpršilih, ni treba dodajati veliko konzervansov.« Dezodorant ali antiperspirant: v čem je razlika? »Dezodoranti le preprečujejo neprijeten vonj, ki nastane pri potenju, antiperspiranti pa potenje tudi preprečujejo,« je pojasnila Šmid Božiče-vičeva. Kot opaža, za potrošnika ni vedno preprosta naloga razločiti med Preverili so učinkovitost, pa tudi, ali na tekstilu puščajo madeže, kako dobro so označeni, svoje ocene pa je povedalo tudi več kot 500 udeležencev testa. Med izdelki, za katere so odšteli od 0,79 do 11,86 evra, so se najbolje odrezali izdelki (prejeli so oceno dobro), za katere bi morali odšteti med 1,63 in 2,85 evra. Prav nobeden izmed testiranih izdelkov ni vseboval hormonskih motilcev, le eden paraben, medtem ko so bili potencialni alergeni kar pogosto med navedenimi sestavinami. dezodorantom in antiperspirantom. Zato svetuje, naj tisti ki želijo kupiti antiperspirant, izbirajo med izdelki, pri katerih je med sestavinami navedena aluminijeva sol. Testiranje pa ni potekalo le v laboratoriju, ampak so povabili kar 500 potrošnikov, ki so sodelovali na praktičnem delu preizkusa. Pri testiranju učinkovitosti so udeleženci med drugim 15 minut vozili sobno kolo pri temperaturi 30 °C. Nevarne aluminijeve soli? Med potrošniki pogosto zakroži verižno e-sporočilo, v katerem svarijo pred uporabo antiperspirantov z aluminijevimi solmi, ker naj bi povzročale raka. Raziskav, ki bi potrjevale to trditev, za zdaj še ni, a je nemški Zvezni inštitut za oceno tveganja pred dvema letoma zmanjšal še varno koncentracijo aluminijevih soli v antiperspirantih na 20 odstotkov, potrošnike pa pozval k previdnosti pri uporabi. Kaj naj bi to pomenilo? Ne uporabljajte antiperspirantov na sveže obriti koži, po britju z nanašanjem počakajte vsaj šest ur. Sicer vnese sodobni potrošnik v telo več aluminija s hrano kot s kozmetičnimi izdelki. Nekatera živila ga vsebujejo že po naravi, npr. čajni listi in začimbe, v nekatera ga proizvajalci dodajajo kot aditiv, živila pa se lahko tako v naravi kot v proizvodnem procesu z aluminijem tudi kontaminirajo. Aluminij lahko v živila prehaja tudi iz embalažnih materialov ali posode med kuhanjem. Tudi nekatera zdravila, ki preprečujejo nastanek želodčne kisline, vsebujejo aluminij (v obliki aluminijevega hidroksida). Foto: splet torek • 19. januarja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se... ... da nam je danes res lepše, kot nam je bilo nekoč. Danes lahko vse kupimo pri Hoferju, Lidlu in Sparu, v socializmu pa smo vse izdelovali sami. Govori se... ... da za tiste, ki ne vedo ali pa so pozabili, na katere nujne službe v pripravljenosti se lahko obrnemo noč in dan, ponovimo na kratko še enkrat: 112 - reševalci; 113 - policija; (01) 589 24 00 - Ekonomska fakulteta Ljubljana. ... da se je petovionskemu podžupanu odvalil velik kamen od srca: ne bo mu več treba skrbeti, kje postaviti milanski paviljon, na Panorami ali »tu nekje«. Namesto njega se je odločila država in ga umestila v - Mursko Soboto. So pa Mure-ki smešni: oni že sedaj vedo, kje bo stal. ... da bi novinarji pri pripravi svojih sestavkov včasih potrebovali pomoč nekoga, ki zna »malo naokoli« priti do kakega podatka, skritega v računalniških mrežah. Recimo v neki ustanovi skrivajo kot kača noge Prireditvenik podatek o tem, koliko obiskovalcev imajo iz posamezne občine. Mogoče zato, da se ne bi kak župan spomnil in financiral to ustanovo na podlagi števila obiskovalcev iz svoje občine, ne pa na lepe oči, kot to počne sedaj. Seveda bi bil še zanimivejši podatek o tem, koliko županov obiskuje to isto ustanovo ... ... da smo na neki predpra-znični občinski seji (ki ji je sledi- la občinska fešta) opazili zanimivo dejstvo: ženski del omizja je prišel opicanjen v nulo, moški pa skorajda v porhatni srajci. Kot da bi ženske šle po seji na fešto v grand hotel, dedci pa na špricar v bližnji kafič. Pa so v resnici šli skupaj. ... da so ženske na Petovion-skem spretnejše političarke kot moški. Obe mestni javnostičnici sta, kot bi mignil (Le s čim mo- Foto: Tajno društvo PGC raš migniti?), naredili kariero, medtem ko se bo-ne-bo-poklic-ni'podžupan še zmeraj grebe in krvavi pot poti... ... da se je lani zaradi alko-holiziranih udeležencev v prometu v naši državi zgodilo okrog 1.800 prometnih nesreč, medtem ko je bilo vseh nesreč 17.600. Se tudi vam zdi, da so nevarnejši na cestah tisti, ki ne pijejo? Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 4 8 7 4 6 9 4 7 9 2 3 5 2 9 8 6 7 1 3 9 1 6 5 2 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€€ O Bik vv ©© € GGG Dvojčka VVV © €€ OOO Rak VV ©©© € O Lev VVV ©© € OOO Devica VV ©©© €€€ OO Tehtnica VV © €€ OOO Škorpijon VVV ©© € OOO Strelec v © GG Kozorog VV ©©© GG Vodnar VVV © G Ribi VVV ©©© GG Torek, 19. januar 17:00 Ormož, avla občine: odprtje razstave arhitekturne delavnice Ormož 18:00 Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje slikarske razstave Digital, Kaje Urih 18.00 Ptuj, zasebni vrtec Vilinski gaj: Šola za starše: Imunski sistem, Jasna Matjašič, terapevtka naravnega zdravljenja 18:00 Ptuj, kavarna Muzikafe: potopisno predavanje Tanje Ostrman Renault, Delfini 19:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: monokomedija Moški so z Marsa, ženske z Venere Sreda, 20. januar 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška: pravljična ura 18:00 Hajdina, OŠ: pletarski tečaj, TD Mitra Hajdina 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev GŠ Ormož Četrtek, 21. januar 13:00 Ptuj, romanski palacij gradu: odprtje fotografske razstave Borisa Fariča Topographia sloveniae Modernae 17:00 Ptuj, Mestno gledališče: letni nastop baletnega oddelka GŠ Karola Pahorja Ptuj 17:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: gledališko-lutkovna improvizacija, Medvedek in kuža, gledališka in lutkovna sekcija DPD Svoboda Ptuj Petek, 22. januar 17:00 Ptuj, Mestno gledališče: Letni baletni nastop Divertissi- ment iz baleta Hrestač, GŠ Karola Pahorja 18:00 Žetale, Kulturna dvorana: Pozdrav sosedu, območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 19:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: glasbeni večer slovenske in hrvaške zabavne glasbe, Križajo se poti, Jasmina Dovnik in Primož Kirič z gosti 19:00 Ptuj, Mestni kino: dokumentarni film Čas za improvizacijo in pogovor s trobentačem in skladateljem Igorjem Matko-vičem 19:00 Ptuj, minoritski samostan: Viktorinov večer, Spomin na p. Mirka Pihlerja 19:30 Lenart, Dom kulture: komedija Zbogom muca, reporter Milan 21:00 Ptuj, CID: Jazz v CID z Igorjem Matkovičem Mestni kino Ptuj Velja za teden od 19. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 25. januarja 2016 - dobro, 3 znaki - odlično Četrtek, 21. januar: 19:00 Biserni gumb; 20:30 Velika poteza. Petek, 22. januar: 17:00 Mun:Varuh lune; 19:00 dokumentarni film Čas za improvizacijo in pogovor s trobentačem in skladateljem Igorjem Matkovičem; 21:00 Liffe po liffu; Čisto nova zaveza. Sobota, 23. januar: 16:00 Mum: Varuh lune; 18:00 Liffe po liffu: Čisto nova zaveza; 20:00 Velika poteza. Nedelja, 24. januar: 16:00 Mum: Varuh lune; 18:00 Velika poteza; 20:10 Biserni gumb. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? i I ^ - p © ' Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razre-zanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 25. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Ustv ja na knj la1 aj» MtMirilMaibirTrij ..mm,™ www.felix.si Qelix učila Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo, bomo vsak teden izžrebali dobitnika knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo! V prejšnji številki objavljena razrezanka je bila žal pretrd oreh in pravilne rešitve nismo prejeli. Foto: CG 22 Štajerski FEDNIK Zanimivosti, poslovna in druga sporočila torek • 19. januarja 2016 Podravje • Svetovni dan čebel najprej podprli v tujini Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od čebel Delegacija Čebelarske zveze Slovenije s predsednikom Boštjanom Nočem na čelu je decembra obiskala slovenska čebelarska društva ter jim predstavila idejo o svetovnem dnevu čebel. Med drugim so se ustavili pri čebelarskem društvu (ČD) Slovenska Bistrica, nato pa so se sestali še s člani ČD Turnišče (občina Ptuj) in ČD Ormož. Povsod so idejo z veseljem podprli. Poglavitni cilj obiskov je promocija čebelarstva, ob tem pa tudi promocija svetovnega dneva čebel, ki ga je OZN predlagala slovenska čebelarska zveza. »Veliko je raznoraznih svetovnih dni in moje mnenje je bilo, da je prav, da bi imele tudi čebele svoj dan, ker vemo, da danes težko preživijo. Z razglasitvijo svetovnega dneva čebel se bo povečala tudi medijska pozornost, in če se ta pozornost veča, se ljudje bolj zavedamo, da čebele potrebujemo. Vsaka tretja žlica hrane je namreč odvisna od opraševa-nja čebel,« je poudaril Boštjan Noč. Dodal je, da če bi svetovna čebelarska organizacija izbi- rala najbolj čebelarsko državo, bi zagotovo izbrala Slovenijo. »Imamo ugled, tradicijo, organiziranost. Svet ceni, da čebe-larimo z dušo, in zato tudi vsa svetovna politika podpira predlog o svetovnem dnevu čebel, ki naj bi ga po vseh izvedenih postopkih lahko obeležili leta 2018.« Predlagani datum za svetovni dan čebel je 20. maj, ko se je rodil Anton Janša, ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden takratnih najboljših poznavalcev čebel. A kot je dejal Noč, je bila ena izmed težjih nalog prepričati slovenske politike, da podprejo predlog. Sicer je po besedah Noča Prejeli smo Letovanje otrok Ali so otroci na območju upravne enote Ptuj bolj zdravi oz. kdo je kriv, da ne krepimo zdravja otrok? Letovanja otrok v počitniški koloniji Rdečega križa Maribor v Punatu sodijo v tisti del zdravstvene oskrbe, kjer želimo z ustrezno preventivo skrbeti za zdravje otrok. Preventiva prihodnje generacije je ena temeljnih potreb. Če upoštevamo še socialno specifiko okolja, je to le dodatna dimenzija, ki podkrepi strokovna dejstva. Na tem področju že leta (desetletja) opažamo, da je stanje v UE Ptuj slabše kot v drugih okoljih. Ne more nam biti vseeno, kaj se dogaja z mlado generacijo, zato je prav, da pogledamo v ogledalo. In kaj nam pove statistika za leto 2015? Stanje kaže izrazita neskladja nujno, da se v zakonu o živinoreji čebelarstvo v določenih delih bolj uredi, ker je premalo čebelarsko naravnan, oziroma da se pripravi poseben zakon o čebelarstvu. „S svetovnim dnevom čebel bo vsaj po našem mnenju dana večja pozornost čebelam, da bodo sploh lahko preživele. Temu je enotno pritrdila tudi med bližnjimi okolji. Očitno je v sistemu nekaj narobe oz. so nosilci različno uspešni! Postavljajo se vprašanja: 1. Ali so otroci na Ptujskem bolj zdravi? 2. Če ne, kdo je potem kriv za neizkoriščene pravice otrok do letovanja in njihove potrebe? Lahko bi stopnjevali vprašanja odgovornosti za katastrofalne posledice, ki so jih doživeli otroci na območju UE Ptuj. Imamo pogoje in možnosti, žal pa smo že v preteklosti dovolili, da je kvota razpisa za Ptuj enaka trikrat manjšim okoljem in še naprej načrtno mačehovsko delamo z najmlajšimi. Kje so vrednote vseh odgovornih in pristojnih služb ob tej statistiki? Vem, kakšen bo prvi odgovor, zato naj vam pomagam z odgovorom, da so zakoni za vse enaki, torej ni razlika v predpisih, ampak v dejanjih! Da je tako, naj velja ta poziv svetovna čebelarska organizacija, ki je brez pomislekov podprla naš predlog. To, da svetovna organizacija brez razprave da soglasje, je ogromno priznanje generacijam slovenskih čebelarjev,« je še poudaril Boštjan Noč na srečanjih v Slovenski Bistrici, Ptuju in Ormožu. MV, MG, ML tudi za občane! Pri starših ta informacija pomeni neizkoriščene priložnosti pod določenimi pogoji, da dokumentirajo potrebno število obiskov pri zdravniku. Torej peljite otroke nekajkrat k zdravniku, da bo ta lahko napisal predlog za letovanje. Predlagajte zdravniku, da napoti vašega otroka na letovanje! Naj ob tem omenim, da so mi znane tudi druge možnosti letovanja preko Zveze prijateljev mladine, firm in gasilcev, vendar menim, da tudi to ni argumentiran odgovor za neizkoriščene priložnosti! Moj poziv velja pediatrom, Rdečemu križu, občinam in staršem, da skupaj naredimo več, minimalno pa, da realiziramo to, kar je po planu možno. Ne gre le za koriščenje priložnosti, gre za razvoj in zdravje tistih, ki jih imate najrajši! Mag. Janez Merc, pedagoški vodja 1. izmene NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . , . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujerSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen"-za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taierstii TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! ■ www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 19. januarja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 PISAttA ■ ?AÜftVHA ■ AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 SKL, šport mladih, 16. oddaja, pon. 10:50 Kuhinjica, pon. 11:15 Glasba 2a vse, 26. oddaja pon. 11 45 Boksarski magazin, 4. oddaja, pon. 12:45 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Se&enca, 47. oddaja, pori. 18:45 Glasbena osmica (tuja), 66. oddaja, pon. 19:15 Povabilo na kavo: Sanja Selinšek, 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Po! stoletja norosti in bolečine, pon. 21:00 DORA: mag. Geza Emisa, pon. 22:00 Prealed tedna, pon. 22:20 Info Kanal 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon, 10:45 DORA - nedeljski pogovori: mag. Geza Erniša, pon. 11:40 Pomurski tednik 12:05 Ptujska kronika, pon. 12:30 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Sport(no): Sandi Mertelj, 38. oddaja 19:05 Glasbena osmica (slo), 67. oddaja, pon. . jL8i35 Sekvenca, 47. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Okrogla miza z bivšimi ptujskimi gimnazijo, pon. 21:10 Pred a vanje dr. Tine Bregant o delovanju možganov, pon. 22:10 Ptujska kronika, pon. 22:35 Info kanal 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Boksarski magazin, 4. oddaja, pon. 11:45 Glasbeni predah 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Infolianal 17:35 Kuhinjica 18:00 ptujska kronika pon. 18:25 Spoit(no): Sandi Mertelj, 38. oddaja, pon. 19:05 Vtisi kurentovanja 2015, pon. 19:30 Športnik leta 2014, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (tuja), 67. oddaja 21:00 M a rti nova nje 2015, pon. 21:15 Povabilo na kavo: Sanja Selinšek, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Semen ca, 47. oddaja, pon. 22:45 Info kanal Ptujska televizija PETV, T: 02 590 580 2fl, inf&Opetv.tv, www.pjgtv.tv IClCljgS S3 1""*" | Štajerski 1 rEDNIK www.tednik.si listajerskitednik ^ ^.Stajerskitednik SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8»98,2°I04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8"98,e-l0473 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8"98,2"I0473 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si v Štajerski glas naše dežele , Kje lahko kupite Štajerski tednik na območju UE Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica: • Delo prodaja - pri občini, Kolodvorska ulica • MOLSlovenija, Ljubljanskac. 91 • SPARSM, Partizanska ul. 61 • SPAR HM, Žolgarjeva ul. 14 • ENGROTUŠ, Plečnikova ul. 25 • PETROL BS, Ljubljanska c. 45 Makole: • MERCATOR, Makole 11 Pragersko: • 3DVA, Kolodvorska ul. 8 (pri železniški postaji) Poljcane: • Jug Ema, Bistriška c. 50 • ENGROTUŠ, Bistriška c. 54 • Supermarket JAGER, Bistriška c. 26 ..'"V,'///''""""""■ ■""tirnim j. _ . . _ s c. 3, 2250 Ptuj, www.rad.o-tedn.k.s. OS:00 Regijsko tekmovanje PZ: 2. del 09:30 Ulrip iz Ormoia 10:30 Gostilna pri Francetu 18:00 Koncert glasbene šole ArtNova MajSperk 20:00 Oddaja iz občine Destmik 21:30 Oddaja i/ preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv,si (W:O0 09:30 10:00 12:00 18:00 20:00 21:30 22:00 23:00 * o ^ H tU 1- Q£ 1- QJ ■O OS:00 Oddaja vi. občine Doraava 10:00 Ljudski pcvci se predstavijo i 1:30 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Zimska opravila na Polenšaku 21:30 Domavn - I/ domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani Praznični koncert v Skorbi ŠKL Koncert ans. KGB Kvintet Video strani StarSe-Večer tamburaške glasbe 2015 Spomin na Valentina Žuinra I lajdose Hajdina - Oddaja iz preteklosti Polka in Majolka Video strani □ od atni termini pddsij L Oddaje iz občine Majšperk redno v novih terminih na sporedu SIP TV program v živo tudi preko spleta: www.slptv.sl Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 mmsmmsm Od ¿idoVOMja h nmkz^- pokličite 040 299 411 2kXa^Mi,m dlc, www.delamina.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIM traktor, znamka in tip nista pomembni. Je lahko Deutz, Ursus, IMT, Zetor, Štore, Univerzal ali Tomo Vinkovič. Ponudbe na 041 235 349. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ SVINJO domače reje, težko okrog 200 kg, prodam. Tel. 02 769 56 91, po 19. uri. DOM IN STANOVANJE V NAJEM oddam enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 051 356 346. Naš dom ostal je prazen, ko nehote smo šli narazen, vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi. ZAHVALA tr rl c E £ J Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se ji poklonili v spomin ob slovesu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Frančiška Vaupotič 10. 2. 1924-11. 1. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, gospodu župniku, pevkam, pogrebnemu podjetju Mir in govornikom. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta, brata in strica Adolfa Horvata IZ STANOŠINE 30 A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, hvala za izrečena sožalja, sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se g. patru Andreju za molitev in cerkveni obred, g. Dragu Plajnšku in ge. Anki Pernek za poslovilne besede, pevcem, godbeniku, pogrebnemu podjetju Mir, sodelavcem podjetja Boxmark Leather in Perutnina Ptuj. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Z žalostjo v srcu njegovi najdražji Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. S. Gregorčič Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu nenadoma zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča Angela Širec IZ REŠEVE ULICE 27 NA PTUJU Od nje se bomo poslovili v sredo, 20. januarja 2016, ob 12. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Žalujoči: otroci Poldika, Robi, Ksenija in Oliver z družinami www.tednik.si Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto Podlehnik • DARS občanom noče prisluhniti Skoraj osem metrov visoka nasip in ograja pred hišami Izgradnja avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje nekaterim domačinom povzroča težave. Zato so se minuli teden srečali s predstavniki DARS, pripravljavci prostorskega načrta in županom Markom Maučičem; predstavniki ministrstva za infrastrukturo (Ml) pa na pogovor niso prišli. Nekateri Podlehničani so investitorja prosili, da ponovno preuči načrte, in mu dali nekaj konkretnih pobud. V Kozmincih je DARS v popravljenem načrtu avtobusno postajališče prestavil še dlje od naselja, kot je bilo prvotno predvideno, krajani pa želijo avtobusno postajo na mestu, kjer stoji že danes. Želijo tudi, da se poruši hiša v Podlehniku 36, saj bo v neposredni bližini regionalne ceste. Vložene so bile tudi individualne pobude za manjše popravke načrta. Pri dveh poslovnih in eni stanovanjski stavbi naj bi traso avtoceste za malenkost premaknili, da bi lastnikom ostala parkirišča oz. kmetijsko zemljišče. Potožili pa so tudi, da izvajalci včasih ovirajo njihovo vsakodnevno življenje in poti. Investitor je obljubil, da bo izvajalce na to opozoril. Najhujši problem pa ima sedem hiš v naselju Dežno pri Pod-lehniku s hišnimi številkami od 1 do 1 f. Lastniki želijo, da jim jih odkupijo in porušijo. Leta 2009 je več lastnikov hiš že v času priprav državnega prostorskega načrta predlagalo rušenje. Nekaj so jih upoštevali, ostalo pa je še teh sedem hiš, ki jih država ni hotela odkupiti in porušiti. Lastniki so skušali nato doseči vsaj to, da bi se parkirišča na počivališču pomaknila nekoliko južneje. Na ministrstvu so jih pomirili, češ da bodo to uredili, lastniki pa so bili s tem zadovoljni. Vse do lanske jeseni, ko so avtocesto začeli risati po terenu. Takrat so ugotovili, da ministrstvo za infrastrukturo svojih obljub ni držalo. Bližina avtoceste, emisije, nasipi ... Načrtovalci avtoceste naj bi traso večkrat spremenili in popravili. Sprva naj bi bila regionalna cesta predvidena med hišami in avtocesto, zdaj pa je speljana po nasprotni strani. Avtocesta se je zato hišam približala še za nekaj metrov, tako da je zdaj od najbližje hiše oddaljena le še približno 22 metrov. Lastnik ene od teh stavb, Robert Toplak, pove, Lastniki sedmih hiš nasproti bencinske črpalke zahtevajo rušenje. da so ponekod rušili celo tiste hiše, ki so od avtoceste oddaljene tudi tri- do štirikrat dlje kot njihove. "V uredbi o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v 4. členu jasno piše, da širina pasu za določitev strank znaša 40 metrov od avtoceste. Torej bi se mi morali z gradnjo strinjati," pravi. Izkazalo se je tudi, da avtocestnega počivališča niso pomaknili južneje, temveč so ga le zmanjšali za nekaj parkirišč na severnem delu. Ker bo torej pospeševalni pas od počivališča naprej tekel točno pred hišami, bodo poleg hrupa (kljub protihrupnim ograjam) problem tudi emisije pri pospeševanju hitrosti vozil. Trde delce bodo po načrtu merili na tisti hiši, ki je od teh sedmih od avtoceste najbolj oddaljena in pri kateri se pospeševalni pas pravzaprav že konča. Toplak komentira: "Po vseh uredbah mi tu lahko živimo, s hrano, ki se jo v tem pasu pridela, pa ni dovoljeno krmiti niti živine." Krajani so bili šokirani tudi, ko so ugotovili, kako visok nasip gradijo pred njihovimi hišami. Iz načrtov, ki so jim bili predstavljeni, takšne višine niso mogli razbrati. Nasip (tako za avtocesto kot počivališče) je visok tri, na nekaterih mestih pa celo do pet metrov. Nanj bodo položili še 40 cm asfalta in 4,5 m visoko protihrupno ograjo. Ta naj bi v zgornjem delu sicer imela tran-sparentne elemente, to pa lastnikov hiš ne more pomiriti. Župan Marko Maučič komentira: "Živeli bodo ob t. i. 'kitajskem zidu'. S tem se jim bistveno poslabšajo bivalni pogoji in vplivi na njihovo zdravje, zato so podali pobudo, da se vsi objekti porušijo in se lastniki preselijo na človeku prijaznejše lokacije. Ne nazadnje pa se jim tudi bistveno zmanjša vrednost objektov, kajti takega objekta najbrž ne bi želel kupiti nihče več." Kako resna težava bodo poplave Traso avtoceste so tako povišali z razlogom. Gorvodno od današnjega mostu v Podlehniku se je Rogatnica ob poplavah razlivala vse do bivše trgovine Polje, zdaj pa bo voda imela manj prostora. Maučič pravi: "Občani smo zaskrbljeni. Zatrdili so nam sicer, da so preverili stoletne in tudi tristoletne vode. Če menimo, da so njihove odločitve nepravilne, si moramo pridobiti mnenje strokovnjakov, ki bi izpodbijalo njihove odločitve, so nam pojasnili z DARS." Ko so krajani prosili za vpogled v poplavne študije, so ugotovili, da je poplavno območje zarisano natančno do vogalov njihovih hiš. Cela dolina bo torej poplavljena, samo njihove hiše naj bi ostale na suhem. Odgovornosti za poplave najbrž ne bo prevzel nihče, saj gre za naraven pojav. Toplak v tem vidi veliko težavo: "Prvo leto nam bodo škodo še poplačale zavarovalnice, naslednja leta pa nam hiš proti poplavam preprosto ne bodo več hotele zavarovati." DARS pripravljen premakniti cesto Na sestanku je predstavnik DARS povedal, da je traso pri baru Albert v Zaklu pripravljen premakniti in da je to že predvideno v načrtu, vse druge zah- teve pa zavrača. Pojasnjuje, da bo zdaj v načrtih težko še kaj spremeniti. Z odkupom oz. rušenjem sedmih hiš bi se namreč gradnja avtocestnega odseka podražila za približno dva milijona evrov. Toplak je ogorčen: "Vlekli so nas za nos. Zatrjevali so, da so nam izboljšali življenjske razmere in dvignili vrednost našim nepremičninam. V predlogu zakona o davku na nepremičnine, ki je sicer padel, pa je jasno zapisano, da bližina avtoceste vrednost objekta zmanjšuje." Lastniki hiš zdaj čakajo odgovor ministrstva, nato pa jim preostanejo le še tožbe, ki pa lahko trajajo leta in leta. O vrsti tožb bodo še razmislili; morda bi lažje kot rušenje dosegli razvrednotenje svojih nepremičnin. Maučič zatrjuje: "Verjetno se bomo z občani ponovno sestali. Lokalna skupnost jim bo pomagala in stala ob strani." Za pojasnila tega zapleta smo zaprosili tudi DARS, odgovor pa še čakamo. Eva Milošič Osebna kronika Rojstva: Anja Zupanič, Vrhloga 32, Slovenska Bistrica - deček Oskar; Vasilija Sočič, Krajnči-čeva ulica 5, Maribor - deček Tijan; Vanja Čeh, Majšperk 2 b, Ptujska Gora - deček Žan; Tamara Lah, Jurovci 17 a, Videm pri Ptuju - deček Rene; Mateja Lepej, Juršinci 32, Juršinci -deček Jan; Eva Kresnik, Tomšičeva ulica 30 a, Slovenska Bistrica - deček Nik; Romana Bosak, Vegova ulica 35, Kidričevo - deček Oskar; Evelina Starčič, Polenšak 46 a, Po-lenšak - deklica; Tanja Kusic, Kajuhova ulica 77, Slovenska Bistrica - deklica Eva; Karla Pregl, Brunšvik 65, Rače - deklica Gabriela; Petra Križnik, Mestni Vrh 65, Ptuj - deček Kevin; Taja Rukavina, Marčiče-va ulica 12 a, Maribor - deklica Zana; Patricia Herga, Juršinci 4 c, Juršinci - deček Aljaž; Nina Ivančič, Grabe 18, Središče ob Dravi - deklica Lana. Umrli so: Denis Kopold, Ptuj, Gregorčičev dr. 5, roj. 1983 -umrl 1. januarja 2016; Neža Marušek, roj. Žunko, Draženci 56, roj. 1924 - umrla 7. januarja 2016; Adolf Horvat, Stanošina 30 a, roj. 1942 - umrl 7. januarja 2016; Lovro Lazar, Ormož, Ljutomerska c. 20, roj. 1937 -umrl 10. januarja 2016; Marija Lubej, roj. Kelc, Doklece 7 a, roj. 1931 - umrla 3. januarja 2016; Marija Korošec, roj. Be-zjak, Mali Okič 5, roj. 1939 -umrla 10. januarja 2016; Alojz Cigula, Vitomarci 80, roj. 1952 - umrl 5. januarja 2016; Jožefa Vidovič, roj. Lozinšek, Videm pri Ptuju 58, roj. 1928 - umrla 9. januarja 2016; Franc Merc, Dravinjski Vrh 27, roj. 1931 -umrl 9. januarja 2016; Marija Golob, roj. Vrtačnik, Nova vas pri Markovcih 48, roj. 1935 - umrla 11. decembra 2016; Frančiška Vaupotič, roj. Ranfl, Gajevci 6, roj. 1924 - umrla 11. januarja 2016; Marija Rimele, roj. Šenkiš, Podvinci 95, roj. 1961 - umrla 8. januarja 2016; Martin Lazar, Hrastovec 83, roj. 1950 - umrl 8. januarja 2016; Terezija Vinkler, roj. Doberšek, Stanečka vas 5, roj. 1930 - umrla 10. januarja 2016; Marija Šemnički, roj. Martinez, Sp. Velovlek 29, roj. 1923 - umrla 10. januarja 2016; Bogomir Munda, Bratonečice 9, roj. 1942 - umrl 9. januarja 2016; Frančiška Be-zjak, roj. Zamuda, Gajevci 24, roj. 1926 - umrla 12. januarja 2016; Marjan Hameršak, Veliki Vrh 2, roj. 1974 - umrl 9. januarja 2016; Dragotin Jerič, Ptuj, Natašina pot 6, roj. 1932 -umrl 10. januarja 2016; Zlatko Metličar, Zgornje Jablane 30 a, roj. 1955 - umrl 10. januarja 2016; Franc Polajžer, Kidričevo, Mladinska ul. 10, roj. 1940 -umrl 10. januarja 2016; Marija Korez, roj. Jus, Žetale 17 a, roj. 1932 - umrla 11. januarja 2016. Napoved vremena za Slovenijo Kadar prosinec odpira dežnike, Jetve poletne ne bodo velike. -13/-4 ^¡/////////////////////M^^^ Prejšnji petek je državna revizijska komisija zavrnila zahtevek SGP Pomgrad za revizijo izbiranja izvajalca za izgradnjo drugega dela avtoceste Draženci-Gruškovje. Slabih šest kilometrov bo za 46 milijonov evrov zgradilo podjetje Euro-Asfalt iz Sarajeva. Revizijska komisija je namreč ugotovila, da je bilo najugodnejše, zato je bilo upravičeno izbrano. SGP Pomgrad, ki je revizijo zahteval, bi skupaj z Gorenjsko gradbeno družbo Kranj, CGP Novo mesto, podjetjem Kolektor Koling in Cestnim podjetjem Ptuj ta del zgradil za dobrih 51 milijonov. / Danes bo sprva precej jasno, po nekaterih nižinah bo zjutraj in deloma dopoldne megla. Čez dan se bo oblačnost povečala, predvsem v severni in vzhodni Sloveniji bo občasno pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -4, v krajih s snežno odejo do okoli -16, ob morju okoli -2, najvišje dnevne pa od -3 do 2, na Primorskem od 2 do 6 stopinj C. Obeti V sredo bo na jugozahodu nekaj nizke oblačnosti. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ki jo bo več v vzhodnih krajih ter proti večeru. V četrtek bo deloma jasno, predvsem v osrednjih in jugovzhodnih krajih pa bo nekaj več nizke oblačnosti. Na Primorskem bo zapihala šibka burja. Foto: EM