LISTEK. Z$odbe nipolsonskegQ vojakci- Pr<_ncoski spisaJ Ercfcmann-Chatrian; preložU Al. B. \i (3. nadaljevanje.) Nisem vedel, kaj to pomenja ,kar se on vzkloivi ter 1»«avi: »Jože, ta trenutek je na Francoskem 400.000 jokajo9h rodbin: velrka naša vojska je poginila na snelnib poEjanab ruskJh. Vsi nvlndi, krepki irvožje, ki smo jih videli mimo kcrakajoče dva meseca, ležijo pokopani pod snegom. Danes popoldne je prišla novica. Gro-zivo je, ako človek coisli na to — grctrno!« Jaz sem molčal. Bilo mi je jasno, da bo kmalu, kot po <rs«h vcjnah, nov nabor, a da utegncjo taHat pobrati tudi Siromce. Ta misel mi je kri gnala k srcu, tako sem obledel fceiinčez/in lasje so se mi ježili, ko sein se spomrtil Pinldovega prerokovanja. »Le pojdi, Jože«, je rekdl oče Gulden, ->:n mirno lezi v posteljo. Jaz ne morem ^j-ati, ostanem po 'koncu. Ta novica me je vsega zbegala. Ali ničesar nisi zapazil v rnestu?« >Ne, gospod Gulderu« Sel sem v svojo sdbo in legel v posteljo. Dalgo časa nteem mogel zatisnitd očesa: mislil sem na nabor, na KafcariiKV na tiso-če pod snegom pokopanih mož ter premis^jeval, da bi bilo dobro, ako bi pobegnil v Švko. Proti trem sem slišaL da je šel gospod Gulden v po¦teljo. Nekaj minut pozneje sem zaspal, zaupajoč v milost boijo. IV. Ko sem drugo jutro proti sedmi uri stopil v sobo go•poda Gatdena, )e on ležal še v postelji in je bil ves slaboten. »Jože«, je rekel. »nič kaj dobro se ne počutim, vse te grozne novice so me naredale jbob\ega. iPrav nič nisem spal..< »Ali vam naj slcuham čaj?« sem vprašal. »Ne, dragi mo|, ni treba. Samo ogenj malo podneti, čez laatko vstanem. A danes je porvdeljek, in ta čas bi moial uravrtavuti ure po nvestu. Jaz ne morem tja, oisto nesrečnega bi me napravil pogled na toliko žalostnih ljuddy ki jiih poznam ie 30 let Čuj, ^o&e, vzemi ključe, ld vise za vrati, in pojdi ti — bolje bo tako. Poskusil bom, da se popravim, da malo zaspim . . . Dobro foi nvi delo, ako bi mogel eno ali dve uri spati.« »Prav, gospod Gulden«, sem nrwi odgovril. »Takoj pojdem.« Ko sem bil dfv naložil v peč, sem vizel plašč in rokavice, zagrnil zagrinjada pri pcstelji gospoda Guldena ter odšel z svežnjem ključev v žepu. Res, da rne je bolehnost očeta Melhijora malo skrbela, a druga misel me je tolaiila. Dejal sem sam pri sebi: »Na vrh •zvonika pojdeš, in -od tam boš videl hdšo, kjer bivata Katarina in teta Marjeta.« V teh fnislih sem priŠel k cerkovnidcu Brainsteinai, ki je na oglu malega trga stanoval v st ri, majavi baraki. Njegova sin-ova sta bila tkalca; od jutra do večera je bilo v starem gnezidu slišati rcpotanje statev in drdranje cSolničkov. Babica — bila je tako stara, da njenih oči ni bilo več vrdeti — je spala v staiem naslonjaou, ki mu je na naslonilu čepela sraka. Kadar očetu Brainsteinu ni bilo treba zvoniti h krstu, pogTebu ali poroki, je za n\alirr_> okroglimi stekli pri okau čital svoj koledar. Poleg te bareke pod strt-ho stare tržnice je stala siromašna hršica, v kateri je krpal čevlje Koivijam, malo naprej pa so stale stojnice mesarjev in prodajalk sadja. Šel sem torej k Brainsteinu. Ko me starec ugleda, vstane ter pravi: »Vi ste gospod Jože?« >Da, oče Brainstein. Prihajam namesto gospoda Guldena, ni prav zdrav.« »Hkiibro . . . je pač vseeno.« Oblekel je staro, pletejno jopo ter si iiadel volneno kapo, prej pa je spodil z nje ina-Žko, ki je rmela na njej jutranji počiteL Potem je v»eJ ie predftle veliki tdjuč od svonika in šla sva ven. Jaz sem bil kljub mrazu prav vesel, da pri-> dem zopet na sveži zrak, kajti vsa soba je btla polna dimB* da je človek •konvaj dihal. Slednjič sva šla gori po cesti in oče Brainstein mi je rekel: »Ali ste že slišaii o veliki nesreči na Ruskem, gospodl Jože?« ! »Da-, gospod Brainstein. T-o je grozno!« »Sevcda! je odgovoril. »A to bo cerkvi pridobilo mnogo maš. 2Aa>i bo vsakdo dal brati rtvaše za svoje otroke, in to tem bolj, ker so umrli v krivoverski deželi.« »Seveda, seveda«, sem mu pritrdiL Šle sva čez trg. Pred občinsko hišo, na^>roti glavni straži, je ie stala gniča ljudi, Jcmetovalcev in meščanov, ki so čitali kpak. Potem sva šla po stopnicah gori in stopila v cerkev, kjer jc več nego 20 žensk, mladih in starih, ldjub grotznemu mrazu klečalo na kanvenitiih tleh. »Ali vidite . . . 'kaj sem vam pravil?« je rekel Brainstein. »Že pribajajo molit, in prepričan sem, da jih je polovico že pet ur tukaj.« Odprl je mala zvonikova vrata, skozi katera se pride do orgel. V temi sva pričela plezati kviškti. Prišedša do orgel, sva mehove pustila na levici in stopala kvišku v stolp fc zvonovoin. Prav -jadovoljen sem bil, da sem zopet ugledal sinje nebo in dihal sveži zrak, kajti duh po netopirjih, ki birajo v teh ozkih, dolgih hodnikih, je človeku zapiral sapo. A kffkšen groeen itvrarz je bil v tem prostoru, ki je bil odprt vsem vetrovom, rn kako bleščeča luč je prihajala k nama od snega v tem zimskem vremervu, v katerem se je lahko videlo 20 ur daleč! Tu doli se je kot na poli belega papirja črtal ves Pfalzburg s svojimi šestimi bastijami, tremi polmeseci, z dvema prednjima urtrdbama, z vojasnicami, smodnišnicami, mostovi, vežbališči in nasipi, celo mestece z velikim pasradnim trgom in ličniTtWy lepo v eni vrsti zidar nimi hišicami. Videlo se je v sredo dvcrišč, in jaz, ki še nisem bil navajen takega pogleda, sem se drzal sredi ploščadi, boječ se, da bi ne zletel proč, kakor se pripoveduje o ljudeh, ki znore na velikih višinah. Niti uri si nisem upal pTibližati, ki je imeda turdi na hrlrtu kazalce nadikane. Ako bi ine ne bil vzpodbudil Braistein, bi se bdl še dalje mirna držal trama. On pa je rekei: >Zdaj pojdiva pogledat, gospod Jotže. Koliko je edaj ara?« Izvlekel sem veliko uro gospoda Guldena, ki je kazala tudi sekunde, ter videl, da je šla ura v rvoniku dokaj prepočasi. Brainstem mi je pomagal naviti uteži in naravnati fcezalce. »Po zimi ura vedno zaostaja«, je rekel, »ker |e pač želema.« Ko sem si bil ogiedal in zapcmnil vse te stvari, sean pričel opazovafi okolioo: barake pri hrastičih, Birkov vtfh, in ivaizadnje sem ravno nasproti -zapazil Vrer-Winden in hišo tete Marjete. Iz dimnika se je pravkar kadilo in dim seje kot višnjev trah dvigal prott nebu. Predtetavljal sem si lcuhinjo: mislil sem si Katarino v coklah in vclneiveirt kriki, kako pri ognjišču vrti fcolovrat in misli name. BU sem tako ginjen, da nisein več čuttil mrajza in sem v enomer strmel v dimivik. Oče Brainstetn, loateremu se nfti zdelo ni» kaj opazujem, je rekel: i>Kaj ne, gospod Jože . . . kljub snegrt so zdaj vsa pota polna l]udL Velika novica se je že raznesla, zdaj pa prihajajo vsa, da kaj natani-čnejegia zvedo o sv-oji nesrečL« Videl sem, da ima prav: vse ceste, vsa pota so bila polna ljudi, ki so hiteli proti mestu. Ko sem se ozrl dol na trgr sem videl vedno bolj naraščajočo množioo pred glovno strražo, pred župainstvom in pošto. Culo se je šumenje kot glasno mrmranje glasov. Še enkrat sem se ozrl na Katarinino bdvališče, potem pa sem stednjič hcčež nočeš moral doL Pričela sva po temnih., zavitih stopni-cah stopati kot v vodnjalc Ko sva prišla do orgel, sva videla s kora, da je močno narasla tudi že množica v cericvi: vse matere, sestre in babice, bogate in revne, so v veliki tišini med klopmi ležale na kolenih. Molile so zia padle . . . nvolile, da bi ph morda vendarle 8e enkrat videle I Odkraja tega nisem prav rarumel, naenkrat pa mi je prišlo na miseJ, da bi tudi Katarina, ako bi bil lansko leto sel k vojakom, s-edaj klečala tam doli, nvolila in me od Bo ga zahtevala nazaj. To me ]e zbodlo v srce, msea me |e »tresel po vsem tdeeu. >IdivaJ Idiva-« sem reket Brainstešmi. »To je grozno.« -KKaj?« je vpraSol ocv. »Vojna.« Stopala sva dol po stoprricairi pod veUkimi cerkveninu vratL Jaz sem šel iez trg k mestnemu načelniku Menjeju, Brainstein j>a je krenil proti svojemu stanovanjui Na oglu mestive hiše sem videl prizor, katerega se bom spominjal vse svoje žrve dni. Tam je bil namreč nalepljen veliki rarglas. Več nego 500 cse-b, raeščani in kmetovaldj, moški in ženSke, so strmeli vanj, stisnjeni drug k drugemu, z iztegrtjenimi vratovi kot v nekaj grocrnega. Citati ga niso itvogli, le včasih je zaklrcal kdo po nemško ali francosko: »Vsi vendar ne morejo biti mrtvi! — Nekaj jih bode vervdar prišlo naizajt« DruLgi so vzkliikali: »Sa) se ničesar ne vidil — Saj ni mogoče nravenl« Uboga, stara žena^ ki je stala zadaj, je dvigala roke proti nebu in vpila: »Krištof . . . ubogi moj KrištofI« Nekateriv ki |im te besede niso ugajale, so klioali: >Ponvirite vtndar starkol« Vsakdo je mislil samo nase. Zadaj so še vedno ncva krdela vrela sk<wi nemška vrata Slednjič je Harnvantj-ž, mestrui seržan (narednik), stopil iz stražnice ter z Kstom, ki je bil čisto podoben onemu na steni, stopil vrh sto-pnic. Nekaj vojakov je šlo z njim. Zdaj je vse vrelo na tisto stran, a vojaki so spredaj stcječe potiskali ivaza). OŁe Harmantjš je pričel čitati tisti razglas, katerega so imenovali »devetindvajseto oikrožnico« in v kateri je poročal cesar, da je med umikanjem vsako noč poginilo na tiscče konj. — O Ijudeh ni reikel ničl Mestni narednik je čital počasi, nikdo ni črhnil besedice, celo starka, ld niti ni umela francosld, je vlekla na uho kot drugi. Lahiko bi bilo slišati letečo muho. Ko pa je prišel do besed: — *Naše konjeništvo je izgubilo tcliko konj, da snvo mcrali častnJke, ka so jih še imeli, združtti, da snvo mogli sestaviti iz njiih štr stotnije po 150 moi. Generali so pri tem opravljali posle stotnikov, polokovniki po«le nadporočnikov.« — Ko je prečital to mesto, ki je bedo velike armade slikalo bolj nego vse drugo, se je raeleglo od Tseih strani vpitje in >&čanje. Dve ali tri ienske so omedlele . . . odpdjali so ph pod paiduho. Seveda je razglas dostavljal: »Zdravje Njegoveg« T«afr» Caristva ni nikdar bilo boljše«, in to ]e bila vehka tolažbav a žalabog to ni mogio poklicaS nazaj v iivljenje tistih 30O tisoč pod snegcrr. pokopanlh ljudi. Zato so se ljudje razšB zelo žalostni in potrtL Dru-ji pav ld še niso slišali ničesar^ so vreli skupaj v krdelih. Vsako uro je Harmatrvtj6 stopfl ven in prečital razglas. To ie trajalo do večera. PriztOir se |e ponavljal venomer. Jaz sem Sel proč . . . najrajši bi bil vid^, da bi nJč ne bdl slišal o tem. Sel sem gor h kra/nemu načelnilcu. Ko sem stopil ¦» salon, je scdel za mizo pri zajtrku. Bil je že star, a vedno *e krepak mož z rdečim obratzom m zdravim želodeent- »Ah, ti sil« je relcel. »Gospodia Guldena torej danee ive bo?« »Ne, gospod načeliuk. Bolan je, zaradi slabih poročfl.« »Dobro . . . dobro . . . umejem«, je odgovoril in _»• praznil -ča§o. »Res, slabe novice.« In fo> sem jaz snercal ste^kleni zvcmec s stoječe are, je pristavil: »Reci gospodu Guldenu, da si bomo dobili zadoščenje . . . Za vraga, saj ni roogoče, da b'\ bili vedno mi prvil Že 15 let se brez obzira lasarmo z njimi, zato je prav, da ein ikrat dobe malo odškodovajAJe . . . Sicer pa . . . čast j© nedotaknjenal Premaganii nismol Da ni bilo snega in mr_H za, bi jb bili i-zflcupili revčki kozaki . . . Samo potrpimol Vrste bodo kmalu zopet izpopclnjene, potem pa gorj6l« Jaz sem navijal uro. Ker se je zelo zanimal za urarstvo, je vstal in me gledal pri delu. Potem me je dobre vol}© uščipnU v udu>. Ko sem hotel oditi, je rekel, med tem ko sl je zapenjal debeli plašč, katerega si je bil odpel med jedja. »Reci očetxi GuldeniJL, naj le mirno spi, spomladi sft prične nov ples. Ti Kalmiki ne bodo imeli zinve vedno W» svoji strani — to mu povejl« »Gotovo, gospod načehukl« sem mu odgovoril in _*» prl vrata. Njegova rCbota postava In ve9eli dbraz sta me heko« lfko potoiažila. A v vserh hi§ah, katere sem obiskal pozneje^ iW bilo slišeti drugega kot jadikovanje. (Dalje {>dhodnji&) :