Dolžnostni izvod.
1 1 • n. Licejska knjižnica.
Ljubija
ana.
Celo leto 120 din. Inserat! ali omenaa m «•računajo po dogovoru; pri vt&ralMM» maeriranju primeren popust Upravatttvo •prejema naročnino, Inserate fas reklamacije.
Telefon inlenirban it 115.
Bulling pillfiiin lilt u
Ijriitn
Po-Štnina plačana v goto v int
STRAŽA izhaja v ponclerjek, sredo in petaka tiredniitvo in upravništvo Je v Mariboru,. Koroška cesta št. $ Z uredništvom se more govorili vsaki dan samo od 11. do 12. are^ Rokopisi se ne vračajo.
Neaaprie reklamacije so poštnine proste Telefon interurban ŠL115.
03. štev.
Maribor, dne O. junija. 1033.
Letnik XV.
Deklaracija beograjske vlade.
Vladna deklaracija je značilen izdelek beograjske vladne gospode. Vodena je in brezbarvna ter molči ravno tam, kjer bi bilo treba jasne in odločne besede. Ni ptič ne miš in z njo je zadovoljna samo vlada, vsi drugi pa nezadovoljni. Po govoru Ljube Jovanoviča je bilo pričakovati, da se bo vlada jasno izjavila za sporazum in po tej svoji izjavi izvajala tudi posledice. To se pa ni zgodilo.
Vidovdanske ustave sicer ne naglasa, govori pa vendar o troimenskem narodu in edina pozitivna stvar na njej je napoved osemnajstero zakonov, vse drugo so pa gole fraze, katere si lahko vsak po svoje tolmači.
V zunanjepolitičnem delu omenja spor med Nemčijo in Francijo ter pravi, da je «Srbija« na vprašanju reparacij direktno zainteresirana, ker ji je obljubljeno. 5 odstotkov od svote, ki jo mora Nemčija plačati kot vojno odškodnino. Iz tega se da razumeti, da vežejo interesi SHS državo s Francijo, kako daleč pa gredo naše vezi s Francijo, pa ni rečeno niti z eno besedo, kakor se tudi pogreša vsaka označitev naših odnošajev do sosednih držav zlasti do Bolgarije in pa do Italije, s katero sedijo naši delegati haš sedaj na zelo važni konferenci. V zunanji politiki je vse polno pojavov, ki nam ne bi smeli ostati indiferentni, vlada pa vidi samo po-ruhrski konflikt ter pravi:
Vsi ti pojavi nas spominjajo, da se ne udajamo brezbrižnosti, da bodo nasproti nam vse obveznosti iz mirovne pogodbe izpolnjene. Zato smo dolžni nasproti svojemu narodu, ki je toliko dal za osvobojenje in ujedinjenje, da se oziramo na te pojave in pričnemo z deli, ki so jih zunanji dogodki stavili na dnevni red, da bi se zadostilo neodložljivim državnim potrebam. Kraljeva vlada, noseča odgovornost za varnost v državi in za izpolnjevanje mirovne pogodbe, in globoko se zavedajoča svoje dolžnosti, da to odgovornost vidi, se je pravočasno pobrigala za ustvaritev zveze z onimi državami, ki jim preti ista nevarnost, da se prekrši stvoreno stanje ki je utrjeno z mednarodnimi pogodbami. Delujoč v duhu, da se ohrani mir, in v praven te politike, bo kraljeva vlada predložila narodni skupščini zakon o ustrojstvu narodne vojske. S tem zakonom se v nekaterih formacijah vojske skrajša doba službovanja, vendar se pri tem ne bo zmanjšala sposobnost in pripravljenost vojske za obrambo države. Ali če delamo za ohranitev državne celote in njene neodvisnosti, ne bi mogli napredovati brez drugih zakonov, ki so važen predpogoj za naš nacijonalni razvoj, zaio moramo skrbeti za konsolidacijo države na znotraj z reševanjem vprašanj, ki jih razvoj naših notranjih razmer stavlja na dnevni red.
Vlada .se' čuti popolnoma varno in napoveduje tako celo notranjo konsolidacijo države. Piaclikali mislijo, da bo treba samo še nekoliko popravljati, izpreminjati in izpopolnjevati, pa bo država urejena in vse bo zadovoljno, v prvi vrsti seveda oni sami, ker so na vladi in ker ni nevarnosti, da bi jo morali pustiti. Da deklaracija ne omenja ustave, je dobro preračunano, ker so radikali vedno pri volji ustavo izvajati ali pa jo revidirati, č ' bi bilo to potrebno, da se obdržijo na oblasti. Današnji oblastniki nimajo navade, da bi to ali ono storili, ker je dobro, temveč kar storijo iznaja le iz vidika osebnih koristi in pa želje po oblasti.
Tokrat so radikali posebno zanimivi po svoji taktiki. Dobro se zavedajo vseh težav svojega položaja in ravno radi tega, ker so težave velike, je spisana uekla-racija s flegmatičnim mirom in skoraj v brezsk '-nem tonu, kakor da bi bila radikalom vlada kar za štiri leta zajamčena. Radikali so dobro opazili, kako nestrpno čakajo na deklaracijo od ene strani demokrati, z druge pa revizijonisti. če bi se izjavili za revizijo, bi planili kvišku demokrati, če bi pa revizijo odklanjali, bi pa revizijonisti zaceli ostrejši boj. Radikalom ni sodilo nc eno ne drugo, zalo so se demokratom polaskali s tro-imenskim narodom, revizijoniste pa mirijo s tem, da ustave niso niti omenili. To je seveda malo, radikali bodo pa rekli, da je veliko, ker niso parcelacije označili za svojo glavno nalogo.
Samoradikaina vlada skuša s^ svojo deklaracijo predstaviti notranji položaj naše države kot popolnoma normalen in z obljubo popravljanja uvaja politiko čakanja in premirja. Ta stagnacija v reševanju notranjih problemov dokazuje, da v radikalni stranki ni stalne in enotne smeri glede našega notranjega problema. Vse^ se prčpušča času in slučaju in tako nastane politika čakanja in utrujenost ter taktika dobrih živcev, ki bo pa končno nevarna tudi za vlado, ki se že sedaj poslužuje neodločnosti kot svojega najmočnejšega orožja.
PolitiCni položaj.
sjava predsednika Jugoslovanskega kluba. Beo
to «Vreme«, ki posebno rado intrigira, je pisalo vsemi drugimi listi, ki se ogrevajo za demokrate,
da je revizijonističen blok nesložen, da bi Radič in Ko • rošec zapustila Spaha, voditelja Jugoslov. muslimanske organizacije, če bi sporazum z Beogradom to zahteval, in da bi se tudi brez JMO pogajala s katerokoli srbsko stranko. Urednik glasila JMO «Pravde« je posetil predsednika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca in ta mu je glede demokratskega govoričenja o nesporazumu izjavil: «Te vesti ne odgovarjajo resnici. Stranke talcozva-nega revizijonističnega bloka so se od početka zedinile v načelu, da je njihov cilj revizija ustave, a o taktiki in o metodah se dogovarjajo od slučaja do slučaja. Glede zunanje politike, ocenjevanja dogodkov s stališča svetovnega nazora, glede socijalnih vprašanj itd., ima vsaka stranka svoje stališče, ker le stvari niso bile predmet našega sporazuma. Tukaj ima vsaka stranka svo bodne roke. Tako na primer gleda naša stranka drugače na nemško vprašanje nego gospod Radič, to da to ni nobena zapreka, da ne gremo v velikih ustavnih vprašanjih skupaj.« — Nato se je dr. Korošec še izrekel glede Bosne: «Tako naše slovensko, kakor banovinsko hrvatsko vprašanje je težko, a najtežje je bosansko. Za muslimane v Bosni in Hercegovini se bore i Hrvati i Srbi. Na kateri strani bodo muslimani, tam je večina. Zaradi tega bo še dolgo časa ena stranka napram muslimanom zelo nerazpoložena. Zdaj je vrsta na Srbih, in sednja parlamentarna situacija ni ugodna sporazumu. Radikali so bolj interesirani na Bosni in Hercegovini nego demokrati, ker so dobili znatno število ma i clatov in imajo iz Bosne nekaj jakih ljudi, kakor so dr. Srškič in dr. Andric. A baš sedaj so oni na vladi. Oni so tista stranka, s katero nameravamo skleniti sporazum. Mi Slovenci vas v sedanjem vašem položa ju ne bomo zapustili. Mi se bomo držali zagrebšega pakta, dokler se ga bodo držale tudi vse druge stranke. Naše mesto je vedna na strani pristašev avtonomije.
Radičeva stranka o vladni deklaraciji. Radič je v svojem zadnjem govoru na Telovo in pa v izjavi, ki jo je dal dopisniku «Jutarnjega lista« povdarjal, da gleda radikalna stranka vprašanje sporazuma le s stališča oportunitete z ozirom na zunanji položaj. V Zagreb so poslali celo dr. Pcleša, da bi poskusi: odcepih) hrvatsko inteligenco od hrvatskih Seljakov. Radikali zahtevajo od Hrvatov, naj formulirajo svoje zahteve in oblast jim ponujajo, ko sporazum še ni konkretiziran. To je očivid no igra. Deklaracija govori sedaj o troimenskem narodu, o katerem ni govora niti v ustavi, ki pozna samo Srbe, Hrvate in Slovence. HRSS je na svoji seji utrdila, da je Pašičeva deklaracija pravi čudež duševne omejenosti in politične nesposobnosti ter je ravno tako prazna, kakor razne dunajske ponudbe leta 1918. S tako deklaracijo preprečuje vlada sporazum, čeprav ji ga svetujejo tudi njeni najboljši prijatelji v inozemstvu.
Radikali in Nemci. Vojvodinski Nemci delajo velike priprave za proslavo dvestoletnice, odkar so se na selili v Vojvodini. Na to proslavo nameravajo povabiti Pašiča in celo vlado. Tako se Nemci vedno bolj približujejo radikalom ter bo vlada na to povabilo najbrž pristala, ker ji je veliko na lem ležeče, da si zagotovi nemške glasove v parlamentu.
Boj za eno črko. Skoro pri vsakem Radičevem govoru se pulijo režimovci za kako besedo. Po govoru, ki ga je imel po volitvah, so se dolgo prerekali radi «magarca« v zagrebškem ali pa v breograjskem pomenu, sedaj', ko je na Telovo zopet govoril, se pa celo lovijo okrog ene črke. Radič je govoril o kralju in o vladi in neki zagrebški detektivi pravijo, da je potem tudi zaklical: «Dolje s njime!« — kar naj bi se nanašalo na kralja, dočim trdijo drugi, da je rekel: «Dolje s njima!« (vlada). Radi tega se je celo pokrajinski namestnik iz Zagreba vozil v Beograd referirat in razni listi so pisali, kako bodo Radiča zaprli, drugi so pa trdili, da je vse skupaj prazno besedičenje. Sedaj so se pa že precej prepričali, da Radič, če je sploh komu klical «dolje«, ni rekel «z njim«, temveč «z njimi«.
Po svetu.
vanj v tej točki brezuspešno in da bo treba poiskati nov način za nadaljne razgovore. Odločitev v tem vprašanja pripada zavezniškim državam.
Pogajanja med Rusijo in Japonsko. Zadnjič označeni trgovski dogovori med Rusijo in Japonsko so združeni tudi s pogajanji političnega značaja. Vršijo se v Tokio in od ruske strani jin vodi Joffe. Rusija zahteva:
1.	juridično priznanje, 2. razveljavljenje portsmutske pogodbe, ki krši suverena prava Rusije, 3. brisanje medvojnih dolgov, za katere sovjetska vlada slej' ko prej ne prevzema nobene odgovornosti. Pač pa je Rusija pripravljena dati Japonski severni Sahalin, ki vsebuje lesna bogatstva, v najem za eno milijardo zlatih rubljev. Na Japonskem je jako močna struja za priznanje sovjetske vlade. Zahteva sovjetske vlade, da se razveljavi portsmutska pogodba, je napravila globok vtis, ker se vidi v njej močna nacijonalna smer sovjetske politike.
Beležke.
Bolgarski dohod do morja. Bolgarski ministrski svei pod predsedstvom Stamboiijskega je razpravljal na zadnji seji vprašanje dohoda do morja za Bolgarijo. — Sklenili so, da Bolgarija ne sprejme drugačnega dohoda do morja, kakor le preko avtonomnega bolgarskega ozemlja. V tem oziru se drži Bolgarija določil mirovne pogodbe, sklenjene in podpisane v Neuilly-ju, ki je zavezniki ne moreje spremeniti brez pristanka Bolgarije.
Lozanska konferenca je radi nesoglasja med zavezniki in Turki v vprašanju finančnih klavzul še vedno v težavnem položaju. Zavezniki zahtevajo izplačlio obresti turških dolgov v zlatu, dočim so pripravljeni Turki plačati v francoskih bankovcih. Izmet paša je kategorično izjavil, da turške finančne možnosti ne dopuščajo državi takega bremena. Turški delegati so odklonili vse tozadevne zavezniške predloge, kar so moti7 virali s tem, da ne morejo dopustiti, da bi kdo kršil suvereniteto turške države. Zavezniški delegati so pričo turške odklonitve sprevideli, da je nadaljevanje poga-
Vlada in kipar Meštrović. Slavni kipar Ivan Me-štrovič je že leta 1919 predal SHS vladi 48 svojih največjih del proti plačevanju mesečne rente. Vlada je skozi dve leti plačevala dogovorjeno rento, sedaj pa že tri leta nič ne plača in prevzete umetnine ležijo po kleteh in se kvarijo. Umetnik je svoja dela že večkrat zahteval, da bi jih lahko razstavil, pa ni dobil niti odgovora, kakor tudi ne dobi denarja. Ko je prišel ta kulturni škandal v javnost, so začeli nekateri beograjski listi in predvsem radikalna «Samouprava« Meštroviča še napadati ter mu očitati, kot da bi imel bogzna kaj od vlade.
Nerodnosti pri rcparacijski komisiji. Pod naslovom
«Mafija v Wiesbadeuu« prinašajo beograjske «Novosti« gorostasne očitke naši reparacijski komisiji v Wiesba— denn v Nemčiji, člani komisije so razvili naravnost izborno organizirano korupcijo ter si služijo pri tem milijone. Oškodovali so državo že za ogromne svote. Dopis beograjskih «Novosti« je iz samega Wiesbadena. Tu se Nemci pritožujejo, da mora vsakdo, ki hoče Jugoslaviji v reparaeijske svrhe prodati kako stvar, poprej plačali 40—»Oodstotno provizijo posebnemu agentu, ki je nalašč za to nastavljen od komisije. Takih agentov ima komisija nastavljenih v vseh krajih Nemčije ter se sploh vse kupčije vršijo preko njih. Neki tak agent de-ia v Berlinu na ta način, da mami industrijalce z raznimi oglasi, da mu nasedejo, to je, da. sklenejo pogodbo za dobavo raznega materijala. Ker pa mora pogodbo še potrditi komisija v Wiesbadenu, radi tega je tvorni-čar prisiljen plačati provizijo, ker bi mu reparacijska komisija drugače pogodbo razveljavila. Mnogo podjetij je že vložilo tožbo radi takšnega postopanja in Nemčija se namerava obrniti na našo vlado, naj zadevo razčisti. Člane'reparaeijske komisije bi se moralo že davno odpoklicati ter staviti pred sodišče, ker ne škodujejo državi samo v materija!nem pogledu, temveč ji jemljejo tudi še zadnji ostanek ugleda, ki ga še ima.
Draga knjiga. Beograjski «Novi list« prinaša ta-le primer sinekure in korupcije. Eden od naših profesorjev, ki seveda ne misli sedaj na štrajk ali na ostavka, je po treh letih dovršil neko svojo knjigo v francoščini, in vlada ga je radi tega dela poslala v Pariz. Če se sešteje vse, kar je dobil kot plačilo v frankih in kar je prejel na rednih dohodkih in na izrednih «subvencijah« ter se porazdeli na vse strani te knjige, vidimo, da stane vsaka stran nič manj in nič več kot 1000 frankov, kar znači po sedanjem tečaju 6500 D.

Dnevne novice.
i r
Sveta birma v dekanijah Slov. Bistrica in Vuzenica ter na sloveči Ptujski gori se je vršila ob obilni udeležbi duhovščine in vernega ljudstva v času od 21. maja do 3. junija t. 1. V posameznih župnijah je bilo birmanih in sicer v Sp. Polskavi 332, v Slov. Bistrici 1055, v Makolah 420, v Poljčanah 573, v Vuzenici 751, v Vuhredu 223, v Ribnici na Pohorju 296 in pri M. B. na Ptujski gori 333; njih skupno število z mariborskimi znaša 5412.
Družba duhovnikov lavantinske škofije. Redni občni zbor se vrši v ponedeljek, dne 25. junija 1923 ob 10. uri v kn.-šk. ordinariatski pisarni v Mariboru. Dnevni :ed: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Volitev odbora in nadzorstva na podlagi izpremenjenih pravil. 4. Določitev članarine. 5. Slučajnosti. — Ako ob določeni uri ne bo navzočih dosti članov, se vrši črez pol ure občni zbor, ki sklepa ne oziraje se na število članov. V Mariboru, dne 5. junija 1923. — Martin Matek, predsednik.
Važno za duhovnike! Pokrajinska uprava za Slovenijo je potrdila na izrednem občnem zboru dne 23. novembra 1922 izpremenjena pravila Družbe duhovnikov, po katerih je odslej ime družbe: Vzajemnost, društvo duhovnikov lavantinske škofije. Po teh pravilih je zelo razširjen delokrog društva, kar je razvidno iz |§ 2 m 3»
W se Jlasita: g 8. Namen. Društvo |e stanovsko-ekonoin-*o- Njega namen je: a) pospeševati stanovske interese k» gmotni prospeh duhovščine; b) nuditi duhovnikom atanovsko obrambo in skupno nastopati v obrambo vere fct Cerkve; c) podpirati podpore potrebne Člane z de-aarnimi zneski. — § 3. Sredstva. Društvo dosega svoj aamen: a) da izdaja spise in knjige za duhovnike; b) da ustanovi osrednjo knjižnico za celo škofijo; c) da brani čast in dobro ime duhovnikov; č) da duhovnike v potrebi po možnosti s svetom in z navodili podpira ® jim nudi pomoč; d) da organizira člane in po njih ljudstvo v obrambo in zagotovitev cerkvenih pravic; e) da pomaga in posreduje svojim članom in po njih •erfcvam pri dobavi raznih potrebščin; f) da organizira ki pomaga organizirati katoliške naprave; g) da ustanovi za svoje člane-duiiovnike zavarovalnico za starost, nezgode in onemoglost ter bolnišnico; h) da ustanovi za duhovnike in cerkve hranilnico in posojilnico ter nabavno zadrugo. — Za prospeh društva je potrebno sodelovanje vseh lavantinskih duhovnikov, potreben tudi razgovor o novih namerah društva. Zato se vabijo vsi čč. gg. člani, da se v prav obilnem številu udeležijo zgoraj naznanjenega občnega zbora. Duhovniki, ki še niso člani, pa naj kmalu prijavijo svoj pristopi
Častitim gospodom duhovnikom! Izprememba v direktorju 1923. Ker za dan 14. junija določenega ofi-eija Euch. Cordis Jesu še ni, se moli dotični dan brevir po naslednjem direktoriju; 13. Junii: Vesp. (Ps. fer.) st cap. de seq. (m. 3. v., Ant. O Doctor) com. praec. — 14. Junii: S. Basilii Ep. C. E. D. dupl. c. a. in M. Gl. Or. — In 2. Vesp. (Ps. fer. Ant. O Doctor) com. seq.
Zopet en korak «naprej«? k koncentraciji naprednih sil. Mladinska policajdemokratska glasila so v zadnjem času zopet pridno gonila dr. Kukovčeve lajne o koncentraciji naprednih sil v boju proti klerikalizmu. SKS je odklonila ta skupni korak, NSS se zopet ni odzvala obupnim dr. Kukovčevim klicem, a naravnost zaušnico so prismolili tej koncentraciji staroliberalci pod vodstvom dr. Ravniharja in Trillerja. Zagrebški «Jutarnji list« in «Tabor« poročata: Dr. Triller se je mudil v Beogradu, kjer je konferiral s predsednikom skupščine g. Ljubo Jovanovičem, pravosodnim ministrom dr. Marko vičan in dr. Zupaničem. Ob tej priliki so se posvetovali o združitvi dr. Ravniharjeve skupine z radikalno stranko, ki bi potem dobila za Slovenijo novo ime. Nadalje poroča «Tabor«: Konferenca je vzbudila v političnih krogih pravo senzacijo. Podrobnosti se drže tajno. Zagrebški listi so mnenja, da je konferenca važna osobito z ozirom na znani dogovor med demokrati in dr. Rav-mharjevo skupino glede skupnega mandata v Ljubljani. Prof. Reisner bi moral dne 1. januarja 1924 mandat odložiti in bi na njegovo mesto stopil dr. Ravnihar, ki bi se potem priključil radikalom. Demokrati so upravičeno ogorčeni nad mešetarjenjem dr. Ravniharja in dr. Trillerja.« Tako je torej storjen zopet en korak glede koncentracije in sicer ne naprej, ampak nazaj, Dr. Kukovec ima pač smolo, vse, za kar prime v svojem obupu, se mu odtrga in on tone in tone......Ne bomo se nič ču-
dili, če bi se tudi dr. Kukovec začel posvetovati z radikali glede fuzije žalostnih JDS preostankov z radikali. Torej 1. januarja 1924 bodo izgubili mladoliberal-ci svojega zadnjega parlamentarnega zastopnika, a vendar še vedno razglašajo, da se njihove ideje širijo in da razmišlja dr. Kukovec o dalekosežnih načrtih za bodočnost .... Kljub dejstvu, da jo je dr. Kukovec doslej vedno polomil, dokler ni slovenskih demokratov popolnoma zlomil, a vendar je še ostal naprednjak . . in to je njegova tolažba za bodočnost...
Občni zbor Jugoslovanske Matice se je vršil dne
S.	t. m. v prostorih celjskega Narodnega doma. Po narodno obrambnih govorih in rodoljubnih debatah je posegel vmes tudi dr. Ogrizek iz Celja, ki je kot zastopnik SLS vprašal, kaj se je ukrenilo od strani zbora v zadevi konflikta z ptujsko Orjuno. Predsednik Matice dr. Ravnihar je namreč po policajdemokratski navadi se potegnil v imenu Matice za ptujske in mariborske orjunce, katerim je prepovedala pokrajinska vlada na-daljno razbijanje, pretepavanje in pljuvanje v dame. Za take ljudi se je torej potegnil sicer «nepristranski« rodoljub dr. Ravnihar v imenu «čisto nadstrankarske« Jugoslovanske Matice. «Narod« poroča, da je od dr. Ogrizeka tozadevno interpelirani dr. Ravnihar izjavil, da ravnokar izrečena ohdolžitev glede njegovega nad-strankarstva ne odgovarja resnici in da je vodstvo Matice tudi v tem slučaju ostalo zvesto svojim kulturnim in karitativnim ciljem. Po dolgem razmotrivanju glede dr. Ravniharjevega posredovanja v obrambo razbojniških orjuncev se je po «Narodu« dosegel formelni sporazum in interpelant se je zadovoljil s pojasnili. No, bomo videli. Konečno so izvolili zborovalci sledeči odbor: predsednik dr. Vladimir Ravnihar, odborniki: dr. Puc, Franja dr. Tavčarjeva, dv. svetnik dr. Regally, A. Brandner, G. Cvek, vseuč. profesor dr. Ehrlich, inž. Resman, župnik F. Finžgar, N. Velikonja, univ. prof. dr. Srebrnič, vi. sv. dr. Vodopivec, viš. šol. nadz. Wester, dr. A. Urbanc in Saša Železnikar. Za mariborski okraj: Ljudmila Poljančeva, prof. dr. Kovačič, nadz. jnž. žel. Mohorko, prof. Ribarič ih dr. Janko Kotnik. Za Celje: okr. šol. nadz. L. Černe j in gimn. ravnatelj A. Jeršinovec. Za Kamnik: A. Slatner, za Litijo: vi. svet. Podboj, za Logatec: notar Tavzes, za Novo mesto: vi. svetnik prof. Seidl, za Ptuj: učitelj Šerona. Za preglednike računov sta bila izvoljena dosedanja preglednika rač. sv. Srebrnič in banč. uradnik Leban.
Todi naš vojni minister zadene katero pravo. Višji častniki, ki imajo ob delavnikih ter praznikih zelo mnogo prostega časa, so prirejali ravno ob praznikih ter nedeljah razne vojaške prireditve in zabave, pri katerih je moralo pomagati moštvo in sodelovati nižji čast niki. Vojni minister je izdal sedaj naredbo, po kateri
mora biti za oficirje in moštvo nedelja dan vsestranskega počitka.
Kdaj bodo letos šolske počitnice? Sliši se od nekaterih strani, da namerava baje višji šolski svet letos zopet odrediti sklep šolskega leta tudi za ljudske šole z dnem 28. junija, kakor na veliko nevoljo kmetskega prebivalstva lansko leto. Ljudstvo je lani protestiralo, učiteljstvo je ugovarjalo, ker celi mesec oktober ni bilo pravega pouka radi pomanjkanja otrok — ali naj bo to vse zastonj? Ali naj zmaga zopet trmasta volja nekaterih gospodov centralistov pri zeleni mizi? Ali bo res treba iti s kolom nad nje, da jim odpremo oči? Kmetsko ljudstvo vendar ne zahteva jesenskih počitnic za igračo ali za kratek čas, ampak iz resnične potrebe. Mesca julija in avgusta je še daljši dan, otrok lahko pred šolo še napase živino, popoldne ob 3. uri je že zopet doma za pašo; tako lahko obiskuje šolo in pomaga tudi doma. Če bi pa šola pričela že mesca septembra, bo otrok radi krajšega dnevnega časa prisiljen, opustiti ali šolo ali pa domače delo; oboje se ne da združiti. Če bi bila potreba izprememba časa šolskih počitnic, bi njo bila prav gotovo izvršila napredna šolska oblast v bivši Avstriji; toda tega ni storila, ker je ljudstvo zahtevalo jesenske počitnice. Zdaj, ko naj obvelja povsod brezsrčni, proti-ljudski centralizem, ko naj ljudstvo plača in molči, sedaj mu hočejo brezobzirni birokrati obesiti na rame težko breme, da ga nosi kot suženj suhih paragrafov. Ljudstvo pa ječi pod težko ki*ivično butaro in se vprašuje: Ali je to tisti slovenski raj, tisti zlati jugoslovanski vek, ki ste ga nam obetali 1. 1918? Bridko ste nas varali, a lažnjivcu se verjame samo enkrat in nikdar več! Pozivamo zato vse merodajne kroge, da preprečijo nevarno nakano teh gospodov in vržejo centralizem iz ljudskih šol; mi zahtevamo jesenske počitnice! Naši o-troci ne obiskujejo zato šole, da nekateri gospodje, ki jih je politična moč postavila na čelo pedagogičnih naprav, brez ozira na stanovsko sposobnost, na njih po-iskušajo nove metode in proučujejo razne probleme; ne, od voditeljev zahtevamo dovršeno znanje in jasno spoznavanje ljudskih potreb. In taka potreba so pri prebivalstvu na deželi jesenske šolske počitnice! Mi jih za htevamo in jih hočemo tudi imeti!
Kap ga je zadela. Iz Zreč pri Konjicah nam poročajo: Gospod Kekič Lazar, lastnik tukajšnjega premogovnika se je podal v Jelenje, da tam uravna opravke pri Bratovski skladnici rudarski. Potoma ga je v Celju zadela kap, da je umrl. Imenovani se je iz kmetske obitelji povspel do znamenitega obrtnika. Blaga duša je rada podpirala dobre namene.
Čudna oprostitev polkovnika Vašiča. Približno pred enim letom je naša vlada naročila v Avstriji večjo količino orožja in municije. V to svrho je poslala na Dunaj posebno delegacijo, na čelu katere je bil polkovnik Va-šič. Ta je na Dunaju stopil v zvezo z jugoslovanskim posredovalcem Jovanom Sretenovičem ter preko njega sklenil pogodbo za nabavo materijala za 13.5 milijonov' dinarjev. Ministrstvo financ pa je izvedelo, da si je polkovnik Vašič pri tej kupčiji izgovoril prav mastno provizijo. Ministrstvo je poslalo na Dunaj dva svoja detektiva, ki sta se skrila v hotelski sobi, kjer se je imela pogodba izvršiti. V sobi so bili polkovnik Vašič, Mih. Sovič in neki Matovič, vsi člani delegacije. Dogovarjali so se o pogodbi ter so sklenili, da sprejmejo Sretenovi-čevo ponudbo za 13.5 mil., ne pa od neke druge tvrdke, ki je zahtevala za ravno isti materijal samo 10 mil. D, Polkovnik Vašič je pri tem ponujal svojima drugoma vsakemu po 100.000 din. provizije. V tem trenutku pa sta stopila detektiva iz svojega skrivališča ter sta takoj o celi stvari sestavila zapisnik. Celo delegacijo so potem odpoklicali ter so člane stavili pred sodišče. Te dni je sodila vojaška sodnija polkovnika Vašiča ter ga opro stila, češ, da nima zadostnih dokazov.Ta razsodba meče žalostno luč na razmere v naši armadi, ki bi se ravno najbolj morala čuvati, da ne zagazi v takšne nečedne afere.
Zakaj se v Bosni ljudi zapira? O desperatnih razmerah v Bosni smo že dovolj pisali. Današnji vlasto-držci so Bosno v resnici že izpremenili v to, kar je bila pod turško oblastjo, namreč v pašaluk, s katerim dela- ■ jo, kar hočejo. Zlasti mogočni so okrajni glavarji, ki so seveda sami Srbi. Tako imajo v Maglaju glavarja, ki ne j mara plačevati delavcev za svoje posestvo, temveč eno- j stavno, kadar je potrebno kako delo na posestvu zapre , par ljudi pod različnimi izgovori ter jih pošlje na svoje polje na tlako. Zato mu morajo reveži pa še za hrano plačevati na dan 40 dinarjev ter dela na ta način glavar zelo dober «kšeft«. Zapira pa ljudi za vsako malenkost, zlasti take, o katerih ve, da so dobri delavci. Nekemu kmetu je prisodil 4 dni zapora, ker je odnesel iz drž. hoste par vej in ga je v zaporu porabil za to, da mu je obdelal njegov vrt. Ker pa v štirih dneh ni bil gotov, mu je radi tega, ker je med delom vtrgal na vrtu par čre-šenj, prisodil še štiri dni. Tako ta mož postopa s prebivalstvom na način, kakor kakšen srednjeveški graščak. Seveda, ker je hud radikalec, se mu prav ničesar ne bo zgodilo.
Sprejem Cokorila v Dubrovniku. Znani Džordže Cokorilo, ki je kot prvi po prevratu začel v Beosni napadati Hrvate in muslimane ter je ustanovil za to list «Srpska Zora«, ki pa mu ni prinesla sreče, se je vrnil iz Amerike nazaj v Jugoslavijo. V Ameriko je odšel, ker ni našel za svoje plemensko sovraštvo pravega razumevanja v domovini, pa ga je hotel v Ameriki me l tamošnjimi Jugoslovani razvneti. Toda slabo je naletel. Naši izseljenci so ga namreč kmalu spoznali in ko je zagazil v neko afero, kjer je pomagal poneveriti precejšnjo svoto dolarjev, so mu postala ameriška tla prevroča. Mislil je, da ga bomo v Jugoslaviji sprejeli z odprtimi rokami, toda revež se je zopet zmotil. Mesto sla-
volčiča se ga čakali v Dubrovniku z gnilimi jajci, s ka-terinri ga js prebivalstvo obmetavalo, ko je šel iz ladje.
Razdor med invalidi. Zadnje dni pretečenega meseca je bil v Splitu invalidski kongres, ki si je izbral nov centralni odbor ter sprejel resolucijo, ki nalaga odboru, da se energično zavzame .za to, da vlada uzakoni invalidski zakon, ki je bil izdelan v Ljubljani. Ce bi vlada tega ne storila, naj se jo obtoži. Istočasno je pa zboroval del srbijanskih invalidov v Beogradu. Ti invalidi tudi niso bili zadovoljni s prejšnjim centralnim odborom, a niso tudi s tem soglašali, kar se je sklepalo r Splitu. Poslali so brzojav, ki pravi, da ne pripoznajo splitskega kongresa. Ta spor se je razvlekel tudi po listih in beograjski «Balkan« je prvi začel razmotrivati, ali ne bi bilo dostojnejše, da se vrši kongres v Beogradu, in končno je po svoji stari navadi iskal med invalidi splitskega kongresa — «črno-žolte«. S tem je očividen names razcepa invalidov in pa delitev na Srbe in predane.
Organizacija železniških zdravnikov južne in državne železnice v Sloveniji je izrekla na odborovi seji dne 27. maja 1923 «Cavete« za mesto nameravanih sekcij ski h železniških zdravnikov.
Na srednji kmetijski šoli v Mariboru prične drugo šolsko leto 1923-24 dne 1. oktobra. Namen srednje kmetijske šole je, da se njeni učenci izobrazijo praktično in teoretično v kmetijski stroki tako, da morejo z uspehom voditi manjša in srednja privatna in državna posestva ter dobro upravljati državno službo kmetijske stroke. Nauk v srednji kmetijski šoli traja tri leta, a četrto leto je posvečeno izključno praktičnemu izpopolnjevanju in specijalizovanju. Šolsko leto traja od 1. oktobra do konca julija naslednjega leta. Vsi učenci so eksternisti (izven zavoda stanujoči in oskrbovani). Za učence ni pred videnih nobenih štipendij. Pogoji za sprejem so: a) starost najmanj 15, a ne preko 19 let; b) najmanj z dobrim uspehom dovršena popolna meščanska šola ali nižja realka oz. gimnazija ali dvoletna nižja kmetijska šola, poslednji morajo napraviti sprejemni izpit iz slovenskega, odnosno srbohrvatskega jezika, matematike in geometrije, fizike in zemijepisja; ako so dotičniki razun prvo navedenih šol absolvirali še kako drugo kmetijsko šolo ali kako kmet. prakso ali so pi'edvsem kmetski sinovi, imajo prednost; c) lepo vedenje; Č) državljanstvo kraljevine SHS; d) telesno in duševna zdravje, kar utanači tudi šolski zdravnik pred sprejemom v šolo. Prošnje za sprejem, pisane lastnoročno na celo polo in kolekovane s 13 D, je poslati do 15. julija t. 1. direkciji srednje kmetijske šole v Mariboru. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šol s ko izpričevalo, 4. zdravniško izpričevalo, 5. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v šolo neposredno iz kake druge šole; 6. odpustnico pri onih prosilcih, ki prestopijo iz drugih šol; 7. kratek opis življenja. Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošli vsakemu prosilcu.
Koliko tobaka bomo letos pridelali? Po zbranih podatkih o količini zasejanega tobaka v naši državi je napravila uprava monopolov prognozo o letošnji žetvi tobaka. Po tej prognozi bi morali pridelati 20,590.600 kg tobaka v vrednosti 706,404.000 D. Ker jugoslovanski kadilci tolike množine ne morejo v enem letu pokaditi, bo znaten del prodan v inozemstvo. Naša vlada bo že preskrbela, da bo prodan najboljši tobak v inozemstvo, odnosno bodo ga obdržali za Srbijo, Slovenci bomo pa še zanaprej žvečili bukovo listje.
Vozni red, veljaven od 1. junija 1923 se dobi v Cirilovi tiskarni. Cena komadu 1 dinar, po pošti 40 par več. Poleg južne železnice so objavljene še sledeče proge: Celje—Dravograd,	Ljubljana—Kamnik,	Ljubljana
Jesenice—Trbiž, Kranj—Tržič in Jesenice—Bohinjska Bisirica. Priporočamo ga zlasti turistom, ker zavzema vsled svoje ročne oblike jako malo prostora.
Reforma ali eksperiment?
Kako se godi železničarjem v Jugoslaviji, ki gia-dujejo, hodijo razcapani in od katerih še mnogo rodbin prebiva v vagnih, kjer si uničujejo zdravje in življenje, je splošno znano. Pa za to stvar ni smisla, recimo še: ni srca, ne vrše se liikake reforme.
Neki razboriti železničar je predlagal, da naj se nalepi na vsaki — tudi na brezplačni — listek kolek za 1 dinar, pa bo denarja dovolj, da se bo moglo vsaj za ; silo živeti. Navadni človek bi mislil, da bo ministrstvo saobraćaja tak umestni nasvet s hvaležnostjo sprejelo. Toda o tem ni duha ni sluha. Pač pa se resno priprav-: Ija druga reforma, ki jo naj na kratko opišemo: j Med redke ugodnosti, ki jih nudi železnica svojim uslužbencem, je brezplačna zdravniška oskrba. Reči se mora, da je bila ista vsaj v Sloveniji dosedaj prav dobra in gre slovenskemu zdravništvu vsa čast in spošto-j vanje. Toda glej, pride nov referent in že hoče :refor-mirati«, torej izboljšati ono, kar je v redu in dobro. Dosedaj in po celem svetu se pazi na to, da je zdrav-, nik kolikor mogoče lahko pristopen, da se ga more e j pravem času, tudi po noči dobiti, Saj vsi vemo, da ho-I lezen in nesreča ne čakata, nego, da je zelo često potrebna prav nujna pomoč, kar se cela stvar inače žalostno konča.
Na podlagi sedanje Uredbe so kot železniški zdravniki nastavljeni po vseh večjih krajih zdravniki, ki o-pravljajo to službo Še poleg svoje glavne službe m j« teh zdravnikov primeroma dovoljno, dasi so nekateri zel© obloženi z železniško-zdravniško službo. Dandanes ima namreč, pravico do zdravniške oskrbe ne samo u-službenec sam, nego vsa njegova rodbina: mati, oče r. t d., kratkomalo vse, kar živi pri njem m od njega. Železniški zdravniki so dosedaj bagatelno plačani in so zahtevali pravično plačilo. Kaj si pa zmisli zdravstve-
Sef T ministrstvu? Reforma, redukcija! V si dosedanji ... a^a vbili; ki >so delali zastonj od prevrata naprej, se •dstavijo, mesto njiii pa se nastavijo le 3—4 zdravniki, takozvani: sekcij ski zdravniki, ki bodo vedno potovali fo progi, dobili 2—3000 din. mesečno in stali le v služil železnice. Ni treba mnogo premišljevati, vsakdo bo sam uvidel, da delo, katero sedaj opravlja 40—50 zdrav mikov, ne bo mogla nikdar upravljati le dvojica ali trojica zdravnikov! Kaj bo temu sledilo? Železničarji in mjih rodbine bodo v resnici brez zdravnika, v slučaju sile pa se bodo zatekali k najbližjim neželeznlškim zdra ▼nikom in bodo bolniške blagajne morale ogromno pla ievati za zdravniško delo, ki je dandanes takorekoč zastonj. Poleg tega se je izračunilo, da bi «sekcijski« zdra vniki veljali 6—7krat toliko, kolikor veljajo dosedaj vsi zdravniki skupaj. Tedaj znamenita «reforma«! Si-«er bo ta reforma, katero je najbolje nazvati opasen eks periment na tako važnem delu uprave, kakoršen je železnica, itak se prav hitro izkazala kot neizvršijiva, ker j« absurdna. Čudno je le pri nas, kako se v naglici sklepajo zakoni, uredbe in odredbe, ki potem ostanejo na papirju, povzročajo pa vznemirjenje, krivice in škodo, lemu imamo neki državni zdravstveni svet, ako se delajo take važne reforme lahko od posameznih neodgovornih eksperimentatorjev?
Taki «reformatorji-vseznalci« spadajo pravzaprav v preiskavo že iz vzroka, ker ne vprašajo preje poklicanih strokovnih organov in to je v tem slučaju: državni zdravstveni svet.
Opozarjamo na to zadevo vso javnost in ministrstvo narodnega zdravja, kateremu zajedno izjavljamo, da smo pripravljeni staviti umestne predloge za ureditev adravniške službe, kakoršno zahtevajo razmere v naši kraljevini, ki ne sme postati poiskusni kunec, nego skrbno upravljena domovina.
Toliko v poduk našim železničarjem, da se pravočasno zabrani nesreča na zdravju.
Iz Maribora.
Novi škof lavantinski. Naša škofija je izpraznjena m od 23. marca 1922. Zdaj pa poročajo listi, da je papež imenoval lavantinskim škofom dr, Andreja Karlina, bivšega škofa tržaškega. Mi novega nadpastirja spoštljivo pozdravljamo in mu želimo veliko blagoslova v njegovem novem delovanju!
Mariborska mestna hranilnica in njene tožbe, — Naša «šparkasa« ali hranilnica ima res izredno smolo. Poprej jo je spravil ob vse zaupanje pri ljudstvu dr. Irgolič s svojim postopanjem, zdaj dela celo ravnateljstvo in upravni odbor na to, da našo, že itak ubogo «šparkaso« popolnoma uničijo. Naša hranilnica ima 15 milijonov vojnih posojil. Ta posojila seveda ne nesejo čisto nič. Hranilnica nima nič denarja, ker vložniki ne dobijo svojega denarja iz kase, kadar bi ga po-irebovali, zato seveda tudi nikdo ne prinese denarja v hranilnico. Brez denarja pa ni hranilnice. Ravnateljstvo je torej vedno v denarnih stiskah, kadar pridejo vložniki po denar. To baš ni prijetno. In oglasil se je odvetnik dr. Koderman, ki bi tudi rad zaslužil pri hrani'-»ici nekaj «pare«, pa je dal ravnateljstvu in upravnemu odboru tale pameten nasvet: «Dragi hranilnični očetje! Hudo vam gre za denar pri «šparkasi«. Će mi dobro plačate, pa vam bom jaz priskrbel denar. Tožite stari nemški odbor, ki je podpisal ta preklicana vojna posojila, naj vam nemški odbor plača teh 15 milijonov, ki jih je zabil v vojna posojila. In glejte, naenkrat bodete imeli 15 milijonov! S temi milijončki se bo dalo delati! Al’ bodo imeli potem klerikalci rešpekt pred vami, ko se bodete postavljali s temi milijončki! Kaj ne? Pa še jaz bom pri tem nekaj zaslužil in moj tovariš dr. Slokar tudi. Poznam pa paragrafe, ki govorijo za to, da prejšnji nemški odborniki morajo te milijončke plačati. Torej gospodje, premislite si!«
In res, gospodje so tuhtali, in so rekli: «Krasna ideja to. Kar izpeljite jo, gospod doktor. Kar tožite, da pridemo do denarja«. In pisarna dr. Kodermana je napravila tožbo za 15 milijonov. Tožila je kar 26 Nemčev, in ti toženi Nemci so si najeli tri advokate. Tako bo adaj služilo pri hranilnici kar pet advokatov. Ah bo to «fletno«. Hranilnica seveda nima nobenega upanja, da bi dobila tistih 15 milijonov. Enak slučaj je bil v Ptuja. Zloglasni Omig je tam podpisal za hranilnico vojna posojila brez sklepa ravnateljstva. Hranilnica ga je tožila na povračilo denarja, pa je propadla v tožbi in Ornig je bil oproščen, dasiravno je dal posojilo na last-*© pesi brez odborovega sklepa. V Mariboru pa so popolnoma pravilno sklepali o vojnem posojilu, zaradi -lega še bodo toženi Nemci v Mariboru tem prej oproščeni. In če bo hranilnica tožbo izgubila, bo plačala blizu a milijona kron stroškov. Že samo sodnijska pristojbina ali razsodnina v tej zadevi bo stala 900.000 K! K lemu pa še pride pet advokatov, ki bodo molzli bra-ailnica kar na pet «zizkov, in ti si bodo namolzli iz uboge «šparkase« gotovo nad i milijon kron. Občinski svetniki SLS so radi tega že dne 18. maja interpelirali župana, da naj župan prepreči to čisto brezupno tožbo hranilnice oziroma, sedanji upravni svet naj prevzame sam stroške te tožbe, ako je noče umakniti. V omenjeni seji se je oglasil gospod Bureš, ki je tudi upravni odbornik Mestne hranilnice, ter je rekel, da je že odbor ■«m sklenil, tožbo umakniti, zato ni potrebno o tej stvari razpravljati v obč. seji. Obč. svet je takrat sklenil, da občino odločno odsvetuje tožbo. Pokazalo pa. se je, da g. Bureš ni imel prav. Kajti hranilnica tožbe ni umaknila, pač pa je še teden po občinski seji vložila nov dodatni spis k prvotni tožbi. Tako torej hranilnica drvi zo pet v nove dolgove. Plačala bo okrog 2 milijona stroš-
kov! Ali jih ne bo škoda! Hranilnica ne more izplačevati
vlog, za odvokaie pa ima denar! Naj se nikdo ne Čudi, če se ljudstvo tega nesrečnega zavoda vedno bolj izogiblje in dan za dnevom dviga denar, mesto, da bi ca nalagala. Ljudstvo pač nima zaupanja do hranilnice, ker ta zavod vodijo sami skrahirani in «spufani« demo -krati. Dokler bosta v hranilnici paševala Voglar in Vodeb, tako dolgo bo ljudstvo dvigalo denar iz nje.
Naša mestna hranilnica dela dolgove. Mestna hranilnica prizna javno v tožbi, ki jo je vložila zoper stari nemški odbor radi 15 milijonov krcn, da ji gre zel») slabo. Nima denarja. Da more izplačevati vloge, si je morala izposoditi že 8 milijonov kron, morala je prositi druge hranilnice za vloge, in na zadnje je v svoji stiski prosila tudi finančno ministrstvo za 10 milijonov kron posojila, ki ga pa ni dobila. No, lepa hranilnica to, ki sama dela dolgove. Kako dolgo še bo to šlo? Seveda, ee Mestna hranilnica tako neumno gospodari, da dela dolgove, potem ni čudno, da takemu zavodu nikdo več ne zaupa denarja in da vsak, ki še ima kako vlogo v hranilnici, skuša isto dvigniti in spraviti na varno, dokler je še čas. Krivdo za te razmere v hranilnici pa nosi pokrajinska uprava, ki ne poseže vmes, in pa demokrati in socijalisti, ki vladajo na našem magistratu ter dajejo potuho nesposobnemu upravnemu odboru Mestne hranilnice in «ravnatelju« Vodebu.
Mariborski or junci znatno pristriženi. Odkar sta politična oblast v Ptuju in mariborski policijski komi-sarijat povabila na Hdnevni oddih k hotelu «Graf« tako lepo število mariborskih orjunskih razgrajačev, je po mariborskih ulicah, gostilnah in kavarnah veliko več miru in osebne varnosti kot pred tem prepotrebnim nastopom oblasti. Kakor hitro so uvideli ti italijanski junaki, da ne uživajo zaščite od zgoraj, pa se bodo polagoma udali v prisiljeno ulogo miru in reda. V svoji o-nemoglosti se sicer zaganjajo v «Orjuni« in «Jutru« v policijskega šefa Kerševana, a to so izbruhi pobalinov, katerim je oblast enkrat navila ušesa in sedaj izza voglov kričijo kot našeškana deca. Po Mariboru se je zgodilo zadnje dni od dobro organizirane tatinske bande nekaj vlomov in tatvine in sicer pri boljših ljudeh. Doslej neodkriti uzmoviči so vdrli v kakih 6 pritličnih stanovanj in odnesli v odsotnosti strank iz njih razne dragocenosti in perilo. Po orjunskih otroških pojmih je teh vlomov kriv g. policijski šef, ki mesto vlomilcev pre ganja od teh uzmovičev še bolj lopovske or j unče. Pa v Mariboru je res težko ločiti zgoraj omenjene vlomilce od orjuncev, ld so tudi v noči prav po tatinsko in razbojniško udrli v Cirilovo tiskamo. Orjunske poškodoval ce tuje lastnine v Cirilovi tiskarni je izsledila policija, bo tudi te vlomilce in potem se bodo najbrž oboji srečali kje v zaporih okrožnega sodišča. Akcijska četa mariborske Orjune je presneto dobro izšolana glede vlo mov in to svojo brihtnost je tudi pokazala prav po ta-tinsko-strahopetrio v praksi, torej se «Orjuna«, «Jutro« in «Tabor« ne smejo prav nič vznemirjati radi zgoraj omenjenih vlomov. Prav nič se ne bomo čudili, ako bo izsledila policija med vlomilci v privatna stanovanja razne člane akcijske čete, ker je med njimi glede poštenosti več sumljivih in radi tatvine predkaznovanih elementov ala cerkveni ropar Štoka. Mi čakamo in stojimo na straži, da se izrazimo prosto po «Orjuni«.
«Volksstimme«, ki polni svoje predale z vsemi mogočimi in nemogočimi, staro-izrezanimi ali pa globoko izmišljenimi stvarmi, ne vidi orjunaškega nasilja pod nosom in se je že parkrat izgovorila, da je to meščanska stvar, ki se delavstva ne tiče. vidi se, da so gospodje popolnoma izgubili orijentacijo in presojo, kaj je buržo-azijsko in kaj je delavsko. Orjunci tudi delavce ogrožajo, pa naj jih! Orjunci izhajajo iz meščanskih vrst in «Volksstimme« seveda ne more opaziti, kako nastopajo proti delavstvu, ker se njej zdi delavsko in proletarsko to, kar «socijalistični« župan Grčar počenja pri raznih paradah in pa v družbi kakih svinjskih izvozničarjev. Lenoba je vzela tej čarobni mariborski socijalistični družbi mandate, neodločnost v marsičem ji bo pa še nakopala večno sramoto.
Glasilo Grčarjevih socialdemokratov in resnicoljubnost. Grčarjev preostanek mariborskih socijalpatri-jotov izdaja lastno glasilo «Volksstimme«, ki je pa tako razširjeno, da ga ne pozna skoro nikdo izven Maribora. Nismo imeli navade, da bi bili polemizirali z napram javnosti čisto brezpomembnim lističem, a ker se je v svoji številki od 3. t. m. «Volksstimme« tako debelo in vedoma zlagala, jo moramo zaviuiiti.. Ta list poroča, da je bil dovoljen naknadni kredit od 136 milijonov dinarjev v vojaške svrhe. Za ta kredit so glasovali pa «Volksstimme«: radikali, Nemci, klerikalci in džemi-jet. Oba socijalista pa proti. Nadalje pravi «Volks-stimine«: «So sind also unsere Klerikalen zuhause die schärfsten Antimilitaristen, im Parlament aber stimmen sie mit beiden Händen für Kriegskredite.« — Gosp. mariborski župan Grčar, ki je duševni voditelj «Volksstimme« in znan prijatelj neresnice, bi moral vsaj toliko prebirati klerikalcem nasprotne liste, da bi moral znati, da je zakon o ustrojstvu vojske doslej še samo napovedan v vladni deklaraciji, da še le pride pred zbornico in se doslej niti govorilo ni o kakih vojaških kreditih, in torej klerikalci niso mogli glasovati za ta kredit, ker še ni bil niti na glasovanju. Pri naknadnih kreditih, o katerih se je glasovalo v parlamentu dne
2.	t. m., ne gre za vojaške kredite, glede katerih se je izjavil v fin. odboru v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec Vesenjak, da bo glasoval proti. Glede glasovanja o naknadnih kreditih poroča celo «Tabor« od 5. t. m. sledeče: S tem je bila debata završena in je bil z 17 proti 13 glasovom sprejet vladni predlog o naknadnih kreditih v znesku 1 milijarde 200 tisoč dinarjev. Za predlog so glasovali radikalci, Namci in džemi jet, proti pa demokrati,, klerikalci in muslimani. Slednje je iz-
zvalo veliko senzacijo, ker so dosedaj klerikalci m muslimani vedno glasovali z radikali. V beograjskih političnih krogih razlagajo to tako, da je radikal sko-fe-deralistični blok razbit.« Naknadni kredit se bo porabil za: ministrstvo notranjih del, največji del dobi prosvetni minister, veliko pride za vrhovno državno upravo, poljeprivredno ministrstvo, finančna uprava in versko ministrstvo dobi tudi nekaj. Vojno ministrstvo ne dobi od tega kredita nič, ker še pride pred parlament novi vojni zakon, ki bo obsegal dva dela: prvi del glede ustro ja vojske in drugi pa finančni. Novi vojni zakon so š« le redigirali ministri in glede debat o njem je še le izvoljen odbor in se o zakonu ni debatiralo niti splošno, niti specijalno. Gospod župan Grčar, drugič bi od vas pričakovali malo več resnicoljubnosti in pismenosti.
Sodnik-orjunec. Pod tem zaglavjem smo v zadnji številki prinesli vest, da je tukajšnji sodnik g. dr. Sen-jor «baje član Orjune« ter smo zahtevali tozadevno preiskavo, ker bi sodnik-orjunec bil seveda nemogoč. Od merodajne in popolnoma zanesljive strani pa zdaj izvemo, da ta vest ne odgovarja resnici. Dr. Senjor ni član Orjune, on ni naš strankar, a se politično sploh ne udejstvuje, je sicer zelo strog, a popolnoma nepristranski sodnik. S tem lojalno popravljamo svoje prejšnje poročilo, ne da bi nas bil kdo k temu silil ali za to prosil.
Gimnazijska matura in sicer pismena se začne dne
7.	t. m. in traja do 12. t. m. Ustmena pa bo od 19. do
23.	t. m. Priglašenih je 29 maturantov in 4 matu-
rantinje.
Matura na drž. realki bo od 7. do 11., ustmena pa od 21. do 23. t. m. Na realki je 17 maturantov.
Na državnem moškem učiteljišču se vrši pod predsedstvom višje šolskega nadzornika g. Poljanca ustmeni zrelostni izpit. Maturantov je s privatniki vred blizu 90 in bo trajala matura 14 dni. O izidu zrelostnega izpita bomo poročali.
«Glasbena Matica« bo prihodnjo nedeljo, dne 10. junija ob lepem vremenu zletela v Jarenino. Odhod iz Maribora popoldne ob 1. uri z vlakom. Gosti dobrodošli. Pevska vaja v petek.
Pri Materi božji na Gori pri Sv. Petru niže Maribora se vrši v nedeljo, dne 1. julija marijanski shod za mladeniče in može dekanij Maribor levi in desni dravski breg, Jarenina, Hoče in Sv. Lenart v Slov. gor., vslečf’ sklepa, ki se je napravil na marijanskem shodu na bin-koštni pondeljek pri Sv. Jožefu nad Celjem. Razpored bo približno sledeči: Ob 9. uri zjutraj bo pridiga, nato slovesna sv. maša. Po končani sv. maši bo zborovanje na planoti zunaj cerkve. Govorila bosta dva duhovnika in en lajik, vsi priznani govorniki, kot drugi govorniki pa fantje in možje, ki se bodo priglasili. Opoldne bo odmor, ropoldne ob 2. uri kratka sklepna pridiga in nato pete litanije. Natančen spored se bo objavil tekom prihodnjega tedna. Mladeniči, možje! Pripravljajte se in pridite v nedeljo, dne 1. julija na Goro pri Sv. Petru Župnijski uradi se naprošajo, da fante in može svoje župnije povabijo na marijanski shod, da bo isti res mejdan preporoda in nove dobe slovenskega naroda. — Pripravljalni odbor.
Orliški krožek Maribor ima v nedeljo, dne 10. junija t. 1. ob pol 10. uri svoj občni zbor v Lekarniški ulici štev. 6. Udeležba za vse redne članice strogo obvezna! Bog živi!
Zdravniško društvo v Mariboru ima svoj prihodnji znanstveni sestanek v četrtek, dne 7. junija ob 6. uri zvečer na kirurgičnem oddelku tukajšnje splošne bolnice. Dnevni red: 1. Primarij dr. Dernovšek: O laryngo-broncko-oesophagoskopii. 2. Demonstracije. — Zdravniško društvo v Mariboru ima prihodnjo odborovo sejo v petek, dne 8. junija ob 6. uri zvečer v kolodvorski restavraciji v Mariboru. Vsled važnosti seje se prosi, da se gospodje sigurno udeleže. V Mariboru, 4. junija.
Mariborskim mladinoljubom! Podmladek društva Rdečega križa v Mariboru bo proslavil obletnico kraljeve poroke na ta način, da bo priredil v nedeljo, dne 10. junija t. 1. cvetlični dan v prid najrevnejši mladini tukajšnjih šol. Občinstvo se naproša najprisrčnejše, naj ne odklanja preprostih cvetlic, ki jih bodo tega dne razpečavali Podmladkarji, temveč naj pridno sega po njih. Vsakdo naj da, kolikor hoče sam, tudi najmanjši prispevek se bo sprejemal s hvaležnostjo.
Četrti izkaz prispevkov za električno napravo v dij. semenišču v Mariboru. Gg. neimenovan dr. juris, odvetnik v Mariboru 4000 K. Fr. Božiček, župnik v Kamnici 400 K. Fr. Jarh, ravnatelj v železniški delavnici v Mariboru 400 K in neimenovan duhovnik 2000 K. Ravnateljstvo kliče vsem blagim dobrotnikom: Bog plati, in se priporoča za nadaljne darove.
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczf. Prevedel Paulus.
13
Mučen molk je zavladal po teh neprijaznih besedah. Suzana je žalostna in zamišljena gledala predse, gospod Andrej si je nemirno poigraval z vilicami, grofica Tournay pa je v ošabnem, nespravljivem ponosu sedela ravna in molčeča sredi svojih otrok. Lord Anton je pomenljivo pogledoval k Jelly bandu, ki je tudi bil zelo nemiren.
«Kedaj pričakujete gospođa Percy ja in soprogo?« mu je neopaženo šepnil.
«Vsak trenutek —1«	-Sfäk
Res mi bilo dolg«, pa je zaropotal voz na cesti. Bliže je p'ikajal ropot, konji so za topola li na tlaku pred hišo, hlevar je odprl vrata ter naznanil:
yfjkispod Percy in soproga sta dospela!«
V.
Margareta in Percy Blakency.
Zamran je namigaval lord Anton gostilničarju, naj pridrži aa hip nove goste V veži, zaman je hitel Jelly-band aapirat vrata — prepozno je bilo.
Izredno mil, sladek glas je rahlo pevajoč zadonel V veži: «Dober dan, dragi Jellvband!« — in koj nato je vstopila Margareta Blakeney.	j
Bila je tistikrat na višku svoje lepote.
Njen široki klobuk, z velikimi valovečimi peresi okrašen, je rahlo osenčeval klasično začrtan obraz, obdan od svita bujnih zlatorumenih las. Sladke, skoraj otroško drobne ustnice, ravni nosek, okrogla, majhna bradica, fini vrat, — vse to je dajalo obrazu čar posebne ljubkosti in prisrčnosti. Bogata obleka iz modrega žameta je ljubko razodevala nežne črte njenega vitkega telesa. Drobno belo ročico je opirala na palčico, okrašeno s pentljo.
Z histrim, naglim pogledom je premerila sobo. Prijazno je pokimala gospodu Andreju in je ponudila roko lordu Antonu.
«Hej, lord Tone, kaj pa vi počnete tu v Doveru?«
In koj nato se je obrnila k francoskim gostom. Njene oči, njen obraz, vse je zasijalo v neprikritem veselju in obe roki je stegnila mlademu dekletu nasproti.
«Ej —, to je pa moja mala Suzana! Kako neki li prideš sem na Angleško, mala republikanka —? In mali tudi —1«
V vsej svoji ljubkosti in lepoti, polna prisrčnega veselja nad nepričakovanim svidenjem, je stala Margareta sredi sobe in ponujala roke znankam iz Pariza, ni mislila na kruta nasprotstva prejšnjih dni, ni opa- j žila ošabne, razdražene jeze plemenitaške gospe Tom- j nayjeve.
In zgodilo se je, česar sta se lord Anton in gospod j Andrej bala že ves čas sem —.
*
S prezirno ošabnostjo na ponosnem licu je grofica Tournay položila hčerki roko na ramo in rekla:
«Suzana, rečem ti, — da mi ne govoriš s to — žensko!«
BRZOJAVNE DROGE
od 8—12 m dolge, od 13—22 cm debeline na tankem koncu
HRASTOV US
razžagan na 1 m 20 cm za tanin ter
NAVADNI JAMSKI IBS
rabi večje množine lesna tvrdka
Ernest Marinc* Celje
Kasutimli» ulica 3	307
Vljudno obveščamo častito duhovščino kakor tudi naše cenjene naročnike, da se naša pisarna ne nahaja več
V MARIBORU, KOPALIŠKA ULICA ŠTEV. 9, ampak v naši novi tovarni MARIBOR, MELJE, MOTHER JEVA ULICA pri brodu.
Mariborska livarna zvonov, ing. J & H.BÜHL
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v 88arib@ru, Stolna ulica štev. 6, r. & z n. z.
obrestuje od 1. novembra 1922 navadne hranilne ▼loge, katere se zamore vsak čas dvigniti
po 5*
Vloge na trimesečno odpoved po 5 V*%, večje in stalnejše vloge po dogovoru od 6% do 6 */,%•
1-1	939
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Oba mlada Angleža in tudi spoštovani Jellvband, — vsi so strmeli nad odurno predrznostjo francoske plemkinje. Tujka je bila v deželi, Andrej — Anglež — jo je s smrtno nevarnostjo pripeljal preko meje, — pa si je upala tako žalitev zabrusiti v obraz domačinki, ki je bila sicer Francozinja po rodu, toda omožena z Angležem in povrh priznano prva oseba v londonski družbi.
Margareta je prebledela, njen obraz je bil bel kakor čipke, ki so se ji ovi jale krog vratu. Boka ji je trdo prijela palico iii se rahlo tresla.
Pa le za trenutek.
Hudomušna posmehljivost je šinila po njenem drhtečem obrazu, fino obrvi so se ji nalahno dvignile, njene jasne modre oči so z razposajeno šegavostjo ošinile plemkinjo.
«No, no, državljanka, — kake muhe vas pa dražijo?«
«Na svobodnem Angleškem smo in pravico imam, prepovedati svoji hčeri, da se vas ne sine dotakniti, — Pojdi Suzana!«
Ni pogledala več Margarete, namignila je hčerki, se globoko pokloni 1& Angležem in veličastno odjadrala iz sobe.
(Dalje -prihodnjič;)
UfAfla se hiša v malem meri Ulita stu z lepim vrtom, pri* pravna za vsako obrt, 4 sobe in kuhinja, na dvorit ču tudi 1 soba s kuhinjo. Cena 50.000 Din. — Naslov v upravi. a ■ 2 257

Najcenejše In najuspešnejše
Velka zaloga
cementa, traven, železa in dr.
po ugodnih cenah.
Pinter & Lenard
a53
Mari&or*
s-»
Po zunanjosti pozna že večina gospodinj testenine «Pekalete.« Odločno zavračajo vsake druge, ker so spoznale, da postrežejo z njimi najbolj svojo družino.
Najlepše darilo za birmance je lep rožni venec ia lep molitvenik. Botre opozarjamo, da ima Tiskarna sv. Cirila v Mariboru veliko izbiro takih molitvenikov in rožnih vencev po primeroma zelo nizkih cenah, zato vsem botrom toplo priporočamo, da si v Cirilovi tiskarni nakupijo La darila. Dobijo jih tudi lahko po pošti.
oglašujete
samo potom
Oglasnega zi¥odaj
Voršič,|
Maribor, Slomškov trg 16, j
Pojasnila brezplačno! j
ttiittMiiAij
———---»»■Tl—-  	-—— —- . g
Za birmance H
Velika izbira gotovih oblek po; nizki ceni priporoča I. VEZJAK,! konfekcija, Maribor, Vetrinjska ulica 7.	I
Poznati M&ršnarovi
linossdai prali j „BRAUSE” j
se zopet dobijo pri tvrdki f
Jssip Vitek, Liubijma;
Krekov trg 8.
Zastopstvo In zaloga tovarn »ORION», Mariner. 6-12 275
lližfllfn samec, trezen se išče, nmm prednost imajo tisti, kateri se razumejo s konji. Ponudbe pod „trezen“ na upravo lista.	3~3 i99
m Slovenija
TOVARNA UMETNEGA J SKRIIJA IN	r^gaBll
ELEKTRARNA,
okužba A
ZO.Z	■
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL W0RSCHJE, Maribor, Gosposka ul. 19
Pex»Je sag* postelj©!

1
ROS8JA-FONSIER
zavarovalna in pozarovalna družba v Beogradu i	815
Osnovni kapital 5,000.000 dinarjev.
Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst:
1. Zavarovanje proti požaru.	8. Zavarovanje jamstvene dolžnosti.
2.	Zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod.	7 Vse vrstc zavarovmiJ življenja pod najugod-
8. Zavarovanje proti škodi po toci.	. .. J J ' *
4. Zavarovanje proti vlomu in tatvini.	nejšimi pogoji.
5.	Zavarovanje vseh transportov.	8. Zavarovanje stekla.
Glavno zastopstvo: MARIBOR, Aleksandrova cesta 51/11.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže«