St. 01. V Trslu, v soboto 13. novembra 1886. Tečaj EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V ■«■—t 1» Mil • KDINOST« z zhiiia 2 Krat na tf>a v*»ko srsd« tn talni 3 o noiudue. Chh& za vse O' prilogo T/I . r\ p,>lu 3 ?l. RT>kr., za 4itrt leto 1 gl. T3 kr. — Sama pri-cgas ane 1 gl. SO kr ia eelo leto. — Portm*uns Ši^rilka i imvaio ori ouravuiltvu n \t-ank.su v Tritu po & kr.. v Biriol in v Ajdovščini no H r& biti frai.kiran. Hokoplal t>-oz ponabne vradnoiti »o ne vračajo, — I*itratt (razna vrste nusaa-Tiiia in poslanice) ae zarafiunijo po pogodbi — prav p.«ii6 ; pri kratkih offlasih z drobnimi črkami »e pkžni« za v-tuko beaedo 2 kr Vojna ali mir? Tako praSanje se je v zadnjem (Sasu stavljalo v vseli krogih političnih in nepolitičnih. K temu pa sta dala največ povoda govora predsednikov obeh avstrijskih delegacij. Čestiti dr. Smolka, sicer jako star in skuSen politik, kazal je ta pot Poljaka z vsemi temu narodu prirojenimi strastmi; on je zarožljal z sabljo, ker je videl pred seboj Rusijo. — Iz enacega uzroka je zajahal bojnega konja tudi predsednik oger-ske delegacije, grof Tisza. Stvar je videti skoro taka, kakor da je bila dogovorjena. — Glasila avstrijskih Nemcev so v začetku te bojne izjave nelcam veselo pozdravljala, ali z laj so kar nakrat začela pomirljivo pisati, ker so začeia najbrže spoznavati, da je bilo vse rožljanje z sabljo lo bolj za domačo rabo. — Popolnoma pomirljiv pa je bil prestolni govor nagega cesarja, ki je posebno nagiagal, da živimo z vsemi državami v prijateljskih razmerah ter da so vse velevlasti, (torej tudi Rusija) zagotovile nas, da si prizadevajo ohraniti evropski mir. —- Da vojne Se ne bo, to smo mi vedno trdili in tudi danes enako trdimo. — Temveč je naSe menenje, da skupno minister-stvo potrebuje Se veče požrtovalnosti vseh avstrijskih podanikov in toraj dobre volje poslancev, da dovole raZne veče kredite za nove puške in sploh za vojsko, kajti pri vsej dobrej volji, da so ohrani mir, mora naga država vsejedno pripravljena biti, kakor da bi v kratkem pela bojna tromba. To tudi mi prav dobro razumemo in baš to je tudi namerjaval preludij, obeh predsednikov delegacij. — V gospodarskem obziru ta preludij sicer jako slabo zvoni avstrijskim narodom, ki so uže zadosti ob-dačeni; ali dokler morejo so avstrijski narodi vedno voljni, da žrtujejo za obstanek, ugled in moč naše drŽave. Pred vsemi drugimi narodi pa denes v Avstriji zvonec nose Mad-jari in Poljaki, in baš tem je bilo treba nekoliko na srce govoriti. — in kateri argument je pač lepši za ene in druge, nego vojna z Rusijo, in akoprem je to le srčna politika, katero nareka strast in je taka politika vselej pogibeljna, vender je treba, da vladni krogi tudi Ž njo raČunijo. Sreča pa je v Avstriji le to, da zunanjo politiko določuje le nag pre-svitli cesar sam, katerega pa ne vodi nobena strast, ampak le interes za varnost dinastije, ki je najtrdnejša vez, ki narode veže v trdno celoto. Iz tega stališča jo tuli treba soditi avstrijsko zunanjo politiko in pride se do spoznanja, da je v Avstriji mogoča željam nekaterih vodilnih narodov baS nasprotna politika, kar vse smo videli uže lota 1878, ko je moral Andrassy izvrševati čine, kateri se niso prav nič ujemali s politiko Velikonemcev in Madjarov, ' kateri oboji so imeli tistikrat. vajeti v rokah glede notranje politike. ; Prav zato je Se vedno verjetno, j da vlada mej Avstrijo in Rusijo po-jrazumenje tudi glede Bolgarije in da I so ne bode Avstrija prav nič ustav-! ljaia temu, ako Rusija v Bulgariji , vse tako vredi, kakor je to njenim interesom bolj prikladno. Da, mi gremo Se dalje, in celo trdimo, da bi v zunanjej politiki me-rodajnim krogom bilo morda celo ljubo, da se Rusija v Bulgariji več engažuje, nego jej je to za zdaj potrebno; ali da Rusija niti noče dalje nego jej je to mogoče, da popolnoma ne uvrže berolinske pogodbe. Stvari na Balkanu namreč stoje tako, da se bode mogel Evropski j mir le potem trajno ohraniti, ako se i Avstrija in Rusija popolnoma spora-t zumeti. Ako tega ni, potem je gotovo, da mora biti Avstrija vedno pripravljena na boj, kajti Avstrija ima v Bosni in Hrcegovini jako težavno pozicijo, katero jej more Rusija Se težavnejšo napraviti, na Srbijo se tudi ni večno zanašati, ako se vzame v poStev one duhove, ki zdaj spe, katere pa bi morda kedaj mogla zbuditi Rusija. Recimo torej, da bi hotela kedaj Avstrija konečno priklopiti Bosno in Hrcegovino naSej državi, ali ne bi ona s tem tudi prelomila berolinske pogodbe? Ni pa verjetno, da bi Rusija to Avstriji dopustila, ako bi zadnja od nje zahtevala, da se za vse ca-?e odpove V8akej aspiraciji na Balkanu. Zdrava pamet torej kaže, da je za Avstrijo ne le dobro, temuč celo silno potrebno, da nje politika strogo računi z obstoječimi odnogaji na Balkanu, ti so pa taki, da se slovanska Rusija nikoli ne more odpovedati nekemu dolu dedSčine po bolnej turgkej državi. — In recimo, da bi mi tudi .Rusijo z Balkana hoteli prognati, ali j ne bi iz tega nastali mnogi novi viri večnih vojn? Stvar je torej taka, da ue Rusija sama, ne Avstrija sama ne mo-reti postat nastopnici bolno Turčije, ampak obe na enkrat na podlagi pametnega porazuma. Da bi se pa naši merodajni krogi kedaj več opirali na kako angleSko zvezo, to ni verjetno in bi bilo tudi jako osodopolno za Avstrijo; uprav Za to so vse izjave angleSkih državnikov, ki te dni krožijo po listih, prav malega pomena in smatrati jih moremo le kakor zadržano jezo vsled osamljenja, v katerem se denes nahaja Angleška nasproti evropskim velevlastim. Za zdaj in morda še mnogo let se toraj ni bati, da bi se uresničilo rožljanje z sabljo, katero se je slišalo zadnjič od Budimpešte sem, in z Bolgari Rusija uže sama vse opravi, ne da bi je pri tej zidači motile druge sile, ki so bolgarske ro-govileže pustile na cedilu. Porazum mej Avstrijo in Rusijo ni zarad zadnjih izjav v Bu limp°Sti prav nič trpel, in da tudi v bodoče mad-jarska drevesa ne vzrasto do nebes, zato bodo uže skrb »li oni krogi, ki določajo zunanjo politiko avstrijsko, — in prava sreča za Avstrijo ia sploh Evropo je, da denes kramarski Angleži in šovinisti Madjari ne od-ločujo o vojni in miru. PODLISTEK. Valovi. Spisal: Levin. V. In Zorka ? T<-ga trdosrčnega pogovora mej lastnimi starišl In markizom ona ni slišala. Ubožcu, k,»ko bi jej s*ce trgilo to trdosično govorjenje. Šl i je na vrt in če?, brv v goz lič. Bede uprav na istej klopicl, lcier se je malo poprej poslavljala od milega Stanka; prt^mifcljtvala je trdo osodo; zoperne roditelje. ki jo bodejo pahniti v nesrečo s tem brezsrčnim bogatinom. Tesno jej je bilo pri sreu, ko je bila primorana tako osorno misliti o svojih roditeljih. Ali zakaj jo vendar silijo v zakon s tem človekom, do kojega ne čuti niti nikakega spoštovanji! Kako rada bi videla, da bi t>< 1 sedaj pri njej nien Stanko, da bi jo tešil in nasladival otožno srce. Ali nI ga bilo: v tem času je on bil v svojej aobi; našlo -nien na mizo, glavo oprto na dlane, pre-mišijal je neprijatno osodo: burne misli so se mu podile p> vročej glavi; srce mu je močno vtripilo: — se smem li zanesti oa njeno besedo? — prašaval je samega Bebe — truila mi je sicer večkrat, d« me ljubi, da ne ne da pregovoriti niti starišem, nili nikomu drugemu. — Ali vendar, ko-liiio s-» človek spremeni v teku let! Tri doiga leta je ne bom morda niti videl. Res, da ml bode pisala; vsaj mi je to obetala, ali pismu — nI vendar vedno verjeti. — Pri zadnjej misli se je nekoliko zganol in obrnol obraz proti materi, kije priSla v sobo. — Stanko, ne pojieš Se spat? Sedaj je uže pozno — polunoči jo uže odbila, Kaj venoar tako premišljaš: — vesel bodi in daj si pogum I vso mine, le v Boga zaupaj. — Da, ljuba mati, v Boga ša vedno upam, tudi, ako mi bodeusola vedno nasprotna; pripravljao sem na vsako nezgodo In na vsako pož tovarije, da bi le kedaj dosegel žaljeni mi mir in srečo — Ali kaj vendar imaš nocoj, da si tako zamišijenj govoriš ml tako nekako čudno, da te prav ne umejem: vsaj bodeš lahko srečen tu li na tujem — jaz bom v mislih vedno pri tebi; naprosim tudi go-spico Zorko, da ti bo večkrat v mojem imenu pisala; to blaga gD*pici tudi rada stori, vsaj dokler ne odide od nas-- — Kam Ima oditi? — praŠa Stanko zvedavo, a obraz mu je stemnel; oči je vpiral v materin obraz, kakor bi hotel videti njene misli. — Zakaj me vendar tako 'čudno pogleduješ in tako zvedavo prašiš? — opomni mati, ki je tudi opazovala spremembe ni Politični iDrecrled. X u Notranje dažela. Cesar je podelil trgovinskemu ministru dostojanstvo tajnega svetovalca. V ogerskej delegaciji je odsek za zunanje zadeve 11. t. m. po kratkej razpravi ' sprejel proračun za zunanje zideve in i sklenol, v sobotuej seji zahtevati od grofa i Kalnoky-ja natančno podobo politiŠkih j razmer.— V odseku za vojsko je predla-' gal Kakovszky, naj se proračun sprejun i ker se je po mogočesti osir jemal na j Štedljivost. Po kratkej razpravi je potsm odsek sprejel proračun v uploSnej razpravi. Potem se je zavrgla Qrunwaldova resolucija glede ustanovitve vojaške akademije na Ogerskem z madjarskim učnim jezikom. Glede gojitve madjarBkega jezika v vojski je vojni minister izjavil, da je radovoljno ustregel opravičenim željam in da bo tako tudi vprlhodnje postopal. Vnanje dežele. Bolgarsko pralanje. Iz Timove, 9. novembra: Sobranje je odložilo kneževo volitev na sredo. Potem se pričakuje pro-memba v vladi. Konservativni ministri Načevič, GeSov in Stojlov menijo, da ja izvršen vladin program ter pričakujejo z vstopom Rusiji prijateljskih politikarjev v vlado boljših razmer. Rusija se s tem utegne zadovoljiti, ker se zadosti rje dostojanstvu, in potrditi volitev princa Val- sinovem obličju, ter na črtah obraza njegovega brala notranji njegov nemir. — Pojde, kamor gredo navadno deklice, kedar dorasejo: dolgo tako zala deklici, neb^de čakala; kakor pravijo, k malu se omoži I — S kom?! povejte mati — popraSuje Se bolj zvedavo Stanko. — I, nu, z onim ošabnim markezom doli iz mesta, ki meni, da je ves svet njegov , ker ima nekoliko premoženja, a desetkrat več dolgov. Škoda za tuko blago deklico, da pride v roke temu Sopimežu; njeno inehko srce se gotovo ne bode moglo privaditi temu odurneŽu, ki se je polaknol njene dpte, da po potoki zamaši usta svojim neutišljivlm upnikom. — In kaj menite, miti, je li ona zadovoljna, podati mu roko v zakon, ali jo le njeni roditelji silijo? — — Meni se zdi bolj zadnje: sili jo osobito njen oče ter pretrdo z njo ravna; prav zdaj s^m jo videla, koje Sla čez brv z vrta ter si z ruto brisala oči: ne vem, kaj je počenjala tako pozno v vrtu — vsaj je vendar pri njih njen ženini — Kaj, sedaj ste jo videli?-- — Uprav sedaj; šla sem v hlev pogledat h konju — nocoj mora oče Se na-preči in peljati raarkeza v mesto: čakati ga bodem morala menda do jutra. Videla sem jo tedaj, ko je fla čez brv in voščila jej lebko noč. — — Tedaj je bila res zopet na vrtu 1 — — Ne, v gozdiču je bili ter tamkaj dolgo sedela sami. Jaz ne vem, kaj ima ta deklical ali zadnje dni vidno hujša. — Na katerej klopici je sedela? — — Zakaj rne vsa to izprašuješ ljubi Stanko? kaj ti je, ker si nocoj tako buren; srca ti nekaj teži. kar nočeš poveiati, sedela je na klopici pod murvo. — Stanko se je zopet zamislil; obr.iz mu je preŠinolo neko veselja; v notranjosti je bil mirnejši, vprl je glavo zopet na dlan: — toraj gi je ona res ljubila! vsaj v«ndar ne sme vedno verjeti svet-skim filozofom, ki vedo toliko o ženskej spreminljivosti: — ona ga je v resnici ljubila; sme se zanašati, da mu ostane zvesta, dokler ne pride od vojakov. Pretrdo jo je sodil, ko si je domišljal, da se morebiti Sčasoma njemu odtuji in da pregovoriti starišem. — V gozdiču je mislila gotovo nanj 1 — Stanko! — oglasi se zopet mati, — zakaj mi vendar ne razkrlješ, kar ti teži srce ? — — Prosim vas, mati, ne vprašujte me po tem : nič ni hudega, ampak le dobro, vesel sem, le mipli me nekoliko trapijo; sčasoma vse mine, in zadovoljen se vrnem • lomov, kakor se težko od doma ločim! — Tvoje govorjenje mi je nerazumljivo: zakaj te vendar misli tako nesrečnega delajo? — Mislim na to, kar ste ml pravili o Zorki, mati l smili se mi ubogo dekle, ker demarja (?) Iz Vame, 9. novembra: Predvčerajšnjem je odplula tukaj zakotvena ruska kanonica v Burgas, kder je Jjud--stvo tako razdraženo,'da se je bati upora. Ruski častniki in vojaki so šj vedno na kopnem in se bratijo z ljudstvom. Iz Tir-nove, 9. novembra: V tajnej seji se je sobranje posvetovalo o kneževej volitvi, ki se jutri brez razprave izvrši. Iz Huščuka, 9. novembra: Na bolgarsko noto, vele-vlastim, glede priporočila kandidata za bolgarski prestol, odgovoril je Kaulbars, da Rusija smatra, kakor je uže poprej naznanil, sobranje za nezakonito i njegove sklepe za ničeve. — Iz Tirnove, 10. novembra; Volitev princa Valdemarja za bolgarskega kneza je izvršena. Sobranje se je sešlo ob enajstih ter ga izvolilo. Poprej je v tajnej seji Stambulov razvil razloge, vsled katerih ni mogoča volitev Batenberga. Ker vlade niso nasvetovale nobenega kandidata, zato mora sobranje samo voliti Princ Valdemar fma vse potrebne lastnosti, njegovo ime, njegovo sorodstvo z ruskim carjem, z angleško kraljico in gr-6kim kruljem opravičujejo k velikim upom za bodočnost. Stambulov ne taji, da Rusija princa Valdemarja skoraj gotovo ne potrdi, ali ime princa dovolj priča menitev vlade in sobranja. Če se princ ne potrdi, posvetovala se bode vlada. Vlada ima namen odstopiti, ako bi s« izvolil princ Ba-tenberg. Bolgarska vlada je telegrafično naznanila princu Valdemarju. da je izvoljen za bolgarskega kneza, da mu posebna de-putaclji prinese volilne zapisnike in izreka svoje prepričanje, da princ vobtev sprejme. Telegram so podpisali vladarji in ministri, razen Karuvelova. ki je odstopil. Ta odstop je načelnik naznanil sobranju, ki je skle-nolo, jutri se snlti v sejo, v katerej se skoraj gotovo izvoli nov vladar. Deputacija, ki prinese volilne spise Valdemarju, odpotuje skoraj gotovo v dveh dneh ter je to brzojavno sporočila princu. — S to volitvijo se je končalo tretje dejanje bol-gaiske drame, zdaj nastopi četrto in mogoče zadnje. Da Rusija volitve ne odobri, to je gotovo, dokaz je uže to, da ni hotela pripoznatl sobranja, tedaj ne more prt— poznati tudi njegovih sklepov. Pa tudi knez Valdemar skoraj gotovo ne sprejme volitve, ker gotovo ne bode postopal zoper voljo ruskega carja. In kako stanje bi imel on kakor bolgarski knezi v bližnjem bo-rodstvu z ruskim carjem, angleško kraljico in grškim kraljem moral bi sedeti, ne mrj dvemp, ampak mej tremi stoli. Ako bi ustregel enemu sorodniku, nakopal bi si nemilost druzega, ker politika omenjenih treh držav glede Bolgarije je diametralno nasprotna. Rusija zahteva, da ima bolgarski knez pred očmi ruske interese, in k temu je opravičena, ker je Bolgarijo otela iz petstoletne eužnosti; Angleška se trudi, ruski vpliv v Bolgariji uničiti; Bolgarija sama pa teži na Macedon-sko, ker tam veČina prebiva Bolgarov, Grška pa tudi po Macedontji hrepeni, kakor žejni jelen po hladnej vodi. Piincu Valdemarju jo roditelji tako straše; in vse to godi se radi — mene! — — Ob, ljubi Stanko — zavzame se mati — Bog ne daj, da bi ti mislil na Zorko! — — Zakaj pa ne mati? — — Ti si preubožen; ona je bogata; oče in mati bi nikoli ne dovolila, da bi Imeli tako ubožnesa zeta, kakor si til — Hudič je ubožen, ki nema milesti božje! — zakaj mi puč očitute še vi ubož-uost? Nismo pod solncem vsi enaki? in če sem ubozega stanu, moram li biti tudi nesrečen: kdor ima um in dobro voljo, ni ubogi te mi ne manjka: Zakaj bi ne smel tedaj upati, da bode Zorka kedaj moja nevesta? ljubezen ne pozna uboštva! — — Ti, ljubi moj, neizkušen si še; jaz sem aicer kot ženska podvržena ženskim slabostim, ali vendar priporočam ti : žen-skej ljubezni preveč ne zaupaj: naj ti še toliko obeta zvestobo in udanost, ako se od oje ločiš, ali ako na tebi najmanjši pogrešek opazi — prevari te in ti se boš hudo kesa]. — Menite I', mati, da bode tudi Zorka taka? — praša naivno Stanko, — na njeno besedo se menda smem zanesti, vsaj tudi vi pripoznavate njeno srčno blagost in usmiljenost! — Bog daj; jaz ti iz srca želim vsake sreče in žal bi rnl bilo, ako bi ti spodle telo; vendar pa to ti pravim, da^letaŠ previsoko; ako ti druzega ne bode oviralo zveze s to deklico, ovirala ti jo bode tvoja borooBtl (Dalje prih.) bi tedaj bolgarski prestol bil s trnjem opleten. Iz Tirnove, 11. novembra: V dana-šnjej seji sobranja je načelnik naznanil odgovor princa Valdemarja ter predlagal, naj se seje odlože do sobote. Princ Val-demur se je sobranju zahvalil za skazano čast ter pristavil, da razsodba pristova njegovemu ečetu, misli pa, da ga druge dolžnosti zadrže, da ne bo mogel volitve sprejeti. Ta je dosti jasen odgovor In vendar sobranje meni, da princ sprejme volitev.— Olpoved Karavelova se skoraj gotovo ne sprejme. — »Nov. Vrem.« pišejo, da Rusija svoje politike ne protneni zato, ker je sobranje izvolilo za kneza brata ruske carice, sicer pa ni dvombe, da princ Valdemar volitve ne sprejme. Glede Saltsbury-jevega govora opazuje ta časnik, da ima on to vrednost, da na Av« strijsko-ogersko pritiska, naj izjavi, ksj prav za prav od Rusije glede Bolgarije želi. Carigrada se poroča, tla v Bumeliji mej ljudstvom vedno bolj vre, da je ljudstvo povsod nezadovoljno z bolgarsko viado in se oglaša za Rusijo. 31. oktobra je vstala rabuka v Peručici in Gabrovl. Po cerkvah so začeli zvoniti in kričati: »Smrt vladi !«Vlada je bila primorana poslati dve kompaniji vojakov, da so upor zadušili. Na večer 1. novembra se je bilo celo bati, da protivladne čete napadejo Piovdiv; vlada vse to ve in je toraj oklica lu, obsedni stan, ali vse to nič ne pomore, ker se protlvniki vlade vedno množe in pripravljajo Rusom pot v Bolgarijo in Rumelljo, Srbska siuviČina je 8. in 9. t. m. razpravljala nove davkovske zakone, katerih namen je neposrednje davke nekoliko povišati, nepremožnlm bremena nekoliko zlajšati in odpraviti davek na točenje pijač. Opozicija je zahtevala, naj se pred to predlogo vzame v pretres proračun, vlada in večina pa ste se temu protivili. Vsled tega je opozicija pretila, da skupščino zapust1. Po daljŠej in žlvej razpravi je te zakone skupščina načeloma sprejela. Devet voditeljev opozicije je vsled tega i/.stopilo, ali drugi pristaši niso se njih oklenoli, ampak ostali so v zbornici in glasovali skoz in skoz z večino in tako so bili vsi zakoni sprejeti. Čudni ti Srbi I h Rima poroča nekdo, ki je navadno dobro podučen, v milanski časnik »Cor-riere della sera«, da so se Italija, Angleška In Avstrijeko-ogerska zedenile, ker so prišle ruske vojne ladije pred Varno, da pošljejo tudi one, vsaka dve ladiji na bolgarske in rumeljske bregove. Ta vest je vsekako malo verjetna, ker bi v to morale dovoliti vse velevlasti, ki so podpisale be-rollnsko pogodbo; Turčija sama tujim vojnim ladijam «e sme odpreti Dardanel. Nemški državni zbor je sklican na 23. dan meseca novembra. BelgilU državni zbor se je odprl 9-t. m. V prestoluem govoru naglaša kralj, da so razmere do vseh zunanjih držav najboljše, obžaluje dogodke v Litibu in Charlroi. Vlada zboru predloži važne zakonske osnove glede vrebettolo«. Vedi tudi, draga Eiinost, da mi je žal, ker ne čujem več petja po veče'ji. *) Čudno Be nam zdi, da je prvi dopisnik stvar po svoje zasukal, pa še bolj čudno jo to, d u so nam nekateri ljudje pisuli surovo pismo, češ, da smo pristranski, ter da le bogatinom prav dajomo, nurod pa zanemarjamo itd. In v istem pi>mu se nam culo proti na čute pro-putriotiche« propriča. — Za danes opozorujemo le gospode iz Kanala ua ovi Članek in uverjeni smemo biti, da ne ostanejo z odgovorom na dolgu. Ker sem uže pri vojakih, moram Vam pri tej priliki naznaniti, da je r&Čuu. narednik tuk. hramb, bataljona Št. 7i v blaženo Italijo pobegnol. Stvar je bila tika-le: Na Sočinem moštu nalezel se jo bil toliko sladke rebule, da mu j-* poslednja v možgane zašla. In ker >in vino veritas«, je gosp. narednik kot rodoma Tržačan pokazal se v svojem pravem sviti u kot sovražnik Avstrije: vpil ja in prekl nil Avstrijo z vsemi mogočimi priimki. To je tudi nadaljeval v Gorico priSed^i. Drugi dan bi moral zagovarjati Bvoje početie, a ker je bil gotov kazni, pobegnol |e v»onljub-ljeno dežele«. Kavcijo200 f., kojo iuia pri bataljonu, izgubi. Govori se, da napravijo tuk. slov. društvi veselice še v tem mesecu. Čas bi bil, da bi se goriški Slovenci vendar enkrat, vsaj enkrat, probudili, ker če bodo tako mirno spali, *aspijo prav mirno — za vselej. C. g. Mihaljko Vufffi, kaplan v BI-ljan1, je kakor se nam poroča, zelo hudo bolan, da se je skoraj bati za ti|egoyo Živenje. Bog mu daj zopet ljubo zdravje, in naj ga ohrani Še mnogo let, ker ena-cega rodoljuba in tako izglednega in pravega Slovana nI na daleč okrog. Brda so izgubljena,, in kdor tega ne veruje, prosimo, naj le čita šievdko 183 •Corriereu, kder pod naslovom Uno cke non puo passare V Jsonto iu bode pre- pričan, da im imo mejo uže na Soči. Uboga Avstrija, ubogi Slovenci in ubogi naš: vrli Slovenski Brici. __X. Iz llrenovlc, 1. novembra—(Izv. dop.) — Pravijo nam zopet o volitvah in vabijo nas v Postojno na dogovore, ki bodo 21. t. m.; pa prav zdaj se je pri nas svet obrnol, najhujši kričači radikalci so postali nakrat to, kar so nedavno drugim očitali, namreč »8alamaleki«, aii kakojim uže pravijo. Razdrški ■poštni gospod«, k' so bili poprej tako dobri in tako domači, zdaj niso več dobri, njihov angeljec se jim je vzdignol Čez glavo, iz radikalnih nižav Sel je vrh Nanosa, kateri mu Sčasoma še da viši naslov, ali »žlabtnost«. — Tudi nekateri postojinskl radikalci se ▼ novej-Bem času na prešanje, ako bodo radikalno volili, na kratko odrezavajo z »Bos dec«. In tako je na svetu vse minmljivo, najbolj pa politično menenje takih radikalcev, ki zdaj kandidirajo »suh aufpiciisvladensibus*. — Sicer pa pravijo, da bomo imeli za državni zbor tri kandidate, namreč c. k. svetovalca Globočnika, c. k. pristava dr. Dolenca in c.k. namestnika drž. pravilnika v Ljubljani, dr. Ferjančiča. — Dr. Globočnik je v postojinskem okraju priljubljena osoba, ali kakor se sliši, on se ne briga dosti, če bo izvoljen ali ne. — Oba doktorja pa imata prednost v tem. da sta oba rojena v okraju postojinskem. — Dr. Dolenca mi tukaj več poznamo, nego pa dr. Ferjančiča, ali Vipavci in ceio.neka-tert vipavski sorodniki dr. Dolenca nam pravijo, da je Ferjančič jako talentiran gospod, dober govornik In prav pošten narodnjak, ki je torej zamesen iz pravega testa, iz katerega se delajo dobri poslanci. Stvar je torej taka: do kandidata v prvo omenjenega , imamo mnogo spoštovanja, druzega najbolj poznamo, tretji pa najbolj sluje kakor govornik. — Zbiranje pri takih okoliščinah nam je težavno; prav zato pa se bomo skoro gotovo držali vseh treh, in na postojinskem shodu se težko tako zedinimo, da bi soglasno postavili le enega kandidata. — Ker pa smo slišali, da bode na shodu govoril dr. Ferjančič, zato smo vsi radovedni, slišati tega gospoda, kako bode govoril. — Za deželni ibor pa imamo toliko kandidatov, kakor prstov na obeh rokah. Sliši se imenovati svetovalca g. Glo-bofinika, g. dr. Ferjančiča, g. Hinko Kavčiča, g. Leopolda Deklevo, dva gospoda iz Senožeč, katerih eden je uže večkrat bil kandidat, potem nekega vipavskega Dslenca In še par drugih kandidatov, torej vse polno, a najboljše bi bilo, da bi volili enega tn istega v državni in deželni zbor, da ne bo toliko prepira zarad kandidatov manj sposobnih, nepoklicanih. Kandidature nam bodo torej ves mesec sladile in grenile borno živenje, in Bog daj le to, da bi bil izvolien tak, ki je za to stvar najbolj sposoben, da bi uže Slovencem kai ugleda priboril. Z novim župnikom, č. gosp. Pucem se moremo le hvaliti, to vam je izveden gospod in jako čestitljlv dušni pastir. Mi se nadejamo, da bo pod njim tudi naša dosti premajhna farna cerkev kaj zdaijša in poviša. Pri tej priliki tudi nekaj tužnega iz naše vasi. Neka M. Z., ženska, ki milo drži na se, pajdaši se z nekim fantom Muhom, ali brat one Ženske, zarad tega pajdašinja nezadovoljin je Muho razžalil, vsled česar pa |e Muha svoje sofante iz Studenega naščuval, da so prišli 31. oktobra zvečer ob 6 in pol uri naboj v Hre-novice in prinesli se seboj razno orožje. Ali po pregovoru- »močan je najbolj tepen«, zgodilo se je, da jih je nek Goljat največ ujel. — Ob 9. url se uname boj, ki je nekaj časa trajal, dokler nista dva občinska odbornika vmes posegla in napravila neko primirje. Iše bom popisoval boja natanko, le toliko naj povem, da kedor je iskal, ta je tudi našel; G studenskih bojevalcev je plaho bežalo, mej nj mi dva junaka, eden, ki je rekel: »petih se ne bojim«, pa je milo zaplakal, drugi, nek dragoner, pa se je skril za omaro in Bpolniie so ,se nad njim besede; »Močne osramoti«. Nočem čestitati ne enaj ne drugej stranki bojevalcev, kajti krvave glave so si uže sprali in zdaj ima sodnija stvar v rokah. Kedo pa je vzrok takemu srednjeveškemu boju? — Baš ona ženska in njen pajdaš. — O, roditelji, pazite na svojo deco, dokler je še čas, ker se taki boji prevečkrat pri nas ponavljajo, učite deco po krščansko, to je vzgojujte otroke v dušnej kreposti; lepo vzgojen dečko je vselej veselje Starišem, pošteno vzgojena hči pa je dika In za-slomba vsakej hiši. Surovosti jez postavimo, da bo vladal mir v naših obč nah ter se po pam^tnej delalnostl Širila i blagost. Mir olj ub. Domače in rasne vesti. Baron Plno se odpove, kakor smo Čuli te dni iz ust merodajne osobe, f»08lanstvu za državni zbor fte v teku tega eta, akoprem si nekateri vplivni volilci iz velikovškega okra|a na vse le mogoče na- čine prizadevajo. da ne bi storil tega ko-raifft. »Trifster Zeitung« pa poroča, da bode mesto baron Pinc-i kandlral v Ve-likovcu profesor Kleinmajrer \z Kopra. — Znano je sicer, da je bil prof. pl. Klein-m;.yer pred leti v Kopru, ali zdaj je uže 4. leto v Gorici.»Triesterca« je torej najbrže nekaj slišala zvoniti, pa vendar še prav ne ve, ker mi smo slišali tudi še o nekem drugem kandidatu. Imenovanja. Svetovalcema više s dnije v Trstu imenovana sta bila c. k. svetovalca dež. sodnije Della Torre in Danelon; a svetovalec trg. sod nije, dr. F.occbi bil je imenovan predsednikom dež. sodnije v Rovinju. ✓ slovenska ljudska banka v Trstu, o katere važnosti in silnej potrebi smo pred ne doljžo pisali, se bode menda vendar enkrat ustanovila. — Predsedništvo društva Edinost je te dni povabilo nad 300 znanih rodoljubov raznih stanov na shod, ki bode 21. t. m. cb 11. uri v trž i škej čitalnici, na katerem shodu se bode volil odbor, ki Ima konečno osnovati tak zavod, in nekateri v tem obziru vešči in zaupanje uživajoči gospodje so tiže obljubili svoje sodelovanje. — Bog daj srećo I Beseda tržaške podružnice Sv. Cirila In Metoda se bode nekda vršila dne 7. decembra v gledišču »Ar-monia«. — Program besede je jako zanimiv. — Več o tem v piihodnjej Številki. 4 Otroški vrt pri Sv. Jakobu se še ni odprl, akopram je uže vse pripravljeno; magistrat je iz same skrbi, da ne bi slovenski otroci zgoreli, zabranii od* prtev zarad stopnic, katere bode treba predelavati, kar se pa v kratkem zgodi. Delo bo najbrže v nekaterih dneh izvršeno, in potem se vrt vendar enkrat odpre. Vojaška taksa. Magistrat vabi one v tržaško občino pristojne mladeniče, ki so bili rojeni v dobi od leta 1855 do 1866 in voj ščine oproščeni, naj se oglase od 10. t. m. do 20. decembra pri I. magi-siratovem otdelku, da se določi vojaška njihova taksa. Železnica Trst-lir pel je. Razpisana so dela za brpelj-ko železnico ob morskem bregu v Trstu. Ponudbe sprejema do 29. novembra t. 1. glavno vodstvo avstrijskih državnih železnic. Pogoji se lahko pregledajo pri imenovanem glavnem vodstvu, kakor tudi pri železniškem prometnem vodstvu v Pulji tu pri železniškem stavbenem vodstvu v Trstu. Na-tančniše določbe prinese razpis v Wiener Zeitung. Nemški »Scbulvereln« na Primorskem ima svoja okrajna sedeža v Trstu in v Gorici. — Prvi ima 37 udov na vse Živenje in 341 letnih. Dohodkov imel je prošlega leta vkupno 570 gld. 56 kr. — Gorica ima 8 članov na vse živenje in 166 letnih. Dohodkov bilo je uhupno 276 gl. 42 kr. — »Če ne leče, vsaj kaplja«. Razdelitev pošte. Tukajšnji poštni urad bode od 15. t. m. razdeljen, ker so dozdajšni prostori premajhni. Prvi oddelek, za denar in vrednostna pisma, bode v hiši št. 5 ulice Caserma na levej strani glavnega vhoda, drugi pa za tovorje zediujen z carinskim uradom v hiši Ska-ramanga na voglu ulice di Vienna in delle Poste. Uradovalo se bode kakor dozdaj, in sicer o delalnikih od 9 do 6 ure in o praznicih od 9 do 2 popoludne. Llstonoscev plače bodo vendar povečane. 14 krat so predložili državnemu zboru prošnjo in zdaj so vglišani, samo manjka še potrditev po finančnemu ministru. V proračunu za 1. 1887 uvršteno je 160.000 gl. za povišanje plač listonošam in uradnim slugam. Kdor tika itd. Tržaške novosti s v Kolera v Trstu in okolici more se smatrati za končano. Od 4. t. m. do 11. zboleli ste 2 osebi, od katerih je 1 umrla. Toraj nam, hvala Bogu, tudi ne bo treba od danes naprej te tenjskih poročil o tej kugi donašall. — Prav to velja tudi o Goriškem in GradiŠkem okraju in o Istri, kjer ni b lo nobenega novega slučaja bo lezni več. Čez nekoliko dni že se zapre bolnica za kolerozne, kjer so samo Še 3 bolestnikl in dovoli se zopet obiskovanje poaopališČ. Posknieui samoumor. 15 letno Šiviljo Roziko Komaz je neka »prijateljica« obre-kovala pri njenej gospodinji, valed česar jo je ista iz službe odpustila. Ta nepravičnost je deklico tol ko pekla, da je skle-nola se usmrtiti. — Skočila je bli2o grada Miramar v morje, toda voda je tam preplitva, zato je zlezla zopet na kopno in legla čez željeznično progo. Neki seljak jo je opazil ter odvel k županu v Barkovlje, koji jo je poslal njenim starišem. Nesreče. 43 letna omožena Ana Gre-gorlč iz Celovca je obešala perilo na okno svojega stanovanja v 3. nadstropju hiše Št. 5 v ulici Arinunziata. — Po neprevidnosti je zdrznola ter padla na dvorišče, kjer je takoj mrtva ostala. Samomor. 38-letnl vratar Anton Ukmar iz Sežane, skočil je iz okna podstrešja biŠe št. 52 v ulici Fuscolo na dvorišče ter bI zlomil nogo in drob tako poškodoval, da je malo potem v bolnici umrl. — Uzrok samomora je bila neki neozdravljiva bolezen. j PonesreČel se je včeraj po neprevidnosti v parnem mlinu E-onomo 25;ttni samec F. Vlrant, rodoma iz Šmarja pod Ljubljano, pri stroju za moko prepeljavati, ranjeu je bil tako močno na glavi, .ia so ga mogli odvesti v bolnico in težko ozdravi. Policijsko. Voznik Janez Kovačič pustil je svoj vprežen voz za kratek čas na ulici. Hitro je porabil nek Jopov to priložnost ter ukradel vajeti raz konji, vredni G gld. — Zaprli so trgovci Friderika Tavliana iz Palerme radi prevare v iznou 60.000 lir in zadolžene kride .^00.010 lir. - Krojaškega učenca Franjo Gomolino so prijeli, ko te v družbi z dobrim pajdašem ukradel nek i prodajalki za 6 gold. jajc. Dobro 3e »uči. ! — 25-let-nega mizarji Josipa Zirreija so zaprli, ker je svoj > matir z lesenim razpelom pretepal lu jo na senčili poškodoval. — Nastopki brezbožnosti! — Nepoznani tat je ukradel na jivnej ulici gospej Ani 11. 4 gld. iz žepa. — Kovač Fr-uijo C. ukradel je kmetici Mariji N. košarico s 135 jajci, vrednih 5 gld. 85 kr. Prijeli so ga, ter mu odvzeli jajca, katerih itak ne more kovati. — Kmetu Francetu Stok iz Sežane ukradel je nekdo dežno plahto vredno 20 gld. raz voza. — Zaprli so ponočnjaka in •1 postopača, Sodnljsko. Pod predseiinistvom sodn. sovetuika grof i Dandini bila je včeraj razprava proti Martinu Laurencič, 45 let star, oženjeu, radi težkega telesnega poškodovanja in zločinstva javnega posilje-nja proti Franju Slapnik iz S. Jožtfa. Obsodili so obtoženca na 8 mesecev težke ječe. Porotne sodbe začele se bodo v Trstu in v Gorici 7. januvarja 1887 ob 9. dopoiudne. ^ ItonlovelJ postane samostojna žup nlja ua predlog škofovskega ordinarjata, kateremu sta mestno starešinstvo in deželno uamestmšivo pritrdili. Pošla v Kopru je pred mesicem prejela ntko nakaznico za c. kr. davkar-Bkega nadn.špektorja; ker pa je bila ta nakaznica pisana po blovensko, ni se po Štar niti potrudil, da bi popraševal po adresatu. Denar je odposlal nek slovenski odvetnik v nekem trgu ia Notranjskem. Lez več nego mesec uni pride odvetniku piaino, iz katerega je razvide], da denar ni prižel v r. DomaČi pridelki — fižol iako po ceni; rudeči sta ne f. 8.50 do f. 9.—, b hinec, mandolou po f. 10.50, koks f. 11.50, maslo štajeisko dobro f. 8i Jdo f. 90.—, mrtvi prešiči po f. 35 do f. 48 (100 kilogr.) Žito — slaba kupčija, pšenica ruska f, 10.—, koruza podonavska f. 6 do f. 6.25. Les — slabu kupčija; prodalo se je te dni nekaj večjih partij kranjskih škuret po f. 20.50, kar je jako slaba ceim. Seno — dobro konjsko seno se je prodalo te dni po f. 1.40 do f. 1.50, vo-lovsko po f. 1.70 do f. 1.80. Borsno poročilo. Borsa zopet mirna in vesela, spekulanti so začeli verjeti, da ne bo vojne; zato pa so se kurzi skoro vsih, in nekaterih papirjev cel6 zdatno, zvišali. Dunajska lloraa dne //. novembra Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru 84 • 80 » 112 » 90 • 5*f, avst. r«"1'* .... 100 . 25 » Delnico narodnu banke . . 809 • — ■ Kreditne de'^'ce .... 281 • 60 « London 10 lir sterliu . . 125 » 45 • 9 » 917, » C. kr. cekini...... 5 » 92 » Kr. državnih mark . . . 61 . 357, • E D N OS T „FILIP" poslovenjeni Alflerijeva žalostna ipra v petih tU jf njih. katera j« izliajabi v prilogi k našemil listu, dobiva se zdaj v imiSej tiskarni vezana v posebno knjižico, ter velja 20 soldov. — Tri tej driliki naznanjamo, da se pri nas dobiva tudi še »Antigi no» od istupa pisatelja po sini-žanej ceni 2U kr. — Po pošti 5 kr. več. Br. 615/K. Š. V. Razpis natječaja Vrhu dvie službe učiteljicah III. vrsti, koje imaju se podjeliti za pučke učione u Klani i Podgradu godišnjom plaćom od 320 f. i sa stanom ili zakonitom stanarinom, prva sa hrvatskim, zadnja sa slovenskim ueevnim jezikom. Prositoljice neka uložo amo svoje podkriepljene molbe, eventualno propisanim službenim putem, za 4 tjedna. Od c. k. kotarskoga škol. vieea Volosko, 9. novembra 1889. Assicurazioni generali v Tr^lu (duŠtvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je r«tžtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti todi — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Diuštvena glavnica in reserva dne 31. d-cembra 1884 f. 31,490.875 S3 Premije z.i poterjati v naslednjih letih t 21,006 611-33 Glavnica za zavarovanje žive- nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457-98 t'laća na povračila: a) v letu 1884. f. 8,637.596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1884. f 178,423.33851 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarifo in pogoje za zavarovanja m spli h vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trsni v uradu društva; 'lorgesteo, csal i III. v vprem nadstropji • 4- 36 razpošilja po poštnem povzetju , £ P« 5-= £ H j ac cu>cfl Zahvaljujem si Vam iskreno za Vašo tlavnoznano želodaćno esenco, ki me je prav Čudežno ozdravila velikih bolečin v trebuhu, ki so me ptt let mučile in proti katerim ni nič pomagalo zdravljenje pridnih zdravnikov Iz Vfcence, Milana, Orna in Genove Luka Krsnik. Zagorlj, Galicija. Potrjujem, da je vaša želodečna esenca ozdravila več oseb starih bolezni v čelodcu, med katerimi tudi neko žensko, ki je uže 15 let bolehala brez upinju do ozdravljenja. Evgen Sandrinelli, Mori — Tirol%k i, Uže li let sem eo'il bolečina v želodcu brez upanju, da bi ktdiij ozdravel, nekatere Vaše steklenice, prav čudežu« esence za želodec, so me popolnoma oidravile in sedaj se čutim pomlajšanega, N, k duhovnik, moj znanec, ki je tudi bolehal na enakej bolezni 20 let, videč uspeh v»i3e esence, se je jel z isto zdruviti in v kratkem je ozdravel- Ne bodemo o pustili priporočati to esenco trpečim in prositi Boga, da bi Vam podelil ono dobro, koje ste zasluži.i. Marija Schvvarz. Roviredo — Tirolska Mokrota — mrzlota — ne Škodi Samo cjlcl. 1.80. Za ffi^iiod«! za «r»«pe! Zen. sukno dv Sir. [0 m t. f. 8 50 LoutMi za gospe dv. šir 10 nit. f. 5-50 Jtašiuir d v. Šir. 10 mt. f. 5 — Troja.iit 10 mt. f 4 — Kane vas l kos 30 vt f 5 - Barhant za otil, IU mt f. 8-50 Kiilinuk 10 mt. f, 2 70 Rumb. oiforil l kom. 30 vt for 4-20 Kmg-tkanm* 6/4 Š. 1 kom 10 vt.l. f 6TH Domačo pl b/4 š. 1 kos 30 vt.l. f. 4*5' M. Barhant 1 kos f. 5'— Sifon 1 kos 30 vtl for. 5' — Preproge 10 mt. f. 3.4t Flaiirla za ob 10 mt. f. 4 - Brn. blago za z. suknj-2'° mt. f,8'— Volneni robci 10[4 vel. I kos f. 4 — rn sukno ia z. obleko 31u int 1.4 50 Otir ačt? f<| 1 v l kos t. l-.'( GarnitU' a iz ripsa 3 k f 1-00 Garnitura i/. Jute 3 k. f 4' — Poznana solidna in reelna postrežba Ceniki in uzorei poSiljijo ne zahtevani« brezplačno in franko. 8—W| na jH jH Naravno olj o i r. jeter od polenovke (Bice.aL). najizboroeiSe kakovosti, kojega z dobrim 'sp^hom zakazujejo najboljši mestni zdravniki. — Iz tet« kakovosfi napravlja pe tudi zeleno uli jodoželezno (f-rrato) olje. Z »log i v lekarni G. R Rovisa Corso ?te-\ M. 1-10 Nepretn čljive, porke, trpežne in n«.>bičaj:io ceno so moja postotkane. nenavadno pnležne Meščanske jopice za jesen in zimo, za gospode, pospe, dečke In deklice ; vse po eniikej ceni samo f. 1 80 komad V zalogi imamo slavnoznanih .meščanskih« jopic sive, temne, melirane, drap, bor-deanx, plave in črne barve ter so za vsaeega neobhodno potrebne. — Kdor nosi tako janko je najboljš i obvarovan mraza, kajti i rilegajo se vsakemu Životu. obdrŽe redovito gorkoto in so neprecenl.ive vrednosti. Izven rečenih sort po f. 1.80 imamo na prodaj za gospe Še dve sort. fluejšl : 3-6 Podpisani o pozo tuje slavno občinstvo na svojo trgovino z dežniki v ulici Barriara vecchia 6t. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih iežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej, — Tudi popravlja prav po cen' dežnik«1 in solnčniko. 404-27 Cilullo Urinim. Cegnarjev Viljem Teli se prodaja v tiskarni Dolenčevi po S»4> soldov. Z dovoljenjem si. c. k. nkr. glavarstva v Tominu se bode dr^l navadni tr^ (šumenj) za razno blago v Kobaridu dne 15. novembra. Županstvo Kabarid 8. nov. 1880. Rakuščih. ,o_Ol l Zupan. Twr¥firnwnmwriini mi' 'iiimhp.....■iiiin«»» i ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedoumljivi želodčni pijači. Da si človek izvoii pravi lek proti Želodčnim boleznini, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enak- leke Večina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso nič druzega, nego škodljiva zmes. Edini Jeruzalemski bnl-Kfttia si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne živce hitro kr>'pčalne nv>či pravloo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče praSatije po njeinu. Ta baliam bojat na delajočih snovih kineŠko robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n^pa ugodnega upliva na prebavljenje ni 5il5en]e, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb .vijanja; zato pa pa vsi sttokovnjaKi in zvedenci priporočujejo proti nejeScnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti nemoroidalnein trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. 7—48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladi ića v Trstu v lekari i Marku Rarasini, na Reki v lekarni al Rudentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni H Palisca. iz line zephir volne dvostroki knofigl.2.80 iz zepbir volne obšitr samo gld. 3.80 Glede mere zudestuje povedati je li stas velik, srednji ali majhen. —5 Razpošilja z poštnim povzetjem samo : J u I i us Fekete, Versendungshaus Wien, V.. Huiiiisthunners'rasse 18/34 Nič več kašlja Prsni čaj napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, se tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čuj jo sestavljen iz samih raztlin In iS i sti kri ima dober okus in velja en zavoj za & dni (lo n. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prestevje Života in proti madronn iz soka nek j posebne rastline, katerih uspeh je v.lik, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena Mkatlja velja :»<> no|<1. Plašter in tudi tinktura preti kurjim očesom in debelnj koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa S50 Noldov, — Eni steklenica tinkture 40 soldov. l<] 3 m«8' 8'1, , , t> » i'er 14 lett-ru dl Verjftinonto in eircola/tona II nuovo tmo kusna, prav izvrstuo pe podaja kot nadome-ptilo v pomanjkanju _____ materinega mleka za oddojene otroke In porodnice. Izvrstna kot leSilo v klorozi, v slabosti radi starosti kakor tudi za bolehajoče v prsih, ki potrebujejo iehke in tečne brane. O oobroti tega važnega lečlla govore mnoge zdravniške svedečbe in notrdila zdravilnih ustanov. 4—52—4 Cen« Jodne ialullce 38 kr. Glavna zaloga za Kranjsko in Primorsko pri lek. G. Picc di »pri Anpelju« v Ljubljani. — Zaloga v Trstu pri lekarju G. F«. Fara-boechi, via Corso, l«k. Guiseppe pl, Lei-tenbuig. P 1 popolni salon »Rapid.-aparat, z najfinejšo posodico za čaj in posrebnuiim cedilnikom in z navodom 7a rabo le gl. 0.50 RazŠilja se jih neizrečuo dosti na sve kraj> sveta, kajti ta aparat se je radi njegove nizke cene, lepote iu lahke rabe, v obče i.rikaail Na p rod 11 j izključljivo ori Wiener Gommissions- vl Exportgesohaft A nt Gane, 111 Kolonltzgassu 8|17. 1—5 = NOVA IZDAJA = V podpisani bukvami jzšlajo ravnokar nova izdaja: )) Hlolituc" katere naj se klećć opravljaj«, po ukazu papeža Leona XIII., v vseli cerkvah sveta po vsaki tihi „sv. masi." Obsega tudi naj note j h int akacija k sp. nadangel ju Mihaelu. — Tiskane so mu-litve na prav lične podobice in vnljd 100 komadov 2 gld. Katoliška bukvama C) v Ljubljani, stolni trg štev. 6. Lamnik druAtvo. »KDINOST« — ixdat»lj in odgovorni urednik: VIK i OH DOLENC. SU.i*« tiJsKa.iui V. LJulBuCa v lif>tu' Priloga k 91. broju „Edinosti". Apotheke Wiei» SingmtrM?« Nr. 15, zun golddnon Reihsapfel. J^f ^fh?C ^""^iShco" tUoeSit" n^kaide fud.moro^^uiH'a k V^»Kjhufiih boleznih v kojih u J« mnogo dnuih zira.il rabilo, sejo p, t* h k rokicah neg^lFokrat h." /elrtkatkem cami VrSnl °krdrprVJna raul^l0 J.ifB? * ^"gijicamlVt.ne 21 kr jed^ zavitek ^Vi^U h S f1. I]r PJ, P°#V»«'J1 1 for 10 kr. Proti g tovini atane poliljatav . 1 /a- I i „„ . n?*,trM nrt,C®vi1lo1 P'đ5,n v kojih se knpeoralcl iti ral,lici Mi kroJic zahvaljujojo za ozdraTllene roti lurujm n0Vttr "leZnL Viakd"' ki ju le e,,k"" Vosk^ A ,o 8 temi krogljlcami zdra^trj^rijo! »ledt> tu nekatera toli zahvalnih pitoni t : 1,1. 15 maja 1883. svO-ost povrnila, dr»v«li. Martin Deutlnger. Bega Szt. Gyorgy 10 Mir. 1882. Velecenjoni gospod! Nu morem se Vani zado.tno zahvaliti za VaSo krogljice kiT uJ!e mnogo let je moja soproga bolehala na zaprtju Cev ter le VuBItn k rIB.stilnim krogljieam «e ima »ahvallti, da Ca tidl ril » . popolnoma ozdravel« ter mora Ha kdaj pa zdaj kako viiitl, vender se jej Ju on« mladenifikn opravkih „_ Jte, da io spoznajo vsi bolni ter da ini poHjete fle dva zavitka kro^ljic in dva kosca kitajskega mila. Z odličnim spoštovanjem Alojz Novak, cvetličar. VaSo blago odjel Oolov, da morajo vse Vala lo-Pila biti ennkag.i dobrega vspeha nnkor vaH znani 1'deni balzam, kojl je v moj«.j dru«ini mnogim starim ozeblnam konec storil, e»pr«v nifi knj rad ne 2 j upam onim tako imenovanim universalnim pomoCk.m, vendar sein so odloČil si VaSIh kri Čistilnih krogljin vkupiti, da z njimi prerenem d.»l • goletno hemorojdaluo boli/en. In ras Izpovedi 1 moram, da mi jo Vafle sredstvo p 1 fitiri dnevnem iiJii-vanju mojo s(aro bolezen odvzelo ter da ga sedaj mojim znancem gorko priporočam. Doputfčftm Vam, Ud. I posodica 40 kr. B ilzam za goltanec *ttn«,Jiv pomoeek proti ■mm^mb^mdebelemu vratu, 1 poa. krT Živenska asenca [i,r>\"ke knP'JM proti po- «mMMWMn«M hiibljeuomn želodcu, slabi * ...... pronavi, vsakovrstnem trženju v dolenjem telesu, isborno domaČe vraCilo 1 fla^on 20 kr. Trpolčev sok obffnf> mano izvrstno zdravilo MMMBPr«ti kat.ru, hrljuivos l, krCnemu IJ a iti. 1 steklenica 50 k r. kafi Amerikansko mazilo Tft p« »dih, ---najbolj«! pomoCek 'oti protlnu i a drugim reumatiCnim bolestim rbtenem mozg , migreni, nervoznim zobo jdalnliu bolestim, zapeki Itd. 1 zavitek 1 gld. Tekočina iz alplnskih trav W. G R rn- liard-ov 1 steklenica f 2,60,1/' stcklinice f. 140. Očna esenca ta oči Romerhau* n-a. 1 sk. I rilca f 2.50'/' stekl.nice f. 150. Franoovo žganje 1 skolnlca 60 kr. Prah za znoj na nogah 1 škatljicn 50 k • Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izven Imenovanih iidelkov vdobivajo se 5e druge farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene : Razpošiljanja po pošti se togno odpravljalo nroti gotovini ali povzetju Pri nrojsiijej dopošlljatvi dnnarja (najbolje po poštnej nakaznici) slane porto dosti ma j nego pri povzetju (1_!2) Sredstvo varujoče pred kolero „E X G E L S I O R« tekočina za želodec Specij: liteta 16-20 Bratov Zanardi & Comp. v Trstu Izvrstno sredstvo ?a ttženjfl v želodou in t-žko p r & b a v o za smrdeč vzduh ln aniimiskili boleznih, čisti in jail krv. — Želodićna tekočina vživa s.j lahko v vsakem dnevnem času ln pri jedi toliko od odraSenih kakor tudi o i otr k, ima prav prijeten okus ter j* napravljena iz najboljš.h zdravilnih truv brez kakuga škodljivega primeša. — Na razpolaganje so svedočbe bolnice v Padovi in Benetkah, kakor tudi medicinske klinike v Padovi Glavna zaloga v Trstu : 11AJMIIND HIAYER, Plazu Ponterosso. Naročila se brezmudna opravljajo. AlMUMII^IIiilM«_________ $ Oklic do vseh bralcev tega cenjenega lista. M|*adi pepelncg.i razhoJ.i mejili pr^vinciialnih filijalk, kiker tudi ladi spre M^jetji neke tovarne, razproda am vse mej-; cbjeute za četrtino cene. namreo •veo nv. »t iiv. /a gospoda 1 obleka iz trikou za iz mehke klobuSIna v vsehdeCke In deklice, obstojeCj il hlaC in i t itmk i »»"nv"'.......... 1 srajca /a gospod. 1 lmrvah. »i n v srajca /a pospe Čipkami, tiajtin'JM Sil n. ......«Jnv $ s JaG imrov Urutkih noga vio — jedne barve hli s progami. • inv.' 1 <1 o be r prt bel, pitimst ali barvan, "'•»"n v!.......... 1 hI. iče za gospoda proti mrazu vsakovrstne po 97 nov, 1-3 g I iz tinega lifona, cretona ali osforda. ..... »fnv............... 3 para nogavic za gogp« dobre kakovosti. ........®i'«iV:.............. 0 nbrtisov fservln ) belili al b.nvanib dimaat- liEorci. •f n vT............. 1 pnstuljna preproga iz jiita-siikna s- 3 velikoHti. deasinirana. a^l v »i nv. 1 ženska pihalka lino oalikan in moderno Izdelan. ...... »riiv"............ 1 n a r o k v i c. a bogato okraBen z kameni. ...........«>iiiv............ 1 i nvttift pipa Iz morske pone za tabak ............1» liv............. 12 J? I i c za kavo I/, irlsm ira londonskega liritauin-srabra. »J nv 1 ustnik za sniodku Iz prave m rak e pene. .........»Inv............ l veriga za uro Iz umetnega zlaU z pri ponj aCo »riiv.............. 2 fcv^tilruko Iz pravega londonskega hritania~Hrehr<». »» nv • ! n tini/.ni noži iz pravega londonskega britania-arebrn. »9 nv 1 spodnja obleka li dame, plateua z progami. n v!............ 1 par čevljev elegauinlh iz domačega suknfl. .....»1 nv.............. I modrec iz volne ia gosp de in go^po. ..........»»""nv"............... 6 ' tirač iz aivega platna si' Crtaiul. »V"nv". t ogrinjaSa ra dAi.e, velik i »»' "nv.............. ? žepni robci iz ttne lion.ke svilo raznovrstnih barv. »» nv. I prstan 7. briluiiti lu iniitlranini kameni. »»"'nv............. koru'c. za julio iz pravog.* l'iiidonsk«iga brltania-irebra. .....»»"nv" 6 frttncozkih vil;« iz pravega londonakega i riianU-srebra. Razpošilja se po poštnem povzetju . 5 J. H. Rabinovicz »9 nv. 1 volnene hlače (po dr. JUgeru; za gospode »» 11 V. " l> otiračov Carro-Uzorci ettroMJnl. .....»'»""nv...... 1 skrinjica z 10 kosi! angleških pristno larvanlhf ruznob' jnib (epnih rut cev,. ...........""»»"nv....... 3 komadi šalvov iz najftnejNe volne, v livih« bojah in i fr.,nzam ■ »» llVt 1 k r e s i 1 o i mehaniCno uredbo, »amn se UfigaJoCe, ttlllV. 1 medaljon najnovejši fa(on, z ku-meni* »» nv « je-ll nih /.'lic. iz pravega londonskega britania »rubra. »» nv. 1 garnituro, obst>j^č»i iz medaljona za dame, Ear naušnic, prstan rona 7. smaragdi in. pur gomb zape^■tllikov, c pat- naklepom, 1 žrebanje UŽ£ Pril1- »1(>sec za 11; do s tajaj o če l»lago se denar povrne. Wien, 3. Bezirk, llintere Zollamtsstrasse Nr. 9. inesem srečke pO 1 fr Usrečk le lQf. Glavna dobitka gotovine | 10.000 f„5000fj»Mh20'»'||4788iM. Kincsem-srecke se dobš po Lottcrie-Bureau ogerskega .Tockcy-kluba: Budapest, Wait/ncrg 6 2-G Pozor I Čestitim čitateljem „Edinosti" odprto pismo. Priporočamo rudi svoje sol'dnosti peznito tvriiko Export Waarenhaus „zur Austria«, Wien Ober Dobling. Mariengasse Nr. 31. v lastnej h ši. Ista rnzptšilja iri prodaje proti gotovem ali po peštnem povzetju : Pozor Popolni plajdi iz tiste volne, 31/, mtr 'iolgi, I GO mtr. široki I komad gl 3 50kr Potni plajd najboljše vrsti Lkomnd gl. 4 50 kr llriivko sukno za obleke za jesan in zimo. iz čiste volne v vseh modernih barvali za opol no možko obleko ostanek gl. 475 kr. Najodlič lejše vrsti gl 6 75 Posteljne odeje iz rudečega iti turškega kretonu , elegantno prešite, zido-stno veliko za največe postelj I koma> Iz Phonix-srebra ostane vedno b^lo; C nožev, G vilic, G žlic n G žlic za kavo. /seli 24 kon.adov *>amn ql. 5 UaiiittMiene OTIRAČE čisto platnene, '/j m Široka, kompl. dolgosti z Širokimi krajci Nijbnljš 1 vrsti O kniii jf|. Ponoćne jopice z Sifona z pletkarijami 3 komada gl. 3. b. najQn. Sifona, /. ellegantuo, široko 5vi-carsko pletkarljo, jako dolge i » Pliss6 ob- šivom i kom samo gl 5 Dežni plašči iz kaučuka, z kapucami vred ; ne-premočSlJivi, tudi dobri za gornjo nošnjo, zadostni za največjo osebo komad gl. 8 50. Damast-GRADL /.a posteljno rrevleko, l vatelj Širok, odlične vrst', 1 komad (30 va-tljev) 50. z cvetlicami narisan 1 kom. (30 vatlj vj gl. 8 50 I komad domačega platna vrlo sposobno za perilo, njuhe. 4 4 široko kompl. 29 vatljev 1 komad gl. 5 80. SIFON odlične vrsti, zelti spo soben za možko, žen sko in otročje perilo HO cm. Širok komad (30 vatljev) tri. .» so SRAJCE za gospe iz š i f o na z bogatimi pletkarijami, elegantne 3 komada gl 3-50 U «1 tanek preproge za pod, 10—12 mtr. dolg, v raznih barvah , jalto trpežen «amo :i :r> Najfinejši ql. 4 50 Ponočne haljine za gospode z najboljšega Double-sukna, za vsako veli-Kost, dokler imamo še kuj zaloge po gl. 8 50 komad Konsjkfl žebrake 190 m. dolge, 130 cm. široko po g|. 1-60 ; iste jako flnu gl. I 75 Bouret-svilene po- teljne odeje po gl. 280 rumena knčijažke plahte, 2 m. dolge. , m0 Z a s t o r j i i/. JllIU traperijo in franžami /.elegantno izvedeni. I okno gl 2 50 ; iiHjholj-se vrsti Si. » KO Osmimi ftli \'s h barvali 0 4 velik 3 komada gl. 3 * 4 veliki 3 komada nI. 4 50 HHB-----tf-araam lp3:rfcioi beli, platneni • 4 kvn-d ratu O komada gl. 1.50 prt'ćf za kavo, platneni v seh barvah 6 komada gl I. ŽEPNE RUTE obrobljene z barva-nimi krujoi vrlo liepo izvedene 12 kom. zn gospode gl. J-20 12 komda za gospć gl. 1 12 komadu platnenih gl 2-f)(t Stemberšlko blago za postelje 1 vatelj široko v vseh barvah, pasasfo, za-jamčeno prave barve 1 kom. (20 vatljev) gl. 6 50. ------------------------— ------ - - ——..—i.......—1 ■ —— I11B k .^U.^UttllMUlMM Blago katero se nj dopada, si »prejme nazaj in denar se povrne. — Dopisivanje v vseh jeziolii. — Strogo se jamči za reelno. solidno lu izvrstno b ago Garniture iz ripsa v prekrasnih barvah, obstoječe iz 2 posteljnih odr-j in mizi *ega prta obrobljeni se s vilo in šopki 1 garuitt ira fl». 5. M iJSi? Ravnokar izišlo! „Priče božjega bitja. Jitko priučna knjižica doŠia bo povsod dobro, kjer j« le Šd iskrica vere v Gospodarja tiebt s iti ziinlj". — Pri častita duhovščina bo vernemu narodu izvestno jak > vs r. gla, uko gn opozori na to v današnji brezverni dćbl jako primemo delce. Na nrodaj j j pri založniku iSravoilnu Hrlbar-Ju, v Ljubljani na Brflgušt.lO.pri Blaznik'j in v ('Katoliški Bukvarni» v Ljubljani; ter velja Nlimo iS Si Iti*., po pošti 5 kr. več. Kdor jih vzorne 12, se mu franivo. pošljejo 1-3 Izncnadjenjc za gospe! N koliko tisoč komadov Ogrlnjač i/, najlinejše liurolinske volne z čipkami, p irol.iih v vseh mogočih modnih barvah, kultor sive, plave. ruiieče, temne, črne, bele, škotski; in turkinast* itd. je na prodaj radi preseljenja 1—2 d samo po for. 1-10 |) ter razpoŠ 1 ju po po< tn » m povzetju WAARENH.sUS «ZUR MONARCHlE» Wie,i, 111., Hintere Zollamtsstrasse N. 9. NU. Aki> m nukr.it »e8 rut nar.it!!, utrne pofitnlna le nialn novcov. pismo c. bralcem Edinosti Priporočamo dobra znane radi solidoegt blaga Universal-Export-Bureau S. Low, Wien, II, Nordbaimstr.so n Isti prodaje in razpošilja proti gotovini, : li po poštnem povzetju: BI rusko sukno za obleko za jesfln I zimo iz čiste volne, v vseh modernih barvah za jedno popolno moško obb ko I ostanek f. 4*75 Najboljše vrsti f. 6-75 Pl il tleli«- ODEJE (ttušivau«) 3 vatlu dolg", 2 vatla široke iz najboljšegi platna, zadostne za naj VKČe postelje,2 kom. f. 3.- Spodnje hlača za gospode iz najbolj Ji« robe Erokć • O komadov f. G. Namizje obstoječe iz 1 namiznega prta iu G prtičev iz platnenega damasta krasno nar. jeni Garnitura (.1-80 Damast- Gradl za posteljno prevleko 1 vatel širok, najboljše vrsti, 1 komad (30) vatlov) f. 5-50. P. s'eljne ODEJE i t. rudečega in turšk. kretonn,elegantno prešiti, popolna velikosti za največo postelj 1 kos f. 3. C. kr. prlv. pat. Fhi5nix srebrno namizje ostane vedno belo 6 nožev, o vilic, 6 žlic, (» žličic za kav , vseh 24 kosov vkupej samo f. 5 Platneno o lira će z rudečimi, plavim' Široclmt krajci, C kom r. i "i»o Kuhinjska o ti rače iz sivega platna, kom-pl. dol/, in širokostl 6 kosov 8O novcev Otirače iz damasta iz čistega platna, 50 ctm. široke, kompl. dolgosti z širokimi krajci, najboljše vtsfci 6 komadov for. 2 Ponoćne jopice iz Sifona, pretkane 3 kose 3 for. iz najfltiej-šegu Sifona s<5 celo finim, Širokim švic. vezenjem, zjIo dolge z obšivom pliss 3 komadi 5 for. Posteljni predlagavec iz g st • flanele, vkra-š m z podobami pred-stavljaČimi Živali in okolice, podnje se za darove. Popotni plajdi iz Ciste volno 3 i pol m. dolgi, I GOm., široki 1 kos f. 3-00 en popotni plajd najboljše vrsti 1 k's f. 4 50. • £ jako do- olIODbrebaže izvrsten, za žensko, moško in otročje p rilo 90 ctm širok, 1 kos (30 vatlov) r. 5 50. Dežni plašči iz kaučuka z kapucami vred tie-premoČljiv , dobri tudi za gornjo nošo celo za najvisokejŠH gospode, 1 komad f. 8 DO. Zastori iz jute z draper jo in franžami vr< d. krasno izvedeni 1 okno f. 2-50, najboljše b i že f. 3'50. Ostanek prepro ge 10—12 m. širok, vseh barv, jako trpežen samo r. i5A Ogrinjače za jesen in zimo kompletni, veliki, celo 7.a najviši) gospe, vseh modnih barv 1 kom. samo 1 tor. OTESEJE? EJ ntsiči beli, platneni, * t v kvadratih, C komadov f 150. laavnl prilčl platneni, vseh barv, 0 kosov 1 for. Mizni prli vsakovrstne barve, velikih 3 ko*o S for. */t veliki » r. I SO Sraj ce za gospe iz šifona z bogatim preŠivom, elegantno izveden 3 ko«; f. 3 50. t•••• jute Ena garnitura iz obstoječa iz 1 namiznega prta, 3 postelj neb odej v najnovejših uzorcih okolo In okolo z franzaml, za vse tri odeje f. 5.50 Haljine iz ne-valjanega sukna iz najboljšega štajerskega surovega sukna z podstavo, vsake velikosti iu barve, obite sii zelenim suknom 1 komad f. 5-75. Svilene za postelje, kompletne dolge, za največe po st-lje v barvah bor-deanx, plave in rumene 2 kosf\ za for. IG 50. ŽEF'NI rubci obro' Ijenl z barvato tkanimi krajci O lepo IzvedenlO 12 za gospode f. 1.20 l i la gospo for. 1 — 12 platnenih for 250 « HIMftMM« Stembergsko Hlap za postelje 1 vatel široko, vsake barve,pasastol,earant. proŠtne barve 1 kos (80 vatlov) f. 6.0O. 1 kos (30 v.) Prožnič-kega plavoga barliana najboljše sorte samo f. 0'00. 1 kos (110 v.) belega barbanu najfinejše baže samo f. 6 75 Garniture ta iz r 1 p s a prekrasnih barv, obstoječe iz dveh posteljnih odej in 1 miznega pr a, obrobij, ni >c svilo in šopki, 1 garnitura f. 5 MM* Ponučne to' iz najboljšega duble-sukna vsake velikosti« dokler je še kaj zaloge komad po f 8 50 K m £ 0 M 4) cd "S >N O W a* ci ' * * O) _ 09 OJ " J? rt 0 -2 « a- c 1 q rt §5 o . ■i,- 3> » P Levantsko zdrave volnena Jlmnioe od slovečih profisorjjv 5%on (pta tuQ • spoznane kot koristne zdravju, izvedene v različnih krnsn h uzorcih iz najfinejšega 6uk' a pristno nnrt jene barve. Du so ist«j pristopne vsako baže ljudem, za olično Ulugost dobivnjo v naslednjih sortah nejboljŠe kakovosti le pri meni po 11.» slednjih jnko nizkih conah : Št. I Jedna meščanska žirnnica za varovanje zdravja, 3 delov parno f <»,2 postelji f. 11 50 št. II. Z iravstvena meščanska žimniea boljše vrste zdelana samo f. 9, 2 posti lji t 1750. št. lil. Si.loii-zdravstvena Umnica najboljše baže z najfinejšim salon gratidlom h damasta pf Jtrita po f. IU 50, 2 postelji f 20 50 Št. IV. Zelo elegantna salon-zdravstvena z m niča krita z elegantnim salon-dunaastovim suknom, /delana samo f, 19 75. 2 postelji f. 3Ž.50. To lovantske zdravstvene žimnice podajejo se za vsako postelj ter so rudi tega z lo priporočljive vsakoj družini, kakor tndi Vsem vzdrževalcem hotelov, g( stllnlc, odgojivnliši (■ar aiitiijjc so za reelno, s> lldno in izvrstno blago. *»«•> katoroniii 110 (flopada, hc Nprcjni« na/a j, iiUMija 1» dalnih vilicu od phi>nix-srebra naj« linija vrst. 0 komad krasnih noževuh za stol pravim englez. ocelnim rezom. 6 komad od phdnix-srebra desert Ili žlice za diecu prvu vrst. 6 komad od phttnix-srebra žlice za kavu 1 čaj prva vrst. | Okoniadod pličnin-srebražlice za jaja prva vrst. I 1 • » » • žlicaza juhu težke vrsti \ 1 » » » » žlica zamlieko » » 0 » krasnih čašica za jaja. 1 „ • posipač za papar ili slador. 2 • » svietnjaka za SHlom najnovija tusona. 0 komad F cizelirana Victoriatablet po ki-nezku graviran. 1 komad najfiniji ručni ili klavirnl sviutnjak nova fasena. 54 komada, koji jesu svakom stolu pravim uresom a stoji sve skupa samo for. 0 5j novč. Naručbe primaju se 1 z gotov novac ili c. kr. poŠt. pouzećem l obavlja jih prvo c kr. patent, tvorničko skladište pho ix-srebra J. SILBEUBERO, Beč, II- Antonsgasse N. 0. (Jamstvo) Da ostanu bjela naša jedala od phonix-srebra jamčimo ovim za 25 god. te ćemo za dokaz najbolje solidnosti naručb-i koje 1 ekotivenlraju u roku od 14 dana bez pri-govo a natrag u zeti. Ujedno uslobadjanio se ovim P. N. občinstvo opomenuti, da nevalj 1 zamienlti naša c. kr. patent, jedala od phonix srebra sa onimi što 110 su se zadnjih podlnah tako naglo pod imenom Pritania-srebro pojavili; rudi toga mo bmo da s j .zbjegne provari neka sc točni naslov t znači. 4—4 Najboljši papir z,a cigaret) 20—36 je pristni ®®®I®®© Jakob Klemene -Trst try< vec Via S. Antonio nuovo br. i itna v s ve j j zalogi volnenega bla.a za žensko In moško obleko. Izborne kotonine, d'žnikov, harfuna platnu in flanele v raznih barvah in velikih množinah. Dobe se bela zagrltijala vs^ke vrati In velikosti. — Postreči more z t ajlejSiml namiznimi prti, volnenimi robci, pl«>li In drugimi ženskimi ogrinjali. V ohilnej meri dobi se za t'OBpe vsakteie preproge in 1 špa za plese in lenitve. Moja prorlajalnic 1 je vedno preskibljer a z najmodernijim novim blagom In preprogami za gospe itd. — Blago je vedno novo In ne staro zaleŽano. Vsako naročilo na deželi — po obrazcih aii mu-Strlh) se izvrši hitro in točno, kajti nektere vrste biapfi, namreč volneno bl igo, koto-nina, pledl, platno, flanela in porhat ne plačajo carine, ako se na dežHo poMjejo. Svilnato blago Ima najnovijega izdelka, prav talco svilnate trakove v« ke velikosti za plese, ali za nagrobne vence in zlate in srebrne f anie. Za domuča diuStva je preskrbe! trobojne svilnate trakove razne velikosti. Za obilno narečbo priporoči ae vsem p. n. domačinom, da ga pogostoma z naroČili p(Časte, — Ni zahtevanje pošljemo obrazce z dotiČnimi cenami. Mokrota — mrzlota — ne gkodi! Samo 1.85- Xa aroKpod«! Kil ffoMpe! Nepremrčljive, gorke, trpežne in neobičujno ceno so moj« gostotkane, nenavadno priležne Meščanske jopice za jesen In zimo, za gospode, gospe, dečke in deklice ; vse po enttkcj ceni samo f. 1 80 komad V zalogi imamo slavnoznanih »meščanskih t jopic slvu, lemne. melirane, drap, bor-deaux, nlave in črne barve ter so za vsaeega neobhodno potone. - Kdor nosi takojanko je najboljše, obvarovan mraza, kajti ( rilegajo se vsakemu životu, obdrŽe redovito cork-to in ao nepreeenl.ive vrednosti. Izven n cenlh sort po f. 1.85 imamo na prodaj za g^spe Še dve sort. fiuejši : 3 -5 iz fine zephir volne dvostrokl knofi gl. 2.50 i h I fi-Jtac. falirik il Cawleje? in Hfcnrjur v Parizu Srun se pred ponarejanjem. i ij* radi nieffovu najuo .«[ novu eiMLOt« in z:tt y drugo z ir.i j . ... „ prunorodaji) Koipodj drl. J. J. l'oln li. I,udvi«, K. Llppmunr pniosjrjl kimlj) uii diunj^k. vnuuđiliS« olj« k ikiivnsti, riill nje- to. kor v njem iu llikiilti) u Škodljivu iv riuo. n 50 O fe'llE^ ^rrr.m.ic.VTr;-^ i ii-:-'u'c iln l'Et!qtiotte :. . ^ .. ■ £,{,■, M? --- 'ABHIVA.lTi- 17 lt>i« OtTMffr t P.\ms U&OK2.>i iz z> phir volne obšitol •amo glif. 3.50 Glede mere zadostuje povedati je li stas velik, srednji ali majhen Potem imamo v zalogi; 1200 komadov gorkih zimskih životnikov iz volne metino v različnih barvah, prepotreh-nlh za gospode in gospć I kak. f. la40, II. kuk. f. 1 20. 1300 komadov gorkih zimskih hlač iz volne merino, v različnih barvah, prepo-trebne gospodom ln gospćm. I. kak. f. 1-40. II kak. f. 1 20. 1000 komadov močnih in gorkih zimskih nogavic, 7a tri pare samo f. 190. 1250 parov gostih in gorkih nogavic za zimo par samo gl. 1.40. 900 komadov spodnjih sukenj za gospe tricot, gostih in gorkih kakor kožuh z krasnim 3—5 vrstnimi bordurami In francoskim obšivom, poprej f. 5 sedaj samo f 1-70. Razpošilj 1 po poštnem povzetju jedino J. H. Rabinowics "N^ien, III.. Hintere Z ll.imtsstrasse 9. » Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto ln naravno zdravilo je prava dobrodojna pomočiti nI treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabilo nekoliko dni, olajšajo iu preženejo prav kmalu mijtrdovratiiiše leladtne bolesti. Prav izvrstno vstreznjo zoper hemorojde, proti boleznnim na j t trik ln na vranici, proti črevesnim boletnim In proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-uoatih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 4—52 Prodajejo se v vseh glavnih lejtarnionh na •vetu ; za naročilo in poŠiljatv^ pa edino v le-kurmci Cristnfnlctli r Gorici, r trs*u v lekarni E. Zanttti i G. li. Rorix, G. H. Faraboschi iu .1/ R'irux:m. Rmi steklenica stane 3) novcev. Varovati se je pokvarjenih vo-petko?, s katerimi s« z ivolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dusi nimajo nobene moči in vrednosti.