ZAVAROVALNICA MARIBOR PODRUŽNICA ZA KOROŠKO ZAVAROVALNICA Z NAJDAUSO TRADICIJO , 'IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM NOVELL Microsoft EPSON Hewlett Packard KK[i®QTrQ ®(s] © % Odìftcfj® !m©ipa taè 4© ©m@vi©m - fliiwnwiwwi^ in- i......^mwiw OSEBNI TISKALNIKI 54.900 59.999 34.999 MULTIMEDIJA wmwimmssmimimmm 8.900 129.900 SII na 48 obrokov 7.900 DARILO: Ob nakupu računalnika 2 WIN95 vam instalirama 8 igii< yi/[E]MTIS ©060283413,fax: 83100 TRGOVINA NA VELIKO IN MALO d.d. 2370 Dravograd, Trg 4. julija 46 tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997 V E L E P R O DA J A trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551,42-553; fax: 0602 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače v lastnih poslovalnicah samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici za kupce NAčkiuiem m&čm pkcmim mcm OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD Karikirano mm wi&sfflM as» MS ©©tiffl w g d □ □ □ ...pisal knjig, je dejal znan slovenski pisatelj, kajti znanci in prijatelji pričakujejo od njega knjige v dar ...nastopal v dobrodelne namene, je zatrdil dramski igralec, ko je zvedel za “simbolične honorarje” pevcev iste prireditve ...stavkal, je zatrjeval novinar TV 1 in 2, ko je iz dolgega časa listal po časopisih in sledil zanimivim informacijam POP-a ...plačeval sindikalne članarine FIDES-u, saj je po maratonski stavki dosegel polovično zadovoljstvo in še to na obroke ...kritiziral poslanskih plač, saj so mi dopovedali, da imamo Slovenci takšne poslance, kot si jih zaslužimo ...demonstriral pred parlamentom zaradi stečajev, saj sem zvedel, da je to stvar sklada za razvoj, jaz sem pa raje nerazvit ...pošiljal otrok v šolo, je dejal bogaboječi delavec, saj se boji, da bi njegovega otroka učitelji naučili tudi stavkati ...več pasel krav, je dejal ekološko zaveden kmet, saj govedine ne kupujejo več, bikov in volov pa je dovolj v foteljih ...kontroliral pijanih voznikov, je robantil policaj, saj me še streznjeni ne poznajo kot rešitelja ...hodil na proslave, je zajokal revni meščan, ko ni dobil sendviča s pol litra, pa še župana ni bilo zraven ...nakladal polresnic, se je pridušal politik, ko so mu resnico očitali kot laž ...hodil med vernike brez neprebojnega jopiča, je vzdihnil papež, ko je to ugotovil, da se bo zaradi ravnanja slovenskih policajev moral zanašati na božje varstvo Ne bom več planiral, česa ne bom, saj se zarečenega preveč uresniči. Raje bom počakal na PRAVNO DRŽAVO.a Optimist • Lažja pot je pokvarila najve< dobrih ljudi. • Tudi kritiko je treba izpostaviti kritiki. • Ni nujno, da so preračunljivi dobri matematiki. • Tudi najboljši plavalci najtežje izplavajo iz težav. • Rože nam lepšajo, rožice lajšajo življenje. NIKO VSEBINA X Luknje na koroških cestah 4 X Sanacija SŽ, ne likvidacija 6 X Profitni center Preventa v Mislinji 7 X 100 let bolnišnice v Slovenj Gradcu 8 X Priznanje za Leasing Lampret 10 X Okus Radlje v najem RTS 11 X Predstavljamo vam: Tina Maže 32 X Odbojkarji Fužinarja uspeli 33 Na naslovnici: Pomladi in Prazniku Foto: Kristl Vaiti PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za ! katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%, Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju r l/^. oroška je gotovo ^ pokrajina z najs-S \ labšim restnim omrežjem v državi. Država Slovenija je do enega od svojih delov ve< kot mačehovska, saj nemarno dopušča, da ceste iz leta v leto propadajo. Vsi se še spomnimo leta 1986, ko je Koroška doživela skorajda popoln razpad magistralnih in regionalnih cest. PO KOROŠKIH CESTAH SE FURATI NI FAJN. Na velik pritisk takratnih štirih koroških občin je prišlo do temeljite sanacije cestnega omrežja: na odseku od Dravograda proti Mariboru je delalo podjetje SCT, od Dravograda proti Slovenj Gradcu in dalje proti Velenju pa celjsko cestno podjetje. Glede razpada cestnega omrežja se letos ponavlja protestov, ki bi dosegli Ljubljano. Zdi se, da v Prekmurju že ob vsaki luknji na cesti pripravijo cestno zaporo in dobijo mesto v TV dnevniku ter denar za ceste, na Koroškem pa nič. Žalosmo, vendar resnično: Koroška je bolj kot z Ljubljano kot glavnim mestom Slovenije povezana z Evropo. Le nekaj kilometrov preko meje in z pri mariborskem cestnem podjetju, pravi, da je zelo kritičnih kar nekaj odsekov od skupno 181 kilometrov magistralnih in regionalnih cest. Najslabše je stanje na cesti od Dravograda do Raven, Slovenj Gradec-Stari trg, Prevalje-Holmec, Vuhred-Ribnica na Pohorju, cesta Taktne luknje so danes na Koroškem skoraj pravilo (Posnetek: Zlatka Strgar) slika iz leta 1986, vendar je veliko vprašanje, ali bodo Korošci dočakali ponovitev tudi glede sanacije. Po letu 1986 v regiji namreč ni bilo večjih vzdrževalnih del in večjih novogradenj (izjema je obvoznica v Slovenj Gradcu, nekaj let kilometer po kilometer asfaltirajo cesto txl Čme proti Šentvidu, končno pa se je začela sanacija Hude luknje). Po letošnji zimi je veliko odsekov koroških magistralk in regionalk pred razpadom, iz regije pa tudi ni slišati kakšnih ostrih besed ali avtomobilom ni več potrebno zapeljati z avtoceste. CESTARJI NEMOČNI, USODO KROJI DRŽAVA Jože Miklošič, vodja koroške enote vzdrževanja in varstva cest proti Doliču in del ceste proti mednarodnemu mejnemu prehodu Radelj. “Stanje na magistralnih in regionalnih cestah smo natančno popisali in nekateri odseki so uničeni tudi 80 odstotno, cesta od Vuhreda do Ribnice na Pohorju pa je povsem uničena, saj je bila asfaltirana pred več kot tridesetimi leti. Zelo klavrno je tudi stanje na cesti od Dravograda do Raven, kjer je precej gost promet, asfalt je uničen, odvodnjavanje ni urejeno, ruši se ograja,” pravi Jože Miklošič. Seveda za stanje cest na Koroškem vedo tudi v Ljubljani. Na seji odbora za infrastrukturo in okolje, ki je bila nedavno v Radljah ob Dravi, je bilo slišati podatek, da bi za vzpostavitev spodobnega stanja na koroških cestah potrebovali štiri milijarde tolarjev. Kot je znano, je po letošnji zimi v Sloveniji kar okoli 200 kilometrov cest, ki so v zelo slabem stanju, 700 do 800 kilometrov cest pa je tako rekoč pred razpadom. Za najnujnejša dela bi takoj potrebovali 2,1 milijarde tolarjev, v okviru sprejetega državnega proračuna pa je za takšne intervencije na voljo vsega 800 milijonov tolarjev. Slovenska vlada bi že zdavnaj morala posredovati v parlamentu zakon o cestah, ki bo tudi v kategorizacijo cest vnesel vrsto novosti, vendar vlada modro taktizira in čaka. In kaj bodo to pomlad delali koroški cestarji? LE ZA DVE UDARNI JAMI “Popis stanja na koroških magistralnih in regionalnih cestah smo poslali tudi na Družbo za državne ceste, ki je odobrila, da lahko pri vzdrževanju cest za kilometer odseka porabimo 500 kilogramov asfaltne mase. To pomeni, da lahko s to maso zakrpamo dve večji udarni jami. Vendar je to le gašenje, kajti veliko cest kliče po novogradnji,” pravi Jože Miklošič. Ob tem je dodal, da jim država Komentar tačas prizna za spomladansko vzdrževanje 181 kilometrov cest štiri milijone tolarjev na mesec in s tem denarjem lahko ceste res samo pometajo. Poleg tega pa je bila letos zelo draga tudi zimska služba: letošnjo zimo so na koroških cestah porabili 1800 ton soli, kar je trikrat več kot zadnje zime, posuli pa so okoli 2000 kubikov peska. Zimska služba je cestarje iz Otiškega Vrha mesečno veljala 20 milijonov tolarjev. Sicer pa so mnoge lokalne ceste na Koroškem, katerih vzdrževanje je v pristojnosti občin, precej boljše vzdrževane kot državne ceste. Škarje in platno sta v rokah države, kjer pristojno ministrstvo za promet razmišlja v več smereh. Možni viri za zagotovitev manjkajočega denarja so rebalans proračuna, sprejetje posebnega intervencijskega zakona, prerazporeditve znotraj proračuna in najbolj realna rešitev: del namensko zbranega denarja od bencinskega tolarja, namenjenega za gradnjo avtocest, bi preusmerili za najnujnejša opravila na regionalnih in magistralnih cestah. Obrobne slovenske pokrajine, kot je tudi Koroška, od avtocest ne bodo imele prav nič, če jim te ceste zaradi razdrapanih magistralnih in regionalnih cest ne bodo dostopne. GOZDNE CESTE KOT ELEMENTARNA NESREČA Zanemarjene dolinske ceste pa nemara niti niso največja katastrofa, stanje gozdnih cest na Koroškem ponekod že spominja na naravno katastrofo. Dolgoletno zakonsko mrtvilo in neurejeno stanje na področju gozdnih cest že kaže svoje posledice. Koroška in občine pod Pohorjem 'er še nekaj krajev na Tolminskem so pri gozdnih cestah posebnost in druge slovenske pokrajine tovrsmih gozdnih poti ne poznajo. Zato je tudi tolikšno nerazumevanje in brezbrižen odnos države do te problematike. V Sloveniji je namreč okoli 12.500 kilometrov gozdnih cest, samo na področju treh koroških občin, to je Mislinje, Črne in Radelj ob Dravi, jih je več kot tisoč kilometrov. In te poti tudi ne služijo samo za kmečke potrebe, ampak je veliko teh cest postalo javnih cest. Prekategorizacije teh cest pa veliko stane. Župan Mislinje Mirko Grešovnik je izračunal, da bi geodetska izmera gozdnih cest njihovo občino veljala kar tri občinske proračune. Zato se župani na Koroškem in v nekaterih drugih občinah zavzemajo za dodaten vir financiranja in čim prejšnjo prekategorizacijo cest. Denar, ki je bil namenjen za gozdne ceste za vso leto, je že porabljen za zimsko službo. S KOMISIJO NAD PROBLEM Toda pozor: ko nekdo hoče neki problem preložiti, predlaga ustanovitev posebne komisije. Tako je na nedavnem posvetu o problematiki gozdnih cest v Rušah naredil tudi Ivan Obal, državni sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je županom predlagal, da oblikujejo delovno skupino in ta naj na probleme gozdnih cest in reorganizacijo sistema financiranja opozori ustrezna ministrstva. Pa kaj bi s komisijo, ko pa so vsi koroški župani že ničkolikokrat opozarjali na pomen teh cest in njihov skorajšnji razpad. Le prisluhniti bi jim bilo treba. Zdi pa se, da bo država počakala na popoln razpad teh cest in takrat ji ne bo treba več razmišljati o financiranju, prekategorizaciji in drugih, za visoko politiko pravih banalnosti, za ljudi na podeželju pa brez dvoma zadev živl-jenskega pomena. □ Miro Petek PA NE ŽE Piše: Edi Prošt Ali je mogoče, dit bi tudi po vseh že preživetih slabih izkušnjah bilo še vedno res, da gre Koroški slabše, kot pa bi ji laliko šlo, če bi se za skupen nastop na strateških interesih le uspeli dogovoriti? Da, zakaj pa ne, bi odgovorili ciniki, in enostavno - da, ker imamo v genih favšijo, bi odgovorili etnologi, ki se ukvarjajo še s čim drugim, ne samo materialnim narodovim blagom. Nedavna ugotovitev slovenjgraškega župana, češ da imajo po občinah zaenkrat dela dovolj že sami s seboj, seveda drži, če upoštevamo objektivno dejstvo, da so bile nove občine ustanovljene šele pred dobrim letom. Seveda pa tudi drži, da novih občin ni nihče prestavil v nov prostor, ki bi lahko bil Culukafhja, če ne bi vedeli, da gre še vedno zgolj in samo za Koroško. Torej isti prostor, kot za časa štetja pred občinami. Z istinti problemi, z istimi razlikanii in istinti skupnimi interesi. Ko so pred dnevi v Dravogradu dntžno ugotavljali predstavniki iz vseh občin, da so doslej v prograntilt Phare uspeli zgolj z malimi projekti, so ugotovili tudi, da velikih projektov (torej takšnih, ki bi bili vredni nekaj milijonov ekujev) na Koroškem ni. In ob še manjših občinah, kot smo jih imeli pred refontto lokalne samouprave, je tudi težko verjeti, da jih bomo kdaj imeli. Če seveda ne bomo ob posamičnih intere-silt občin ugotovili, da jih je mogoče hitreje in lažje uresničevati skupaj. Kot Koroška! Pravna tem sestanku v Dravogradu smo zvedeli med drugint tudi, dtt nam že pri odločanju o teh kandidaturah za vstop v Pharove programe krojijo usodo Gorenjci in Mariborčani. Da nismo dobili takoimenovanega “antena biroja”, ki povezujejo Phare s Slovenijo, zato, ker se nismo mogli dogovoriti, kdo bo nosilec oziroma, kje bo sedež biroja. Pharovi programi so v zadnjem času v dobršni meri usmerjeni v ekologijo. In če pomislimo, da imamo v celi Koroški eno samo čistilno napravo za komunalne odplake (v Črni) in torej povsem onesnaženi Mislinjo in Mežo, je seveda že neodogovorno, da se vodotokov ne lotimo celovito. Občine, ki si delijo posamezne dele Mislinje in Meže, bi navsezadnje lahko nastopile kot nosilke velikega projekta sanacije vodotokov, ki so del veleprojekta Donava - Sava - Mura. Phare je zraven, poleg soudeležbe v denarju daje predvsem znanje. Bomo zraven tudi mi? Ali pa se vsaj odločili, da se zrinemo h koritu? □ Aktualno HVALA BOGU: BIL JE ČAS SANACIJE IN NE LIKVIDACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE Sanacija Slovenskih železarn kajpak še ni končana. Vendar za obdobju od leta 1991, ko so bile železarne podržavljene in leta 1992, ko se je začela sanacija, pa do lanskega leta lahko rečemo: hvala bogu, bil je čas sanacije in ne likvidacije. To namreč potrjujejo tudi podatki o poslovanju sistema, ki kažejo, da je bila sanacija upravičena tako z ekonomskega kakor tudi sociološkega vidika. Mnogokrat v teh letih pa je kazalo - tudi v razpravah v parlamentu -, da bi nekateri radi podpisali kar takojšnjo likvidacijo slovenske črne metalurgije. SANACIJA ŠE NI KONČANA, ŠE VEDNO IZGUBE Da sanacija še ni končana, kažejo podatki lanskoletnega poslovanja, ko je sicer že bilo predvideno, da razen Metala Ravne in Štore ostale družbe ne bodo poslovale z izgubo. Ta cilj je sedaj prenešen na leto 1996. Po temeljiti sanaciji metalurškega dela pa so v sistemu Slovenskih železaren sedaj spoznali, da krepko škriplje tudi v predelavi, ki je v sanaciji doslej bila postavljena na stranski tir. Kljub težavam vzroki za opti-mizen nedvomno obstajajo in tudi vodstvo uprave koncerna SŽ, ki je na čelu z mag. Alojzem Vrečkom na tem mestu dobro leto, je optimistično. “Od leta 1991, ko so bile Slovenske železarne [podržavljene, je program sanacije doživel dve modifikaciji, projekt pa je vseskozi zasledoval cilj tehnične in tehnološke, kadrovske, tržne sanacije ter organizacijske spremembe. Slovenska vlada od nas tudi pričakuje, da 1xp v tem letu sanacija zaključena in bo nato nastopila faza privatizaci- je,” pravi mag. Alojz Vrečko, ki je napovedal, da slovenske železarne v tem letu ne bodo več potrebovale državne pomoči. Tudi vlada Republike Slovenije, ki je v začetku tega leta zahtevala od koncema Slovenske železarne kompleksno poročilo o izvajanju sanacijskega programa v vseh letih sanacije, oceno za lansko poslovno leto ter načrte za letošnje leto, je bila z opravljenim delom zadovoljna. Vodstvo koncerna Slovenske železaren je podatke o sanciji Slovenskih železarn nedavno predstavilo na Ravnah, v razgovoru s koroškimi novinarji pa je sodeloval tudi novi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, ki je povedal, da je sanacija Slovenskih železarn zahteven program, ki ga je mogoče uresničiti v obdobju nekaj let. Pri tem je omenil delež države v tem projektu: “Država Slovenija je sanacijo Slovenskih železarn finančno podprla z 180 milijoni mark, od tega je 140 milijonov DEM javnega dolga, okoli 40 milijonov DEM pa subvencij. Če k temu dodamo še državne garancije v višini 60 milijonov DEM, potem se paket državne pomoči ustavi pri vsoti 240 mili- jonov DEM. Slovenske železarne so v tem času uspele doseči bistveno višji cenovni razred, prišlo je do prestrukturiranja trga, od nekoč pretežno jugoslovanskega na zahtevne zahodne trge,” je povedal minister Dragonja. Sicer pa podatki za lansko leto kažejo, da v sistemu Slovenske železarne še niso uspeli poslovati brez izgub. Lani je bilo izgub za nekaj več kot 53 milijonov DEM, kar je sicer več, kot so načrtovali, vendar v primerjavi z letom, ko so bile železarne podržavljene (takrat je izguba znašala 220 milijonov DEM) bistveno manj. V letošnjem letu pa po besedah mag. Vrečka v celotnem sistemu SŽ že načrtujejo poslovanje z dobičkom (1,8 milijona DEM), izguba pa je predvidena le še v ravenskem Metalu in Verigi Lesce.V obdobju 1992-1995 je vrednost prodaje v sistemu SŽ realno porasla za tretjino, merjeno v markah pa za 40 odstotkov. V celotnem odbobju sanacije je naraščal izvoz in je v lanskem letu že predstavljal 60 odstotkov celotne prodaje. V tem letu bodo na tujem iztržili že več kot pol milijarde mark. Vodstvo SŽ ocenjuje, da so sedaj največji problemi na področju strojegradnje, kjer bodo v prihodnjih letih potrebna velika vlaganja. To bo zahteven projekt, saj v zadnjih osmih letih zaradi težav v metalurškem delu v strojegrandjo niso kaj prida vlagali in ta danes v primerjavi s konkurenco že zaostaja. LETOS NOVIH 850 PRESEŽKOV V zadnjih letih so bili veliki strukturni premiki. Proizvodnja in prodaja jekla je bila več ali manj na enaki ravni: prvo leto sanacije (1992) so v sistemu Slovenskih železarn proizvedli 398024 ton jekla in iztržili 469 milijonov mark. V lanskem letu so izdelali manj jekla, to je nekaj več kot 393 tisoč ton, za to jeklo pa iztržili več kot 655 milijonov mark. To gre na eni strani na račun višjih cen, v veliki meri pa tudi zaradi strukturnega premika v proizvodnem asortimanu v korist kvalitetnejših izdelkov višjega cenovnega razreda. V lanskem letu so v Slovenskih železarnah opravili nekaj organizacijskih sprememb: najzahtevnejši je bil gotovo pripojitev štorskega Jekla k družbi Metal Ravne in v te namene so tudi postavili novo vodstvo načelu z Vinkom Pogačnikom. Ta je 15. aprila Ravne tudi zapustil, saj je za novega direktorja Metala uprava imenovala Braneta Žerdonerja. Lani so združili STO Ravne in Stroje, imenovali skupno poslovodstvo v Jeklolivarni Ravne in muških Armaturah, v Nemčiji ustanovili novo družbo Kopo West, proizvodnjo vijakov iz Verige so prenesli v Plamen, zamenjali nekaj vodilnih ljudi. Število zaposlenih se je v tem času zmanjšalo za 37 odstotkov: ob letu podržavljenja je bilo v SŽ skorajda 13 500 delavcev, leta 1992 še 11.547, konec lanskega leta jih je bilo še 7692. V tem letu naj bi se zaposlenost dodatno znižala za okoli 850 ljudi. V Metalu Ravne bo delovne knjižice dobilo novih sto delavcev, največ presežkov bo v Lescah (okoli 300), med presežke pa bodo letos šteli tudi kakšnih 80 zaposlenih v družbi De profundis.Q (mp) 1991* 1992 1993 1994 1995 plan 96 Proizv odnja Jekla ton 374.874 398.024 361.323 411.138 393 869 409 030 Prodaja mio SIT 10.237 24 452 33 892 42 925 $4 185 63 506 000 DEM 515.718 469.194 495 339 540 817 655.508 747 129 Struktura prodaje Slovenija 57 57 51 45 40 33 (vV.) izvoz 43 43 49 55 60 67 Rezultati poslovanja • celotni dobiček mio DEM -220,1 -363,2 -129,1 -»4,4 -53.4 1.» % v kosni.d -40 -64 -25 -15 -8 0 - neto finančni strožki mio DEM 92,6 145,8 45,6 23.5 26,1 21,5 %v kosm.d 17 26 9 4 4 3 Zaposleni 31.12. 13 453 11.547 11.036 9312 8 548 7692 * - leto podržavljenj* Slovenskih Železarn Nekaj podatkov o poslovanje slovenskih železarn v obdobju 1991-1996 Intervju WS®®]® M®WQ [PB©l ter znani tako na trgih nekdanje Jugoslavije kakor tudi po Evropi. Posebej so znane rokavice, s katerimi smo pokrivali ameriški trg, pa Avstralijo, Novo Zelandijo in še bi lahko naštevali. Ko smo iskali glede zaščimega programa prostorske možnosti, je bila ena od njih tudi ta, da vzamemo v najem opuščene prostore nekdanjega Mikona. Stanje tukaj v Mislinji je bilo izredno slabo, opraviti smo morali veliko sanacijskih del, da je lahko proizvodnja sploh stekla. Videlo se je, da je bilo vse skupaj kar nekaj časa zapuščeno. Nekdanji Mikonovi prostori so ponovno oživeli.. usmerjenost našega centra pa je nekoliko drugačna. Izvoza je petindvajset do trideset odstotkov, vse ostalo gre na domače tržišče. Ob tem ostaja upanje, da bi s povečevanjem proizvodnje, še zlasti na mislinjski lokaciji nastalo še kakšno novo delovno mesto tudi za nekdanje delavke Mikona? Znano je, da je bilo delo skoraj vsem Mikonovim delavkam (proizvodnim in ne režijskim) ponujeno. Delale bi takrat predvsem na Preventu v Slovenj Gradcu. Po nekem krajšem ali daljšem obdobju, seveda pa ne daljšem od štirih metrov, bi se vrnile na lokacijo Mikona in tam nadaljevali s proizvodnjo. Za takšen predlog se je odločilo približno 30 delavk, ostale ne. Tako je sedaj tukaj zaposlenih nekaj nekdanjih delavk, druge se vozijo na delo od Slovenj Gradca do Velenja. Seveda gre predvsem za delavke z ustrezno izobrazbo in izkušnjami, tako da nam ni bilo potrebno iskati preučenih delavk. S številnimi štipendijami pa imamo zagotovljeno kontinuiteto kadra v prihodnje. Pričakujete morda letos dvig trenda proizvoétje vaših zaščitnih sredstev? Načrtujemo rast proizvodnje do desetih odstotkov, seveda pa večje povpraševanje pokrivamo tudi z našimi številnimi kooperanti. V Mislinji delajo za nas tudi nekatere bivše delavke Mikona. Do sedaj smo razvili 35 novih poklicnih in zaščitnih modelov, ki jih bomo prav v kratkem ponudili tržišču. Naš cilj in moto je predvsem nadaljevati tradicijo Preventa, vzporedno z njo pa razvijati vedno nove in nove rešitve ter programe. V svetu je namreč že kar precej časa znana delitev na poklicna in na zaščitna sredstva, pri nas pa se to uveljavlja šele v zadnjem času. Trend bo vsekakor šel v smer, da bo vse več poklicnih oblačil in manj tistih klasičnih. Danes namreč tudi manjši podjetniki hočejo in želijo, da so njihovi ljudje prepoznavni, da se na nek način ločijo od ostalih. Tako potem to oblačilo nima več lastnosti zaščite, temveč predvsem prepoznavnosti. In naš profitni center se tako prilagaja takšnemu in podobnemu povpraševanju- Ravno s to prilagodljivostjo upamo, da se bomo tudi v prihodnje lahko razvijali in ponujali tržišiu nove in nove programe. Z rastjo proizvodnje bodo rasla tudi nova delovna mesta, kar za mislinjsko občino veliko pomeni.Q Silvo Jaš ©IPgl&WOiiOtL® V rubriki Glosirana črna kronika smo v Prepihu, št. 4/95 v podnaslovu “Po delih” objavili tekst z inicialkami dravograjskega avtomehanika, gospoda Vojka Grilca. Ker je bila objava tega teksta po mnenju gospoda Grilca žaljiva in je sprožila nekatere negativne reakcije v kraju, se mu uredništvo Prepiha za nenamerno povzročene neprijetnosti opravičuje. Urednik 100 let bolnišnice v Sloveni Gradcu Jubileji Bolnišnica je rasla s pomočjo koroškega prebivalstva in gospodarstva Jubilej kronan s pridobitvijo novih prostorov in opreme za endoskopsko kirurgijo in urologijo. Imeti dobro lx>lnišnico v pokrajini je za današnje razmere nujnost in po drugi strani razkošje, ki pa si ga tukajšnje prebivalstvo zasluži. Okoliščine so povzročile v Sloveniji najbrž redko najdeno sožitje, ki daleč presega goli daj-dam odnos med prebivalci, gospodarstvom in bolnišnico v Slovenj Gradcu. Resno se je zalomilo samo enkrat ob načrtovanem referendumu leta 1992, ko je bolnišnica predlagala, da bi se s sredstvi iz samoprispevka obnovil kirurško ginekološki blok in dokončalo II. nadstropje v zgradbi otroškega oddelka za potrebe endoskopske kirurgije. Korošci se zaradi socialnih stisk in deloma zaradi slabih izkušenj s prejšnjimi referendumi za občinske potrelre niso pridružili željam bolnišnice. Koroško gospodarstvo pa je kljub izčrpanosti tudi v zadnjih letih bolnišnici stalo ob strani. Zgodovina se začenja v 15. stoletju. Leta 1419 je bil v Slovenj Gradcu ustanovljen meščanski špital za oskrbo obubožanih in revnih meščanov. O tem špitalu Častna pokroviteljica osrednje proslave ob 100. obletnici bolnišnice je bila Slejka Kučan danes ni več sledu. Trdnejši mejnik je leto 1896, ko se je zasilna okrajna bolnišnica naselila v štiri sobe poslopja št. 110 na posestvu Maierhof, s čemer so bila uresničena prizadevanja mestnih oblasti, da se v Slovenj Gradcu ustanovi javno bolnišnico. Leta 1911 je bolnišnica že imela interni in kirurgični oddelek. V letih 1896 -1911 jo je vodil dr Hans Harpf, ki so ga “menda zaradi njegovega nemškega porekla in nazora dokaj neljubeznivo odslovili.” Za njim je lx)lnišnico do leta 1936 vodil primarij dr. Vinko Železnikar, nato do leta 1941 dr. Lojze Simoniti, med vojno do leta 1945 pa primarij dr. Herbert Schwarz, ki je ob odhodu “po vseh pravilih izročil bolnišnico primariju dr. Lojzetu Simonitiju in primariju dr. Stanetu Strnadu, sam pa se z imetjem vred neovirano umaknil iz slovenskega Gradca v avstrijski Gradz.” Bolnišnico je od leta 1945 do 1957 znova vodil primarij dr. Lojze Simoniti, za njim pa do leta 1970 dr. Stane Strnad, ki so ga Korošci zelo spoštovali in ga v pogovorih še danes omenjajo tudi taki, ki ga niso nikoli poznali. Bolnišnične zmogljivosti po vojni niso več zadoščale potrebam prebivalstva, ki se je večalo z gospodarskim razcvetom. S prostovoljnim delom je bil zgrajen “paviljon" s 60 bolniškimi posteljami. Namenjene so bile za zdravljenje poškodb in tuberkuloze, ki je bila tedaj močno razširjena. V šestdesetih letih je bil zgrajen še danes največji objekt v okviru slovenjgraške bolnišnice kirurško ginekološki blok. V tem času je bila tikinjena bolnišnica v Črni in tako postane Slovenj Gradec v zadnjih tridesetih letih rojstni kraj večine Korošcev. Primarij dr. Drago Plešivčnik je prevzel vodstvo bolnišnice leta Jubileji SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC mmmmammm 100 let Bolnišnici državno odlikovanje Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je splošno bolnišnico Slovenj Gradec ob 100-letnici delovanja odlikoval za požrtvovalno delo pri zdravstveni oskrbi prebivalstva in za zasluge med agresijo na Slovenijo s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Državno odlikovanje je na osrednji slovesnosti 19. aprila v slovenjgraški športni hali izročil direktorju bolnišnice dr. Dragu Plešivčniku minister za zdravstvo dr. Uožidar Voljč. 1970. Vodi jo še danes. V njegovem času bolnišnica doživi največji razcvet, seveda ne na vseh področjih hkrati. Za kaj takega bi potrebovali bogatejšo družbo. Leta 1970 je bil zasnovan dolgoročni gradbeni razvoj bolnišnice, ki so ga izvajali v zadnjih petindvajsetih letih. Mislili so tudi na prihodnost, zato je prostora za dozidavo dovolj še za naslednjih sto let. Bolnišnica ima danes šest bolniških oddelkov: splošni kirurški s pododdelkom za travmatologijo, predstojnik dr. Janez Gorjanc, interni, predstojnik dr. Franc Verovnik, ginekološko porodniški, predstojnik dr. Franc Krištofelc, urološki, predstojnik dr. Nado Vodopija, otroški, predstojnik dr. Milan Špegel in oddelek za anestezijo, predstojnica dr. Viktorija Rus Vaupot; deset je oddelkov za skupne medicinske potrebe, (center za dializo, fizioterapija, laboratorij za klinično kemijo, lekarna, pato-morfologija, radiologija in ultrazvok, oddelek za transfuziologijo, enota za nuklearno medicino, mikrobiologija in sterilizacija), 17 specialističnih ambulant. Zaposlenih je 669, od tega 66 zdravnikov, 68 medicinskih sester, 196 medicinskih sester itn. Če si je danes težko predstavljati, da so se morali bolniki z vlakom ali kako drugače še v začetku petdesetih let voziti v Ljubljano samo zato, da so jim tam posneli EKG, ker v slovenjgraški bolnišnici ustreznega aparata še niso imeli, (prvega so dobili leta 1954), je mogoče toliko bolj ceniti današnjo opremljenost in številne specialiste v tej bolnišnici. Na kirurgiji danes uspešno opravljajo različne operativne posege, na internem oddelku od leta 1963 deluje šok soba, leta 1971 so pričeli z dializami, leta 1984 so ustanovili diabetični dispanzer, leta 1977 so začeli vstavljati začasne spodbujevalce srca in že leto kasneje trajne skupaj s kirurgi. Na ginekološko porodniškem oddelku so z razvojem po letu I960 dosegli evropsko raven. Prvi v Sloveniji so se odločili, da dojenček ostaja ves dan z materjo, leta 1970 so ustanovili center za nedonošenčke, leta 1993 so odprli ambulanto za bolezni dojke. Specialisti na urologiji so ime slovenjgraške bolnišnice zanesli daleč čez slovenske meje. Dr. Pirkmajer je bil začetnik moderne endoskopske operativne tehnike ne le v Sloveniji, temveč v tedanji Jugoslaviji. Leta 1990 se je pričelo obdobje laparoskopske kirurgije, ki je za prvim tovrstnim posegom v svetu zaostajalo le tri leta. Podobno so se razvijali tudi drugi oddelki in enote. Na predvečer slovesnosti (19. april), katere pokroviteljica je bila Štefka Kučan, so odprli oddelek za endoskopsko kirurgijo in urologijo v II. nadstropju bloka otroškega oddelka. Naložba v opremo in prostore, ki obsegajo 1260 kvadratnih metrov, je stala 333 milijonov tolarjev. Bolnišnica je iz svojega amortizacijskega sklada prispevala večino, 86 milijon tolarjev za opremo je dala država, koroško gospodarstvo pa je prispevalo okoli 63 milijonov tolarjev. S to pridobitvijo se endoskopski kirurgiji in urologiji v slovenjgraški bolnišnici odpirajo vrata k izvajanju zdravstvene dejavnosti na univerzitetni ravni.O Zlatka Strgar (Stvarni podatki so povzeti iz zbornika Pred 100 leti tu in danes). Bolnišnica je ob jubileju izdala reprezentativen zbornik Fred sto leti tu in danes bolnišnica v Slovenj Gradcu. Oblikoval ga je arhitekt Edi Koraca, fotografije sta prispevala dr. Saša Reiner in Zora Ilešič. Vodje oddelkov in enot v njem predstavljajo pomembne mejnike v zgodovini bolnišnice. Zbornik, izšel je v nakladi 1800 izvodov, se od podobnih jubilejnih razlikuje po tem, da prinaša stvarne podatke in da ob imenih zdravnikov in glavnih sester niso pozabili na osebje, ki v bolnišnici skrbi za upravne zadeve, čisto perilo, hrano in vzdrževanje. Minister Voljč je v imenu predsednika države Milana Kučana bolnišnici izročil srebrni častni znak Republike Slovenije. Visoko priznanje je prevzel prim. dr. Drago Plešivčnik. yóxgSN]© ODPADKOV Č\S"TA /AV JAVNO KOMUNALNO PODJETJE SLOVENJ GRADEC WQ@©K® (PSQgKkmJJS g/a [L[1£\©Q[M® Jože Lampret iz Šmartnega pri Slovenj Gradru je prejel najvišje priznanje avtomobilskega konrerna Volkswagen za izjemne uspehe pri prodaji avtomobilov znamke Seat. Slikovito Špansko mesto Granada je bilo sredi aprila prizorišče srečanja najbolj uspešnih prodajalcev avtomobilov iz skupine Volkswagen. Koncern jim je podelil priznanja GOLDEN DEALER 1995. Gre za priznanje za posebne uspehe pri prodaji in servisnih storitvah za avtomobile iz njihove skupine v svetovnem merilu. Med to svetovno elito se je po izjemnih prodajnih uspehih uvrstil tudi Jože Lampret iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Njegovo podjetje LEASING LAMPRET je namreč lani prodalo preko 400 vozil znamke SEAT, poleg tega pa še okrog 400 rabljenih avtomobilov, in to je dosežek, ki je Lampreta postavil v sam vrh slovenskih prodajalcev avtomobilov. “Nagrada mi pomeni veliko moralno priznanje za vse dosedaj vloženo delo v organiziranju prodaje vozil znamke Seat, pa tudi za delo v tem poslu nasploh. Hkrati je to motivacija za nadaljnja prizadevanj našega podjetja za doseganje Jože Lampret s kipcem "golden dealer 1995" še večjih prodajnih in servisnih učinkov,” je po vrnitvi iz Španije povedal gospod Lampret. Na vprašanje, kako torej naprej, pa nam je izdal naslednje smele načrte: “Leasing Lampret začenja z izgradnjo novega velikega avto salona ob slovenjgraški obvoznici. Poleg trgovine bomo na tej lokaciji nudili celotne servisne storitve, vključno s kleparskimi in ličarskimi deli ter z avtopralnico.” Nova pridobitev bo Lampretovim torej zagotovila nadaljnjo rast in kakovost storitev, ob že doslej uveljavljenem programu. Leasing Lampret namreč prodaja celoten Seatov proizvodni program, tole- do, cordobo in ibizo. Sedanja novost pri prodaji je INČA, tovorni furgon, v juniju pa pričakujejo hit Seatovega programa 1996 -ALAMBRA in športne izvedbe Cordobe s tremi vrati. Več kot dovolj novosti torej za avtomobilske sladokusce! Podjetje nudi ugodne Porsche kredite do pet let, z 10% soudeležbo in ugodne Porsche leasing, prav tako do pet let. “Vozila iz naše hiše vozi že kar nekaj znanih Slovencev, kot na primer pevca Brendi in Korado, novinar Jože Jerman, direktor Rossignolla za Slovenijo in drugi, “ ponosno poudari gospod Lampret. Na letošnjem sejmu Prezente lx) podjetje Leasing Lampret sodelovalo kot sponzor in bodo izžrebanemu obiskovalcu podarili vozilo iz programa Seat - ibizo. Vabijo vas, da jih obiščete tudi na razstavnem prostoru, kjer boste lahko neposredno preizkusili kakovost vseh tipov vozil Seata.Q -vik KltlTO® OKI V nekaj prvih lepših pomladanskih dnevih so na Gortini uredili prepotrebno odvodnjavanje in s tem rešili dolga leta trajajo« problem za ljudi v naselju oziroma na vasi. Konec poplav in tudi odplak skozi vas Gortina je nedvomno eden od krajev, ki se je zadnja desetletja najhitreje širila. Sočasno so nastajali tudi vzporedni najnujnejši komunalni objekti, kazale pa set se tudi slabosti, ki jih napredek pač nosi s seboj. Vzporedno je kraj dobival tudi daige potrebne objekte, saj so v kraju kar štiri gostilne, dve trgovini, imajo kar lep športni prostor - igrišče ob Dobravi, niso pa odveč tudi nekaj let stara razmišljanja o vrtcu v vasi. Trd problem pa so bila in so še druga komunalna vprašanja. Gre predvsem za temeljit in smotrn pristop za ureditev kanalizacije, da ne bi kasneje trgali težko pridobljenih cest, asfaltov in podobno. To pa je že del problemov, s katerimi se ubadajo svetnik iz Gortine v okviru občine Muta. Eden od problemov je bil tudi odvodnjavanje - kanalizacija v središču vasi. In vsaj to nadlego, ki je ob deževju zalivala vas, so letos dokončno uredili, tako kot je treba. Seveda je razrešen šele prvi del. Zdaj bo treba rešiti še celoten problem kanalizacije kraja, v kar se bo moralo vključiti tudi Cestno podjetje Maribor. k. valil NISSAN $ SUZUKI ..... MG d.o.o. Koroška 18, 2366 MUTA tei.: 0602 61 760 61 804 fax: 0602 61 760 Mednarodna avtomobilska korporacija NISSAN, ki slovi po proizvodnji; zelo kvalitetnih avtomobilov, je v lanskem letu predstavila svoj nov avtomobilski izdelek NISSAN ALMERO To vozilo se izdeluje s tremi vrati, v limuzinski obliki in petimi Vrati. Vse tri različice imajo vgrajena dva tipa 16 ventilskih motorjev, in to 1400 ccm z močjo 64 KW in 1600 ccm z močjo 73 KW. Oprema vozil je lahko v LX, GX in SIX paketu, ki zajema vso razpoložljivo znano opremo: ABS, klimatska naprava, el.pomik stekel, centralno zaklepanje, 2 x air back, vgrajen imobilizator, bočne zaščite v vratih, vgrajenimi 4 zvočniki in anteno ter mnogo drugih praktičnih dodatkov. Posebno se lahko ALMERA pohvali z veidrogovno zadnjo premo, kar omogoča zelo stabilno vožnjo tudi v zelo ostrih ovinkih. Almera je večnamenski avtomobil, namenjen tako posameznikom, družinam," mladim in ljudem zrelejših let, saj je njena oblikovalnost bolj klasična kot extremna. V kolikor se boste odločili za ALMERO, boste deležni naslednjih prednosti: izredno udobna in varna vožnja izredno mala potrošnja goriva, redko servisiranje - na vsakih 10-15000 km. Pooblaščeni servis je na Muti. «b extremna vzdržljivost avtomobila ter nizki stroški vzdrževanja. Cene vozil niso pretirano visoke, kar vam ponazarja nekaf cen za posamezne modele: ALMERA 1,4 3 VRATA LX.... 24 800 DEM ALMERA 1,4 4 VRATA LX..... 25 500 DEM ALMERA 1,4 3V GX.— 26 670 DEM ALMERA 1,4 4V 27 220 DEM Dobavilel| MG Muta. ki je sočasno pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila NISSAN in SUZUKI za Koroško, vam lahko dobavi vse modele ALMER, in to na zelo ugodne kredite ter leasing z odplačilom do 5 let. Pri njih je možno novo ALMERO nabavili po načinu STARO za NOVO. V kolikor si želite ogledati vozila iz programa NISSAN in SUZUKI, se oglasite v njihovem avto salonu na MUTI. Vse voznike vozil NISSAN in SUZUKI, ki še niste koristili njihovih servisnih storitev, pa vabijo v njihov vrhunsko opremljeni servis. Informacije o nakupu vozil dobite na telefonu 61-780, na servis pa se prijavite na telefonu 61-000. Na gospodarskem področju si občina Radlje še vedno prizadeva za to, da življenje v tovarni OKUS ne bi popolnoma zamrlo, saj bi le - to pomenilo popolno ustavitev proizvodnje v Radljah. Najboljša rešitev tega podjetja bi bil v odkup, žal pa vsaj zaenkrat v občini in izven nje ni moč najti ustreznega kupca te tovarne, saj je tu posredi poleg sredstev za odkup tudi denar, ki ga bi morebitni kupec potreboval za nabavo materialov. Najpomembnejše pri vsem tem je pridobitev poslovnih partnerjev, za katerega bi lahko opravljal, proizvodnjo, saj je blagovna znamka Okus po vsemogočih razprodajah Okusovih izdelkov v zadnjem času izgubila na svoji veljavi, glede na to, da so ob razprodaji vredni le okoli 40 odstotkov realne cene izdelkov. Od pridobitve partnerjev in ponovne uveljavitve blagovne znamke pa bo odvisno tudi število zaposlenih v tej tovarni, ki pa vsekakor ne bo doseglo številke, s katero je Okus neslavno končal v stečaju. Kljub temu se po besedah stečajnega upravitelja Rudija Krebla senat trenutno ukvarja z ratifikacijo ene izmed dveh ponudb o najemu tovarniških prostorov do prvega avgusta, oziroma o kratkoročnem najemu dela podjetja, ni pa izključen tudi nadaljni najem, kar pa bo odvisno od poteka stečajnega postopka. Skoraj gotovo pa je, da bo prostore Okusa v najem vzelo, oziroma dobilo zasebno podjetje RTS iz Radelj, ki naj bi poskrbelo z ustreznimi posli, da bi vsaj za to krajše obdobje delo dobilo od 60 do 70 iskalcev zaposlitve. Kot vse kaže, pa je vsaj zaenkrat ta številka bolj ali manj v zraku, saj je trenutno v tekstilu takoimenovana mrtva sezona.□ K.T. V občini Radlje so se letos v Skladu za razvoj malega gospodarstva odločili, da bodo opravili nekatere spremembe v zvezi s kreditiranjem podjetij in samostojnih podjetnikov. Sklad sredstev bodo v primerjavi za lanskim letom povečali tako, da IxxJo 6 milijonov tolarjev kot depozit za dolro petih let vezali pri A banki ter na ta način v sklad pridobili okoli 25 milijonov tolarjev, iz katerega bodo lahko črpali sredstva posojilojemalci, ki se jih je do sedaj nabralo že 17. Med spremembami v kreditiranju, za katerega bodo kandidati potrebovali poslovni načrt in poroka ali pa bodo kredit zavarovali pri zavarovalnici, pa je tudi ta, da bodo krediti v tem letu višji, saj bo moč kandidirati za pet oziroma osem tisoč nemških mark, višja pa bo tudi obrestna mera, ki bo znašala 7.8 odstotka na leto, prvih šest mesecev pa bo obrestna mera subvencionirana. V tem kontekstu kreditiranja bo banka prevzela vso operativo, tako da bosta občina oziroma Sklad za razvoj malega gospodarstva razbremenjen tega dela. Kredite so na olrčini Radlje že razpisali.□ T.K. ©SMO© IPBIIIM>IX(M@ OSO IP@[ÌSI<& namenjen gasilcem. Prireditev pa bo posvečena 15 letnici PGD Kapla. Prvi septemlter, zadnji dan prireditev, bo namenjen predvsem zabavi in veselemu razpoloženju ob 940 letnici Kaple. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja s tekmovanj, ki se Ixxlo odvijala v teh dneh na Kapli. Poleg tega bodo podeljena priznanja v okviru tekmovanja za najlepše urejeno okolico doma na tem območju. Na ta razpis se je moč prijaviti še do konca meseca -maja. V dneh kulture, športa in zabave bo predstavljena tudi zbirka pesmi kaplana s Kaple, g. Aleksandra Rauterja. Poleg tega bodo na teh prireditvah predstavili tudi izjemno lepo in skrbno pripravljen turistični vodnik po Kapli, ki so ga izdelali na tamkajšnji osnovni šoli. Tiha želja organizatorjev in vaške skupnosti Kapla pa je, da bi te prireditve postale tradicio-nalne.Q Tomaž Karal sama VLOŽITE CERTIFIKAT IN DOBITE NAGRADO: PARNI LIKALNIK ALI RADIOKASETOFON. MOŽNOST KREDITA. TEL.: 0602/221-106, 062/631-164, po 16. uri. Meškova 21 / 2380 Slovenj Gradec tel.: 10602) 41-245, 41-818/fax: (0602) 42-600 partnersko podjetje □ proizvodnja montažnih podplatov □ proizvodnja fermoplastičnih granulatov □ posredovanje v zunanji trgovini CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631 KtVA OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 62390 Slovenj Grade«, Pod gradom 4 Telefon (0602) 42; telefax 42 153 NAJNIZJE MOŽNE CENE OBLAZINJENEGA POHIŠTVA IN LGOONI PRODAJNI POGOJI □ 20% popust pri nakupu sedežnih garnitur □ 25% popust pri nakupu ležišč □ 30% popust pri nakupu vzmetnic INFORMACIJE: Slovenj Grade«, Pod Gradom 4, » 0602 44 185,42 051 Novo mesto, Košenice 65a, o 068 321 674 Divat'a, Lokev 18%, « 067 67 615 Ljubljana, Tbilisijsko c. 83,061 123 38 45 TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC AVTOSERVIS « AVTOMEHANIKA ITTCFD • AVTOKLEPARSTVO 1 lOlLiV • AVTOLIČARSTVO 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86, TEL.+ FAX 062/510-625 PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL ® HYunom [0 HONDA PRODAJA REZERVNIH DELOV 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86 TEL.+FAX 062/510-625,513-808 |rHGOVSK^ODJETJÌ\ SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 ISKRENE ČESTITKE IN NJABOLJŠE ŽELJE OB 27. APRILU IN 1. MAJU VSEM OBČANOM KOROŠKE KRAJINE. DELAVCI TP ŽILA SLOVENJ GRADEC ŽILA DANES - ZA VAS SOLISI JUTRI emona obala koper d.d od aprila do konca junija NAGRADNA IGRA BREZCARINSKE PRODAJALNE LIBELIČE - RADELJ - VIČ Več kuponov boste zbrali, lepše darilo boste dobili! Za vsakih 35 DEM nakupa boste prejeli kupon. fez.' p. NAGRAJUJEMO ZVESTOBO ______ DALMATINKA SEVERINA V soboto, 20 aprila so zopet prišli na svoj račun oboževalci mini krilc in dobre dance glasbe. Diskoteko Jolly je ponovno obiskala prikupna hrvaška pevka Severina. Prisotni so nestrpno pričakali njen prihod na oder in ji zapeli “Happy birthday”, saj je praznovala svojo 24 pomlad. Posebej za Prepih je odgovorila na nekaj vprašanj. Severina je bila tokrat v Jolliju že drugič. Vesela je bila, ker imamo tako dobro občinstvo. Ob nastopu se je pokazalo, da se ji je njen zadnji nastop vtisnil v spomin, saj se je še vedno dobro spominjala d.j. Žikija, ki je z njeno pomočjo naredil dvojni “show”. Severina šteje že 24 pomladi. Ob rojstvu so ji dali malce nenavadno ime, ki ji je prav prišlo tudi, ko se je pričela ukvarjati z glasbo. Pravi, da svojega imena ne bi nikoli zatajila, pa tudi, če bi bila Marica ali Perica. Z glasbo se je začela ukvarjati že pri 10 letih in se s pomočjo svoje sestre vključila v neko splitsko društvo. Pri 14 letih je sodelovala tudi v musicalu v Splitu. Zelo obožuje Dalmacijo in svoje mesto. Pri 16 letih je posnela svojo prvo “demo” kaseto. Pred štirimi leti se je preselila v Zagreb, kjer je s pomočjo Zrinka Tutiča dokončno odkrila svoj talent. Do zdaj je posnela že tri kasete; Severina, Dalmatinka in Trava zelena. V septembru namerava posneti novo kaseto, ki naj bi izšla do konca jeseni. Severina ima najraje morsko hrano in jagnjetino. Sladkarijam in hitri hrani se odpove- duje, ker pravi, da škodijo organizmu. Po horoskopu je bik in pravi, da ima res pravo bikovo karakteristiko - malo je trmasta, včasih vzkipljiva, vendar pripravljena doseči Za Prepih pa sporoča: “Želim vam vse najlepše, ostalo pa bo prišlo samo po sebi in naj vam bodo srečne zvezde naklonjene.” □ Nataša Hutinski Foto: Nina Kresnik svoje sanje in cilje. Veliko stikov ima s svojo družino in o lastni razmišlja samo, če bi bil njen partner Bruce Willis. Z njim bi imela tudi pet otrok (zagotovitev, da bi bili v vsakem primeru preskrbljeni). Rada gleda dobre filme in se pogovarja po telefonu, od športov pa ima najraje košarko in tenis. Po TV redno spremlja tekme NBA lige, kjer igrata Kukoč in Rada, ne izpusti pa tudi nobenega teniškega turnirja na katerem igra Goran Ivaniševič. Severina je po dveh urah petja odpotovala nazaj proti Zagrebu in verjetno končno v miru lahko začela praznovati svoj 24 rojstni dan. Lena in Matic Pavlinič se vsem, ki ste nama pomagali, da sva se lahko udeležila teden dni trajajočega mednarodnega plesnega festivala v Angliji, v Blackpoolu, in nama ob najinem uspehu izrekli čestitke, iskreno zahvaljujeva. Predvsem se zahvaljujeva: g. Maksu Večku - županu Občine Pavne-Prevalje, ga. Katici Karada - ravnateljici v 05 Koroški jeklarji, g. Stanku Pušniku - direktorju podjetja Gorenje UK Ltd, Zavarovalnici Maribor in podjetjem SGP Kograd, Koratur d.o.o., Energetika d.o.o., Biro za varnost pri delu, Hitex d.o.o., Jami d.o.o., Interdiskont d.o.o. ter g. Mihaelu Škufci, ga. Mini Pogorelčnik in g. v Sevalu Gračiču. Družabna kronika MIŠICA IN REPORTER Andreja Petrovič, dvakratna miss KoroSke, je že lep čas razpeta med Slovenj Gradcem (radio), Velenjem (VTV) in Ljubljano (Študij). Pa vendar je našla nekaj trenutkov tudi za delitev komplimentov kmetijskemu strokovnjaku Koroškega radia in rednemu sodelavcu Prepiha Frančeku Juraču, za kar se ji je naš priljubljeni novinar na dostojen način zahvalil. *******H:****H:**H:***H:***!|s*::<*H:S:H:******sl:H:****5|:**H:* Javne službe na Koroškem uživajo med ljudmi vse manj ugleda, čeprav zaposlujejo vse več uglednih. Problem rešiš, če se ga rešiš - rešiš pa se ga, če ga rešiš. Družba De profundis na Ravnah počasi razpada: kadaver pa vse bolj zaudarja. Dokler nikogar ne moreš držati za besedo, tudi besede nihče ne drži. Korošci smo menda glede prehrane zelo konzervativni. Mogoče res, saj nekateri jedo v glavnem le konzervirano hrano. Strah je znotraj prazen, zunaj pa ga nič ni: revščina je točno to. Velikokrat beremo, da so iskre zanetile požar: podjetja pogorijo eno za drugim, med ljudmi pa ni nobenih iskric. Ničesar nimamo, pa še to si moramo deliti z državo. POSLANEC, SVETNIK IN SLIKAR Slovenjgraški poslanec PETER PETROVIČ je sprožil pobudo za sprejem novega hišnega reda v parlamentarni dvorani, kjer ga motijo televizijske snemalne naprave in njihov hrup. V slovenjgraškem mestnem svetu kot svetnik takšne pobude še ni sprožil, ker zaradi pogoste odsotnosti tega še ni utegnil. Sicer pa je lokalna 'IV tudi manj hrupna. Po drugi strani pa je Peter vendarle medijski človek, ki se rad pojavi v javnosti tudi na drug način: od 12. do 24. aprila se s svojimi slikami predstavlja v galeriji Mladinske knjige v Slovenj Gradcu. Pri takšnih zadevah pa je televizija še kako dobrodošla! KJE JE NEKDANJI ŠEF UNZ? Vprašujete, kam je poniknil nekdanji šef UNZ Slovenj Gradec Slavko Kocmut? Poleg tega, da skrbi za “zdrav duh v zdravem telesu”, je priložnostno tudi osebni šofer slovenjgraškega slikarja Jožeta Tisnikarja. Slavko ga namreč varno in dokaj pravočasno pripelje domov in pozna prijaznost Tisnikarjeve žene Mice. Okusil pa je že tudi, do kod seže njena potrpežljivost, a tega ne izigrava. TAKTIČNA POTEZA? Seje sveta mestne občine Slovenj Gradec so bile doslej sklicane ob 17. uri, aprilska pa je sklicana za uro prej, ob 18. uri. Najbrž sklicatelj računa na krajši čas “sejanja” -glede na to, da je doslej najpogostejši govornik in razpravljalec, svetnik Jože Fras, prevzel funkcijo direktorja Uprave za urejanje prostora in varstvo okolja. Nekateri pa temu pravijo tudi “taktična poteza”. in prepihane čveke 'Mmmi m i)mmm ___________Ma________________ Rado Krpač dravograjski župan, je oni dan dejal, da njihov občinski svet Se najbolj spominja na debatni klub. Čakamo na debato na naslednji seji občinskega sveta. NASMEJANA Takole sta se nasmejala župana iz čeSkega mesta Česky Kmmlov Jan Voundrouš iz mestne občine Slovenj Gradec Janez Komljanec ob dveh izjavah. Svetnik Feliks Knez Nm jjf je na eni izmed sej dejal, da je mesto Slovenj Gradec premajhno mesto za tako sposobnega in Široko razgledanega župana (in morda bo občino razširil do Česky Kntmlova). Drugo izjavo pa je dal znani Slovenjgradčan OKI, češ da mu je župan Krumlova podoben, sploh če ima na glavi baretko. Oki in Jan sta že navezala stike. EDLVAJS SIRI SVOJ VPLIV BALKANSKE PLAČE, FRANCOSKA KUHINJA Čer bo podjetje Eurest, ki je sicer francoskega porekla, resnično prevzelo družbeno prehrano Železarni Ravne, potem se železarjem obetajo balkanske mezde in francoska prehrana. FENOMEN DE PROFUNDIS De profundis bi resnično bil svetovni fenomen, če bi v danih pogojih preživel: država jim je prodala zlato kuro v Portorožu, v najem daje jedilnice in ponuja Ivarčko ter Ošven. De pro-fundisu ostaja le 80 delavcev. De profundis je fenomen tudi zaradi tega, ker je lani posloval pozitivno, vendar ga čaka likvidacija. Najlxtlj znan gostinec v Mežiški dolini Jože Krevh-Edlvajs širi svoj socialdemokratski vpliv (dasiravno pravno-formalno še ni član te stranke) tudi v občinski svet Prevalje-Ravne. Nova svetnica v tem občinskem svetu je postala njegova sestra Darinka, ki je sicer bila izvoljena na listi Zelenih. Če je količkaj po bratu, bo kmalu presedlala k Janševi stranki. Tako Krevh nima svojega človeka samo še v občinskem svetu Črne. kmeum m mmm Za obnovo Hude luknje je menda zaslužna glavna tajnica SKD Hilda Tovšak. Rada bi namreč hitro in varno potovala od Mislinje do Ljubljane in nazaj. POIŠČITE SE V PREPIHU Ni se še pripetilo, da se naši bralci, katerih sliko smo objavili ||Ìf / v tej rubriki, ne bi našli v Prepihu, kar dokazuje, da Prepih . | prav zares ne zgreši nikogar. Tudi tokrat čaka gospoda na IH * , fotografiji lepa nagrada, če se bo oglasil v našem uredništvu V '"V WÉL < v ' I in povedal, kje je bila fotografija posneta. Nagrado podeljuje prodajalna Kmetijske zadruge LEDINA v Mislinji, prodajalna, kije poleg kmetijskih potrebščin vedno dobro založena tudi z gradbenim in repromaterialom ter vas vabi, da se o tem še sami prepičate. •? ...v TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški Vrh d.o.o. Otiški Vrh 53 2373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602 85 234, fax: 85 279 Tekstilna industrija Otiški vrh T opiina noči Ko vam pomladni vetrič dvigne krilo, I ntimnost dneva pokažite svoje lepe noge ! O bcutek Sanj TIO - nogavice, spalni program, kopani phšč, brisače ^ JTOgaVlCŽUTll TTIO Pričakovanje bogate jeseni. ŽIVLJENJSKI KROG Rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav Mnogi se /a rentno zavarovanje odločijo takrat, ko sredi poti pogledajo naprej. Kaj še skriva življenje? Kakšne radosti me še čakajo? Si jih bom znal vzeti? Si jih bom lahko privoščil? Z rentnim zavarovanjem Zavarovalnice Triglav so odgovori na ta vprašanja jasni. Rentno zavarovanje vam daje premišljeno možnost, da povečate svojo pokojnino in zato brezskrbneje pričakujete prihodnje dni. Dni prijaznega počitka, sproščenega veselja, zanimivih stvari, za katere danes nimate časa. Pričakovanje jeseni. Zakaj ne bi bilo to pričakovanje bogate jeseni? POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 2380 Slovenj Gradec Vorančev trg 2 Tel.: 0602 41 842 Fax: 0602 41 840 Predstavništvo RAVNE NA KOROŠKEM 2390 Ravne na Koroškem Trg svobode 12 Tel.: 0602 23 758 sklepanje zavarovanj, Fax: 0602 23 796 Predstavništvo RADLJE OB DRAVI 2360 Ravdlje ob Dravi Mariborska 8 Tel.> 0602 73 024 sklepanje zavarovanj, Fax: 0602 73 026 Zastopniška pisarna ČRNA NA KOROŠKEM 2393 Črna na Koroškem Center 105 Zastopniška pisarna MEŽICA 2392 Mežica, Ob šumeu 9 [^[|g[ÌK©C£Q ©&[L®K] W ©@[LK1QÌK1Q©Q V Slovenjgraški bolnišnici je Simona Kamenik iz Srna rt n a pri Slovenj Gradcu odprla zasebni frizerski salon, v katerem bodo tako ženske kot moški lahko iskali frizerske usluge. Salon je sodobno opremljen, lastnica Simona pa zagotavlja, da bo strankam nudila hitre in kvalitetne usluge.O ma V občini Muta so se po preobrazbi lokalne samouprave resno lotili problema dokončanja investicije v kanalizacijo. Kot kaže, pa brez zapletov ne lx> šlo. Prvi problem, ki naj bi ga rešili v kratkem, je dokončanje tretje faze projekta kanalizacije. V to fazo, ki bo veljala okoli 22 milijonov tolarjev, bo vključen del Spodnje Mute ter naselje ob polju, Flisovo in Šolska ulica na Zgornji Muti. Z deli na tem področju naj bi pričeli že v letošnjem letu. problem je v čistilni napravi, za katero je bil drugi ali morda že tretji idejni projekt izdelan šele oktobra lani. Prvi projekt je pri revidiranju “padel v vodo". Morda tudi zaradi podcenjenosti, saj je bila njegova vrednost 30 milijonov, vrednost sedanjega, s strani Ministrstva za okolje in prostor potrjenega projekta, pa je kar 137 milijonov tolarjev. Olrčina Muta naj bi pri izvedbi čistilne naprave sodelovala v višini 50 - ih odstotkov sredstev. To po mnenju župana Ivana Draušbaherja ni sprejemljivo, saj je država od skupnega zneska 25 miljonov ATS takratni Krajevni skupnosti, sednji občini Muta, za izvedbo kanalizacije pustila le 16 milijonov ATS. Z devetimi milijoni je opravila regulacijo reke Bistrice, pri kateri je sodelovala tudi občina Muta, zato bo župan vztrajal pri tem, da čistilno napravo sanira država v celoti.Q T. Karat Cš ® Ki ® Gr* © S KQ Q a © g) a 1? ® K [a Kr) §1 Aprila je v Slovenj Gradcu potekal 7. kongres mladega forma Združene liste socialnih demokratov Odvijal se je v restavraciji PAGAT na Legnu, gostitelj je bil tudi Hotel Kompas, organizacijo pa so zaupali Uradu za turizem mestne občine Slovenj Gradec.O S. H. Delo članov Konjeniškega društva Slovenj Gradec je bilo v lanskem letu zelo uspešno. S pridobivanjem novih članov pa bo njihovo delo še aktivnejše. To so mladi člani pokazali že lani, saj so mnogi med njimi dosegali lepe tekmovalne rezultate pri jahanju in preskakovanju ovir. Eden takih je bil tudi Matjaž Krajnc (na sliki), ki je za svoje uspehe prejel priznanje. □ (fj) mmm Od 26. do 28. aprila bo na Koroškem potekalo mednarodno tekmovanje v orientacijskem teku pod skupnim naslovom "TRI DOLINE". V petek bo med 16.30 in 19.00 potekala tekma ZA VRŠE, s ciljem na smučišču v Mislinji. V soboto med 9-30 in 10.30 Ito potekala mestna tekma po ulicah Slovenj Gradca. Start in dlj bosta na športnem igrišču pri Prvi osnovni šoli, ki bo tudi tekmovalni center za celotno prireditev. Ob 14.30 se bo pričela tekma MUTA s ciljem pri Srednji šoli Muta. Trajala bo do 18. ure, V nedeljo se bo ob 9.30 začela še zadnja tekma, KOTLJE, katere Start in cilj bosta ob Ivarčkem jezeru. Prireditev bo zaključena z razglasitvijo rezultatov ob 14. uri na Ivarčkem jezeru. Tekmovanje organizirajo člani orientacijskih klubov Slovenj Gradec in Muta. Prijavljenih je preko 130 tekmovalk in tekmovalcev iz osmih držav (Avstrija, Češka. Francija, Hrvaška, Madžarska, Velika Britanija, Švica in Slovenija), ki se bodo pomerili v štirinajstih starostnih kategorijah. S tekmovanjem želijo med drugim predstaviti Koroško - promovirati turistične zanimivosti Treh dolin. Pripravljene imajo proge za začetnike in rekreativce, tako da lahko vsakdo najde sebi primerno progo. Pričakujejo pa tudi gledalce, da bodo vzpodbujali tiste, ki se bodo pomerili za najvišja mesta.□ U.P. Turistično društvo Slovenj Gradec in vrtnarstvo Jehart iz Šmartna sta organizirala predavanje o saditvi in vzgoji balkonskega in parkovnega cvetja. V veliki dvorani upravne enote Slovenj Gradec se je zbralo nad 100 poslušalcev, katerim je spregovoril priznan strokovnjak iz Kranja. Zanimanje je bilo veliko, saj so navzoči sprožili razna vprašanja, na katera je gost poučno odgovarjal.□ S. Hojnik G. Antolinc iz Kranja, vrtnjarski strokovnjak med predavanjem W®rijo skozi park, seveda pa si torno zavetje pred vročim soncem poiskali pod krošnjami mogočnih dreves ob Jezeru rdečega javorja, ali pa v senci krilatih oreškarjev, ki se nahajajo v bližini takoimenovanega partemega dela parka, kjer so pušpani lepo pastriženi v stroge formalne oblike, da zgleda kbveznih otrok. Dvorana, kjer so nastopajoči izvajali svoj program, je bila polna. Kaj to pomeni? Da še nismo pozabili na svojega bližnjega ali pa da nam je sosedova nesreča v poduk, da smo vsi iz mesa in krvi in tako vsi enako dovzetni za tragedije, ki nas lahko doletijo. Prebivalci Šmartna pri Slovenj Gradcu in okolice so se izkazali kot dobri, srčni ljudje, saj so prispevali svoj delež za to, “da bi bil košček sveta, na katerem živimo, boljši košček sveta”.□ AJDA P. Mula: Klad) © DmaOOjjomow s a m o aa ijpIliiDSoinj]© Minula zima je bila, kar se lice stroškov pluženja planinskih cest naravnost ubijajoča. Samo na območju Mute, skupno z odstranjevanjem velikega zemeljskega plazu v Bistriškem jarku, so za ta dela porabili nad devet milijonov tolarjev. Ta čas se borijo z odjugami in blatom na planinskih cestah, ki so jih vsaj deloma zavarovali z omejitvami trsnih pritiskov do Stirili ton. Okron 250 kubikov kamenja na cesti v Bistriškem jarku Bolj kritični opazovalci vendarle menijo, da so bila dela v danih okoliščinah dobro opravljena in ni bilo večjih zastojev, vsaj za zimsko opremljena vozila ne. Morda pa bi se kazalo za prihodnje zime natančneje dogovoriti za izdelavo večjega števila izogibališč. □ -kv Prevalje: §B!I(§£\y §® §[§ §®i@[L©[l Bilo je tako prijetno, prisrčno, tako neposredno, skoraj tako kot pred tistimi davnimi leti, ko so skupaj sedli prvič v šolske klopi. In mnogi se med njimi niso videli vse od takrat, kajti pota so jih zanesla na vse strani. Objemov in stiskov rok kar ni in ni hotelo biti konca in tudi to je sodilo k srečanju 62 Korošcev, nekdanjih sošolcev. Pobudnik srečanja je bil ADOLF ČEPELNIK s Prevalj, pri organizaciji pa so mu veliko pomagali še Alojz Velunšek, Berti Potočnik in Maks Paradiš. Do nežnega spola so imeli še posebej spoštovanje, saj je vsaka “nekdanja sošolka” dobila nageljček, prav sleherni pa zajeten spisek vseh obrazov iz šolskih klopi. Skoraj vsi so prišli in tako doživeta in nepozabna je bila ura spominov, ki jo je tako pristno in neposredno prikazal Brančumikov Maks. S svojimi monologi je na srečanju sodeloval tudi Mitja Šipek. Ko se je v zgodnjih jutranjih urah prijetna dmščina začela razhajati, (skupinski posnetek je nastal že kar na začetku), pa so si še obljubili: “Zagotovo se srečamo spet kmalu!” Tisto zadnje je bilo mišljeno, da spet čez 50 let, če jim lx> le zdravje naklonjeno. Mi smo jim ob prijetnih zvokih frajtoneric zakoncev Božank seveda tisto ničlo (xJšteli.Q SJ. Kozmetika Nasveti Piše: Anito PEČNIK S fiziološkimi Škornji, ki jih priporofojo vsi zdovniki speciolisti, je presomosožo pomembno nego, ki razreši in odpravi stanje kot posledico venoznega in limfnego zastoje v zgornjih in spodnjih udih, predvsem pri ženskah. Zoradi tesne povezonosti med limfnim zastojem in celolitom je osnovno potrebo ta, da ufinkuje-mo no limfni zastoj. Zdravilni efekti pri odpravljanju celulita so zagotovljeni. Zadnjo leta je izvedba novih škornjev in tehnika uporabe pri odpravljanju venskodimfnega napredovala. Predvsem je povdarek na najnovejših škornjih s pomofjo strokovnjakov medicine tokoimenovona MASS POINI - tehnika delovanja, ki se s svojimi specifičnimi posebnostmi razlikuje od vseh ostalih, do sedoj izdelanih sistemov in predstavlja revolucionarni napredek v raziskovanju tehnike presocirenož. ZNAČILNOSTI MASS POINT TEHNIKE DELOVANJA ŠKORNJEV - optimalni pritisk na venozni podplat - stopnjujoč pritisk s počasnim potovanjem navzgor - popoln oprijem celotnega uda, zahvaljujoč mehkim škornjem iz lateks gume - rahel pritisk navzven kot pri ročni masaži - močnejši pritisk samo pod napihnjenim sektorjem - kratek čas pritiska -intersticialno (medcelična) drenoža je popolna - samodejna deblokada glavnih limfnih ganglijev pri vseh programih APARAT MJLSSOPRESS je uvrščen v razred presocnaserjev oli preso - drenatorjev. Nojnovejše raziskave ob preizkušanju tego aparata oz. sistema na univerzi v Femori (Italija) so dokazale, da je presodrenaža nosilna in pohebna metoda, ki razreši oli izboljša venskofimfatične probleme. Metode so klinično preizkušene. Aporot je izdelan po normah ES (Evropske skupnosti) in EDA (ameriški normativi). Bistvo dobrego in zdravilnega delovanjo ni v delovanju strojo in izbiranju pritiska, temveč v fiziološko oblikovanem škornju iz gume (ne plastike), ki lahko venske in limfne zastoje učinkovito premakne iz predelo v višji koncentraciji na mesto, od bdet se bo z lahkoto resorbiral. Druga pomembnost je ta, da se sektorji škornja prilegajo drug v drugega po sistemu 'ribjih lusk", pri čemer noben obdelovan predel uda ali telesa ne ostane nepokrit, do ne omogoči povratka limfnego toka. Škornji so tudi klinično preizkušeni in zagotavljajo brezhibno delovanje venske cirkulacije. S presomasažo z aparatom MJLSSOPRESS vplivono na naslednje: - normaliziramo venski obtok in limfni tok - zmanjšamo zadržano vodo in limfo v tkivu - mobiliziramo maščobo - pripomoremo k oblikovanju telesa - vzpostavimo v normalno stanje sistem zaklopk - vplivamo na odpravljanje celulita -detoksiciramo organizem - utrjujemo efekte lipolize - pripravljamo tkiva na zdravila pri sklerotičnih obolenjih Vsab aplikacija traja od 20 - 30 minut in se vrši vsakih 48 ur. Običajno je redosled ciklusa 10 aplikacij, nato teden dni počitka, da ocenimo, ali je potreben še en ciklus. Po končani aplikaciji priporočamo kopel za 15 do 20 minut v raztopini MARG0T0N "ms" pri 25-30 0C. Izdelek izboljša ozmoski pojav in emolientnost v nivoju tkiv. Ce ni mogoče opraviti kopeli, priporočamo bio snuno ZA sudocijo in premazati telo s preparatom ANIL-CEI1 INTENSIVE C0MPLEKS 'ms'.G Energija _ [PKQ®® ©OTOKIH® ©Kl[i©®0©[i Piše: Jože Proper, dipl. oec., ing. 1- Ogljikov dioksid (C02) nastaja med sežiganjem večjih količin goriv. Čeprav je ogljikov dioksid na prvi pogled nenevaren, so posledice njegovega delovanja izven mej naravnega ravnotežja lahko katastrofalne. Vpliva namreč na spremembo ozračja, naredi okrog zemlje izolacijsko plast, zaradi česar zemlja ne odda v vesolje dovolj toplotne energije, ki jo sprejema s sončnim sevanjem in se zato segreva. Danes sodi segrevanje zemlje med najresnejše globalne probleme okolja. Posledice takoimenovane tople grede je lahko prekomerno taljenje polarnega ledu in naraščanje gladine morja. Zime lahko postanejo bolj mile, poletja bolj vroča. Širila se bo puščava, zmajnševala se 1» pridelava hrane, začelo bo primanjkovati vode. Ravnotežje v bilanci C02 držijo velike površine gozdov, ki za svojo radst potrebujejo C02. Na enoto energije največ C02 proizvede kurjenje s premogom in lesom, nato s kurilnim oljem in najmanj kurjenje s plinom : 88, 72, in 50 kg/gj, Igj = 278 kwh. Eno gospodinjstvo v v povprečju letno proizvede 9.5 tone CO2 pri kurjenju s premogom ali s drvmi in 5.4 tone pri kurjenju s plinom, kar je skoraj polovica vrednosti. 2. Žveplov dioksid (802) nastaja predvsem med sežiganjem premoga, v 6 x majaših količinah tudi med sežigom kurilnega olja . Žveplov dioksid smrdi in nas duši, še bolj pa je nevarna žveplena kislina, ki iz njega nastaja. Zaradi nje persiane dež kisel . Posledice kislih padavin lahko vidimo povsod: v uničenih gozdovih, v poškodbah na laku avtomobilov, kamnitih delih stavb... Z uporabo plina ali drv za ogrevanje se nastajanju S02 skoraj popolnoma izognemo: rjavi premog proizvede 2.51, kurilno olje 0.38, les 0.01 in zemeljski plin 0.0005 kg/gj 802. Rjavi premog proizvede za 5000 krat več S02 kot plin na energetsko enoto. 3. Dušikovi oksidi (NOx) nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv, ko se pri visokih temperaturah vežeta dušik in kisik iz ozračja. Nekateri dušikovi oksidi so zelo strupeni, predvsem pa povzročajo kisle padavine. Emisijski koeficienti za NOx so: za rjavi premog v višini 0.1, les 0.075, kurilno olje 0.06 in zemeljski plin 0.055 kg/gj, kar je približno 2 x manj kot rjavi premog. 4. Emisija pepela (lebdeči trdi delci v zraku) nastanejo pri kurjenju s premogom v višini 1.1, lesom 0.67 in v majnšem delu pri kurilnem olju 0.008 kg/gj. Povprečno gospodinjstvo letno prispeva 120 kg delcev v zraku pri kurjenju z rjavim premogom. 5. Ostanek pepela pri kurjenju z rjavim premogom je 9 9 kg/ gj in pri drvih 4 kg/gj. Povprečno gospodinjstvo letno proizvede 1100 kg pepela pri kurjenju s rjavim premogom in 430 kg pri kurjenju z lesom. 6. Zbirni podatki za Slovenijo v letu 1990: energetski objekti spuščajo v okolje okolju neprijazne snovi: -13 miljonov ton C02, -1,3 miljona ton deponiranega pepela, - 200 tisoč ton 802, - 50 tisoč ton NOx, - 30 tisoč ton trdili delcev,....! Še naš slogan: Zdravo okolje je naša pravica in dolžnost ! Kultura DUHOVI IZ LESA Tako so poimenovali razstavo, ki je bila postavljena v galeriji Hotela club Krnes v Črni. Otvoritev je privabila manj obiskovalcev (bila je na veliki jetna presenečenja. Obljuba, da bo vsak prvi petek v mesecu nova razstava, se že kaže kot nov kulturni utrip Čme. Vabilu na razstavo je organizator Domiselna postavitev razstave je delo Zdenke Šipek Foto: Tomo Jeseničnik več - toplina doma. Les raste, se suSi, poka, se krivinči,... Sekamo ga, žagamo, režemo, cepimo, oblamo, tešemo, gladimo, vrtamo, dolbemo ga, rezbarimo,... Rezbarimo in oblikujemo. Kdor čuti z njim, se mu izpod dleta zarisujemo in vedno bolj kažejo oblike, obrazi. Oči, nos, usta, brada, gube na čelu in okrog oči, vse izraža občutek, ki jih doživljamo včasih sami: začudenje, strah, togo resnobo, morda še kaj. Odvisno od tega, s kakšnimi očmi si to pogledal, usposabljanje in varstvo v Črni na Koroškem. Ob obisku v njej je bilo delovno; vsak član skupine oblikuje les do določene faze. Veliko različnega dela je potrebno opraviti, da nastane umetninica. Izpod Poldijevega dleta se pokaže končana oblika. Sam pravi, da to dela že nekaj let. Doma nima izdelkov. Imel je sicer nekaj lepega, pa je podaril prijateljici. Za rezbarjenje je navdušil tudi očeta in morda bosta nekoč skupaj rezbarila. Poldi Horvat v delavnici Foto: Tomo Jeseničnik petek), vendar je bilo vzdušje zelo prijetno. Kaže, da si galerija Pridobiva stalne obiskovalce, saj so bile vse tri razstave doslej pri- ©a@tìi?a@a V teh dneh se z obsežnim opusom svojih slikarskih del v grajskih sobanah slovensko-bistriškega gradu predstavljata dva mlada slikarja iz Mute, brata Janez in Branko Repnik Janez slika in opazuje ljudi in življenje okoli selre, sredi lepe domače krajine ali kjerkoli pr) Sloveniji, Branko pa tokrat z občutljivo umetniško roko in očmi gleda v svet živali. Konjem in zlasti pticam je posvetil dva svoja cikla, starejša dela pa so odraz človeških trenutkov življen-ja.O T.R.V. - Hotel club Krnes - obogatil s citatom iz knjige Slovenska mitologija in verovanje, kjer Damjan Ovsec o lesu pravi takole: “ Še danes trkamo na les. Ta prastara šega sega v čase, ko so ljudje častili drevesa, predvsem hrast, lipo, jablano, lesko, glog, vrbo, jesen in druga. Pravilno bi torej bilo, da bi se dotaknili samo teh dreves ali njihovega lesa. Sčasoma, ko je spomin na posebna, sveta drevesa začel bledeti ali je celo povsem zbledel, se je vraža razširila na trkanje po kakršnemkoli lesu. Vraža izvira iz časov, ko je imela vsaka hiša ali celo posameznik svoje sveto drevo, za katerega je verjel, da je z njim v zvezi. Menili so, da človek lahko umre, če posekaš prav njegovo “osebno” drevo. Zato so, kadar so šli sekat gozd, vedno žrtvovali drevesnemu duhu, ki naj bi bil naš zaščitnik in pomočnik.” In danes? Les nas spremlja od “zibelke do groba” (in naprej). Les je stol, na katerem počivaš, je postelja, na katero ležeš, je miza, za katero sedeš s prijatelji, je še kako si se sam dotaknil kosa lesa. In razstava DUHOVI IZ LESA je ponujala prav to; obrazi, izdolbeni v les, z izrazom tistega, kar si hotel in znal videti v njih. Večji, manjši, obarvani, osvetljeni ali zasenčeni od soja sveč, da so imeli še večjo izrazno moč, da so te potegnili vase. Komaj opazni so med obiskovalci na otvoritvi stali avtorji razstave: Renato Maček, Poldi Horvat in njihov mentor Dani Šipek. Skulpture iz različnega lesa - najboljši je lipov - so oblikovali v delavnici Centra za Renato je nekaj znanja prinesel s seboj od drugod, tukaj ga izpolnjuje. In še Dani Šipek, učitelj delovnega usposabljanja, je tisti, ki vodi dela, spretno zaposluje svoje gojence z deli, ki jih veselijo, dodaja svoje zamisli, išče motive, spodbuja in usmerja,... Izdelke smo že večkrat lahko videli na razstavah “v ožjem krogu” Centra pa tudi drugod, tokrat jih lahko vidimo v galeriji. DUHOVI IZ LESA so na ogled do konca aprila, ozr. do postavitve naslednje razstave, ki bo spet prvi petek v maju.O Marta Repanšek JOŽE SUM KREME h O t>0 Ašče WLYAjS fff»*<»ljša športnika do 15 let starosti, to pa sta alpska smučarja Aleš Gorza in Tina Maže. Poleg tega so na prireditvi v Kulturnem domu v Čmi, ki jo je Finale državnega prvenstva v odbojki za mladince Na finalnem turnirju za državno prvenstvo za mladince v odltojki, ki je bil na Ravnah, so zmagali mladi odlxrjkarji Salonita iz Kanala pred Fužinarjem in Šempetrom. V tekmi za naslov prvaka Slovenije so Ravenčani izgubili proti Kanalcem s 3T. Pod vodstvom trenerja Damjana Pogorevčnika so mladinci Fužinarja nastopili v naslednjem sestavu: David Slatinšek, Bogdan Kotnik, Janko Tone, Miha Verbič, Primož Dirntiš, Vasja Gros, Marko Štimnikar, Robi Krenker, Rok Sobočan, Goran Jelen ter Aleš in Peter Merkač. Po končanem turnirju so za najlx)ljšega igralca proglasili Bogdana Kotnika, najboljši napadalec je bil David Slatinšek, najlx)ljši prxlajalec pa igralec Salonita Nikola Vidič.O spretno povezoval Aleš Moličnik, podelili še priznanja za nekatere izjemne rezultate v preteklem letu. Prejeli so jih: alpski smučar Franc Plesec, ki je v letu 1995 dosegel absolutno zmago v svoji kategoriji v tekmovanju SKI Open, nogometaš Samo Vidovič, igralec Mag Korotana, ki je lani nastopal tudi za slovensko izbrano vrsto, alpinist Gregor Lačen, ki je opravil vrsto zahtevnih vzponov v Alpah, Dolomitih ter preplezal tudi mogočno steno El Capitana v ZDA in alpska smučarja Ožbi Ošlak in Dejan Kumer, ki sta se izkazala na tekmah za državno prvenstvo ter na FIS tekmah doma in v tujini. Številnim navzočim na prireditvi je spregovoril tudi župan olrčine Črna Franc Stakne, ki je poudaril, da vsi s ponosom spremljajo uspešne nastope svojih tekmovalcev in da Ixxlo tudi v prihodnje v olrčinskih strukturah vzpodbujali kakovosten razvoj svojih športnikov, lepi izpeljano prireditev so popestrili pevci noneta Čmjaaski p>bi ter članice ritmično gimnastične skupine iz čmjanske osnovne šole. □ -im §S>®»0[| Piše: Ivo Mlakar ČEPELNIK IZPOLML NORMO Plavalca ravenskega Fužinarja Matjaž Čepelnik in Primož Abraham sta nastopila na tridnevnem mitingu v Luksemburgu, kjer je tekmovalo preko dva tisoč p! avalcev in plavalk v petih starostnih kategorijah. Čepelnik je osvojil dve prvi mesti med mladinci, na 100 in 200 m prsno. Na krajši preizkušnji je s časom 1:07,48 izpolnil tudi normo za nastop v naši reprezentanci na evropskem mladinskem prvenstvu na Danskem. Uvrstil se je tudi v finale med osmerico najboljših, kjer je v absolutni kategoriji osvojil 3. mesto. Poleg Čepelnika je nonno za nastop v Kopcnhagenu na Danskem od slovenskih plavalcev izpolnil še Ljubljančan Emil Tahirovič v disciplini 100 m delfin. To pa ni uspelo drugemu ravenskemu plavalcu na tem mitingu. Primožu Abrahamu, ki se je moral zadovoljiti s tretjim mestom na 100 m delfin med mladinci. PET ZMfIG KOROŠKIH KARATEISTOV V finalu državnega prvenstva v karateju po verziji SHI, ki je bilo 14. aprila v Rušah, so izredno uspešno nastopili tudi karateisti iz Slovenj Gradca in Radelj. V disciplini KATA posamezno so dosegli naslednje uvrstitve: malčki: L Pavli Kac (SL Gradec) 2. Mitja Lukner, 3. Tomo Kozjak (oba Radlje), mlajši dečki C: 1. Dario Šipura (SL Gradec), 2. Jaka Paradiž (Radlje), mlajši dečki A: 2. Matic Tovšak (Sl. Gradec), starejši dečki B: L Tine Vugač 2. David Scmlak (oba Radlje), 3. Nil Gradišnik (SL Gradeč), starejši mladinci in člani: I. Žarko šport Vrhovnik (Radlje), člani A: 3. Samo Gros (SL Gradec). Ekipna uvrstitev - mlajši dečki: L Slovenj Gradec, starejši dečki in mladinci: 2. Slovenj Gradec, 4. Radlje. V disciplini BORBE je nastopil le Slovenjgradčan Samo Gros in osvojil 6. mesto. V reprezentanco Slovenije, ki bo še ta mesec nastopila v avstrijskem Braunau, se je uvrstil Slovenjgradčan Matic Tovšak, ki bo nastopil v mlajših kategorijah, medtem ko bo standardni član slovenske izbrane vrste Samo Gros. prav tako iz karate kluba Slovenj Gradec, nastopil konec aprila na močnem članskem turnirju na Portugalskem. TANJI KCJMPREJ POKAL V CELJU Na Velikonočnem niitingu v Celju se je od najmlajših Fužinarjevih plavalcev in plavalk predvsem izkazala Tanja Kumprej, ki si je med starejšimi deklicami priplavala 1. mesto v disciplini 1(X) m prsno, poleg tega pa je osvojila še dve drugi mesti na 100 m hrbtno in 200 m mešano. Kumprejcva je prejela tudi pokal za najboljši rezultat mitinga pri starejših deklicah. V kategoriji mlajših dečkov in deklic so dobro plavali Simon Stnnšek, Tina Vaici, Neža Ravšer in Aljaž Borko. TRIJE NASLOVI V SLOVENJ GRADEC Državnega prvenstva osnovnih in srednjih šol Slovenije v orientacijskem teku, ki je potekalo 13. aprila v Brežicah, so se kot predstavniki svojih šol udeležili tudi člani slovenjgraškega kluba. Izkazali so se z dobrimi uvrstitvami, saj je kar trem dvojicam pripadel naslov državnih prvakov. Med dekleti v skupini 7. in 8. razredov sta prvo mesto osvojili Lena Potočnik in Tadeja Štruc, čemi pa sta bili Zala Pogorelčnik in Andreja Hraševec (vse iz Druge OŠ Slovenj Gradec). Med fanti iz 7. in 8. razredov sta zmagala Slovenjgradčana Miha Zanoškar in Primož Pogorelčnik, med fanti iz 3. in 4. letnika srednjih šol pa sta si naslov pritekla Luka Kotnik in Marko Zanoškar, ki sta tekmovala za Gimnazijo Ravne. Tekmovanja seje udeležilo 40dvojic iz vse Slovenije. LAKOVŠEK DRŽAVNI PRVAK V JUDU Na petem državnem prvenstvu za člane in članice v judu v Slovenski Bisuici si je naslov prvaka Slovenije priboril tudi Slovenjgradčan Tomaž Lakovšek, ki je v kategoriji do 86 kg premagal v finalu domačina Ozmiča (Impol). V kategoriji članov do 60 kg je bronasto odličje osvojil Rajko Harter, medtem ko je bil Herman Klinc peti v svoji skupini. Med članicami je od judoistk slovenjgraškega kluba izkazala Zvonka Gaberšek, ki je v kategoriji do 66 kg osvojila naslov viceprvakinje. ODBOJKARICE PREVALJ ZNOVA V1. B LIGI Pred dobrim tednom je bilo končano tekmovanje v drugih in tretjih državnih odbojkarskih ligah. V moški 11. ligi sta si napredovanje v ligo 1. B zagotovila Granit Preskrba iz Slovenske Bistrice in Žužemberk, medtem ko bi iz 2. lige morali izpasti ekipi Mislinje in BCI Oscarda. Sprememba sistema tekmovanja pa je prinesla možnost obstanka zadnjima dvema ekipama, da si v kvalifikacijah skupaj z drugouvrščenima ekipama iz 3. lige priigrata ponovno nastop med dmgoli-gaši. V ženski II. ligi so prvo mesto osvojile odbojkarice Ptuja, kot drugouvrščena ekipa pa se v 1. B ligo vračajo tudi odbojkarice Prevalj, kar j e nedvomno lep uspeh tega kolektiva. Za napredovanje v višjo ligo so zaslužne tako igralke, kot njihov trener Tone Spanžel in prizadevni tehnični vodja ekipe Ivan Kristan. V vzhodni skupini tretje lige je prav zadnja tekma odločala o prvaku. Odbojkarji Vuzenice so uspeli zmagati v Domžalah s 3:0 proti direktnemu konkurentu in osvojili prvo mesto ter bodo v naslednji sezoni nastopali ined drugoligaši. To je še en lep uspeh koroške odbojke, katerega so dopolnile Še mežiške odbojkarice, ki so tudi osvojile naslov prvakinj v 3. ligi - vzhod in so se uvrstile v 2. ligo. Q Po dveh sezonah nastopanja v L B ligi se je ravenskim odbojkarjem izpolnila vroča želja nastopati med najboljšimi slovenskimi prvoligaši. V pravkar končani končnici državnega prvenstva so odbojkarji Fužinarja zbrali 14 točk in se skupaj z Minolto Bled, Krko iz Novega Mesta ter Izolo uvrstili v 1. A slovensko ligo, kjer bodo v prihodnji sezoni nastopale še ekipe Salonita iz Kanala, Maribora Marlesa, Olimpije iz Ljubljane in Pomurja iz Murske Sobote. “Skupaj smo uspeli” je pisalo na velikem transparentu v soboto, 20. aprila v dvorani OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah, na tekmi med Fužinarjem in Krko, ki so jo dobili Ravenčani s 3:1. Res je. Da so prizadevanja ravenskih odbojkarjev po uvrstitvi v višji rang tekmovanja obrodila sadove, so zaslužni prav vsi, tako v klubu, kot širše, izven njega. V prvi vrsti si čestitke zaslužijo igralci Slatinšek, Šuler, Kotnik, Legan, Zmagaj, Iglar, Kokot, Drevenšek, Verbič, Lačen in Spanžel kot njihov prizadevni trener Branko Golob. Prav tako neutrudni tehnični vodja ekipe Marjan Kokol, predsednik kluba dr. Darko Iglar ter seveda Robert Stopar in Matic Verbič ter še mnogi drugi, med njimi zlasti Športna zveza Ravne, pa razni sponzorji in donatorji in nenazadnje tudi zvesti navijači, ki so ekipo spremljali tako na tekmah doma kot v gosteh.□ Ghsirana črna kronika Nezaželjeni turisti Že nekajkrat sem v tej sem v tej svoji rubriki zapisal, da se v !(■ ' ' .-L? 'U* > ; ; >> v. £ >■♦. v a. * • *<'., v- fetiš*, ff at'; mtMMmm IÉJÀÌP POROČAMO TTOI0 DOGODKIH V VAŠEM KRAJU * ŠIM« « ! »-«■“m r£,V“3 '"-t; S&Tsstó esisb ?«fste statója Časnik VEČER lahko naročite po telefonu: 062 224-221, interna 321. ČZP VEČER, Svetozarevska 14, Maribor. Grad leži pod hribom v gozdičku, obkroža pa ga park s stoletnimi drevesi. Takrat, ko je dinastija Thum Se živela v Avstriji, je bilo seveda vse drugače. Grof Duklas Thurn je bil pomembna osebnost na dunajskem cesarskem dvoru in je imel titl “njegova exce-lenca”. Grofu smo rekli “Njegova excelenca”, grofici pa: “Njena excelenca” in vsi smo ji poljubljali roko. Bili so štirje otroci. Ko sem jih jaz spoznala, so bili že odrasli. Najstarejši Duklas je padel v prvi svetovni vojni, drugemu je bilo ime Otto, hčerama pa Marija in Gabriele. Grof Otto in kontesa Marija sta bila delno naglušna in tudi slabo sta govorila. Vzrok za to je bila degeneracija zaradi preozkih sorodstvenih potomcev. Tudi grof Duklas in grofica Frančiška sta bila v krvnem sorodstvu (bratranca). Kontesa Gabriele se je poročila z grofom Tunnom iz neke češke dinastije in sta imela tri otroke -sina Alhibalda in dve hčerki. Živela pa nista v Guštanju, ampak na njihovem kronskem gradu na Češkem in sta le po redko prišla na grad Thum. Pozimi se je cela družina Thurn skupaj s služabniki preselila v Pliberk, ki je še sedaj last cele Thurnske dinastije. Spomladi so se vračali, poleti pa preživeli tri tedne na njihovem posestvu na Plešivcu. Sicer so živeli na gradu Streiteben, kakor so takrat rekli. Najpomembnejša osebnost na gradu je bil komornik Pečvač, ki je serviral, vodil vse gostije in bil desna roka njegove excelence. Moja starejša sestra mu je pri tem pomagala, v glavnem pri pospravljanju. Glavna kuharica je imela gospodinjsko pomočnico. Tu je bila še Irma Tri, neporočena, elegantna, ampak pravi zmaj. Bila je desna roka njene excelence pri toaleti in izbiri garderobe. Gospoda je imela razkošno jedilnico. Gostje so prihajali vsakodnevno, posebno popoldan na čaj. Po čajanki so odhajali v park, kjer so igrali tenis. Osebje je imelo svojo jedilnico z zelo okusno hrano. Na splošno je družina Thurn lepo ravnala s posli, brez vsake hude besede. Bili so zares prijazni. Kontesa se je bavila z vzrejo in prodajo psičkov. Moja mlajša sestra je bila njena sobarica in je morala znali tudi šivati. Kadar ni bilo kontese, je morala paziti tudi na psičke. Najbolj hudo ji je bilo to delo opravljati ob nedeljah, ko se je gospoda odpeljala na lepše, ona pa je ostala doma kot pasja varuhinja. Pred prvo svetovno vojno so imeli tudi konje “šeklne” in so jezdili po okolici, v glavnem po svojem posestvu. V kasnejšem obdobju so konje zamenjali z avtomobili. Starejši grof je bil najprej pokopan pri svetem Antonu v Guštanju, v času revolucije pa so ga Vaš Prepih prekopali in prepeljali v dmžinsko grobnico v Pliberk. Grof Otto je bil med okupacijo zaprt, stari grof pa je že prej umrl. Grofi niso poznali nemškega nacizma, zato so gospoda Otta zaprli. Med drugo svetovno vojno je bila v gradu nemška gospodinjska šola, vrt so urejevale gojenke šole, vrtnarja so odslovili. Dekleta so morala med delom na vrtu celi dan prepevati hitlerjevske pesmi. Moram omeniti, da je naša družina od leta 1910. živela na grofovem posestvu na Janečah. Tam je bilo zelo lepo urejeno in so mladi grofi in grofične radi hodili na oglede in sprehode. Seveda smo s posestvom imeli mnogo dela, oče je poleg tega imel še mizarsko delavnico. Večkrat so mi dekleta iz gospodinjske šole prišle pomagat pasti naše krave. Ne mogla pa bi pohvaliti nadgozdarja gozdov grofa Thurna, ki je imel svojo rezidenco na Ulšeku. Oljenem je bil tudi direktor tovarne lepenke na Prevaljah, ki je bila last grofa Thurna. Marsikateri delavec je moral zaradi njegove arogance po svetu s trebuhom za kruhom. Tudi gozdar pod Uršljo goro (pri Godcu) je bil zagrizen nacist. Med vojno se je preselil v Mežico in tam postal žrtev svoje zagrizenosti. Po vojni se Thurni niso več vrnili, ostali so kar na gradu v Pliberku. Srečna sem, da grad po vojni ni propadel in se je preoblikoval v poslanca kulturne dejavnosti. Sedaj rada hodim v park in gledam v okna gradu, kjer so se nekoč šopirili gostje, mislim na male psičke, ki sva jih s sestro pomagale paziti. Tudi spomenik Prežihovemu Vorancu si vsakokrat ogledam. Bil je osebni prijatelj mojega očeta in ga je ob dolgi bolezni stalno obiskoval, kljub temu, da sta si bila politično nasprotna. Moj oče je bolj vlekel na desno. Če vas še kaj zanima, bom povedala, če me vprašate. Poznate me vsi. Hedvika Jamšek SILSK PRED VOLITVAMI V KRAJEVNE SKUPNOSTI NA RAVNAH Priprave na volitve v organe krajevnih skupnosti že tečejo. V centru Raven naj bi po novem imeli samo eno krajevno skupnost -združene KS Javornik - Šance, Trg-Ravne in Čečovje. Hvalevredno, bi človek rekel. A že 22.3.1996 lahko v Delu preberemo izjavo g. Miloša Juraka, da si na Ravnah ljudje želijo tri krajevne skupnosti, da bodo lažje uresničevali svoje interese. Kateri ljudje, se sprašujem? Mar ne gre pri vsem tem samo za bojazen funkcionarjev po teh KS, da bo poslej za vse premalo “stolčkov” in privilegijev. Za lx>jazen ljudi, ki že leta krojijo politiko kraju in nekako ima človek občutek, da pravzaprav zavirajo razvoj tega zaspanega mesta. Zgovarjanje na število prebivalcev v Jurakovi izjavi se zdi jalovo. Zakaj se ne bi v tem zgledovali po sosednji mestni občini, s katero se vedno tako radi primerjamo? Če ima kdo interes kaj storiti za Ravne, potem lahko to naredi tudi v eni KS. In uspeh bo po vsej verjetnosti še večji z enim skupnim programom in skupnim ciljem narediti to mesto lepše, bolj urejeno in prijazno. Skrajni čas je, da nekateri sprevidijo, da svojim nalogam niso kos in naj jih raje prepustijo drugim, bolj prodornim in ustvarjalnim ljudem, ki jim je kaj tudi za širše dobro. Nam, Ravenčanom, pa sploh ne sme biti vseeno, kdo bo skrbel za naš kraj v bodoče. Zdaj je pravi čas za razmislek, saj nam bližajoče se volitve v KS omogočajo, da predlagamo ljudi, ki jim zaupamo in vemo, da bodo svoje delo opravljali v korist vseh krajanov. Pravijo, da ima narod takšnega vladarja, kot si ga zasluži. Prepričan sem, da si Ravenčani glede vodstva KS zaslužimo vsekakor kaj boljšega. Tone 3M) 5^3 aaasaa Sleherna ustvarjalnost je duhovna pustolovščina, pot v neznano. Tako tudi pesem. Na žalost zdaj domača, ljudska pesem vse bolj zamira. Vsaka dobra pesem je narodova duša in je prežeta najtesneje z naravo. Drugače ni nič in ni dobra. Neprimerno manj cenim pustega, neživljenskega strokovnjaka, ki ne poje, kot pa preprostega, življenskega človeka, polnega zdravega humorja, ki prepeva z dušo. Danes se v umetnosti, tudi v pesmi, vsevprek brezplodno eksperimentira, čeprav je narava še zmerom neizčrpna zakladnica ustvarjanja. V industrijski dobi je človek odtujil naravo in umetnost, zato ni čudno, da je začel iskati in še zmerom išče v slepi ulici umetnosti. Toliko je uvožene tuje glasbene navlake na domačem trgu! Človek z omejeno trgovsko pametjo ne razume, ne vidi lepote jezika, globine Itesed in pesmi, v svoji slepoti odriva slovensko Iresedo in domačo ljudsko pesem, jo podira na znotraj in na zunaj. Kdor poje, zlo ne misli, je dejal oče slovenske književnosti Primož Trubar. Janez Križan, Šentjanž, pri Dravogradu Razvedrilo NAVODILO. NAPOTEK, SVETOVANJE NAPRAVA ZA SPREJEM ELEKROM. VALOV NAJPO- GOSTEJŠI VEZNIK VOJAK ČETE NA POHODU KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH NIKO KOLAR PREB. NAS. OB ROČICI ARESTI. ZAPORI STAROGR- ŠKA PESNICA KRATICA ZA CENTRALNI KOMITE KOMUN IS TIČNE PARTIJE AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK IT. IME NAŠEGA OBMORSKEGA MESTA PRIJATELJSKO KOSILO V STARI GRČIJI ZAČIMBNA RASTLINA FRANCOSKI DRAMSKI PESNIK ŠPANSKA SKUPŠČINA AVGUST PAVEL INSTRUMEN- TALNA SKLADBA DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI KRAJ POD ŠMARNO GORO oa OBRAZA PLESALKA PAVLOVA IBSENOVA DRAMA Da LISTA, PLAT PAPEŽEVA KRONA SULTANOV URADNI RAZGLAS ŽUPNIJA MAKEDONSKI PESNIK, OBLIKA IMENA ANA FRAN RAMOVŠ ZVEZDA V ORLU TONE PAVČEK PREDAVATE-Ul NA UNIVERZI ŽIDOVSKI KRALJ POSODA S PEPaOM UMRLEGA DEDEK NA PRIMORSKEM REKA V MAKEDONUI INDIJSKI BOG OGNJA PRIPADNIK KAVKAŠKE- GA LJUDSTVA STALEN TROPSKI VETER ROMAN FRANCOSKEGA PISATELJA EMILA ZOLAJA r Durhcug vici Diagnoza. Zdravnik podrobno pogleda Lojzko in ji pove: - Šum na srcu imate, vidite slalx), glavobol vas muči, veste, to so leta. - To pa že ne lx) držalo, jezno (xlvme Lojzka. Sposobnost Direktor vpraša tajnico: - Kdo vam je rekel, da lahko zanemarjate svoje delo le zato, ker ste enkrat spali z menoj? - Odvetnik. Posta - Si dobil moje pismo? - Misliš tisto, o katerem prosiš za denar? -Da. -Ne. Dresura Nehaj se truditi s psom, saj vidiš, da se ne tla dresirati! Tiho bodi, spomni se, kakšne težave sem imel na začetku s talx>. lek Ipfelljjairaa ivotek (S) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTUE (SS) lek dd. Dpyjffiirìia tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Vcrovikova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 Durhcug vici Moona ljubezen - Me močno ljubiš? - Seveda. - Bi storil vse zame? -Bi. - Bi tudi umrl zame? To pa ne, kdo bi te pa potem tako močno ljubil. Drez - Koliko delavcev dela pri vas? - Z mojstrom sedem. - Se pravi, brez mojstra šest? - Ne, če njega ni, ne dela nihče. Deber nasvet Jure vpraša natakarja: - Kaj mi priporočate za malico? - Predvsem trde zobe. Dri zdravniku Micka na zdravniškem pregledu: - Kam naj odložim obleko? - Lahko kar čez mojo, odvrne zdravnik. fflÉÉSffiMMra pod šotorom in na proštom od 1. do 1 1. maja 1996 SREDA, 1. maja 13°° Otvoritev Mežiških majskih dnem 13" Nastop padalcev koroške šole letenja (Uk Zaključek 5. gorskega teka za pokol Cšvajsa in za 2. pokal Slovenije 20°° Po domače z ansamblom koroški jeklarji MIHU „ tlllill * MM * UM ČETRTEK, 2. maja 20°° kulturni večer z Mežiškimi knapi PETEK, 3. maja I7°° Otroška karavano z najstniškim plesom 19°° Ansambel Darka Atelška - humor : SOBOTA, 4. maja ŠPORTNA MAJSKA SOBOTA 9°° Turnir v malem nogometu Turnir v beach voleyv/dvojice) 10°° Turnir za upokojence v balinanju 11°° Planinski pohod za cicibane in pionirje Taborniške igre 15°° Prikaz gorske reševalne opreme in spretnosti 16°° Zaključek športne sobote po šotorom z vleko vrvi in metom krogle, molka 20°° Veselica s Podjunskimi muzikanti NEDELJA, 5. maja 10°° Sejemsko nedelja s harmonikoši Diaton z Mulo 15°° Tradicionalna popoldansko Majska veselico s Šibovniki Predstavitev dobrot kmečkih žena PONEDELJEK, 6. maja 17°° Likovno kolonija družin TOREK, 7. maja 18°° Dan piva Cosser s tekmovanjem v pitju prva Nastop estrodnega pevca Braneta Drvariča S Company Predstavitev projekta ohranjanja naravne in kulturne dediščine v hotelu Peco - podzemlje Pece SREDA, 8. maja 17°° Pomladni vrtiljak s prihodom Zelenega Jurija in s skupino Trabanl 18°° Nastop državnih prvakov v latinskoameriških plesih Lene in Matica Pavlinič ČETRTEK, 9. maja 18°° Nastop mladih talentov Glasbene šole kavne 20°° Promenadni koncert Pihalnega orkestra Hudnika Mežka PETEK, 10. maja 20°° Country žur s Piavo travo zaborava, Pidžijem & Company in Maxmilonom SOBOTA, 11. maja 10°° Turnir v pikadu in šnopsu 20°° Ples s skupino Koroški trio VABLJENI! podjetje korcfcke f&tame DRAVOGRAD KAKOVOST-TRADICIJA KRUH IN KRUŠNO PECIVO IZ NAŠIH PEKARN - PESTROST OKUSOV NA VAŠI MIZI 2370 DRAVOGRAD, Koroška c. 2 Tel. (0602) 83 045 Faks 84 637 Koroška cesta 2 62360 RADLJE OB DRAVI SLO Telefon: 0602 71 098 Telefax: 0602 71 098 VAL RADIA RADLJE w mmm 13 B03O (33ff]Q^0 Ko sami ali z družino potujete v tujino ali tam bivate, ste prav tako izpostavljeni BOLEZNI ali POŠKODBAM. Tujcu vam ne bo nič bolj prizaneseno kot domačinu, še zlasti, če se podajate na brezskrbno, razposajeno in morda tudi naporno, včasih celo malce nevarno potovanje. Z zdravstvenim zavarovanjem I UJTNA A lahko zavarujete ZDRAVSTVENE STORITVE, ZDRAVILA, PREDPISANA NA RECEPT, STORITVE HOTELSKEGA DELA BOLNIŠNIČNEGA ZDRAVLJENJA IN REŠEVALNE PREVOZE, ki nastanejo zaradi nujnega zdravljenja BOLEZNI ali POŠKODBE. .1 V želji, da našim zavarovancem približamo ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA TUJINO, smo sklenili pogodbe s TURISTIČNIMI AGENCIJAMI. Tako lahko sedaj na enem mestu poleg turističnega aranžmaja uredite tudi ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA TUJINO. Seznam turističnih agencij na Koroškem, kjer lahko sklenete ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA TUJINO: NAZIV AGENCIJE NASLOV TELEFON 1. C ARINTIA Polje 5, 2391 Prevalje 0602-33-108 2. KOMPAS KONTINENTAL Glavni trg 38, 2380 SLOVENJ GRADEC 0602-42-731 3. KORATUR Koroška 5, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM 0602-21-130 4. KORATUR poslovalnica Slov. Gradec, 2380 SLOVENJ GRADEC 0602-41-247 5. KRETA PTC Katica, 2380 SLOVENJ GRADEC 060243-970 6. PANORAMA Prežihova 3, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM 0602-20-781 7. RELAX Ob Polju 7, 2366 MUTA 0602-61-236 8. RELAX poslovalnica Dravograd, Trg 4. julija 43, 2370 DRAVOGRAD 0602-83-627 9. TA ERIKA Mariborska 7, 2360 Radlje ob Dravi 0602-71-138 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Ravne, tel.: 22-461 Izpostava Slovenj Gradec, tel: 45-191 Izpostava Radlje, tel: 71-120 V HOTELU "KOZJAK" V RADLJAH (tel.:0602/71 431) VAM NUDIMO: • Prenočišča Postrežbo večjih in manjših skupin Kulturne in zabavne prireditve GOSTINSKO PODJETJE KOZJAK RADLJE OB DRAVI VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V LOKALIH: • SLAŠČIČARNO RADUE OB DRAVI tel.: 0602/71 361 • RESTAVRACIJO MERX VUZENICA tel.: 0602/64 007 • GOSTIŠČE "REMŠNIK" tel.: 0602/71 777 • GOSTILNO "LOVSKI ROG" DRAVOGRAD tel.: 0602/83 288 • GOSTIŠČE "MARČIČ" SLOVENJ GRADEC tel.: 0602/41 569 • GOSTILNO MERX RIBNICA NA POHORJU tel.: 0602/68 023 VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! bogata izbira prehrambenih izdelkov nov, sodoben prodajni objekt obiščite naš market v Dravogradu | trg 4. julija