nai gj GLASILO delavcev industrijskih montažnih podjetij 0-1' AVGUST 1988, ŠTEVILKA 7, LETO XXII JMP Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Li kožarje va 6, telefon (061) 321 -043. Glavni in odgovorni urednik je Janez Votek. Člani odbora za obveščanje sozda nvir so: , Ladislav Abraham, Anka Brezec, Aleš Fujan, Bojan Germovšek, Dušan Hočevar. Vinko Jager, Dragica Janežič, Jože Kovač (predsednik), Biserka Lazar, Marija Leskovar, Joži Pipp, Majda Slapar, Silva Škoda, Tomaž Štrakl, Helga Volk, Primož Zupančič, Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa .Proizvodov. Pred novo gospodarsko reformo Ni opravičila za napake in vratolomne preobrate! Dogajanja zadnjih mesecev prepričljivo potrjujejo tezo, da izhod iz dolgoletne družbene in gospodarske krize (nekateri jo imenujejo kar lCjiii Paraliza) ni mogoč brez globokih sprememb temeljev našega sistema, tro' ^ajsije ekonomska politika vlade taka ali drugačna, rezultati so vselej ira< slabi s tendenco nadaljnjega slabšanja. Najočitnejši zunanji znak tega n t" Oeuspeha je naraščajoča inflacija, upadanje proizvodnje in vse hujše Socialne napetosti, ki lahko prerastejo v popolni gospodarski in družbeni kaos s posledicami, ki jih danes ne moremo niti predvideti. 'o» Teza o nemoči vladne ekonomske politike v danih sistemskih razmerah, teza, ki je mimogrede danes v strokovni javnosti. Pa tudi v političnih krogih, od splošno sprejeta, seveda ne more ravt opravičiti kardinalnih napak in ios Vratolomnih preobratov Mikuli-• Tj Leve in Zemljaričeve vlade. Vzroke za katastrofalne napake v vodenju ekonomske politike države v zadnjih dveh letih in pol je iskati v neznanju, ideoloških zablodah, zlasti pa arogantnem neupoštevanju dognanj ekonom-.1 ske vede doma in v svetu. Doka-A rano pa je res, da obstajajo m v ustavi, zakonu o združenem delu in celotnem spletu sistemske Zakonodaje nepremostljive blokade, ki onemogočajo vladi, da bi lahko uporabila v svetu sicer znane recepte boja proti inflaciji in recesiji. Zato je vlada v začetku marca ustanovila komisijo za reformo gospodarskega sistema, katere naloga je bila, da pripravi doku-ntent, ki bi ga uporabili kot podlago za izdelavo ustreznih zakonskih aktov. Hkrati se je med de-j°m komisije pokazalo, da obstoječi koncept ustavnih sprememb vsaj v svojem gospodarskem delu ni zadosten, da bodo torej potrebni mnogo globlji posegi v ustavo, kot je bilo to v začetku Predvideno. Dokument, ki je bil konec junija objavljen pod naslovom Izhodiščne osnove za reformo gospodarskega sistema, izhaja iz spoznanja, da so nujne spremembe v - lastninskih razmerjih in razširjeni reprodukciji - konceptu trga - organiziranosti gospodra-stva - delitvi dohodka in dobička - obračunskem sistemu - javnih financah - monetarno kreditnem sistemu - ekonomskih odnosih s tujino - planiranju - razvoju manj razvitih republik in pokrajin. V celotnem projektu reforme je gotovo najpomembnejši del tisti, ki uvaja spremenjen koncept družbene lastnine, pluralizem lastninskih oblik, priznavanje in mstitucionalizacijo kompleksnega trga, vključno trga produkcijskih faktorjev ter dobička namesto dohodka kot motiva in kriterija uspešnosti gospodarjenja. Naj v kratkem povzamem samo poglavitne spremembe Predlagane v prvih štirih poglavjih, pri tem pa zaenkrat opustim Pojasnjevanje in dokazovanje njihove upravičenosti in potrebnosti. Lastnina in razširjena ^produkcija Družbena lastnina ostaja prevladujoča oblika lastninskih odnosov, treba pa je opustiti »ne- lastninsko« zasnovo, in določiti titularje, to je družbene subjekte, na katere se ta lastnina nanaša. V vrednostnem pogledu se mora varovati in povečevati. Važna je tudi ugotovitev, da vse oblike lastnine, če ne izkoriščajo tujega dela, ustrezajo socializmu in jim zato ni potrebno postavljati nikakršnih omejitev. To seveda ne pomeni, da zadružna in zasebna lastnina ne smeta angažirati tuje delovne sile. Podjetja lahko vlagajo sredstva v druga podjetja, organizirajo skupne in mešane firme ter sodelujejo v upravljanju v sorazmerju z vloženimi sredstvi. Trajanje naložbe ne sme biti omejeno, vlagatelj trajno participira na dobičku. Delavci in občani lahko vlagajo svoje prihranke v podjetja družbenega sektorja. Ta vlaganja bi se izvajala s pomočjo vrednostnih papirjev, obveznic in delnic. Obveznice, ki jih izdajajo podjetja, prinašajo lastnikom obresti (praviloma večje od bančnih) in vrnitev glavnice ob dospelosti obveznice, torej gre tu za kredit. Z nakupom delnic prevzame delavec ali občan riziko za poslovanje in ekonomsko odgovornost. Podjetje pri razpisu delnic ne postane dolžnik in ne vrača vložene hkrati tudi lastniki (delničarji) podjetja. Ta oblika ni vezana samo na kmetijstvo, temveč se mora razvijati tudi v drobnem gospodarstvu, trgovini, obrti. Tudi zadružne organizacije izdajajo obveznice in delnice. Samoupravnim podjetjem v družbeni lasti je treba omogočiti, da postanejo lastniki obveznic in delnic v zadružnih in individualnih podjetjih, da odkupijo kontrolni paket delnic ali tudi vse delnice. To pomeni, da vse različne oblike lastnine med seboj v gospodarstvu sodelujejo, kar naj bi pomenilo močno vzpodbudo za povečevanje celotne gospodarske učinkovitosti. Tržišče in cene Tržišče mora delovati v vseh Nov koncept družbene lastnine lahko daje rezultate samo ob doslednem prehodu na tržno gospodarstvo. »Izhodišča« pod tem pojmom razumejo: - samostojnost gospodarskih subjektov - svobodna gospodarska pobuda - čim ostrejša konkurenca in ekonomska prisila - stroga finančna disciplina - delovanje realnih ekonomskih kategorij - tečaj, obrestna mera - devizni trg z usmeritvijo v konvertibilnost dinarja - postopna liberalizacija uvoza - relativiziranje varnosti delovnega mesta Za zagotovitev realnega ohranjanja družbene lastnine in njenega povečevanja predvidevajo »Izhodišča« uvedbo obvezne realne amortizacije ter obvezni del akumulacije kot »ceno uporabe« družbenih sredstev v višini realnih obresti na družbena sredstva, s katerimi razpolaga vsako samoupravno podjetje. Dodatna (neobvezna) akumulacija pa naj bi se obravnavala kot lastnina delovnega kolektiva (to je še alternativa). glavnice, ampak izplačuje prinosniku nadomestilo delež na dobičku (dividendo). Delnice, kot tudi obveznice, so prenosljive in krožijo na sekundarnem tržišču vrednostnih papirjev (borza). Lastniki delnic imajo lahko (čeprav to ni nujno, je pa koristno) pravico do udeležbe pri upravljanju podjetja. Omogočiti je treba prava skupna vlaganja in tudi neposredna vlaganja tujcev (ustanavljanje firm v lasti tujcev). Pri skupnih vlaganjih je treba tujim partnerjem zagotoviti lastninsko pravico na vloženih sredstvih, pravico do udeležbe pri upravljanju in možnost prostega transfera dobička v tujino. Samoupravno podjetje mora prevzeti popolni ekonomski in premoženjski riziko za svoje poslovne odločitve. V določenih razmerah (npr. pri stečaju) se lahko samoupravno podjetje proda delavcem ali drugim občanom (tako nastane podjetje v zadružni, t. j. kolektivni lastnini) ali se določeni deli podjetja dajo v zakup. Spodbujati je treba razvoj gospodarske dejavnosti v zadružni in individualni oz. družinski lasti. V zadružni lastnini so delavci svojih elementih, ne samo kot tržišče blaga in storitev - kot do sedaj - temveč tudi kot tržišče denarja, deviz, kapitala, dela in znanja. Ekonomska politika mora na odnose na trgu vplivati posredno - torej na splošne pogoje za realizacijo vrednosti na tržišču. Le kadar zaradi narave določene dejavnosti ni mogoče uveljaviti trga, lahko poseže z neposrednim urejanjem država. Samoupravno organiziranje združenega dela V gospodarstvu je treba uveljaviti mnogo večjo svobodo pri vzpostavljanju organizacijskih oblik glede na potrebe prakse, zato mora zvezna zakonodaja odstopiti od predpisovanja toge in obvezne organizacije podjetij. Samoupravno podjetje je samostojna, trajna in obvezna oblika organiziranja, položaj temeljne organizacije in drugih delov samoupravnega podjetja pa je predmet samoupravne regula-tive. Ko delavec nastopi delo, sklene delovno razmerje v podjetju (ne več v tozdu ali delovni skupnosti) in tudi tu uresničuje svoje temeljne pravice in obvez- nosti. Izbira oblike širšega povezovanja (zunaj samoupravnega podjetja) je popolnoma prosta in ne bo določena z zakonom (tu bodo eventualno naštete le nekatere možne oblike povezovanja). Zakonodaja bo določila osnove za ustanavljanje različnih oblik organiziranja, kjer se vlagajo tudi zasebna ali zadružna sredstva - npr. mešane firme. Pri odločanju v podjetju bodo okrepljene pristojnosti delavskih svetov in poslovodnih orgaov, na najnujnejše pa omejeno osebno izjavljanje. Podjetje samo imenuje direktorja, varstvo družbene lastnine in samoupravnih pravic delavcev s strani državnih organov pa se omejuje samo na zaščito ustavnosti in zakonitosti, ne da bi se spuščali v ocenjevanje smotrnosti odločanja delavcev in upravljanja poslovanja organizacij- Ugotavljanje in delitev dohodka in dobička V kategorialni aparat se ponovno uvaja pojem dobička. Dobiček se ugotavlja iz razlike med celotnimi prihodki in skupnimi stroški, med katere naj bi spadali po novem tudi stroški delovne sile (osebni dohodki iz živega Obisk dela). Dobiček pomeni edini pravi kazalec uspeha poslovanja in upravljanja s sredstvi ter realni vir za kritje splošnih in skupnih družbenih potreb, povečevanje družbenega kapitala (akumulacijo) in povečanje osebnih dohodkov delavcev nad ceno dela. Da bi se zlasti v prvi fazi uporabe novega sistema zagotovil družbeni interes za večjo akumu- • lacijo, bi se lahko obveznost akumulacije določila po splošni stopnji glede na lastna sredstva. Ta del akumulacije bo neobdavčen. Tudi v ostalih podsistemih, ki jih obravnavajo »Izhodišča« je močno prisotna usmeritev na normalizacijo ekonomije in financ. Ne glede na prisotne dileme v strokovni javnosti, nerazčiščena vprašanja in omejitve, ki jih postavlja politični sistem (o vsem tem nekaj več prihodnjič), pomenijo »Izhodišča« ideološki premik velikih razsežnosti, velik korak proč od dogovorne ekonomije - zakona o združenem delu, v smeri približevanja »tehničnim« rešitvam in kriterijem učinkovitosti, ki veljajo v gospodarskih sistemih razvitega sveta. Koliko pa se bo duh tega dokumenta prelil v ustavo in konkretno zakonodajo, pa bomo videli. Uroš Korže Študentje iz ZDA v IMP-ju Sozd IMP je 19. julija sprejel na pogovor 14 študentov Mecale-ste Collega iz Minnesote (ZDA), ki sta ju vodila profesorja Magda in Kenneth Zapp. Cilj študentske skupine, ki je obiskala Jugoslavijo v okviru Jugoslovanskega centra za teorijo in prakso samoupravljanja, je proučevanje samoupravljanja, njegovih teoretičnih izhodišč in uresničevanja programov organizacij združenega dela v praksi. Doslej je skupina, ki je v Jugoslaviji že en vprašanji razvoja naše firme, o njeni vlogi in položaju oziroma organizaciji IMP, o programih naše firme, o uresničevanju planiranih ciljev ter o težavah, ki nas pestijo pri izvajanju zastavljenih programov. Študentom je Janez Miklavc, direktor Izipa predstavil dejavnost IMP, Tone Marolt jim je spregovoril o samoupravljanju, magister Alojz Kosi, direktor Interne banke o delovanju Interne banke, Igor Vrhovec pa je prika- Z obiska ameriških študentov mesec, obiskala sarajevski Ener: goinvest, kragujevško Crveno zastavo, v Ljubljani pa Litostroj, Inštitut Jožef Stefan, Univerzitetni klinični center, Iskro - Kibernetiko in v Kranju Ljubljansko banko. V IMP se je omenjena skupina želela seznaniti z aktualnimi zal gospodarske rezultate naše Čl; firme. Člane skupine je predvsem živo zanimalo funkcioniranje samoupravljanja, odločanje, organizacija, uresničevanje programov ozdov, vloga žensk v poslovnem procesu, pa financiranje, kreditiranje tozdov in pogoji kreditiranja. ^ p RAZPIS POSOJIL IZ RAZVOJNEGA SKLADA IMP Zbor Interne banke IMP je na svoji korespondenčni seji 25. 7.1988 sprejel sklep o razpisu natečaja o dajanju kreditov iz sredstev razvojnega sklada: V skladu s 5. členom pravilnika o združevanju sredstev v razvojni sklad za srednjeročno obdobje 1986-1990 razpisuje zbor interne banke IMP natečaj o dajanju kreditov iz sredstev razvojnega sklada, ki bodo združena iz amortizacijskih sredstev po ZR za leto 1987 v višini 1,000.000.000 dinarjev. Natečaja se lahko udeležijo vsi tozdi in DO iz sestava sozda IMP, ki so izpolnile svoje obveznosti glede združevanja sredstev v sistemu SOZD IMP in bodo sredstva sklada s 6. členom pravilnika uporabile za financiranje razvoja novih proizvodov in storitev in sicer: - material za izdelavo prototipa, - izdelava tehnološke dokumentacije - študija za raziskave trga - storitve zunanjih sodelavcev (strojne...) - oprema za meritve in testiranje - stroški atestov, mnenj, recenzij... - specialna orodja za izdelavo prototipa - BOD delavcev, udeleženih na razvojnem projektu - izjemoma nabava proizvodne opreme, in sicer v primerih, ko ni možno najeti ustreznih kapacitet (v okviru SOZD IMP ali zunaj sozda) - druge razvojne stroške. Vsak interesent za pridobitev združenih sredstev mora kot utemeljitev svojega predloga razvojnega projekta predložiti dokumentacijo skladno s 7. členom pravilnika, iz katere bo razvidno: - opis in funkcionalnost proizvoda ter storitve, ki je predmet razvojnega projekta - terminski plan izvedbe razvojnega projekta - definiranje projektnega tima z razčlenitvijo nalog posameznega člana tima ter navedbo časovnega angažiranja na projektu - tržna analiza - opredelitev potrebnih vlaganj za izvedbo razvojnega projekta (v skladu s 6. členom) - opredelitev predvidenih virov financiranja za realizacijo razvojnega projekta - kratek opis predvidenega tehnološkega procesa v fazi redne proizvodnje - groba ocena investicijskih vlaganj v fazi redne proizvodnje. Metodologijo za izdelavo potrebne dokumentacije je na osnovi 6. in 7. člena pravilnika v skladu z 10. členom pravilnika pripravila služba za planiranje investicij in je sestavni del tega razpisa. Znesek zaprošenega oziroma odobrenega kredita lahko znaša največ 30 odstotkov predračunske vrednosti. Rok črpanja kredita znaša 1 leto od dneva odobritve kredita. Doba vračanja kredita znaša 5 let računajoč od poteka roka črpanja kredita. Obrestna mera je variabilna za ves čas črpanja in odplačevanja kredita in jo določa poslovni odbor po pooblastilu zbora Interne banke. Rok za oddajo vloge z dokumentacijo je 15. september 1988. V kreditnem zahtevku navedite dinamiko črpanja kredita po mesecih. METODOLOGIJA ZA IZDELAVO DOKUMENTA- CIJE GLEDE NA 10. ČLEN PRAVILNIKA O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA RAZISKOVALNO IN RAZVOJNO DEJAVNOST PO ZAKLJUČNIH RAČUNIH ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 1986-1990 Dokumentacija, predvidena v 10. členu Pravilnika, mora smiselno glede na značaj predlaganega razvojnega projekta, vsebovati naslednje točke: 0. Nosilec in izvajalci razvojnega projekta (avtorji) 1. Detajlni opis predmeta razvojnega projekta (predmet, namen, utemeljitev in cilj razvoja, navedba predhodnih raziskovalnih del, patentnih prijav in inovacij: vključevanje v srednjeročni načrt razvoja SRS, navedba podobnih dejavnosti v SRS in SFRJ ter kdo bi bil poleg predlagatelja še zainteresiran za rezultate razvoja - v okviru IMP oz. zunaj IMP). 2. Podatki o poslovanju TOZD in DO: - kratka zgodovina - lokacija - predmet dejavnosti - polno ime, telefon, teleks - vodilni delavci - osnovna sredstva (v 000 din) - bilanca stanja (za leta 1983-1987) - število zaposlenih po kvalifikacijski strukturi (trenutno stanje ter stanje ob koncu leta 1987) - delitev celotnega prihodka (v 000 din) - leta 1983-1987 - kazalci uspešnosti gospodarjenja (1983, 1984, 1985, 1986, 1987) - obstoječe dolgoročne obveznosti (razpored odplačil in glavnice za naslednja leta) pregled količinske proizvodnje po glavnih grupah proizvodov (za leta 1983 do 1987) 3. Utemeljitev projekta, namen in cilji (tržna utemeljitev, možnosti plasmaja na domačem in tujem trgu, konkurenca, analiza cen, dosedanja poraba v SFRJ, prodajne poti, itd.) 4. Predhodne raziskave, viri znanja (podan mora biti, odgovor na vprašanje, ali pomeni razvojni projekt dejansko novost, ki je rezultat domačega raziskovalnega dela in kakšen je njen pomen glede na sedanje stanje na področju, za katerega se razvojni projekt predlaga - pri investitorju, v panogi, v SFRJ in širše) 5. Značaj razvojnega projekta: - uvajanje tuje tehnologije - racionalizacija - tehnična izboljšava (izum) - stopnja formalno pravne zaščite (patent) - nov proizvod 6. Program izvajanja glavnih aktivnosti pri realizaciji razvojnega projekta 7. Predračunska vrednost, specifikacija stroškov izvedbe razvojnega projekta (v skladu s 6. točko Pravilnika o združevanju sredstev za raziskovalno in razvojno dejavnost po ZR za srednjeročno razdobje 1986-1990) 8. Viri financiranja razvojnega projekta 9. Terminski plan izvedbe razvojnega projekta 10. Vpliv razvojnega projekta na poslovanje TOZD ali DO (v fazi redne proizvodnje izkoriščanja dosežkov razvoja) - proizvodni program: Domači trg: proizvoda 1987 45^ Konvertibilni trg: Naziv Enota Količine po letih proizvoda mere 1987 1988. .. 199? Klirinški trg: Enota Količine po letih proizvoda mere 1987 1988... 199? - navedba cene posameznih proizvodov po trgih: CENA VALUTA - domači trg - konvertibilni trg - klirinški trg - proizvodne zmogljivosti: - obstoječe - nove zmogljivosti, potrebne za realizacijo količin v točki 10 (definiranje potrebnih naložb za izpeljavo redne proizvodnje dosežkov razvoja) - tehnologija: - opis tehnoloških postopkov Domači material - grafični prikaz tehnološkega postopka - dispozicija opreme z oznako potrebne nove opreme na shemi prostora, kjer se bo odvijal tehnološki proces s transportnimi potmi surovin in izdelkov) - normativi materiala za enoto proizvoda: Uvozni material proizv. Naziv * Enota Cena mater. mere=EM za EM mater. Enota Cena ,mere=EM za EM - normativi Proizvod: časa za enoto proizvoda Naziv operacije Izdelavni Oprema čas Potrebna Obstoječa Nova Moč Oznaka v (vKW) dispoziciji - število efektivnih delovnih ur na leto - ekologija (opis vplivov proizvodnje na okolje) - Preskrba s surovinami: - navedba glavnih materialov in surovin - navedba pomembnih dobaviteljev - opis možnosti preskrbe - preskrba z energijo in vodo energetska bilanca: - inštalirane kapacitete - predvidena poraba Kadri: - zagotavljanje delavcev - BOD/H za neposredne delavce - BOD/H za režijske delavce - ekonomska uspešnost dosežkov razvojnega projekta (ocena) v fazi redne proizvodnje. AVGUST 198$AV Na T rženje Konkurenca se krepi V Livarjevih tozdih TA , LSNL in LBK šepa prodaja izdelkov na domačem in tujem tržišču in ne dosega planskih ciljev, ki so si jih postavili za letos. Komercialisti tozda TA, kjer je zlasti kritična prodaja armatur, so letos zaradi zaostrenih tržnih pogojev opravili preko 115 obiskov poslovnih partnerjev na jugoslovanskem območju. Iz pogovorov, ki so jih imeli s porabniki izdelkov Tovarne armatur, so ugotovili vzroke za upadanje prodaje teh izdelkov. V glavnem botrujejo težavam pri prodaji v domovini naslednji dejavniki: - pomanjkanje obsežnejših investicij, - precejšnje pomanjkanje finančnih sredstev, - nekateri porabniki še vedno premalo poznajo proizvodni program Tovarne armatur, - konkurenčni proizvajalci loput nudijo celovitejšo ponudbo tega programa tako glede velikosti kot namena uporabe. Po mnenju Livarjevih komer- cialistov bi se lahko Tovarna armatur s svojo proizvodnjo vključila na vodovodno področje, kjer se pripravlja zamenjava zasunov in ventilov z loputami, v ladjedelništvo s celovitejšo ponudbo kot doslej, v kemično industrijo s ponudbo nerjavečih diskov s telefonsko in gumirano izvedbo ter z remontnimi deli in zamenjavami, pa na področje toplifikacije z nudenjem loput za višje temperature. Maja letos je glavni direktor Livarja obiskal nekatere firme v Zvezni republiki Nemčiji in na Finskem z namenom, da poišče možnosti prodaje. Po njegovi oceni je v teh deželah zelo močna konkurenca Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske, Španije in Jugoslavije. V firmah, ki'jih je obiskal, se precej zanimajo za izdelke Tovarne armatur, vendar so skoraj pri vseh vprašljive ce(£ teh izdelkov, ki so običajno višj6 y kot cene konkurenčnih firm. ttali Izboljšanje stanja na področno prodaje armatur vidijo v Livairžai v neprestanem in neposrednCT^e obdelovanju tržišča ter v prilagal janju tržnim razmeram. eh Za odpravljanje krize pri pi®L ’ daji ulitkov v tozdu LSNL je lavski svet tozda junija sprejl”1 stališča, naj se komercialni sektOj^ * poveže s kupci ulitkov in obnhC, vse nekdanje ponudbe; post ■ mezne službe in oddelki v tozd1 'J pa naj pospešijo izdelavo probfljLL ulitkov, oziroma jih čim prej rC.1 alizirajo. Podobna situacija kot v om£. ^ njenih dveh tozdih je tudi P1". 1 ulitkih iz barvnih kovin s to zliko, da cene vhodnih surovi’!"!! skokoviteje naraščajo kot ceflfat' surovin za izdelke tozda LSNL * >ze I.M. M-hine Izvoz v SSSR Naši vlečni konji tr< »j Optimalna lokacija produkcijskih tvorcev omogoča gospodarskim subjektom maksimalno možno akumulacijo, kije, kot vemo, glavni smoter gospodar- jenja. le bi gornje »prevedel« bi dejal, da z razpoložljivimi prostori, stroji, kadri in denarjem delamo tiste izdelke, za katere nam trg priznava najbolj ugodno ceno. teval klima omaro v izvedbi, ki s po- Izdelek, ki ga tovarna proizvaja desetletje in več ter prodaja na trgu, kjer je več prodajalcev enakega izdelka, gotovo ne moremo uvrstiti med »vlečne konje« za naš premik k zastavljenim ciljem. Da smo v IMP-ju že prešli od besed k dejanjem, lahko potrdi tudi program klima omar. ki je plod razmišljanja in sodelovanja DO Klima montaža in DO Klimat ob pomoči sozda oz. njegaove službe usmerjevalnega razvoja ter Inštituta Zoran Rant iz Škofje Loke. V zadnjem meseci 1987 je IMP izvozil prve klima omare druge generacije v SSSR za objekt »RAČUNSKI CENTER TOVARNE AVTOMOBILOV MOSKVIČ« v Moskvi. Posel, ki ga je za Jugoslavijo pridobil »Slovenijales« in inštalacijsko opremila »Inštalacija« iz Ljubljane, je zah- močjo glikolnega sistema omogoča varčevanje energije. Kljub kratkemu roku je IMP-ju uspelo izvoziti in usposobiti za obratovanje vse štiri klima omare, tako da redno obratujejo že od letošnjega februarja. Uporabnik je zadovoljen s funkcijo klima omar, posebno so v omenjenem moskovskem računskem centru pohvalili zunanjost omar in priznali, da so le te po videzu, izdelavi in kvaliteti na evropskem nivoju. Potem je sledilo naročilo našega Inženiringa za klima omare za objekt »PUŠČINO«, nato za objekt »MIN-MORFLOT« v Moskvi, kar pomeni, da beležimo izvoz v SSSR v prvih mesecih izdelave klima omar kar v višini 9 odstotkov od skupno proizvedenih klima omar. Tu pa so nova povpraševanja, mc katere naj omenim le AKADEMIJ ZNANOSTI SSSR. kjer je predvidi nih 18 klima omar najzahtevnejše 0 vedbe. Ob priliki simpozija v Moskvi, ki je uspešno organiziral IMP DO IM' B v juniju 1988 ter iz razgovorov, ki sfljlhr; jih imeli ob tej priliki, smo prišli <%i $ prepričanja, da je trg SSSR. zelo miv za IMP-ejeve proizvode, kar lij, med drugim dokazal tudi izjemen ij? ’ teres projektantov na simpozij^ v Moskvi. N V juniju smo se tudi prepričali. ne« klima omamilo naše najbolj »učene« ......... — , delujejo povsem zadovoljivo in zadorK nje vesti potrjujejo, da klima ontarj -p zmorejo ohladiti tudi vroče poletj^ 1988 v Moskvi. Na koncu naj poudarim, da j klima omara IMP-jev izdelek, saj f.4 sestavljajo izdelki DO Klimata, D'aŽr Montaža Maribor in Ikovih tozdtf (Avtomatika, Itak, Črpalke), poveahp zani v celoto s pomočjo obilice domAlvej čega znanja. Fakturirana realizacija 1986 v 000 din - JUEJ .tiho Janez Grub$r . »Ob inal etn DO Letni Izvršitev Indeks izvršitve TOZD plan 6 ks junij junij 6 ks.88 6 kb .67 let.pl plvfi n pLjuh 67/čT 1. ov 32,388,408 12,774,621 2,450,735 2,835,727 9,533,160 4,883,370 29 75 116 195 2. KM 11,624,000 6,464,126 1,207,263 1,794,630 4,791,712 2,955,465 41 74 149 lčl 3. I« 12,976,600 5,189,400 1,017,400 982,952 4,540,170 2,666,907 35 87 97 16 4. m 30,760,000 11,400,000 3,188,500 2,615,704 11,260,797 5,318,184 37 99 82 21 5. PMI 16,304,335 5,726,450 1,382,750 2,423,359 6,830,771 1,697,679 42 119 175 401 5.1. IB 5,592,864 1,792,150 462,050 1,110,254 2,971,305 117,519 53 166 240 2521 5.2. P80J 1,048,607 296,500 65,900 65,605 217,847 188,619 21 73 100 115 5.3. ao 9,662,864 3,637,600 854,800 1,247,500 3,641,620 1,391,540 38 100 146 261 6. EM 22,856,000 10,171,200 1,873,700 1,503,580 7,103,547 5,395,553 31 70 80 13 brez izvozi 20,500,000 9,481,200 1,687,000 1,502,588 6,228,407 4,952,347 30 66 89 12 7. DVIG 7,200,000 3,947,340 830,700 745,384 2,818,502 1,499,011 39 71 90 18 8. TBi 8,646,000 4,200,000 700,000 882,634 3,794,391 2,479,121 44 90 126 15 261 9. TO/OH 11,200,000 4,400,000 850,000 1,565,678 5,765,134 2,220,933 51 131 184 10. ISO 10,924,800 4,526,700 884,900 1,048,760 3,620,141 2,183,414 33 80 119 166 11. KLIMAT 21,900,000 8,400,000 1,500,000 1,980,121 6,933,470 3,445,648 32 83 132 201 12. TI0 12,962,972 6,537,363 1,130,280 1,178,103 4,614,688 2,963,420 36 71 104 156 13. BLISK 9,200,000 3,030,000 675,000 703,071 2,836,991 1,367,600 31 94 104 20 22 213 14. PA* 26,152,884 12,476,578 1,955,717 3,083,411 11,211,957 4,977,730 43 90 158 15. «0 44,000,000 20,506,000 3,607,200 6,127,997 25,920,185 12,163,930 59 126 170 15.4. AVTOMATIKA 16,000,000 7,136,000 1,189,400 2,775,493 10,519,316 4,413,791 66 147 233 230 lil 201 15.5. ČRPALKE ’ 14,000,000 6,580,000 1,176,000 1,565,509 7,589,176 4,213,247 54 115 133 15.6. ITAK 6,500,000 2,990,000 541,800 702,730 3,534,573 1,771,625 54 118 130 15.7. SKIP 7,500,000 3,800,000 700,000 1,084,263 4,277,119 1,765,267 57 113 155 2<1 16. LIVAR 36,719,200 19,435,600 3,520,000 5,089,891 21,568,670 8,105,043 59 111 145 266 16.8. im 22,381,600 11,700,000 2,100,000 2,774,104 13,113,913 4,861,828 59 112 132 271 16.9. TA 6,048,000 3,132,000 540,000 730,723 2,923,477 1,425,567 48 93 135 205 16.10. VIP0 3,942,400 2,165,600 410,000 474,330 2,238,767 934,629 57 103 116 2<1 16.11. LBK 4,347,200 2,438,000 470,000 1,110,734 3,292,512 883,020 76 135 236 37 17. KLIMA 27,007,698 10,056,776 1,800,000 2,325,544 10,830,609 5,611,727 40 108 129 19 17.12. IP 17,461,257 6,127,974 1,100,000 1,221,743 6,149,247 3,707,240 35 100 111 166 17.13. MP 9,546,441 3,928,602 700,000 1,103,801 4,681,361 1,904,487 49 119 158 2« 18. IXIP 33,893,575 15,649,909 3,303,500 3,250,641 9,966,255 4,956,122 29 64 98 20 18.14. OB 11,808,375 6,492,561 816,000 566,465 3,130,061 1,744,531 • 27 48 69 17 18.15. MARK 5,074,000 2,569,913 426,000 287,870 1,214,272 554,736 24 47 68 21! 22' 18.16. PB 3,968,200 1,450,000 370,500 647,076 1,499,526 655,400 38 103 175 18.17. TH90M 5,000,000 2,532,500 420,000 477,538 1,562,948 768,840 31 62 114 203 200 2il 2«! 22< 18.18. ALCB 8,043,000 2,604,915 1,271,000 U71,'692 2,559,447 1,232,615 32 98 100 - CK 1,977,221 841,944 189,210 136,151 688,695 239,892 35 82 72 - SD 210,670 89,708 20,160 18,327 87,127 35,570 41 97 91 - PD 581,134 153,689 25,615 12,449 67,204 30,038 12 44 49 ap 379,665,497 165,977,403 32,112,650 40,304,115 154,784,176 75,216,356 41 93 126 20« godi ilag »ne |j)Qiai Ikei foor Jim ih. !!nj :e mi i« 1 Naš pogovor Poslovna organizacija zahteva logično ukrepanje ijja Vprašanje učinkovitosti sistema IMP je v zadnjih nekaj mesecih t«no prisotno. Odpira se vrsta dilem in vprašanj, ki poleg objektivnih >). ohsčin vplivajo na padanje učinkovitosti sistema, vse večjo margina-an”Zaciin nnc0m^h ... J v . , 'Ji, !: 1 vP,,vaJ°na pacanje učinkovitosti sistema, vse večjo margina-posameznih organizacij. Množijo se očitki na račun tako lefienovanih organizacij skupnega pomena predvsem Inženiringa in ^ teh*61'11?8- smo vse glasnejšim razmišljanjem o reorganizaciji . organizacij, vendar jasne predstave o tem, kaj in kako reorganizi-praj1’ se n> podal nihče. Enostavneje rečeno, reorganizacija naj bi m . ’ pouai linice, enostavneje rečeno, reorganizacija naj bi dM-eS-la V.e^° učinkovitost sistema na trgu. Poti, kako priti do tega, še ■eiv%ko slikovito predstavimo kot mtyeinpolletno zaposlitev vseh |balRiogljivosti ali približno eno Aljino celotnih zmogljivosti 'obdobju sedmih let. Če najprej ^aliziram omenjene posle, po---ern vidimo, da je polovica pogodbene vrednosti sklenjenih pi Ti" °v izvoz iz Jugoslavije v obli . VltUllUSlI dMCliJClllll pu- ‘°v izvoz iz Jugoslavije v obliki *aga in poslovno tehničnih stori- i65JJov izdelek Zaspanost Brez nadaljnjega lahko na kratko ugotovimo, da gre za nedvomno izredno ugoden rezultat, ki se je prav gotovo odrazil na stabilnosti IMP-ja. Velik del te uspešnosti je vendarle moč pripisati delom v Iraku. Vemo, kakšen je trenutno položaj v tej državi, vzporedno s tem pa usihajo naložbe na domačem trgu. To pa pomeni dvakratni udar za delovne organizacije, ki so se kar naenkrat znašle v nezavidljivem položaju. »S tem se je moč strinjati. Po moji oceni smo se ob teh dobrih rezultatih iz objektivnih, pa tudi subjektivnih razlogov začeli prepozno peusmerjati na iskanje novih tržišč. Zato je normalno, da se ob krizi na domačem tržišču in težavah, ki so nastale pri poslovanju z Irakom, toliko bolj zaostruje zahteva po zagotovitvi ustreznih del v tujini. Prvi rezultati so že doseženi na sovjetskem tržišču, kjer smo uspešno zaključili dela v Puščinu. Ocenjujemo, da bomo zaradi izredno uspešno opravljenih prvih del posle v Sovjetski zvezi v obdobju naslednjih dveh do treh let podvojili.« Če se karikirano izrazim, gre v primeru Sovjetske zveze za pasiven trg, vsaj z vidika denarnih presežkov, ki jih ima Jugoslavija v menjavi s Sovjetsko zvezo. Zato se mi zastavlja vprašanje prodora na zahodna tržišča. »Mislim, da tu ne gre pretežno za našo nesposobnost nastopa na tem trgu. Gre za splet objektivnih okoliščin. Na eni strani je tu nizka bonitetna raven države, ki se odraža v dodatnih stroških financiranja, na drugi pa pomanjkanje lastnega kapitala, ki je potreben za nastop na teh tržiščih. Mimogrede: s posli, o katerih sva danes že govorila, so bili ustvarjeni pogoji tudi za to. Pomanjkanje kapitala je posledica neizdelane izvozne strategije v državi. V izvozni strategiji še zmeraj nimamo opredeljene vloge in pomena izvajanja naložbenih del v tujini, enostavneje rečeno, nimamo izdelanih instrumentov podpore naložbeni dejavnosti. Preprosto se ne zavedamo njenega pomena, mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da se v svetu proda preko 90 odstotkov opreme na tuje trge z inženiring posli. Zato so inženiring organizacije deležne tudi ustrezne podpore, npr. v Franciji so inženiring storitve sestavni del izvozne stra- Kj'e so vzroki, da še zmeraj ni jasnega koncepta inženiring dejavnosti znotraj IMP-ja? Ni zastavljenih ciljev »Po moji oceni sta dva bistvena razloga. V IMP-ju ni jasno zastavljene strategije in ciljev razvoja sistema, še več, na projektno montažno dejavnost se vnaprej gleda nerazvojno. Poenostavljeno rečeno, nanjo gledamo kot na dejavnost, ki mora zdaj-zdaj odmreti. Nadalje so tu še posledice nove organiziranosti iz sredine 80-tih let, ko smo šli v organiziranje delovnih organizacij, kar slabi možnosti učinkovitega tržnega nastopanja doma in v tujini. Od tu izvirajo razni ekscesni pojavi; medsebojna nelojalna konkurenca organizcij IMP-ja, pritisk gradbincev pri določanju komercialnih in finančnih pogojev ob sklepanju pogodb in izvajanju poslov in nenazadnje je tu še odhajanje najboljših strokovnjakov iz IMP-ja. S tem pa se pojavlja dodatna konkurenca, ki je prej kot ne uspešnejša od nas.«- Kakšen pa je neposreden odnos, glede na sedanjo organiziranost med Inženirignom in tako nih koordinacij in dogovarjanj, ki so povsem skregana z logiko učinkovitega poslovanja. Vzemimo koordinacije komercialnih direktoijev: z ene strani se zahteva, da bi na ta način usklajevali »Mi imamo celo vrsto nekih nepotrebnih koordinacij in dogovaijanj, ki so povsem skregana z logiko učinkovitega poslovanja. Vzemimo koordinacije komecialnih direktorjev: z ene strani se zahteva, da bi na ta način usklajevali nastopanje na trgu, z druge strani in istočasno pa se srečujemo z zahtevo, da se Inženiring neha ukvajati z domačim trgom, kar je popoln nesmisel. Enostavno se ne zavedamo, da poslovna organizacija ne prenese samo dogovarjanj, ampak zahteva logično ukrepanje in izvajanje konsenkvenc za nespoštovanje dogovorov.« Gospodarska dejavnost skupnega pomena »Inženiring je skup intelektualnih storitev in idej, ki je povezan z razvojem, zunanjetrgovinsko dejavnostjo, proizvajalci opreme itd. Njegove aktivnosti ni moč zožiti na izvedbo projektov, ampak je njegova aktivnost nujna pri raziskavi trga, usmeijanju proizvodnje oziroma lastnih zmogljivosti, pri pripravi ponudb itd. Glede na izkušnje smo v Inženiringu začeli s prestrukturiranjem, ki se kaže znotraj samega Inženiringa. Začeli smo z dejavnostjo svetovalnega inženiringa, osvojili smo področje funkcionalnih objektov. Sicer pa po dogovoru poteka pridobivanje poslov na devetih sistemskih področjih. Za ureditev odnosov v projektno montažni dejavnosti pa bodo po mojem mnenju potrebni nekateri ukrepi in sicer: urediti razmerje med proizvodnim in ostalim delom, tako da bo znašala obreme- »Od. začetka 80-tih let do danes je bilo v Inženiringu sklenjenih za preko 400 milijonov dolatjev pogodb. To lahko predstavimo z vidika zasedbe zmogljivosti kot zaposlitev v obsegu devetih milijonov proizvodnih ur projektivne in montažne dejavnosti. Kaj to pomeni v deležu celotnih zmogljivosti, lahko slikovito predstavimo kot dveinpolletno zaposlitev vseh zmogljivosti v obdobju zadnjih sedmih let. Posebej velja poudariti, da je bilo od skupne vrednosti izvoza za 35 milijonov dolarjev opreme, izdelane v IMP-ju. Od tod izhaja, da je vpliv inženiring posla še kako pomemben tudi za proizvodne organizacije IMP-ja.« nastopanje na trgu, z druge strani in istočasno pa se srečujemo z zahtevo, da se Inženiring neha ukvarjati z domačim trgom, kar je popoln nesmisel. Enostavno se ne zavedamo, da poslovna organizacija ne prenese samo dogo- varjanj, ampak ZAHTEVA LO-TICP tegije, ki jih temu ustrezno podpira zakonodaja, prav tako so deležne kapitalne podpore, podpirajo pa jih tudi veliki proizvajalci. To je pravo nasprotje od stanja pri nas, kjer npr. Ljubljanska banka še zmeraj nima ustreznih sredstev za podpiranje izvajanja naložbene dejavnosti v tujini. Pri nas se še zmeraj bodemo, ali je to gospodarska dejavnost ali ni. Podobno je tudi znotraj IMP-ja, kjer še zmeraj govorimo, daje inženiring opravljanje določenih komercialnih opravil, ne pa kot o inženiringu, ki je samostojna gospodarska dejavnost.« imenovanimi izvedbenimi organizacijami! Pogosto je slišati očitke o neučinkovitosti Inženiringa, poleg tega pa je tu še modna muha režijske preobramenjenosti. »Trenutni položaj, ko so zmogljivosti montažnih organizacij iz dneva v dan slabše zasedene, kar dokazujejo sklenjene pogodbe in ob že prej omenjeni razdrobljenosti se toliko bolj zaostrujejo odnosi med Inženiringom in izvedbenimi organizacijami. Precej je kritik na račun inženiringa, ki so delno upravičene. Vendar mi imamo vrsto nekih nepotreb- GICNO UKREPANJE in izvajanje konsekvenc za nespoštovanje dogovorjenega. Ob trenutni organiziranosti in zaostrovanju tržnih pogojev je obnašanje delovnih organizacij tudi razumljivo. Vsak skuša maksimalno zaščititi, oziroma uresničiti svoje interese. V ospredje prihajajo naši odstotki. Namesto 96 odstotkov ponudbene cene - okoli katere se vrtimo, pa ne ugotavljamo in ustrezno ne ukrepamo proti relativnemu naraščanju režije. Skoraj nič ni narejeno v zvezi z razvojem in s tehnološko disciplino, normativi in ocene so za domače in mednarodne razmere preohlapni, oziroma so stroškovno preveč obremenjeni. Vse to skupaj slabi konkurenčno moč, priliv mladih kadrov je presahnil, raven osebnih dohodkov zmanjšuje motiviranost za dobro delo. Skratka - to je nekaj slabih točk, ki kažejo na upadanje notranje kakovosti naše firme.« »V IMP-ju ni jasno zastavljene strategije in ciljev razvoja sistema, še več, na projektno montažno dejavnost se vnaprej gleda nerazvojno. Poenostavljeno rečeno, nanjo gledamo kot na dejavnost, ki mora zdaj-zdaj odmreti. Nadalje so tu še posledice nove organizacije iz sredine 80-tih let, ko smo šli v organiziranje delovnih organizacij, kar slabi možnosti učinkovitega tržnega nastopanja doma in v tujini.« nitev delovne ure od tretjine do največ polovice glede na trenutno stanje. Povečati je nujno tehnološko disciplino, vse od sklepanja pogodb do izvedbe pogodbenih obveznosti, reorganizirati obstoječo projektivno dejavnost, urediti registracije in pooblastila Inženiringa, da bo lahko izpolnjeval vse zakonsko zahtevane pogoje. Predvsem je nujno potrebno prekiniti z definiranjem inženiringa kot servisa za komercialno tehnična opravila, ampak ga moramo opredeliti kot organizacijo skupnega pomena, ki mora delovati po takih principih, merilih, pogojih, pa tudi rezultatih, kot sorodne organizcije doma in v tujini.« j voTEK Jekleni orjak v Muri jjj Promontov program s področja varčevanja energije in ekologije [2b p?d5°.bne-if Predstavili pred nekaj meseci. V tistem času je bilo ^ključni fazi projektiranje in začetek izdelave novih nerjavečih Ijjt v|yp—2L- J!_W7- . ... .... J tihi enih dimnikov. Kot so nam takrat povedali, je v svetu to že povsem ^ L 8,18 zadeva, ki ic Judi množično uporabljajo. Za naše razmere pa !TedS‘aV,ja d0*0čeRG novost, s katero so se spogledovati oziroma se še 161 Pogledujejo nekateri naši proizvajalci dimnikov. Vendar jih je Pro-2Cant Prehitel in je do sedaj edini, ki mu je uspelo razviti tovrstne ir ZOfhhranek 221 Navidezno se ta dimnik bi-lllltveno ne razlikuje od navadnih |3i‘!:an'h dimnikov ali pa beton-|jj|ih. Rekli bi lahko, da bolj spo- jljijjnja na betonske okrogle dim- ,j ki štrlijo v nebo v industrij-Pkih središčih. Toda nerjaveči je- $j?eni dimnik le ima vrsto predno- 270io Pred klasičnimi dimniki. Kot jjj Ram povedali v Promontu, je 2a nja iz obravnavanih tem, pa" prinesel pričakovanih rezultat0'’ saj je znašala povprečna oce" (ocene so bile od 1 do 15) le 2,'J S tako oceno pa organizator ^ niso bili zadovoljni zlasti zat° ker so samo trije pokazali odli^1 Vg znanje, medtem ko večina niza ta, dovolj i la. j ja] Skrb pa vzbuja mnenje, ki ^ 80 odstotkov slušateljev sef' narja zapisalo v anketi, da * O usposobljeni za akvizicijsko delt \ pri projektantih, kar pa se je vi vri stih pokazalo, da ni res. , s*e In ne gre le za prenos zna"! Po našim predstavnikom ampak P na za potrebo vseh nas zaposlen' za v IMP-ju, da nenehno prid°^ 'a: varno znanje, saj bomo le ta" ko našim možganom preprečili- 0 Pl< ne bodo zarjaveli. . Se' Da bi nudili znanje čim V" ro jemu krogu IMP-jevih predsta' Sp: nikov in projektantov ozir0"1’ Za: kupcev, bi bilo potrebno razš|fl‘ no IMP-jev Izobraževalni cente"1 til ga ustrezno opremili. Janez Grub otj Obnova vodovoda Voda za turistične romarje Še iz otroških časov se spominjam, ko smo se kot kmečka družina enkrat na leto podali na pot. Pa ne samo mi, na prste ene roke bi lahko preštel tiste v vasi, ki na to pot niso šli. Rekli smo: »Gremo na Kimanje.« Ponavadi je bilo to 15. avgusta, ko so se ljudje Prekmuija odpravili proti Turnišču, takrat je Marijin praznik. Otroci smo se tega romanja veselili in ga stežka čakali, čeprav je nekaj kilometrov poti opravilo svoje. Pot nam je bila povsem odveč. Na pot smo šli ponavadi bosi s sandali čez rame, ki smo sijih pred cerkvijo obuli, da ne bi bili kot cigani, so rekli. Stara mama, ali pa mama sta nam za pot odrezali kos svežega domačega kruha in kos prekajenega, ki smo ga hranili posebej za to priložnost. Za odžejati ni bilo ne sokov ne instantov. Napajali smo se od vasi do vasi s studenčnico. »Turizem« je cve-teh saj ni bilo dvorišča, kjer se ne T Rodilni monter Martin Kolbl -Pripeka od zgoraj in od spodaj bi ustavil nekdo, ki si je želel oplakniti suho prašno grlo. Mi otroci smo se morali sprijazniti s studenčnico, oče pa je tu pa tam dobil kakšen kozarec »klintona« a|i »šmarnice«. Kolone pešcev so bile dolge tudi po nekaj kilometrov, le tu in tam nas je prehitel kakšen »biciklist«, ki seje odločil Za manj naporno romanje. Ko smo prispeli do cilja, so se poleg naše kolone zgrinjale v ta kraj kolone romarjev z vseh strani mdsa. Po obredu smo si privoščili kakšen par ali dva kranjskih, ;Vf morda kokto in oče kakšen »špri-po cer« in potem nazaj po peklenski ob vročini in prašnih cestah. Prav veseli smo bili od časa do časa, ko smo zavili na kakšno gozdno pešpot. Polja so bila razgaljena, le .j -u m tam kakšna njiva koruze. Preorana strnišča, kjer je bila po-] Sejana bela repa, to je bilo na naši al0, P°ti vse. Ko smo se vrnili, smo 3§a- bili nekako olajšani, da je na-$ porna pot za nami. Vse to se mi je priklicalo v spomin, ko sem pred nedavnim potoval proti Mariboru na gradbišče mariborske Montaže v Pesnico. Do Maribora sem se pripeljal povsem normalno, kot se pač ob vsaki drugi priložnosti. Brez Marela 1» i *Romaiji« imajo probleme z vročino, z vodo jih že ne bodo imeli it Večjih težav sem prišel do Montaže, kjer sva poklepetala z Maria) Janom Križanom o tem in onem, iitv kot je pač v navadi, ko se srečava. J. 0 mariborskem štrajku, o delu i i* * * * v Montaži, o tem, kaj bi bilo /lC vredno pozornosti v Glasniku na-, s*ednji mesec, zatem pa sem se a11) Podal proti Pesnici. Ko sem zavil zlikuje od polaganja na Dravskem polju. Tudi tukaj, kot je povedal vodja Montaže Marjan Plešivčnik, polagajo cevovod podobno. Najprej zvarijo cevi, jih zračno preizkusijo in zatem položijo v jašek. Vendar poleg peklenske vročine je tu še voda. na novo obvoznico, pa se je kar o.. UU _ j- 'A Zataknilo. Po pesjanski vročini in . ^beljenem asfaltu so se počasi ak kot jar ........................................ kot jare kače premikale kolone Pločevinastih škatel. Tu in tam . Sem opazil, da kakšna stoji ob fef r°bu ceste, kot da ne bi hotela Tjj sPrejeti pravil obnašanja naših J J Zamaškov. In ravno v tej počas-’’ j| r'.'r,.st' in postopnem prebijanju do r , Cl‘ia se mi je priklicalo v spomin kaše romanje in naš turizem '- Opazili smo, da večina monterjev od osmih, kolikor jih je na gradbišču, ima pri 30 in več stopinjah obute gumijste škornje. Kaj pa je gumijasti škorenj pri takšni vročini, ni potrebno posebej razpredati. . iviiitinjc m ndb lunzern iz a °troštva, ki je trajal samo en dan. Dolžni smo vam še odgovor, zakaj druga zavožena investicija? V letih 78-79 je mariborski Vodovod speljal vodovod od Pes niče do Šentilja. Vod je bil iz plastičnih cevi. ki jih je baje izd lala neka makedonska delovna organizacija. Po dobrih šestih letih so opazili, da se voda izgublja. Zdi se mi, da med tem romanjem ali potovanjem turističnih nomadov, kot jih nekateri imenujejo, ni bistvene razlike. Le cilji so drugačni in razdalje večje. Mi smo šli nekaj kilometrov, ti se odpravijo nekaj sto ali tisoč kilometrov. Mi ali bolje naši starši so šli na pot, da se razbremenijo in sprostijo po napornih delih na poljih, ti pa si želijo obnoviti energijo in se razbremeniti civilizacijskih okovov, ki jih priklepajo nase. Namesto pri studencih se ustavljajo pri motelih in »gri-lih«, si oddahnejo in že hitijo po polževo naprej proti Jadranu ali pa še dalj. Cevovod zaenkrat še plava Na obrobju te procesije tistih, ki prihajajo in tistih, ki se vračajo med Mariborom in Šentiljem, se vrti ekipa monterjev mariborske Montaže, ki obnavlja vodovodno omrežje med Jelenčami in Pesnico. ugotovili so, da cevi pokajo, takrat so začeli s postopnim saniranjem, vendar brezuspešno, izgube so bile tako velike, da je začelo primanjkovati vode. Zaradi tega so se odločili za položitev novega jeklenega cevovoda. Nekako se mi je uspelo odlepiti iz pločevinastega vrveža in pristati na robu ceste neposredno ob gradbišču. Tudi monterji Montaže, kot da so sprejeli slogan »Turizem smo ljudje«, pozdravljajo prihajajoče in odhajajoče procesije z dvema oranžnima ma-relama. Ena je stala ob jašku, druga pa v jašku. Vendar le ni tako. Priznati je treba, da je pri 32 stopinjah težko vzdržati brez kakršnega koli »zavetišča«. Sicer pa dela na omenjenem objektu potekajo na dvakrat »zavoženi« investiciji. Za razliko od gradbišča na Dravskem polju, o katerem smo se razpisali v eni od prejšnjih številk Glasnika, je pesniška zemlja težka in močvirnata. V preteklosti so tu že kmetijci vložili velike denarje v melioracije, ki pa žal niso bile uspešne. To se nenazadnje tudi vidi v izkopanih jaških, kjer monterji polagajo nov cevovod. Nekaj pod dvemi metri je jašek pod vodo, kar dodatno otežuje delo na gradbišču. Kot smo zvedeli, kmetijci zopet delajo analize in se pripravljajo na ponovne melioracije. Vrnimo se k težavam, resda se delo tehnološko bistveno ne ra- Novi cevovod je dolg 3100 metrov, premer cevi pa znaša 267 milimetrov. Posamezne odseke cevovoda po opravljenih preizkusih in analizah vode monterji priklopijo na osrednji vod. Kot je J / -iHes*- V času malice se monterji preselijo od marele v jamnik k mareli ob kanalu povedal Marjan Plešivčnik. morajo biti dela zaključena nekje do prve polovice oktobra. Za zdaj potekajo dela po predvidenih terminskih planih. Naj omenimo še eno zanimivost t. i. bay pasove, kot jih v žargonu imenujejo. Gre za premostitvene cevovode, ker do zapore vode ne sme priti, ker se iz tega cevovoda oskrbuje z vodo tudi Šentilj. Vemo pa, kaj bi pomenilo, če bi zaprli vodo v tem času, ko ljudje po nekajurnem čakanju na meji prestopijo mejo in si končno oddahnejo, pa ne bi bilo vode. Ravno v času, ko smo se mudili na gradbišču, so pripravljali enega od teh premostitvenih cevovodov mimo ene od hiš, kjer ne morejo položiti cevovoda vzporedno s starim in morajo najprej odstraniti starega. Romanje in zapora Zaenkrat potekajo dela izven naselja Pesnice. V Pesnici pa bodo predvidoma začeli z deli po 15. septembru, ker se v naselju delni zapori ceste ni moč izogniti. Da bi se odločili za zaporo sedaj, >si sploh ni mogoče predstavljati. Saj je med mimo vozečimi opaziti že kar nekaj hude krvi, ko se v to počasi drvečo procesijo vključi Montažin traktor s cevmi, pa četudi vsaj po hitrosti ne ovira »procesije«, ampak je le tujek v civiliziranem svetu. Morda sem preveč kolovrati okrog, preden sem se dokopal dc jedra, ki sem ga imel namen opi sati, vendar vse to, kar se dogaji na šentiljski cesti v teh »pasjih< dneh, le ima nekaj skupnega z n> manjem, in monterji so na robi tega romanja v povsem drugačn vlogi, čeprav tudi za zadovoljstvc teh. Tudi ti ne morejo brez vode, Širitev programa Potopne črpalke V tozdu Črpalke so obogatili proizvodni program z novimi izdelki: to je z dvanajst voltno potopno črpalko, s centrifugalno črpalko, in s cevno črpalko. 12 voltna potopna črpalka je namenjena za prečrpavanje vode in neagresivnih medijev (vino, sokovi, itd.). Uporablja se predvsem na jadrnicah. Črpalka je vi- Potopna črpalka soka 0,55 barov, pretočna količina je do 5 kubičnih metrov na uro, črpalka ima 11 tisoč obratov v eni minuti, njena napetost pa je 12 voltov. Skonstruirana je tako, da jo je mogoče montirati brez kakršnegakoli orodja - enostavno se jo potopi v vodo, na tlačni priključek pa se pritrdi gumijasta cev. Črpalka je v glavnem domačega izvora. Sistem tesnje-nja je nekoliko specifičen, zato so črpalko prijavili Jugoslovanski patentni pisarni kot zaščito elektromotorja. Take črpalke v Jugoslaviji doslej ni bilo. Nekaj časa je po namembnosti slično črpalko, konstrukcijsko pa drugačno izdelovala Iskra, vendar je potem program opustila. Take črpalke smo doslej pri nas uvažali z vseh delov sveta. V tozdu bodo začeli te črpalke izdelovati proti koncu letošnjega leta. Po sedanjih podatkih, ki sojih pridobili s trga, je pričakovati, da jih bodo letno izdelali okoli 20.000. Konec avgusta bodo izdelali okoli 50 črpalk ničte serije, ki jih bodo imeli v tozdu v obratovanju in preizkušanju. Letošnjo jesen bodo začeli izdelovati centrifugalne črpalke za cirkulacijo termalnega olja. Tehnični del elaborata za te črpalke je pripravil IMP-jev Usmerjevalni razvoj. Na osnovi tega elaborata je komercialna služba tozda Črpalke raziskala tržišče. Glede na podatke, dobljene v tej raziskavi, so se v tozdu odločili za razvoj centrifugalnih črpalk, ki so sedaj v fazi prototipov in čakajo na meritve. Te črpalke so namenjene za cirkulacijo termalnega olja do 400 stopinj Celzija. V svetu gre trend daljinskega ogrevanja v uporabnost termalnega olja namesto vode, saj s tem odpade nevarnost zmrzovanja medija pri nizkih temperaturah. Količina medija je lahko zaradi višjih delovnih temperatur bistveno manjša v primerjavi z vodo. Tovrstnih črpalk v Jugoslaviji še nihče ne izdeluje, zato so jih doslej le uvažali z zahodnega tržišča. V tozdu predvidevajo, da jih bodo izdelali približno 2000 letno. Če pa bi dobili posel v Sovjetski zvezi, kjer je uporabnost teh črpalk precejšnja, pa bi bistveno povečali proizvodnjo teh črpalk. Poleg omenjenih dveh črpalk pa nameravajo, če se bodo pokazale ekonomsko zanimive količine, razviti tudi cevno črpalko, ki se uporablja za črpanje gosto tekočih medijev (med, marmelada, itd.). Zanjo je Usmerjevalni razvoj izdelal tehnični del elaborata. Tozd pa sedaj raziskuje tržišče. V jeseni prihodnje leto pa naj bi stekla proizvodnja teh črpalk. M p Samo za kadilce Konec ljubezenskega razmerja Od 25. julija letos so pričeli v Srbiji v praksi uresničevati zakon o prepovedi kajenja v javnih prostorih. Tega dne so morale delovne organizacije na javna mesta razobesiti napise, da je kajenje prepovedano v vseh delovnih javnih in drugih prostorih, kjer se mudi vsaj en nekadilec. Za kadilce morajo zagotoviti posebne prostore. Uresničevanje tega zakona o prepovedi kajenja nadzirajo inšpektorji za delo, zdravstveni in sanitarni inšpektorji. Kazni se gibljejo od 10.000 din za posameznike, do 450.000 din za organizacije (po DELU, 16. julija V naši republiki zakon o varstvu pri delu obvezuje, da mora delovna organizacija s samoupravnim splošnim aktom določiti prostore, v katerih kajenje ni dovoljeno. Pri določanju teh prostorov je treba upoštevati splošne zahteve zdravstvenega varstva delavcev, ki opravljajo dela oziroma naloge v zaprtih prostorih (Uradni list SRS, 1986, št. 47, člen 45). V IMP-ju v samoupravnih aktih verjetno nikjer ni določenih prostorov, v katerih se ne kadi, čeprav imamo zaposleni pravico do čistega zraka. Vemo, da zakon ne more nikomur ukazati, naj opusti kajenje, ki zagotavlja užitke, zadovoljstvo pri zabavi, pitju kave, alkohola, pogovoru, delu, ljubezenskem užitku, za volanom itn. in je mnogim prav tako ali le malo manj naravno, kot dihanie. Ena histvp- nih prednosti kajenja je v tem, da se ga lahko odvadite prostovoljno, na lastno iniciativo. Takoj se lahko vprašate ali zato potrebujete močno voljo. Ne, močne volje ne potrebujete, potrebna je samo dovolj močna motivacija. Pomembno pri tem je prepričanje, da »to lahko storim«. Če nosite nekje globoko v sebi občutek, da se kajenju ne morete odpovedati, boste to le stežka storili; poskušali morda že ste, a brez uspeha, zakaj bi bilo naslednjič ali sedaj kaj bolje. Nekateri pravijo: »Saj bi rad, ampak sem že preveč navajen.« Verjetno veste, da je znanih več različnih metod za odvajanje od kajenja, ki dajejo osnovno oporo, s katero kajenje lahko omejite ali opustite. Bistvo teh metod je v tem, da vanje verjamete. Izkušnje kažejo, čimbolj v metodo verjamete, tem bolj bo učinkovita. Seveda pomen pozitivne sugestije tu nikakor ni zanemarljiv, pa najsi gre za individualne ali skupinske nasvete, terapije, akopresure, akopunkture, uporabo hipnoze, električnih šokov (da, tudi z zbujanjem odpora s pomočjo elektrošokov odvajajo od kajenja), večdnevnih intenzivnih tečajev; s strokovno ali brez strokovne pomoči. Nekaterim menda pomaga, če v ta namen tudi dobro plačajo. Mimogrede: tudi v naših dnevnih časopisih se občasno pojavlja oglas s tel. številko, ki obljublja odvajanje od kajenja. Vsi ti programi so v glavnem uspešni zato, ker kadilec, ki se jih udeleži, že tako vneto želi prenehati kaditi, da pomaga skoraj vse. To pomeni, da lahko preneha sam od sebe, brez pomoči, če je le dovolj močno motiviran. Ugotavljajo, da nekaterim kadilcem bojazni preprečujejo, da bi vsaj resno pomislili na opustitev kajenja. V ozadju teh bojazni je strah pred neuspehom, bojazen pred prenehanjem, ker so že poskušali prenehati, ne da bi se prej ustrezno pripravili, pa je bilo pretežko, nekateri pa se bojijo, da brez cigaret ne bodo mogli živeti. Vsak se teh bojazni ob dovolj močni motivaciji lahko znebi. Strokovna pomoč je po-trehna 1p np-znatnemii ri<>+/-*«-1».- ------- * — :2vuiuiiivillU UUdlUlMl kadilcev. Kadim kot turek Zakaj se vam je torej tako težko odpovedati kajenju? Morda zato, ker se je postopoma povezovalo z vašim načinom življenja z vsemi veselji, strahovi, žalostjo, ki ste jih doživljali. Skratka ta navada se je globoko prepletla z vašo osebnostjo in življenjem skozi daljši čas. Ali je potem čudno, da se ji je težko odpovedati? So pa še nekatere druge bolj globinske razlage, kot na primer, da je kajenje čutno dejanje, ki zajema vid, vonj. okus in daje še ustno zadovoljstvo, kar izvira iz otroštva. Tako se menda kadilci podzavestno ne morete otresti in sprijazniti s tem, da ste odstavljeni od materinih prsi. Zato vas cigareta, kot otroka materine prsi, poteši, sprosti in pomiri. Torej v otroštvu sesanje, zdaj pa kajenje zmanjšuje občutke strahu, jeze, sramu ipd. in utrjuje pozitivne občutke zadovoljstva. V priročniku Ameriškega združenja za boj proti raku, ki nudi pomoč ljudem, da lažje nehajo kaditi, je uganka, ki primerja prenehanje kajenja s koncem ljubezenskega razmerja. Spočetka misliš, da brez svoje ljube(ga) ne bi mogel(a) živeti. Potem srečaš drugo(ega) in življenje se spet začne. Podobno je s cigaretami, čez čas po opustitvi boste o njih razmišljali kot o nekdanji ljubezni. Ker to berete in ste prebrali že vse do tu, imate morda v mislih resen namen, da boste nekoč kajenje opustili. Če veliko kadite, boste gotovo nekoč postavljeni pred neprijetno dejstvo, oziroma osrednji nagib za prenehanje kajenja v kakšni ambulanti. Čez koliko časa? Na srečo izgleda, da je do takrat še daleč. Trenutno pa vaša motivacija ni tako močna, da bi sprožila ustrezno delovanje. Zanimivo, da si vsak normalen odrasel človek želi zdravja in dolgo življenje. In to najbolj takrat, ko se zave, da kaj od tega prične izgubljati. Ali to verjamete? Takšna trava je tobak, da zboli še tak silak Zapomnite si, da vam vse informacije in podatki o škodljivosti kajenja, ki jih nedvomno imate, ne bodo prišli čisto do živega in vas ne bodo povsem prepričali, dokler sami ne boste prenehali kaditi. Torej s kajenjem boste prenehali, ko vam bo to ustrezalo in takrat šele boste POSejTi doumeli kar »e a - * "*“** - — »• y *»»»» r VOIV 5C" daj. (Zdaj si pa spet eno prižgite, če slučajno že ne kadite)! Predvsem pa ne poskušajte prenehati s kajenjem, dokler si ne odgovorite na vprašanji ZAKAJ kadite in ZAKAJ se želite odvaditi. Dokler tega ne razčistite, kadite normalno naprej. Ničesar ne poskušajte, dokler ne boste pripravljeni. Nekateri vam bodo rekli, da so opustili kajenje na hitro, takore-koč čez noč. Ne verjemite. S proučevanjem so ugotovili, da večina kadilcev nezavedno zmanjšuje kajenje postopno in postopno se tudi pripravijo na prenehanje kajenja. Saj veste, da je tudi navada kajenja nastajala postopno in ste se je tako naučili. Dobro veste, da se niste rodili s cigareto v ustih ali med prsti. Važno je tudi, da sebe ne primerjate z drugimi, ki so že prenehali kaditi, ali še manj s tistimi, ki so poskušali, pa jim ni uspelo. Nikomur ni lahko opustiti kajenja. Če vam je kdo rekel, da se je kajenja možno znebiti brez težav; ta ali ni nikoli kadil, ali sploh nima razumevanja za vaš problem. Čeprav vedite, da opuščanje cigaret pa spet ni tako zelo mučno in težavno. Kako bi sicer milijonom kadilcev po svetu to uspelo. Tudi takim, ki so dnevno pokadili več cigaret kot vi in so kadili še bolj stratno. EMIL SMREKAR Fotoreportaža Potovanje brez potopisa Tineta Brojana sem spoznal nedolgo potem, ko sem se usidral pri pričujočem časopisu. Spoznal sem ga kot protestnika, ki mu ni bilo vseeno, če »cajtng« dobi ali ne dobi gradbišče. Ob vsaki zamudi je cvrčal telefdn. Obvezno pa je privihral v naš odmaknjeni »bunker«, ko se je mudil v Ljubljani, da je postoril to in ono. Najprej nas je začel »kurcati«, kaj delamo, da ni »cajtnga«. Potem smo mu pokazali, daje »cajtng« le poslan, pa je rekel kar tja v tri dni, saj vem, toda pogledati pa vas le moram. Tako se je začelo. Bil je namreč vodja gradbišča v Pucarevu. Kot zakleto so se najina srečanja nadaljevala z »nesporazumi«. Dogovorila sva se namreč, da pridem in nekaj zapišem o delih na gradbišču v Pucarevu. On se potrudi, se dogovori s pristojnimi , pa spet, ko bi moral sesti na vlak, mi je »zakuhalo«, gripa namreč. Spet sem ga »nategnil«, višja sila, kaj hočemo, bilo mi je sicer žal, da se nisem uspel prebiti do tega gradbišča, kajti to je le bilo eno od uspešnejših gradbišč v zadnjem času. Žal tudi zaradi tega, ker se je Inženiring na tem objektu na nov način lotil dela. Kot mi je povedal Tine, je bila pogodba podpisana na funkcionalni ključ. Sam je bil odgovoren za izvedbo instalacijskih del, inženir Ivan Cestnik za gradbeni del, inž. Forstner pa je skrbel za komercialni del. Zatem je enkrat sicer še prifr-fotal v našo rezidenco in omenjal Avstralijo, toda nisem vedel, če misli zares ali se »zajebava«. Pri njem človek res ne ve, pri čem je. Pa ne, da bi mu to štel v slabo. Pri kom. Prvi mu je tudi gmotno pomagal, da se mu je ta želja uresničila. Vendar, kot je bilo težko prilagodil. »Ko sem se odpravil na križarjenje z avtobusom po Avstraliji, sem bil v avtobusu zavit v debelo deko, tako mi je bilo hladno. Šofer za volanom pa je vozil v kratkih rokavih in s priključenim ventilatorjem. Za križarjenje po Avstraliji si je kupil Koalapass - potovalno in časovno karto za avtobus, to je bila najcenejša varianta, si je zamomljal v brk Tine. Prva tura, za tela kot Luku. Božo je bil najprej zaposlen kot eden od vodilnih manegerjev v eni od avstralskih firm. Pred sedmimi ali osmimi leti pa je začel na svoje in sedaj ima tovarno elektronskih naprav z nekaj več kot 100 zaposlenimi. Temu »rangu« primeren je bil tudi sprejem in pozornost, ki sta je bila deležna z ženo. Na razpolago sta imela svojo hišo, gibala sta se po lokalih višje kategorije in sploh je bilo »hoh«. Vendar tudi tu je naletel na presenečenja. Najbolj si je zapomnil večerje v eni od jugoslovanskih restavracij. Tine je takole modroval: »Ko smo prišli v restavracijo, je bila Tine pod granitnim masivom Melburne resnih zadevah prekleto resno pristopa. Dejal sem si, spet »šus« v glavo. Pa je bil res. Pred nekaj dnevi spet pride in pravi: »Pozdravljen od popotnika iz Avstralije!« Brez pomisleka sem rekel, poj diva še enkrat. Ti govori, jaz si bom zapisoval, nekaj bo že. Pojdimo Pojdimo torej na drugo stran luže na južno poloblo, kamor nas je s svojim živahnim pripovedovanjem popeljal Tine Brojan. Preden sva poletela z latom, sem zvčdč!, ic. Tin? obvlada svet, seveda v popotniškem smislu, saj je prepotoval Južno Ameriko in skorajda vso Zahodno Evropo. To po »službeni« dolžnosti. V ZRN je bil zaposlen skoraj poldrugo desetletje. Edino, kar mu je še tuje na tej zemeljski krogli, je vzhodna Evropa in severna Amerika. Vendar mu ni žal, morda pa bo kdaj tudi za to priložnost, pravi. S tem, da je prišel do Avstralije, se mu je izpolnila davna mladostniška želja. Želel si je srečanja s prijatelji, s katerimi so se stkale trdne prijateljske vezi med vojsko in so ostale vse do dandanašnjih dni. Predvsem pa si je želel srečanja z Božom in Lu- izziv srečanje z novim svetom, tako je bil izziv srečanje z ljudmi in znanci, ki jih je obiskal. To je bilo srečanje s človeškimi usodami, ki jim gola borba za obstanek ni prizanašala. Preprosto povedano pomagaj si, kakor veš in znaš. Po izkušnji, ki jo je doživel, pravi, da je Avstralija ena sama velika igralnica človeških usod. Nekaj je še, kar je posebej podoživel, to je neverjetna čustvena navezanost vseh avstralskih Slovencev, s katerimi seje srečal, na rodno grudo, vendar jim ponos, materialno blagostanje ali pa beda ne dopuščajo, uCljC 'sceno preprečujejo vrnitev na rodno grudo. Navezanost na rodno grudo ne morejo prikriti, naj si še tako prizadevajo. Takšen je pač ta kruti brezosebni svet razprostrte Avstralije. Križarjenje Izhodiščna postaja Tineta je bil Sidney, kjer ga je pričakal ženin brat. Kot je povedal, ga ni toliko prizadel svet, v katerega je prišel, ampak aklimatizacija, s katero je imel precejšnje probleme. Potreboval je dobrih 10 dni, da se je prilagodil in ujel ritem življenja. Se posebej so ga zdelovale klima-tizacijske naprave, na katere se je katero je porabil dva dneva in noči vožnje z avtobusom, je bila dolga 4000 kilometrov. Vkrcal se je v Porramattu in potoval preko Adelaide, Kalgorlie v Perth, kjer ga je pričakal prijatelj Luka. Na tej poti se je prvič pobliže seznanil z avstralsko pokrajino, ki jo ločujejo naravni pokrajinski pasovi. Do Adelaide je bila pokrajina živa, polna življenja s ptiči. nabito polna, tako da smo nekaj časa čakali na mizo. Božo mi predlaga, da izkoristiva ta čas in stopiva do bližnjega vinotoča po par litrov vina. Jaz sem ga samo debelo pogledal, saj se mi je to zgodilo prvič na tem svetu, da v restavraciji s hrano ne postrežejo s pijačo. Toda v Avstraliji je tako. če hočejo točiti alkohol, morajo imeti parkirni prostor. šttiiš avstralskim simbolom kenguruji, od Adelaide naprej pa pusta, le tu in tam je bilo opaziti kakšno ptico roparico. Po srečanju z Lu- • - - !1-1J ^vMnrrjl i»-» r\ Z'v'71 \7o1 KuTTi jC li tij‘JU 1 j v^ar.:: a: vvu-. •v- kako kruta je tujina in kako se lahko poigra s človeško usodo. Po nekaj uspehih v življenju je na koncu po smoli v zasebnem življenju pristal v najemniški hiši kot pogodbeni delavec. Luka se je sicer potrudil in bil dober gostitelj. razkazal mu je Perth, vendar je bila njegova pozornost usmerjena k temu, kako preživeti jutri. Pomudil se je sicer v igralnici, si poleg tega ogledal še park, katerega znamenitost je orjaško staro drevo, zatem pa si je vzel pot pod noge na novih 4000 kilometrov v Melbourne do prijatelja Boža, ki pa se mu je kocka na ruleti življenja povsem drugače zavr- kjer je za tretjino več parkirnih mest, kot je sedežev v restavraciji. Ni mi preostalo drugega, kot pot pod noge in do vinotoča po buteljk© Reči moram, da so prišle izredno prav.« Tine je človek, ki ga zanima vse, tudi moda, zato ne bodite presenečeni, če si je tudi o modi ustvaril svoj vtis. »Modna revija, ki sem jo videl, je bila visoka moda »pelzmantlov« in krzna, vendar kot pribito drži, da avstralska moda caplja vsaj za dva ali tri korake za evropsko modo.« Bo že držalo. S tem v zvezi so zanimive tudi cene, ki so odvisne predvsem od tega, v kakšni četrti se nahaja trgovina in kakšen sjoj prebivalstva živi v njej. Posebej pa se mu je vtisnil v spomin športni stadion z gibljivo streho. Ovca v Avstraliji nekaj pomeni Ena od vmesnih postaj in farma Svetovno čudo Po postanku v Malbournu, v katerega se je naš popotnik še vrnil, se je odpravil spet na drugi konec Avstralije preko že omenjenega vozlišča Adelade, Alise Springsa do Ays Rocka. Torej do svetovno znane granitne gmote, visoke 800 metrov in s 13 kilometri obsega. Gmota je zares čudo, saj štrli iz ravnine in privablja kar cele procesije turistov. Naš popotnik ne bi bil pravi Gorenjec (če Domžale lahko prištevamo h Gorenjski, ne da bi razvnemali regionalna slovenska čustva), če se ne bi podal do vrha in to brez težav s pokončno hojo. Pa kaj mislite, zakaj? Zato, ker je imel pravo opremo, predvsem goj-zerje, ki so se obnesli ne le na gorenjskih ampak tudi na avstralskih tleh. Čudna gora preseneča v tej ravnini, ki ji ni konca, kar dokazuje poseben preizkus, ki ga je opravil naš popotnik. Namreč Ob krokodilu Sidneya, kjer je užival na soncu in oceanu dobrih 10 dni. S tem pa je bila pot zaokrožena. Razstava in lov Mimo Tineta pa niso šla niti nekatera poslovna dogajanja, Opera in Harbour bridge v Sidneyu odločil se je, da bo izmeril čas, ki ga porabita avtomobila, ko se opazijo njune luči, da s srečata. Nameril je celih 22 minut. Čas, ki potrjuje resnico. Dotaknimo se še ene značilnosti, namreč ograj. Ograja v Avstraliji pomeni »svet«, ki je nekaj vreden, ki je primeren bodisi za kmetovanje ali živinorejo. Takole, pa smo v Darwinu. tu je Tine obiskal svojega nekdanjega lovskega prijatelja, ki se je z lovom na krokodile preizkušal tudi v Avstraliji, bil pa je tudi lovec na Opale in taksist, vendar vse s spremenljivo srečo. Sicer pa je bil ta del poti zanj poln nasprotij in doživetij. Prvič se je srečal z domorodcem - »aburdžanom«, kot jih imenujejo Avstralci, te je videl do Mont Isa. Razen tega pa se tu preple- nedvomno je bila na prvem mestu v času njegovega bivanja svetovna razstava, ki so ji tudi naši mediji namenili veliko pozornosti. Kot nam je povedal, je bila v slovenskem delu jugoslovanskega paviljona razstavljena slika supermaratonca Mravljeta in ljubljansko tromostovje. Ves čas pa so bili predvajani filmi o Jugoslaviji, ki so predstavljali njene znamenitosti. Poseben vtis pa je na njega napravil kitajski paviljon'. Pravi, da se je tu videlo, kaj je stara kultura. Mimo lova ni moč. Že nekajkrat smo omenjali lovska prijateljstva. kar samo po sebi pove. da je Tine strasten lovec. Kot pravi, se je divjih prašičev lotil dvakrat s svakom, vendar posebnega uspeha ni bilo. Uplenil pa je Sindey - pogled iz pristanišča tajo rudarstvo, močno je prisotna že ovčereja, prav tako značilnost Avstralije, prav tako tudi pokrajina ni več enolična. Edino, česar si ni ogledal, normalno, da je bil na najvišjem avstralskem vrhu, je bila Zlata obala ali prvi Havaji, kot ji pravijo Avstralci, ampak se je naužil sonca pred zaključkom svojega križarjenja z ženo v 2. Havajih in sicer na sončni obali, ki se razprostira od Brisbana do le enega kenguruja. Po sili razmer je bil s svakom tudi ribič’ Veliko pa si je obetal od Malbo-urnskega lova, kamor se je odpravil, ko sta skupaj z Božoitt odšla na indijskega jelena, vendar tu se je končalo zaradi zdravja. Kot kaže, so klima naprave le napravile svoje in zo; bovje je šlo rakom žvižgat, jelen' pa ukat po avstralskih stepah. Avstralski domorodec SI k P t< h 6: v bi pl Vi v je si te ki ni al Ži v Ul si H se iz Pl ra Sli b, ni Pi in Us st 4 m P< Z Oddih Samota in mir Planine, ki mikajo toliko ljudi, željnih lepote, zraka, svežine, miru, sprosti-i tve, so pritegnile tudi Livaijevce, da so se najbrže bolj iz želje po zimski rekreaciji odločili za nakup mikavne počitniške hišice v senci mogočnih in | košatih kranjskogorskih dreves, v katero bi hodili preživljat dopust delavci te j delovne organizacije iz Ivančne gorice. | Ker se ljudi še vedno drži morska »farna«, ko vidijo vse le v dopustu na Horju, v poletnih mesecih v Livarjevi počitniški hišici ni gneče. Upravnik Bojan Grm, ki je bil okoli poldneva, ko sem po vseh avtobusnih zapetljajih v tropski vročini prispela v dom, slučajno doma, je povedal, da je v tem domu že od začetka Livarjevega lastništva, to je približno tri leta. V domu je osem sob, ki so dve, tri, štiri in pet 1 Posteljne (vseh postelj je v njem 28). kopanje in sončenje, pozimi pa za smučanje in drsanje. Ob mojem obisku v tem planinskem raju so bile v Livarjevi vili tri mlade družine - ena z malo večjimi otroki, ki je pohajkovala menda nekje po hribih, drugi dve s cicibančki pa sta bili ob jezeru Jasni, ki je bilo videti čisto kot solza in ob katerem se v glavnem naslajajo tujci, kot na kaplji medu. Vendar, kot pravi pravilo, ni vse zlato, kar se sveti, velja to tudi , ii | a | r a! n S Š' .....v. .. Počitniški dom Dom ima novo kuhinjo, kjer si počitnikarji sami kuhajo, saj je opremljena z dvema štedilnikoma na plin in na elektriko, z dvema mizama in s petnajstimi sedeži. V kuhinji je tudi vsa Potrebna posoda. Nekateri gostje si kuhajo vse obroke zlasti pozimi, poleti pa le dva. Hiša je pozimi ogrevana s centralno kurjavo na olje. Promet je Urejen. V zimski in letni sezoni vozi turistični avtobus od Martuljka do Rateč. Dopustniki imajo poleti tu dovolj možnosti za izlete v planine, za glede čistosti Jasne, kajti dan po tem mojem občudovanju planinskega vodnega bisera sem v Delu prebrala pod naslovom: Jezero Jasna je spet videti čisto, da so delavci Podjetja za urejanje hudournikov pospešili dela pri regulaciji Pišnice, tako da je v jezero Jasna spet pritekla sveža voda, delavci Gradisa pa nadaljujejo gradnjo talnega praga pod Jasno, s katero bodo dvignili podtalnico, ki jo jezero potrebuje. Jasna je spet videti lepa, kot je bila. Zaradi tega lepega videza pa ne bi smeli pozabiti, da v jezero še zmeraj tečejo fekalne odplake iz številnih počitniških domov in individualnih hiš, zlasti vikendov v tamkajšnjem počitniškem naselju. Tako o tem piše Delo, vendar pa IMP-jevi počitnikarji najbrže niso slutili, ko so se namakali v jezeru in ga pomotoma tudi kaj použili zlasti otroci, ki kdaj pa kdaj po nesreči »štrbunknejo« v vodo, da požirajo fekalije. Jelka Pušlar, žena Livarjevega komercialista, je povedala, da prvič počitnikujejo v hribih. Prejšnja leta so letovali v Livarjevih prikolicah na morju - na Krku in na Pagu. »Ko sem bila še dekle,« je dejala Jelka, »sem mnogokrat zahajala v hribe, ki so mi zelo pri srcu. Mož pa v hribih ni bil, pa smo ga sedaj prepričali. Ker so bili vsi. ki so že letovali v Livarjevem domu, navdušeni, zato se je tudi mož odločil za dopustovanje v Kranjski gori. Meni je zelo všeč urejenost doma, pa tudi okolica je lepa, primerna je za majhne, otroke in je tu velika iztočnica za izlete na Vršič, Martuljk, Tamar in drugam. Na izlete se odpeljemo z avtom in potem pešačimo. Zdaj je še čas borovnic, gozdnih jagod in lisičk. Tu je mir, zrak je čist, skratka to je res dopust v pravem pomenu besede. Če si željan zabave, je za to dovolj možnosti v hotelu Prisank v Kranjski gori. Kopamo se v jezeru Jasna, ki je v tej vročini dovolj toplo. Ob njem je dovolj prilike za sončenje in tudi sence ne manjka, če se želimo ohladiti oziroma skriti soncu. Ker se tu dobro počutimo, bomo še prihajali v Kranjsko goro v Livarjevo počitniško hišico.« M. P. / —N Želite, da bo Glasnik boljši? Izboljšajte ga s svojimi prispevkil Telefon uredništva; 061-314-562 v________________ J Hribolazec e A ■ e ■ v ■ m a m v ■ Najvisje in najmzje Hribolazci so posebne sorte ljudje. V sebi imajo nekaj, kar jih žene med skalovje, na plezanje kot ptiče v letenje. Posebno predanega visokim vrhovom imajo Idrijčani v našem Tin - svojega Emila Tratnika, referenta za izvoz. Kar | bereš mu na obrazu, z vseh njegovih gibov, mimike se pozna, da je v njem nek nen«r, kot bi hotel zdaj zdaj nekam poleteti, se pognati kvišku. Ko sva se le it pogodila, da ga smem fotografirati, je že bil z eno nogo na stolu, in če bi imel pri U sebi tisti hip goro, bi splezal nanjo. e Vprašala sem ga, kako in kdaj se je ! * * * * vse to njegovo hribolazništvo začelo. Je takole pripovedoval: »To gre od « začetka tako: Mule po gmajni, potem se preusmeri v hribe in to potem tako :: teče naprej. Najprej sem začel hoditi v hribe s prijatelji - tudi starejšimi po f. nadelanih poteh vseh naših sloveniš vje Pamir v Sovjetski zvezi. Po tem y hribovju smo plezali en mesec na j. ®00 do 6900 metrov visoke gore. A j ^ ta namen sem tedaj dobil v firmi brez problemov izredno plačan do-. Pust. Za pot smo nabrali denar v ok- 0 V|ru alpinističnega odseka Idrija a' v glavnem po idrijskih firmah. Pri tem y Je bilo zanimivo, da sem se prvič tli srečal s tolikšno višino. Pa kljub temu eh planin ni bilo nič težje preplezati jv *?t naše. V Sovjetski zvezi je z alpi-n|zmom drugače kot pri nas, kajti tam alpinizem stoodstotno podpira dr-ava. Ko se sovjetski človek usmeri alpinizem in pri tem doseže določen UsPeh, je to potem njegov kruh. ! Deta 1981 sem bil član prve sloven-S~e šestčlanske »žepne odprave« na jurnalajo, kamor smo šli za tri me-ece. Spet sem za to pot dobil v firmi Zredno plačan dopust. Vodja od-Prave Stane Belak-Srauf je organizi-al zbiranje denarja po firmah. Zbrali ga toliko, kolikor smo ga potre-"°vali za skromno odpravo - samo za ajnujnejše potrebe. Cilj nam je bil E ^Plezati do tedaj nepreplezano 1 užno steno Daulagirija. To nam je -a spelo z ogromnimi napori, saj smo E plezali nepretrgoma štirinajst fl n' brez hrane in v zelo slabem vre- enu. Velik uspeh nam je pokvarila ^ shodba enega od članov trojke, aradi hudih omrzlin so mu morali po prihodu v Ljubljano odrezati vseh deset prstov na nogah. Na dostopnem maršu na Daulagiri je bilo vse zelo lepo in zanimivo, povratek pa je bil zaradi obolelega tovariša in izmučenosti ostalih dveh črn. Leta 1983, ob jubileju Planinskega društva Ljubljana Matica, smo se ponovno vzpenjali na Himalajo na Gan-gapurno. Odprava je trajala dva meseca. Plezali smo novo smer v tej gori in dosegli približno 7500 metrov visok vrh. To odpravo smo srečno in uspešno končali pod vodstvom izkušenega Staneta Belaka. Planinsko društvo Ljubljana Matica je poskrbelo za denar, meni pa so v firmi plačali izredni dopust. Kasneje sem se z Alpinističnim društvom udeležil odprave in jo tudi vodil v Južno Ameriko v pogorje Andov. Tam smo preplezali tri nove prvenstvene smeri na vrhove Santa Cruz, visok približno 6259 metrov, dve smeri v Palcaraju, visoke okoli 6200 metrov. Obenem smo uspeli, da so mladi perspektivni alpinisti našega odseka pridobili nekaj izkušenj v visokogorju. Šest naših alpinistov je doseglo najvišji vrh največje gore Peruja Huascaran, visok približno 6800 metrov. Doživetja tu so bila enkratna - pokrajina je zelo lepa, ljudje so tod dobri. Največje veselje je bilo ob srečni vrnitvi celotne odprave. Denar za to pot smo zbrali alpinisti sami z višinskimi deli v Idriji - s podiranjem električnih stebrov, s sekanjem gmajne pod daljnovodi in s podobnimi deli. Poleg tega nam je finančno pomagal naš sponzor Progres Slovenj Gradec in Iskra Avtomatika Idrija. Za odprave v prihodnje pa nam časi niso naklonjeni, predvsem glede denarja ne.« Ali prenašate svojo planinsko vnemo tudi na svoje potomce? »Imam tri otroke, pa se noben od njih ne navdušuje za alpinizem, ker so še premajhni. Najstarejša hči pa je že tekmovalka v smučanju. MARIJA PRIMC Razvoj Foto 88 Dvigalov elektro razvoj je 2. junija z vselitvijo v prenovljene prostore predstavil tri nove izdelke, ki so plod domačega razvoja v letošnjem letu. Prikazali so refleksno foto celico FOTO 88, bistabilno induktivno stikalo BIS 88 in kontrolo faz KF 88. FOTO 88 deluje v infra rdečem spektru svetlobe. Domet take celice je več kot 6 metrov. Posebnost te foto celice je majhna globina, potrebna za vgradnjo 0.08 - 0.1 metra ter domet od 0 metrov naprej in nima nobenega začetnega mrtvega prostora, kakršen je bil značilen za dosedanje izvedbe foto celice. BIS 88 je bistabilno induktivno stikalo, v katerem je vgrajeno hibridno vezje. Priklopi se na enosmerno napetost od 18 do 24 voltov. BIS 88 je podkvaste oblike in bo nadomestilo nekatera - doslej uvožena bistabilna stikala, saj bo po dimenzijah in vpetju enako kot večina sorodnih izdelkov tujih proizvajalcev, pri katerih smo jih doslej kupovali za posebne objekte. Novi predpisi o dvigalogradnji so elektro razvoju narekovali izdelavo kontrole faz KF 88. Izdelek se uporablja za kontrolo pravilnega zaporedja faz in izpada posamezne faze ali več faz. Prav tako kontrolira tudi padec napetosti na posameznih fazah. Uporablja se povsod tam, kjer so montirani trifazni asinhronski motorji ali elementi, pri katerih je za delovanje bistveno pravilno zaporedje faz. Ta izdelek bo pripomogel k zmanjšanju uvoza tudi za zahtevne objekte, ki jih montira Dvigalo, pa tudi k bodočemu izvozu na svetovni trg- Dvigalovim delavcem in predstavniku sozda IMF so pokazali nove prijeme na področju elektro razvoja in uvajanja ČAD sistemov za projektiranje naprav. Omenjeni Dvigalovi izdelki bodo na tržišču že proti koncu letošnjega leta. Igor Bončina Izkoriščanje plina Deponija na barju Deponiranje komunalnih odpadkov na Baiju seje pričelo leta 1964. Količina odpadkov je bila takrat več kot še enkrat manjša kot leta 1982. Zato je tudi deponija rasla počasneje. Prekrivanje odpadkov v prvih letih ni bilo izvajano tako temeljito, predvsem pa ne z elektro-filtrskim pepelom iz Ljubljanske Toplarne. Elektrofiltrski pepel, utijen v plasteh na deponiji, ima lastnost sorazmerno majhne prepustnosti. To velja tako za vdor padavinske vode v deponijo, kot za deponijske pline v atmosfero. Zato lahko domnevamo, da je bilo v prvih letih pretežno aerobno razgrajevanje odpadkov z manjšim deležem metana. Kot se vidi iz skice časovnega napredovanja deponije, je področje deponije že po nekaj letih (1. 1972) prišlo bliže k potoku Curnovcu. Na tem predelu je teren močviren, višina deponije je bila okoli 8 metrov, za prekrivanje pa se je tudi že uporabljal elektrofiltrski pepel. V tem obdobju se je verjetno že vzpostavilo anaerobno razgrajevanje odpadkov, saj je takrat bila uporabljena tudi težka mehanizacija za prekrivanje odpadkov. Difuzija plinov iz deponije v atmosfero je potekala pretežno skozi neprekrite boke deponije. Ker je deponija razmeroma hitro rasla v širino, plini kmalu niso več imeli možnosti za uhajanje skozi stranske površine. Pot skozi slabo prepustne zgornje sloje je bila precej otežena, po drugi strani pa so bili vse večji upori za difuzijo plina skozi boke deponije v atmosfero. Mikrobiološki procesi so lahko v prisotnosti kisika (aerobni), ali pa brez prisotnosti kisika (anaerobni). Dejansko istočasno potekajo v neprekritih slojih deponije aerobni in v prekritih slojih anaerobni procesi. Zaradi preglednosti in lažje predstave so površine deponije podane v skici, kjer je prikazana tudi časovna rast deponije. Na podlagi navedenega lahko napravimo naslednji zaključek o odplinjevanju. Odplinjevanje pod površinami deponije - starimi 11 do 19 let znaša le še 0,2 do 0,5 kubičnega metra plina na tono odpadkov letno, medtem ko lahko pričakujemo za novejše površine odplinovanje od 0,5 do 18 kubičnih metrov plina na tono odpadkov letno. Pri tem velja količina 18 kubičnih metrov za najmlajše površine, 10 kubičnih metrov za 5 let stare, itd. Lahko tudi pričakujemo, da bo intenzivnost odplinjevanja padala dokaj počasi, in da se bo odplinjevanje raztegnilo tudi na obdobje preko 30 let. Možnosti izkoriščanja plina na stari deponiji Barje Pri stari deponiji pride v poštev relativno novejša površina deponije, kjer se je odplinjevanje praktično šele pričelo. Tako bi za izkoriščanje prišle v poštev le površine - stare približno 3 leta. Če bi pričeli izkoriščati plin leta 1984, potem vzamemo v poštev le površine, formirane po letu 1981, itd. Pri prisilnem odplinjevanju izkoristimo 2 do 3 numeričnih kubičnih metrov plina na tono odpadkov letno. Čas izkoriščanja bi vzeli 15 let za deponijo z velikimi difuzijskimi izgubami. Tako bi imeli pri višini deponije 8 metrov in izkoriščeni površini 5000 kvadratnih metrov letno količino plina 80.000 numeričnih kubičnih metrov. Omenjena količina plina bi dala energijo, ki ustreza ekvivalentu energije, ki bi jo dala količina 32.000 kilogramov kurilnega olja. Če pa bi odplinjevali tudi zaradi čim hitrejše stabilizacije zemljišča, potem bi morali odpli-njevati najmanj eno tretjino površine deponije v času 10 let. V tem primeru pa bi imeli na razpolago površino 100.000 kvadratnih metrov. Pri višini deponije 8 metrov in nasipni teži 0,8 tone na kubični meter, ter količini 2,0 kubičnega metra plina/t, leto bi imeli na razpolago 1,280.000 numeričnih kubičnih metrov plina. To energijo bi lahko pošiljali v mestno plinsko omrežje, lahko pa bi Komunalno podjetje Ljubljana na deponijskih površinah postavilo tudi tople grede. V kolikor pa bo bila potreba po energiji manjša, bi lahko ustrezno zmanjšali površino, pod katero bi pridobivali plin. Vsekakor lahko računamo na obratovalno dobo 10 let, kar je dovolj za amortizacijo celotne naprave. Razvod do porabnikov na stari deponiji ni problem. Najustreznejši bi bil polietilenski plinovod, voden v padcu 5 odstotkov za možnost odvajanja kondenzirane pare. Hitrost plina v ceveh naj bo med 5 in 10 metrov na sekundo. Izgube tlaka pri omenjenih ceveh Dvigalo Nov znak V Dvigalu predstavljajo nov zaščitni znak IMP Dvigalo. Predlog zanj je na osnovi javnega natečaja - objavljenega v lanskem decembrskem IMP Glasniku — izbrala posebna komisija. Stilistično in oblikovno je znak dokončno obdelal v skladu s CGP-jem Andrej Volčanšek iz IMP-jeve Propagande. Predstavitev novega zaščitnega znaka IMP Dvigalo je rezultat nove poslovne strategije in uveljavljanja na tržišču. Razmišljanje o zaščitnem znaku je pogojeno z usmerjanjem v kvaliteto in s hotenjem za doseganje blagovne znamke na tržišču. Poslovno vodstvo Dvigala se je odločilo za predstavljene propagandno komercialne poteze predvsem z naslednjimi motivi: - uveljaviti DO kot proizvajalca, projektanta in serviserja dvigal v najširšem območju domačega tržišča; stem; - vnesti v dosedanje delovanje novo kvaliteto in nov način dela. Zaščitni znak IMP Dvigalo se bo pojavljal na vseh vidnih mestih dvigal in v vseh servisnih storitvah. Predstavljeni zaščitni znak, ki je povezan tudi z ustvarjanjem novega imagea proizvajalca in serviserja dvigal, bo na vseh pisnih in propagandnih gradivih delovne organizacije. V Ljubljani se že pojavljajo novi servisni avtomobili (stoenke poli in reno 4) delovne organizacije Dvigalo v svežih zaščitnih barvah - rdeči, beli, rumeni. V zaokroženi celoviti podobi predstavitve znaka nastopajo tudi barvna in pisna obeležja servisnih avtomobilov in servisnih delovnih oblek (rdeči suknjiči z napisi in znaki ter črne hlače). M. P. OBJAVA izida javnega natečaja za izbiro zaščitnega znaka DO DVIGALO Na javni razpis, ki je bil objavljen v IMP Glasniku 14. 2. 1988 so v roku prispeli štirje predlogi. Komisija, ki je ocenjevala predloge za zaščitni znak IMP Dvigalo,je sklenila, da sprejme kot najboljšo rešitev predlog, ki je bil prispel pod šifro Z 13 in zanj tudi podeljuje prvo nagrado. Udeleženci, razen izbranega predloga, ki žele, da jim vrnemo njihove predloge, jih lahko dvignejo v SKS IMP Dvigalo od 5. 8. do 20. 8. 1988. Komisija za izbiro predloga znašajo približno 0,2 milibarov na meter. Zajemanje plina bi bilo izvedeno s sondami v mreži 5,0x5,0 metrov, globina sonde 4.0 metre. Izkoriščano površino bi morali tudi ustrezno tesniti zaradi zmanjšanja difuzijskih izgub v atmosfero. Ustrezal bi sloj elek-trofiltrskega pepela debeline 10 do 20 centimetrov. Možnosti izkoriščanja plina na novi deponiji Barje Pri prvi novi deponiji bi bile razmere podobne. Ker gre tu za manjše višine deponije (5 do 6 metrov), po drugi strani pa za bolj sveže odpadke, bi lahko računali na enako količino pridobljenega plina. Ker bo nova deponija dnevno napredovala za približno 100 kvadratnih metrov tlorisne površine, lahko računamo, z maksimalno zmogljivostjo izkoriščanja plinov na novi deponiji 2.500.000 numeričnih kubičnih metrov plina na leto. Po 10 letih se prisilno odplinjevanje ne izplača več, ker se specifična proizvodnja plina z leti ekspotencialno zmanjšuje. Iz navedenega je razvidno, da gre za velike količine energije pri angažirani površini 250.000 kvadratnih metrov. Vsekakor bi morali desetino te površine letno premeščati. Izrabljeno površino bi sprostili in sesalne sonde prenesli na novo površino. Ocene količin pridobljenih deponijskih plinov so narejene na podlagi v praksi doseženih rezultatov. priredil: Rado Škraba V spomin Zelo nas je presenetila vest, da našega kolega Branka Mravlja ni več med nami. Ne moremo verjeti. Saj ni mogoče, še včeraj ves nasmejan, poln šal in volje do Življenja, danes pa konec. Človek ne more dojeti, kako čudna so pota naše usode. Ni mogoče razumeti, da nimamo več odličnega, skrbnega serviserja, ki je tako vestno negoval svoja dvigala. Pred dvanajstimi leti je prišel k nam iz Škofje Loke kot nekvalificiran delavec. S svojo pridnostjo in predanostjo delu se je usposabljal in tako preko ključavničarja in monterja dvigal zrasel v enega najboljših serviserjev. Ni bilo dvigala, ki bi ga ne obvladal s svojim znanjem. Dvigala ga bodo pogrešala, pogrešali ga bomo mi, njegovi prijatelji. Pogrešali ga bodo ljudje, ki se vozijo s temi dvigali. Kruta usoda nam je iz naše sredine iztrgala tudi sodelavca Antona Rafolta, ličarja v naši proizvodnji. Deset let je delal z nami. Deset let smo skupaj živeli, gradili prijateljstvo, zaupanje in si ustvarjali boljše življenje, toda trenutki so tisti, ki nam vse to podro. Največkrat ne moremo preobrniti toka dejanj, toda skušali bomo pomagati številni družini, ki jo je zapustil. Sodelavci IMP DVIGALA ZAHVALI Ob smrti moje mame Pavle Čehovin se zahvaljujem sodelavcem in delovni organizaciji Promont za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Še posebej se iskreno zahvaljujem sodelavcem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Anka Čehovin Ob prerani in nenadni smrti moža in očeta Štefana Harija iz Panonije se zahvaljujemo za izrečeno sožalje ter darovano cvetje. Še posebej se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in za besede slovesa ob odprtem grobu. žena Greta ter Simon in Simona Izlet po Češkoslovaški Dne 24. 6. se je 36 planincev DP IMP zbralo pred upravno stavbo IMP z namenom, da se odpravi na izlet po Češkoslovaški. Točno ob sedmi uri zvečer je avtobus krenil na pot proti Šentilju. Prvi postanek smo naredili v štajerski metropoli - v Mariboru. Po postanku smo se odpeljali proti meji. Na meji nismo imeli težav, saj so imeli cariniki polne roke dela s tistimi potniki, ki so vstopali v Jugoslavijo. Ko smo prišli na avstrijske avtoceste, smo s polnim plinom krenili proti severu. Planinci smo v glavnem pozaspali, medtem ko si je šofer privoščil mali nočni počitek zgodaj zjutraj. Po tem počitku smo se usmerili proti Dunaju in odbrzeli mimo njega v smer proti Bratislavi. Na češkoslovaški meji so nas že čakale prve težave. Precej sumničav carinik je dodobra preiskal avtobus, a našel ni ničesar. Tako smo se lahko odpeljali naprej skozi Bratislavo na Slovaško. Prvi večji postanek smo naredili v Banski Bistrici, kjer smo nakupili nekaj hrane za naslednje dni, hkrati pa smo si ogledovali tudi češkoslovaške cene in jih primerjali z našimi. Nato smo se odpeljali proti Tatram, ki ležijo na severu Slovaške, kjer poteka tudi meja s Poljsko, vendar nas je v Tatranskih Lomnicah, tam smo bili namreč nastanjeni, pričakal dež. Vseeno pa smo bili vsi veseli, da smo dobili ključe lepo urejenih bungalovov, kjer smo se lahko skoraj po enem dnevu umili. Nato pa smo si nogometni navdušenci ogledali tudi finalno tekmo na evropsko prvenstvo. Zvečer pa je sledilo spoznavanje bolj zaspane okolice. Naslednji dan je bila načrtovana tura na Lomnicky štit, vendar nam jo je zagodlo vreme. Najprej smo se z gondolo pripeljali na Skalnate Plešo, skoraj 1700 m visoko. Tam pa sta nas pričakala dež in megla. Tako smo se zakadili v restavracijo in zaposlili natakarje, ob dvanajstih pa smo se z gondolo odpeljali nazaj v dolino. Da bi pa potlačili jezo, smo se popoldne odpravili v bazen in se s plavanjem razmigali. Zvečer pa smo spet lahko samo gledali, kako nam pred nosom zapirajo vse lokale. V ponedeljek smo imeli načrtovano turo na Rysy, ki leži na meji s Poljsko in je tako tudi Na vrhu Rysya najvišji poljski vrh. Zjutraj nas je zbudilo sonce, zato smo se urno spravili na avtobus, ki nas je odpeljal do znanega zimsko športnega središča Štrbske Plešo. Tam smo po obvezni jutranji kavi krenili po čudoviti turistični poti do Podpradskeg plesa, kjer se je začela bolj planinska pot. Pot nas je vodila ob čudovitem gorskem potoku mimo jezera do koče, ki stoji na 2250 metrih, kar je najvišje na Češkem. Po okrepčilu v koči smo se povzpeli preko manjšega snežišča na sedelce, od tam pa po grebenu na vrh. Na vrhu se nam je nudil prelep pogled na poljski jezerci, ki ležita kakšnih tisoč metrov nižje. Po obveznem fotografiranju smo sestopili, pri sestopu po snežišču pa smo se veliko nasmejali posrečenim padcem. V koči se nismo dolgo ustavljali, sestop smo nadaljevali do Popradskega Plesa, od tam pa nazaj do Štrbskega. Tam smo sedli na vlak in se po dolgi vožnji pripeljali do naših prebivališč. Naslednji dan - v torek - smo imeli v načrtu turo na Gerlachersky štit. Ker pa so češki vodniki zahtevali popolno zimsko opremo zaradi novozapad-lega snega, smo se tej turi odpovedali. Domenili smo se, da namesto tega obiščemo poljsko mesto Zakopane. Ko pa smo prišli na poljsko mejo, so nam cariniki povedali, da bi moral vsak od nas obvezno menjati 88.000 dinarjev v poljske zlote. Zaradi tega smo se seveda obrnili in odšli nazaj. Koča in jezero Popradski plešo Iz Panonije Skupina delavcev, ki jo vodi Janez Hauko je v času žetve in spravila sena delala tudi ob sobotah in nedeljah. Skupina sestavlja balirke. Vse več kmetov se namreč odloča za baliranje z visokotlačnimi balir-kami, tako slame kot sena. To je botrovalo tudi hudemu tempu v montaži, da so lahko zadovoljili povpraševanje na tržišču. frku Popoldne pa smo odšli nakupovat v Stari Smokovac in Poprad, kjer smo se znebili nekaj kron Zvečer pa smo bili v stari slovaški gostilni »kolibi«, kjer se je pilo in jedlo na vse pretege. Naslednji dan smo načrtovali zopet turo na Lomnicky štit, vendar sta nam slabo vreme in nepripravljenost čeških vodnikov to preprečila. Zato smo se odpeljali z gorsko železnico in nato po prijetni poti odšli do gorskega hotela. Tam smo se okrepčali in prevedrili, nato pa se vrnili v Stari Smokovac. Od tam smo se odpeljali nazaj v Tatransko Lomnico, zvečer pa je bila zopet skoraj vsa druščina v kolibi. Naslednji dan je bil dan odhoda. Iz kampa smo se usmerili na zahod proti Moravski. Vožnja je bila dolga in naporna kljub temu, da smo se večkrat ustavili. Popoldne smo prišli v Olomuc - v prelepo in staro mornarsko mesto. Sorodniki Nuše Dvoršak so nam mesto tudi razkazali. Tako smo lahko videli mnoge stare baročne vodnjake, mestno hišo z znamenito uro in gotske cerkve. Ostanek popoldneva je večina porabila za nakupovanje. Nekateri so noč preživeli v prijetnem hotelu, ostali pa kar v avtobusu. Naslednji dan smo se odpravili proti Brnu, prav tako lepem moravskem mestu. Večina od nas je porabila pet ur za nakupovanje in nasploh zapravljanje zadnjih kron, kdor pa je hotel iz mesta odnesti še kaj duhovnega zadovoljstva, je imel kaj videti. Najprej se človek lahko povzpne na grad, od koder je prelep razgled na mesto. Tudi sprehod po starem univerzitetnem jedru je edinstven. Za nameček pa si človek lahko ogleda še gotske in baročne cerkve. Zgodaj popoldne smo nato krenili proti domu. Pred mejo smo se še ustavili in popili še kakšno poceni pivo, nato pa se odpeljali proti meji. Najprej so nas sprejeli vojaki z brzostrelkami, nato pa mrki cariniki. Na srečo kljub preiskavi nekaterih potovalk, niso odkrili nič prepovedanega in tako smo nadaljevali pot po Avstriji proti Dunaju. Ustavili smo se tudi v tej avstrijski prestolnici in si šli ogledat Štefanovo katedralo. Sprehodili smo se tudi po Kartner strasse, ki je pravo nasprotje češkoslovaški zaspanosti. Po tem kratkem ogledu smo krenili proti Sloveniji. Brez težav smo prišli prek meje in se v zgodnjih dopoldanskih urah vrnili v Ljubljano. Kljub temu, da nismo osvojili vseh vrhov, smatram, da je izlet vseeno uspel. PRIMOŽ FAJDIGA Gradbeno podjetje Pomurje zaključilo z deli na novih poslovnih prostorih Panonije. Obvestila PD IMP Na Peč! V nedeljo, 11. 9. 1988 se bodo planinci PD IMP Ljubljana podali na Peč, kjer je tromeja Jugoslavije, Italije in Avstrije. Poseben avtobus bo odpeljal v Rateče ob 7. uri izpred stavbe SOZD IMP, Titova 37. Cena potovanja je 5000 dinarjev. Prijave sprejemajo poverjeniki v tozdih in DO do 31. 8.1988. Člani PD IMP Ljubljana zunaj območja IMP se prijavijo Mariji Jelačič (061) 59-225. Vodja izleta je Klobučar Nande-Oča. Planinski tabor na Jančah Prav tako je v nedeljo, 11. 9.1988 planinski tabor Slovenije na Jančah. Planinci PD IMP Ljubljana se bodo zbrali ob 6. uri pod uro na železniški postaji in se odpeljali ob 6. uri 30 minut z vlakom do Jevnice. Vozovnice si priskrbite pravočasno. Predhodne prijave niso potrebne. Vodja bosta Primož Fajdiga in Janez Seliškar. Družinski izlet na Zasavsko goro! Za soboto, 24. septembra 1988, je po programu PD IMP Ljubljana organiziran drugi družinski izlet v letu 1988. Namen družinskega izleta je, da se na pohod podajo vsi člani družine, da s tem gojijo pravo planinsko vzdušje, spoznavajo naravo in ljudi. Pot nas bo vodila z železniške postaje Sava na 849 metrov visoko Zasavsko goro. Tako kot je bilo na prvem družinskem pohodu, bodo tudi sedaj počitki, opazovanja in seznanjanje z zgodovino krajev, skozi katere bomo hodili. Odhod iz Ljubljane bo z vlakom ob 6. uri 30 minut s perona 7 ali 8. Vozne karte si priskrbi vsak sam. Tako kot je bila številna udeležba na prvem družinskem pohodu - izletu, pričakuje PD IMP Ljubljana, da bo drugi izlet prav tako številno obiskan, če ne bolje, zato vabi k udeležbi, kar zagotavlja, da vam ne bo žal. Podrobnejša objava bo v septembrski številki GLASNIKA IMP Ljubljana, leto 1988. Tudi posebne prijave niso potrebne. Vodja izleta: tov. Slavko Kenda »UČKA 88« vabi! Že šestič se bodo planinci Jugoslavije zbrali 18. septembra na VOJAKU, vrhu UČKE, kjer bo centralna proslava ob 11.30 v počastitev 45-letnice PAZINSKEGA razglasa, da se Istra in Reka priključita matični domovini. Prijave z vplačilom 2000 din (za avtobus) sprejemajo poverjeniki v tozdih in DO IMP Ljubljana do 30. avgusta 1988. Vlak iz Ljubljane proti Reki bo odpeljal ob 4. uri 30 min. (prestop v Pivki). Vsak udeleženec kupi povratno karto sam. Avtobusi bodo tega dne odpeljali s parkirišča »Delta« na Reki, ob 8. uri do Poklona, od koder bo po dobro označeni poti še 1,30 ure hoje na vrh Učke. Hrana bo iz nahrbtnika. Vodjo izleta bomo določili na seji UO PD IMP Ljubljana, ki bo 31. avgusta 1988. Vabljeni. Zdravko Nastran Aforizmi PRIHODNOST... Preteklosti se je sicer res potrebno spominjati. Toda očitno bolj kaže misliti na prihodnost ... POGOVOR Če bi se rad znal modro pogovarjati, se moraš naučiti tudi o pravem času ugrizniti v jezik. GRADNJA Stanovanja se res že tako skokovito dražijo, da bi se bilo že skorajda najbolje vrniti v votline. Ali kar na dre- vesa ... MEDICINA Ko medicina še ni bila razvita, so ljudje umirali predvsem zaradi raznih kužnih bolezni in jetike. Zdaj, ob veliki razvitosti zdravstva, pa krepajo zaradi infarktov, raka in aidsa. RESNICA Marsikatera resnica, ki velja uradno za silno veliko, se lahko kaj kmalu znajde na zadnji plati, če stoji na prešibkih nogah. SVOBODA GOVORA Svobodo govora, žal, vse preradi izrabljajo tudi mnogi taki, ki znajo blebetati samo neumnosti. VELIKE BITKE V vseh velikih bitkah je doslej umrlo neskončno vet »malih« ljudi kot generalov al' politikov, ki so jih zakuhali NAGRADNA KRIŽANKA PRAVILNA REŠITEV nagradne križanke v julijski številki Glasnika IMP: kopalka, pisatelj, Prežihov, UL, Lara. Devon, javor, Izobara, RV, Sara, meteor, kvart. NR. DU, nart, Omiš, koc, Arktika, AM, tarok, lik, akvarij, ikra, aroma, prislov, fes, sol anemona, Ono, Ticino Za pravilne rešitve križanke v julijski številki so bili izžrebani: 1. Franc DOLNIČAR, Poljanska c. 51, Lj. (7000 din) 2. Mirko BONČINA, Kočevarjeva 8, Mb. (5000 din) 3. Jana ZORC, Telekom (3000 din) NAGRADNI NATEČAJ: Pravilne rešitve pošljite na naslov: IMP Glasnik, Ljubljana, Li-kozarjeva 6 (Nagradna križanka). Rešitve pošljite do 1. septembra. Med izžrebance bomo razdelili tri nagrade v višini 15.000 dinarjev.