Bilten Agencije RS za okolje, oktober 2010, letnik XVII. številka NASE O KOI ONESNAŽENOST ZRAKA VjDfcdobju umirjenega jesenskega vremera. med 7. in 16 oktobrom, ' se je onesnaženost zraka povečala h ■ ^ Oktobra^SftŠ^ poplavilo nižje ležete diffljjgaie PUBLIKACIJA VREME IN RASTLINE Listje se je obarvalo po 10. oktobru, konec meseca pa je začelo odpadati, kar je dva e t i tedne orej kot običajno Izšla je knjiga o pc-::i -:.i:- n spremen'| v osti S ovehije in njenem^plivu na vodno oktiljiL vsebina METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v oktobru 2010.............................................................................................................3 Razvoj vremena v oktobru 2010................................................................................................................25 Meteorološka postaja Mislinja...................................................................................................................31 AGROMETEOROLOGIJA 36 OKOLJE SE SPREMINJA: PODNEBNA SPREMENLJIVOST SLOVENIJE IN NJEN VPLIV NA VODNO OKOLJE 42 HIDROLOGIJA 46 Pretoki rek v oktobru..................................................................................................................................46 Temperature rek in jezer v oktobru...........................................................................................................50 Višina in temperatura morja v oktobru.......................................................................................................54 Zaloge podzemnih voda v oktobru 2010...................................................................................................58 ONESNAŽENOST ZRAKA 64 POTRESI 73 Potresi v Sloveniji - oktober 2010.............................................................................................................73 Svetovni potresi - oktober 2010................................................................................................................75 Fotografija z naslovne strani: Oktober je bil hladnejši in večinoma bolj siv kot običajno, padavine pa so zaostajale za dolgoletnim povprečjem. V začetku oktobra so bile razmere še ugodne za rast gob (foto: Matej Bulc) Cover photo: October was cooler and mostly cloudier than on average in the reference period, precipitation was below the normal. In early October, weather was still favourable for growth of mushrooms (Photo: Matej Bulc) IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Janja Turšič, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič meteorologija METEOROLOGY Podnebne razmere v oktobru 2010 Climate in October 2010 Tanja Cegnar, Tamara Gorup Oktober je osrednji jesenski mesec. Pogosto ga zaznamuje jesensko deževje, ki ga prinese topel in vlažen jugozahodni veter s Sredozemlja. Včasih je oktober meglen in deževen, drugič pa nas razveseli s toplim in sončnim vremenom, ki poudari bogate barve narave. Moč sončnih žarkov sicer že opazno pojema, do konca meseca pa se v osrednji Sloveniji povprečna dnevna temperatura zniža za okoli 6 °C. Oktober 2010 je bil hladnejši od povprečja obdobja 1961-1990, v večjem delu države je bil odklon med -1 in -2 °C. Največ padavin, tudi nad 280 mm, je bilo v Zgornjem Posočju, pod 70 mm pa so zabeležili na Obali in na severovzhodu države. Skoraj povsod je bilo padavin manj kot običajno, le v manjšem delu Posočja in delu Notranjske je bilo dolgoletno povprečje padavin nekoliko preseženo. Sončnega vremena je bilo vsaj toliko kot običajno le na Goriškem, približno polovica države pa ni dosegla niti treh četrtin običajnega sončnega obsevanja. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 6 n 4 2 0 -2 -4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -6 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2010 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, October 2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Glede na dolgoletno povprečje je bila oktobra večina dni hladna, po vsej državi pa so bile tudi tri kratke tople epizode, prva v začetku meseca in dve v zadnji tretjini oktobra. Največji negativni odkloni so bili izmerjeni 9. ali 10. oktobra ter med 26. in 29. v mesecu; večinoma so se gibali med -4 in -5 °C, na Kredarici pa je odklon 26. oktobra skorajda dosegel -10 °C. Glede na povprečje je bilo najtopleje 5., 24. ali pa zadnje dni v mesecu. Največji pozitivni odkloni so znašali okoli 4 °C, ponekod tudi do 5 °C, največji pozitivni odklon je na Obali 31. oktobra dosegel 5,6 °C. Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu oktobru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in October and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna oktobrska temperatura 9,5 °C, kar je 0,9 °C manj kot znaša dolgoletno povprečje in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Mesec je zaostajal za dolgoletnim povprečjem predvsem zaradi razmeroma hladnih popoldnevov. Najtopleje je bilo v prestolnici v oktobrih 1966 in 2001 (14 °C), oktobra 2006 so izmerili 13,4 °C, leta 2004 13 °C in oktobra 2000 12,9 °C. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 8,1 °C mu sledi oktober 1973, 8,8 °C je bila povprečna oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v oktobru 1959 pa je temperaturno povprečje znašalo malenkost več, 8,9 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 6,1 °C, dolgoletno povprečje pa znaša 6,5 °C. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša pa oktobra 1966 z 10,8 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 13,6 °C, kar je 2,2 °C pod dolgoletnim povprečjem. Oktobrski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2001 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 18,9 °C, najhladnejši oktobra 1974 z 10,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil oktober 2010 tudi v visokogorju hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -0,6 °C, kar je 1,4 °C manj od dolgoletnega povprečja. Najtopleje je bilo oktobra leta 2001 (4,7 °C), sledijo mu leto 1995 s 4,6 °C, 1967 in 2006 s po 3,8 °C ter leti 1977 in 2005 z 2,7 °C. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši oktober 1974 (-6,8 °C), sledil mu je oktober 2003 (-2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, leta 1964 pa je bila povprečna temperatura -1,8 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici. Za opis toplotnih razmer poleg povprečne temperature uporabljamo tudi število dni nad in pod izbranim temperaturnim pragom. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Brez takih dni so bili na Obali in Krasu. En hladen dan so zabeležili v Biljah, po 3 v Postojni in Mariboru, 4 v Ljubljani in na Bizeljskem, po 5 hladnih dni je bilo v Slovenj Gradcu, Novem mestu in Murski Soboti, po 6 v Lescah in Črnomlju, 12 v Ratečah in 22 na Kredarici. V prestolnici sta oktobra v povprečju dva taka dneva (slika 4) in povprečje je bilo s štirimi dnevi preseženo. Od sredine minulega stoletja je bila Ljubljana brez hladnih dni v devetindvajsetih oktobrih, največ pa jih je bilo v letih 1971 in 1973, in sicer po 8. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število toplih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in October and the corresponding mean of the period 1961-1990 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število hladnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in October and the corresponding mean of the period 1961-1990 Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C; taki dnevi so oktobra redki. Oktobra 2010 jih ni bilo nikjer po državi. V Ljubljani je bilo največ toplih dni v oktobrih 1970 in 1985, in sicer po dva, devet oktobrov pa je bilo s po enim takim dnevom. Absolutna najnižja temperatura je bila v veliki večini krajev izmerjena 28. oktobra, le na Kredarici dan prej, v Postojni pa že 22. oktobra. V Kočevju je bila najnižja temperatura -5,5 °C, v Ratečah -5,4 °C, -4,2 so zabeležili v Lescah, -4,0 °C v Črnomlju, na -3,4 °C se je živo srebro spustilo v Murski Soboti in Celju, na Bizeljskem na -3,2 °C in v Postojni na -3,0 °C. V Novem mestu so izmerili -2,8 °C, Slovenj Gradcu -2,6 °C, v Mariboru -2,0 °C, v Biljah -0,4 °C in na Obali 0,2 °C. V primerjavi z merilnimi mesti po državi je bil najvišji absolutni minimum na Krasu, znašal pa je 1,0 °C. V Ljubljani so zabeležili -1,6 °C, kar je prav toliko, kot je znašal absolutni minimum leto dni prej, to pa za 1,3 °C odstopa od dolgoletnega povprečja. Precej nižje se je živo srebro spustilo v oktobrih 1973 (-5,4 °C), 1997 (-5,2 °C), 1971 (-4,3 °C) ter 1991 (-4 °C). Na Kredarici so z -11,8 °C zaostajali za dolgoletnim povprečjem, a kljub temu so v preteklosti že izmerili precej nižjo temperaturo; v letu 1997 je termometer pokazal -17,8 °C, sledil mu je oktober 2003 z -15,8 °C, temperaturni minimum oktobra 1972 je bil -15,6 °C, leta 1973 pa -14,2 °C. 3 10 8 2 6 4 2 0 0 Slika 5. Pogled s Črne prsti proti Triglavu 2. oktobra 2010 in sončni vzhod naslednje jutro (foto: Simon Malovrh) Figure 5. View from Črna prst to Triglav on 2 October 2010 and sunrise the day after (Photo: Simon Malovrh) Najvišjo oktobrsko temperaturo so po nižinah izmerili med 2. ali 6. oktobrom, na Kredarici dan kasneje, v Ratečah 12. oktobra, na Krasu pa je bilo najtopleje 29. oktobra. Na Kredarici je temperatura dosegla 9,3 °C, precej topleje je bilo v oktobrih 1976 s 15 °C, 2006 (14,8 °C), 2001 (14,2 °C) in oktobra 1983 (13,6 °C). Najbolj se je ogrelo v Biljah, kjer so dosegli 23,7 °C. Na Obali so izmerili 23,5 °C, 21,8 °C v Črnomlju, v Novem mestu, Lescah in na Krasu 20,4 °C ter v Kočevju 20,2 °C. Na Bizeljskem se je živo srebro povzpelo na 20,0 °C, v Murski Soboti na 19,7 °C, v Mariboru na 18,9 °C, v Slovenj Gradcu so dosegli 18,8 °C in v Celju 18,4 °C. Glede na podatke z merilnih postaj je bil 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja absolutni minimum najmanjši v Postojni in Ljubljani, kjer je znašal 18,3 °C. V prestolnici je bila najvišja temperatura izmerjena v oktobrih 1970 (26,9 °C), 1971 (26,5 °C), 1985 (25,8 °C) in 1961 (25,6 °C). 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 O 26 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 O 3 E 1 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) oktobrska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in October and the 1961-1990 normals Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka oktobra 2010 od povprečja 1961-1990 Figure 7. Mean air temperature anomaly, October 2010 -1°C -2°C 30 22 18 14 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Povprečna temperatura je bila oktobra povsod po državi pod dolgoletnim povprečjem, v večjem delu države je odklon segel do -2 °C, na Obali, Goriškem, Notranjskem, delu Gorenjske in Koroške pa je bil manjši od -1 °C. Največji odklon so zabeležili na Bizeljskem in v Črnomlju, kjer je bilo za 1,6 °C hladneje kot običajno, najmanjšega pa v Lescah, znašal je -0,3 °C. Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v oktobru Figure 8. Mean air temperature in October Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974. Najtoplejši oktober v tem obdobju je bil v pretežnem delu države leta 2001, na severovzhodu pa leta 1966. Na Obali je bil enako topel kot leta 2001 tudi oktober 2004. V nadaljevanju so za nekaj merilnih postaj prikazani poteki najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature, za večino merilnih postaj je dodan tudi potek najnižje dnevne temperature na višini 5 cm nad tlemi. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 10 i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 25 n 20 0 15 1 10 2 aj 5 a 0 20 O 15 2 10 2 a) 5 a. J 0 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 25 ! 20 O 15 ra ra 10 5 0 -5 -10 O 25 20 c 15 (O 1 10 ro T3 ro ro f 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Oktobra je v Ljubljani padlo 105 mm padavin, kar je 8 % manj od dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin oktobra 1965, namerili so le 2 mm, sledijo oktobri 1968 (16 mm), 1995 (17 mm) ter 2006 in 1969 (po 19 mm). Izjemno obilne so bile padavine oktobra 1992 (505 mm), 328 mm je padlo oktobra 1964, 287 mm so namerili oktobra 2004, oktobra 1974 pa 283 mm. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 600 n 500 E E ^ 400 C I 300 ™ 200 100 KREDARICA 1 1 ll ll.Hi 1 il ll 1 400 300 200 !<» 100 PORTOROŽ 0 4 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 i ll, 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 400 -i >w 100 > MURSKA SOBOTA >w 100 -> NOVO MESTO 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Oktobrske padavine in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in October and the mean value of the period 1961-1990 Povprečje padavin je bilo preseženo le v majhnem delu države in na nobeni izmed postaj, katerih podatki so prikazani na zgornji sliki. V Novem mestu so izmerili 72 mm. Na tem merilnem mestu je bil povsem suh oktober 1965, osrednji jesenski mesec pa je bil najbolj namočen leta 1992, ko je padlo 347 mm. Na Kredarici so tokrat zabeležili 122 mm. Najbolj namočen je bil tu oktober 1993 (548 mm), brez padavin pa sta bila oktobra 1965 in 1995. Na Obali so izmerili 57 mm. Najbolj obilen s padavinami je bil oktober 1980 (284 mm), suha pa sta bila dva oktobra, in sicer v letih 1965 in 1969. V Murski Soboti sta bila brez padavin oktobra 1965 in 1995, najbolj namočen pa je bil oktober 1992 (194 mm). Tokrat je tu padlo 47 mm. Slika 14. Bogato obložena jablana v Poljanah nad Stično in plodovi pravega kostanja, 10. oktober 2010 (foto: Iztok Sinjur) Figure 14. Apple abundant yield in Poljane and chestnut fruits, 10 October 2010 (Photo: Iztok Sinjur) 0 400 - 300 300 200 200 0 0 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, po 12, je bilo na Kočevskem in v Novi vasi, dan manj v Kamniški Bistrici, po 10 dni so našteli v Soči, Črnomlju, Ljubljani in Postojni, 9 dni pa v Sevnem in na Jezerskem. Povsod po državi je bilo vsaj 6 dni s padavinami vsaj 1 mm. Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 0 50 100 150 200 250 300 350 Slika 15. Mesečna višina padavin v mm v oktobru 2010 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Monthly precipitation amount in October 2010 and the 1961-1990 normals T3 O 30 25 20 = 15 > CD 10 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 16. Število padavinskih dni v oktobru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 16. Number of days in October with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. 5 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - oktober 2010 Table 1. Monthly meteorological data - October 2010 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 162 78 11 Brnik 384 82 69 6 Log pod Mangrtom 648 82 69 6 Jezersko 740 98 51 9 Soča 487 212 96 10 Zaga 353 194 88 8 Kobarid 263 316 106 8 Kneške Ravne 752 247 98 8 Nova vas 722 143 109 12 Sevno 515 93 92 9 Slovenske Konjice 730 60 68 8 Lendava 345 49 82 7 Veliki Dolenci 195 37 62 7 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm NV - nadmorska višina (m) LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SD - number of days with precipitation NV - altitude (m) Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja oktobra 2010 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in October 2010 compared with the 1961-1990 normals 100% 75% Na sliki 17 je shematsko prikazano oktobrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Več sonca od dolgoletnega povprečja je bilo le v majhnem delu Goriškega; sicer pa so v zahodni polovici države povečini presegli tri četrtine običajnega sončnega vremena, v vzhodni polovici pa je bilo z izjemo severne Štajerske in Koroške pod 75 % povprečne osončenosti. 250 200 ^ 150 o > LJUBLJANA 10 - _t 40 n 9 ^ 30 c ra >o "O c ro O O. 3 <" 10 0 12 10 8 J5 tn .o 6 o o n >o 4 Si (A 2 0 12 6 o 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 n 30 E J= aj c 20 10 0 12 6 o E .E 0 MARIBOR X 1 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 30 10 0 12 40 9 ^ ~30 e "T E m ^ -Q 6 o c ro 3 m 10 0 12 6 o o o 3 w 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 9 3 0 9 3 40 - 30 9 9 6 O 10 3 3 0 9 0J c 20 0 Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2010 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October 2010 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na sliki 21 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 25 - O 4 0 Jo LJUBLJANA 1951 1956 1961 19 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 22. Število jasnih dni v oktobru in povprečje ob- Slika 23. Število oblačnih dni v oktobru in povprečje dobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 22. Number of clear days in October and the Figure 23. Number of cloudy days in October and the mean value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, in sicer 20, jih je bilo v Kočevju, po 16 na Bizeljskem, v Novem mestu, Črnomlju in Celju, dan manj pa so našteli v Postojni in Murski Soboti. V Lescah je bilo 14 oblačni dni, v Slovenj Gradcu in Ljubljani 13, po 11 pa v Ratečah in Mariboru. Najmanj takih dni, le 5, so zabeležili v Biljah, 7 so jih našteli na Obali, 9 pa v visokogorju in na Krasu. V Ljubljani so s trinajstimi oblačnimi dnevi (slika 23) za en dan presegli dolgoletno povprečje; največ oblačnih dni je bilo v oktobru 1987, in sicer 20, le dva taka dneva pa so zabeležili oktobra 1971. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 5 in 7,5 desetinami. Na Goriškem so oblaki v povprečju prekrivali le 4,7 desetin neba, v Kočevju pa največ, 7,9 desetin. Jeseni k večji povprečni oblačnosti po kotlinah in nekaterih dolinah prispeva tudi megla. Slika 24. Svež sneg na Pohorju (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Fresh snow on Pohorje (Photo: Iztok Sinjur) 20 6 15 0 S 10 2 5 0 0 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - oktober 2010 Table 2. Monthly meteorological data - October 2010 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 8,3 -0,3 12,8 4,5 20,4 4 -4,2 28 6 0 338 114 6,9 14 3 93 70 7 0 0 0 0 0 Kredarica 2514 -0,6 -1,4 2,0 -3,2 9,3 7 -11,8 27 22 0 639 145 97 5,4 9 7 122 65 8 0 17 18 65 26 747,4 4,3 Rateče-Planica 864 5,8 -0,8 11,6 2,1 13,8 12 -5,4 28 12 0 427 126 85 5,6 11 8 121 89 7 0 3 5 15 26 918,3 8,7 Bilje 55 11,9 -0,4 17,8 6,9 23,7 6 -0,4 28 1 0 1 79 168 102 4,7 5 8 63 44 7 1 1 0 0 0 1008,0 9,9 Letališče Portorož 2 12,8 -0,9 18,3 8,3 23,5 4 0,2 28 0 0 118 168 98 4,8 7 8 57 63 8 3 0 0 0 0 1014,5 10,6 Godnje 295 10,7 -0,5 16,0 6,9 20,4 29 1,0 28 0 0 224 161 5,3 9 6 95 71 8 0 1 0 0 0 Postojna 533 8,6 -0,8 12,9 5,2 18,3 2 -3,0 22 3 0 336 125 6,3 15 4 137 92 10 0 4 0 0 0 Kočevje 468 7,7 -1,4 12,8 3,9 20,2 4 -5,5 28 8 0 368 7,9 20 1 90 65 12 0 8 0 0 0 Ljubljana 299 9,5 -0,9 13,6 6,1 18,3 2 -1,6 28 4 0 283 92 79 7,1 13 1 105 92 10 0 10 0 0 0 982,0 10,2 Bizeljsko 170 8,6 -1,6 13,6 4,8 20,0 5 -3,2 28 4 0 324 7,3 16 1 35 40 6 0 11 0 0 0 Novo mesto 220 8,7 -1,2 13,2 5,4 20,4 4 -2,8 28 5 0 321 78 60 7,6 16 2 72 73 8 0 14 0 0 0 990,8 10,2 Črnomelj 196 8,9 -1,6 13,7 5,1 21,8 4 -4,0 28 6 0 309 7,3 16 3 108 97 10 0 3 0 0 0 Celje 240 8,3 -1,2 13,7 4,5 18,4 2 -3,4 28 5 0 340 97 75 6,9 16 3 63 66 7 0 10 0 0 0 988,7 9,4 Maribor 275 8,6 -1,5 13,4 5,0 18,9 4 -2,0 28 3 0 314 109 77 6,5 11 4 36 41 6 0 0 0 0 0 960,1 Slovenj Gradec 452 7,4 -1,1 12,5 3,5 18,8 4 -2,6 28 5 0 369 112 81 7,3 13 0 67 66 6 0 9 0 0 0 9,4 Murska Sobota 188 8,1 -1,2 13,6 3,6 19,7 4 -3,4 28 5 0 341 104 77 7,7 15 2 47 75 6 0 12 0 0 0 995,5 9,4 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TSi < 12 °C i=1 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - oktober 2010 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - October 2010 Postaja I. dekada II . dekada II I. dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 14,9 20,7 23,5 10,9 4,9 9,3 2,6 12,4 18,0 21,0 8,2 5,7 6,2 1,9 11,1 16,2 18,5 6,1 0,2 4,0 -2,1 Bilje 14,7 20,4 23,7 9,9 2,1 8,8 0,4 11,9 17,1 19,2 7,4 3,2 5,5 2,3 9,3 16,0 22,0 3,8 -0,4 3,1 -2,2 Postojna 11,3 16,0 18,3 8,1 2,9 7,2 1,4 8,0 11,3 13,9 5,7 3,9 4,5 2,0 6,7 11,6 15,9 2,2 -3,0 1,2 -3,9 Kočevje 10,8 15,6 20,2 7,5 -0,1 7,1 -1,7 6,9 10,8 14,7 4,2 -0,8 4,1 -2,3 5,4 12,1 15,3 0,3 -5,5 -0,8 -7,3 Rateče 9,6 14,6 19,0 6,4 -2,2 3,8 -7,4 5,2 11,5 23,8 1,6 -2,2 -0,7 -7,6 2,8 9,0 12,7 -1,3 -5,4 -4,6 -10,5 Lesce 11,5 14,8 20,4 8,3 1,0 8,2 0,5 7,9 11,6 13,5 4,8 0,9 4,4 -0,2 5,8 12,0 15,7 0,7 -4,2 0,1 -5,0 Slovenj Gradec 11,0 15,5 18,8 8,0 0,3 6,6 -3,5 6,5 11,0 14,5 3,0 0,0 0,9 -3,4 4,9 11,1 15,2 0,0 -2,6 -2,0 -6,8 Brnik 11,1 15,9 18,5 8,0 1,2 7,5 11,6 14,2 4,0 0,6 5,7 12,5 15,3 0,2 -3,8 Ljubljana 12,3 16,1 18,3 9,8 3,7 7,9 0,6 8,8 12,3 15,0 6,1 3,3 4,2 0,2 7,6 12,6 15,7 3,0 -1,6 0,3 -4,6 Sevno 10,8 14,3 16,3 8,3 3,3 6,6 0,6 7,3 10,0 13,5 5,4 3,8 4,4 1,5 7,0 11,2 14,6 3,8 0,2 1,9 -3,3 Novo mesto 11,5 15,8 20,4 8,8 2,6 7,8 0,9 8,1 11,2 14,2 5,8 1,6 4,9 0,1 6,6 12,8 17,2 2,1 -2,8 0,5 -5,5 Črnomelj 12,2 16,6 21,8 8,9 0,0 8,4 -0,5 8,6 12,3 15,4 6,1 1,5 6,0 0,0 6,3 12,4 17,0 0,7 -4,0 0,0 -6,0 Bizeljsko 11,7 16,6 20,0 8,5 1,6 8,8 1,2 8,4 12,0 16,6 5,2 2,0 5,0 1,6 6,0 12,4 17,2 1,1 -3,2 1,2 -3,4 Celje 11,4 16,2 18,4 8,9 1,8 8,2 1,2 7,3 11,7 15,3 3,7 0,2 3,7 -0,9 6,4 13,4 16,8 1,2 -3,4 0,0 -5,4 Starše 11,2 15,8 19,5 7,3 -0,4 7,8 0,5 7,3 11,9 15,3 2,7 -0,9 2,7 -1,0 6,7 13,3 18,0 1,5 -4,0 0,9 -4,0 Maribor 11,2 15,1 18,9 8,7 2,7 7,8 11,7 15,5 4,7 2,8 6,8 12,9 18,6 2,0 -2,0 Murska Sobota 10,4 15,3 19,7 6,4 0,7 6,0 -1,7 7,4 12,3 15,6 3,2 0,2 1,6 -2,1 6,7 13,1 17,5 1,5 -3,4 -0,7 -5,6 Veliki Dolenci 10,4 14,8 17,8 7,1 2,6 5,9 -0,6 7,5 11,3 16,4 4,6 3,0 1,9 -0,4 6,7 -2,7 17,0 2,2 -2,0 -1,2 -5,6 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - oktober 2010 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - October 2010 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III M od 1. 1. 2010 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 12,5 4 12,2 2 32,5 4 57,2 10 1048 Bilje 5,6 4 8,2 2 48,8 4 62,6 10 1406 Postojna 30,1 4 34,6 2 71,9 6 136,6 12 1464 Kočevje 17,6 6 15,4 6 56,6 5 89,6 17 1331 Rateče 14,0 4 16,3 3 90,8 5 121,1 12 1227 Lesce 9,0 4 19,7 3 64,6 3 93,3 10 1308 Slovenj Gradec 4,5 5 12,4 4 49,7 4 66,6 13 974 Brnik 14,1 4 18,0 3 49,4 3 81,5 10 1197 Ljubljana 32,0 4 22,0 4 51,4 5 105,4 13 1429 Sevno 30,6 3 17,6 3 45,2 5 93,4 11 1150 Novo mesto 15,1 3 25,2 4 31,9 4 72,2 11 1032 Črnomelj 37,9 5 37,6 4 32,3 6 107,8 15 1186 Bizeljsko 12,5 2 9,2 3 13,7 4 35,4 9 943 Celje 11,9 4 19,7 5 31,7 5 63,3 14 973 Starše 5,1 1 13,5 4 35,2 2 53,8 7 912 Maribor 7,3 2 5,3 3 22,9 4 35,5 9 726 Murska Sobota 11,1 2 18,0 3 17,6 3 46,7 8 740 Veliki Dolenci 7,7 2 15,6 3 13,8 3 37,1 8 684 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2010 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2010 ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. oktobra 2010 1500 E E 1000 > ro "D ro cp ><0 > 500 0^ 1.jan 1.feb1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg 1.sep 1.okt 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica «... 6 7 % 4 3 % SSW 0 8 m/s 7 6 % SSE 0 8 m/s S 0 9 m/s m 5 4 % 41 % N 12 m/s 27 % NNW 0 8 m/s NNE i i m/s SSW 65 % ase 36 % SSW 12 m/s 3 9 % SSE 12 m/s S ii m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje 0 5 % 0 5 % N 08 m/s i5 % NNW 05 m/s NNE io %/s Slika 25. Vetrovne rože, oktober 20i0 Figure 25. Wind roses, October 20i0 5 9 % N 0 8 m/s 2 9 % N 3 6 m/s NNW 0 8 m/s NNE 0 8 m/s NNW 4 9 m/s NNE 2.6 m/s 3.2 % NW 0 6 m/s Kic 7 % NE 0.9 m/s mu#i5 7 % NW i 0 m/s MC 4 4 % NE i.0 m/s M»A|i5 5 % NW 6.0 m/s 3.3 % NE 2i m 0.9 % WNW 09 m/s 2i.0 % WNW i 3 m/s CMC 4 6 % ENE 0.8 m/s i2 0 % WNW 8 3 m/s EMC 33 % ENE 2.6 m/s ENE i.i m/s 3.6 % W 0.6 m/s 2 9 % E 0 8 m/s KA, 2 7 % W i 2 m/s i2.7 % E i 3 m/s 3.6 % E 2 5 m/s WSW S8 %/s 2.6 % WSW i 6 m/s CSC 6 9 % ESE i.i m/s ESE 0.8 m/s CSC 56 % ESE 2.9 m/s 0.6 % SW 0.4 m/s i08 % SE i.3 m/s 4 9 % SW i 7 m/s sc 7 3 % SE i.3 m/s SSW 0 6 m/s Ssc i09 % SSE i.4 m/s «... 0i % i6 3 % SSW i 4 m/s SSE 3 6 m/s 6.2 % S i 9 m/s 0.8 % S i 6 m/s 3 8 % N 0 7 m/s 0 4 % N i 6 m/s 2 2 % " .....- 5 4 % NNW 22 %/s NNE i0 m/s 0 5 m NNW i 5 %/s i 7 % NNE 35 m/s i 5 % NW 0.7 m/s i4 9 % NE i.5 m/s kic 8 5 % NE 4.3 m/s NW NE 3.4 % WNW 0 7 m/s CMC 8 % ENE i.4 m/s WNW i 7 %/s 4.3 % WNW 2 6 m/s cmc 8 9 % ENE 3.9 m/s ENE 2 i m/s 8.9 % W 0.8 m/s 6.5 % E 0 9 m/s 39 6 % E 2 3 m/s 7 3 % E 2 7 m/s W i 3 m/s W i 5 m/s 7.9 % WSW 09 m/s CCC 3 i % ESE 0.7 m/s WSW i o %/s 0.9 % WSW i 9 m/s 34.3 % ESE 2.4 m/s ESE 2.4 m/s 32 % SE 0.7 m/s 3.5 % SW 0.9 m/s sc 4 5 % SE i.5 m/s SW i i m/s i85 % SE 3.0 m/s SW 2.5 m/s saw30 % AAE 24 % SSW i.0 m/s SSE 0.9 m/s 5.3 % SSE 2.3 m/s SSW i.7 m/s S S 2 2 m/s i9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 53 % vseh terminov. Hitrost vetra je ves mesec ostala pod 10 m/s. V Kopru je bilo 13 dni z vetrom nad 10 m/s, 26. oktobra pa je hitrost vetra v sunku dosegla 26,5 m/s. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v slabih 72 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 17. oktobra dosegel 14,7 m/s, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so najpogosteje pihali seversevero-vzhodnik, severovzhodnik, vzhodseverovzhodnik in vzhodnik, skupno jim je pripadlo 47 % vseh primerov. Hitrost vetra je bila pod 10 m/s. Na Kredarici je veter v 8 dneh presegel 20 m/s; v sunku je 30. oktobra dosegel hitrost 32,4 m/s. V Mariboru je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 41 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 28 % terminov. Sunek vetra je 4. oktobra dosegel 13,6 m/s; bili so štirje dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v dobrih 38 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku in severovzhodniku pa je skupaj pripadlo slabih 28 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 30. oktobra dosegel 16,7 m/s, to je bil tudi edini dan s hitrostjo nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 25. oktobra dosegel hitrost 26,3 m/s, bilo je 17 dni z vetrom nad 10 m/s in trije dnevi z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 22 dni s hitrostjo vetra nad 10 m/s, od tega so bili 4 dnevi z vetrom nad 20 m/s, najmočnejši sunek je 27. oktobra dosegel 26,1 m/s. V prvi tretjini oktobra je bila povprečna temperatura blizu dolgoletnemu povprečju, večina odklonov je bila negativna. Največji negativni odklon je bil v Velikih Dolencih (1,6 °C). Na merilnih mestih, kjer so zabeležili pozitivni odklon, je bil le-ta manjši od 1 °C. V Ratečah je znašal 0,9 °C in v Lescah 0,8 °C. Po vsej državi je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju. Najbolj so se običajnim vrednostim približali v Črnomlju, kjer je padlo 94 % povprečnih padavin, sicer pa v večjem delu države niso dosegli niti dveh petin običajne namočenosti; v Biljah je glede na dolgoletno povprečje padlo le 10 %. Sončnega vremena je bilo v večjem delu države manj kot običajno, za 7 % so povprečje presegli le na Goriškem, v Portorožu pa so se z 98 % povprečju zelo približali. Povsod so dosegli vsaj polovico običajne osončenosti; najmanj sončnega vremena glede na povprečje pa so imeli v Novem mestu (50 %) in Mariboru (51 %). Osrednja tretjina meseca je bila povsod hladnejša kot običajno; odkloni so bili večji kot v prvi tretjini, saj so v pretežnem delu države presegli -2 °C. Največji odklon so zabeležili v Sevnem, kar -3,2 °C, -2,9 °C je znašal v Kočevju in Staršah, -2,6 pa v Mariboru in Velikih Dolencih. Najmanjši odklon je bil v Biljah (-0,7 °C) in Lescah (-0,9 °C). Padavine so zaostajale za dolgoletnim povprečjem, za desetino so običajno vrednost presegli le v Črnomlju. Več kot štiri petine običajnih padavin so zabeležili v Murski Soboti in Novem mestu (87 %), le slabo petino pa v Biljah. Sončnega vremena je bilo večinoma manj kot običajno, povprečje so presegli le v Biljah (za 15 %), v Portorožu pa so povprečje izenačili. Najmanj sonca glede na običajne vrednosti je bilo v Novem mestu (22 %) in Celju (35 %). V Ljubljani so dosegli dobri dve petini, v Mariboru, Murski Soboti ter Slovenj Gradcu pa slabo polovico običajne osončenosti. Zadnja tretjina oktobra je bila prav tako nekoliko hladnejša kot običajno, negativni odkloni večinoma niso presegli -1 °C, ponekod, predvsem na vzhodu, pa so bili nekoliko izrazitejši. Največji odklon so izmerili v Črnomlju in na Bizeljskem (-2,0 °C), v Kočevju in Ratečah so zabeležili -1,7 °C; odklon v Murski Soboti je bil manjši, in sicer -0,3 °C. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo v večjem delu države; v Ratečah je bilo več kot dvakrat toliko padavin kot običajno, povprečje pa so opazno presegli tudi v Postojni, Lescah, Slovenj Gradcu in Ljubljani. Za povprečjem so nekoliko zaostajali v vzhodnem delu države; najmanj padavin glede na povprečje je bilo na Bizeljskem (46 %). Sončnega vremena je bilo v večjem delu Slovenije več kot običajno, v Mariboru je presežek znašal 43 %, v Celju 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja pa 39 %. Tudi tam, kjer niso dosegli običajnih razmer, zaostanek ni bil večji od ene petine. V Biljah so dosegli 84 %, v Ratečah 94 %, v Postojni in Portorožu pa 97 % običajnega sončnega vremena. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961-1990, oktober 2010 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961-1990, October 2010 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož -0,7 -2,5 -0,8 -0,9 33 43 108 63 98 101 97 98 Bilje 0,5 -0,7 -1,0 -0,4 10 19 112 44 107 115 84 102 Postojna 0,1 -1,8 -0,8 -0,8 51 78 161 92 85 76 97 86 Kočevje -0,3 -2,9 -1,7 -1,4 33 35 139 65 Rateče 0,9 -1,6 -1,7 -0,8 29 34 232 89 88 73 94 85 Lesce 0,8 -0,9 -0,6 -0,3 18 47 157 70 Slovenj Gradec 0,3 -2,3 -1,2 -1,1 13 37 152 66 82 49 114 81 Brnik 0,1 -1,6 -0,7 -0,8 31 49 131 68 Ljubljana -0,2 -1,9 -0,5 -0,9 73 59 150 92 73 41 128 79 Sevno -1,1 -3,2 -0,9 -1,7 83 53 141 92 Novo mesto -0,5 -2,1 -1,0 -1,2 40 87 100 73 50 22 113 60 Črnomelj -0,4 -2,3 -2,0 -1,6 94 110 89 97 Bizeljsko -0,6 -2,1 -2,0 -1,6 38 34 46 40 Celje -0,3 -2,5 -0,9 -1,2 35 65 99 66 57 35 139 75 Starše -0,8 -2,9 -0,9 -1,5 19 50 138 68 Maribor -1,0 -2,6 26 18 80 41 51 46 143 77 Murska Sobota -1,2 -2,3 -0,3 -1,2 51 87 90 75 56 47 118 71 Veliki Dolenci -1,6 -2,6 -0,7 -1,5 37 78 73 62 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M ■ odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) ■ padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) ■ trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec ■ mean temperature anomaly (°C) ■ precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) ■ bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) thirds and month Slika 26. Močno sneženje na Pokljuki, 17. oktober 2010 (foto: Matej Eljon) Figure 26. Abundant snowing on Pokljuka, 17 October 2010 (Photo: Matej Eljon) Na Kredarici so 26. oktobra 2010 zabeležili 65 cm snega. Od sredine minulega stoletja so bili brez snega v oktobrih 1955 in 1965, po 5 cm so namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 8 cm oktobra 1995, 11 cm pa oktobra 2006. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm). Tokrat je oktobra sneg Kredarico prekrival 18 dni. Po ves mesec je sneg obležal v letih 1972, 1974, 1978, 1989, 1996, 2002 in 2007, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960. Niti en dan ni 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja snežna odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan leta 1985, po dva dni v oktobrih 1958, 1977, 1995 in 1997, po 3 dni pa v letu 1962. V Ratečah je letos snežna odeja vztrajala 5 dni, 26. oktobra je dosegla debelimo 15 cm. Največ dni s snežno odejo, po 9, so tu zabeležili v oktobru 1964. 70 60 50 Ü 40 ca I 30 > 20 10 0 KREDARICA 250 200 "E 150 ^ (O C >eo 100 > 50 0 KREDARICA lil I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 27. Višina snežne odeje v oktobru 2010 in najvišja oktobrska snežna odeja Figure 27. Snow cover depth in October 2010 and maximum snow cover depth in October Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra in oktobra pa so nevihte že redke. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo na Obali, in sicer 3, en dan pa so zabeležili v Biljah. Drugod nevihtnih dni ni bilo. Ljubljana je brez nevihtnih dni za dolgoletnim povprečjem zaostala za dva dni; brez takih dni je bilo poleg tokratnega še 16 oktobrov, največ dni z nevihto pa je bilo leta 1992, in sicer 11. V Novem mestu je bilo kot v Ljubljani od sredine minulega stoletja največ nevihtnih dni v oktobru 1992, kar 13, brez neviht pa so bili skupno v 12 oktobrih. V Murski Soboti so brez nevihtnih dni za en dan zaostajali za dolgoletnim povprečjem; brez takih dni je bilo še 27 oktobrov, največ, po 6 nevihtnih dni, pa so imeli v oktobru 1982. V Ratečah je bilo poleg tokratnega še 18 oktobrov brez nevihtni dni, največ dni pa so zabeležili leta 1993 (7). LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 MURSKA SOBOTA I I I I in, ||l lili Ii MM im 1 1 nil 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 10 0 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 15 RATEČE .Lililii Li i 1 Ii . II h ■ i i n i ■ m m VTTTVTTTi i i m rvn i limn Mill 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v oktobru Figure 28. Number of days with thunderstorms in October 15 5 5 0 5 5 0 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo oktobra 2010 10 dni z meglo, kar je 5 dni manj od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja ni bilo oktobra brez megle, po 6 dni z meglo so zabeležili v oktobrih 1987 in 1993, največ, kar 30, pa oktobra 1969. Na Kredarici so zabeležili 17 dni z meglo, v Novem mestu 14, 12 so jih našteli v Murski Soboti, 11 na Bizeljskem, po 10 pa v Ljubljani in Celju. Brez meglenih dni so bili v Lescah, Portorožu in Mariboru, en meglen dan pa so imeli v Biljah in v Godnjah. 30 25 = 20 Slika 29. Število dni z meglo v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 29. Number of foggy days in October and the mean value of the period 1961-1990 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 Na sliki 30 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega pritiska v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Zračni pritisk je izmenično padal in rasel; v prvi tretjini meseca je bil zabeležen en večji porast in zatem tudi padec. V osrednji tretjini je pritisk najmanj nihal, 19. oktobra je bil izmerjen minimum, 974 mb. Do konca meseca smo imeli še dva izrazitejša porasta in padca ter 27. oktobra tudi najvišjo vrednost, 991,4 mb. 1000 990 980 970 20 15 £ 10 .¡2 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 30. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare oktobra 2010 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in October 2010 Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Povprečen pritisk vodne pare je na začetku meseca izrazito narasel in 5. oktobra dosegel maksimum, 17,9 mb. Vsebnost vodne pare je nato upadla in bila bolj ali manj stabilna vse do zadnjih dni meseca, ko se je vsebnost vlage v ozračju 27. oktobra spustila na najnižjo vrednost, 5,7 mb. Temu je sledilo naraščanje do konca meseca. 0 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SUMMARY The mean air temperature in October was below the 1961-1990 normals. Negative temperature anomaly was mostly between -1 °C and -2 °C; on the Coast, in Goriško, Notranjsko, part of Gorenjska and Koroška region the anomaly didn't exceed -1 °C. The negative anomaly of the average afternoon temperature was more pronounced than the anomaly of the average morning temperature. The most abundant precipitation was registered in part of Posočje with more than 280 mm. In most of the country between 70 and 140 mm fell. Less than 70 mm was registered on the Coast, in eastern and north-eastern Slovenia (Bizeljsko got only 35 mm). The precipitation was above the long-term average in part of southern Slovenia and in small part of Posočje. Compared to the normals the least precipitation, below 60 %, fell in Nova Gorica, Kras and in Štajerska region. Most of precipitation fell during the last third of the month. On Kredarica the snow cover persisted 18 days. On 26 October it reached 65 cm. In Rateče the maximum snow cover reached 15 cm. In October there was less sunny weather than on the average during the reference period with the exception of small part of the Goriška region. The western half of the country mostly got more than 75 % of the normal sunshine duration. The territory where up to 75 % of the normal sunshine duration was reported extended from Notranjska region over the Dolenjska and Štajerska region to Prekmurje. Compared to the long-term average the second third of the month was the cloudiest and the last third was the sunniest, the exception was the Primorska region. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a. m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 24 Razvoj vremena v oktobru 2010 Weather development in October 2010 Janez Markošek 1.-5. oktober Spremenljivo do pretežno oblačno, zadnji dan občasno dež Nad severno in vzhodno ter delom srednje Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno Evropo pa ciklonsko območje, ki se je proti koncu obdobja širilo proti severnemu Sredozemlju. V višinah je nad nami prevladoval severozahodni do zahodni veter, proti koncu obdobja se je veter obrnil na jugozahodno do južno smer, začel je pritekati bolj vlažen zrak (slike 1-3). Prevladovalo je spremenljivo do pretežno oblačno in povečini suho vreme, le zadnji dan je ponekod občasno rahlo deževalo. Povprečne dnevne temperature so bile nad dolgoletnim povprečjem. 6.-7. oktober Na Primorskem delno jasno, šibka burja, drugod pretežno oblačno, sprva ponekod rahel dež Naši kraji so bili na jugozahodnem obrobju območja visokega zračnega pritiska. V spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno in suho, pihala je šibka burja. Drugod je bilo pretežno oblačno, prvi dan in v noči na 7. oktober je občasno rahlo deževalo ali rosilo. Drugi dan popoldne in zvečer se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 17, na Primorskem do okoli 23 °C. 8.-9. oktober Na Primorskem pretežno jasno, šibka burja, drugod delno jasno, zjutraj ponekod megla Nad severno in vzhodno Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad Alpe. V višinah se je ob šibkih vetrovih zadrževal suh zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno tudi pretežno jasno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Drugi dan je bilo jutro precej sveže, najnižje jutranje temperature so bile od -1 do 6 °C. 10.-12. oktober Pretežno jasno, zadnji dan občasno zmerno oblačno, zjutraj ponekod megla Nad severozahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad Alpe in Balkan. V višinah se je ob šibkih vetrovih zadrževal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zadnji dan občasno zmerno oblačno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla, na izpostavljenih mestih je bila slana. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 15, na Primorskem okoli 20 °C. 13. oktober Oblačno, popoldne na jugu občasno rahel dež, šibka burja Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka. Od juga je k nam pritekal vlažen zrak (slike 4-6). V noči na 13. oktober se je pooblačilo, čez dan je bilo oblačno. Popoldne in zvečer je v južni polovici Slovenije 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja občasno rahlo deževalo ali rosilo. Količina padavin je bila majhna. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 14, na Primorskem do 19 °C. 14.-16. oktober Na Primorskem delno jasno, šibka burja, drugod zmerno do pretežno oblačno Nad osrednjim Sredozemljem in Balkanom je bilo plitvo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa dolina s hladnim zrakom. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je šibka burja. Zadnji dan proti večeru se je postopno pooblačilo. Drugod je prevladovalo zmerno do pretežno oblačno vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 15, na Primorskem do 18 °C. 17. oktober Oblačno s padavinami, meja sneženja med 1000 in 1200 m Nad severnim Sredozemljem in Jadranom je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z južnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak, v spodnjih plasteh ozračja pa je od vzhoda pritekal hladen zrak (slike 7-9). V noči na 17. oktober je pričelo deževati, čez dan je bilo oblačno s padavinami. Meja sneženja je bila na okoli 1100 metrih nadmorske višine. Na Primorskem je pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 10, na Primorskem do 14 °C. 18.-19. oktober Na Primorskem zmerno oblačno, burja, drugod oblačno, ponekod še rahel dež Nad južno Italijo, Jadranom in Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je s severovzhodnimi do jugovzhodnimi vetrovi pritekal hladen in vlažen zrak. Na Primorskem je bilo zmerno oblačno, pihala je šibka do zmerna burja. Drugod je bilo oblačno, ponekod je občasno še rahlo deževalo. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 11, na Primorskem do 18 °C. 20. oktober Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno še krajevne padavine, šibka burja V območju nizkega zračnega pritiska se je v višinah prek srednje Evrope proti jugu spuščala dolina s hladnim zrakom (slike 10-12). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno so bile še krajevne padavine, ob morju dopoldne tudi posamezne nevihte. Popoldne se je delno razjasnilo. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 12, na Primorskem do 16 °C. 21.-22. oktober Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, zjutraj po nekaterih nižinah megla Nad južno polovico Evrope se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska. Od zahoda je k nam pritekal postopno spet nekoliko toplejši zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Drugi dan je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile ta dan od 12 do 15, na Primorskem do 18 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 23. oktober Pretežno oblačno, ponekod jugozahodnik Nad zahodno Evropo se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je pritekal bolj vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, v višjih legah in ponekod po nižinah je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 16 °C. 24.-26. oktober Oblačno s padavinami, ohladitev, sneženje pod 1000 metri Sprva je bilo nad severno Evropo območje nizkega zračnega pritiska. Drugi dan je ciklonsko območje nastalo tudi nad severnim Sredozemljem, Italijo in Jadranom ter se pomikalo proti vzhodu. Veter v nižjih plasteh ozračja se je obračal na severovzhodno smer, začel je pritekati hladnejši zrak. Istočasno se je iznad Britanskega otočja proti srednji Evropi začelo širiti območje visokega zračnega pritiska. V višinah je dolina s hladnim zrakom segala proti zahodnemu Sredozemlju. Njen južni del se je odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je počasi pomikalo proti vzhodu (slike 13-15). Prvi dan je bilo oblačno z občasnimi padavinami, ki so bile pogostejše v zahodni Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter. Tudi drugi dan je bilo oblačno s padavinami, čez dan in popoldne se je postopno hladilo, meja sneženja se je spuščala. V Gornjesavski dolini je snežilo do nižin. Zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. Zadnji dan so padavine ponehale, popoldne se je začelo jasniti. Na Primorskem je pihala burja. V Gornjesavski dolini je zapadlo 15 cm snega. Hladno je bilo, drugi dan popoldne so bile temperature le od 2 do 7, na Primorskem od 9 do 13 °C. 27.-29. oktober Pretežno jasno, zjutraj zelo hladno Nad južno polovico Evrope je nastalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi do severozahodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, več oblačnosti je bilo predvsem 28. oktobra popoldne. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla, marsikje je bila slana. Najnižje jutranje temperature so bile v večjem delu Slovenije pod lediščem, čez dan pa se je najbolj ogrelo 29. oktobra, ko so bile na Primorskem najvišje dnevne temperature od 17 do 22 °C. 30. oktober V jugozahodni in deloma osrednji Sloveniji pooblačitve, drugod pretežno jasno, jugozahodnik Nad zahodno in deloma srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je bilo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je pritekal toplejši zrak. Sprva je bilo pretežno jasno, dopoldne se je v jugozahodni in deloma osrednji Sloveniji pooblačilo. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 18 °C. 31. oktober Na vzhodu zmerno oblačno, drugod oblačno, občasno dež, jugo Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska. Z južnimi vetrovi je k nam pritekal topel in vlažen zrak (slike 1618). V vzhodni Sloveniji je bilo večji del dneva še zmerno oblačno in suho, pihal je južni veter. Drugod je bilo oblačno, občasno je deževalo. Ob morju je pihal jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 15, ob morju in v vzhodni Sloveniji do 18 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5. 10. Slika 2. Satelitska slika 5. 10. 2010 ob 14. uri 2010 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on October 5th, 2010 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 10. 2010 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on October 5th, 2010 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on October 5th, 2010 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13. 10. Slika 5. Satelitska slika 13. 10. 2010 ob 14. uri 2010 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on October 13th Figure 4. Mean sea level pressure on October 13th, 2010 12 GMT at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 13. 10. 2010 ob 14. 2010 at uri Figure 6. 500 mb topography on October 13th, 2010 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 10. Slika 8. Satelitska slika 17. 10. 2010 ob 14. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 17. 10. 2010 ob 14. 2010 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on October 17th, 2010 12 GMT at 12 GMT Figure 8. Satellite image on October 17 , 2010 at uri Figure 9. 500 mb topography on October 17th, 2010 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. 10. Slika 11. Satelitska slika 20. 10. 2010 ob 14. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 20. 10. 2010 ob 14. 2010 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on October 20th, 2010 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on October 20th, 2010 12 GMT at 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on October 20th, 2010 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 10. 2010 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on October 25th, 2010 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 31. 10. 2010 ob 13. uri Figure 16. Mean sea level pressure on October 31st, 2010 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 25. 10. 2010 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on October 25th, 2010 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 31. 10. 2010 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on October 31st, 2010 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 10. 2010 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on October 25th, 2010 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31. 10. 2010 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on October 31st, 2010 at 12 GMT 30 Meteorološka postaja Mislinja Meteorological station Mislinja V Mateja Nadbath občini Mislinja je padavinska meteorološka postaja. Z meteorološkimi meritvami so začeli že julija 1895, v času Avstro-Ogrske so kraj poimenovali Missling. Meteorološka postaja je na vzhodnem delu kraja Mislinja, na dnu ozke doline, na nadmorski višini 623 m. Okoliški teren je hribovit in porasel z gozdom. Postaja je na opazovalčevem vrtu. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja, ARSO in Interaktivni atlas Slovenije ) Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja, ARSO; Interaktivni atlas Slovenije1) Meteorološki opazovalec v Mislinji je Silvo Jaš, z opazovanji in meritvami je začel novembra 1995. Pred njim je Pavla Kolander delo meteorološke opazovalke opravljala skoraj 50 let, od decembra 1946 do novembra 1995. Franc Kolar je meteorološka opazovanja in meritve vršil od 1939 do 1942, Ciril Fabjan pa od 1937 do 1939, oba na takratni železniški postaji; železniško progo Velenje-Slovenj Gradec so v 60-ih letih 20. stoletja ukinili in demontirali. V času od 1924 do 1937 je bila meteorološka postaja na šolskem dvorišču v Šentilju pod Turjakom, meteorološki opazovalci so bili Ivanka in Josip Vrčkovnik ter J. Burkhart. V obdobju 1913-1926 je bila meteorološka postaja v Mislinji, opazovalec je bil Franc Šel. Arhiv za obdobje pred letom 1913 se je izgubil. Po decembru 1946 smo lokacijo meteorološke postaje prestavili le enkrat, novembra 1995, k sedanjemu opazovalcu čez cesto na njegov vrt (glej sliko 3). Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 1 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Skica lokacije meteorološke postaje Mislinja v času 1937-1942, bila je na takratni železniški in današnji avtobusni postaji, skico je naredil opazovalec in šef železniške postaje Ciril Fabjan (arhiv ARSO) Figure 2. Sketch of meteorological station in Mislinja in period 1937-1939, sketch was made by Ciril Fabjan, meteorological observer (archive of ARSO) Slika 3. Lokacije meteorološke postaje Mislinja od 1924 do danes; z rdečo je označena današnja lokacija, najbližja temno rdeča označuje lokacijo 1946-1995, ostali dve pa lokacijo na železniški postaji in v šoli v Šentilju Figure 3. Locations of meteorological station Mislinja from 1924 on, light red marks nowadays location Meteorološka postaja v Mislinji je od svojih prvih začetkov padavinska. Na njej merimo višino padavin, snežne odeje in novozapadlega snega; opazujemo pa pomembnejše atmosferske pojave ter čas začetka in konca vseh vrst padavin in atmosferskih pojavov. V povprečju referenčnega obdobja 1961-1990 pade v Mislinji in bližnji okolici na leto 1247 mm padavin2, v obdobju 1971-2000 je letno povprečje 1235 mm, 1236 mm pa v zadnjih 19 letih (19912009). Leta 2009 je padlo 1399 mm padavin (slika 4); leta 2010 pa smo v prvih desetih mesecih namerili 1069 mm padavin. Najbolj suho leto v obdobju 1948-2009 je bilo 1971 z 863 mm, leto 1972 pa s 1682 mm velja za najbolj namočeno do sedaj. 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 8 4 as as 4 >n 0 6 as m 6 as 6 6 as as 6 as 2 as in as 8 as 8 4 8 8 as 0 as as m as as 6 as as as as as o oc o o o o o o 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1. 1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 149 124 122 396 -62 99 74 68 241 -62 49 24 17 90 -59 4358 2948 1754 Bilje 147 119 102 368 -14 97 69 47 213 -14 48 20 6 74 -10 4157 2795 1642 Postojna 113 80 74 268 -25 63 30 23 116 -26 17 0 3 20 -1 4 3280 2062 1052 Kočevje 108 69 60 238 -44 59 20 20 99 -36 20 0 2 22 -15 3151 1973 1000 Rateče 96 52 33 1 82 -23 46 7 5 58 -16 10 0 0 10 0 2731 1632 771 Lesce 115 79 64 258 -13 65 29 18 112 -12 20 0 1 20 -8 3294 2112 1114 Slovenj Gradec 110 65 54 229 -34 60 16 14 90 -29 21 0 2 23 -7 3254 2076 1099 Brnik 111 75 63 248 -24 61 25 19 105 -22 20 0 0 20 -1 1 3357 2177 1178 Ljubljana 123 88 84 294 -27 73 38 31 1 42 -27 27 2 3 31 -19 3768 2526 1446 Sevno 108 73 77 258 -53 58 23 28 109 -53 14 0 2 16 -34 3370 2148 1123 Novo mesto 115 81 73 270 -36 65 31 24 1 21 -35 22 1 3 26 -19 3660 2435 1373 Črnomelj 122 86 69 277 -48 72 36 20 128 -46 28 2 1 31 -26 3740 2523 1455 Bizeljsko 117 84 66 267 -48 67 34 18 119 -46 24 1 1 26 -21 3726 2496 1424 Celje 114 72 71 258 -38 64 22 24 111 -36 22 0 3 24 -17 3570 2356 1315 Starše 112 73 73 258 -46 62 23 27 112 -43 20 0 6 26 -20 3653 2428 1368 Maribor 112 78 69 259 -54 62 29 26 117 -46 18 0 6 24 -24 3704 2480 1416 Maribor-letališče 111 76 80 267 -46 61 26 30 117 -45 18 0 8 27 -21 3612 2387 1334 Murska Sobota 104 74 74 252 -38 54 25 24 1 04 -39 14 0 4 18 -22 3636 2412 1354 Veliki Dolenci 104 76 74 254 -48 54 26 22 102 -51 9 0 1 10 -33 3568 2338 1276 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) -ni podatka Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C * 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Jesenski prag negativne minimalne temperature zraka je v osrednji Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih sedemkrat nastopil novembra, od tega v zadnjem desetletju le enkrat, leta 2005. Dolžina obdobja, ko je minimalna temperatura zraka nad 0 °C v zadnjih desetih letih traja tudi več kot 300 dni. V obdobju 1990-2000 je obdobje med pragoma trajalo od 250 do 280 dni (slika 1). RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21 h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period - 1st April to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages (°C) I., II., III. M decade, month SUMMARY Monthly average temperatures ranged from 8 to 10 °C and up to 12 °C in the Primorje region and in the Littoral. Firstly warm conditions gradually dropped below the average. In the last decade of October first autumn frost and first snow falls in the hilly region were recorded. In the agricultural regions soil water balance were positive due to abundant September soil water supply and regular rain in October. Due to excessively wet soil sowing of winter wheat delayed optimal terms but favourable soil temperature conditions hastened seed emergence. Up to the end of October wheat emergence was reported. After October 10 intense autumn colouring of deciduous trees has started. This season's leaf colouring has advanced the long-term average for two weeks. In the last decade of October leaf falling has been started. 41 okolje se spreminja: podnebna spremenljivost slovenije in njen vpliv na vodno okolje THE ENVIRONMENT IS CHANGING: CLIMATE VARIABILITY IN SLOVENIA AND ITS IMPACTS ON WATER ENVIRONMENT Tanja Cegnar, Tamara Gorup Novembra 2010 je izšla publikacija Agencije RS za okolje z naslovom Okolje se spreminja: podnebna spremenljivost Slovenije in njen vpliv na vodno okolje. V njej se 20 strokovnjakov s področja okolja posveča pereči temi podnebnih sprememb in njihovih posledic na okolje. Strokovno zasnovana publikacija je bogata s fotografijami, dodane pa so tudi kratke misli s ključnimi sporočili o prihodnosti našega planeta. Ker je na Agenciji RS za okolje veliko dejavnosti posredno ali neposredno vezanih na spremljanje sprememb, preučevanje njihovih posledic in medsebojnih učinkov na različnih področjih, je tudi v publikaciji problematika podnebnih sprememb predstavljena skozi več vsebinskih sklopov, posebna pozornost pa je namenjena povezavi med vodnim okoljem in podnebjem. Slika 1. Publikacija Okolje se spreminja: Podnebna spremenljivost Slovenije in njen vpliv na vodno okolje Figure 1. The environment is changing: Climate variability in Slovenia and its impacts on water environment Podnebje se že od nekdaj spreminja in ljudje smo se na spremembe bolj ali manj uspešno prilagajali. Poleg dolgoročnih sprememb so pomembni tudi odkloni od dolgoletnih povprečij v krajših časovnih intervalih, kot so na primer nekajletni, letni, sezonski in tudi krajši. V zmernih geografskih širinah so najpomembnejše razlike med letnimi časi, vendar se tudi te iz leta v leto lahko opazno razlikujejo. Dvig povprečne temperature zraka, vremenski in podnebni ekstremi so samo peščica pokazateljev spreminjanja podnebja, čemur v veliki meri botruje človek z izpuščanjem toplogrednih plinov v ozračje. Dejstvo, da je potreba po prilagajanju na podnebne spremembe ob takšnih razmerah vse večja, je temelj začetne razprave, prav tako pa je to tudi ena poglavitnih idej knjige, saj je prilagajanje ključno za zagotavljanje varnejše prihodnosti. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Zgolj na kakovostnih podatkih in znanstvenih spoznanjih utemeljeni pravočasni prilagoditveni ukrepi so lahko trajnostni in učinkovito zmanjšajo ranljivost na izredne in škodljive vremenske ter podnebne dogodke. Večina evropskih držav je že sprejela državno strategijo prilagajanja, v Sloveniji pa je slednje sklop dejavnosti, ki ga je še potrebno uveljaviti. Slika 2. S prilagajanjem na podnebne spremembe si lahko zagotovimo varnejšo prihodnost Figure 2. Adapting to climate change can provide the safer future Če želimo razumeti vpliv posameznih dejavnikov na podnebje in predvideti, kakšno bo podnebje »jutri«, moramo zelo dobro vedeti tudi, kaj se je z njim dogajalo v preteklosti. V Sloveniji se je z meteorološkimi meritvami začelo že zelo zgodaj; predstavljen opis spremljanja podnebja skozi čas je tako precej obsežen. Ker so se skozi leta spreminjale tako lokacije postaj kot instrumenti, načini merjenja in opazovanja, merske enote ter okolica opazovanega prostora, je še poseben poudarek na kakovostnem homogenem nizu podnebnih podatkov, ki je ključnega pomena za analizo podnebja v preteklosti, danes in v prihodnosti. Slika 3. Kako so potekale meteorološke meritve od začetkov do danes Figure 3. The history of meteorological measurements in Slovenia Pomemben del je posvečen prikazu, kako se posledice podnebnih sprememb odražajo v hidrološkem stanju voda. Medvladni odbor za podnebne spremembe je leta 2008 izdal tehnično poročilo o podnebnih spremembah in vodi, v katerem navaja, da zapisi opazovanj in podnebne napovedi jasno kažejo na ranljivost sladkovodnih virov. Podrobneje so obravnavane ekstremne razmere, kot so suše in poplave, vzroki za nastanek teh pojavov ter trendi na podlagi opazovanj in meritev hidrološke merilne mreže. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Spremembam v zadnjem obdobju vedno bolj podlegajo tudi pretočni režimi, ki so odvisni predvsem od letne razporeditve padavin in temperatur ter od trajanja snežne odeje. Primerjava pretočnih režimov med letoma 1971 in 2000 z režimi v preteklih obdobjih kaže pomembne razlike. Predvsem se je marsikje močno zmanjšal vpliv snega, kar se odraža v neizrazitem zimskem snežnem zadržku in v skromnem spomladanskem višku. Slika 4. Ohranimo pokrajino zeleno in vodo modro Figure 4. Preserve the landscape green and water blue Velik problem predstavlja taljenje ledu. Analiza podatkov z vodomerne postaje Agencije RS za okolje kaže upadanje števila dni z ledom na Bohinjskem jezeru, ki je največje naravno stalno jezero v Sloveniji. Jezero se je v zadnjih petindvajsetih letih znatno ogrelo in glede na sedanje trende pričakujemo še nadaljnje zmanjševanje števila dni z ledom. Najkasneje čez 150 let bo glede na predstavljeno linearno upadanje pojav ledu le še izreden pojav. Ogrožena so tudi obalna območja. Temperatura zraka vpliva na višino morja neposredno zaradi sprememb volumna ali posredno s taljenjem in razpadanjem večjih ledenih gmot na kopnem. Dolgoročnejše spremembe višin morja povezujemo predvsem s spremembami srednje višine morja ter s povečanjem števila prehodov ciklonskih območij in intenzitete vremenskih vplivov ob njihovih prehodih. V okviru povezave med višinami morja in podnebnimi spremembami je podana ocena ogroženosti ter predstavljen sodoben monitoring višin morja za spremljanje podnebnih sprememb. Slika 5. Kakšna je povezava med višino morja in podnebnimi spremembami? Figure 5. What is the relation between sea level and climate change? Poseben del knjige se posveča podnebnim storitvam. Poudarek je na podnebnih informacijah, ki so prilagojene uporabnikom in upoštevajo posebnosti posameznih gospodarskih dejavnosti ter tako bistveno prispevajo k varnosti in gospodarnejšemu poslovanju. Svetovna meteorološka organizacija si že vrsto let prizadeva, da bi njene države članice lahko ponudile več kakovostnejših informacij, namenjenih in prilagojenih posameznim gospodarskim dejavnostim. Septembra 2009 je mednarodna skupnost sprejela zavezo, da v ta namen ustanovijo Svetovni okvir za podnebne storitve. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje V sklopu kmetijstva je izpostavljen problem ranljivosti na podnebne spremembe ter prizadevanje za zmanjševanje tveganja suše v tem gospodarskem sektorju. Temeljne naloge, ki so namenjene zmanjševanju tveganja posledic suše, zavezujejo k izdelavi strategije in programa varstva pred sušo ter pred vremenskimi ujmami. Strategije so nujno potrebne, še posebej za ranljive revne države. Večina od več kot 920 milijonov podhranjenih po svetu živi na podeželju, kjer je glavni vir prihodkov kmetijstvo. Slika 6. Kmetijstvo je zelo ranljivo na podnebne spremembe Figure 6. The agriculture is very vulnerable to climate change Zadnja leta opažamo, da že ob vsakem večjem lokalnem pojavu padavin prihaja do večjih poškodb na vodnih in priobalnih zemljiščih ter vodni infrastrukturi. Zagotovo ne bomo pozabili neurij, ki so julija in avgusta 2009 na porečjih Save in Drave povzročila precejšnjo škodo. Opisani so interventni ukrepi po neurjih in načrtovanje novih objektov vodne infrastrukture za preprečitev škode ob morebitni ponovitvi neurja. Z ustreznimi ravnanjem, z vlaganji v infrastrukturo ter njenim vzdrževanjem lahko tveganje bistveno zmanjšamo. Kakšno vodo bomo pili v prihodnosti, je zelo aktualno vprašanje. Glavni cilj projekta »Climate change and impacts on water supply« je ocena vpliva podnebnih sprememb na oskrbo s pitno vodo na območju Alp, srednje in spodnje Donave ter na območju Jadranskega morja. Sodelovanje v projektu omogoča reševanje problemov oskrbe s pitno vodo in izdelovanje načrtov za ustrezno prilagoditev. Predstavljeni so rezultati v okviru slovenskega prispevka. Zaključni del publikacije nam s pomočjo projekcij podnebnih sprememb do konca 21. stoletja za Slovenijo in njeno širšo okolico prikazuje, koliko vemo o podnebju v prihodnosti. Projekcije podnebnih sprememb so zelo pomembne za pripravo strategij prilagajanja, spremljajo pa jih nekatere negotovosti. Podnebju ne moremo natančno napovedati stanja leta vnaprej, lahko pa ob predpostavkah o razvoju družbe, posledičnih izpustih toplogrednih plinov in različnih delcev ocenimo, kako bo človek vplival na lastnosti ozračja ter kako se bo to odražalo na podnebju. Slika 7. Kaj nam prinaša prihodnost? Figure 7. What does the future hold? Vezni člen celotne publikacije je tako posredno sporočilo, da je Zemlja ena sama in da je potrebno s prilagajanjem začeti čim prej, če ne želimo, da se nam čas »prehitro izteče«. 45 hidrologija HYDROLOGY Pretoki rek v oktobru Discharges of Slovenian rivers in October Igor Strojan P o obsežnih poplavah v mesecu septembru so bili pretoki rek oktobra nekoliko manjši, kot je običajno za to obdobje. Najbolj vodnati sta bili reki Ljubljanica v Mostah in Krka v Podbočju. Časovno spreminjanje pretokov Večji del oktobra se je vodnatost rek le malo spreminjala. Pretoki so se večinoma zmanjševali. Proti koncu oktobra pa so se pretoki rek nekoliko bolj povečali. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki so bili v povprečju polovico manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili največji od 25. do 27. oktobra (slika 3 in preglednica 1). Srednji pretoki rek so bili na obravnavanih rekah v povprečju 10 % manjši kot navadno. Najbolj vodnata je bila Ljubljanica. Nekoliko večji od dolgoletnega povprečja so bili pretoki tudi na Krki, Soči, Kolpi in Savi v Hrastniku (slika 3 in preglednica 1). Najmanjši pretoki so bili 30 % večji kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3 in preglednica 1). Najmanjši pretok, ki je bil polovico manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju, je imela reka Reka pri Cerkvenikovem mlinu. Pretoki rek so bili najmanjši od 13. do 17. in od 22. do 25. oktobra summary The discharges in October were 10 % lower if compared to the long-term period. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek oktobra 2010 in povprečnimi srednjimi oktobrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the October 2010 mean discharges of Slovenian rivers compared to October mean discharges of the long-term period Slika 2. Pretoki slovenskih rek oktobra 2010 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in October 2010 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 4,0 < i ^ 2,0 1,0 0,0 ie nJ JU JU JU _qj jy iL JU / c? / i- i? / // / / f / ^ & ^ //// " * / / / /// □ Qvk oktober 2010 □ Qvk okt 1971 - 2000 5,0 £4,0 i 3,0 -- 2,0 1,0 7/ '////// v / //// ij cP / * / □ Qsr oktober 2010 □ Qsr okt 1971 - 2000 6,0 5,0 4,0 % 3,0 2,0 1,0 0,0 jjj / / / / / / / / / / / / / / / / / / J* f / / f f f * / / J / □ Qnp oktober 2010 □ Qnp okt 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki oktobra 2010 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in October 2010 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki oktobra 2010 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in October 2010 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Okt 2010 nQnp 1 sQnp | vQnp Okt 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 93,0 25 58 96,0 222 DRAVA BORL+FORMIN 201 24 110 172 328 DRAVINJA VIDEM 5,0 14 0,8 4,2 16,5 SAVINJA VELIKO SIRJE 24,0 13 6,2 16,8 34,1 SOTLA RAKOVEC 4,6 16 1,0 1,9 6,1 SAVA RADOVLJICA 15,0 23 6,5 18,6 67,5 SAVA ŠENTJAKOB 32,0 23 20,3 45,0 128 SAVA HRASTNIK 124 24 39,9 113 237 SAVA ČATEŽ 186 22 56,5 131 393 SORA SUHA 11,0 15 2,6 7,7 21,1 KRKA PODBOČJE 33,0 17 6,2 20,4 99,6 KOLPA RADENCI 22,0 17 4,0 13,7 58,1 LJUBLJANICA MOSTE 42,0 24 4,1 22,9 83,7 SOČA SOLKAN 26,0 3 9,6 37,0 110 VIPAVA DOLENJE 6,3 16 1,9 5,0 10,8 IDRIJCA PODROTEJA 2,9 17 0,8 2,1 4,9 REKA C. MLIN 1,0 23 0,2 1,8 8,5 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 128 64,5 146 325 DRAVA BORL+FORMIN 297 145 343 723 DRAVINJA VIDEM 9,1 1,1 12,0 45,1 SAVINJA VELIKO SIRJE 41,0 9,4 51,9 141 SOTLA RAKOVEC 8,7 1,4 10,6 40,6 SAVA RADOVLJICA 40,1 10,0 56,5 144 SAVA ŠENTJAKOB 67,7 27,1 108 279 SAVA HRASTNIK 239 52,5 229 443 SAVA ČATEŽ 320 68,3 325 780 SORA SUHA 19,8 3,4 24,5 67,7 KRKA PODBOČJE 74,9 7,9 62,4 202 KOLPA RADENCI 69,3 4,3 65,7 197 LJUBLJANICA MOSTE 99,1 5,8 67,5 168 SOČA SOLKAN 127 19,5 119 347 VIPAVA DOLENJE 13,8 3,0 18,8 42,5 IDRIJCA PODROTEJA 7,6 0,9 11,0 30,6 REKA C. MLIN 8,3 0,5 10,4 37,6 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 215 26 85 351 1113 DRAVA BORL+FORMIN 413 6 201 954 2292 DRAVINJA VIDEM 20,3 26 1,8 73,0 268 SAVINJA VELIKO SIRJE 172 18 14,8 371 1283 SOTLA RAKOVEC 15,3 1 1,6 80,2 251 SAVA RADOVLJICA 122 26 35,7 219 580 SAVA ŠENTJAKOB 267 26 63,1 430 1151 SAVA HRASTNIK 547 26 160 723 1502 SAVA ČATEŽ 658 26 86,4 1101 3001 SORA SUHA 68,0 26 11,7 156 443 KRKA PODBOČJE 181 27 10,1 197 356 KOLPA RADENCI 221 25 29,6 401 890 LJUBLJANICA MOSTE 189 26 20,2 182 377 SOČA SOLKAN 286 26 77,0 771 2015 VIPAVA DOLENJE 36,0 6 7,0 88,9 175 IDRIJCA PODROTEJA 38,0 26 2,9 91,8 304 REKA C. MLIN 36,0 26 1,4 81,0 245 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu - opazovana konica Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu - srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge - daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu - srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period 49 Temperature rek in jezer v oktobru Temperatures of Slovenian rivers and lakes in October Peter Frantar Oktobra je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 9,5 °C, Bohinjskega jezera pa 10,7 °C. Temperatura rek oktobra je bila za 0,7 °C nižja kot v večletnem primerjalnem obdobju, temperatura vode Bohinjskega jezera pa je bila nižja za 0,1 °C glede na dolgoletno obdobje za ta mesec. Podatki o temperaturi Blejskega jezera so na voljo le za drugo polovico oktobra, zato v članku ni podatkov o statističnih značilnostih temperatur jezerske vode Blejskega jezera. Glede na prejšnji mesec so se reke ohladile v povprečju za 2,4 °C, Bohinjsko jezero pa je bilo za 3,6 °C hladnejše kot v septembru. Spreminjanje temperatur rek in jezer v oktobru Temperature vseh rek so skozi cel oktober počasi upadale. Manjša porasta v temperaturi sta bila zabeležena okrog 5. ter 25. v mesecu. Temperatura vode v rekah je od začetka do konca oktobra upadla za 2 do 5 °C na posameznih rekah. Najvišja temperatura vode je bila na Savinji v Velikem Širju, in sicer 13,5 °C, najnižja temperatura pa je bila 6,3 °C, na Muri v Gornji Radgoni. Temperatura vode Bohinjskega jezera je v oktobru padla s 13 na 8 °C. Skozi ves mesec je temperatura vode v jezeru počasi upadala. Podobno lahko kljub pomanjkanju podatkov sklepamo tudi za Blejsko jezero. 30. septembra je bila temperatura jezera namreč 17 °C, konec oktobra pa je imelo Blejsko jezero zgolj slabih 12 °C. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v oktobru v so bile v primerjavi z obdobnimi povprečji za 0,4 °C nižje, najnižja temperatura Bohinjskega jezera, 8,4 °C, pa je bila enaka kot v obdobnem povprečju. Najnižje temperature rek so bile od 6,3 °C (Mura v Gornji Radgoni) do 9,8 °C (Krka v Podbočju). Najnižja temperatura Bohinjskega jezera je bila 8,4 °C zadnjega oktobra, na ta dan pa je bila temperatura Blejskega jezera 11,8 °C. Največje negativno odstopanje od dolgoletnega povprečja je 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja bilo na Ljubljanici v Mostah, in sicer za -1,4 °C, največje pozitivno odstopanje pa na Krki v Podbočju, za 0,7 °C. 15 -i g 10 H a W 5 p^ 5 w H 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -MURA - G.RADGONA -SAVINJA - V. ŠIRJE 10 3 5 a w p^ w H 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -IDRIJCA - PODROTEJA -K. BISTRICA - KAMNIK 15 g 10 H a W 5 p^ 5 S w H 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SAVA - RADOVLJICA SAVA - ŠENTJAKOB 15 10 H < a w p^ S w H 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SAVINJA - NAZARJE -SAVINJA - LAŠKO Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v oktobru 2010 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2010 measured daily at 7:00 a. m. 15 g 10 H < Pi W 5 P^ 5 w H 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -LJUBLJANICA - MOSTE -SOČA - SOLKAN 15 < g 10 S a w c w H 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -REKA - CERKVENIKOV MLIN 15 g 10 H W 5 P^ 5 W H 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 KRKA - PODBOČJE -SORA - SUHA 20 < a p S Ö p^ s w H 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -BLEJSKO J. - MLINO -BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 3. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v oktobru 2010 Figure 3. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2010, measured daily at 7:00 a. m. 0 5 0 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 7,8 °C na Kamniški Bistrici v Kamniku do 11,2 °C na Krki v Podbočju. Povprečna temperatura rek je bila 9,5 °C, kar je za 0,7 °C nižje od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Bohinjskega jezera je bila 10,7 °C, kar je za 0,1 °C hladnejše kot običajno. Največje negativno odstopanje od dolgoletnega povprečja je bilo na Soči v Solkanu, in sicer za -1,8 °C, najmanjše negativno odstopanje pa na Savi v Radovljici, za -0,5 °C. Pozitivnih odstopanj ni bilo. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 1,0 °C nižje. Najvišje temperature rek so bile od 8,7 °C (Idrijca v Podroteji) do 13,5 °C (Savinja -Veliko Širje). Najvišja mesečna temperatura Bohinjskega jezera je bila 13,2 °C, kar je za 0,4 °C manj od dolgoletnega povprečja. Največje negativno odstopanje od dolgoletnega povprečja je bilo na Muri v Gornji Radgoni, in sicer za -1,7 °C, največje pozitivno odstopanje pa je bilo na Savi v Radovljici, za 0,3 °C. Slika 4. Izvir Kamniške Bistrice v začetku oktobra (foto: Peter Frantar) Figure 4. Kamniška Bistrica River spring in the beginning of October (Photo: Peter Frantar) Preglednica 1. Temperature slovenskih jezer v oktobru 2010 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Temperatures of Slovenian lakes in October 2010 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES MERILNA Oktober Oktober JEZERO / LAKE POSTAJA/ October October MEASUREMENT 2010 obdobje / period STATION Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C BOHINJSKO J. SVETI DUH 8,4 31 5,6 8,4 11,8 Ts nTs sTs vTs BOHINJSKO J. SVETI DUH 10,7 6,3 10,8 14,6 Tvk nTvk sTvk vTvk BOHINJSKO J. SVETI DUH 13,2 3 9,8 13,7 17,3 SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in October were 0.7 °C lower than the values of the multi-annual average temperatures. The temperatures of Lake Bohinj were 0.1 °C lower than the long period average. Average October 2010 temperature of the rivers was 9.5 °C and the average Bohinj lake water temperature was 10.7 °C. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer v oktobru 2010 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 2. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2010 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Oktober October 2010 Tnk °C dan Oktober / October obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 6,3 29 4,1 7,6 10,5 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 7,3 29 3,0 8,1 11,0 SAVA RADOVLJICA 6,7 28 3,5 6,3 8,7 SAVA ŠENTJAKOB 7,6 30 5,0 7,8 10,4 IDRIJCA PODROTEJA 8,0 26 7,8 8,3 9,1 K. BISTRICA KAMNIK 6,5 30 4,1 7,3 10,0 SAVINJA NAZARJE 6,5 28 2,6 6,0 8,4 SAVINJA LAŠKO 6,7 29 1,0 7,1 10,0 LJUBLJANICA MOSTE 8,5 30 8,0 9,9 12,9 SOČA SOLKAN 7,6 30 5,8 8,5 11,0 KRKA PODBOCJE 9,8 30 6,0 9,1 10,8 SORA SUHA 6,8 28 3,3 6,9 10,3 REKA CERKVEN. MLIN 6,8 29 4,2 7,9 14,3 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 9,5 9,3 11,0 14,0 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 10,3 9,2 11,5 16,4 SAVA RADOVLJICA 8,7 4,3 8,3 11,8 SAVA ŠENTJAKOB 9,8 8,0 10,0 12,7 IDRIJCA PODROTEJA 8,4 8,2 8,8 9,7 K. BISTRICA KAMNIK 7,8 5,1 8,8 11,6 SAVINJA NAZARJE 8,7 6,2 8,9 12,1 SAVINJA LAŠKO 9,9 7,5 10,6 15,5 LJUBLJANICA MOSTE 10,8 9,3 11,9 14,8 SOČA SOLKAN 9,5 8,8 10,3 12,7 KRKA PODBOCJE 11,2 9,3 11,7 17,3 SORA SUHA 9,6 7,9 9,9 13,9 REKA CERKVEN. MLIN 9,1 8,8 10,9 17,4 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 12,4 7 11,1 14,1 16,4 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 13,5 6 12,0 15,1 20,0 SAVA RADOVLJICA 10,8 5 7,9 10,5 13,3 SAVA ŠENTJAKOB 11,5 6 9,6 12,1 14,4 IDRIJCA PODROTEJA 8,7 4 8,4 9,2 10,2 K. BISTRICA KAMNIK 9,0 5 6,6 10,4 15,2 SAVINJA NAZARJE 11,4 5 9,2 11,6 14,0 SAVINJA LAŠKO 13,1 5 11,0 14,3 18,0 LJUBLJANICA MOSTE 12,8 6 11,6 14,2 18,8 SOČA SOLKAN 10,7 1 10,2 12,1 15,2 KRKA PODBOCJE 13,0 6 11,0 14,4 18,0 SORA SUHA 12,3 5 9,4 12,6 15,1 REKA CERKVEN. MLIN 12,5 6 11,2 13,8 20,1 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multi-year period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multi-year period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 a. m. 53 Višina in temperatura morja v oktobru Sea levels and temperature in October Igor Strojan Srednja mesečna višina morja je bila oktobra med najvišjimi v izbranem dolgoletnem primerjalnem obdobju. Oktobra je morje dvakrat poplavilo nižje ležeče dele obale. Oseke niso bile izrazite. Srednja mesečna temperatura morja, 18,3 °C, je bila nekoliko nižja, kot je navadno v oktobru. Višina morja Časovni potek sprememb višine morja. Izmerjene višine morja so bile zaradi vremenskih razmer večji del oktobra višje od predvidenih astronomskih višin morja. Največje residualne višine niso presegle 50 cm. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v oktobru 2010 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels in October 2010 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper okt.10 okt. 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 235 206 220 238 NVVV 307,6 274 303 370 NNNV 160,5 131 147 166 A 147,1 143 156 204 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v oktobru 2010 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti v oktobru 2010 Figure 1. Differences between mean daily sea levels in October and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in October 2010 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - Odkloni višin morj a Odkloni zračnih pritiskov Primerjava višin morja z obdobjem. Srednja mesečna višina morja, 235 cm, je bila 15 cm višja kot navadno v oktobru. Najvišja in najnižja višina morja nista dosti odstopali od dolgoletnega povprečja (preglednica 1). Najvišje in najnižje višine morja. Najnižja gladina, 160 cm, je bila izmerjena 8. oktobra ob 17. uri zjutraj, najvišja, 307 cm, pa 5. oktobra ob 8. uri (preglednica 1 in slika 2). 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -Hmer -Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja oktobra 2010 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in October 2010 and the difference between them (Hres) -Vv -dP -Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v oktobru 2010 Figure 3. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in October 2010 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 5J7 13:55 6:22 13 47 T J04 20:33 7:45 21:17 B23 21:5B D5J 22:37 9.31 £3:15 1Z:42 0:03 i3:Z5 0:56 14:06 1*3 1+-4* 2:Z7 t5:20 3:0S 15-54 J+J ii:2T 10.CÜ 23:53 1(1 J2 0:12 10:57 l:1fl 1121 2 11 114E. 3.15 12.23 .1:13 1t:31 J..'. 1.1 P..I .I.J.l. 1. H .Nim 1 1 II TT 1 1 1 .MIM 1 M 1 rr i i i i i i i lil 111 1111 1111 Sne i Cilj: j! Pet Sob Hed Pon Tor J, j,i j.i .i.i.i. i,i y / IX/ ■H4fi -1-; i- iiii:[l|:f||I :itiimim i "¿-¿' ¡'T M ¡" l T1 vi mi i J JI i Ti l i l...... i t in r iifi rj .Lil l i l 11 i lK i Hi H' i trn ■iiitttiiiti- *.2B 16:5B 5:05 1T29 5:43 17.57 5:33 15:24 7:56 18:43 9:56 13 19 11 2D JO 4:53 16:15 tIM 1$:1£ 6:19 19'» W7 ÜJ:W IM 809 ii*0 0*5 J2:M 12.23 22.21 12:57 23:46 13.30 0.47 UJ04 1.13 14.4D 2.J2 16:17 2.46 16:53 f:16 l3:1i i"49 2332 10"2S 0:31 lHi 1:11 1:54 1HB 1+4 t3:il 1:29 15:23 4:1+ liflo 5fl6 17:31 5 02 1S:(H 7:M 15:36 9:20 1315 9:49 20:17 143 16.C4 q^o 1943 5 5C 20:27 11:24 2t>6 12.41 23:?+ 13:31 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v decembru 2010 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in December 2010 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v oktobru Morje se je oktobra večinoma ohlajalo. Prve dni oktobra je bila temperatura morja 21 °C, nato se je zniževala do 15 °C v zadnjih dneh meseca. Srednja mesečna temperatura morja je bila eno stopinjo nižja od tiste v primerjalnem obdobju, najnižja mesečna temperatura pa dve stopinji. Razlika med najvišjo in najnižjo mesečno temperaturo je bila šest stopinj (slika 5, preglednica 2). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v oktobru 2010 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in October 2010 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v oktobru 2010 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 10-letnem obdobju 1980-89 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in October 2010 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 10-year period 1980-89 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Oktober 2010 °C Oktober 1980-89 min sr max °C °C °C Tmin | 14,7 Tsr j 18,3 Tmax j 21,3 15,6 16,9 18,0 18,5 19,2 19,9 20,2 21,3 22,9 SUMMARY Sea level was 15 cm higher if compared with the long-term period in October. During the meteorological conditions sea levels were most of the October higher if compared to predicted astronomical values. Mean sea temperature was one and the lowest sea temperature was two degrees lower if compared to the long-term period. 57 Zaloge podzemnih voda v oktobru 2010 Groundwater reserves in October 2010 Urška Pavlič Oktobra so v aluvialnih vodonosnikih prevladovale visoke zaloge podzemnih voda, ki so bile v večji meri odraz intenzivnega napajanja iz meseca septembra. Zelo visoke gladine so bile izmerjene v osrednjem delu Prekmurskega polja, v dolini Bolske, delu Ljubljanskega polja in na Mirensko-Vrtojbenskem polju. V nobenem vodonosniku z medzrnsko poroznostjo se gladine podzemnih voda niso spustile pod običajno raven. Tudi v vodonosnikih s kraško-razpoklinsko poroznostjo je bilo oktobra količinsko stanje ugodnejše kot običajno. Zabeležena sta bila dva, mestoma tudi trije izrazitejši dvigi vodnih gladin na območju kraških izvirov, pri čemer se je izdatnost izvirov najbolj povečala v času padavin v zadnjem tednu meseca. Slika 1. Srednje vodno stanje potoka Presušnik v pogorju Karavank 15. oktobra 2010 Figure 1. Mean water condition of Presušnik stream in Karavanke mountains on 15th of October 2010 Oktobra je na območju vodonosnikov Ljubljanske kotline padla povprečna količina padavin, v ostalih aluvialnih vodonosnikih pa mesečno padavinsko povprečje ni bilo doseženo. Najmanjše količine napajanja z infiltracijo padavinske vode so prejeli vodonosniki severovzhodne Slovenije, kjer je padla le ena polovica običajnih vrednosti. Na območju kraško-razpoklinskih vodonosnikov je mestoma padlo več, mestoma pa manj padavin, kot je značilno za oktober. Kar dvakratno količino normalnih vrednosti so izmerili v zaledju izvira Veliki Obrh, v zaledju izvira Podroteje pa je oktobrski padavinski presežek znašal dve petini običajnih vrednosti. Mesečno padavinsko povprečje ni bilo doseženo v zaledju izvirov Kamniške Bistrice in Krupe, kjer je padlo za približno eno desetino padavin manj, kot je značilno. Oktobrske padavine so se pojavljale v obliki treh izrazitejših padavinskih dogodkov, pri čemer je več padavin kot v prvi padlo v drugi polovici meseca. Mestoma so celokupne dnevne vrednosti med 25. in 26. oktobrom presegle 30 mm padavin. Tedaj se je snežna meja spustila skoraj do nižin. Kljub visokim gladinam podzemnih voda je bil na večini merilnih mest aluvialnih vodonosnikov oktobra zabeležen upad vrednosti, saj smo bili septembra priča izjemnim povodnjim na območju 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja osrednjega in južnega dela države. Največje znižanje gladine je bilo s 474 centimetri zabeleženo v Preserjah v dolini Kamniške Bistrice. V Mirnu na Mirensko-Vrtojbenskem polju je upad znašal 197 centimetrov. Glede na relativno vrednost upada podzemne vode se je gladina oktobra najizraziteje znižala na merilnem mestu v Spodnjem Starem Gradu na Brežiškem polju, upad je tam znašal 54 % razpona nihanja na merilnem mestu. Dvigi podzemnih voda so bili oktobra zabeleženi mestoma v vodonosnikih Apaškega, Prekmurskega, Dravskega, Kranjskega in Krškega polja ter v vodonosniku Mirensko-Vrtojbenskega polja. Vrednost največjega upada podzemne vode je znašala 180 centimetrov in je bila zabeležena v Mostah na Kranjskem polju. Glede na relativno znižanje gladine je bil največji upad zabeležen v Teznem na Dravskem polju, kjer se je gladina podzemne vode znižala za 20 % glede na razpon nihanja na tem mestu. Slika 2. Sneg iz zadnjega tedna oktobra se zaradi visokih temperatur zraka ni dolgo obdržal (Bohinj, 2010) Figure 2. Snow cover from last week in October didn't last due to high air temperatures (Bohinj, 2010) Izdatnosti kraških izvirov so bile nadpovprečne. Zaradi razmeroma visokih oktobrskih temperatur se sneg, ki je padel v drugi polovici meseca v visokogorju, ni dolgo zadržal, ampak je voda kmalu za tem odtekala proti alpskim izvirom. Iz hidrograma izvira Kamniške Bistrice sta razvidna dva padavinska dogodka. Podobno kot na alpskem so bile tudi na visokem dinarskem krasu zaloge podzemnih voda nadpovprečne. Iz hidrograma izvira Podroteje so razvidni trije dvigi gladin vode na izviru, ki s kratkim časovnim zaostankom sovpadajo s tremi padavinskimi dogodki v zaledju izvira. Izdatnosti izvirov Veliki Obrh in Krupa sta bila oktobra nadpovprečno vodnata, gladina vode na območju izvira Bilpe pa je v prvi polovici meseca sprva nihala v območju povprečnih vrednosti, v drugi polovici pa se je povzpela nad običajno raven. V večini aluvialnih vodonosnikov so se zaloge podzemnih voda kot posledica znižanja vodnih gladin zmanjšale. Izjema so bili deli Apaškega, Prekmurskega, Dravskega, Kranjskega in Krškega polja ter vodonosnik Mirensko-Vrtojbenskega polja, kjer je zaradi zvišanja gladine podzemnih voda oktobra prišlo do povečanja vodnih zalog. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje Lipovci - Prekmursko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 Tezno - Dravsko polje Britof - Kranjsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 Trgovišče - Ptujsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 Skopice - Krško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 SOV Meja - Sorško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 Zgornje Krapje - Mursko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 Preserje - dol. Kam. Bistrice Kleče - Ljubljansko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 -100 2007 2010 2010 2007 2009 2008 2009 2010 2007 2009 2008 2009 2008 2009 2008 2008 2009 2008 2009 2007 2009 2010 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v oktobru glede na maksimalni oktobrski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990-2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in October in relation to maximal October amplitude in measuring station for the reference period 1990-2006 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja _ 179 £ d £ 178 177 176 175 4 Mursko polje - Zgornje Krapje 200 300 600 I I I I I I c0c0c0c0c0c00}0}0}0}0}0}00000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOt-*-*-*-T- kmlmpšm^mmš e 257 255 Dravsko polje - Tezno 0 100 200 300 400 ' 500 600 Sp. Savinska dolina - Levec VS/^/VAVVVAVVVavv 600 Ljubljansko polje - Kleče ¡= 285 d E i i 280 242 77777788888899999900000 mmmsmmm 0 100 200 300 400 500 600 00000 Jggggggg- -..... -Plf^ltJ-MlPf Čateško polje - Čatež 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 100 „ 200 £ 300 ine (v 400 dav a Q_ 500 600 Vipavska dolina - Šempeter 0 100 200 300 400 500 600 □ P - MBkF. iFn PKi nP Jfi . F Jli -hUhMMHiMhtfrih - P90 Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2007, 2008, 2009 in 2010 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2006 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2007, 2008, 2009 and 2010 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2006 Stanje zalog podzemnih voda v aluvialnih vodonosnikih je bilo oktobra bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom, saj je oktobra 2009 prevladovalo nizko in običajno vodno stanje. Pred enim letom je prevladovalo zelo nizko vodno stanje na območju vodonosnikov Vipavsko-Soške doline, Krško-Brežiškega polja in Kranjskega polja. SUMMARY High and very high groundwater reserves predominated in alluvial aquifers in October due to abundant precipitation and inundations in September. Karstic springs were water abundant in all areas. The most distinctive rise of spring water levels was noted at the end of the month. 0 259 100 400 500 253 0 248 0 200 246 300 d400 244 500 275 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu oktobru 2010 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelala: U. Pavlič, V. Savič) Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in October 2010 (U. Pavlič, V. Savič) 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Figure 6. Water level oscillations in some karstic springs in last three months (U. Pavlic, N. Trisic) 63 onesnaženost zraka AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženost zraka se je po nekaj mesecih zaradi neugodnih vremenskih razmer v oktobru povečala. Najdaljše obdobje suhega in hladnega vremena s temperaturnimi inverzijami je trajalo 10 dni (od 7. do 16. oktobra). V tem času so bile izmerjene najvišje koncentracije onesnaževal. Edino koncentracije ozona so se znižale v skladu z letnim časom in bodo spet aktualne šele spomladi prihodnje leto. Koncentracije delcev PM10 so v oktobru prekoračile mejno dnevno vrednost 50 (g/m3 osemkrat v Trbovljah in sedemkrat v Zagorju, drugod je bilo od 0 do 6 prekoračitev. V Zasavju in na večini drugih mestnih lokacij je bilo do konca oktobra že več kot 35 prekoračitev mejne dnevne koncentracije, kolikor jih je dovoljeno v celem letu. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila razen kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Trbovlje in TE Šoštanj nizka. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Daleč najvišje koncentracije dušikovih oksidov in benzena so bile kot običajno izmerjene na merilnem mestu Ljubljana Center. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje pride zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov TE do merilnih mest ob močnejšem vetru, ob premešanju zraka po jutranjih temperaturnih inverzijah pa se lahko za krajši čas pojavijo povišane koncentracije tudi v nižjih legah. Najvišja urna koncentracija, 219 pg/m3, je bila izmerjena na višje ležečem Velikem Vrhu (vpliv TE Šoštanj). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih (še posebej na lokaciji Ljubljana Center), ki so pod vplivom emisij iz prometa. Koncentracije NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka - do tretjine mejne letne vrednosti. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje 8-urne koncentracije so dosegle 10 % mejne vrednosti. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom (preglednica 4 in slika 3) bo aktualna šele spomladi prihodnje leto, ko bodo temperature zraka spet višje in sončno obsevanje močnejše. Delci PM10 in PM2,5 V oktobru so se koncentracije delcev PM10 občutno povišale glede na prejšnje mesece, saj je bila izmerjena le ena prekoračitev mejne dnevne koncentracije na merilnem mestu Ljubljana Center, ki je najbolj prometu izpostavljeno merilno mesto v Sloveniji. Hiter porast koncentracij po vsej Sloveniji med 19. in 24. oktobrom, ko smo imeli po obilnem deževju nekaj dni stabilnega vremena, se je končal s ponovnimi padavinami 25. oktobra. Na merilnih mestih Ljubljana Center in Maribor Center, v Zasavju (Zagorje, Trbovlje), v Celju ter v Rakičanu so do konca oktobra koncentracije delcev PM10 že presegle letno dovoljeno število prekoračitev. Na ostalih mestnih merilnih mestih se število prekoračitev giblje od 20 do 35, medtem ko je prekoračitev precej manj na podeželskih lokacijah v manj obremenjenem okolju (Iskrba). Koncentracija delcev PM2,5 je dosegla na prometnem merilnem mestu Maribor dobro polovico dovoljene povprečne letne vrednosti. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je dosegla v oktobru na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center 64 % te vrednosti. Na tem merilnem mestu so bile koncentracije ogljikovodikov kot običajno precej višje kot na drugih dveh merilnih mestih. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s prekoračeno dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, S-primestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, S- suburban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2010: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2010: Onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 40 (MV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 5 (MV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) delci PM2,5 25 (MV)6 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 6 - še ni sprejeto v slovensko zakonodajo Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v oktobru 2010 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in October 2010 Mesec / 3 ure / MERILNA MREŽA Postaja Month 1 ura / 1 hour 3 hours Dan / 24 hours >MV >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bežigrad 91 1 16 0 0 0 4 0 0 Celje 90 6 35 0 0 0 13 0 0 DMKZ Trbovlje 95 2 42 0 0 0 5 0 0 Hrastnik 95 4 33 0 0 0 8 0 0 Zagorje 90 7 33 0 0 0 10 0 0 OMS Ljubljana Ljubljana Center 96 2 9 0 0 0 5 0 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 95 3 20 0 1 0 8 0 0 Soštanj 95 7 53 0 0 0 13 0 0 Topolšica 94 2 22 0 0 0 5 0 0 EIS TES Veliki Vrh 96 3 219 0 0 0 15 0 0 Zavodnje 95 4 98 0 0 0 13 0 0 Velenje 94 1 110 0 0 0 6 0 0 Graška Gora 95 1 20 0 0 0 7 0 0 Pesje 95 11 36 0 0 0 25 0 0 Skale 95 4 30 0 0 0 9 0 0 Kovk 96 6 38 0 0 0 10 0 0 EIS TET Dobovec 92 11 86 0 0 0 26 0 0 Kum 96 3 11 0 0 0 10 0 0 Ravenska vas 92 7 175 0 1 0 21 0 0 EIS TEB Sv. Mohor* 72 9 23* 0* 0* 0* 19* 0* 0* Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v oktobru 2010 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in October 2010 NO2 NOx Mesec/ 3 ure / Mesec / MERILNA MREŽA Month 1 ura / 1 hour 3 hours Month >MV £od Postaja podr % pod Cp Cmax >MV 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bežigrad UB 96 32 98 0 0 0 57 Maribor Center UT 81 33 98 0 0 0 79 DMKZ Celje UB 95 37 79 0 0 0 74 Trbovlje SB 90 25 78 0 0 0 48 Hrastnik SB 91 18 74 0 0 0 42 Nova Gorica UB 90 27 89 0 0 0 59 Koper UB 86 20 92 0 0 0 26 OMS Ljubljana Ljubljana Center UT 96 53 125 0 7 0 111 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 92 2 30 0 0* 0 3 EIS TEŠ Zavodnje RB 100 6 28 0 0* 0 8 Skale RB 95 6 34 0 0* 0 7 EIS TET Kovk RB 96 8 40 0 0* 0 9 EIS TEB Sv. Mohor RB 91 4 34 0 0* 0 7 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v oktobru 2010 Table 3. Concentrations of CO (mg/m) in October 2010 MERILNA MREŽA Mesec / Month 8 ur / 8 hours Postaja Podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bežigrad* UB 85 0,4 1,0* 0* Maribor Center UT 96 0,7 1,2 0 DMKZ Nova Gorica UB 95 0,5 1,0 0 Trbovlje UB 96 0,5 1,4 0 Krvavec* RB 81 0,2 0,3* 0* 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v oktobru 2010 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in October 2010 MERILNA MREŽA Postaja Podr Mesec/ Month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec* RB 81 81 104* 0* 0* 113* 0* 82 Iskrba RB 96 40 95 0 0 88 0 36 Otlica RB 96 70 1 00 0 0 118 0 57 Ljubljana Bežigrad UB 96 23 91 0 0 96* 0* 21 DKMZ Maribor Center UB 96 22 80 0 0 68 0 3 Celje UB 92 21 89 0 0 105 0 22 Trbovlje UB 95 22 86 0 0 106 0 22 Hrastnik* SB 88 30 93* 0* 0* 100* 0* 32 Zagorje UT 92 21 81 0 0 89 0 12 Nova Gorica UB 95 38 99 0 0 103 0 43* Koper* UB 87 61 1 05* 0* 0* 118 0 56 M. Sobota Rakičan RB 95 32 97 0 0 84 0 23 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 94 62 1 03 0 0 117 0 50* MO Maribor Maribor Pohorje RB 99 59 104 0 0 104 0 25 EIS TES Zavodnje* RB 89 54 98* 0* 0* 101 0 45* Velenje UB 95 31 98 0 0 99 0 36* EIS TET Kovk RB 95 59 98 0 0 110 0 49* EIS TEB Sv. Mohor* RB 91 45 91 0 0 101 0 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v pg/m3 v oktobru 2010 Table 5. Concentrations of PM10 in pg/m3 in October 2010 MERILNA Mesec Dan / 24 hours Kor. MREŽA >MV faktor Postaja Podr % pod cp Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bežigrad UB 99 31 54 2 30 1,24 Ljubljana BF (R) UB 100 24 49 0 24 Maribor Center (R) UT 100 36 74 2 38 Kranj (R) UB 97 30 52 1 36 Novo mesto (R) UB 100 36 79 3 38 DMKZ Celje UB 100 35 60 5 43 1,12 Trbovlje (R) SB 100 40 70 8 44 Zagorje (R) UT 100 39 71 7 49 Hrastnik (R) SB 100 28 48 0 23 M. Sobota Rakičan RB 100 32 54 4 40 1,22 Nova Gorica UB 99 26 47 0 15 1,00 Koper UB 90 29 68 3 15 1,30 Iskrba (R) RB 100 16 39 0 5 OMS Ljubljana Ljubljana Center UT 98 40 64 6 50 1,00 TE-TO Ljubljana Vnajnarje (R) RB 90 22 39 0 1* MO Maribor Maribor Tabor UB 99 35 65 4 20 1,30 EIS TEŠ Pesje Škale RB RB 99 99 22 25 43 53 0 1 8* 12* 1,00 1,30 EIS TET Prapretno RB 97 30 53 1 27* 1,30 EIS Anhovo Morsko (R) RI 97 16 35 0 4 Gorenje Polje (R) RI 100 17 37 0 8 (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS ** V avgustu je prišlo do napake pri obdelavi podatkov za merilno mesto Ljubljana Center. Po izvedeni korekciji v avgustu ni bilo nobene prekoračitve mejne dnevne koncentracije. V zgornji tabeli je že popravljeno skupno število prekoračitev od začetka leta. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2 5 v pg/m3 v oktobru 2010 Table 6. Concentrations of PM2,5 in pg/m3 in October 2010 MERILNA Cmax MREŽA Postaja Podr. % pod Cp 24 ur Ljubljana BF. UB 100 19 39 DKMZ Maribor Center UT 100 25 55 Maribor Vrbanski plato UB 100 22 51 Iskrba RB 100 12 33 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v oktobru 2010 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in ug/m in October 2010 MERILNA MREŽA Postaja Podr. 0/ % pod benzen toluen etil-benzen m,p-ksilen o-ksilen heksan n-heptan iso-oktan n-oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 1,5 3,4 0,6 2,2 0,6 0,3 0,3 0,5 0,03 Maribor UT 1,9 3,3 0,7 2,4 0,8 0,4 0,3 0,8 0,13 OMS Ljubljana Ljubljana Center UT 98 3,8 7,0 0,9 6,3 0,9 Ljubljana Bežigrad Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorje Ljubljana center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 g cp(|g/m3) g Cmax 24 ur (|g/m3) g Cmax 1 ura (|g/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v oktobru 2010 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in October 2010 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljublj ana center Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlj e Hrastnik Nova Gorica Koper Vnaj narj e Zavodnj e Škale Kovk Sv.Mohor 0 50 100 150 200 250 Mg/m3 j Cp (^g/m3) j Cmaxur. (|ag/m3) j št.prekoračitev urne MV od začetka leta j Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v oktobru 2010 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in October 2010 with the number of 1-hr limit value exceedences — 1 1 1 ^^^^^ 1 1 1 1 Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik* Zagorj e Nova Gorica Koper* Murska S. Rakičan Vnaj narj e Maribor Pohorj e Krvavec* Iskrba Otlica Zavodnj e * Kovk Sv.Mohor 0 Cp(^g/m3) g št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta g št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v oktobru 2010 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije od začetka leta Figure 3. Mean O3 concentrations in October 2010 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value in the year 2010 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bežigrad Lj ublj ana BF (R) ■............................................:............................................:.................. ' Ljubljana center 1111111111 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 i|i 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Maribor center (R) Maribor Tabor iTTTTTtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ 1 1 1 Celje ■ Trbovlj e (R) Zagorj e (R) ............TTTTTTTTTTTTTTTTTm..........................................................1.........................................................................................',........................................ Hrastnik (R) .........................................................................................i.............1 . . . 1 1 Kranj ® Novo mesto (R) ............................................................................................................................................................................ Nova Gorica Koper FTTTTTTTTTTTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii _ Mursla S. Raki čan ■nnTTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Iskrba (R) Vnajnarje (R) Pesje ....................... 1 1 1 1 Škale Prapretno Morsko (R) .................. 1 1 1 1 1 Gorenje Polje (R) 0 10 20 30 40 50 60 cp(|g/m3) i št.prekoračitev 24-urne MV || št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v oktobru 2010 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in October 2010 with the number of 24-hrs limit value exceedences Lj ublj ana Murska S.Raktčan Nova Gorica O Lj ublj ana Bež. O Maribor center -O - - -Celje ------ -Trbovlje • Zagorje X Koper ------ -Nova Gorica ■ Murska S.Rakičan - Iskrba ------ -Hrastnik < Kranj I Novo mesto - D - - - Lj ublj ana center Gor.Polj e Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|ig/m3) in padavine v oktobru 2010 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (ig/m3) and precipitation in October 2010 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana BF —■— Maribor center —Maribor Vrbanski p. —■—Iskrba Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (|ig/m3) v oktobru 2010 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (|ig/m3) in October 2010 SUMMARY After few months of relatively low air pollution, it increased in October due to more unfavourable weather. During the 10-days period of stable and quite cold weather with temperature inversions, the concentrations of all pollutants except ozone were highest. There were up to 8 exceedences of the limit daily concentration of PM10 in Zasavje region. At almost all urban monitoring sites, the yearly allowed number of exceedences has been exceeded till the end of October. Ozone in October was low - its season will start next spring when air temperature and sunshine will increase. NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides and benzene was as usually that of Ljubljana Center traffic spot. SO2 concentrations were also below the limit values with occasional slight increases in the areas influenced by the Trbovlje and Šoštanj Power Plants. 72 potresi EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - oktober 2010 Earthquakes in Slovenia - October 2010 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so oktobra 2010 zapisali 160 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali podatke za 40 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,0, in za tri šibkejše, ki so jih čutili prebivalci. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega (poletnega) časa se razlikuje za dve uri, od 31. oktobra pa za eno uro (prehod na srednjeevropski čas). Ml je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v oktobru 2010 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 4T'pcr 46 W +1. JU • ' i'«* , r«.i Vl'iJTPIJ k h— O v m. * * /V" X. s •¿s _ i. S \ i 7 * -'«i 0 sAyV fčisJiSKs * » • • ; "m ■ * Hm t s» • J* 13 jit Mntriludt Ml V trm H'MT 15' W ir oc «■ar 0 1 i ooof 1 o 4 id 15 » Slika 1. Potresi v Sloveniji - oktober 2010 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in October 2010 Potresna aktivnost je bila v oktobru 2010 še vedno nekoliko povečana, posebej na ilirskobistriškem področju. Prebivalci so čutili najmanj 8 potresov. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Oktobra so se potresi z največjo magnitudo dogodili v bližini Ilirske Bistrice. Prebivalci so jih čutili najmanj pet, najmočnejši se je zgodil 11. oktobra ob 1. uri 6 minut po UTC (03:06 po lokalnem, poletnem času). Magnituda tega potresa je bila 2,6, čutili so ga prebivalci Ilirske Bistrice, Podgrada, Knežaka, Jelšan, Prema, Pivke, Podgorja, Materije, Košane in številnih okoliških krajev. Potres je prebivalce zbudil, ponekod so ob tresenju slišali še nenavaden šum. Tudi oktobra smo, podobno kot v septembru, imeli tri primere zelo šibkih potresov, ki so jih prebivalci čutili in o njih poročali: prvega v Jezeru, naslednjega v Zidanem Mostu in zadnjega v Suhi pri Škofji Loki. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - oktober 2010 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - October 2010 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2010 10 1 4 9 45,25 14,68 24 1,3 Lič, Hrvaška 2010 10 4 7 19 45,48 14,93 14 1,5 Kostel, meja Slovenija -Hrvaška 2010 10 4 19 50 45,25 14,70 19 1,3 Lič, Hrvaška 2010 10 6 19 9 45,97 14,41 3 II-III 0,3 Jezero 2010 10 7 6 26 45,57 14,25 9 1,2 Ilirska Bistrica 2010 10 7 6 38 45,57 14,26 10 1,4 Ilirska Bistrica 2010 10 7 7 11 45,57 14,25 12 1,8 Ilirska Bistrica 2010 10 7 20 37 45,57 14,25 14 III 2,4 Ilirska Bistrica 2010 10 8 3 21 45,57 14,25 10 zvok 1,5 Ilirska Bistrica 2010 10 8 8 15 46,30 13,64 6 1,5 Lepena 2010 10 8 10 25 45,85 15,05 10 1,7 Mirna Peč 2010 10 8 19 18 45,57 14,25 10 1,4 Ilirska Bistrica 2010 10 10 18 6 46,22 15,50 10 1,0 Šmarje pri Jelšah 2010 10 11 1 6 45,59 14,25 7 III-IV 2,6 Ilirska Bistrica 2010 10 11 2 18 45,56 14,26 15 1,3 Ilirska Bistrica 2010 10 13 18 25 46,04 15,46 13 1,0 Bohor 2010 10 14 11 17 46,07 14,76 9 1,5 Velika Stanga 2010 10 18 5 30 45,82 15,31 6 1,4 Šentjernej 2010 10 18 18 51 45,60 14,26 14 1,1 Ilirska Bistrica 2010 10 19 5 12 46,08 15,16 8 čutili 0,9 Radeče 2010 10 19 23 38 45,61 15,46 20 1,3 Ozalj, Hrvaška 2010 10 20 8 57 46,11 13,59 17 1,0 Kanal 2010 10 21 0 47 45,63 15,32 2 1,0 Metlika 2010 10 22 19 42 46,16 14,34 14 III-IV 0,4 Skofja Loka 2010 10 23 0 49 46,48 15,07 9 1,2 Slovenj Gradec 2010 10 23 7 11 46,53 13,83 11 1,2 Karavanke, meja Avstrija - Slovenija 2010 10 23 8 35 45,63 15,32 7 1,1 Metlika 2010 10 23 11 0 45,30 13,77 18 2,2 Karojba, Hrvaška 2010 10 23 21 30 45,55 14,24 10 III 1,5 Ilirska Bistrica 2010 10 25 2 15 46,18 15,75 16 1,5 Pregrada, Hrvaška 2010 10 25 3 19 45,57 14,27 4 1,1 Ilirska Bistrica 2010 10 25 9 6 45,55 14,26 11 1,3 Ilirska Bistrica 2010 10 25 11 0 45,52 14,28 11 1,7 Jablanica 2010 10 25 16 13 46,50 15,63 9 1,2 Zgornje Hoče 2010 10 25 19 20 45,54 14,27 9 III 1,7 Ilirska Bistrica 2010 10 25 19 35 45,54 14,26 9 1,3 Ilirska Bistrica 2010 10 25 21 37 45,70 15,62 7 1,8 Gorica Svetojanska, Hrvaška 2010 10 26 4 36 45,74 15,65 11 2,4 Japetič, Hrvaška 2010 10 26 17 18 46,11 13,52 17 2,1 Cividale del Friuli, Italija 2010 10 27 22 34 45,84 13,98 16 1,1 Vipava 2010 10 27 23 17 45,85 13,98 20 1,8 Vipava 2010 10 31 3 4 45,47 16,03 19 1,3 Pokupsko, Hrvaška 2010 10 31 17 19 45,75 15,03 7 1,1 Podhosta 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Svetovni potresi - oktober 2010 World earthquakes - October 2010 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - oktober 2010 Table 2. The world strongest earthquakes - October 2010 Datum Čas(UTC) Koordinati Magnituda Globina Območje Opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 21.10. 17:53:12,8 24,66 N 109,15 W 6,2 6,8 6,7 10 Kalifornijski zaliv 25.10. 14:42:22,5 3,48 S 100,09 E 6,5 7,3 7,8 20 Kepulauan Mentawai, Indonezija Vsaj 340 oseb je zaradi potresa in cunamija izgubilo življenje, še 330 je pogrešanih. Največja višina valov cunamija je bila 7 metrov. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v oktobru 2010. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - oktober 2010 Figure 2. The world strongest earthquakes - October 2010 76 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012009 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Najdete nas tudi na Facebooku. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okoli 4-6 MB) ali tiskanje (velikost okoli 10-15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.