Leto LXVH., št. 282 petek Cena SLOVENSKI lanska rcaa dao popoldne, izvsemai nedelje in praznUte. — inserata do 30 petit mi a Din 2... do 100 mt a Din 2JS0. od 100 do 300 vrat * Din 3.-. većji inseratJ petit mia Din 4.- Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej — >Slovenski Narod< wlla mosećno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO O* (JPRAVN1STVO LJUBLJANA. Rjiafljeva oUea tt, 6 Telefon: 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, ljubljanska telefon St 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjevs ulica L telet02 it. 64. podruinica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon it. 190. — JESHNTCE. Ob kolodvoru l^v Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani si 10.331 Resen opomin Madžarom Vsako izigravanje sodbe sveta Društva narodov bo imelo za posle* dico mednarodne sankcije in lahko se zgodi, da vkorakajo mednarodne čete v Budimpešto Pariz, 14. decembra, r. Pravica je zmagala nad nasiljem! S tem izrekom označujejo v tukajšnjih krogih rezultate zgodovinskega zasedanja Društva narodov. Pri tem naglasajo, da so lahko po tej veliki zmagi države Male antante popolnoma zadovoljne. Toda tudi kljub vsej zmagi, ki predstavlja obenem največji poraz Madžarske v vsej njeni zgodovini, je treba stalno paziti na nelojalnost, perfidnost in laži Madžarske. Ni minilo niti 48 ur po ženevski debati, v kateri je ves civilizirani svet obsodil madžarske oblasti zaradi sodelovanja pri pripravah za atentat na jugoslovenskega kralja, toda madžarski zunanji minister že daje izjave, ki kažejo, da se Madžarska ne misli odreči svoji re-vizionistični politiki. Pariški politični krogi so zelo nerazpo-loženi zaradi takega postopanja madžarskega zunanjega ministra in poudarjajo, naj Madžari dobro pazijo, kaj bodo sedaj storili, kajti lahko se zgodi, da bodo, ako Madžarska ne bo docela lojalno izvršila sklepov sveta Društva narodov, doživeli, da bodo mednarodne čete zasedle madžarsko ozemlje, da za jamčijo izvršitev sklepov, ki jih je sprejel najvišji mednarodni forum. Sklep Društva narodov navaja tudi člen 10. pakta Društva narodov, po katerem so vse države, članice Društva narodov, obvezane jamčiti za teritorijalno nedotakljivost in politično neodvisnost drugih držav. Madžarski minister se morda ne zaveda, pravijo - Parizu, v kakšnem položaju je sedaj Madžarska in kaV:o daleč 00 jo zavedle megalomanske zahteve vladajočih krogov. Madžarski narod ne sme pozabiti, da so madžarske vlade zagrešile že več mednarodno krivičnih in kaznivih dejanj, kar še ni pozabljeno. V zvezi s tem ponavljajo v pariških političnih krogih, da še ni porabljena afera falzifikacije francoskih frankov in češkoslovaških kron, da je še dobro v spominu hirtemberška afera s tihotapljenjem orožja, da še niso pozabljene stvari, ki so se dogajale pri Mono-štru in končno, da je Društvo narodov pred vsem svetom obsodilo madžarske oblasti zaradi sodelovanja pri krvavi mednarodni zaroti proti kralju Aleksandru in teritorijalni nedotakljivosti Jugoslavije. Samo še eno tako dejanje in Madžarska se bo znašla v položaju, kakršnega si najmanj želi. Pariški politični krogi najostreje obsojajo izjave madžarskega zunanjega ministra Kanye. Pri tem naglasajo, da so Ka-nyjini falzifikati znani že po vsem svetu. Minister Kanya naj nikar ne pozabi, da so vsem merodajnim evropskim krogom znani vsi falzifikati, ki jih je zagrešil v teku svoje karijere. V Parizu zlasti podčrtava-jo Kanvjin falzifikat, s katerim je hotel že leta 1912 izzvati napad avstro-ogrske monarhije proti Srbiji. Kanya je takrat s pomočjo falsificiranja objavljal vesti, da so srbske čete, ki sc zasedle Prizren v balkanski vojni, kastrirale avstro-ogrskega konzula v Prizrenu, nekega Prohasko. Na Kanvjino čelo je že davno udarjen pečat falzifikatorja. pravijo v Parizu. Ni prav nič čudno, če se spričo takih okolnosti lahko čita v pariških listih, da so mrliči, ki jih je treba še neprestano ubijati. Med take mrliče spada tudi revizio-nizem. Verovali smo, piše današnji »In-aransigeant«, da je revizionizem v Ženevi definitivno premagan. Zdi pa se, da se kakor Feniks vedno znova javlja iz pepela. Politični krogi mislijo, da »Intransigeant« ni pravilno pojmoval smisla ženevske razsodbe, ženevska razsodba v prvi vrsti pomeni, da je pravica zmagala nad nasiljem, v drugi vrsti pa to, kar je naglasi! češkoslovaški zunanji minister, da pomeni razsodba triumf Jugoslavije, tretjič, da razsodba pomeni, da je naposled zmagala koncepcija Male antante, Balkanske zveze in Francije, in četrtič, da je revizionizmu zadan najhujši udarec za dolgo dobo. Revizionizem se ne more več obnoviti, poudarjajo v pariških političnih krogih, ker besede navadnega falzifikatorja. kakršen je Kanya, ki zastopa vlado, katera skuša pred svojimi lastnimi državljani prikriti pravo resnico, po ženevski razsodbi nič ne pomenijo. Te iziave predstavljajo samo prizadevanje madžarskega zunanjega ministra da bi pred madžarsko javnostjo zmanišal poraz, ki ga je Madžarska doživela v ženevi. Ta poraz je ponoln in tako strašen, da ga sploh ni treba podkrepiti s kako posebno arerum^ntacijo. Treba je samo navesti dva, tri deistva. Madžarski delegat Eckhardt si je od prizadeval da bi predstavil pritožbo Jugoslavije na Društvo narodov kot čin mednarodnega terorizma Društvo nanxiov je tako trditev najodločr jše obsodilo. Madžarski delegat je v svojih izjavah novinarjem in tudi v svojem govoru pred svetom Društva narodov trdil, da je Madžarska nedolžna in da najodločnejše odklanja vsr obtožbe jugoslovenske spomenice. Tudi madžarska spomenica je trdTa, da madžarske oblasti nimajo nobene zveze s pripravami in z izvršitvijo marsejskega atentata Ravno isti gospod Eckhardt, ki je do zadnjega trenutka postavljal take trditve, je moral v imenu madžarske vlade kapitulirati in podpisati resolucijo sveta Društva narodov, ki ugotavlja, da so madžarske oblasti zapletene v zločinsko mednarodno zaroto. Prav tako značilno je tudi zadržanje italijanskega delegata barona Aloislja. V svojem govoru je baron Aloisi osvojil trditve madžarskega delegata, šef italijanske delegacije je pred vsem svetom zatrjeval, da je Madžarska nedolžna in da madžarske oblasti niso zapletene v krvavo zaroto Dva dni pozneje pa spričo odločnega prepričanja vsega sveta Društva narodov, da je Madžarska kriva ni več poskušal braniti Madžarov, niti ni več trdil, da je Madžarska nedolžna, marveč je brez ugovora podpisal obsodbo ki jo je izrekel svet Društva narodov. Vrhu tega je baron Aloisi s svojim vplivom prisili madžarsko vlado, da je sprejela razsodbo Društva narodov, ki ugotavlja krivdo madžarskih oblasti. Madžarska vlada se je temu sprva upirala, toda vdala se je, ko je baron Aloisi opozoril na to, da so se vse države, zastopane v svetu Društva narodov, na podlagi dokumentov prepričale o krivdi Madžarske Ce bi bil italijanski delegat le najmanj prepričan o nedolžnosti Madžarske, bi gotovo ne zahteval, naj Madžarska vlada tako bedno kapitulira in bi gotovo kar najodločnejše nastopil v njeno obrambo. Odveč bi bilo vsako nadaljnje dokazovanje. Društvo narodov, ki simbolizira mednarodno moralo In vest, je stavilo madžarski vladi v dolžnost, da predloži Društvu narodov, temu najvišjemu političnemu sodišču, poročilo o tem, kaj je storila v izvedbi njegove razsodbe. Madžarska se mora kot neobsojeni obtoženec vrniti pred to visoko mednarodno sodišče. Madžarska vlada in njen zunanji minister prav dobro vedo, v kako strašni položaj so spravili Madžarsko. Se bolj pa! naj pazijo, opozarjajo v Parizu, da ne bodo spravili Madžarske v položaj, da se bo postopalo z njo kot z mladoletnikom. Italija se mora najprvo sporazumeti z Jugoslavijo Predao tega ne stori, ne more biti govora o zbtižanju s Francijo Pariz, 14. decembra AA. Havas poroča: Po mrzličnem delu prejšnjega tedna so si diplomatski uredniki dovolili nekaj oddiha. Zato prevladujejo v listih poročila o vzporednih vprašanjih in o žitnem problemu. »Petit Journal« je malone edini list, ki piše o francosko-italijanskem razmerju. List pravi o tem vprašanju: Bistvo tega zbližanja je zdaj odvisno od oprostitve italijansko-jugoslovenske napetosti in od sodelovanja med Rimom in Beogradom. Informacije o novi proučitvi nemških zahtev in o ustanovitvi pakta šestorice, ki naj nadomesti pakt v štirih in vzhodni pakt. pač po mnenju lista ne bi mogle pospešiti zbližanja med Italijo in Francijo in Lavalovega obiska v Rimu. Očitno je, da za zdaj še ni mogoče določiti dneva tega obiska. To se bo zgodilo šele, ko bodo vsa vprašanja natančno določena in zrela za končno ureditev. Prav tako, pravi list dalje, pa tudi ni mogoče reči, da bi do tega obiska ne prišlo že v najkrajšem času. »Echo de Pariš« ugotavlja, da igra Sovjetska Rusija čedalje važnejšo vlogo v Evropi. List smatra, da je treba ugoditi ruski želji, naj bi Francija sklenila dvostransko pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Schuschnigg v Budimpešti Avstrijski zvezni kancelar je vrnil madžarskemu ministrskemu predsedniku „lovski" poset — Tudi tokrat se ne bo »nic" sklenilo Budimpešta, 14. decembra. AA. Avstrijski zvezni kancelar Schuschnigg je včeraj v spremstvu zunanjega ministra barona Berger-Waldenegga prispel v Budimpešto na uraden poset. Predsednik vlade Gom-bos je snoči priredil banket v čast avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga in avstrijskega zunanjega ministra barona Berger - Waldenegga. Gombos in dr. Schuschnigg sta v svojih napitnicah poudarjala prijateljsko razmerje med Madžarsko in Avstrijo. Dunaj, 14. decembra AA. O uradnem obisku avstrijskega kancelarja dr. Schusch-niga in zunanjega ministra BergerAValden-egga madžarski vladi piše poluradni »Welt-blatt«, ds je ta obisk v zvezi z nadaljnjim razvojem avstrijsko-madžarskega razmerja. Od sedanjih pogajanj v Budimpešti pa ni treba pričakovati nobenih mednarodnih iznenadenj. List pravi dalje, da italijanski in avstrijski ter madžarski državniki ne izpuste nobene prilike za medsebojne razgovore, ki naj poglobe že dosežene sporazume in odstranijo njihove morebitne slabe strani. Tudi italijanski minister pride Budimpešta, 14. decembra. AA. Poučeni krogi trde, da pride v kratkem italijanski minister trgovine Asquini v Budimpešto. Papen obtožuje Habichta Krivdo za umor Dollfussa pripisuje Papen Habichtu, Id ga je zaradi tega Hitler pustil odstraniti Pariz, 14. decembra AA. Poročevalec »Petit Journala« se je razgovarjal z nemškim poslanikom na Dunaju Papenom. O umoru kancelarja Dollfussa je Papen izjavil, da spada *a dogodek med tiste, ki zanje ne morejo biti oblasti odgovorne. Narodni socializem pozna razne nasilne in neodgovorne akcije. Duševno pobudo za ta prevratni poizkus je dal Habicht, ki ga je Hitler moril desavoirati. Habicht je tudi tisti, ki je organiziral na avstrijsko-nemški meji znano avstrijsko legijo. O razmerju med Francijo in Nemčijo je poslanik Papen izjavil doslovno tole: Prepričan sem o nujnosti tega sodelovanja, sicer propadeta Evropa in ves svet. Vojna je izključena vse dotlej, dokler bodo živela pokoljenja, ki so prisostvovala pokolju leta 1914. Zaplemba premoženja političnih strank v Bolgariji Sofija, 14. decembra, r. Današnji uradni Ust objavlja dekret vlade, s katerim se odreja zaplemba vsega premoženja bivših političnih strak v Bolgariji, ki so bile meseca junija razpuscene. Dekret določa, da se morajo vse premičnine In nepremičnine prodati na javni dražbi. Iz Izkupička se bodo plačali dolgovi, ostanek pa zapade v korist državne blagajne. Vohunska afera na Dunaju Dunaj, 14. decembra. AA »Reichspost« poroča, da so prijeli uradnika avstrijskega zveznega kancelarstva Sumijo ga, da je izročil važne državne zaupne listine proti državnim osebam. Zdaj so prijeli tudi dva njegova sotrudnika. Vse kaže, da gre za veliko vohunsko stvar. Naši nogometaši v Parizu Sinoči so prispeli v Pariz, kjer so jih lepo sprejeli Pariz, 14. decembra. AA. Snoči ob 3035 je prispela na tukajšnjo vzhodno postajo jugoslovenska nogometna reprezentanca, ki jo vodita član Jugoslovenskega nogometnega saveza Mate Mijodragović in mednarodni tajnik Djordje Milovanovid. Na postaji so jugoslovenske nogometaše pozdravili predsednik Francoskega nogometnega saveza Jules Rimet in predstavniki francoskega ministrstva za telesno vzgojo, francoski športniki, člani jugoslovenske kolonije in mnoge druge osebnosti, ki se zanimajo za sport. V imenu jugoslovenskega poslaništva jih je pozdravil tajnik poslaništva Spasoje Jevremović. S postaje so se jugoslovenski nogometaši odpeljali v hotel »Suisse«, kjer so bile zanje rezervirane sobe. G. Mi jo Dragovič je dal v hotelu zastopnikom francoskih športnih listov izjavo, v kateri pravi, da jugoslovenska reprezentanca v nedeljo ne bo mogla igrati v Pare des Princes proti francoski reprezentanci v svoji najmočnejši postavi, ker sta dva najboljša jugoslovenska igralca Sekulić in Arsenijević bolna. Danes pojdejo jugoslovenski igralci na igrišče tukajšnjega kluba »Stade de France*, kjer bodo imeli pod vodstvom jugoslovenskega trenerja v Franciji Vladimira Vi d ovi ca krajši trening. Poplave sredi decembra Barje pod vodo — V logaški kotlini že od L 186$ ne pomnijo take poplave Ljubljana, 14. novembra. Neprestano, že tri dni trajajoče deževje je povzročilo, da so reke in potoki spet narasli, prestopili bregove in poplavili okolico- Iz raznih krajev prihajajo poročala o poplavah, ki ponekod zavzemajo že katastrofalen obseg- Danes ponoči je zopet lilo kakor iz škafa in kakor običajno je Barje zopet poplavljeno. Cesta v Črno vas in Peruzzdjeva cesta sta pod vodo in otroci danes niso mogli v šolo. Voda se vedno narašča. Zaradi trajnega deževja so nastale na travnikih v Mestnem logu velike mlake. Voda je zalila tudi pota in je prehod že po itak zelo zanemarjenih poteh skrajno težak. Prav tako stoji voda na posameznih predelih slabo vzdrževanih poti na Viču. Zaradi dežja je hudo narastla voda v Malem grabnu, pa tudi v Gradaščrci. Ljubljanica je pri Zalogu 1-85 m nad normalo, prestopila je bregove in kakor navadno poplavila tako zvane Sige ter bližnjo okolico. Tudi Sava naglo narašča, zaenkrat pa še ni nevarnosti povodnji. VELIKA PO VODEN* J V LOGATCU Logatec, 14. decembra. Po nalivih, ki so trajali vso noč od srede na četrtek, je pričel včeraj popoldDe najprej polagoma, nato pa vedno hitreje naraščati naž sicer mirni in pohlevni potok Lo-gaščica. ki se izteka oziroma ponira v jamo Jačko blizu železniške postaje. Proti večeru je narasla Logaščica že prestopila bregove iz zaliva vso globoko kotlino, po kateri se vije njena struga do Jačke. Kalna voda je prepravila most banovinske ceste na Martinjhribu preprečila zvezo med tem naseljem in se razšla po vseh nižie ležečih poliih in travnikih Zveza med Logatcem in Lazami je pretrgana. V poznih večernih urah je narasla voda že dosegla objekte poveljstva tukajšnje pogranične čete. Objekte so morali naglo izpraznili. Okrog 11. ponoči je narasle voda že dos^gto naselje Za jačko- Prestrašeni prebivalci so bdeh vso noč in hiteli spravljati na varno živino, pohištvo, živež in vse drugo- Gasilci, ki so bili zvečer v pripravljenosti, so bili vso noč ▼ akciji. Prav kritičen je položaj na Msrtdnj-hribu, kjer je voda že dosegln poaetrtvo Lovrečevega Franca- Davi v zgodnjih jutranjih urah ie btf preplavljen ves Brod, hiše in gospodarska poslopja na nižje ležečih delih Martinjhriba, v Zelenici in Zajački. Od Furlanove žage in mlina v Zelenici molita samo Ae strehi iz vode. Pri žagi je odplavila voda velike množine žagovine in neobdelanih krhljs* (tramov), ki plavajo sedaj po Jački. Voda sega ž© do neposredne bližine občinskega doma v Dolenjem Logatcu. Preplavljen j« svet pri Plečnikovi vili na Brodu, pod vod« i* letno telovadišče sokolskega društva Ljudje ne pomnijo tako velike poplave, nekateri trde. da je bila taka poplava 1. 1865, ko je tekla voda čez cesto na kolodvor. Če ne bo prenehalo deževati, preti vsem krajem velika nevarnost. Voda ie preplavila tudi leseno skladišče tvrdke Hodnik in Vouk, ogroža pa tudi ž« Furlanovo domačijo Boje se, da se bo danes razlila čez cesto pri Jerimovih. Železniški čuva i v pol Molk. ki ima hišo ob mostu na Martinjhribu. svoje ogrožene domači ie ni hotel zapustiti, čeprav ie bila že v vodi, temveč se je raje preselil na podstrešje. Njegova usoda je negotova kaj+i od niegovp hišice moli samo še streha iz vode. Pokopališče, ki leži na vzvišenem prostoru, je obdano od vode in ni več dostopno. Svarčeva, po domače Strojar jeva domačija, v Zelenici ie poplavljena- Rudarski glavar I inž. V. Strgar | Danes kmalu po polnoči je po kratkem trpljenju preminul rudarski glavar \ Vinko Strgar. S pokojnim leže v grob markantna osebnost našega življenja, mož. ki je več ko 30 let neumorno deloval v prospeh rudarskega stanu, ki je podpiral stremljenje naše domače rudarske industrije in mož, ki je bil tudi pod Avstrijo neustrašeno na braniku za pravice svojega rodu- Pokojni inž. Vinko Strgar je bil rojen 11. novembra 1870 v Leskovcu pri Krškem-Po absolviranju gimnazije v Novem mestu je odšel v Gradec, kjer je dokončal pravne studije, od tam pa v Leoben. kjer je 1. 1898 na tamošnji montanistični akademiji diplomiral kot eden prvih slovenskih inženjer-iev. 2e kot visokošolec se je odlikoval kot 7aveden narodnjak V Gradcu je bil predsednik »Tngrlava«. v Leobnu pa predsednik češkega Akademskega društva >Prokopt. zaradi Česar so ga vedno šikanirali, a kljub temu ni nikdar klonil. Po kontnih Študijah ie stopil v službo pri rudmku v Tdriii. leto kasneie fe pa prišel v Celje, kjer je kot rudarski adjunkt pri okrožnem rudarskem uradu začel rvojo kariero v rudarski upravni službi. Leta 1907 je prevzel vodstvo okrožnega rudarskega urada v Ljubljani in kot pr*d stojnik urada uvedel materni jezik. Ko je bilo po prevratu leta 1918 ustanovljeno rudarsko glavarstvo v Ljubijand, je postal inž- Vinko Strgar naš prvi rudarski glavar, saj je bil po svojem strokovnem znanju kakor rudi po strogo narodnem mišljenju edini za to poklican. Zaradi svojih zaslug pri izpolnjevanju poverjene mu naloge je bil leto pozneje imenovan za dvornega svetnika. Težke naloge so Čakale rudarskega glavarja v najbolj razvitem rudarskem področju naše kraljevine. Prehod razdrapanib medvojnih razmer v normalne, stalen razvoj nase rudarske industrije in po mnogih težavah urejeno zavarovanje rudarjev v glavni bratoveki skradniei pa je pričalo, da je ing. Strgar mož na svojem mestu. Neven-IfiTe so tudi njegova zasluge kot dol goret-nega predsednika komisije za izdelavo pravilnika bratovskih skladnic * Pokojni se je pa tudi mnogo kulturno ndejstvoval. Ze leta 1910 je v Ljubljani » pomočjo drugih poklicnih tovarišev ustanovil Društvo slovenskih inženjerjev in leta 1918 ie bila največ njegova zasluga, da ie bilo ustanovljeno Udruženje jugoslov. in-šenjerjev in arhitektov. Po prevratu je ak-trvno sodeloval v raznih odborih in bil je tudi med onimi, ki so nrinravljali teren za ustanovitev tehniške fakultete v Ljubljani. Za njegovo delo ie bil odlikovan I redom sv. Save V. razreda, a 1. 1921 za svoje uspešno delovanie kot državni funkcionar z rHom sv. Sive IIT. razreda. Še nred štirimi leti je inr. Strgar proslavil SO letnico svoiega službovanja, a lani je stopil v zasluženi nokni. Pogreb bo r nedelio ob 16 iz Gradišča 87 Hodi zavednemu in kremenit*»mu narodnjaku ter odličnemu strokovnjaku ohranjen bla^ spomin, prizadetim svoicem pa našp iskreno sozalje! LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2315.40 — 2326.7R. Berlin 1371.3=5 — 1382.05. Hn»«e'1 cro * 804.18. Curib 1108 35 — 1113.85. London !«8.92 — 170.52. Newyork 3395.78—3424.04, Pariz 225.77—22«.89. Pra*a 142.95—14S.81, Trst 2S1.85 — »4.25 (premija ».5 odat.). Avstrijski Silin« v privatnem kttrlnga 8-10 do &J0. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 14. decembra 1934 Sanacija našega denarstva Važna rasprava v plenarni »cjl Zbornice za TOI — Predlog zborničnega svetnika g. Milka Senčarja Ljubljana, 14. decembra. V oktobru letos so potekla tri leta, odkar so nastopile v našem denarstvu komplikacije in težkoče. Vsi vemo, da je poleg prekomernega dviganja hranilnih vlog naše denaratvo pretrpelo velike izgube vsled posledic splošne gospodarske krize posebno močno pa ga je prizadel sedanji način reševanja vpraSanja kmečkih dolgov. Tudi izguba deviznih poslov, odkar se vsa zunanja trgovina odigrava v kliringih, pomeni občuten udarec za poslovanje naših denarnih zavodov. Denarni zavodi so s skrajnimi napori izvršili v lastnem delokrogu vse ,kar so mogli, da parirajo te težkoče, udarce in izgube ter da likvidirajo čim večje zneske hranilnih vlog svojim vlagateljem. Prišli pa so sedaj do meje, kjer se nadaljnja likvidacija da izvršiti le na daljše obroke in bi vsako prenagljeno odpovedovanje kreditov povzročilo le široke potrese v našem iz-črpanem gospodarstvu. Je pa tudi cela vrsta še drugih vprašanj, ki niso rešena in ki vsled tega zelo ovirajo naše denarne zavode v njihovem poslovanju. Dovolil si bom navesti konkretno nekoliko takih rešenih vprašanj, za katere predlagam, da se zbornica zavzame pri kr. vladi, da sc čimprej rešijo. Poleg vseh teh neprilik imamo pa še to, da baš v zadnjem času prilivegiranj državni zavodi i 8 svojo obrestno mero kakor tudi pod zaščito gotovih zakoni dh odredb, katerih razširjenje na naše kraje stvarno ni bilo potrebno m niti utemeljeno, odtegujejo domačim denarnim zavodom pritok novih hranilnih vlog v času, ko jih nafbolj potrebujejo in z njimi računajo. To je vprašanje naložb pupilar-nega denarja, katerega odtok pomenja za naše kreditno gospodarstvo preobčutno slabitev in trajno nepopravljivo škodo. Obžalujemo, da se tega momenta v nedavno donešenem zakonu o nespornem postopka ni primerne \'poštevalo. Zato smatram potrebno, da ugotovim, da je naše slovensko gospodarstvo tvorilo vse doslej v kreditni organizaciji samostojno zaokroženo enoto, ki je z lastnimi sredstvi in s štednjo celega naroda do najmanjših krila svoje potrebe in se znala s svojo domačo organizacijo obvarovati odvisnost, od tujega kapitala. Posebno vljgu igrajo v tem oziru regulativne hranilnice, ki so štele v 29 zavodih v dravski banovini koncem leta 1933 nad 1147 milijonov dinarjev vlog.Ta vsota je bila naložena deloma v dolgoročnih hipotekanih posojilih, pa tudi v velikem obsegu v trgovskih kreditih v tekočem računu. Podrobno je odpadlo. nad Din 229 milj. v dolgoročnih hipo-tečnih posojilih, nad Din 23 milj. v meničnih posojilih, nad 3.>2 milj. v posojilih v tekočem računu v veliki meri zavarovanih hipotekar-no na dolgi rok, nad Din 311 milj. v dolgoročnih občinskih posojilih, nad Din 57 milj, v drž. vrednostnih papirjih, nad Din 26 milj. v svojih lastnih nepremičninah. Čuti se potreba vsaj delne mobilizacije teh r.aiožb in premoženja, kar bi se dalo doseči v znatni meri z naslednjimi ukrepi, ki si jih dovoljujem konkretno predlagati: 1. Smatram, da bi bik> za obnovi likvidnosti regulativnih hranilnic potrebno, da prevzame Državna hipotekama banka, v katero dotekajo z zadnjih letih nove ▼loge v stotinah milijonov, cesijskim potom od regulativnih hranilnic vsa komunalna in javna posojila. 2. Hranilnicam naj se omogoči nadaij-no sprejemanje tn upravljanje zapuščinskega tn pupilnega denarja, občinskih, sreskih in oblastnih glavnic, glavnic in denarja cerkva, samostanov in drugih kor-poracij, katere vrste denar se je v dravski banovini doslej vedno nalagal v regulativnih hranilnicah, sedaj pa se mora nalagati izključno v Državno hipotekarno banko, zbog česar so močno prizadete zlasti manjše podeželske hranilnice. V ta namen naj se novelirajo a) členi 5., 40. ki 117. z zakona o Državni hipotekami banki ter b) § 160. zakona o nespornem postopku v tem smislu, da se smejo denarji, navedeni v členu 5. zakona o Državni hipotekami banki, neomejeno nalagati rudi pri regulativnih hranilnicah. Ker so te hranilnice pupilarno vame, ni nobenega razloga, da bi se to ne moglo zgoditi. 3. Reši naj se vprašanje likvidacije avstro-ogrskih predvojnih drž. rent, ki so si jih bile naše hranilnice po poslovnih predpisih morale nabavljati. Skupna vsota teh rent znaša 86,7^9.834 K. Kuponi se ne vnovčujejo že od leta 1919 dalje. Ce se računajo obresti le po 4%, znaša to na leto K 3,477.000.—. V 15 letih, odkar se kuponi ne plačujejo, so slovenske hranilnice prikrajšane za nad K 52.000.000.—. 4. Oživi naj se kupooska služba za avtonomna posojila m sicer: a) posolilo bivše vojvodine Kranjske L 1888 m 1917 m Kranjsko melioracijsko posojilo, katerih kuponi se ne izplačujejo od 1 1034 dalje. b) Bosercsko-hercegovska defetna posojila in c) Bosansko-hercegovs-ka deželna železniška posojila, katerih kuponska služba počiva tudi že od 1919 dalje. 5. Likvidirajo naj se naložbe pri Poštni hranilnici na Dunaju. Po informacijah Zveze hranilnic zna-šaio terjatve naših državljanov in denarnih zavodov pri Dunajski poštni hranilnici cca 30 milj. kron. Dunajska poštna hranilnica je Poštni hranilnici v Beogradu že izročila okrog 10 mili. vrednosti, da bi se terjatve naših državljanov izplačale, vendar se izplačilo še ni izvršilo. 6. Kr. vlada naj pospešeno reši prošnje onih hranilnic, ki so zaprosile za zaščito po uredbi z dne 22. 11. 1933, da se ubranijo nada!)njega prekomernega izkoriščanja po ncsimJn v4 alatci jih. Uredba je stopila v veljavo Že dne 4. decembra 1933, do danes pa ministrski svet baje še ni rešil niti ene prošnje za zaščito po tej uredbi. 7. Ministrstvo trgovine in industrije naj predloži narodni skupščini načrt zakona o samoupravnih hranilnicah, ki je že izdelan in ki je za nadaljni obstoj in razvoj hranilniitva v državi izredno važen. Navedeni konkretni predlogi se tičejo predvsem našega regulativnega hranilnist-va in zato smatram, da je potrebno, da utemeljim vsaj na kratko pomen in navedem dosedanje uspehe dela teh vrst za-j vodov za naše gospodarstvo ter za javno koristne in humanitarne namene. Važnost hranilnic v narodnem, komunalnem in državnem gospodarstvu spriČu-jejo nazorno naslednji podatki, kaj je bilo v dravski banovini zgrajeno, kupljeno odnosno izvršeno s pomočjo podpor in posojil hranilnic in si 341 šol, 82 vo«i;i! vodovodov, 76 cest in želcznu 63 bdil .ih uradnih poslopij, 5S obči . ljskih hiš, 42 mostov, 29 ga> 24 elek- trarn, 19 raznih ob> .iprav, 16 bol- nic, 13 ubožnic Ln zavetišč« 12 klavnic, 11 cerkva, 7 javnih kopališč, 6 sodišč, 3 vojašnice, 3 plinarne, 2 srezka urada, 2 muzeja in 2 gledališči in 2 cestni železnici. Pri tem še ni upoštevanih nad desettisoč zasebnih hiš, poslopij in stavb, ki so se zgradile odnosno popravile s posojili hranilnic. Zato zaslužijo hranilnice v Jugoslaviji po vsej pravici vpošte^anje, uva-ževanje in podporo vlade. To, kar predlagam, ne angažira nobene denarne podpore države, niti materijalnih žrtev in je z malo dobre volje izvedljivo. Prosim slavno zbornico, da blagovoli sprejeti prečitane predloge in skleniti, da se v predlaganem smislu intervenira pri kr. vladi. Predavanje o češkem slikarstva Ljubljana, 14. decembra. J£ Hga namerava za zimsko dobo prirediti več predavanj, namenjenih v prvi vrsti globljemu ©poznavanju obeh prijateljskih narodov zlasti na kulturnem polju-Prvo tako predavanje je bilo snoči v restavraciji Zvezdi. Obisk je bil izredno dober. Predavanju so prisostvovali številni člani tukajšnje češke kolonije, med njimi tudi konzul inž- Sevčik. v polnem številu pa se je odzvala tudi domača inteligenca. Večer je otvoril predsednik lige dr-Egon Stare, nato pa je dal besedo predavatelju, akad. slikarju prof. Ivanu Vavpoti-ču. Predavanje je bilo tudi za poznavalca prav zanimivo. Govornik se ni spuščal v podrobnosti, temveč je v zgoščenih obrisih poda* sliko češko^lovaškecrn slikarstvu in njega razvoj od Jožefa Manesa do najmodernejših struj in njenih predstavnikov. Predavanje so prav posebno ponazorile krasne skioptične *I'ke. ki so kaznle najznačilnejša dela čeških mojstrov, tako, da so se poslušalci ob vešči razlagi seznanili z najmarkantnejšimi češkimi slikarji. Predavatelj je m svoja izvajanja žel zasluženo odobravanje in od predsednika Se posebej laskavo priznanje. Dr. E. Stare je zatem pripomnil, da liga pripravlja še več tovrstnih predavanj. — Sokolsko društvo Vič ponovno obvešča vse brate ln sestre, ki ie niso položili zaprisege Nj. VeL kralju Petru H., da bo zaprisega Jutri in v soboto od pol 20. dalje v društveni pisarni. Kdor ie-ostane, bo crtan. Uprava. £4WtCIT 17. december dan sokolskega posta Letošnji mesec december je proglašen v vsem jugoslovenskem sokolstvu za mesec sokolskega bratstva, ki mora priti do izraza v socijalni akciji za fond Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. V okviru te socijalne akcije je določen letošnji rojstni dan blagopokojnega Viteškega kralja za dan sokolskega posta. Izvršni odbor Saveza SKJ je odredil: 17. december se proglaša za dan sokolskega posta. Vsi pripadniki Saveza SKJ naj ta dan skrčijo svojo hrano in pijačo na minimum in se uaj zadovolje s čim zmernejšo in skromuejšo hrano, ua bi tako mogli prištediti čim več. Priporoča se, da se ta dan pripadniki Sokola hranijo po možnosti s kruhom in vodo. Od te dolžnosti se oproščajo samo tisti, ki morajo po nasvetu zdravnika uživati predpisano hrano. Sokoli, ki imajo družino, naj ta post razširijo tudi na člane svoje družine. Izdatki za hrano naj se ta dan zmanjšajo vsaj za polovico. Prihranek, ki naj znaša pri deci in naraščaju po 1 Din, pri odraslih pa 3 Din, naj se izroči društvenemu blagajniku. Od tega so oproščeni vsi tisti pripadniki sokolske organizacije, ki zaradi brezposelnosti, bolezni ali bede sprejemajo hrano od drugih, kakor tudi tisti, ki iz istih razlogov sami potrebujejo pomoč. Vsa akcija naj se vrši pod vodstvom blagajnika društva oz. čete s pomočjo članov društvene oz. četne uprave, toda pod neposrednim nadzorstvom in osebno odgovornostjo staroste društva oz. čete. Ves zbrani denar se izroči 10 g/o v korist >Socijalnega fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja<, ustanovljenega pri Savezu SKJ, 40 •/■ v korist istega fonda pri župi in 50 °/» pa ostane društvu (četi). Društva (čete) morajo polovico zbranega denarja poslati župi s pismenim poročilom najkasneje do 25. decembra, a Župa Savezu do 31. decembra. Za popolni uspeh te socijalne akcije naj društva (čete) ukrenejo vse potrebno in pojasnijo moralni značaj te sokolske manifestacije, ki naj pokaže vso moč sokolske ljubezni in požrtvovalnosti. Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju! — Sokolsko društvo Ljubljana II. poziva vse ono članstvo, ki se ni položilo pri društvu zaobljube Nj. Vel. kralju Petru E., da stori to danes ob pol 19. ali pol 20. url v telovadnici I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. I>ruštvo bo moralo vsakogar, ki te dolžnosti do danes ne bo opravil, črtati iz seznama članstva. — Zdravo! Uprava. tov. — Sokolsko društvo štepanja vas opozarja Članstvo, ki Še ni položilo prisege, da se vrši le-ta še jutri v soboto od 16. dO 18. are v telovadnici. General Denikin v LJubljani Ljubljanm, 14. decembra Danes je prispel v Ljubljano z jutranjim brzovlakom popularni ruski carski general, g. Anton Ivanovič Denikin, ki bo nocoj predaval v dvorani hotela Tivolija o mednarodnem položaju in o Rusiji. General Denikin si je pridobil v svetovni vojni velike zasluge, zaradi česar uživa ?e vedno velik sloves. Vojak od pete do glave je bil med svetovno vojno poveljnik zapadne ruske fronte, potem na jugozapadu, nato pa je stal na čelu glavnega štaba. V družbi generala Aleksejeva je 1. 1918 pričel na jugu Rusije organizirati prostovoljce, da bi s to vojsko vzdrževal še vedno stike z zavezniškimi vojskami. Po hudih borbah se je umaknil in 1. 1920 zapustil Rusijo, prepustivši svojo vojsko generalu Vranglu. NTastanil se je v Belgiji, kjer se je posvetil znanstvenemu in književnemu delu. Uveljavil se je zlasti kot vojni pisatelj in so njegova deli doživela veliko priznanje General je stalni sotrudnik vciikih francoskih in angleških dnevnikov. Njegovo književno delo je posvečeno v glavnem dogodkom in osebam iz svetovne vojne, revolucije in pa krvave državljanske vojne. Na glavnem kolodvoru so pričakali generala Denikina številni ruski emigranti, bivajoči v Ljubljani. Pozdravil je odličnega gosta, ki se je pripeljal v družbi polkovnika Koltiševa, po izstopu iz vagona, njegov osebni prijatelj univ. prof. g. Ko-pilov, želeč mu v Ljubljani v imenu svojih rojakov prisrčno dobrodošlico. Generala so pozdravili še predsednik Saveza ru.skih oficirjev general Bogojevski, general Zoltenko, za ruskega Sokola Tkačov, predsednik Saveza ruskih invalidov Selja-nin in nekatere dame ter ruska mladina. Gost se je odpeljal z avtomobilom na dom prof. g. Kopilova. General Denikin ostane v Ljubljani samo do jutri, nato pa se bo odpeljal na Češkoslovaško, kjer bo enako, kakor v Jugoslaviji priredil y raznih mestih več predavanj. Smrtna nesreča Kranj, 13. decembra. V nedeljo med popoldanskim cerkvenim ojraviiom se je napotil Sletni Franci Jeglič, ki je obiskoval drugi razred o^ ' ne šole, s svojim tovarišem na pokopa !• šč. farne cerkve v Podbrezjah Ogle-d< - ? 11 sta spomenike. Mali Franeek je h^tiv na vsak način splezati na visok na-grobni kamen. Ko se je vzpel in objel kamen, se je spomenik nagnil, ga podrl in pr< pr'ci ubil. Padel mu ie ravno na prsni koš. Ker je bil spomenik težak nad 200 kg, je bil nesrečni deček na mestu mr-t Ljudje, ki so bili v bližini, so mu prihiteli na pomoč. Odvalili so kamen z zgne-čei-ega telesa, a bilo je prepozno, tudi zdravnik mu n1 mogel pomagati. Mrtvega 3-) odnesli domov; nesrečni deček je sin pc-sestnika Jerneja Jegliča iz Podtabra pri Naklem. Požar sredi Mirne peči Novo mesto, 14. decembra. Danes okrog 1. zjutraj je nastal sredi Mirne peči nevaren požar. Goreti je začelo v hlevu znanega motociklističnega dirkača in prvaka Ludovika Starica iz Tržiča. Hlev je zgorel do tal. užgala se je pa tudi hiša, katere zgornji del je ogenj uničil. Bila je velika nevarnost za vsa bližnja poslopja, ki stoje precej blizu. Domači gasilci so se že zelo požrtvovalno trudili, da zajeze požar, a okrog pol treh zjutraj so jim prihiteli na pomoč tudi novomeški, ki so bili pa že med potjo obveščeni, da je ogenj zadušen in vsaka nevarnost odstranjena. Skoda je precejšnja, vendar je krita z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan. domnevajo pa, da je bil ogenj podtaknjen. 12 Trbovelj — Obrtniško ihorovanje. Na praznik, 8. L m. popoldne so imeli tukajšnji obrtniki člani Društva jugoslovenskih obrtnikov v dvorani gostilne Kukenberg svoje zborovanje, ki ga je vodil predsednik g. Jože Kocjan. Glavna razprava na zborovanju se je sukala okrog novih davčnih predpisov, ki pomenijo za naše pridobitnike občutnej-šo obremenitev. Končno se je sklenilo, da podvzame organizacija primerne ukrepe za zaščito stanovskih interesov našega obrtništva. Med drugim bodo zastopniki Društva jugosl. obrtnikov prihodnje dni posredovali pri davčni oblasti v zadevi novih davčnih predpisov, o rezultatih te intervencije pa bodo članstvu poročali na enem prihodnjih obrtniških zborovanj. — Zaprisega vojnih obveznikov. Nedavno smo poročali na podlagi razglasov občine, da bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 8. uri zjutraj zaprisega vseh vojnih obveznikov, rojenih od leta 1880—1914. Sedaj pa razglaša občina ponovno, da bodo prisegli samo letniki od 1884—1914, torej letniki od 1880 — incl. 1883 odpadejo odnosno se Izločijo od dolžnosti prisege. — Nove mlekarne. Te dni bosta otvor-jeni v Trbovljah kar dve novi mlekarni in sicer v hiši g. dr. Baumgartena mlekarna Mlekarske nabavljalne in prodajne zadruge v Naklem pri Kranju, v hiši g. Cererja na Tereziji pa mlekarna Mlekarske zadruge Medija-Izlake. Mlekarn smo imeli v preteklih letih v Trbovljah že več, ki pa so vse tiho likvidirale, ker jim lokalni prodajalci mleka uspešno konkurirajo, dočim sir, surovo maslo, smetano in druge mlekarske pridelke vsako sredo in soboto prinašajo kmetice na trg. Morda se bodo pa sedaj otvor-jene zadružne mlekarne bolje obnesle? Pravijo, da Je vsaka konkurence koristna, če je solidna* — Not obrtni lokal. Gostilniearka ca. Zupan je le dni preuredila del svoje hiše v obrtni lokal z majhno izložbo. Ta lokal je ie najel Čevljarski mojster g. Marine, ki bo lokal opremil s stroji za popravljanje in izdelovanje čevljev. Ti stroji so bili preje v čevljarski delavnici tvrdke >Bata«, ki pa v smislu nove naredbe ne sme več popravljati starih čevljev. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url. Petek 14. decembra: zaprto. Sobote 15. decembra: Matiček ee ženi. Izven Premiere. Nedelja 16. decembra: ob 15- uri: Orlic, Izven, Znižane cene. Ob 20. uri: VVaterloo. Izven Znižane cene. Premiera Linhartove igre >Maticek se ien>i« bo v soboto 15. t. m. v dr. Gavel-lovi reeiji. Linhart je prevedel in lokalizi-ral to igro po Beaumarehaieovi komediji >Figarova zenitev«. Figaro oziroma Matiček, je avtobiografska fisrura pisatelja Beaumarchaisa presajena v komedijo. Matiček predstavlja nižjo kasto, ki se »vijačno bori zoper privelidrano plemstvo — gospodo, ne samo za nevesto, temveč radi prin-cipielno in sra ekuša nadmodriti. ter s tem dokumentirati svojo duševno enakovrednost. Napoleon je dejal o duhovitem in 'edkem Beaurnarc.haisu, da pomenijo njegove komedije začetek revolucije. Režiser dr. Gavella, čigar režija pomeni v naši drami vselej velik dogodek, bodisi za igralce, bodisi za publiko, se je zavzel z vso ljubeznijo za delo, ki ga je Linhart moistrsko ponašil, s tem da ie pripisal neka i tirrčno naših scen. Gavella je z malenkostnimi dramaturškimi popravki 5e bolj strnil dejanje in povzel njegov logični potek, kar je igri v velik prid. Njegova precizno izdelana režija ie polna kipeče duhovitosti kot io zahteva tn igra. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek 14. decemhra- ob 15. nri: >Hnvansči-na*\ Pijanka predstava. Cene od B do 15 Din. Sobota 15. decembra: Sv. Anton Tzven. Cene od -4 Din navzdol. Nedelja 16. decembra: ob IS- uri: Od bajke do bajke, balet. Tzven. Zmfcnne cene od 90 Din navzdol. Ob 80. uri Carmen. One od 30 Din navzdol Izven- »Cesta — plesna renorfaSac K alf* rMakove je razdeljena na 12 slik, na uvod (Beethoven), irrerturo. debelo klepetuljo (Mueorgsk?). suho snterfo (Cn ikov«?ki). fantka iz nredme*»tja (Brahms). delo. kri fBort-Vervirz) hrepene 'e (Korsnkov). veselje (Chopin), prosjač (Brahme), pijanca (Wind-sperger). mater. (VVolphon) in odsev (Wein). Muzikalno vodstvo tega večera je v rokah e. prof. Pavla Siviea, pisatelj Ljudevit Mrzel pa je napisal literarne vložke, nesmi v prozi, ki vežpfo posamezne slike. Kot lektor nastopi ga. Nada Obereign^rjeva-Opozarjamo na to svojevrstno plesno stvaritev, o kateri pravi dunajska kritika, d« je sijajno delo zrele umetnice. Za ta večer, kj bo 18. decembra ob 20. uri v drami se dobe vstopnice od sobote dalje pri dnevni blazini, cene dramske. Iz Kranja — Zaprisega. Zaprisega vseh vojnih obveznikov, rojenih od 1884 do 1914, bo v nedeljo 1«. t. m. ob pol 10. dopoldne na letnem sokolskem telovadišču v Kranju. K zaprisegi morajo priti vsi oni, ki so pristojni oziroma bivajo v občinah Kranj, Naklo. Stražišče, Besnica in Cerklje. Prit! morajo točno. — Tujci v novembru. PrejSnJ! mesec je bilo v Kranju 185 .Tngoslovenov In 43 lnozemcev; med temi 15 Avstrijcev, 9 f3e-hoslovakov, 5 Italijanov, 1 Madžar, 3 Poljaki. — Lovski tat. Kranjskim orožnikom se je posrečilo te dni ugotoviti, da Je 9<>letn< Anton R., mizar, zaposlen v tovarni, nstrelil že spomladi v Mohorjevem lovišču v Zgornji Besnici v Rovnikn srno, ki jo je potem doma zaklal in skuhal. Priredil Je večjo večerjo in povabil nekaj znancev na gostijo Ko so ga orožniki zaslišali, je odločno tajil lovsko tatvino. Pač pa je priznal, da je bil aprila pri njem neznanec, ki je imel s seboj nekaj surovega mesa ln je prosil Antonovo Ženo Angelo, naj mu ga skuha. 2ena je res pripravila večerjo, ki so je biH deležni tudi domači. Isto je končno priznala tudi Angela, ki Je tudi izpovedala, da je bilo srnino meso. Brat Jožef pripoveduje, da mu je Anton dal aprila kos sme; ne spominja pa se nobenega neznanca. Anton Brejc, ki se je tudi udeležil večerje, pa pove, da mu Je Anton R. sam priznal, da je ustrelil srno v Rovnikn. Pokazal mu Je eeJo v kleti ostale dele mesa in srnino kožo. Srno Je najbrž ustrelil z vojaftko puško, ki so Jo orožniki našli pri nJem. Iz Polfčan — Pomembno slavje v Ločah pri Polj-canah. Narodni poslanec konjiškega okraja g. Kari Gajšek je že mnogo storil v dobrobit svojega okraja in v aorist tamošnjih prebivalcev. Njegova je tudi zasluga, da so v nedelio otvorili v Ločah vodovod, ki je sicer tam Že obstojal, a ga je bilo treba za vsestransko uporabo preurediti in modernizirati. Gospod poslanec le v to svrho izpo-sloval od banske uprave znesek 40.000 Din. In tako je bil ta prenovljeni in predelani vodovod v nedeljo slovesno otvorjen Slovesnost se je vršila v 20 minut oddaljenih 2e^ leznikih ob prisotnosti množice ljudstva, ki io je v im^nu banske uprave nagovoril notar Jereb ?z Konjic. Razen njega so govorili še poslanec Gajšek. loški žurnn ^uČV»k, in predsednik vodne zadruge n. Košir. Navzoč je bil tudi 9re«k: načelnik dr. Suhač- — Saditev spominske lipe. Kar za tem so Ločani svečano vsadili spominsko lipo v spomin na nepozabnega blagonokojnega kralja Aleksandra I. Pri tej svečanosti je imel lep nagovor tajnik občine g. Grume. Z lipo vred so zakopali pergsmerrt s spominskim posvetilom in podpisi občanov. _ Dve igri. Društvo kmetskih fantov in deklet, ki prav pridno deluie v Srtudenieab pri Poljčanah je na tamošnjem šolskem odru vprizorilo * svojimi fanti ?n dekleti dve itrri in to »Trije t:čki< in »Trpini«-Obe F*a hvaležnim ededalr^m izvrstno nca-iali in žele. da rim učitelj Stefanciote. ki je režiser in tudi !?nlee. tooet ^m nre^ prikaže na odru Fantje imajo tud? t*mbu-*-a?ki zbor, ki ga vod: šol- upravitelj Janko žfvko. Pretep. V bližini Makol so se spn p »11 te dni fantle fcaajnar Kurol tn Flor Janclc Janes iz Krafine ter Šoštar Alojz iz Globokega. Prva dva sta se okrog 80. -.racala lz vinograda tn počakala šoatarja na cesti, ko se Je ta vraCal z delt. Po srečanju je padlo rar besei, nato so pa »spregovorilir palica, pest, kanic 11 in slednjič tudi nož. pri Čemer Je dobil Aost&r hude poškodbe na glavi. Ozadje pretepa je bil star neizravnan fantovski račun, ki bo imel svoj epilog na Bodišču. — In ie nekaj »lepegaa. Kakor po mnogih krajih so tudi v bližnjih Makolah 2. decembra slovesno vsadili v počastitev spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja spominsko lipo. Pa Še ni minilo teden dn* tn se Je zgodilo, da so se našli ljudje, ki so ponosno visoko spo minsko lipo polagali. Res »lepo« dejanje, k! je bilo izvršeno v noči od petka na soboto. Orožniki so na sledu storilcem, ki bodo prejeli zasluženo kazen. KOT.EDAR. Danes; Petek 14 decembra, katoličani: DifcSan. Spiridijon. DANAŠNJE PRIREDITVE* Kino Matica: Kraljica Kristina (samo ob 16.). Kino Ideal: Zlata Katarino. Kino Dvor: Tarzan in njegova družica ZKI>: Valček ljubezni ob 14*15 v kmu Mat:ei Kino Si?fka: 5*ret} Anton vse-h zaljubljenih patron. Koncert klavirskega tria ob 20. v P11- harmonicni dvorani. Društvo >Pravnik< predavanje senatorje g. dr- Ravnihari« ob 18. v justicrri palači, dvorana St. 79. Predavanje generala D^njlkina ob 19 SO v veliki dvorani hotela Tivoli. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. 8u5nik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetaka cesta 10 in Bohinr« dedi, Rirnska ceeta 31- It Mari hora — Mariborska mestna godba. To dra-itvo je važna pridobitev našega naprednega mesta. Ima skrbno sestavljen godalni orkester, k! se dosledno razftirja v pihalnega ln simfoničnega. Nastopi naj Javnost prepričajo, da je mestna godba upravičena nositi svoje Ime. Kaj hoče In kaj zmore, jo pokazala z dvema večernima koncertoma 5. in W. julija v mestnem parku h svojim sodelovanjem pri letošnjem mariborskem tednu. Za koncertno dvorano pa je imela pripravljeno umetniško matinejo v začetku oktobra. Strasni zločin 9. oktobra, ki je pretresel ves kulturni svet, Je odrinil javne nastope. Vesti o mariborski mestni godbi so utihnile. Ne smemo pa prezreti, da tvorijo člani te godbe sestavni del in važno komponento orkestra naSega gledališča. Odbor mestne godbe Je sklenil, da se ho ta oddolžila i spominu nepozabnega kralja mučenika i mestu: za 11. januar se pripravlja orkestralni koncert globoko resnega značaja. Tej prireditvi pa bo vtisnil vabljivojšo posebnost virtuoz klarinetist prof. Zamola Iz Zagreba, ki bo sviral nekaj odličnih skladb iz svojega repertoarja. Na ta koncert bodi občinstvo že sedaj opozorjeno. — Pomočniški izpiti. Na temelju obrtnega zakona || 35, 563, 280 ln 2S2 poziva in vabi Združenje krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru vse v >o£tev prihajajoče kandidate vajence kr »Jaške aH šiviljske stroke, fci bo svojo predpisano učno dobo dovršili, da se čim prej prijavijo v ■družni pisarni na Slomfikovem trgu 14, kjer dobe še nadaljnja pojasnila Pomočniški izpit se bo vršil v nedeljo 30 t. m. dopoldne. Kandidat naj prinese s seboj prijavo ali prošnjo za pripustitev k hrpi-tn, učno potrdilo o trajanju učenja ln od-pustnico obrtno nadaljevalne šole. — Poskusen beg »z življenja. V torek dopoldne so bih tukajšnji reševalci poklicani na pomoč k 491etnemu poštarju Juriju T-. katerega so nemudoma odpeljali z avtomobilom v bolnico. Moža so nalM v globoki nezavesti ln kmalu so spoznali, da si je nesrečnež sam hotel končati življenje. Obupanec se Je zastrupil « oirljl-kera, ker mu je povzročilo silne bolečine. Vzrok nepremišljenega dejanja Je baje nesrečna ljnbezen. — Zaradi enega litra vina pred sodniki. V torek dopoldne so izrekli 9odn1ki malega kazenskega senata zadnjo besedo h krvavemu boju z noži Letos 1. Jurija je bila v Makolah gasilska veselica Tu »o se zabavali tudi brata 25letni Ivan In Mlct-.J T.enert Jurečko ter njuna sestra ln njen soT-čenec Peter Kropeč. Vs1 so biH zelo dobre volje in Kropeč Je prav pridno dajal za vino. Kot »aročnec Je samozavestno zatrjeval, da bo on plačal vso »oeho« AH ko Je krčmar zahteval denar, se Je prej tako poiiosnl Peter potuhnil 1n nI hvel ničesar vedeti o svoji obljubi. To pa je brata Jurečko tako razsrdilo, da ee Je vnel oster prepir. Toda kmalu so se pomirili in oba brata sta sama odšla domov v Pečke Pozno v noči sta se Kropeč ln njegova zaročenk« vračala proti domu Pri slovesu pa sta planila na Petra oba JureČka ln ga pričela obdelavsti z noži Seveda se Je tudi Kropeč branil s istim orožjem. Toda podlegel Je premoči ln obležal v mlaki krvi ranjen na 19 mestih. Scdifiče je obsojilo Ivana JureČka na H mesecev, njegovega brata Lenarta ps na 5 mesecev strogega zapora. — K vojaški zaprisegi bodo vozili avtobusi na Tezno v nedeljo Ifi t. m ln bodo vozili zaradi zaprisege vojaških obveznikov na Tezno avtobusi vsakih R minut. Cena tja in nazaj Je 4 Din Prodaja voz nih llstkrv bo na Glavnem trgu — Abonentje reda D dobo v nedeljo IS. t. m. T.eharjevo opereto »Carjevič«. Će kdo izmeni p. t. sbonentov ne bi te predstave želel v nedeljo nal to Izvoli Javit* pri g!«' 'stiski hlaeajnl da mu »Carjevi-ča-r nakažejo kdaj pozneje. — Ljudska univerza. Prireditve tega leta se bodo zaključile na Ljudski univerzi v Mariboru v petek 14. t m ■ za-n?mlv'm n-p/invKTi'pTp un'v nrnf dr Kurta VVegenerja. Govoril bo ob spremljavi številnih In zelo lenih skioptičnih ellk o bodočnosti Tpfnlctva — Na kraljev roterni dan bodo v Maribora vse trtrovine ln obrat' Taorti Da pa trgovci kliub temu ne bodo prikrai*>ni. bodo vef obrati poslovali v nedeljo 18 t. m. ves dan. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO tev 8' »8LOVBN8S1 NAROD«, dne U decembra 1934 Stran 3. LJUBLJANA GOVORI LE O GRETI GHRBO ln njeni Film se nedosežene lepote! Sa-mo oni, ki je videl ta umotvor, more razsoditi. Elitni kino Matica Telefon 21-24 KRALJICI KRISTINI Danes samo ob 4. uri. Večerne predstave odpadejo radi koncerta. Jjtri ob 4., 7 in četrt in 9 ln četrt. DNEVNE VESTI — V ponedeljek bo na šolah reden pook. Kraljevska banska uprava uradno razglaša: V ponedeljek, 17. t m. ne bo šolske maše ter se ta dan vrši na vseh šolah redau pouk. _ Novi podporočniki, v Čin podporočnika so pomaknjeni naredniki djaki Franjo Pire, Dušan Schneller, Branko Berger, Franjo Neubauer, Alojzij Novak, Dragotin Kelšin, Rudolf Juričan, Milan Karic, rrane Janežič, Borisav Debeljak, Stanislav Frai.k, Ivan Sen, Ivan Levstik, Franc Repovž, Franjo Mohači, Vinko Osmak, Josip Kokolek, Vladimir GaL Stanislav Marin, Emanuel Kolar, Bogdan Dimič, Boris Jurca, Draso-tin Šiljak. Ljudevit Lederer, Josip Perko, Franc Koren, Anton Bender, Radivoj Pože-nel. Maks Kancler, Andrej Božin, Franjo Bahrah. Josip Radog, Janko Jordan, Jodp Kingirt, Josip Kabaj, Ivan BavČič, Milan Lesjak, Julij Vrabec, David Finci, Ernest Kister, Andrej Pokrec, Viktor Vidmar, Boris Debevec, Pavle Tišma, Mario Bahar, Dragotin Smešni, Dimitrij Veble, Zdravko JežiČ, Vilko Lehner, Engelbert Gostenčuik, Viktor Bradač. Stanislav Ebner, Vitomir Sersen, Vekoslav Birt, Ludvik Kolman, Ivan Presker, Alojz Švajger, Ludvik Bano-vec, Vincenc Kunsteij, Viktor Horvat, Ivan Bahar, Franjo Spricer, Matevž Dolničar, Josip Žagar, Matija Sega, Božidar Komer-delj, Dušan Leščak, Janez Žirovnik, Josip Koprič. Danilo Ferjančič, Ivan Celner, Ferdinand Skok, Dominik Podgornik, Karlo Gro?. Ferdo Dacer, Edvard Skulj. Jakob Šmid. Ivan Putnik, Vito Kraigher. Anton Zorko. Branko Bumberg, Ervin Griz, Viktor Kolenc, Anton Kokarigi, Franc Vučajnk Artur Pahor, Branko Knor, Jožef Podlesek, Ivan Beg, Janko Strugar, Viljem Zupane, Anton Pogačnik, Branko Repic, Rudolf Poljak, Egon Remec, Franc Kacijan, Dragotin Spieer, Vilko Fatur, Franc Kopač, Lazar Kovačev. Rajmond Ranzinger. Josip Mazaj. Ivan Zgorelec, Franc Cerkvenik. Josip K replika. Vekoslav Kukovec, Rudolf Reiter Dušan Kraigher. Josip Bednak, Boris Dolenc, Mile Kleut. Kornelij Gorjanc, Viktor Naelič. Leo Bezjak in Vladimir Škuver. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabo vol jnosti, razdraženosti sezite takoj po staro preizkušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drgerijah in špecerijskih trgovinah. _ Imenovanje računskih preglednikov. Mestni kontroli pri finančni direkciji v Nišu je dodeljen uradniški pripravnik glavne kontrole v službi pri mestni kontroli finančne direkcije v Ljubljani Avgust Špe-letič. mestni kontroli pri finančni direkciji v Ljubljani pa uradniški pripravnik glavne kontrole Franc Preka. — Prepovedan list. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi v Chicagu izhajajoči nemški list >SonntagsposU. — Smučarski tečaj SPD. V letošnji zimski seziji bo priredilo SPD smučarske tečaje na Veliki Planini, Krvavcu, Vršiču, pri Sv. Janezu in Zlatorogu ter v Kamniški Bistrici. Tečaji eo predvideni za dobo 7 do 14 dni. SPD v Ljubljani prosi gospode smuške učitelje, osobito akademike s položenim izpitom pri JZSS, da prijavijo svoje sodelovanje ter stavijo morebitne predloge najdalje do 23. t m. v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, palača »Viktorija«, vhod iz pasaže. Samo še danes svetovna senzacija TARZAN in njegova DRUŽICA Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. ZVOČNI KINO DVOR Najnižja vstopnina Din 4.50 in 6.50 — \ elika lapuščina v dobrodelne svrhe. V Ameriki je umrl pred leti milijonar Vašo Cučkovič. Za izvršilca oporoke je bil določen Petar Jovanovič, ki je prispel te dni v Risan ter odredil, da se začne graditi velika moderna bolnica, ki bo imela 300 postelj. Iz Čučkovičeve zapuščine se bo porabilo 25,000 000 za gradnjo bolnice. _ Sejem v Višnji gori. Ker v ponedeljek 17. t. m. ne bo praznika, bo v Višnji gori živinski in kramarski sejem, ki je bil prvotno preložen. — Nov grob. V Ljubljani je umrla da nes po dolgi bolezni Magajničarka Mestne kopeli gdč Marija P e t e r n e 1 . Pogreb bo v nedeljo ob 14.M iz mrtvačke veže splošne bolnice. Bodi ji lahka zemlja, težko žalujočim svojcem naše iskrene sožalje! — Samomor odvetnika Iz Sombora poročajo, da si ie v Baču končal življenje 70 letni advokat dr Josip Borić. Domači -o ga našli obešenega V poslovilnem pismu pravi, da gre v smrt zaradi obupnih gmotnih razmer. — Telefon na Polževem. Zabeležiti moramo na prvi pogled skoraj neverjetno vest, da je bil zgrajen v rekordnem času od konca pomladi pri Sv. Duhu nad Višnjo goro lep, praktično in selo okusno urejen prvi dolenjski smučarski in planinski dom, ki ima pa tudi že svoj telefon, da bodo lahko smučarji pozimi in izletniki ter letoviščarji poleti po potrebi v telefonski zvezi s svojimi stalnimi bivališči. Nad 4 km daleč je bilo treba napeljati telefon, za kar se je porabilo nad 100 drogov in blizu 400 kg bakrene žice S krepko roko je potegnil telefonsko napravo od Višnje gore do Polževega neumorni predsednik SK Polža inž. Milan Suklje, a možje in fantje iz vasi okrog Sv. Duha so mu požrtvovalno pomagali s kopanjem jam. izsekavanjem drevja ln postavljanjem drogov, da je dobil dom svoj telefon, kar bo zanj velikega pome na. V nedeljo bi morala biti na Polževem skromna domaČa svečanost. Dom je nam reč dograjen in v glavnem tudi Se oprem Ijen, pa so ga hoteli graditelji raskazati odbornikom SK Polža in dobrotnikom, ki so z denarjem in blagom pripomogli, da je bil tako hitro dograjen. Nastale so pa nepričakovane ovire in ožja svečanost je preložena. Vršila se bo najbrž prihodnjo nedeljo 23. t. m. Vreme je namreč izredno slabo, poleg tega je pa v nedeljo povsod zaprisega vojaških obveznikov. — Smučarje opozarjamo na izlet v Mallnitz, ki ga priredi Avstrijski turistični biro v Beogradu. Odhod iz LJubljane 7. januarja ob 10. Vožnja ln vsa oskrba za 14 dni 1330 Din, za 8 dni 954 Din. — Prijave Putnik, Ljubljana. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deževno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Rogaški Slatini, Zagrebu in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 15, v Sarajevu 13. v Beogradu 12. v Zagrebu 11, v Skopi ju 10. v Ljubljani 9.4. v Rogaški Slatini 9, v Mariboru 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.1, temperatura ie znašala 7. — Nihče ni vedel, da leii mrtva. V skromni hišici na Zavrtnici pri Somoboru je živela starka Leopoldina Perše. zapuščena in pozabljena. Ker je tri dni ni bilo iz bajte, so postali ljudje pozorni in obvestili so oblasti. Policijski organi so odprli bajto in našli starko mrtvo. Nieno truplo je že razpadalo. Ljudje so mislili, da je reva. pa so našli v njeni izbi 500 Din in hranilno knjižico za 7.2oO Din takšnem tlaku, Čeprav je tik ob baročni zgradbi, tudi ne moremo trditi. Poleg tega tlaka je ob cesti tudi asfaltni hodnik, ki pa sega nekoliko preveč v cesto, da se vozovi in tramvaj težko srečujejo. Ca bi bil tu hodnik samo pol metra olji, bi ne bilo več takšne nevarnosti za vozove, ki se morajo češce ustavljati, da ne prid« do nesreče. Za pešce bi pa bil hodnik še vedno dovolj širok . —lj Regulacija iivilskega trga, Živilski trg je celo potreben primerna ureditve. Izdelanih je bilo te več načrtov, ki jih pa niso realizirali in je slednjič ostalo vse pri starem. Nedavno so se vršili ogledi, v glav nem zaradi mesarskih stojnic Izdelan je bil načrt, da se na istem prostoru, kakor so sedaj, postavi okrog 70 zidanih mesar skih stojnie in sicer v dveh vzporednih vrstah. Hodnik po sredi bi bil betoniran in bi ga bilo mogoče vsak dan izpirati. Izvedba načrta bi stala nekaj nad 3 milijone dinarjev. Zdelo se je že. da bo tudi ta načrt padel v vodo. vendar pa so se izgledi na uresničenje spet zboljšali in je upati, da se bo z delom pričelo že pozimi, najpozneje pa spomladi. —Ij V počastitev spomina pokojnega g Gregorca je darovalo Gosp. kul. društvo za šentpeterski okraj neki revni družini znesek 500 Din namestu venca. —lj Predavanje predsednika Udruženja rezervnih oficirjev, ki bi moralo biti d revi ob 17. v oficirskem domu, je preloženo na 16. t. m. —lj Ponižno prošnjo bi naslovili na one, ki bi si Jo morali vzeti k srcu, ko bi kaj zaleglo, želimo si samo, da bi nam posuM cestne prehode, kot n. pr. na Tržaški cesti. Kdor nima specijalne obutve, Jo izgubi v takšnem blatu in človek končno začne filozofirati, zakaj so sploh potrebne ceste, če smo zadovoljni z navadnim močvirjem in če lahko vozimo po taksnem blatu, ki vozila samo zanaša naprej Toda to filozofijo radi prepuščamo poklicnim ter zahtevamo samo za nekaj par peska Naj nam pošljejo položnice, če ne zmorejo stroškov! \nt. Nedošinska Lida B a a r o v a Vlad. B o r s k y Otomar Korbelaf slavni češki umetniki Igrajo v veliki opereti veselja — godbe — petja Zlata Katarina po gledališki veseloigri »Trmoglavka Katarina« Danes premiera ob 4., 7. in 9.15 uri. ZVOČNI KINO IDEAL. Najnižja vstopnina 4.50, 6.50, 10 Din Iz Ljubljane —lj Koncert sofijskega zbora Gusle preložen. Danes je dobila Glasbena Mati-tica iz Sofije brzojavko, da je turneja bolgarskih pevcev preložena na poznejši čas. Kupljene vstopnice naj se vrnejo knjigarni Glasbene Matice. —lj Na ribjem trgu je bilo danes precej živahno, predvsem zaradi tega. ker je bila lepa izbira morskih rib, ki so bile na prodaj tudi po zmernih cenah. Gospodinje posegajo rade tudi po morskih ribah boljše kvalitete, ki so pa seveda nekoliko dražje. Zadnje čase so se nekoliko pocenile in je n. pr. luben, ki so ga včasih prodajali po 50 Din kg, je zdaj po 40 Din. Isti primer je s postrvmi. ki so bile prejšnje čase prav tako po 50 Din, zdaj so pa po 40. Seveda pa kljub temu drage morske ln rečne ribe ne morejo biti še v jedilnih listih povprečnega meščana, ki se mora največkrat zadovoljiti s krompirjem in salato. Če si pa že zaželi rib. lahko kupi samo sardelice. ki so po 12 Din kg. ali izmed rečnih platnice, ki so po 10 Din. Izmed dražjih morskih rib so bili danes na trgu riboni, ki so po S2 Din kot tudi hobotnice, liste so pa prodajali po 40 Din Osliči so bili na prodaj po 26 do 30 Din kg. Sipe so prodajali kol navadno po 24. Tudi morskih rakov je bilo nekaj po 30 Din. Wuke in krapi so noreni v primeri s prejšnjimi cenami: ščuke so po 30 Din. krapi po 18. Zelo dobra rečna riba je lipan. ki io nekateri cenijo Še boli kot postrvi, zato je v primeri s tem poceni po ¥2 Din Tudi žab je bilo dan»s precej in gospodinje so lahko izbirale med različnimi dimenzijami sočnih krakov, ki so najdražji po dinarju komad —lj Tlak ob stolnici ima morda zgodovinski pomen, ker je tako obrabljen, kot da je rim mozaični tlak sicer si pa ne vemo razlagati, zakaj ga ne popravijo Profirne plošče so že tako shojene, da ie kotanja pri kotanji, kjer seveda zastaja voda in vsakemu je razumljivo, da po takšnem tlaku ni prijetno hoditi. Da je ka| lepega na Film ZKD ianea in jutri ▼ soboto ob %&. uri Valček ljubezni U lian Harvev — Wllly Frltsch —lj Opozarjamo na predavanje g. senatorja dr. Vladimirja Ravniharja, ld bo predaval danes ob 1€. uri v justični palači, dvorana štev. 79 »O postanku tn razlagi § 160. zakona o nespornem postopku«. —lj Okraj. org. JNS za Krakovo in Trnovo vljudno vabi svoje čHane, da se udeleže pogreba prerano in nenadoma umrlega člana Baha Antona, ld bo danes 14 t. m. ob pol 16 uri iz mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. —lj Drevl ob 20. uri bo v Filharmonič-ni dvorani komorni koncert, ki ga izvaja klavirski trio. sestoječ iz gospodov: Rupel Karel (Violina), Leskovfc Bogomir (čelo) in LipovŠek Marijan (klavir). Dovršeno bodo izvajali tri trla, in sicer čaj-kovskega. Ravela in Tnrlne. So to prvovrstna dela svetovne literature, izredno uspela In visoke umetniške vrednosti. Ker je vstopnina zelo nizka, sedeži po 15, 12 in 10 Din, stojišča po 5 Din, vabimo občinstvo k mnogoštevilnemu posetu. Začetek točno ob 20. uri, dvorana Filharmonične družbe. —Ij »Hčerki njene ekscelence«, zabavno veseloiCTo. ponove v Šentjakobskem gledališču Jutri v soboto 15. in v nedeljo 16. t. m. ob 20.15. Igra je zelo zabavna in duhovita ter Je dosegla pri dosedanjih uprizoritvah lep uspeh. Glavne vlosre igrajo: Bučarjeva. l>varjeva, E. Wrische*-Petr včlčeva. Hanžič, Jug in Karus. V ostalih v'cssb nastopa ve-- ansambl Ker so b:ir vse predstave razprodane, naj kup! cVnstvo vstopnice že v ;velprc-daji od Jutri dalje. —Ij V mestni klavnici se bo jutri (v soboto) ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje tn telečje meso po znatno znižani ceni. —lj Zaprisega vojaških obveznikov bo v nedelfo 1«. t. m ob §• uri na letnem telovadlšču Ljubljanskega Sokola v Tivoli fu ln ne v vojašnici vojvode Mišica na Taboru, kakor Je bilo to prvotno objav ljeno. VCH5N1 KINO »SOKOLSKI DOM« V SISK1. — Telefon 33-87 DANES ob 7. tn ©. uri nepreklicno zadnjikrat češka opereta Sv. Anton vseh zaljubljenih patron Rezervirajte si vstopnice! Tel. 33-87. Pride v torek »ZLATA KATARINA« opereta v češkem jeziku. _lj Oddajte pri glasnice! Vsi vojaški obvezniki, ki bodo v nedeljo prisegli, morajo pri vhodu na telovadlsee oddati svoje priglasnice, ki so jih dobili v Mestnem domu. Za katerega ne bo priglasnice. bo klican na odgovor in bo moral priseči vnovič Priglasnice se oddaio izključno le pri vhodu tik poslopje blvšrga kina »Tivoli« ob želeanliki progi In sicer od 8. do 9. ure. —lj Obvezniki tzraelitske veroizpovedi naj ne hodijo v nedeljo 16 t. m. k skupni vojaški zaprisegi, ker bo sanje prisege pozneje, o Čemur bodo pravočasno obveščeni. —lj že vozijo drevesca. Božič se bliža in marsikdo bo hotel uživati poezijo bo žičnega večera ob razsvetljenem drevescu Davi so pripeljali nekateri posestnik* iz vasi okrog Grosupelj v mesto že lepo število smrekovih drevesc in jih razpostavili, kakor vsako leto, na Kongresnem trgu Cene drevesc niso pretirane Prav lepe smrečice eo po 10 do 20 Din. najlepše 30 Din, dočlro stanejo mala drevesca le I ali nekaj več dinarjev — Sokolska srca! Ker je prva naklada steklenih sokolskih rdečih srčec — 300 tisoč komadov — ie povsem razprodana je Savez Sokola Kraljevine Jugoslavija preskrbel le nadaljnjih 100 000 komadov Bratske fupe, edinice pa župan naj takoj sporoče Savezu, koliko takih sokolskih srčec naj se jim ie pošlje Posegajte pridno po njih, razpečajte jih tudi med ostalo občinstvo. Do božiča mora biti za letos ta socialna akcija zaključena, zato pohitite! Zdravo! —U Ova tatova aretirana. Davi ob 4. je s t ratni k opazil na sv. Jakoba mostu dva sumljiva moć k a in ju povabil na policijo. Pri preiskavi so našli v njunih žepih fige, rajne slaščice in vlomilno orodje Izgovori niso zalegli, kajti policija je prav kmalu dognala, da je bilo iste noči vlomljeno v barako Grdodolnlk Karoline na Tvrftevi cesti in so vlomilci odne&!l južno sadje ln slaščice t vrednosti okoli 300 Din. Pri enem od obeh đologprstnežev so našli tudi ee mokro srajco, za katero eo prav tako menili, da je ukradena. In res se je zjutraj »glasil neki strojevodja, ki je prijavil tatvino Tatova bi najbrž odnesla še ostalo perilo, ki se je sušilo na dvorišču, prepodilo pa ju je pasje lajanje. Vlomilca sta imela pripravljeno lestvo. da bi vlomila v stanovanje, sta ge pa prestrašila psa in izginila. —lj Popravek. V ponedeljek smo poročali, da je sodelovala pri podoknici banu dr. Marušiču v nedelio ffodha »Zarje«, v resnici pa je sodelovala godba železničar- j skega društva >Sioge«. Kravo je ukradel Poljčane. 13. decembra. FraLC Kievže, doma z Boča, je zuan ln rrel^isan tat, ki ima na vesti že vsakovrstne tatvine Jemal je obleko, denar, krade! jeseni grozdje na debelo itd. ter line; kajpaa zato več* rat opravka z var-coBtnfuif organ Ncka, časa o njem n> bilo dišati, te dni pa se je namah razneslo da je ukradel posestniku Roberju Simonu, ki ga imajo za Kocjana, 1000 Din vr**dno kravo iz hleva. Ob pol 15. zjutraj se je splazil v nezaklenjen hlev in odpeljal kravo. Kmet in orožniki so Sli skupne r a zasledovanje takoj. vsak s svoje strani Orožniki so najprej »obelili na b i?n*em sejmu, potem pa |a mabni!' «» Bd£. Tam so Se zvedeli, da je Ml malo •jr *d njimi zasačil tatinsk HN t*Yan» !n% km t sLm Od vezal je sestradano Jlrlno, ki se Ji* paslo privezano na drevju, in ga »•rečen copeljal domov, medtem ko Jo Je rokoveja/. čim je zaslutil nevarnost, f-r-t.'bal :n se eda.f skriva po Drttt Kmalr? so naSli na brzoj<*v»em dr.-»g» v ->ci;tP!£h listek, kjer je bilo »sr.arjerr. da ;'e šel potepuh Klevie prosiovoljiio v sni-t. Marsikdo ee Je temu nasmejal. Verjel pa c tej nenadni izgubi nI n'hče, najmanj r& S« naši vrli orožMkl. ki se Pi*e, rlčani, aa bodo fanta kmali pri'-*1*. Prebrisano tatico so zasačili Litijski orožniki so prijeli na sejmu Hrvatico Jožefo Hajdinjak, ki je kradla kot sraka Litija, 13. decembra. To je že star običaj, da se pojavljajo na sejmih kjer se zbirajo ljudje iz vseh krajev — poštenjaki in nepoštenjaki, tudi dolgoprstni sejmarji. ki kradejo, koder se jim le nudi prilika Tudi na litijskih sejmih pomnijo naše kronike o aejmskih »rakah. Tatice takega velikega obsega, kakor smo jo imeli pri nas na včeruiš-njem sejmu, pa naši sodni zapori še niso imeli za svojimi zapahi. Litijska orožni-ška stanica dobi ob sejmskih dnevih oja-čenja iz sosednih orožniških postal iz Stange. Vač, Polšnika in drugod. Tudi zdaj je komandir naše stanice g. narednik Rebernik razmestil orožništvo po kramarskom in živinskem sejmu. Ljudi je prfflo toliko, kakor jih na naših sejmih že z lepa ne pomnimo. V gneči pa je najlepša prilika za tatove. Do 9. je bilo prijavljenih že nekaj tatvin. Med prvimi je bila gospa Vidmar j .^va iz Gradca. V gneči ji je nekdo izpulil iz torbice denarnico. Gospa pa je opazila tatvino šele čez nekaj časa. Ga. Golf Frančiška je prišla na sejem iz Preske. V predpasniku je imela v robcu zavitih nekaj stotakov. Tudi ona je kmalu po prihodu na sejem prišla ob svoje novce. Gospa KonČar Ljudmila z Brega je hot-sla kupiti na trgu nekaj malenkosti Denarnico je imela v žepu Ko je hotela plačati pri stojnici mal spominek na sejem, že ni imela več denarnice Prišla je ob denar in ob železniško legitimacijo. Orožnikom je prijavila tatvino okrog 10. ure dopoldne rudi posestnica Haupt-man Franči=ka iz vasi Ješe. Svoj težko zasluženi denar je nosila v levem žepu pletene jopice. Pa ji ga je spreten žepar izmaknil. Kmalu za Hairptmanovo se je prišla pritožit Frančiška Rozina z Gradiš. Denarnico, v kateri je imela 3 stotake in še nekaj drobiža, je imela vtaknjeno kar v žepu predpasnika. Sicer je ves čas držala roko na denarnici in jo je odmaknila le za trenutek, ko je z roko odrinila nerodnega sejmarja. ki bi jo bil z dežnikom kmalu sunil v oko. Ko se je trenutek kasneje prijela za žep, že ni imela več denarnice. Rozinova je pričela klicati na pomoč, a kdo bo našel v gneči dolgoprstega žeparja? Po Številnih prijavah se je kontrola nad uzmoviči še bolj poostrila. Okrog poldne, ko so se že pričeli sejmarji odpravljati v gostilne. se je sukala okrog sejma Marije Kopačeve iz Novega mesta sumljiva Hrvatica, ki si je ogledovala črno volneno ogrinjalo Kopačeva je imela v tistem trenutku opravka z drugimi kupci, Hrvatica pa je izrabila ugodno pri- liko, vrgla si je ogrinjalo na ramena ta je izginila v gneči. Tatvino »o opazili orožniki in Kopačeva je skočila za nepošteno sejmarico. Ta pa se je pričela v zadregi izgovarjati: — Oprostite, v naglici sem pozabila ogrinjalo plačati . .< Ko je zahtevala prodajalka za ogrinjalo 100 Din, ni pozabljiva Hrvatica prav nič mešetarila, segla je v denarnico in pla čala s stotakom. Nato pa so sumljivo žensko odvedli na orožniško postajo, 1 kjer pa so se še bolj prepričali, da imajo v rokah pretkano tatico. Ženska se je delala najprej muta sto in gluho ter tudi pijano ... Orožniki so jo preiskali in ugotovili, da ni ženska niti nema, niti gluha, niti pijana, pač pa pretkana sejmska sraka, ki je imela pri sebi precej nakradene robe. Na sebi je imela 2 novi volneni jopi in nov predpasnik, pod pazduho pa je nosila zmečkan nov predpasnik. V cekarju je imela več kosov različ nega blaga, še 1 črn klotast predpasnik, več parov novih nogavic, 1 nova očala, precej robcev Glavni plen pa so tvorile razne denarnice, ki jih je tatica pobrala dopoldne pri naših sejmarjih. Seveda so bili orožniki veseli, da jim je prišla v roke tatica v osebi Jožefe Haj dinjak iz Pribislavcev pri Čakovcu. Tatinska Jožefa je stara 50 let in je že večkrat zapisana v policijskih spisih. Naknadne orožniške poizvedbe so ugotovile, da so bili čez dan okradeni še naslednji sejmarji: Ceč Josipina iz Ljublja ne. Zidar Alojzija iz Litije, Kamnikar Alojzija iz Trbovelj, Jamnik Marija ter Sesek Alojzija, obe iz Ljubljane. Razen teh so se prijavili tudi še nekateri drugi. Nadaljnje poizvedbe so dognale, da je bila HajdinJakova članica večje tatinske družbe, ki je na sejmski dan plenila Litijo. Neka sejmarka je namreč opazita, kako je dopoldne ženska — ki jo je kasneje spoznala za Haidinjakovo — basala različno sejmarsko robo v nov nahrbtnik neki drugi precej suhljati ženščini, ki ie govorila tudi hrvaško. Robo sta spravljali za hišo krojaškega mojstra g. Knola Leo polda. Zanimivo je. da sta ukradli ženski rudi nahrbtnik, da sta vanj zložili nakra deno obleko. Tovarišici Hajdinjakove se je posrečilo odnesti pete medtem ko tiči Hajdinjakova na varnem za zapahi naše ga hotela »Trtica«, kjer bo stopila kmalu pred kazenskega sodnika. Naša oblastva pa so prepričana, da je prišla po zaslugi pazljivih litijskih orožnikov pravici v roke poklicna sejmska sraka, ki se je selila od sejma do sejma, ter je bila članica večje tatinske družbe. Iz Novega mesta — proračun novomeškega okrajnega odbora. Te dni je bil sestavljen proračun cestnega odbora za leto 1935—1936, ki izkazuje sledeče postavke: Upravni in pisarniški stroški Din 34.360, izdatki za pomožno osobje Din 374.600, materijalni izdatki Din 1,348.099, materijalni izdatki za vzdrževanje dovoznih cest Din 19.260, preureditev in obnovitev banovinskih cest Din 50.000, nove gradbe Din 90.000. zavarovalne in zaščitne naprave 15.000 Din, odkup zemljišč Din 20.000 Okrajno cestni odbor Okrajna cestna uprava Din 32.500, prispevki ob6in za vzdrževanje cest Din 200.000, amortizacija stroškov posojil Din 25.158, gradbeni sklad Din 30.000 Dohodki: pri banovinskih cestah Din 21.200, pri dovoznih cestah Din 600, prispevek banovine za vzdrževanje banovinskih cest Din 1,735.859, dovoznih cest Din 6220. Prispevek železniške uprave za vzdrževanje do-voenih cest Din 6220, za nove gradbe in preureditve Din 187.500. Primanjkljaj D^n 484.378 pa se bo kril z donosom okrajne cestne doklade na neposredne državne davke. _ Kaj vse napravi parfum. Iz okolice je pred dnevi prišla v mesto mlada gospodična. Poleg drugih potrebščin si je kupila tudi steklenico parfuma, ki era je spravila v ročno torbico. Na potu domov je pa izgubila torbico, v kateri je bilo poleg parfuma in drugih toaletnih potrebščin okrog 1200 Din. Gospodična ki \e torbico pogrešila šele doma, se je vsa razburjena vrnila na pot. toda vse iskanie je bilo zaman. V nedeljo, ko ie 51a k maši v farno cerkev ji je med službo božjo v HliTini zadalo no Tnanem parfumu Spoznala pa je tudi kmet-ko ženico, od katere je vel duh po rožnatem oliu Po službi hoffi sta bili hitro skupaj Kmetica Je po dolgem razgovoru gos-oodični povedala, kako je prišla do parfuma Nasla je damsko torbico, v kateri je bil polec drugih stvari tudi denar in stek-leničica, za katere vsebino pa ni vedela. Šele ko je v nedeljo zjutraj steklenico od prla, je iz nje prijetno zadišalo. Ko je ste-kleničico malo preveč nagnila, se je dišeča tekočina razlila po njeni roki in rokavu, zato je v cerkvi tudi precej dišala. Zadeva z izgubljeno damsko torbico se je končala I v obojestransko zadovoljstvo. — Preložitev sejmov. Ker odpade leto*; drž. praznik, rojstni dan, blagopokojnega kralja Aleksand'a I. na ponedeljek 17. t. m. bo sejem v Vel Loki in tržni dan v Novem mestu, drugi dan, to je v torek 18. t. m., nakar se opozarja občinstvo. — Imenovanje. Poveljnik novomeške orožniške čete g. kapetan Branko Boneti, je pomaknjen v Čin majorja. G,rnnati?nemu Častniku iskreno čestitamo. Iv Celiš —c Spomenik blagopokojnemu kralju bodo postavili v Celju Pod predsedstvom prvega slovenskega župana v Celju odvetnika g. dr. Jura Hrašovca se je ob sodelovanju oblastev in organizacij osnoval ožj-i in širši odbor, ki si je postavil nalogo, da izvede akcijo za postavitev spomenika Odbor bo v kratkem izdal poziv na Javnost in uvedel nabiralno akcijo. —c Predavanje o Korošcih v današnjih dneh bo priredila starešinska organizacijo Sloga v soboto 15. t. m. ob 14. v čitalnični dvoranf Narodnega doma. Predavanje bo javno In so poleg đijaštva vabljeni tudi vsi prijatelji mladine. —c Lutkovno Igro »Jurček — čarovnik« bo ponovil sokolski lutkovni oder v soboto 15 t. m ob 16. In v nedeljo 1«. t m. ob 10. dopoldne v telovadnici okoliške deške narodne Šole —c Lastniki motornih in drugih vozil ki želijo z novim letom vzeti svoje voeilo iz prometa fpod plombo), naj vlolijo zadevno proSnjo pri pristojnem upravnem oblastvu najkasneje do 31. t m. dopoldne. —c V mali dvorani Obrtnega doma bo v soboto 16. t. m ob 19. nadaljevanje predavanj« sa mojstrske t spite. »slovenski NAROD« dne 14. decembra 1934 ~ P2 b/ cevi** — To, da je morilcu prišlo na misel rabiti obliž in da ga je tudi rabil, mi je hilo jasen dokaz, da gre za človeka, ki je vajen često rabiti obliž. Z drugimi besedami, gre za človeka profesionalnega značaja. Tu moram kreniti za hip v drugo smer. V to kategorijo ljudi ne štejem samo strežnic, zdravnikov in medicin-cev, temveč tudi osebe, ki sicer ne opravljajo v zdravniško stroko spada-jočih del, pa jim je vendar znano vse, kar se godi v bolnici. Ce bi bil pa obliž ležal kje blizu, da bi ga bil morilec opazil, — in da bi mu prišlo na misel rabiti ga v trenutku, ko se je trak pretrgal, bi izgubili moj argumenti vso vrednost. V takem primeru bi se bil namreč vsak oprijel te ugodne prilike in segel po obližu. Z drugimi besedami, ko bi bil morilec opazil košček obliža pred seboj v trenutku, ko se je trak tretrgal, bi ga bil sicer porabil, toda *o bi še ne pomenilo, da so inu znane razmere v bolnic in da je mož profesijonalnega značaja, temveč da je samo izrabil ugodno priliko. K sreči sem še pred umorom zvedel od Minc^ena, da se morajo v bolnici točno izpolnjevati predpisi o zdravniških potrebščinah, ki med nje lanko štejemo tudi obliž. Zaloge zdravniških potrebščin so v posebnih omarah tako, da ne more vsakdo do njih. Kdor ne pozna dobro razmer, bi ne vedel kje iskati jih. Samo bolniški uslužbenci bi vedeli, kje iskati obliž, kakor >e moral vedeti naš morilec. Obliž ni ležal morilcu pred nosom. Morilec je moral vedeti, kje ga lahko dobi. Da povem odkrito — moj zaključek, ne gre za človeka profesijonalnega značaja, ni bii samo utemeljen in dokazan, temveč sem lahko z gotovostjo tudi sklepal, da je morilec zaposlen v bolnici. S tem je bila odstranjena velika ovira. Vedel sem že nekaj o morilčevi osebi. Dovolite, da to še enkrat kratko ponovim, da vam bo pot mojih misli povsem jasna. Morilec, ki se je spomnil na obliž in ga rabil, je bil mož profesijonalnega značaja. Zaposlen je bil moral biti v bolnici, drugače bi ne bil videl, kje se dobi obliž. rl!lery si je prižgal novo cigareto. — Sum se je zgoščeval, toda ne tako. da bi mogel biti povsem zadovoljen. Iz kroga svojih zaključkov nisem mogel izločiti takih ljudi, kakor so Edith Dun-ningova, Hulda Doornova, Moric Knei-sel, Sara Fullerjeva, vratar Izak Ccbb, upravitelj James Paradise. vratar dvigala, strežnice, perice in drugo o so bje — sploh vseh tistih, ki so zaposleni v bolnici m ki so jim dobro znane razmere v njih. — Toda to še ni bilo vse. Čevlji so mi po vedah še nekaj drugega. V obeh sta bila jezička zmečkana in stlačena na konec. Kaj bi pomenilo to? — Čevlje je morilec nosil, to je dokazoval obliž. Imel jih je na nogah in vendar sta bila jezika v njih, ko smo jih našli. — Ali se vam je kdaj pripetilo, da ste pn obuvanju potisnai s prsti jezike do konca čevljev? To se primeri vsakemu človeku. Gotovo ste takoj občutili, da vas čevelj tišči. In takoj ste vedeli, da jezika nis^a ua pravem mes.u. Jasno je. da morilec ni obul čevLev in pustil v njih jez.kov, da b. ga tiščali. Prej je verjetno, da morilec m vedel, kaj se je zgodilo z jezikoma in da ga čevlji niso tiščali, ko jih je obui. — Toda kako je to mogoče? Na to vprašanje ie samo en odgovor: Morilčeve noge so b le znamo manjše od čevljev, ki jih je obui. od čevijev, ki smo jih pozneje našli v tektonski celici. Toda čevlji, ki smo jih naši:, so bili selo majhni, bili so številka 6. Ali veste, kaj to pomeni? To je na,manjša številka norma ji h mošk h čevljev. Kdo bj mogel nositi tako ma.hne moške čevlje? Kiiajec, k: ga je časti vre da oče smatral za deklico in mu je v zgodnji mladosti pohabil noge? Sicer pa je moral nositi mož, čigar noge so nosile te čevlje, ne da bi jih tiščalo, sam mnogo manjše čevlje. Številko 4 ali 5. Tako majhnih čevljev pa sp-'oh ni. In tako me je privedla analiza do novega zaključka, da so namreč mogle biti samo tri vrste tako majhnih nog, da bi potisnile pn obuvan.u jezike tako daleč, da bi jih čevlji tiščali. To bi bile lahko otroške noge, kar je pa že na prvi pogled izključeno, drugič noge abnormalno majhnega moškega, kar tudi ni verjetno, tretjič pa noge ženske srednje velikosti. Ellerv je udaril po mizi. — Gospoda, med preiskavo sem večkrat izjavil, da so mi povedali ti čevlji zelo znimivo zgodbo, in vse to je res. Iz obliža na traku sem sklepal, da je moral biti morilec mož profesijonalnega značaja, uslužben v bolnic: sami. In sklepal sem rudi. da gre za žensko. — To je bil prvi znak. da morilec ni samo nastopil pod tujim imenom, temveč da je ženska, ki se izdaja za moškega. Nekdo je vzdihnil. — To je jasno, — ja zamrmral Sampson. Policijskemu komisarju so se pa zaiskrile oči v znak priznanja. Minchen je debelo pogedal svojega prijatelja, kakor da ga vid' prvič. Inspektor je molčal, zatopljen v svoje misli. Banditka z visokošolsko izobrazbo Tragična smrt najlepše Spence Življenje najlepše ameriške bamdit-ke Helene Spence Eatonove bi lahko nudio mnogo gradiva avtorjem modernih detektivskih romanov. Omožila se je že. ko jj je bilo 20 let. Kmalu je pa mirno ustrelila svojega moža in njegovega prijatelja, potem se :e pa vrgla v hrepe-nen.u po pustolovščinah v vrtnce živ-Ijen.a ter posiala nevarna banditka. Toda njena energ ja je b la bolj zasanjana, kakor resnična. Ce b: bil lepo Heleno vodil n obvlada! moški, ki bi ga bila ljubila, bi bila lahko še zdaj poštena žena. Njena mladost je bila mračna. Oče je bil pijanec, mati je pa živela razuzdano, men ava'a je ljubčke in za hčerko se n: brigala. Helena je doraščala prepuščena sama sebi. doma je videla najgnu^ne'še prizore in Č:ra'a je. kar jli je prišlo v roke. Ker je pa bila ze'o nadarjena, se i je posrečilo prti na univerzo, k: jo je zanustila kot 19 iemo dekle ne samo z diplomo, temveč tudi z grenkim spoznanjem v srcu, da so ljudje podli. Tovariši in tovarišice na univerzi so rabili vsako priliko, da so ji pokazali veliko družabno razliko med seboj in njo. Zato ni čuda. da se je brez oklevanja omožila s prvim fantom, ki ga je spoznala, k' pa ni bil ustvarjen za njo. Po umoru moža je začela pustolovsko življenje, toda kmalu jo je aretiral popularni detektiv Dick VVilkinson. Sedela je ob poti in čeprav je vedel, da je oborožena, se ji je približal brez orožja. Cim ga je zagledala, je zaplakala in iztegnila proti njemu roke, da bi jo ukle-nil. Detektiv je najprej prisede! k nji in dolgo kramljal z njo. Helena je imela revolver, pa ni segla po njem, kajti v detektivu je spoznala prvega moškega, ki je imel za njo prijazno besedo in ki ji je celo obljubil, da se bo zavzel za njo na obravnavi, ker se mu je smilila. Helena se je dala mirno odvesti k sodniku m detektiv se je tako vneto zavzel za njo. da je bila osojena samo na 10 let ječe. Obljubiti mu je morala, da ne bo skušala pobegniti. Dejal ji ie: ^Helena, zdaj je vam 20 let, in tudi če vas ne pomilosti, zapustite ječo s tridesetimi leti. Boste še mlada žena in imeli boste vso pravico po prestani kazni znova zavzeti svoje mesto v človeški družbi. Tudi vi boste še okusili srečo, zato pa pogum in pomislite, da niste zapuščena, saj bom vedno mislil na vas in si prizadeval olajšan vam težko usodo.« ameriške bandi tke Helene Eatonove Helena je obljubila in kmalu je bila najposlušnejša in najmarljivejša jetnica ženske kaznilnice v Jacksonvilleu. Nekega dne je pa dobil VVilkinson od nje pismo in ko je posetil, mu je solznih oč: priznala, da ji je postalo življen.e v ' azniinici neznosno, da ga mora zapusti:: vsaj za teden dni. potem se pa zopet vrne. Zaman ji je detektiv pngo-vaiial. naj bo pametna, odšla .;e v svojo ceI*co. ne da bi mu kaj obljubila, čez nekaj dni je pa res pobegnila. Bila jre zelo temperamentna in inteligentna, zato je silno hrepenela po svobodi, po živ-Ijenu med poštenimi ljudmi. Cez teden dni je zgodaj zjutraj nekdo potrkal na deiektivovo okno m ko je detektiv odprl, je zagledal na pragu Heleno. Predstojnici kaznilnice je drugi dan mirno iz.avila: *Gospa. oprostite m:, toda morala sem oditi. Odslej boste pa zopet imeli v meni najvzornejšo jet-nico.« Trikrat je Helena pobegnila in trikrat se je vrnila po tednu življenja na svobodi k Wi!kinsonu, o katerem se je že govorilo, da je njen ljubček, kar je šlo vestnemu možu na živce. Heleni je bil samo dober tovariš. Ko se je Helena četrtič vračala k detektivu, da bi jo odvede] nazaj v kazn.lnico. jo je ustavil mlad farmar, nameril na njo puško in jo pozval,, naj se uda. Pa mu je smeje odgovorila: »Pojdi svojo pot tepec, mar je tvoj poklic meriti na ženske?« Toda »tepec« je sprožil in Helena se je s prestreljeno glavo zgrudila. Na strel je pnhitel prestrašeni VVilkinson, ki je komaj rešil strahopetnega pred ogorčenimi farmarji, ki so ga hoteli linčati. Tako je končala svoje burno življenje lepa ameriška banditka. Prvi angleški detektiv Po detektivskih zgodbah bi človek sodil, da je Anglija zelo stara domovina detektivov. V resnici so pa prišli Francozi prvi na misel obleci policijske uradnike v civilno obleko. Ta tajna policija se je zelo dobro izkazala v borbi z zločinci. Celih 40 let je že uspešno delovala, ko je ustanovil sir Robert Peer leta 1829 v Londonu Metropolitan Police, da bi zatrl z njo zločinstvo, ki se >e bilo zelo razpaslo. Dobro so mu bile znane francoske izkušnje s tajno policijo, pa si vendar ni upal uvesti te novosti v Angliji, kajti Angleže je takrat vse francosko spominjalo na oso- vraženega Napoleona. Poleg tega bi po mnenju policijskega ravnatelja Angležem ne bilo po volja, če bi se detektivi v civilnih oblekah vmešavali v njihove privatne zadeve. Sele čez 15 let, ko že niso mogli drugače krotiti zločincev, je uvedla londonska policija detektivski oddelek. V starem Scotland Yardu so izpraznili mansardo in to je bila pisarna prvega detektiva Adolpha Wiliamsona. z zdev-kom Dollv Njegov edini pomočnik je bil njegov prijatelj Tanner. NViliamson je takoj prvo leto pojasnil tri zločine, nad katerimi je bila uniformirana policija obupala. Potem je postal Wiliam-son inspektor in imel je že 10 detektivov. Blizu 20 let je delovai anonimno. Leta 1865 je imel pojasnjen stoti zločin in deležen je bil velikega priznanja. obenem je izšla odreba, da mora biti detektivski oddelek obveščen o vsakem zločinu, ki se ne da takoj pojasniti. Zdaj si angleške policije brez detektivov v civihi sploh mislite ne moremo. Lev proti davčnim predpisom Davčni uradi v Liverpolu imajo velike preglavice z bivšim lastnikom cir-ka Jamesom Quaylom, ki noče na noben način plačati prometnega davka. Ko so ga prišli terjat, je dejal, naj mu kar za-rubijo premoženje. Mož dobro ve, da si lahko to dovoli- Njegovo edino premoženje je star lev, ki mu je ostal od bivšega cirka, ko še ni bilo krize in ko so ljudje radi posečali predstave. Davčna oblast je dolgo oklevala, končno se je pa le odločila prodati ie-va na javni dražbi. To je pa lahko skleniti, toda težko storiti Lev nikakor ni bil zadovoljen z javno dražbo. Ko so prišli uradniki z davčnim ekse-kutorjem, da bi ga odpeljali, je začel tako srdito renčati, da so gospodje urno pospravili svoje papirje in jo od-kurili. Lev namreč ni zaprt v kletki, temveč hodi mirno okrog tam. kjer je ostal prej cirkus. V Liverpoom pa ni nobenega živalskega vrta, kamor bi mogli spraviti leva. Ker ni šk> drugače, so sklenili gospodje pomagati si z zvijačo. Poslali so lastniku leva lepo pismo. Češ, da bi se morda lahko sporazumel, kako plačati davke, io da bi bili pripravljeni odpisati mu nekaj, če je že položaj tako kočljiv. Mož je pa odgovoril, da ne da niti pare. Ce hočejo imeti davke, naj kar pridejo po leva. Enako je odgovorila tudi njegova žena, ko so prišli v moževi odsotnosti z davkarije. Davčna oblast ima zdaj na razpolago leva, ki ga pa nemara ne misli spraviti na javno dražbo, ker se ga preveč boji. -■ Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična arira Peteme! blaga jničarka Mestne kopeli danes po dolgi mučni bolezni, previđena s svetotajstvi, mimo preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 16. decembra t. L ob )6 3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice. V LJubljani, dne 14. decembra 1934. Rodbine: PETERNEL — MARN — ŠKERL POZOR! PREPRIČAJTE SE! Spodaj navedeni se vljudno priporočam cenjenim stalnim in novim gostom za obilen obisk. Kuhinja prvovrstna domača, kakor tudi na tržaški način. Točim prvovrstna dalmatinska bela, rdeča in črna vina in druge pijače. Vsak dan sveže morske ribe, pripravljene na razne načine. Postrežba točna in solidna. — Priporoča se RESTAVRACIJA »GAJEV HRAM«, Gajeva ulica štev. 9 GOSTILNA »LJUBLJANSKI DVOR«, Kolodvorska ulica št. 28. M. ČEPIC. Makala turni pam? proda uprava ^Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica €tev. £ Oglasi v .Slovenskem Narodu' imajo velik uspeh? •' A* I STRTI V NETUTKŠENI 2ALOSTT NAZNANJAMO, DA JE NAS PREDOBRI, PREDRAGI STRIC ing. IDinko Stogat RUDARSKI GLAVAR V POK^ ODLIKOVAN Z REDOVI SV. SAVE m. IN V. R. TER JUGOSLOVANSKE KRONE IV. R. DANES PONOČI UMRL, PREVIDEN S SV. ZAKRAMENTI ZA UMIRAJOČE. POGREB BO V NEDELJO. DNE 16. DECEMBRA 1934 OB 4. URI POPOLDNE IZ HISE 2AJLOSTI, GRADIŠČE 8 A, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU. V LJUBLJANI, DNE 14. DECEMBRA 1934. TONI MAVSAR, F ANI IN SOPROG GAVRO NIROLIČ, NOVI SAD — TENCA IN SOPROG DR. MIRKO BOŽIČ, LJUBLJANA — TINE MAV-SAR IN SOPROGA IVA, TRBOVLJE. Brm po*ebQ«ga g|waH Ob&m« UruOijsna TRAJNA ONDULACIJA krasna, že od Din 50.- naprej. Delamo vse po znatno znižanih cenak. — Salon cdprt tudi ob j nedeljah dopoldne — Se pripo-I roča frizerski salon JURMAN, Miklošičeva 18 (pri sodniji). 3650 Trenchoati usnjetu suknjiči ta najbolj* nakup pri PRESKERJU, L41BUANA Sv Petra a 14 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert 67/T LEPE JASLICE hlevčke, pastirčke, ovčke razprodaja najceneje sv. Petra cesta 17. Ljubljana. 3599 Svež*' najfinejša norveške RIBJE OLJT Iz lekarne OR. G. P1CCOL1JA v LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam 65/1 DAME, POZOR! Za Božič znižane cene! Trajna ondulacija 50 do 70 Din. barvanje v vseh niansah 80 Din. original >Creme de Lillaa« 20 Din, Imedia barve samo 40 Din — nudi salon Polanc, Kopitarjeva 1. Odprto tudi ob nedeljah. 3661 Kakšno SKRIVNOST pozna ta ČLOVEK On Vam lahko da tako lepoto, ld bo očarala vsakega moškega - ŽE V NEKAJ DNEH AH »e hočete poročiti še leto«? Ali hočete biti tako lepi. da bi se Vam mogel U redko kateri moški upreti? Ce hočete to, potem »i zapomnite vsako besedo naslednjega obvestila Po zaslugi nenavadne nove formule, ki jo j« odkril neki znameniti učenjak, lahko w neka) daeb postanete 'ako lepi. kakor ei to želite. To novo važno odkritie povzroča naravnost čudovite izpremembe celo na grdi koži z madeži in gubam:. Ta skrivnostna t v ar in a ie sedai v krema Tekalo«. Poslužite se kreme Tokalon. hranila za kožo. rožnate barve v»ako noč. Ko boste spali, bo krema kožo hranila, pomlajevala in čistila Zhitrai na uporabliafte kremo Tokalon bele barve, ki ni mastna. Ona beli, osvežuie m oblažuje ter odstranitve razširjene znofnics, zaiedalce. madeže itd. Ce hočete biti lepi m onvla^iivi za molke, potem poizkusite kremo Tokalon I« danes. Nai bo Vaša koža ie tako grda, boste vendarle presenečeni m navduleni zaradi v« hran J */er»ck Za uprave n n ve rs m dei usta Oton Chnstol - V s* t Ljubljani