Leto XXIV., št. 214
Uprivmitvo i Ljubi tana. fnccmijen ulica 5. Telefon fc. 31-22. 31-23. 31-24
Inscrarm oddelek: Liubljana, Pncrinšjeva ulica 5 - Telefon fe. 31-2S, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase 12 Italije in inozemstvo; UPI S. A.. MILANO_
Računi: za Ljubljansko pokrajino pa poitno-čekovnem zavodu fc. 17.749, ra ostale kraj« Italije: Servizio Conti. Cort. Post. No 11-3118
Postgefeaht bet bezahlf
LJubljana, torek 19« septembra 1944
HeStige KampSe mit feindlichen Fallschirm-jagern und LnStlandetruppen im Kaum von
Neerpelt
Weitere sclnvere Abwehrkampfe zwisch biet von Nancy — Besatzung von Brest Angriffe — Auch um Boulogne harte des Feindes nordlich Florenz und an der teil Siebenbiirgens sowie bei Sanok und gewiesen — Erbitterte Kampfe in Lett angriff im Raum von
Ans dem Fiihrerhauptquartier, 18. Sept DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt:
In i hollandischen Raum setzte der Fein<i gestern Mittag nach vorausgegangencr starken Luftangriffen Fallschirmjager uri; Luftlandetrnppen hinter unserer Front mil Sclmerpunkt im Raum von Arnheim, Nhr. vvegen und Eindhoven ab. Am Nachmittai, trat er dann zvvischen Antvverpen unr Maastricht zum Angriff an, um die Ver-bindnng mit seinen abgesprungenen Ver-banden herzustellen. Besonders im Rai>» von Neerpelt ent\vickelten sich dabei hefti ge Kampfe, in deren Verlauf der Fein-geringen Gelandege\vinn nach Norden er zielen konnte. Gegen die feindlichen Luft Iandekrafte sind konzentrisehe Gegenan griffe angesetzt.
Zvvischen Maastricht nnd Aachen sowi' im Raum von Nancy stehen unsere Truppen vvoiterhin in sehvrerem Abwehrkampt mit starken feindlichen Kraften. In den tibrigen Abschnitten der Westfront vvurden 7ahlreifhe schwachere Angriffe des Feinde? zerschlagen.
In LnneviUe eingedrunarener Feind wur-de gevvorfen. Siidlich der Stadt ist unser Ce.srenangriff im guten Fortsehreiten.
In den Triimmern von Brest behauptet sich die heldenhafte Besatzung anf engern Raum zusammengedrangt immer noch gegen schwerste feindliche Angriffe. Auch um die Festung Boulogne toben schivere Kampfe. Hšer konnte der Feind nach stun-den'angen Lnf t angriff en von Westen her einen Einbruoh erzielen. der abgeriegelt mmle.	Diinkirchen gefiihrte feindli-
che An^iffp seheiterten.
r»rs »V 1« VorsfeStungsfeuer auf Londo« tt-nrtle fortgesetzt.

en Maastricht und Aachen und im Ge-behauptet sich weiter gegen sehwerste Kampfe — Alle Durchbruchsversuche adriatisehen Kiiste vereitelt — Im Stid-Krosno bolschewistische Angriffe ab-land und Estland — Sovvjetischer Gross-Dorpat aufgefangen
An der italienisehen Front blieben feind-rhe Angriffe im Abschnitt Lucca—Pistoia rfolglos.
Unter starker Artillerie- und Luftvvaffen-;iterstiitzung griff der Gegner den ganzen fag iiber nordlich Florenz und an der \driatisehen Kiiste in immer neuen Wei!en n. In verlustreichen Kampfen \vurden alle eine Durchbruchsversuche vereitelt.
An der serbiseh-bulgarisehen Grenzo am es zu mehreren ortlichen Gefechten. i deren Verlauf zehu bulgarische Panzer bgeschossen mir den.
Im Siidteil Siebenbiirgens scheiterten uch gestern feindliche von Panzern unter-tiitzte Angriffe. Ebenso vvnrden bei Sanok (nd Krosno erneute heftige Angriffe der ?olschewisten abgewiesen, Einbruchsstellen m Gegenangriff abgeriegelt.
In Lettland und Estland wird mit ausser-ter Harte gekampft, Der Grossangriff der ?olschewisten, der sich auch auf den Raum von Dorpat ausdehnte. vvurde in schweren Kampfen aufgefangen. Schlachtfliegerver-Kande unterstiitzten erfolgreich unsere Ab-vehrkampfe im baltisehen Paum. In der \7acht griffen Kampf- und Nachtschlacht-»ugzeuge sowjetische Truppen ansammlun-<ren mit guter Wirkung an. In Luftkamp-t'en und durch Flakartillerie wurden am srestrigen Tage 75 sowjetische Flugzeuge 'bgeschossen.
Auf dem Peipus-See versenkten Marine-•irtillerieleiohter ein sowietisches Kanonen-'ioot und beschadigten ein weit?res.
Nordamerikanisehe Bomber fiihrten am "•estrigen Tage einen Terrorangriff gegen •'.udapest.
In der Nacht vvarfen feindliche Flugzeu-re Bomben auf Bremen, im Raum von Dortmnnd und anf Debrecen in Ungarn.
Eterlin, 18. sept. Od opoldanskih ar v nedeljo so spuščali Britanci in Američani na nizozemsko področje padalce in letalsko pehoto, nakar so proti večer-u napadli s področja pri Neerpeltu proti Eindhovnu, da bi vzpostavili zvezo s temi padalskimi silami. Nemške čete so takoj prešle v protinapad, odrezale mesta, na katerih je sovražnik pristal, in preprečile strnitev posamič odvrglih skupin. Na bojišče prihajajo nadaljnje nemške sile.
Berlin, 18. sept. že več dni je bil sovražnik na severnobelgijskem področju vezan spričo žilavega odpora nemških čet na predmostju ob zapadni Scheldi in vsled energičnih protinapadov ob prekopu Maas-Schelde. Tudi njegovi močni napadi, ki so bili med Maastrichtom in Aachenom usmerjeni proti severu, so mu prinesli le nepomembne krajevne uspehe. Med Aachenom in Stolbergom so potisnili nemški oklopniki nasprotnika dalje nazaj in južno od Stol-berga Američani zaradi nemških klinov, zabitih v njihovo napadalno črto, tudi niso mogli nič kai preveč napredovati. Močan naval treh sovražnih armad na belgijsko-nizozemsko obmejno ozemlje je bil torej že več dni brez vidnejših uspehov.
Da bi prebil to močno zaporno črto in si zopet dobil svobodo gibanja, je pričel sovražnik v nedeljo zgodaj popoldne spuščati na nizozemsko področje padalce in letalsko pehoto. Siloviti letalski napadi na letališča
Fcpsin ^bfamlml uspeli
na severa v^hodisega bojišča
NaiSa!f«iM© s« hm?! brni severBovzhtžno Varšave in ob severnih robovih Gozdnatih Karpatov
ln prometne naprave v krajih, kjer so kasneje odskočili padalci, so ta podvig že napovedali.
Po poltretji uri popoldne se je pojavilo več sto tovornih jadralnih in prevoznih letal. Pristala so v južni Nizozemski in pa ob izlivu Rena. še ko je sovražnik pristajal, so močne nemške sile že prešle v protinapad. Mnogo tovornih jadralnih letal je protiletalsko topništvo sestrelilo še v zraku, druga pa je prisililo, da so zasilno pristala na poplavljenem ozemlju. Nemške čete so zajezile posamezna pristajališča in tako preprečile ustvaritev večjih bojnih skupin. Nadaljnji protiukrepi so v teku. Da bi vpo-stavil zvezo s svojimi okrog Eindhovna odvrženimi silami, je udaril sovražnik proti večeru ob prekop Maas-Schelde iz Neerpel-ta proti severu. Vsled nemških protinapadov so se razvili tu hudi boji, ki so trajali vso noč in ki se še danes nadaljujejo.
Berlin, 18. sept. Tretjega dne nove bitke za Kurlandijo je vrgel sovražnik v boj nove močne oddelke. Samo na odseku pri Modohnu in ob obeh straneh Valkija so napadH boljševiiki s 34 strelskimi divizijami in 11 oklopniškimi oddelki. Kljub velikemu pritisku pa napadalcem nikjer ni uspelo, da bi prebili bojno črto. Posamezne vdore, ki so jih morali plačati z visokimi človeškimi in tvarnimi izgubami, so nemške čete zajezile in deloma s takojšnjimi protisunki odstranile. Proti ozkemu vdoru severno od Bauska. ki so ga napravile sovražnikove izvidniške skupine. so nemški protiukrepi še v teku.
Ob južnem robu jezera Virca je poskušaj sovražnik prekoračiti Embach. Isti poskus je napravil severno od Tartuja. vendar so ga Nemci na obeh mestih odbili. Tudi ta dan, v katerem se je zvišalo število v treh dneh uničenih boljševiških cidopnikov na 234, se je končal s popol-
nim obrambnim uspehom nemških čet in z njimi borečih se latvijskih prostovoljcev. Nemško letalstvo je uspešno poseglo v boje ter uničilo na tem odseku po dosedanjih vesteh 5 sovražnikovih oklopnikov, 4 topove, 4 protitankovske topove in 80 motoriziranih vozil.
Na bližnjem področju pri Sagarnu, juž-nozapadno od Mitave so zlomile nemške čete med minami in zaporami odpor sovjetskih čet in vdrle v boljševiške postojanke. Tu so v teku hudi boji.
Področje Varšave je ostalo prav tako težišče nadaljnjih bojev. Prvi boljševiški poskus, da bi pri Pragi prekoračili Vislo, se je izjalovil z visokimi izgubami. Njihov glavni sunek je sledil severnovzhod-no od Varšave med Vislo in Bugom. Vojni SS m madžarski oddelki so ga krvavo vrgli nazaj. Uničili so 31 sovjetskih oklopnikov in dosegli znova popoln obrambni uspeh. Tudi na področju pri Sanoku in
Krosnu so se nadaljevali težki obrambni boji Tu se je sovražnik ojačil z dovozom novih sil in težkega orožja Nemške čete, ki se že teden dni bore v ogorčenih bojih, pa so zavrnile v bistvu tudi vse nove napade ter izvedle proti vdornim mestom takoj uspešne protiukrepe.
V	ostalem je prišlo na srednjem vzhodnem bojišču le do krajevnih bojev. Severno od Sandomirca so napadli boljševiki neko višino s sedmimi brezuspešnimi napadi. Ob spodnjem Narevu odmor še traja.
V	južnem odseku vzhodnega bojišča so bili boji med Sanom in Szeklerskim roglji-čem malenkostni. Na južnem Sedmogra-škem pa so boljševiki in boljševiški Rumu-ni ponovno napadli nemško predmostje južno od Turde. Nemške in madžarske čete so te sunke odbile in s protinapadom odstranile več mest, na katerih se je sovražniku posrečilo, da je prekoračil Ariesul. Nemška bojna letala so z bombami in strojnicami napadla sovražnikove ceste in železnice, zlasti na področju južno od Turde.
Uspešni v Itallfi
Berlin, 18. sept. Posebno visoke izgube so imeli Angloameričani v soboto v bojih ob obeh žariščih italijanskega bojišča, na področju severno od Florence in na jadranskem odseku. Sovražnik je ves dan napadal nemške gorske postojanke v Apeninih. Vedno znova je prišlo do srlitih bojev iz bližine, zlasti še, ko so nemške čete z energičnim protinapadom iztrgale sovražniku pri Florenci Monte Verruco.
Poizkusi Angloameričanov, da bi ob jadranskem odseku vdrli v Padsko nižino, so se zopet izjalovili. Sunek proti Riminiju se je izjalovil ob junaškem odporu nemških padalcev in grenadiriev. V zalnjih dneh je vrgel tam sovražnik v boj tudi grške oddelke, s čimer je še bolj pomnožil mešanico Britancev, Južnoameričanov, Francozov, Severnoameričanov in Poljakov. O trdoti bojev na tem odseku priča okoliščina, da je bilo samo v soboto uničenih tam 35 oklopnikov. Nemško topništvo je uspešno obstreljevalo nasprotnikove postojanke, premike -;n zbirališča na Monte Altuzzu. V ojačeni meri je poseglo v boj tudi nemško daljnostrelno topništvo.
Ba^cgfi?.o se je ustrašil reakcije Italijanskega naroda
ženeva, 18. sept. Angleški listi javljajo, da so na enem zadnjih sestankov novinarjev vprašali ameriškega zunanjega ministra Hulla, čemu so tako hitro objavili mirovne pogoje za Rumunijo, dočim še vedno niso znani mirovni pogoji za Italijo. Hull je odgovoril, da o tem ne more zavzeti stališča.
V	zvezi s tem vprašanjem pripominja običajno dobro poučen list »New Week«, da so bili Angleži in Aiveričani prvotno pripravljeni, da objavijo pogoje, da pa je Ba-dogl;jeva vlada nujno prosila naj tega ne store, ker so bili tako težki, da bi med italijanskim narodom lahko sprožili resno reakcijo in otežkočili sodelovanje z zavezniško vojsko. Na to so zavezniki pristali.
Pod poveljstvom črncev
Milan, 18. sept. Poročila zgornjeitalijan-skega tiska iz zasedene Italije pravijo, da v vojno službo vpoklicanih mladih mož v južni Italiji niso uvrstili v italijanske vojaške oddelke, temveč morajo za bojiščem opravljati delovno službo, kjer so često pod poveljstvom črnih poveljnikov. Vojni minister Bonomijeve vlade je moral često intervenirati, da bi ublažil nevoljo mladih mož, ki se smatrajo za zapostavljene.
Fašistična obletnica v Milanu
Milan, 18. sept. Republikanska fašistična stranka v Milanu je proslavila v soboto prvo obletnico svojega obstoja s počastitvijo padlih pred spomenikom neznanega junaka, ki je bil z letalskimi napadi hudo poškodovan. Po svečanostih so korakali fašisti po glavnih ulicah mesta v fašistični dom, kjer je imel milanski hierarh kratek nagovor o pomenu dneva.
Proti fašistom v južni Italiji
Milan, 18. sept. Odbor za očiščenje fašistov in fašističnih prijateljev iz javnega življenja v zasedeni Italiji je odredil aretacijo bivšega korporacijskega ministra Lantinija. V mornariškem ministrstvu so odstavili 9 admiralov in 29 kapitanov vojne ladje zaradi »fašističnega mišljenja«.
Državljanska vojna
v zasedeni Poljski
Stockholm, 18. sept. Po poročilih s poljskih ozemelj, ki so jih zasedle sovjetske čete, se je razvil tamkaj boj vseh proti vsem. Sovjetski Poljaki dolže agente Sosn-kovvskega, da so povzročili tri umore zastopnikov sovjetsko-poljskega odbora, ki so novačili prebivalstvo za vojsko Zymierske-ga. Prav tako naj bi pozvali londonski agenti poljske begunce, naj vrše sabotažna dejanja. Dva mlada kmeta in voditelja kmečke stranke v okraju Rezcszow so umorili. Temu je sledil umor pijonirskega majorja Kapiwnickega, častnika kmečkega bataljona v okraju Zamosc. Nadalje trdijo, da so dobili voditelji tako zvanlh demokratov grozilna pisma.
Na Egejskem morju potopljena angleška ladja
Berlin, 18. sept. Kakor so pravkar objavili, je potopilo v petek zjutraj protiletalsko topništvo neke nemške ladje na Egejskem morju južno od otoka Santorina britansko vojno ladjo neznanega tipa. Sedem mož posadke je bilo ujetih. Nemci niso imeli nikakih izgub.
Potopljene ameriške ladje
Stockholm, 18. sept Po vesti »Associated Pressa« iz Washingtona so se »v nedavnem viharju in zračnih vrtincih na Atlantiku« potopili rušilec »Warrington«, ki je spadal k velikim rušilcem in je imel 1850 ton ter 200 mož posadke, skupno z obalnima stFažnima ladjama »Jackson« in »Bedlos«.
^^mmmmmmaammmmm^mmmmmmmmam
Zatemnitev od 2Q. do 6.
Prefs — Cena 1.— E
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5» Telefon St 31-22, 31-23, 31-24
mmmm^^—^—m—m^mmmmmmmmmmmmm^m^—mm—mm—m^m
Rokopisi se ne vračajo.
Sini hoji s sovražnikovimi padalskimi lovci in letalsko pehoto na področju Neerpelta
Nadaljnji težki obrambni boji med Maastrichtom In Aachenom ter na področju Nancyja — Posadka Bresta je vzdržala nadalje kljub najtežjim napadom — Trdi boji tudi za Boulogne — Preprečeni vsi sovražnikovi poizkusi probo»a severno od Florence in ob jadranski obali — Odbiti boljševiški napadi v južnem delu Sedmograške ter pri Sanoku in Krosnu — Ogorčeni boji v Latviji in Estonski — Sovjetski velenapad na področju Dorpata prestrezen
Fiihrerjev glavni stan, 18. sept. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja;
Na nizozemskem področju je spustil sovražnik včeraj opoldne po prednjih močnih letalskih napadih za našo bomo črto iiadalce in letalsko pehoto s težišči na področjih pri Arnheimu, Nimwegnn in Eindhovnu. Popoldne je nato pričel napadati ned Antwerpnom in Maastrichtom, da bi vzpostavil zvezo s svojimi odvrženimi oddelki. Zlasti na področju Neerpelta so se razvili siloviti boji, v katerih se je sovražniku posrečilo malenkostno napredovati proti severu. Proti sovražnikovim padal-skim silam so v teku osredotočeni protinapadi.
Med Maastrichtom in Aachnom ter na področju Nancvia biirjo naše čete še nadalje težke obrambne bo.ie z močnimi sovražnikovimi silami. V osta'ib odsekih za-padnega bojišča smo razbili številne slabše sovražnikove napade.
Sovražnika, ki je vdrl v Lunčville, smo vrgli nazaj. Naš protinapad južno od mesta dobro napreduje.
V razvalinih Bresta kljubuie junaška posadka. ki je stisnjena na ozkem področju, še vedno najtežjim sovražnikovim napadom. Tudi za utrdbo Boulogne divjajo težki boji. Tu se je sovražniku po večurnih letalskih nanacMb posrečilo, da je napravil z zapada vdor. ki smo s?a zajezili. Sovražnikovi napadi proti Dunkergueu so se izjalovili.
Povračilni ogenj »V 1« na London se je nadaljeval.
Na italijanskem bojišču sovražnikovi padi v odseku Lucca-Pistoia niso imeli uspeha.
Z močno topniško in letalsko podporo je napadal nasprotnik ves dan severno od Florence in v jadranskem odseku z vedno novimi valovL V bojih, v katerih je imel izgube, smo preprečili vse njegove prebi-jalne poizkuse.
Ob srbsko-bolgarski meji je prišlo do več krajevnih spopadov, v katerih smo uničili 10 bolgarskih oklopnikov.
V	ju'nem delu Fedmo^raške so se tudi včeraj izjalovili sovražrikovi napadi. Prav tako smo pri Sanoku in Krosnu zavrnili ponovne silovite bcljševiške napade, vdore na s protinapadom zajezili.
V	Lafviji in Estonski se borimo s skrajno trdoto. Boljševiški velenapad, ki se je razširil na področje Dorpata, smo prestregli v težkih bojih. Oddelki bojnih letel so uspešno podprli naše obrambne boje na baltskem področju. Ponoči so napadla bojna in nočna letala z dobrim uspehom sovjetska zbirališča čet. V letalskih bojih in s proti'etalskim topništvom smo sestrelili včeraj 75 sovjetskih letal.
Na Pejpuškem jezeru je potopilo mornariško topništvo manjših ladij 1 sovjetski topniški čoln in poškodovalo 1 nadaljnji.
Severnoameriški bombniki so izvedli včeraj teroristični napad na Budimpešto.
Ponoči so odvrgla sovražnikova letala bombe na Bremen, na področje Dortmunda in na Debrecen na Madžarskem.
Obrambni foofi in protinapadi na zagadasm
bojišču
Protinapadi ob obeh straneh Aachena, efe Sauerj« m na področju Nancyja — Ojačenje zapornih postojank pred
Burguntfskimi vrati
Berlin, 17. sept. Čeprav so Američani nadaljevali svoj n-ival predvsem na severnem odseku z vso odločnostjo, je bilo zapadno bojišče v soboto v znamenju energičnih protnapadov nemških čet. Najsevernejša protisunek je sledil pri Ghcelu, ob prekopu Maas—Schelda. Nemški oddelki, ki so uničil; že prejšnje dni b presenetljivim sunkom ustvarjeno predmostje ob cesti Hasselt—Eindhoven, so sedaj & svojimi mi pro:udarci stisnili tudi drugo britansko predmostje pri Ghcelu. Sovražnik, ki je t>-l oropan svoje premikalne svobode, je poskusil sicer še enkrat, da bi z napadi z Neerpelta zopet vzpostavil svoje predmostje ob cest; proti E:ndhovenu, vendar se mu je ta poizkus ponesrečil. Ker so morali tudi Kanadci sprčo visokih iz^ub zadnjih dni začasno prekiniti svoje napade proti nemškim predmestjem v Flandriji, se je s tem položaj med zapadno Scheldo in Maaso občutno utrdil Sprčo velikega strateškega pomena nizozemskega področja pa je treba vsekikor računati, da bo sovražnik poizkušal z novim: akcijami zraka in s kopnega zopet poživiti v severni Belg-j' obstali napad.
Težišče bojev na zapsdu je b lo v soboto še nadalje ob obeh straneh Aachena. Z močnim osredotočenjem pomembnih pehotnih in oklopniških sil v majhne, a zelo močne napadalne kline so napadli Američani med Maastrichtom in Aachenom na več mestih nemške zaporne postojanke ob Geulu. Razen krajevnega vdora pri Gulpenu so 6e vsi sunk; izjalovili. Tudi ta mali vdor v nemške črte ne z-preminja dejstva, da je nasprotnik na tem odseku še nadalje vezan. Južnovzh od Aachena so preložil;. Američani, ki so bili prejšnjega dne zapadno od Stolben*a vrženi nazaj, težišče svojih prebijalnih poizkusov bolj proti severu proti železnici Aachen—Stolberg in prot; vzhodu proti železnici Stolberg—Rupen. Sunek proti južnemu robu Aachena se je izjalovil. Vzhodno od tod pa je sovražnik vdrl in prišel začasno do Verlautenbede. S takojšnjim protinapadom so nemfice čete ta kraj zopet osvojile. Tudi južno od Stolberga so sovražnika, ki je spočetka napredoval, zaustavili. Ob tej pri-l:ki je zvišala neka nemška skupina število oklopn:kov, kj jih je uničila v zadnjh dneh, na
42. Med sovražnikovimi napadalnimi klini so med stalnimi protisunki napredovali nemšlc oklopniški klini, ki so na ta način preprečil' nasprotniku, da bi izkoristil kljub vsokim izgubam priborjene prednosti.
Tudi med Visokim Vennom in dobno Sauer-ja so prešle nemške čete na raznh mestih h krajevn;m protinapadom Sovražniku so iztrgale več točk ki bj bile važne za njegovo napredovanje, ter so ga odrinile od nemških utrdb, la iz taktčnih razlogov ne potekajo vedno tik ob nemšk; meji, zopet nazaj na. mejo. Pri Echtemachu in tudi vzhodno od Kup ena in Malmedvia. v Eiflu in na zapadni obali Priima so nemške čete napredovale. Razen pri Aachenu so se boji v soboto nadaljevali tudi med Dietfenhoenom in Epmalom. Predmostje pri Metzn in odporno področje pri Nancvju sta tu ovirala nasprotniku njegovo prod:ranje proti Lotaringiji. Že v zadnj:h dneh je hotel s svojim sunkom iz Pont-4-Moussona proti vzhodu m zapadno ob Lune-villu v smeri proti severu -zločitj pri Nancvju stoječe nemške s'le. V obrambo nameravane obkolitve je izvršilo nemško vodstvo močne protinapade, ki so v precejšnji širin: raztrgal sovražnikov severni bok pri Pont-aMoussorm in istočasno nadaljnje sunke, k: so zadeli sovražnika ob prelivu Ren—Mama Da rešil svoje s protiudarci močno ogrožene stile pred nadaljnjim koncentričnim napadom, je obrni nasprotnik osti obeh svojih napredujočih klinov na znotraj ter sedaj poizkuša, da bi vdri v Namcv od zadaj. Ogorčeni boji s stalnimi sunki in protinapadi se še nadaljujejo.
Ob Burgundskih vratih so se pokreti nom-«k'h cfvizij uspešno zaključili. Čete, ki so se unrkale iz doline Rhdne m Saone. so ustvarile med švicarsko mejo in Epinalom strnjeno obrambno črto, ki se je že pričela kazat: ▼ zadnjih dneh. ko jo je sovražnik večkrat brezuspešno napadel. Pred to črto stoji le še ob gornji Saoni m na južnem odseku Ca lana de PEsta nekaj zaSčitnic, ki z žilavim odnorom na ugodnfh točkah ozemlja motijo premike pri-tidkajočega sovražnika. Z oporo na številne rečne doline m višine zapadnih robov Vogezov '"n švicarskega Jure je nastala s tem na jugu zapadnega bojišča močna bočna zaščitna črta.
Grenadiere vor dem
Die »Angriffszigarette« wird geraucht, ru Mg und den Befehl zum Angri ff gegen die Sowjcts
ervvarten die Grenadiere
Aufn.: Weber/Atlantic
Z »jazgno
mirno fn hladnokrvno na povelje botifevtkom
r-
===== »JUTRO« št. 214	-
Zadusnica za turjaškimi žrtvami
Pripravite oblačilne predmete!
Jutri, v gredo, bodo začeli nabiralci m nabiralke Socialne pomoči pobirati po stanovanjih obleko in obutev, katero so dobrosrčni Ljubljančani namenili m oblačilno zbirko Socialne pomoči.
Pripravite do takrat obljubljene predmete! Ce pri tem najdete Se kaj, kar lahko u trpite, dodajte ie to!
Da se preprečijo morebitne zlorabe, se bodo nabiralci in nabiralke povsod Irkara. 11 z Izkaznicami Socialne pomoči, opremljenimi z žigom in podpisom predsednika dr. Velikonje.
Kdor bi imel kake želje glede časa, kdaj naj se nabiralci zglasijo pri njem, naj to Javi glavni pisarni Socialne pomoči, Gospo-svetska 2, telefon 39-01.
Ob obletnici tragičnih dogodkov, ki so se pri nas začeli odigravati po badoljevski kapitulaciji lanskega 8. septembra, se misli zavednih Slovenoev vračajo na vse junake, ki so v tistem težkem času ostali na braniku ohranitve našega naroda in so darovali svoja življenja za skupnost Turjak in Grčarica sta postala simbola neuklonljive narodne zavesti, istočasno pa tudi simbola izdajstva nad narodom, ki so ga zagrešili komunisti, ko so se zvezali z badoljev-ci za uničevanje lastnih rojakov. Tmena padlih junakov in umorjenih mučencev s teh dveh in z mnoffih drugih postojank so svetli kažipoti v bodočnost.
V tem znamenju in v zaobljubi spominu neštetih žrtev, ki so padle za bodočnost našega naroda, so davi ob osmih napolnile ljubljansko stolnico množice Ljubljančanov, «la z žalno svečarostjo potrde svojo neomajno zvestobo pad^m borcem. Pršli so njihovi svoici. nrijatelji in znanci, poleg njih na nri-oadniki vseh sloiev in stanov ljubljanskega prebivalstva ter mrogi iz velike, v Ljubljani bivaioče družine beguncev in izgnancev s oodeželja. N? čelu velikega števila predstavnikov vsega našega življenja se je udeleži! verske spominske
Berlin, 17. sept. V prvi oddaji nsrodno-bol-garskega rad ja je objavil prosvetni minister Stanev bolgarskemu narodu poziv, v katerem močno obračunava z izdajalci bolgarskega naroda. k. so s svojo neumno lahkovernostjo vrgli Bolgarijo v naročje boljševizma.
Boljševizem se že trudi, da bi popolnoma obvladal vso duševno in tvarno imov.no bolgarskega naroda. Ako rabi domnevna vlada v Sofiji danes besede kakor ljudska vlada, ljudstvo in ljudska oblast, je vse to le vaba. ki naj polagoma ohrorrr domovinsko čustvo vsakega Bolgara in ga polagoma sprijazni s težk;m jarmom boljšev:škega režima.. »Toda videli boste«. je dejal min'6ter nadalje, »kako se bo bolgarski narod nekega dne zbudil brez sitrehe, brez posesti, brez kmha in brez svojih osnovnih svoboščin in kako bo postal suženj in agent ruskega boljševizma.«
M'n:ster se je nato bavil s smislom narodno-bolganskih radijskih oddaj ;n je dejal, da bodo
Stockholm, 18. sept. Kakor javlja poročevalski urad Sovjetske zveze pieko moskovske radijske postaje, so zasedle sovjetske čete 16. septembra Sofijo.
Boljševiki so se polastili bolgarske prestolnice hitreje, kakor so si predstavljali boljševiški priganjači. Z njimi prihajata v mesto teror in strahovlada GPU-ja, bolgarski narod pa bo imel še priliko spoznati sovjetsko »velikodušnost«, na katero se sklicuje sofijska izdajalska klika in v katero postavlja vse svoje nade. V vsej deželi bo izginil red, ki ga bo zamenjala zmeda, ki stalno spremlja sovjetske čete. Boljševiške čete se ne bodo zadovoljile z zasedbo Sofije. Zasedle bodo tudi ostale dele Bolgarije, ker pač hočejo obvladati vso deželo. Rdeči moloh ima proste roke. Bolgarski narod bo sedaj doživel usodo vseh onih narodov, ki so postali slabotni in so se sami predali.
Bolgarija bi si bila to narodno nesrečo in sramoto lahko prihranila. Nobenega vzroka ni imela, da se vrže boljševikom v naročje. Dokler je uživala zaščito nemških čet ni bilo nikake nevarnosti za deželo in za narod. Sofijska vlada bi morala ostati le zvesta z Nemčijo sklenjenim dogovorom, pa bi lahko rešila narod pred katastrofo, sedaj pa že sede ljudje, ki so prodali Bolgarijo boljševizmu, za rešetkami in se bodo morali pokoriti za svojo politično dvojno igro in izdajstvo naroda. V kolikor še niso sami napravili pravilnih zaključkov zaradi svojih dejanj, jih čaka siguren strel v tilnik.
Beograd, 17. sept. Preko sofijskega radija je pozval »štab milice« vse bolgarske ministre in poslance od 1. 1940. naprej, naj se takoj predajo štabu.
Amsterdam, 17. sept. Britanska poročevalska služba javlja, da se je bolgarska mirovna delegacija vrnila v Sofijo. Spremlja jo 7 sovjetskih strokovnjakov.
Berlin, 18. sept Boljševiške zahteve v zvezi s premirjem s Finsko so stavile nemške čete na Finskem pred težke naloge, ki so presegale vse možnosti tudi v primeru, ako bi se izvršile lahko nemoteno. Boljševikom pa ni bilo prav nič na tem, da bi odšle nemške divizije s finskega področja, kajti rabili so navidezen vzrok, da bi poostrili svoje ravnanje s Finsko. Hoteli pa so tudi zgrabiti nemške čete in jih napasti.
Ko so se nemške divizije ločile od že tri leta trdno potekajočega bojišča na Kandalakši, je poskušal sovražnik z obsežno obkoli tvij o s severa odrezati glavni del nemških čet na tem odseku. Z nemotenim sodelovanjem vseh nemških in finskih uradov ter s hitrimi vojaškimi ukrepi pa je uspelo v najkrajšem času odpeljati vojaške stvari ter demontirati ali uničiti razne naprave.
9. septembra je nato sovražnik napadel le še slabotno zasedeno glavno bojno črto ob jezeru Vermanu na severnem bojišču, a je že tega dne padlo 500 ljudi ter je bil odbit. Sledečega dne so nemške čete zaustavile z oklopniki podprto strelsko divizijo, ki je prodrla s severa preko Kor-je proti Salli. Medtem so se nemški odmikalni pokreti nadaljevali. Boljševikom je uspelo presekati Nemcem nekaj cest in tako je prišlo tu in pa ob cesti severno od Salle do hudih bojev, dočim je bil sovražnik v čelnih napadih previdnejši. 13. septembra se je posrečilo Nemcem očistiti ceste ter je večina nemških čet z orožjem in materialom dosegla določene vmesne postojanke, nakar se je 14. septembra izvršil dokončni umik nemških čet s starega bojišča na Kandalakši. Tako se je boljševiški načrt v prvi fazi ponesrečil.
Doslej ni izvedel sovražnik še nikakega enotnega napada na nemške čete na področju Salle, ker so mu ukrepi nemških
svečanosti tudi prezident g. general Rupnik s spremstvom.
Pred velikim oltarjem stolnice je bil postavljen črno-srebrni mrtvaški katafalk, ob katerem so gorele svečč kot oznanjevalike večnosti, a tudi kot znanilke vere v lepšo bodočnost Slovencev. Slovesno mašo zadušil ico je osebno opravil knezoškof dr. Rozman s številno asistenco kanonikov in ob prepevanju stolnega pevskega zbora. Ganjena in zbrana je vsa množica vernikov sledila verskim obredom.
Turobni poklon spominu turjaških junakov je bil istočasno poklon vsem žrtvam, ki jih je proti komunističnemu nasilju dal na oltar svojega hotenja po življenju ves slovenski narod. Na žalnem katafa ku sredi svetišča so počivali vsi. ki se niso strašili tudi poslednje, največje žrtve. Vsem njim je veljala velika zaoblj- ba. ki so jo v molitvi šepetala ustna: »Vaša žrtev ni bila zaman!«
Turjak, Grčarice, Moze\j, Osolnik itd. so postali svetišča borbe slovenskega ljudstva. Tja bodo v težkih časih romale množice, da se utrde v svoji narodni neomaj-nosti, kadar bi še prišle nad narod te težke preizkušnje.
te oddaje razkrinkovale ljudi sofijske navidezne vlade, ki se trudi, da bi čim prej odpravila svoboščine bolgarskega naroda in ga spravila pod boljševiški vpliv. Poleg tega bo s splošnega bolgarskega stališča pojasnjeval vse najvišje zahteve, ki so narekovale in ki še narekujejo Bolgariji, da koraka še nadalje z nemškim narodom ;n z Nemčijo po poti najtesnejšega vojaškega in političnega sodelovanja.
Minister je zaključil z izjavo, da bodo Bolgar; kmalu čuli vladno izjavo v manifesitu bolgarskega naroda ki ga bo ministrski predsednik v kratkem objavil V tem manifestu bodo izražene besede narodnega Bolgara. Narodna Bolgarija pričenja svojo težko, a slavno pot osvoboditve. Dejal je. da je formalno narodna Bolgarija zatrta z odloki, povelji jn odredbami, da pa živi v zavesdri in v srcih vseh dobrih Bolgarov. ki so pripravljeni na borbo, ki niso b"ili nikdar agenti in sužnji sovjetskega boljševizma in ki to nikdar ne bodo. Svoj govor je končal z vzklikom: Živela narodna Bolgarija!
Barcelona, 17. sept. Kakor javlja »La
Vanguardia Espanola«, izvajajo boljševiki v Rumuniji in Bolgariji brezobzirno svoj revolucijski program. Bolgarska vlada pleše popolnoma po sovjetski godbi. Vsepovsod morajo viseti boljševiške zastave. Po vsej deželi se prirejajo boljševiški propagandni govori, streljanja pa so na dnevnem redu.
Pretresljive posledice
boljševiškega terorja
Stockholm, 18. sept. Po Reuterjevi vesti je izvršilo več generalov, urednikov, zdravnikov, advokatov in bivših ministrov samomor, ker niso mogli prenesti sramote svoje domovine. To so med drugimi: znani profesor Staničev, notranji minister v Bagrjanovi vladi, poveljnik 5. armadnega zbora general Stajmov s soprogo, znani novinar Krapčev, bivši minister za javna dela Radoslavov, železniški ravnatelj Kol-čevin mnogi ostali pripadniki vseh slojev. Preganjanje boljševiškega režima zavzema vdeno večji obseg. Med številnimi ujetniki so Dimitrij Vasiljev, bivši prometni minister, Dimitrij šišmanov, bivši zunanji minister, Muravjev, bivši min. predsednik. Prof. Filova so aretirali v nekem inozemskem poslaništvu v čankariji. Zaprt je v isti celici skupno z bivšim min. predsednikom Božilovom in bivšim sofijskim guvernerjem Ivanovom.
Bolgarija svarilo za Srbijo
Beograd, 18. sept Iz tragičnega primera Bolgarije se mora Srbija učiti, piše »Obnova«, zakaj boljševizem in monarhija sta nezdružljiva. Proces boljševizacije omogoča porušen je tisočletnih temeljev bolgarskega naroda in ga meče v resničnost ki bo težka in krvava. Sedaj rodi dolgoletno petolizništvo pred boljševizmom, ki so ga uganjali v Bolgariji, svoje sadove.
čet temeljito zmešali račune. Njegovi ob-koljevalni poskusi so bili zvezani z velikimi težavami, napadi pa so ga veljali visoke izgube. Na starih postojankah so opravili nemški pionirji svojo dolžnost. Odmikalni pokreti na bojiščih pri Uchti in pri Louhiju so potekali točno kot ura, čeprav je sovražnik močno pritiskal in jih je skušal ponekod z uporabo oklopnikov motiti.
Tudi oživljeno delovanje boljšev;škega letalstva ni imelo vpliva na nemške vojaške ukrepe. Medtem je že mnogo nemških oddelkov prekoračilo finsko mejo v
smeri proti zapada Za pofcrete armade na visokem severu je pač operativna svoboda največjega pomena.
Finska v boljSeviškem precepu
Stockholm, 18. sept. Sovjetskih pogojev za premirje s Finsko po vesti »Afton Tid-ningena« začasno še ne bodo objavili. Morda bodo sporočeni javnosti šele po sklepu moskovskih pogajanj ali pa po podpisu premirja. Finski parlament na seji v soboto pogojev še ni zvedeL Danes je bila nadaljnja seja parlamenta.
Stockholm, 17. sept. »Dagens Nyheter« piše: Vprašanje finskega miru je še vedno nepojasnjeno. To, da je prešla Finska v zavezniški tabor, žal še ne pomeni, da je njena samostojnost zavarovana. Glede na rumunske pogoje je položaj finske delegacije v Moskvi zelo neugoden.
Berlin, 17. sept. Ob finsko-švedski meji se odigravajo od premirja dalje presenetljivi prizori. Tisoči finskih rodbin so prostovoljno zapustili svojo domovino, da bi ušli boljševiškemu terorju, pod katerim so žc dvakrat trpeli. Nekateri so na majhnih vozičkih pripeljali svojo poslednjo imovino, drugi pa jo vlečejo na hrbtu. Ker se je bilo bati, da bi na meji zavladala velika zmeda, so nemške zaščitnice za nekaj ur mejo zaprle, da bi napravile red in tako podprle beg prijateljskemu finskemu prebivalstvu. 2e dva dni je prehod preko meje neoviran. Naval beguncev postaja od ure do ure večji.
Stockholm, 17. sept. Kakor javlja moskovski radijo, je postal na mestu obolelega min. predsednika Hackzella vodja finske mirovne delegacije finski zunanji minister Enckell, ki je že prispel v Moskvo.
Oslo, 17. sept. Telesni zlom finskega min. predsednika v Moskvi je zbudil v norveški javnosti in tisku močno pozornost Listi ga spravljajo v zvezo s težkimi pogoji, ki jih v Moskvi diktirajo Finski, in opozarjajo na bojazen, s katero sprejemajo na Finskem bolezen vodje svoje delegacije. »Natiopen« podčrtuje dejstvo, da se finsko-sovjetska pogajanja sploh še niso pričela In da o pogajanjih ne more biti govora, ker gre le za sprejem diktata.
Tur&fa v zavezniškem križnem ognju
Stockholm, 18. sept. »Svenska Dagbla-det« in »Stockholms Tidningen« prinašata vest ameriške agencije »Associated Press« iz Londona, ki pravi, da govore v londonskih diplomatskih krogih, da namerava Sovjetska zveza zahtevati od Turčije, da de-militarizira strateško važne Dardanele in odpre vodno pot za vse zavezniške ladje. Menijo, da bo postavka to zahtevo, čim bo sovjetska vojska »očistila-- Balkan.
15• september )s minil
Beograd, 17. sept. Neomajno bojno odločenost srbskih oboroženih oddelkov in vsega srbskega naroda proti komunističnim tolpam Tita-Broza ugotavlja min. predsednik generalni polkovnik Nedič v listu »Novo vreme«. Pri tem pravi, da je Broz ultimativno pozval vse srbske oddelke, naj se do 15. septembra podrede njegovemu poveljstvu, »toda 15. september je minil in nihče nI nad to neumnostjo zmajal niti z glavo«, ugotavlja Nedič. Tito in njegovi zavezniki v Moskvi, Londonu in Washing-tonu so pričeli ofenzivo proti Srbiji, da bi jo še letos jeseni pripravili do padca, toda Srbi branijo svojo sveto zemljo pred antikristom in se ne pustijo strahovati od nikogar. »Vaša septembrska ofenziva se bo izjalovila,« končuje Nedič v pozivu komunistom, »kakor ves vaš krik in vik ni mogel nikogar vneti v preteklih treh letih in pol. Srbski narod noče komunističnega raja. Srbski narod je enoten in se bori proti temu nestvoru z občudovanja vredno odporno silo.«
Sestanek madžarskega parlamenta
Budimpešta, 18. sept. Poslanska zbornica je sklicana za četrtek 21. septembra ob 5. popoldne. Min. predsednik Lakatoš bo podal poročilo o položaju in kratko obravnaval vladne naloge. Tudi zgornja zbornica je bila sklicana za v četrtek ob 6. popoldne. Na dnevnem redu je sprejem piana državnega upravitelja in predstavitev nove vlade.
Nov Slovaški poslanik v Berlinu
Bratislava, 18. sept. Predsednik dr. Tiso je imenoval dosedanjega slovaškega poslanika v Sofiji dr. Bogdana Galvaneka za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Berlinu. Dosedanji slovaški poslanik v Berlinu, Cermak, je moral iz zdravstvenih razlogov zapustiti svoje mesto.
Razgovori v Quebecu končani
Stockholm, 18. sept. Razgovori Churchilla in Roosevelta v Quebeču so končani. Pomembno kratka izjava o teh razgovorih pravi, da sta imela predsednik Zedinjenih držav in britanski min. predsednik s šefi štabov več posvetov, na katerih so obravnavali vse probleme vojne proti Nemčiji in Japonski. Najtežji problem na tej konferenci je bila naloga najti prostor in možnost za najboljšo razvrstitev onih sil, ki jih žele vsi prizadeti narodi uporabiti proti japonskemu sovražniku.
iiospodarsivo
Lahke kovine izpodrivajo jekto
V sedanji vojni se je potrošnja lahkih kovin (aluminija, magnezija in njunih zlitji) v izrednem obe^gu povečala, zlasti v 2vezi z uporabo teh kovin pri gradnji letal. Zato so bile tudi tvornice za proizvodnjo aluminija povsod v svetu v izrednem obsegu razširjene. Lahke kovine so pričele spodrivati železo in jeklo tudi na drugih področjih. Zato je razumljiva bojazen železarske industrije zlasti v Ameriki glede konkurence po vojni, ko bo odpadla sedanja ogromna potrošnja jekla za oboroževalne namene in ko bo industrija lahkih kovin poiskala nova potrošna področja.
Ameriška jeklarska industrija se tolaži s tem, da je sedanja potrošnja lahkih kovin v primeri s potrošnje jekla še zelo majhna in znaša komaj 2% potrošnje jekla Produkcijska kapaciteta ameriške industrije lahk.h kovin znaša na leto 1.8 milijona ton (1.5 milijona ton aluminija in 0.3 milijona ton magnezija); na drugi strani pa znaša proizvodnja jekla 90 milijonov ton. Gornji račun pa je zmoten, ker zanemarja bistveno okolnost da je specifična teža aluminija in magnezija neprimerno manjša kakor specifična teža železa odnos-no jekla. Ce naj se na primer železna palica nadomesti s palico iz aluminija, tedaj se moramo zavedati, da tehta 1 meter železne palice prav toliko kakor 2.77 m enako debele aluminijaste palice ali 4.17 m palice iz magnezija y isti debelini. Ce vzamemo v primerjavo prostornino, tedaj vidimo, da stoji na eni strani proizvodnja aluminija in magnezija v obsegu 659.000 kub m nasproti proizvodnji jekla v višini 10.7 milijona kub. metrov. Proizvodnja lah kih kovin je torej v Zedinjenih državah do<=egia že 6.17% proizvodnje jekla.
Seveda tudi to razmerje še vedno ni nevarno za jeklarsko industrijo, če ne bi obstojale še druge okolnosti v korist aluminija in magnezija. Ameriška jeklarska industrija izkorišča danes vso razpoložljivo kapaciteto. Po končani vojni bo proizvodnja neprimerno manjša, kakor je danes. Uporaba lahkih kovin pa se bo po vojni verjetno še razširila. Ameriška industrija lahkih kovin že danes misli na to, da s svojo politiko cen pripravlja teren za povojno dobo. Zato so tvomice v teku vojne znižale cene aluminiju od 20 na 15 centov za libro in ni izključeno, da bo nadaljnja racionalizacija proizvodnje omogočila še novo znižanje cene. Tehniki napovedujejo veliko bodočnost lahkim kovinam iz katerih bodo izdelovali predvsem pločevino za konserve. Se v večji meri bodo uporabljali lahke kovine v avtomobilski industriji, pri gradnji železniški* vagonov in v elektrotehnični stroki, in to predvsem zaradi občutnega prihranka na teži. Pri gradnji avtomobilov bodo uporabljali aluminij odnosno njegove zlitine fcidi za osi in druge pogonske dele, kar bo omogočilo, da se bo teža vozil zmanjšala za približno 30%. celo za tovorne avtomobile hočejo uporabljati osi iz aluminijeve zlitine. Železniški vagoni iz aluminija, ki so bili zgrajeni za poskušnjo, so se prav dobro obnesli
Gospodarske vesti
= Racionalizacija v nemški čevljarski industriji. Z zmanjšanjem števila posameznih vrst čevljev, s poenostavitvijo izdelka in z dalekosežno racionalizacijo proizvajalnega postopka je uspelo znatno povečati proizvajalno sposobnost nemških tvornic čevljev. Kakor poročajo iz Berlina, je neki tvornici čevljev v Nemčiji uspelo s takimi ukrepi povečati produkcijsko kapaciteto za 400%. V istem delovnem procesu, v katerem so prej izdelali 3 pare čevljev, izdelajo sedaj 15 parov.
= Nemške gospodinje dobe milo za oddane kosti. Nemški listi opozarjajo vse gospodinje, naj vestno shranjujejo kosti, ki jih naj nato oddajo zbiralnicam. K akciji je pritegnjena predvsem šolska mladina Za vsak kilogram oddanih kosti se dobi po 1 odrezek za milo, za 5 takih odrezkov pa se lahko kupa 1 komad polnomastnega mila.
= Sejmarji bodo v Nemčiji nadalje obratovali. Kakor smo že poročali, bodo v okviru ukrepov za popolno mobilizacijo delovnih sil ukinili obratovanje sejmarski obrati, ki so namenjeni zgolj razvedrilu (vrtiljaki, streliščni obrati, gugalnice itd.) Osebje, ki je bilo doslej zaposleno v teh obratih, bo na razpolago oboroževalni industriji. Kakor naknadno poročajo se ta ukrep ne nanaša na ambulantne trgovinske obrate, ki bodo nadalje lahko obiskovali redne sejme, proščenja itd. Poslovanje takih sejmarjev se smatra, da je potrebno za oskrbo prebivalstva.
= Pred petnajstimi leti je pričela v Nemčiji obratovati prva kratkovalna radijska postaja. V Zeesenu pri Konigswu-sterhausenu je v avgustu 1929 pričela za poskušnjo obratovati prva nemška kratkovalna radijska oddajna postaja, ki je nekaj tednov pozneje pričela z rednimi oddajami programa. Prvotno je bila postaja namenjena predvsem oddaji poročil, kmalu pa je postala važen faktor pri ustvaritvi stalne zveze z Nemci v prekomorskib deželah. Zato so pričeli gradit? nadaljne kratkoval-ne oddajne postaje. V času olimpijade (leta 1936) je obratovalo v Zeesenu že osem velikih kratkovalnih oddajnih postaj z usmerjevalci za vse dele sveta. Razvoj kratkovalnih oddaj se je v vojni še tehnično in organizatorično Izpopolnil, kar nam najbolj priča dejstvo, da se danes vrše oddaje podnevi in ponoči na 46 kratkih valovih In v 40 jedkih. Te oddaje so namenjene zgolj prekomorskim državam, kajti za evropske države se vrše oddaje nreko normalnih postaj na srednjih valovih.
-= Madžarski sistem oddaje kmetijskih oddelkov se je dobro obnesel. Lani }e Madžar&a prvikrat uvedla oddajo kmetijskih pridelkov na podlagi takozvanih rSe-ničnih enot. Po tem sistemu se wi oddaji vsak pridelek preračuna po ločenem ključu v pgenične enote m ima kmetovalec, seveda le v določenih mejah možnost,
da sam razvrsti svoje presežke na posamezne pridelke. Doseči pa mora predpisano število oddanih pšeničnah enot. Madžarski zavod za proučevanje gospodarstva je sedaj podal poročilo o oddaji kmetijskih pridelkov v preteklem gospodarskem letu. To poročilo kaže, da se je novi sistem oddaje prav dobro obnesel in je bila oddaja večja, kakor je bilo predvideno. Krušnega žita so kmetje oddali za 57 % več, maščob pa za 11 °/o več. K uspehu je pripomoglo tudi povišanje odkupnih cen. V lelcšn em I letu pa se. cene ne bodo znova povišale. Zaradi višjih cen so se lani denarni dohodki kmetovalcev zvišali za 70%. Ce se pa upošteva tudi zvišanje cen za blano, ki ga kmet kupuje, tedaj so se realni dohodki madžarskega kmeta povečali za 15 °/o. Premije za oddajo pridv kov preko določenih količin bodo letos še povečane in bodo kmetovalci dobili za te več oddane pridelke posebne nakaznice na obutev ali tekstilno b^ago. Zato pričakujejo, da bo tudi letos oddaja pride'kov znatna.
= Omejitve v telefonskem prometu na Madžarskem. Madžarski trgovinski minister je izdal naredbo o omejitvah v poštnem, telefonskem in telegrafskem prometu. Med dn'g"m je prepovedano pošiljanje razg'edn;c. V pisemskem, telefonskem in telegrafskem prometu sto dopuščeni le naslednji jeziki: madžarski, nemški, rumunski. slovaški, rusinski in srbski jezik. Prepovedano je oddajanje šifri-ranih brzojavk.
Koncert radijskega orkestra
V	poneleljek 25. t. m. bo v veliki uni-onski dvorani L simfonični koncert radijske postaje. Spored bo obsegal po eno izmed znamenitih del Beethovna, Borodina, Wagnerja. Dvofaka in Griega. Na sporedu je tudi Lajovčeva lirična simfonična pesnitev. Koncert bo izvajal pomnoženi radijski orkester pod vodstvom dirigenta Draga M. šijanca.
Pričetek koncerta točno ob 19 vst~pnice s sporeli so od jutri, v sredo 20. t. m na razpolago po običajnih koncertnih cenah v knjigarni »Glasbene Matice«.
Letna skupščina oddelka industrijskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze
V	nedeljo 3. septembra je bila v dvorani Pokrajinske delavske zveze letna skupščina oddelka industrijskih delojemalcev, na kateri je bilo po delegatih zastopanih 3828 izmed 4123 članov; kolikor jih je štel oddelek na dan 1. julija 1944.
Iz podanih poročil posnemamo, da je število članstva oddelka od 1. jan. 1943 po-rastlo od 2755 na 4123, torej za 1368 ali za 50o/,>. Članstvo oddelka je razdeljeno na 12 že ustanovljenih sindikatov s 30 strokovnimi skupinami, ustanovitev 3 sindikatov pa je še v pripravi.
Oldelek je sklenil v preteklem letu 7 povsem novih kolektivnih pogodb, 3 že obstoječe pogodbe pa je odpovedal in name. stu njih dosegel za delavce ugodnejše pogoje.
V	1. 1944 je bilo sklenjenih 25 dodatkov o zvišanju plač po naredbi vrhovnega komisarja za Jadransko operacijsko ozemlje. Podpisanih je bilo 9 novih pogolb za naslednje stroke in podjetja: Splošna malo-železniška družba, Luščil niča riža, industrija perila, obdelava lesa, predelava plu-tovine, razne kemične stroke ter svečarne in topilnice loja, kartonaška stroka, pečar-ska ln keramična stroka, fotografska stroka. Na novo predelana in izpopolnjena je bila pogodba za Združene papirnice v Vevčah. Enako je že dogovorjeno besedilo kolektivne pogolbe za Kranjske deželne elektrarne, kjer bo treba le še določiti plače.
Večina mezdnih gibanj je bila zaključena že v neposrednih pogajanjih z Zvezo delodajalcev, le v šestih primerih je spor prišel pred razsodišče.
Skupščina je po odobritvi poročil o izvršenem delu razpravljala o smernicah za bodoče udejstvovanje oddelka in sindikatov. Predvsem je bila poudarjena potreba ohranitve pridobljenih ugodnosti, zagotovljenih z zakoni, oblastvenimi odredbami in kolektivnimi ali indivdualnimi pogodbajnl. Prepreči naj se vsako poslabšanje delovnih pogojev, doseže pa naj izpopolnitev zaščitnih in zavarovalnih predpisov v skladu z novimi potrebami. Delavstvo je posebej zainteresirano pri pravilni ureditvi prejemkov ter socialnih dajatev, ki predvsem ne ustrezajo sedanjim razmeram.
Važen je poudarek, g katerim je delavstvo pozdravilo sedanjo organizacijsko povezanost ne glede na politično opredelitev in izrazilo željo, da bi tudi v bodoče obveljala enaka, ozir. podobna ureditev. S tem se je Industrijski delavec odzval pozivu za enoten nastop vsega slovenskega naroda pri varovanju osnovnih življenjskih pogojev ter upravičeno pričakuje, da bo ta njegova želja tudi upoštevana.
Z odobravanjem je bilo naglašeno, da sedanji delavsikS organizatorji ne odklanjajo odgovornosti za izvršeno delo, ki je bilo nujno in koristno, da pa so pripravljeni kadar koli prepustiti svoja mesta primernejšim osebam v skladu s splošnimi narodnimi koristmi in razpoloženjem delavstva.
Po dolgotrajni mučni bolezni je preminula naša nadvse ljubljena, predobra hčerka, oziroma sestra
Mna Golja
bivša uradnica KID na Jesenicah
Pogreb bo v torek 19. t m. ob %3. uri z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, 16. septembra 1944.
ŽALUJOČA RODBINA GOLJA iz Tolmina in sorodstvo
»Rumunija ne zasluži nobene milost!"
ženeva, 17. sept. še vedno se dobe v Angliji Usti, ki z zadovoljstvom pišejo o trdih in nečastnih pogojih, ki jih je Rusija naložila Rumuniji ter izražajo na ta način, da v AnglSij popolnoma odobravajo vse, kar koli počenja Moskva v Evropi. »Mirovni pogoji za Rumunijo so strogi, a ne maščevalni«, pravi »News Chronicle^, ki daje rumunskemu narolu še posebno brco, ko mu očita, da je zaigral svoj dober glas kot dober prijatelj in da ne zasluži nobenega usmiljenja. »News Chronicle« spominja na cinično Churchillov© izjavo, da si mora Rumunija zaslužiti prehod s tem, da se bo naprej borila ob zavezniški strani. List trdi, da je Sovjetska zveza zaradi Rumunije trpela ter da je sedaj pravično, če škodo zopet popravi. V kolikor bodo morali Rumuni delati za Sovjetsko zvezo namestu zase, se morajo pač sprijazniti z znižanjem svojega življenjskega standarda. To morajo smatrati za ceno svojega napačnega političnega in strateškega računanja.
Tudi »Observer« objavlja članek o Rumuniji, M je poln nizkotnih pripomb in ki
označuje Rumunijo kot »kronično žarišče nemirov«. Dopisnik španskega lista »La Vanguardia Espanola« trdi. da so ma. šala Antonesca prepeljali v Sovjetsko zvezo, dočim so ostale člane vlade zaprli in jim zaplenili vse njihovo premoženje. Poleg tega so boljševiki zaplenili vse radijske sprejemnike v Rumuniji.
ženeva, 17 ^pt. »Associated Press« javlja Iz Ankare, da pravi neka polurad-na turška vest, da so uvedli v Rumuniji vojaško cenzuro — najbrž sovjetsko. Od 8. septembra ni prispelo v Ankaro razen diplomatskih nešifriranih brzojavk nikako sporočilo več iz Bukarešte, že prel podpisom mirovnih pogojev so iz Bukarešte vrnili šifrirane brzojavke ln zahtevali ne-šifrirano besedilo.
Stockholm. 18. sept. V komentarju o rumunskih mirovnih pogojih niše waish'ngton9ki dopisnik »Associated Pfessa« da bodo v teb pogojih določene reparacije sluSle »za zgled plačilom. ki jih bodo morale doprinesti druge države«. 300 milijonov dolarjev označuj«»o v Washingtonu kot »zmerno vsoto«. Mirovni pogoji za Bolgarijo bodo mnogo hujši.
Poziv mm&m bolgarske vlade
Sevjsts&e čete zasedle Selijo
Besne posledice izdajstva
©dmlfcanfe nemških sil na Finskem
Krvava zavrnitev boljševišklli oddelkov, ki so skušali
ovirati nemške pokrete
Rronffecs
*	Nezaslišano kršitev mednarodnega prava so si dovolili Angleži v Belgiji. Mona-kovska iziaja lista »Vbikischer Beooach-ter« poroča iz Lisbone, da so Angleži v Anversi zaprli nemške ujetnike v živalskem vrtu v kletke za leve, tigre in pan-tre. Na ta način so bili vojni ujetniki izpostavljeni zasramovanju cestne sodrge. Nemški listi v tej zvezi zripomrnjajo, da je Fuhrer z ujetniki sovražnih držav ravnal zelo velikodušno. Mnogim je podaril svobodo, oficirje pa je celo izpustil proti častni besedi, da se ne bodo več uedeleževali borbe proti Nemčiji. Zanimivo je, da je bila med občinstvom ki je gledalo prizor v anverškem zoološkem vrtu, cela vrsta dopisnikov ameriških in angleških listov, med drugim več korespondentov lonion-skih »Times«.
*	žaio^ten konec pariškega gozda. Švedski listi poročajo, da so začeli v Parizu izsekavati Bois de Boulogne. Drevje sekajo zaradi pomanjkanja kuriva, kajti tudi na vrata Parižanov trka Zimski hlad. Drva, ki jih bodo dobili z izsekavanjem tega gozla, bodo zaenkrat dali na razpolago pariškim pekom, ki nimajo ob čem peči kruh za pariško prebivalstvo.
li Ljubljane
u— Sv. maša za pokojnim slovenskim zdravnikom dr. Janezom VVodingerjem, ki je umrl v Zagrebu, bo brana v torek, dne 19. t. m. ob 7.20 pri oltarju Marije Pomagaj v frančiškanski cerkvi. Prijatelji in znanci, z udeležbo počastimo niegov spomin!
u— Opozorilo staršem. Na razna šolska vodstva in ravnateljstva prihajajo iz občinstva številne pritožbe, da se učenci, posebno v predmestjih, zelo nelepo vedejo. Kriče in razgrajajo po ulicah in so ne-uljudni posebno nasproti starim ljudem. Opozarjamo starše da veljajo pravila o vedenju učencev tudi v počitnicah. Starši so dolžni, da paziio na svoje otroke, ki bodo za šolskim vodstvom in ravnateljstvom javljene pregreške ob začetku šolskega leta kaznovani.
u— Dari-a. N meno venca pok. M;ianu Železriku daruje 250 lir za Dem slepih g. Franjo Aleš. — G. Ivan Gorenje je plačal za pi avnavo z d eni Bevc Joškom 200 iir za Socialno pomoč.
u— Pp -av;jajmo sadje v presledkih, torr-j taiko, da ne oberemo vsega sadja z dr:vesa naekrat. V- plodovi, ki se trd">o držijo ob drevesu, še dovolj zreli. Zato oberemo z drevesa le del sadja, ki je !epo razvit in zre- ter -o da lahko utrgati. Jabolko malo ..ri^.iigmmo in zasučemo na stran. Če se -'od !ah':o utrga s pecliem vred, je zname je. da je zrel. Hruško primemo, na peceli - slavimo kazalec in plod zasučemo navzgor. Če je p'cd zrel, se rad utrga s pecljem vred. Spravljanje v presledkih prinaša lepe uspehe, pravi/o »Kmetijske Novice«. Plodovi, ki smo jih pustili po brat vi na drevesu, dobe tedaj vse preostale sokove in se tem popolneje razviiego.
u— Krompirjeva klet mora biti jeseni tako pripravljena, da krompir v njej ne gnije in ne poganja. To dosežemo, pravi inž. Simonič v »Kmetijskih novicah«, če je klet, suha. čista, zračna in hladna. Predvsem jo je treba očistiti, spraviti iz nje vse ostanke krompirja in smeti, nato pa stene prebeliti z apnenim betežem Ako nam je mogoče, jo še zažveplamo, da tako temeljito prežsnemo vse bolezenske
Ob	Stcsreansa Jelena
Po kratkem bolehanju je umrl v bolnišnici g. Roman Jelen, sanitetni narednik vodnik v pok. Star je bil šele 58 let in drugače zdrav in čvrst, samo nenadna obolelost v pljučih ga je prisilila, da je poiskal pomoči v bolnišnici, kjer je kljub najskrb-nejši negi nastopila smrt. Po rodu je bil Tržačan, kjer si je tudi izbral leta 1912 svojo srčno ljubljeno zakonsko družico Neti Goropajzovo, V srečnem zakonu sta se mu rodili dve hčerki, gospa Silva por. Deleja in gospa Bruna por. Volkarjeva, ki je uradnica uprave »Jutra«. Pred šestimi leti mu je smrt ugrabila soprogo in ob njeni strani bo zdaj tudi on našel večni počitek.
Novica o njegovi smrti je zbudila res iskreno obžalovanje med številnimi znanci, saj je bil g. Roman Jelen splošno znan iz vojaške bolnišnice, kjer je bil dolga leta desna roka vodilnemu zdravniku in je neštetim pomagal, zanj pa žal ni bilo pomoči, ko je prišlo poslednje povelje. Po svoji vedrini je bil v vsaki družbi priljubljen, prav posebno ga je odlikoval lep značaj.
V	torek, 19. t. m., ob 16. uri bo poromal iz kapelice sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu. Časti vreden spomin je zapustil za seboj, z njegovima hčerkama pa sočustvujejo vsi, ki so pokojnika spoštovali.
Kuiiuva
-mmmmmmmmmmmmmBmmmmB^-^—mmm*
Naš jezik
Dr. Rudolf Marn, Lovski doživljaji in spomini.
Ljubljana, 1944. Samozaložba. S. 186
(Jezikovna ocena)
Rad -vzamem v roke delo. kjer naidem svoj-skih utrinkov iz pr rode. rastlinske ali ž-valske.
V	tem oziru je pričujoči snopec 28 črtic dovolj prikupen m posrečen Le tupatam se tj zazdi, da se prizor ponavljajo Prijetno zveni rahla šegavost, čustveni plati ni kaj očitati, morda to, da meji na preeutljivcst. sentimentalnost Ugodno učinkuje, da se črtičar tako zvesto spomnja pokojnih drugov. obeh Šte-picev. Medena, i dr. Njegova vdanost gre daleč: saj ms Ione slavi še njih senčno stran, na primer zakrknjeno samstvo treh Viktorjev, ko b: z družabnega vidika smel to stališče bogatih občanov kvečjemu opravičevati.
Izrazu se pozna, da je v strokovnem pogledu precej naslonjen na Lokarjev Lovsko-ribifki slovar. Tako je prav. Žal, da m naslonjen tudi na Breznkovo slovnico in Koštialov Brus. »Slog je čist... jezikovno je vse lepo op lje-nc«r pribija o knjigi F Žar 12. 8. 1944. Da je ta sodba prenagljena ali predobrohotna, pokažejo naslednje vrstice.
Neredko čutiš, kako pisca duši korenito znanje druge deželne govorce. Na severu pravijo: es wird licht. zato naj še jug reče: postane svetlo (36). Besednjaki pa nudijo: dani se, svita se. «n"e*H se. zori se. prizarja ip. Ausgiebig — izdaten (znaten, krepak, obilen, zajeten, tečen, uspešen, itd ). Ni nehal z občudovanjem (11, ni nehal občudovati). Prične z zalazom na srnjaka (48. 76. 77. 152 prične zalezovati a). Rob neha (50, 101, 183, se neha. ee konča).
kali GnilJje krompirja in zlasti premočno odganjanje najbolj preprečimo, če ohranimo klet hladno in če skrbimo za nizko toplino tudi v samem kupu krompirja. Zato jeseni odpirajmo klet v hLadnh nočeh, ko vleče mrzel veter, podnevi in v toplih južnih nočeh pa jo zapirajmo. V toplem južnem vremenu morajo biti okna vedno zaprta, da ne prihaja vlaga v klet. Toplino znižamo na 3 do 6 stopinj, čez 8 stopanj Celzija pa nikoli ne sme biti. Ker se krompir zaradi lastnega dihanja segreva tudi v kupu, skrbimo, da pr ha. a vanj od vseh strani hladen zrak. Zato krompirja ne smemo naložiti kar na tla, ampak ga damo na pod, ki je položen za kakih 10 cm nad zemljo in sestavljen iz le ev ali krajnikov, tako da so vmes dosti široke špranje. Prav tako postavimo opaž za nekaj centimetrov proč od sten. Na tako napravljenem podu smemo naložiti krompir 80 cm do 1 m visoko. Ce ga pa hočemo naložiti še više, moramo napraviti v kupu navpičen, iz letev sestavljen dušni k. V tako pripravljeni kleti se bo krompir ohranil zdrav, se bo malo izsušil, ne bo gnil in ne bo odganjal dolgih kali.
u— Učile se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 19. in 20. septembra. — Lahka desetprstna metoda. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Učr.ina zmerna. Vpisovanje dnevno. — Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Informacije, prospekti: Trgovsko u?i-lišče »Cbristofov učni zavod«, Dem bran-ska cesta 15. _
ETEEIČNA OLJA ORANŽE,
citrone, bergamatovec. Aromatično sadno testo za pijače in sladolede. Koncentriran izvleček tamarinda. Sladki koren. — Originalni proizvodi.
SANNELLA & RI^TUCCIA, V ia Priv. L. Martini, 8 — 1VIILANO - Affoii Tel. 691058.
Z Gcrenjskega
, Voditeljice koroškega ženst?a na Gorenjskem. Pred kratkim se je mudila tri dni v gorenjskih krajih voditeljira koroškega ženstva Greta M;tterwallner eva, ki je obiskala večje število obratov. Posebno se je zanimala za razmere v Kranju in Radovljici, kjer ie sklica"a ženstve na sestanek. "Priznanje je izrekla v prvi vrsti p strtemu uradu v Kranju, kjer se je pr pričala o izvrstni organizaciji tova: dškega dela v smislu totalne vojne. Nato je pohva'ila tudi žene in dekleta, zaposlere pri okrožnem uradu za delo v Kranju. Razložila jim je pomen sedanje vojne, v kateri hočejo židje z vsemi silami zlesti zopet na oovršje. Na sestanku v Radovljici je voditeljica koroškega ženstva zahteva'« od prebivalstva, da se brez zadržka priključi ukrepom <> totalni vojni.
Koroški bojevniki bodo 1. oktobra v St Jakobu v Rožu počastili spomin svoega nekdanjega pov^jnika v Podroščici generala planinskih čet EgeTseerja.
Umrl je 33 letni uradnik Hugo Jakeš. Pokopali so ga dne 23. septembra v Celovcu.
Poklicno šoTo v Celovcu so odprli 15. septembra popoldne. V tej šoli dobe strokovni pouk vajenci in vajenke. katerm ;e ob začetku šolskega leta pojasnil nmene strokovne vzgoje okrožni upravnik za vzgojo mladine Markun.
S šoferskega
župani in krajevni voditelji so imeli dne 13. septembra sestanek v Celju, kamor jih je poklical -deželni svetnik Dorfmeister Najprej je govornik orisal politični in vojaški položaj, potem se je dotaknil vseh perečih vprašanj sedanjega časa, h katerim je zavzel svoje stališče. Ko je govor, nik končal izvajanja, so izpregovorili župani in skupinski voditelji, ki so predna-šali svoje želje in predloge. Na koncu so vsi navzoči potrdili vero v Ftihrerja in zmago ter se zaobljubili, da bodo vztrajali do konca na svojih olgovornih mestih v še tako težavnih razmerah.
Z železnim križcem II. razreda je bil odlikovan desetnik Peter Lešnik iz Jare-nine pri Mariboru.
Spodnještajerske voditeljice mladine na Koroškem. 40 deklic in deklet iz ce j k ga okraja se je nedavno zbralo ob na' em je zeru na Koroškem, kjer je bil prijeten tečaj s programom za bodoče delo. Na terr. tečaju je dekleta obiskala tudi voditeljic^ deklet na Koroškem Traute Lorinserjeva
Celjska dekleta na štajerskem. Grašk; listi poročajo, da je prebila večja skupina celjskih deklet nekaj časa v štajerski de želi, ki jim v prejšnjih razmerah ni bila dostopna. Celjska dekleta, po številu 600 so se ob tej priliki lahko prepričale, da
Obraz modro izgleda (52, 71, 6e zdi moder, je videti m ) Dob m vabilo od mojega svaka (54. svojega). Sled:m mladičem (55. 56. mladiče, za mladiči). Preža odgovarja (63. 64. ustreza) Sonce tone za pred menoj ležečim hr bom (67. s. t. za hribom pred menoj). Splazi se na v globel moleč: bulvan (12, na balvan moleč v globel). Pri blizem opazovanju (68 blizkem, od blizu) V toka vi ee je nahajal sneg (69, je ležal). K sreči (74, 91, 101. po sreči, na srečo). Imaš kaj za jesti (75. kaj jesti) Nas ni bilo za ugnati (140). 167, nas ni bilo ugnati). Karte igrati (kartati se. kvartati) V pogledu lova (76, 161, glede, zastran lova) Kontura (81, obris, očrt). Hrib leži (67 81, stoji). Pesem doni na moji ušesi (87. 105. mi doni na uho) Guncvet (Hundstott=cunnus canis. 89, mrha, mrcina, navihanec. itd). Juho zpiti (die Suppe ausessen. ausloffeln, 90, posrebati; trpeti za neumnost, plantati utepa se mi) Strel oddati (92, 100. 153. ustreliti, opaliti. sprožiti). Strel pade (93, poči, jekne) Izstopim iz gozda (95, 132, stop:m z g ). Po sebi umevno se jelenjad ne strelja na krmišču (101. seveda kajp:da so...). Brez pardona (98. nemilo, neusmiljeno, brezobzirno). Poln mrak (100. mrak Saj če ni popoln, je somrak, pomrak) Kvišku dvigniti (103, dvigniti, vzdigniti). Intrigant (116. spletkar, kovarnik, lokavec). Postat; znan (141, za-eloveti. prosluti). Poročim dekle (122. vzamem jo. poročim se z njo. oženim se z).
Ob poti je odskočil kos srnjad; (135) Najprej nrsliš na vražo o krvavem stegnu, ki za strašilo brez ostalih udov telesa tava po svetu, naposled pa spoznaš, da je pred teboj srnjak ali srna. — Videl sem 10 do 15 kosov sraiadi (79), ne v hotelski kuhinji, pač pa na ob-gozdju: žHe sme in mladiče. Ker naš nimrod hoče poudariti različni spol. bi moral vzeti ločilni števn:k: desetero, petnajs+ero srnjadi). — Slišati je balo precej strelov, padel je pa le
hrani tudi njih širša domovina mnogo lepot v okolici Lienza, Brucka in Obervvar-ta. Posebno je mlade Celjanke zadivil Dachstein, kateremu se niso mogle dovolj načuditl.
Tudi na Štajerskem je stopila v veljavo odredba o samopostrežbi gostov v kavarnah. Vsak gost dobi zaželjeno pijačo pri kuhinjskem okencu, plaača, in prav tako odda istotam posodje, ki ga odrabi. Tudi osebje kovarnišklh obratov je namreč odrinilo v službo pri oboroževalni inlustrijl.
Plinske maske je treba preizkusiti, naprave s filtri pregledati ter zlasti paziti, če ne propuščajo. Zadevna pojasnila dajejo rajonski poverjeniki v vseh večjih krajih.
Letalska zaščita na deželi Tudi na podeželju, pišejo nemški listi, je treba napeti vse sile za ureditev zaščite pred letalskimi napadi. Povsod je treba imeti na razpolago dovolj peska in vode za gašenje v primeru požara. Vsaka hiša ln vsako gospodarsko poslopje morata biti zaradi tega previlena s potrebnimi količinami gasilskega materijala. Po možnosti naj se oskrbi vsaka kmetija z majhnim rezervoarjem za vodo kamor naj napelje vodo iz najbližjega poteka.
Ormoške žene za vo.JRške ranjence. V Novem Celju je zdaj bolnišnica za vojake in ženstvo iz Ormoža, ki je vojakom v tem zavodu že ponovno izkazalo svojo usluž-no3t, je v zadnjem času na novo obiskalo vojaški lazaret ter nabralo za ranjence 300 kg peciva, 216 kg sadja 600 jajc, 164 kg mezge. 540 cigaret itd. Ranjenci so bili te pozornosti izredno veseli ter so sporočili po ženski odposlanki Heissovi najlepšo zahvalo in pozdrave.
- Iz f^sta
Svečan pogreb. V soboto 16. t. m. je bilo v Trstu svečano pokonanih 5 leginarjov železniške milice, prdViga^ir A ton Si-dolti, Jerolan Abriani, A'o:z Nrpa':ta">io, Anton Manea in Vineenc R< mrx>, ki so te dni padli kot žrtev zahrbtnega t ror stič-ne:;a atentata. Za krstami so stonvli rred drugim vrhovni poveljnik že1ezv,'ške mi:i~e ter zastopniki tržaškega prefcikla in župana.
Iz tržaškega glasbenega /ivljerja. Za 4o-
reflc 19. septembra je napovedan simfonični koncert, ki ga vedi dirigent Alojz Toff^o. Sodeluje piaristika Lavra Ferlan. Priče+ek -•b 18 30. Na sporedu so skladbe H ydna, Francka. Brahmsa in Wag"-'ria.
Himen. Te dni so se poročili v T^stu delavec Ivan Vatovec in bolničarka Ema Ipa-vic, uradnik Karel Škriniar in učiteljica Ivanka Kobal, električar Tilh Silič in gospodinja Avrelija Paludo. brivec Gvido Kakovič in bo'ničarka Natalija R gente, mizar Gverin Kakovič in gospod:nja Natalija Hvala, zidar Karel Šušm<Hlj in bolničarka Alojzija Sahair, uradnik Pa Ivi Tr~-visini in frizerka Edina Stefe meV nik Alojz Lazar ki gospodinja Adelma Sitar, nameščenec Artur Vo>'čič in gospodinja Antonija Čibej, šofer Miroslav Brus in ti-pografka Ana Priore. zasebnik Viktor Kre-čič in bolničarka Marta Mičus, romorki natakar A^bin Dornk in šivTja Erna Bal-tavž, industrijski izvednec Miroslav Karis in gospodinja Marija Rvbino, že ezn'č r Bruno Godnik in dnevničarka Marija Mar-sič.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstn ~81etna Antonija Rebula, 601etni Uidrik Zsndanel, 44letni Ivan Z'jp;čič, 68ietra Ivanka Pregarc vd. Brana 18le'na Alba ^vara. 60letra Terezija K""lrpe-Ukr ar, "*3 etni Jožef Ukmar in 67letna Marija Re-:mius.
Ljudsko gibanje. Dre 14. in 15. septembra e bilo v Tr^tu 10 rojstev, 12 smrtnih primerov in 10 porok.
Pristaniški delavci se morajo javiti n* določenih mest-"h zn nu^na dela.
Bodite previdni pri bančnih č^kih! Te dni je povabil Tržačan dva p ij itcl.ia v neko tukajšnjo restavracijo, kjer je apra vil ceho nad 100 lir. Plači nen u natak irjti e poravnal račun z dvema bančnima če koma. Ko pa je doma pr-štel denr-r, je igotovil, da mu manjka 1 800 Ur. Verjetno je plačal 2 čeka po 1 000 lir. nars es o p 100 lir. Tudi natakar ie pri obračuna*anj > »pazil pomoto, tako da je bil na: lednega dne račun poravnan v obojestrnsko zadovoljstvo. Občinstvu je priporočati pre vidnost pri izplačilih.
Prometna nesreča pri De vinu. Te dna s° ;e primerila pri Devinu pmme'na nesreča Avto, ki ga je vozil 46' etni Anton Mikovi-lovič iz Pirana, je zavozil v neki avtokar Pri tem ie odnesel Mikovilovič več poškodb. Ponesrečenca so prepeljali v glavno ržaško bolnišnico.
Znorel je zavozil v množico. Ob kon u nedavnega letalskega alarma je skočil nek moški, čigar identiteta še ni ugotovlj.na. v b ižini G^ldoniievepa trga na neki vo?
en kos srnjadi n en zajec (141). Trdovratno »kosanje« mi je potsnilo v roke Lokarjev besednjak n res. na s 23 stoji: Kos pomen posamezno žival katere koli d vjadi brez oz ra na spol; pn nas zaznamenjujejo s tem po nemškem vplivu v splošnem srne — Zakaj nek n naš učenjak iz Bele Kraj ne uvedel domači) zrazov gla*'a. rep. grlo. s kater mi se ugotavlja štev lo živinčet? Nemara zato. ker je »kos« udom-čen pri članih zelene bratovščine? Toda teh je v primer1 z vsem narodom bore malo n gotovo eo vsi dovolj nadarjeni, da sn na nove zapomn »o izraz iz besed šča svojih dedov Saj če je bi kdo hlapec 30 let, mar naj zato t?k ostane do konca dni. čeprav nanese prilika da se pomakne na boljši položaj?
Izražajmo se vsem odjemalcem umljivo. To geslo prodira v Nemč ji kjer 90 letos prepovedal' zapleteno kodrciio nisam:9cega sloga.
Šesterak je dobil strel šlber v nogo m na posledicah pognil (1S0. za posledicami, od tega. zato za tem) Kapitalen osmerak (152. sijajen, imeniten: Lokar menuje kapitalne roge — lepe, 76). Držat' stražo (155. straži t. na straži biti, stati). Polagati mnogo na koga (156. upoštevati cen:ti. čislat. ozrat; se na). Grom strela (158 gromek3 strela) Strelna razdalja 158. streljaj, domet) Poltema (160, somrak, pomrak). Kolfco pride stati (164. stane) Kapriciram se (178. v glavo sem a vbil, zatrm l sem se, zatrmoghv'1 sem se. vztrajam pri). Robec je fuč (180 futsch iz t fuggito. izgubljen, proč. po vodi splaval).
Po tujem vzorcu rab-jo posamezniki mašila. Na pr.: lahko se sigurno zanesem na puško (s"gurno=popolnoma. 52 je odveč) Bl žal se je nevesti, k- ga je (tudi) uprop*«tila (19. 85. 1*8, 156): ko se dost' navžiješ (ko se nauži-ješ. 1«); ube*e jo po bregu (doli) v dolino (140).
in pognal konja v množico, ki je prihajala
iz zaklonišč. Ljudje so takoj spoznali, da gre za norca. Konje je poganjal v najrazličnejši smeri. Predno so varnostni organi skočili na voz in moža užugali, je obležalo pod vozom več ranjenih oseb. Med ranjenimi sta dve težko in 8 laže ranjenih. Vsi se zdravijo v tržaški glavmi bolnišnici-
Tatovi v obratovalnici Delavske zadruge. Te dni >o se uuno.api:i tatinski ztikovci v skladišče obratovalnice Delavske zadruge v Zoruttijevi ulici 18. Odresli so večjo količino o.ja, sladkorja, miia, 6 buteljk vina, 26 buteljk maršale in 6 buteljk vermu-ta. razen tega 216 lir gotovine. Š ;odo cenijo na 10.000 lir. Tržaška policija razčiščuje zadevo.
Iz Godce
Iz Ajdovšč J ne. »Goriški list« piše v štev.
39: »Tudi v našem prjjauincm trgu smo od začetka z veseljem pozdravili »Goriški list.« Vedno ga radi čitamo in nestrpno čakamo nove številke, saj nam nudi to kar smo že leta pogreša i, namreč domačega glasila v topii materinščini. »Goriški list, nam v popolni meri zadošča, saj je lep in zanimiv nad vse pričakovanje. Zato naj bo, če tud: pozno, pozdravljen v naši sredi z želje mnogega uspeha tudi v nadalje. 1. septembra nas je zapustil č. novo-mašnik Ljubo Marc in čel v svojo prvo službo kot kaplan v Cerkno.,Novo sv. mašo je z vso slovesnostjo obhajal 11. junija. Mladina in vsi farani so se zelo potrudili in okusno okrasili cerkev in slavoloke zunaj, naš požrtova ini pevski zbor se je udi dobro odrezal z latinsko mašo in tirn imi pesmimi. Bil je to za nas krasen dan. kljub slabemu vremenu, posebno ker že 56 let ni bilo pri nas ta]ce slovesnosti. Pred dobrim mesecem je dospela k nam mila ku pina domobrancev, ki so sa tukaj ustanovili. Zelo nas veseli, da se niih število množi. Prav vesel; smo teh vrlih stražarjev, pa katere je narod ponosen.«
Borba proti goriškim crnoborzi.iancem se nadaljuje. Državni komisar za pobijanje črne borze poroča: Deželni pr: hran jeva in i urad v Gorici je nakazal Milanu Angelu, Ivanu B igo tu in Antonu Maselliju posebno količino sladkorja za izde'ovanje malinovca. Omenjeni se pa niso drža"i zadevnih navodil o razdelitvi blaga, tem eč so potom. posredovalcev spravili sladkor na črno borzo, kier so ga prodajali po pretirani ceni. S tem so občutno prizadeli voi_-no gospodarstvo zaradi osebne koristi Njihove nakane pa so bi'e pravočasno razkrite. Vsi trije so se morali zagovarjati zaradi zločina proti vo5nemu gospodarstvu. G'oba 140 000 lir jim bo dokazala, da ni v resnici dobra kupčija pri zalaganju črne borze. Preostali sladkcrr je bil ziplen:en m stavljen na razpolago po norma'ni ceni in točno urejeni razdelitvi goriškemu prebivalstvu.
Šolski pcuk se je zopet začel dne 15. t m. v Šturijah pri Ajdovšč ni kjer so pričeli s poukom že novembra 1943.
Na goriškem živilskem trgu. Stojnice v pokriti ma-tni tržnici niso tako obložene, kaknr so bile spom add in poleti Težko je dobiti solato, pač pa je na razpolago korenje, peteršilj in drutre zelenjave. Tudi paprike je dovolj. Včasih se pejavi kaj kislega zelja, ki je pa hitro raproda^o. Kumarice je že teže dobiti, zlasti takšn'h za vlaganje. Bučk ni več na trgu. Prav tako stročjegla fižola. Tudi sad'a je zelo malo, prav tako grozdja, če tudi ie dobro obrodilo.
Novi žrtvi razstreliva. V nekem gozdu
pri Budanjah v Vipavski dolini sta pobirali ženici odpadlo ve'evje. Pri tem je stopila ena od njih na razstrelivo, k je eksplodiralo. Revica je bila pri priči mrtva. Niena spremljevalka ima težke rane na obeh nogah. Piepe jali so jo v goriško bolnišnico.
Najdba neznančevega trupla. V -kolici Tarčenta so našli v nek:m vrtu truplo moškega. starega okoli 40 let Na truplu so sledovi številn;h stre'ov in vbodijajev.
Nezgode. 59! etni Andrei Ru ijan iz Vrtojbe si je pri padcu zlomil de~no nogo. — Petletni Jurij Ve iček iz Tun ške ul ce 11 se je pri padcu z zida poto kel po nosu in rokah. — lOletno Silvo Podberšič iz Vrtojbe je ranil izstrelek, ki je eksplodiral. — 59letna Marija Kocjan lz Podgore je padla po stopnicah in si zlomi'a levo nogo. — Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici
Ponesrečenci v mestu in okolici. Desnico si je poškodovala pri kopanju v Soči 151etna dijakinja Anastazija Fascone. — 551etni uradnik Nestor Cerosi iz ulice Gozzi št. 2, se je peljal na ko^e-u pa se je hotel izogniti otroku, ki bi bil s:c«r povožen. Cerosi je potem padel s kolesa in si zlomil levo nogo. — llletru dijak Mirko Okretič h Kostnn:ev;ce na Krasu ie našel
Kdor je premisl i Sovretov spis »Sest resnic o tujk h razume zakaj se mlada sraka kras z ukradenim perjem in se ustaljeni mož vrača k rodni grudi Tak možak se ogne romanskim lzposoienkam: štrapac (trud. težava napor, težkoča. udr ja. hudo. hudina td). siguren (zanesli v gotov trden, varen, nezgrešljiv) konfin (mem k. odrivač obcesitnik odpestnik). inicatva (podnet. pobuda, podž gen je. sprožitev) eksploatac ja (izkoriščanje, izraba) Pregovor »est modue n rebus« bi se manj učenim smel pod črto tolmač ti: kar je preveč, s kruhom n dobro (149).
Nekatere slovenske besede so rabljene včasih po zamejskem kalupu: v gotovih (nekih) loviščih iščem gotovo divjad (določene d:vja-d") drugč na pravilno po domače: za gotov strel sem bil predaleč (zanesljiv). — Z bavarskim vrvkom -n srečujemo Gusteljna. enkrat na Gustlja (34)
Pravopsnih dvojnic je na izbiro: prelezti (8) n zalesti (37). kazoč m kažoč (11. 148), -žival(i)ca. višje, nižje, bližje, lažje , (redko brez j) blagorja in blagra, vspeti (vzpeti) se, saj (30) n vsaj. krogijica (37) in krogla, vži-vati in uživati (39 žbul(j)iti. oberoč in obirajoč (68. 128, 133). otrpneli in otrpl: ud (74, 75). majhna doltn'ca m grmiček, itd. Uiša Phit je obilo zastopana. Tako si majhen, da se te iz praproti ne vrdi (86). a tudi iz visoke praproti se se rdd n (165) Odraščen in odrasel, kjer in koder skrit po smreki in — za smreko, godla m godlja, je n ga (5, zaimek), nesklon-ljiv pridevnik je zvarjen a samostaln kom: na Vinivrhu (123), drugič pe ne: proti Storeč vrhu (35). Kraievn- leksikon 1937 p3e: na Vinjem vrhu Tako treba sklanjati tud; pridevnik Storeč-Staretov
Razkošno mnogoterost razodeva pojem »roditelji«: starša sta šla (dvojina); zapusti sta-
razstrelivo, ki je eksplodiralo in ga ranilo po vsem telesu. — 521etna gospodinja Antonija Teko iz Dolge ulice št 23 si je pri nesrečnem padcu zlomila levo nogo. — Po čelu se je potolkel pri padcu 14letni dijak Jurij Franci sci, po levem kolenu pa 9letni učenec Maver Schilland z Verdijevega Kor-za 24. — 33letna Rozalija Gregorič iz Bu-kovice p«ri Vrtojbi je našla izstrelek, ki je eksplodiral. Gregorčičeva ima ranjeno oko. — 13letna Marija Bajec iz Domberga je padla s poljskega voza in obležala s poškodbami na levi nogi. — 22letni A'ojz Terčič s Kalvarije se je ponesrečil ,xri delu. Ima poškodbe na desnici. — Po stopnicah je padla 47letna gn»-o'"--ia A ge^a Bruzitini iz Nišfce ulice 23. Zloi "t sd je levico. Ponesrečenci se zdravi \ gor ški bolnišnici kamor so se zatekli 13letnl Angel Simčič 'z 'yTr"'-	v Pr^b ': ma
rane radi eksplozije izstrelka, 38 letni Roman Nassdorfer iz Solkana, ki ga je d -letela slična nesreča, in 301etni Franc Ker-ševan z I^uttijevega Korza 81, ki ima poškodbe na levem stopalu.
Iz Srbffe
Solsld zavodi v Beogradu so se večji del odprli že v prvi polovici septembra. Opravljeni so bili vpisi kakor tudi izpiti. Med drugimi pričenjata pouk glasbena akademija in srednja glasbena šola. Tud! sicer je »zimska sezona« že v polnem razmahu.
Takoj v zavetje! »Novo Vreme« beleži: Protiletalsko topništvo strelja tudi na posamezna letala. Ponovno je treba povedati, da so že mnogi izgubili življenje od delcev granat Za časa alarma in streljanja topov ne sme biti n-hče na ulici. Radovednost je že marsikdo plaval z življenjem.
Betešnžcei
KOLEDAR Torek, IS. septembra: Januar!j.
DANAŠNJE PREDSTAVE Kino Matica: Proces Carilla.
Kino Sloga; Slučaj Deruga Kino Union: V senci gora. Kino Moste: Nesmrtni valček.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta št 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
ZATEMNITEV je strogo obvezno od 20.00 do 6.00.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA Sobota, 23. septembra, ob IS: Kozarec
vode. Izven. Nedelja, 24. septembra, ob 17: Matura. Izven.
Vpisovanje abonentov za sezono 1944-45 je v veži dramskega gledališča vsak dan od 10 do 12 in od 15 do 17. Abonentom lanske sezone so njihovi sedeži rezervirani do petka, .22 t. m. do 17. Od ponedeljka, 25. do števši petka 29. t m. pa se bo vršUo vpisovanje novih abonentov. Razpisanih je šest abonmajev, stalni red Sreda, red Četrtek in red Sobota ter gibljivi red A, red B in red C. Abonma red Prvi letos odpade in so lanskim abonentom tega reda rezervirani njihovi lanski sedeži do petka, dne 22. t. m. v abonmaju reda C, ki je letos na novo otvorjen.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
TOREK, 19. SEPTEMBRA
7.00—7.10: Poročila v nemščini 7.10 do 7.45: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30—7 40; Poročila v slovenščini 7.45—'d.00: P enos osrednjega nedeljskega sporeda: Jutranji koncert 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30 do 12.50: Poročila v nemščini in sloverščini. napoved sporeda. 12.45—14.00: »Koncert za razvedrilo« — Radijski orkester vodi D. M. Šijanec. 14.00—14.15: Poročila v nemšoini. 14.15—15.00: Prenos osrednjega nemšk ga sporeda: Od dveh do treh glasben meh. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.30: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Popoldansko kratkoča vje. 18.30—18.45: »Zdravniška ura« — Dr. Mar-čič Edvard: V zemlji preži smrt. 19.00 do 19.30: Slov. ljudska oddaja. 19.30—19 45: Poročila v slovenščini 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročil« v nemščini. 20.15—21.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano. 21.00—22.00: Komorna glasba;,Ljubljanski godalni kvartet in čelist Cen da Šedlbauer (pri klavirju M Lipovšek). 22.—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Plesni orkester vodi M. Vodopivec. 23.00—24.00:
Prenos osrednjega nemškega sporeda. — ■
riše (množ.); prepira se s stariši, fc sta stroga (množina z dvojino); tud: po današnji šegi: e starši (85. 90 145).
Pri dvojn eah omenim, da napačne močno prevladujejo.
Dokaj besed srečamo samo v pogrošni obliki. Nekatere navedem, a popravljene: z usta, pod bukvijo, čigar, z nikomer, iz Štajerske^ moliti vse 4 od sebe, otmem, punca, podplutba (29. škatla, upokoj ti. upoštevati, vdati, vplivati, vtakniti, vstati, po k:tajsko grmaditi, nagatiti, tresoč se. daljnogledu1 križ ali k. na daljnogledu vrhnji, poganjek (poganek=mlad pogan, ajd). septembrski avgustovski, rajni ali rajnki (podstava- raj), puščica, rogelj.
Zaimki ne zadovoljujejo bravca N; računal z mojo trmoglavostjo, ki je ni večje na sveta (10, od katere). Sedi, so na lovske stolčke, ki ga je vsakdo imel (167) kakršnega). Zaimek »kdo« gre za osebe, »kaj« na stvari, »kater'*« na izbiranje: Zalaz ali klic — komu bi dal prednost? (116. kateremu ali čemu). — Kdo je večji kot Bog? Tista luknja, skozi katero je Bog v nebesa šd (171, kaj je večje...).
Nikalnr stavki so velika sipo tika. Kdaj oseb-kova beseda stopi v rod-Tnik. pove vsaka elov-n ca. Nikakor ne v takih primerih: Klical sem, a se ničesar n pokazalo (29. 76. 87 153. nič). Predmet mora pač v rodflnik: Niso mogli zgri-fiti meso (139. mesa) Za zvezo »ne da bi« mora stati tož lnik: ne da b čutil kako utrujenost (115); Za bndilnim izrazom bojazn bimo dvoj sklad: Ustraši sem se. da se /v Jožetu kaj zgodilo (88); bal sem se. da M ruševec ne odletel (71).
Es schenkte der Bohme des perienden Wčrne — ta stih vsebuje delni rodibi Tak stoti tudi na s. 167: narezal sem si smrekovih vej. — A. D. (Konec prihodnjič)
ŠPORT
Otvoritev turnirja z žogo za žoge
Prvo kolo je navrglo prve zmage Iztoku, Ljubljani in
Hermesu
Ljubljana. 18. septembra
Za kolesarji in teniškimi igralci, ki so se ▼ letošnji jesenski sezoni že pokazali na športnih prostorih, razumljivo niso mogli zaostajati naši nogometaši, ki pa so vendarle morali precej dolgo iskati dobre priložnosti za privlačnost medsebojnih srečanj v zmerom istih sestavah in kombinacijah. To priložnost jim je nudila velikodušnost Mergenthalerjeve tovarne v Mostah, ki je na pobudo SK Ljubljane darovala 25 nogometnih žog za udeležence posebnega turnirja, na katerem bodo vsi — po zaslugah in uspeh h — dobili nekaj komadov te dragocene nogometne potrebščine v teh časih. Poseben prireditveni odbor z gosp. Buljevičem na čelu je prevzel izvedbo tega turnirja, za katerega se je prijavilo 6 semor-akih in'7 juniorskih enajstoric. torej prav za prav vsa nogometna moštva, ki jih danes lahko naštejemo v Ljubljani.
Že prvi dan turnirja, na katerem so nastopila 4 mladinska in vseh 6 starejših moštev, je pokazal nekatere nerazveseljive strani tega tekmovanja, za katerih ureditev bo moral prireditveni odbor nastopiti z vso odločnostjo, ker bo sicer prireditev izgubila ono največjo privlačnost, ki bi pomagala izpolniti trenutno praznino na naših nogometnih igriščih V mislih imamo predvsem red in disciplino glede nastopa posameznih enajstoric, ki sta bila prvo nedeljo z redkimi izjemami zelo malo v čislih. Najslabše spričevalo si je pri tem izstavilo moštvo Žabjak a. ki je prišlo na igrišče — m Se to pot ne čisto kompletno — z zamudo 42 minut kar ni imelo snmo za posledico, da j« cd vsega začetka izgubilo svojo prvo tekmo v turnirju, temveč je ta zakasnitev vplivala tudi ca pričetek ostalih tekem, tako da so morali sodniki strogo varčevati s časom, da so spravili to popoldne tri cele tekme pred mrakom pod streho. V bodeče bo treba v tem pogledu korenitega izboljšanja, keT bo sicer trpela športna in tudi propagandna stran tekmovanja.
Drugo vprašanje, katero je sprožil včerajšnji nastop šestih glavnih udeležencev tega turnirja, je sodelovanje dveh moštev, ki po slojem osnovnem znanju nikakor ne spadata v to skupino in bosta — če se ne zgodi čudež — od nedelje do nedelje prihajali igrat samo zato, da bo njihov vsakokratni nasprotnik nabral čim večje število zgoditkov. Pri tem bo seveda neizbežno, da bodo razni kandidati za najboljša mesita skušali za vsako ceno doseči čim višjo razliko in si t-ko z njihovo pomočjo zasigurati najbogatejše darilo s turnirja. Gotovo je res, da so ti mali klubi prav tako ali še bolj potrebni nogometnih žog kakor ostali, toda gotovo bo prireditveni odbor lahko našel možnost, da bo iz razpoložljive zaloge za nagrade priskrbel tudi marljivim Vičanom in vztrajnim Žabjačanom nekaj teh potrebščin, toda za tekme v eni skupini s tako premočnimi nasprotnik; kakor so ostali štirje kandidati, zaenkrat gotovo ne pridejo v poštev.
Včerajšnji spored je potekal bolj ali manj v znamenju »razmer«, ki smo jih omenili v prejšnjem odstavku. Kot prva dva sta nastopila
Iztok : Žafefak loti (3:1)
(prijateljska)
Ker moštva Žabjaka do ure, ki je določena po pravilih, ni bilo na igrišče, je sodnik gosp. Pušenjak tekmo odpiskal, po skoraj četrtur-nem presledku pa sta sie moštvi zbrali in dogovorili za odigranje prijateljske tekme, k; pa je morala biti zaradi naslednje tekme primerno skrajšana. Iztok, ki je nastopil s svoj-mi znanimi močmi iz nekdanjega moščanskega kluba, je bil ves čas popoln gospodar na terenu in je že do odmora krepko vodil, po odmoru pa je končni rezultat dvignil na dvoštevilčno številko. Žabjačani razen dobre volje in požrtvovalnosti niso mogU pokazati mnogo. V drugi tekmi
Lfubljatia — Vič 13: © (5: o)
je bila slika o igri mačke z mišem še popolnejša. Belo-zeleni, ki so nastopili razen vratarja v enaki sestavi kakor smo jih .gledali zadnjič pred nekako dvema mesecoma. niso zadeli v Vičanih. na resnega nasprotnika. Z lahkoto so se zmerom znova preigravali na njihovo polovico b po milj volji zabijali gole, vsega 13, ne da bi bili sploh kdaj resno ogroženi pred svojim svetiščem. Edini problem v tej igri je bil ta, kako se je bilo treba izogibati celih gruč nasprotnih igralcev, ki so se pač, kakoi so vedeli in znali, otepali prehudega poraza. Igra torej s športne strani ni mogla zadovoljiti, razen morda onih nekaj gledalcev, ki so uži-
Darujte za Slov. BK
valj s štetjem izkupička do znane nesrečne številke. Tekmo je sodil g. Dolinar.
Tretje srečanje
Hermes - Mladika • Korotan kotnb. 4:1 (2:1)
je bilo prav za prav edino včerajšnjega popoldneva. ki je nudilo nekaj pravega nogometnega športa, čeprav se je tudi tema dvema moštvoma poznalo, da že nekaj časa nista bila preveč pri žogi. V tem pogledu 60 imeli Hermežani vidno prednost in to jim je tu<f pripomoglo do zmage, ki je visela precej dolgo v zraku. Značilno je, da so se kombinirani Mlacfikarji m Korotanci sprva s takim ognjem lotili dela, da so res tud; dosegli vodilni gol, potem pa so polagoma začeli prihajati do besede bolj rutinirani šiškarji. Do odmora so izid izravnali in dvignili na 2:1, v drugi polovici .gre pa sta se še obe krili izkazali tudi z dvema krasnima streloma in precej krepko potrdili pno in vseskozi zarfuženo zmago Her-mesa na tem turnirju. Igra sama je bila vendarle bolj ali manj enoI:čna. ker so se igralci preveč izgubljali /v preganjanje usnja po sredini igrišča, medtem ko pred vrati niso znali ustvarjati, še manj pa izkoriščat1 dobre situacije. Tudi to tekmo je sodil g. Dolinar.
Na igrišču je bilo okrog 600 gledalcev, kar kaže, da je nekaj že privajenega nogometnega občinstvo opustilo ob»k prve nedelje na ton turnirju, ker je slutilo, da včerajšnji nasprotniki že po razporeditvi ne bodo mogli nuditi dovolj užitka niti domačemu in na vsako žrtev pripravljenemu športnemu gurmanu
V mladinskem turnirju sta bili dopoldne odigrani prvi dve tekmi po 2 X 30 minut, in sicer:
Ljubljana—Vič 0:0 in Mladika—Žabjak 7.-0
Turnir s* nadaljuje prihodnjo nedeljo; podrobni spored bo šele določen.
„Crawl« je že iz klasičnih časov
Človek se je že v davni preteklosti nekako naučil držati se nad vodo ali z drugimi besedami — plavati. Ce je hotel priti kamor koli ali si naloviti divjačine, mu je bilo to znanje v časih, ko ni bilo nikjer mostov, neobhodno potrebno. In kolikokrat je bilo treba, da je plavanja vešči človek tudi pomagal sočloveku, če mu je grozila nevarnost, da bi utonil. Vse to se od pradavnih časov do dandanašnjih ni prav nič spremenilo, čeprav mnogo sodobnih ljudi, ki so bodisi preveč udobni ali pa pod vplivi pretirane civilizacije, misli, da je plavanje v modernih časih stvar mode in okusa, ne pa že davno priznana nujna potreba.
Marsikdo bo morda zamahnil z roko, češ kaj pa je meni treba znati plavati, če imam vodo — mrzlo ali toplo — doma v kopalnici, na lov ali potovanja v kraje brez mostov pa tako ne hodim nikoli. V resnici pa je to vprašanje le vredno tehtnega premisleka! Nihče izmed teh zadovoljnih sodobnikov, ki jim plavanja ni mar, najbrže še nikoli ni pomislil na statistike in strah vzbujajoče številčne podatke, koliko ljudi na svetu vsako leto, vsak mesec, vsak dan, da, vsako uro izgubi življenje prav v vodi in samo zaradi tega, ker ne zna vsaj za silo brcati po vodi in si prav nič pomagati, če jih slučaj vrže v njeno naročje. Iz pregledov, ki se nanašajo na Nemčijo, posnemamo na primer, da utone tamkaj vsako leto nič manj kakor 35.000 oseb in da je treba k temu strahotnemu številu prišteti še mnogo ti-sočev, ki so v istem času ušli smrti v vodi samo zaradi tega, ker so jih v zadnjem hipu potegnili iz njenega objema požrtvovalni rojaki, ki so se naučili še posebej umetnosti reševanja potapljajočih iz vode ali pa so brez tega toliko spretni in drzni plavalci, da so v kritičnih trenutkih tvegali življenje za bližnjika. Ce bi takih dobrih plavalcev ne bilo na svetu, bi bilo seveda število žrtev vode še mnogo večje.
Kateri način plavanja pa je najstarejši, ki je vselej prijal človeku in ie tudi naj-naravnejši? To je način prostega plavanja ali »crawi«, kakor je znan s tujko po vsem svetu, ki se ga še dandanes poslužujejo vsi preprosti narodi sveta in so ga poznali že stari Grki in Egipčani, kakor se da ugotoviti po hieroglifih in slikah na mnogih izkopaninah, ki so ohranjene iz tiste dobe. Grki, ki veljajo glede telesne kulture kot vzorniki nas vseh, čeprav pri tem niti zdaleka niso zanemarjali izpopolnjevanja duhovnih vrlin mladega človeka, so imeli plavanje visoko v čislih in so gojili in urili to sposobnost zelo na splošno.
saj je bila tudi uvrščena v spored vsakokratnih gimnastičnih nastopov, ki so bili pred vsem narodom razsodišča za najbolj vzgojene sinove. Tudi pri Germanih je ohranjenih mnogo zgodovinskih podatkov, po katerih je bilo plavanje znano pri njih že v srednjem veku, sodobnejši zagovorniki športa in telesne vzgoje pa so že davno spoznali neprecenljive vrednosti tega načina krepitve telesa in duha in mu zato tudi prisodili primerno mesto med ostalimi vrstami športnega udejstvovanja.
Tudi med nami Slovenci je plavalni šport s posebnim ozirom na reševalno plavanje po prizadevanju razgledanih voditeljev v naših športnih društvih v zadnjem desetletju zavzelo hvalevredni razmah, ki se ni ustavil niti med sedanjo vojno, tako da lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da veselje do plavanja vsako sezono prodre in potegne s seboj večje množice širokih množic. Plavanje mora — razen smučanja in planinstva — postati naš narodni šport!
Slovo od poletja
Ljubljana, 18. septembra.
Iztekajo se nam poslednji dnevi poletja. Samo še en teden ga bomo uživali, kajti prihodnjo soboto 23. t. m. ob 5.20 zjutraj bo jesen potrkala na naša vrata in na široko zagospodovala v naši pokrajini.
Vsako leto se naši kraji čudovito lepo pripravijo za sprejem darežljive kraljice vsega leta. Naši gozdovi si nadenejo plašč najlepših barv, prav tako sadovnjaki in vrtovi. Sonce, ki je izgubilo že precej svoje moči- razliva ob vedrih dneh blago luč. Po širokem nebesnem svodu pa se prepe-ljavajo beli oblaki, a kadar se pri rod a naveliča lepega vremena, nam pošlje dež in veter, ki brezobzirno opustošita prirodni kras.
Letošnje poletje ni bilo najugodnejše, bilo je povprečno v vsakem pogledu in vendar smo bili z njim zadovoljni. Po prvotnem deževju smo dobili precej izdatno vročino nastopila je celo suša, ki je močno za-kmila nekatere pridelke. Potem pa je prišel orkan, ki je napravil mnogo škode. Zlasti je trpela koruza in ajda, manj pa sončnice, ki so bile medtem že dozorele in so pretekli teden na številnih vozovih romale z barjanskih in drugih okoliških polj domov, zrnje pa bo v kratkem oddano našim oljarnam. Pridelovalci oljnic bodo zadovoljni, ko prejmejo okusno olje, vendar pa se mali posestniki pritožujejo, da jim sončnice hudo izčrpajo zemljo in da jemljejo moč vsej drugi rasti. Najbolje torej od reže jo gospodarji, ki imajo dovolj zemlje, da jo lahko znaten kos odmerijo tudi za oljnice.
Kmetsko spravilo je bilo v preteklem tednu na višku. Vsepovsod si videl pridelovalce pridno na delu. Zlasti so hiteli ob lepem vremenu pospravljati krompir, ki sicer ni bil najobilneje obrodil in je tudi trpel zaradi poljskih škodljivcev, vendar je vsakdo zadovoljen, če ga je pridelal vsaj približno zadostno mero. Tudi fižol je že v veliki meri obran; bil je od suše močno prizadet in je pridelek precej manjši kakor v drugih letinah. Mnogi vozovi buč 90 ta teden potovali z njiv pod domačo streho. Prav tako smo videli še vozove z zapoznelo otavo.
že v mirnih časih je navada, da meščani na jesen pridno obiskujejo okoliške kmetske domačije, še bOlj se to godi v vojnem času. Povprašujejo za različnimi pridelki; letos se zlasti žele založiti s sadjem. Na ljubljanskem trgu je vsako jutro že zgodaj živahno, vsaka stojnica je brž obkoljena od gospodinj. Kljub velikemu povpraševanju skoraj nikoli ne pride do nereda, ker se gospodinje same disciplinirano postavljajo v vrsto. Izbira povrtnine je vsak dan precejšnja, gre pa sproti v denar in ne bo nič odveč, če naši kmetje ln vrtnarji še bolj polne vozove pripeljejo na trg. Tudi sadje se dobi na trgu, v glavnem jabolka, hrušk je malo, češpelj pa nič. V Ljubljani in okolici bodo Se češplje in slive pretežno v mezgo, na deželi pa bodo najbrž večji del pridelka pokuhaH v žganje, ki mu je cena izreino visoka.
Po vseh naših šolskih zavodih spet utripa novo življenje. Vrstijo se vpisovanja in izpiti. Mladina je imela odmerjene dolge počitnice, v katerih je lahko nabrala novih sil. Kopalna sezona gre sicer h kraju, a sončno nedeljo so kopalci še pridno izkoristili. Tudi sicer je bilo mnogo Ljubljančanov v prirodi. Gledališče je iznova odprlo vrata in so predstave dobro obiskane, objavljen pa je tudi že novi repertoar. Prav tako se pričenja koncertna sezona in sicer s prireditvijo radijskega orkestra prihodnji ponedeljek.
MAU OGLASI
Kdor ižče službo, plača za vsako besedo h 0.50, najmanjši znesek sa te oglase Je L 10.— Za ženitve in dopisovanja je plačati sa vsako besedo L 2.—, za vse drage oglase L 1.— sa besedo, vendar pa plačajo posredovalci L 1.30 za besedo. Najmanjši iznos sa te oglase je L 15.—
Za vsak oglas Je treba plačan drž. improv-tnk<0 L 0.60, za dajanje naslova ali šifre pa L 3 -
Zavedajte se, da če v devetindevertriesetir primerih morda ne bo dejanskega napad; sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, bo zares Zato ne izzivajte usode ln držlt se danih navodil! Predvsem takoj po danen maku alarma v zaklonišče*
Službe išče
GOSPODIČNA
želi namestitve kot trgovska pomočnica v špecerijski stroki Gre tudi u blngajničarko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna« 24471-1
POSTRE2N1CA išče zaposlitve za dopoldne ali popoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitra« 24476-1
POSTREŽNICO z znanjem domače kuhe. 2a ves dan. spreimem takoj. Pekama Vovk. Rožna dolina 14-11.	?4270-la
GOSP. POMOČNICO ki ima veselje pomagati v prvovrstni gostilni — iščem. Plača 500 do 600 lir. hrana in stanovanje Resne, poštene in *olid-ne nai se tako] javijo— Nac'ov v ogl. odd Jutra.	24404-la BRIVSK. POMOČNIKA eprfjme takoi aH po do govoru M. Podkrejšek.— Sv. Petra c. 12. 24^84-la
FRIZ. POMOČNICO in vajenko sprejme takoj sli po dogovoru M. Podkrajšek Sv. Petra c. 12.	24483-la
'iSfiuJjuAZf
VAJENCA
za soboslikarsko ln pleskarsko oort. sprejmem. Mara Josip. Wolfova ul. št. 12	23943-44
VAJENCA za slikamo išče Državno gledališče. Predstaviti m od 9. do 12. v sli karaj. Blelwelsova 13.
24444-44 FRIZ. VAJENKO sprejme salon Gjud Alek sander. Kongresni trg 6 24478-44
t J* Ki
KUHINJSKE OPRAVE
kompletne, kakor tudi posamezne stole in stolčke kupite najugodneje pri mizarstvu Krže. Vrh nika. Ogled v skladišču Ljubljana. Ciril Metodova 47b. poleg kavarne Majcen	23747-6
MODERNO STENO predsobno, večjo, prodam. Mizarstvo Ličen, Šolska 5 pri P.emizi.	24128-6
OTROŠKO POSTELJO
krasno, medeninasto, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	24141-6
ggpPPS1
v iZA, NEGO. ZO B
MOŠKO KOLO
luksuzno, novo. italijanske znamke, t prestavami proda mehanična delavnica Dunajska 12. — dvorišče.	24449-6
DAMSKO KOLO dobro ohranjeno, ugodno proda meh. delavnica Dunajska c. 12. dvo rišče.	24450-6
MOŠKE ČEVLJE 2 para, nizke št. 42, sko-ro nov suknjič in zimsko suknjo p rodim po zmerni .ceni. Ogled vsak dan Pod hribom 51-1. — desno.	24460 6
PRAŠIČKA spomladanca Za nadaljno rejo in 9 zajcev orodam Jarš« 75. Sv. Križ.
24452 6
SVILO
(v <=lve t.) za podloge, nekaj metrov, orodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	24461-6
NOVE RJUHE predvojne nerabljene — prodam Na«lov v csrl-s nem odd Jutra. 24462-6
SAKSOFON esait srebrn in pozlačen, popolnoma nov in nerabljen. ugodno prodam.— Informacije pri hišniku g. Kordežu, kino Matica 24474-6
MOŠKO SUKNJO
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	24463-6
KOZO
miekarico. prodam. Jurč-kova pot 67. pri Ižanski cesti.	24455-6
PERNICO s pravim puhom ter s prevleko, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.
24456 6 ŠIVALNI STROJ nov, Singer, pogrezljiv, salonski model, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra
24457-6
PRODAM
elegantno damsko črno obleko, čista volna ter pldžamo iz čiste svile, lep zimski phšč (imitacija krzna), zelo lepo no vo volneno čepico, več finih rjuh ln frotirk. eleganten drap suknjič za vitkega go«poda ter .suknjič za dečka .starega 14 do 15 let. nov čajni in kavni servis in kozarec za vlaganje. Ogled od 9. do 14. ure. Stare pravde ul. 3-H. levo.
24458-6
SPALNICO
starine ko, kompletno.— orehovo, prav dobro ohra njeno, ugodno prodam. Ogled od 1. do 3. ure. Medvedova 5a desno.
24459-6
MOŠKO KOLO
v doforem stanju, prodam. JakovaC, Cegnarje-va 4.	24464 6
ŽENSKE ČEVLJE št. 39 in 37. skoro nove prodam. Naslov v ogl odd. Jutra.	24465-6
KRONIKO slov. mest. kompletno (28 knjig) prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra..
24467-6
PREPROGO
perzijsko (antičen komad) posebno lepo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	24469 6
ROČNO DELO! Krasno vezen bel predpasnik. belo vezeno blazinico, prodam. Rimska c. 7, H. nadstr. vrata 12 24434-6
DVE KOZI
domače pasme, rogati, prodam po nizki ceni. — Opekarska C. 38. Trnovo.
24472-6 PSA VOLČJAKA
2 meseca starega prodam. Opekarska c. 38.— konjski mesar, Pušnik
24473-6 ŠIVALNI STROJ
Singer. nov, šiva naprej in nazaj, prodam. Ogled od 13. do 15. ure. Semč Josip. Salendrova 6-!H.
24477-6
GOJZERJE otroške. nove. močne, št. 32 prodam ali zamenjam Naslov v ogl. odd. Jutra.	24479-6
TRICTKEL Za. otroka, nov. Drodam. Narfov v ogl. odd Jutra 24431-6 VOLNENO BLAGO v sivi in rjavi barvi s kompletno nrima podlo. tro, za 2 obleki, prodam. Iz pri tajnosti se izve pri Avšič. krojaStvo. nasproti šole Ledina.
24451-6
r/
NA PERIFERIJI
Ljubljane prodam Za lir 115.000 lepo parcelo Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Ni daleč od tramvaja«	23743-20
STAVBNO PARCELO na lepem kraju, konec Rožne doline. eca 600 k v. m, takoj prodam.— Naslov V ogl. odd Jutra.	24448-20
ZEMLJIŠČE za skladišče blizu kolodvora. ali parcelo pri re-mlzi ali na Viču. ali večje zemljišče za vrtnarstvo, prodam. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Ne zamudi« 24480-20
KNJIŽNICO
slovensko z raznovrstnima poljudnimi knjigami kupim. Plačam primerno ceno. Hinko Privšek. — Kolodvorska 7. nasproti Mestnega kopališča.
24446 7
Vadav Držaj:
Nasedel sem. •.
»Linček, vinček!« sem zaklical, ko sem ae po mukepolni hoji znašel v gostilni pri Grelzerjevl mami na Primskovem.
»Pavlca, pol litra črnega, pehar žemelj, klobaso s hrenom In fižol z redkvico mi pri-nesi! Lakota me tare in žeja me mori. Od žeje je huda smrt. še hujše je, umevno, če od lakote umiraš, pa te žeja umori.«
»Kje pa si kolovratu? Ves si prašen in povaljan,« je pripomnila gospodična Pavla.
>1, ka# bi! Ne izprašuj! Prinesi zaprošeno, da utešim žejo in lakoto. Jezik se bo že razvezal.«
Gospodična Pavla je postregla z jedjo in pijačo, nakar je ponovno vprašala: »Ne zameri, če vnovič vprašam: Kje si kolovratu, da si tako izmučen?«
»Nasedel sem, enostavno nasedel,« sem ji "kratko odgovoril. »Ali razumeš, kaj se pravi nasesti? Kakor nasedel brod, sem nasedel tudi jaz. Da boš prav razumela: Nekoč sem se vozil iz Splita v Metkovič. Kapitan je bil izkušen mornar, tisti dan pa mu vsa izkustva niso pomagala. Pred Omiš-lem smo nasedli na sipinah, in ure in ure so prešle, predno se je posrečilo kapitanu, rešiti nas iz nesrečnih sipin. K#.j pravim, posrečilo se mu je! Tuj parnik nas je po neštetih poskusih izvlekel iz peščene plitvine. Mene pa je danes rešil voznik, ki je vojni iz Komende v Kranj. Veruj mi, da ni naključje privedlo voznika, bi utrujen ln lačen in žejen še sedaj pečival v senčnatem gozdu kraj ceste, ki vodi v Brnke.«
»Ne razumem te prav!« je vpadla gospodična Pavla. »Kako si prišel v Brnke? In kje si se tako neznansko utrudil?«
»Tri sto zelenih pošasti in preklicani Pe-truška so me zvabili in vodili za nos.«
»Le poslušaj! V Zvezdi me je srečal Petruška. O, da so ga morale noge prinesti v Zvezdo! Saj se spominjaš človeka! In spominjaš se prav gotovo tudi obraza: nasmejano in nedolžno je njegovo lice. Pa prične po stari navadi: .Prijateljček, prijateljček', — nu, pa sva se znašla v Kamniku. In tam sva bila naenkrat obdana od samih veselih obrazov. Cvet kamniške gospode se je zbral. Petruška pa je imel besedo: »Prijateljica, lepa gospa, prelepa gospa! Nu, saj tvoj mo-žiček, prelepa gospa, ne bo zameril, če trdim, da si lepa. Trčimo, dobro je vino! Prijateljica, lepa prijateljica, pa tudi z mojim prijateljem trči! Prijateljček, daj, lepa, prelepa je gospa in prijetna je. Dvigni čašo, dvignimo čaše ter izpijmo na zdravje naše prelepe gospe. Prijateljčki, vsi! Vince je žlahtno, ogrelo nas bo, prineslo bo veselja na koše!
Dvignili smo čaše in trčili smo, da se je razlegel po vsej hiši. In toliko, da smo izpraznjene čaše postavili na mizo, že je Petrun natakal ter istočasno nazdravljal desni sosedi: »Prijateljica, lepa, prelepa gospa, tudi tebi gre lepa beseda. Prijateljčki, trčimo, lepe gospe ne smemo pozabiti!
In tako je Petrun točil, kar naprej točil ter sipal poklone na levo ln desno. Vse je bilo lepo — prelepo. l«se gospe — lepe in nelepe — so bile lepe, so bile prijateljice in mi vsi sami prijateljčki ... Od mize pa je tekla pijača, kajti Petrun ni znal nata-
kati ali pa je nalašč polival. Strežajka je morala ves čas menjavati z vinom namočene prte, Petrun pa je kar naprej natakal in polival ter nasmejano tešil strežajko: .Prijateljica, ne bo zastonj, ti samo postre-zi, plačilo bo dobro. Moj prijateljček — pokazal je s prstom na mene — ni umazanih rok. Nu, kar prinesi, lepa gospodična, novih pet litrov in večerjo pripravi! Trinajst nas je. Trinajst svinjskih pečenk in trinajstkrat mešano solato. Za mene dvoino por-cijo! Prijateljice, prijateljčki, pijmo, moj prijatelj ima zlato srce!'
Veruj mi, gospodična Pavla, da mi je bilo nerodno. Nu, Petrun je znal speljati voz. v katerega je vpregel človeka. Pirovali smo vso noč. Petrun pa je naročal, točil, polival in hvalil vse na vse pretege. Nu, in zjutraj sem imel čast poravnati račun
Hm, lepa je bila številka — zapitek gosposki Pa sem modroval: pol moj dragi Petruška, pol jaz. pa bosta ovca cela in volk sit. A glej, spaka ni bilo nikjer! Strežajka, ki je videla mojo zadrego, je prijazno povedala, da je prijateljček šel za hip domov, da pa se bo skoraj vrnil. Kaj mi je preostalo: plačal sem vse — samo poslednjega litra ne. Prijateljček naj plača ostanek! sem jezno dejal strežajki. In napitnino naj vam da prijateljček!
Nu, enkrat me je speljal; enkrat si me speljal dragi Petrun. In nikoli več me ne boš! sem glasno modroval v Petrunovi odsotnosti. Pa se je že pojavil prijateljček na vratih Nasmejan ln nedolžen mu je bil obraz, že tisti hip pa je začel rdeti, rdečica se mu je razlila zadaj na tilnik, ko mu je
strežajka povedala, da ima plačati ostanek zapitka.
.Prijateljček, posodim že, samo posodim P je razkačeno govoričil. ,Saj veš, da moram plačati sestri za pranje in šivanje. In za pot v Ljubljano moram tudi položiti gotovino na roke blagajniku ..
,In kako bom jaz prišel v Kranj?' sem nerodno vprašal.
.Prijateljček,' je dejal, ,za pot ti ne morem posoditi. Boš pač moral pešačiti. Lepa je pot iz Kamnika čez Brnke in Šenčur v Kranj. In prijetno bo hoditi v jutranjem hladu. Poznam pot, često sem jo premeril. In na lepote misli, prijateljček! Ves čas te bodo spremljale prelepe Kamniške planine.'
Gospodična Pavla, v meni je vzkipelo, pa sem se obvladal. Molčeč in besen sem zapustil lokal. Krenil sem na pot ter prisegel pri Bogu in vseh svetnikih, da se s Petru-nom ne bom nikoli več podal na pot.
Da, stopil sem na pot besen, neprespan in s trudnimi nogami Dokler me je spremljal jutranji hlad, se je dalo še nekako hoditi. Ali, fonce je pričelo neusmiljeno pripekati! Noge so mi omahovale. Moral sem sesti kraj ceste, da zberem novih sil. Pri tem sem se polenil. Jezik je medtem postajal suh, tako suh je bil, da niti glasno nisem mogel oštevati dobrega prijatelja Pe-truna. Samo v mislih sem koval načrte za maščevanje. Da, gospodična Pavla, omagal sem na cesti kraj Brnkov, in da ni bilo voznika, bi zdajle ne pil dobre pijače v vaši gostoljubni hiši...«
»Ti preklicani Petruška!« je vzkliknila gospodična Pavla.
Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. stalno kupuje vsakovrstne rabljene predmete: sobne in kuhinjske oprave, otomane, posamezne omare in druge komade pohištva, preproge, rjuhe, kapne in drugo posteljnino, otroške in zložljive postelje. Športne in globoke vozičke, pisalne in šivalne stroje, štedilnike, pečice, električne kuhalnike, ledilne servise, krožnike, steklenino, glazbi-la kakor tudi druge uporabne predmete 23942-7
BELO PREJICO za kvačkanje DMC št. 50—70. kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 24-443-7
hJUHt. KAPNE. poitelino perilo, brisače, razno moško in dfemsko perilo kupuiem stalno in plačam najboljše cene. Kupujem tudi različna druisa oblačila, event. prevzamem ista v komisijsko prodaio. Hinko Privšek. Kolodvorska 7, nasproti mestnega kopališča	1—41 v-7
RAČUNSKI STROJ za množenje, speciailni »Multlplicator« kupim in plačam dooro Hinko Privšek. Ljubljana, Ko-lodvorska 7. nasproti Mestnega kopališča.
24445-7
VOZ SLAME
kupim. Podmilščakova 18 24475 7
STEKLENICE
različnih vrst kupuiemo. Dobro plačamo. Na Vašo žeiio iih prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodni kov trg 2.	I-318-N-7
% L I
ste poravnal) naročnino?
Sobo odda
SOBO.
bol) temno, s štedilnikom, s posebnim vhodom, oddam tistemu, ki odkupi železno zložljivo poeteljo. blazino in druge sobne
rdmete. Najemnina 100 mesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5000 lir«.	24106-25
SOSTANOVALCA sprejmem v sredini mesta. Naslov v ogl odd. Jutra.	24442 23
Sobe išče
PRAZNO SOBO za shrambo pohištva iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
24254-23a OPREMLJ. SOBO s posebnim vhodom — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >P!a-čam naprej« 24453-23»
2 GOSPODIČNI iščeta sobe posebnim vhodom v centru mesta. Sta ves dan odsotni. — Točni plačnici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center« 24454-23» OPREMLJ. SOBO išče čez dan odsoten gospod. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 24466-23i
MALO SOBICO iščem. Sem ves dan od-šotna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Takoj« 24468-23a
OSEBNO IZKAZNICO
in živilsko nakaznico je Izgubila Kuret Marija. Pošten najditeli naj denar obdrži, izkaznice pa naj izroči v ogl. odd Jutra.	24470 37
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Napeta kriminalna drama
Slučaj Deruga
Willy Birgel, Geraldine Katt Predstave ob 16. in 19. uri
JONO UNION	Telefon 22-31
Prekrasen alpinistični velefilm
V senci gora
Attila Horljiger, Kansi Knoteck
Predstave ob: 16. in 19.15 uri
Telsfon22-41
KINO MATICA
Heinrich George v moderno režiranem filmu
Proces CasšSa
Ostali igralci: Dagny Servaes, Juta Freybe, Albert H«'hn Predstave ob 16. in 19. uri
03
j&^jfa^š&žif J vse » VRST . 1 •®v^rovrtnino-sadje-gobe.
~ :,.•■ jifmm>m11,1hfj'^tf-^v
ktUNO h.UPUvJfclllO
m
Strti od neizmerne žalosti naznanjamo, da nas je po težkem trpljenju zapustil naš srčnoljub-ljeni papa, brat, stric, bratranec, svak, tast in stari očka, gospod
Roman Jelen
sanitetni narednik vodnik v p.
Pogreb našega dragega papa-na bo v torek 19. t. m. ob 16. uri iz kapele sv. Jakoba z 2al na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Celje, Medvode, Zagreb, Trst, 18. septembra 1914.
Globoko žalujoči:
BRUNA por. VOLKAR in SILVA por. DELEJA. hčerki; LOJZE VOLKAR in JOŽE DELEJA, zeta; BORUT, vnuček; rodbini JELEN m PENKO — ter ostalo sorodstvo
Naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dopolnil svojo življenjsko pot, ki je bila posvečena nam — družini in neumornemu delu — naš nadvse ljubljeni mož in oče, gospod
Goderer J. Ivan
Pogreb našega ljubega družinskega očeta je bil v ponedeljek, dne 18. septembra iz hiše žalosti na pokopališče na Velikih Poljanah.
Ortnek, Ljubljana, 19. IX. 1944.
Žalujoči ostali: ANTONIJA, žena; JANEZ in TONI, sinova ter ostalo sorodstvo
SchrilUeilcr • Urejuje: Davorin Kavljen —
Fttr das Konsortlum »Jutro« als Verlag Za ttaharnarja: Fran Jeran — Fiii den
Konzorcij »Jutra« kot izdajatelja. Stanko Vlrant — FBr »Narodna tiskarna A. O« ab Druckstelle — Za »Narodno "•■"rnt d, <Lc kot
Inseratenteil verantvvortlicb • Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljubomii Volčič