St. 58. p. g- Vr. ro^ra^V, W Tiro\. Sv V Trstu v saboto 21. julija 1883. Tečaj V Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« Izhaja 2krat na teden vsako sredo in saboto o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ± gld. »O kr. — Posamezne Številke ne J* nk mora biti 'vrata nazna- Vsi doviii oe pošiljajo Uredništvu »vit Torronto« »Nuova Tipog'rajisil^^ frankiran. Rokopisi orez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inserati (razne v dobivajo pri opravinštvu in v trafikah v Trot« po kr., v Soriol in v A]dovi6ial po nila in poslanice) ae zar&Čunljo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi ® — Naročnine, reklamacije in inoerate prejema OpravuUtvo »vit Zoita 5.« j Srk-mi se plačuje za vsako besedo 2 kr. Cesar na Kranjskem. iz Izubijano 17. julija. Cesarjevo potovanje po Gorenjskem. Včeraj zjutraj ob 7. uri je cesar zapustil belo Ljubljano. S'ovo je bilo, če prav ne tako velikansko, pa nič manj presrčno, kakor prihod. Od deželne hiše pa do mestne meje in Se naprej čakalo je ljudstvo vladarja, da g a Se enkrat vidi in pozdravi. Po vsej poti so se razlegali ogromni »Živio« klici, cesar pa je na vse strani pozdravljal prijazno; iz obraza mu je sijala zadovoljnoat. Na meji mesta čakal ga je mestni odbor. Župan Grasselli se je cesarju na kratko, a navduSeno zahvalil za visoko milost, katero je skazal Ljubljani, na kar mu je cesar odgovoril: »Jaz se presrčno zahvaljujem ta prisrčni sprejem; dnevi, katere sem prebil v L juhi jami y ostanejo Mi v naj-prijetnejšem spominu.« Pohvalil je cesar tudi izborni red, kateri je vladal v Ljubljani k ljubu tolikim tujcem mej vso slavnostjo. Ko se odpelje, je navzoče ljudstvo kar »frenetično« pozdravljalo cesarja. Na poti od Ljubljane pa do Kamnika je bila skoro povsod živa ograja, povsod praznično lepe ljudstvo, cesarja navduSeno pozdravljajoče, na obeh straneh ceste visoki mlaji z avstrijskimi in narodnimi zastavami. V MengSu je cesaija pozdravil ondotni župan in ko je cesar videl nekega moža brez rok, in so mu na njegovo praSanje povedali, da je zgubil obe roki v vojni, ukazal je adjutantu, naj mu podari 30 gld. Sprejem v Kamniku je bil prav tako lep, kakor v Postojni ali Logatcu; ves Kamnik je bil v zelenju, v cvetlicah in zastavah; bilo je tudi Podlistek. Kontovelj-Mokolžn-Prosek. (Zgodovinska Črtica spisal M. Sila.) Hajd J brate, teci na Kontovelj ter prepiši glagolske napise v cerkvici Matere Božje pil cesti! Tako me opomni prijatelj P. pred mesec dni, a ni bilo treba ponavljati tega opomina. To »krilate besede« tudi mojim nogam pripno krila, da poletim tija doli v Kontovelj. Veselo je šlcr-janček, vedno tresljajoč perutice, dvigal se kviško prepevaje: »bom zidal turen, bom Sel na kviško, visoko, še više, gor više, sem zabil bat, bat,« in se je spustil na tla. Taki, sem si mislil, so in odkritosrčno rečem, smo mnogi zgodovinarji, ki hočemo visoko leteti, pa moramo vedno prizuavati, »jI še tega nisem znal in vendar tako blizu pri rokah mi je bila stvar jako znamenita. Ko pridem na »Moščanišče«, oni prostor pred Prošekom, kder imajo včasih vojaške vaje, in naprej naravnost pred Kontovelj, doldem starega moža, ki je nesel nekaj veničja za krave, ter se pomeniva o marsičem. Ko prideva na opuščeno resto, kder imajo vojaci, na Prosekn bivajoči, svoje strelišče, 'vprašam moža, kako piavijo onej cesti, in zakaj se je opu stila, nakar mi odgovori: Mi pravimo »Vi-Žintinova cesta« in dejo, da se ni speljala do Trsta, ker je tolilcajn lepo narejena, da so delalci upili: »živiio Visintini!« namesto da bi kričali: »živijo cesar!« in ne-vošljivci so gospoda inženirja Vižentina več slavolokov; pri vhodu v mesto je župan, g. dr. Samec poleg slavoloka nagovoril cesarja ter poudarjal neo-mahljivo udanost cesarju, cesarskej hiSi. Vidno ganjen cesar se je na kratko zahvalil, a potem župana iz-nraSeval o razmerah na Gorenjskem. Na to je neka krasna gospodičina, spremljana od 20 v belem oblečenih družic, cesaiju podala krasen Šopek. Na velikem trgu je cesaija pozdravil v imenu okoliSknih županov gosp. Janko Krsnik, kateremu je cesar priznal, da je ganjen nad tolikimi dokazi ljubezni in da prav teSko zapušča Kranjsko. Potem pa je cesar govoril s posameznimi župani tako uljudno, da se je ljudstvo, katerega se je kar trlo na trgu, kar čudilo ce-saijevej uljudnosti. V Kamniku je cesar zajutrkoval in k zajutreku povabil tudi župana in Se druge odlične domače osobe. Mej potom iz Kamnika do Kranja je bilo zopet ob cesti polno ljudstva, vse vasi krasno odičene, v vsakej vasi slavolok; povsod ogromni »živio-klici«, ki so odmevali po vsem Gorenjskem. Precej po 1. uri pop. se je pripeljal cesar v Kranj. To staro mesto, prav biser Gorenjske, bilo je Se bogatejSe odičeno, nego Kamnik. Župan Šavnik je pozdravil cesarja, potem pa je glavar predstavljal druge Gorenjske župane, s katerimi se je cesar prav prijazno pogovarjal. Šel je potem cesar v prelepo gotiČno cerkev, prod katero ga je pričakovala duhovščina. Po končanej molitvi se je peljal cesar na kolodvor, kder je uže čakal dvorni vlak in ga odpeljal v Lesce. Tudi ob železnici je ljudstvo navduSeno pozdravljalo vladarja. K malu po dven je dospel dvorni vlak v Lesce, na krasno olepSanem kolodvoru zatožili, da so mu službo vzeli, in cesta se je opustile. To se ve, to razlaganje nema zgodovinske vrednosti, a kaže, kako si prosto ljudstvo mnoge dogodbe po svojej domišljiji tolmači. Na onem kraji, kder piavijo »stara sela«, dospem v Kontovelj, ter hitim lc preč. g. župniku, da mi blagovoli odpret cerkvico Matere božje. Koj mi postrežljivi gospod dade ključ in grem po cesti »Mejdnlah« (mej dolih) v starinsko, sedaj okusno ponovljeno kapelico, katerej domačini neki pravijo: »nova cerkev«, pa bi menda bolje rekli »obnovljena«, kajti oni gor omenjeni Kontoveljec mi je rekel: »To je »Mali Božja od Žalvinja« (talijanski: »Madonna della Salvia«), je še bolj stara, nego na Kontovelji«. Tu pa se je motil mož, ker v kapiteljskem arhivu tržaške stolne cerkve hranijo nek zapisnik iz 1. 1335, v katerem je zaznamovanih 24 cerkvic in kapelic v Trstu In tržaškej okolici, spadajočih pod isti kapitelj, a mej njimi je zabeljeŽen sv. Jeromin na Kontovelju, pa cerkvice »M. B. od Žalvinja« ni še v tem broju. O tej znamenitej cerkvici so uže mnosro pisarili, tako dr. Kandler v časniku »L' Istria« IV. 1849 N. 66.; po njem je posnel pisatelj članka: »Curatia Conto-vellum« v šknfiskem listu »Folium dioe-cesannm« 1869. pa?. 45. Obširnejše piše dr. Lnser v tržaškem listu »La Vigilanza« 1880 N. 10. in po njem z dodatki g. M. v »Danici« 1880 1. 46 in 47. Slehern ima kaj posebnega, a nobeden ni zapazil gla?o-litskih napisov od »romarjev«, ki so prihajali v tn cerkvico iz Istrljsklh krajev, ter začrtali imena in letnico svojega po- so ga sprejele razne deputacije županov, duhovnov, deklet itd., nagovoril ga je župan iz Radovljice, peli so pevci cesarsko pesem. Vse to se je vrSilo pri slabem vremenu, ker lil je dež in k ljubu tako slabemu vremenu se je odpeljal cesar iz Lesc v odprtej kočiji v Begunje, kder je ogledal tamošnjo žensko kaznilnico, kder ga je živahno, presrčno sprejelo navdušeno ljudstvo, katero je od blizo in daleč privrelo, da vidi vladarja, ne da bi se bilo ustraSilo v tem času izredno slabega vremena. Iz Begunj se je cesar zopet peljal nazaj in skoz Lesce v Bled. Kedor je videl v nedeljo Bled v svojej naravnej krasoti, pomnoženej po prekrasnem odiČenju, v katerem se je blesketal posebno romantični grad, vse lepe vile okolo jezera in jezerski otok, ta jo gotovo vskliknol: »Bled je res najlepši biser Kranjske.« Uže dva dni pred dohodom cesarja je dohajalo na Bled vse polno tujcev iz vseh krajev, v ponedelek z jutranjim vlakom pa je doSlo toliko Ljubljančanov, da so morali pred vlak vpreči 2 maSini, smelo trdimo, da se je bilo na Bledu v ponedelek okolu poludnć zbralo nad 25.000 ljudi; tolika množica ni Se nikoli krasila tega rajskega kraja. Le Skoda, da je v ponedelek proti 11. uri dop. nastalo prav slabo vreme, silna burja, potem pa mrzel dež, pravo no-vembersko vreme, tako sicer, da je na gorah celo snežilo. Vse to ni ustraSilo ljudstva, meni pa so se posebno smilile krasno po starogorenjskej Segi oblečene ženske s pečami na glavi, katerih je bilo gotovo okolo tisoč, te ženske so si dragoceno, večinoma svilnato obleko, silno poškodovale ; a vse to jih ni strašilo, saj je Slo za to, da vidijo preljubljenega cesarja. Reči mo- hoda na zidu v presbiteriju. Predno pa raztolmačimo te napise, naj razjasnimo ime te cerkve. Imenujejo to kapelico: »M. B. salvijska (žijbeljska). (Madonna della Salvia). Od kod to ime, ni gotovo. Ljudska pripovedka trdi, da je ta kip M. B., ki se časti, bil najden pod nekim žajbelnovlm grmom«. (»Danica« s. c. str. 365.) Mogoče, da je to res, ker na »Veni« nad »školjami« raste na prostem občinskem pašniku »žal-belj«. — Dr. Kandler meni, da ime izvira od žajbelnove cvetke, katero je M. B. baje v rokah držala. Ta kip, ki je zdaj v cerkvici. in je prvotni, le pobarvan in pozlačen, pa nema čisto nobenega znamenja, da bi imel kedaj žalbelj v rokah. — Dr. Loser nasproti misli, da ime »della Salvia« bi utegnolo izvirati od osebe, katera je dala cerkev zidati; in v resnici je družina ■ Salvia« v starodavnih časih v Trstu slovela. Neki Ivan Salvia je 1. 1223 sklenol trgovinsko pogodbo z Benečani v imenu tržaškega mesta. No, i proti terfiu tolmačenju ne bi bilo ugovora, ako bi se za gotovo vedelo, da je rodbina »Salvia« po 1. 1335 še živela, kajti pred onim časom cerkvice ni bilo, in o tej rodbini »Salvia« se po onem 1.1223 no bere nič izvestnega. V listini tržaških meščanov 1.1202 je dvakrat to ime zabeleženo: »Cresius filius Salvie« (Kres sin Salvie) in pa »H. de Salvia«. (Dr. K. Storia dei Patrlzi di Trieste p. 28.) Potlej pa je edino še imenovan nek Janez de Salvia, ki pa nikakor ni trgovinske pogodbe delal 1. 1223, nego v pogodbi istega leta se Benečani sklicujejo na drugo pogodbo uže prej skletieno po trža- ram, da je Gorenjsko ljudstvo pri tej priliki pokazalo največjo požrtvovalnost. Proti 5. uri je naznanjalo pokanje možnarjev in zvonenje zvonov, da se cesarski sprevod bliža, in zdajci se uže sliši godba, ki jo bila poleg slavoloka, stoječega na vrhu, kder se nagne pot v Bled; a komaj je začela godba cesarsko himno, ko nje glas zaduše do neba odmevajoči »živio-klici«, ki so odmevali po vsej dolini. Cesar se je pripeljal k ljubu nevihti v odprtej kočiji in je bil k ljubu težavnemu potovanju prav židane volje. Pri slavoloku ga je pozdravil blejski župan, g. Vester, cesar s^ mu je prijazno zahvalil in omenil/' da je vreme slabo, dež da je sicer dober, toda padal je tudi sneg. Na to je cesarja pozdravil slavnostni odbor, jijemu na Čelu glasoviti švegelj«, na kar so je cesar odpeljal sgromstvom mej »živioklici« na tisočo Vb ranega ljudstva, razpostavljenega o\ slavoloka pa do Malnerjevega hotela,^ katerem je ces. dvor imel svoj stan. Takozvani komitć, v katerem so bili večinoma kranjski nemškutaiji, prizadeval si je, da bi bil dal vsemu sprejemu in vsej slavnosti na Bledu vsaj nekoliko nemškega značaja; toda vse te poskušnje so zginole, kakor kapljica v morju, tudi to, da so na Bledu zabranjevali in se ogibali slovenskih zastav, ni koristilo, vsa slavnost je imela pri vsem tem le čisto slovenski značaj in cesar se je prepričal, da na Gorenjskem prebiva krepki slovenski rod. Zvečer ob 6. uri je bil dvorni, obed; mej obedom je bil tudi ponehal dež. Komaj se je začelo mračiti, okolo 8 ure pa so se užgali kresi. Najpred so se pokazali na višavah okoli daleč in bliže, celo na Triglavu, če prav so škem poslancu Ivanu de Salvia.*) V zapisniku 1. 1468 pa mej odličnimi mestnimi odborniki ne nahajaš več nobenega Salvia. (Storia d. Patr. p. 64.) In tudi takrat teško, da je uže stala cerkvica M. B. Sosednji Barkovljani jo imenujejo tudi »Grljansko M. B.«; pa to se pisatelju v »Danici« ne zdi verjetno, kajti altar s prelepim kipom M. B. iz Grljanske cerkve ee nahaja v sedanjej farnej cerkvi na Kon-tovelu. Ni tako, gospodine! Kip M. B. iz nekdanje samostanske cerkve v Grijanu je prenesel P. Konstantin Hrastar, prvi župnik i'kurat) Katinarski seboj v Kutinaro, kamor je prišel iz 1. 1785 po ces. Jožefu II. preklicanega frančiškanskega samostana v Grijanu. (Fol. dioec. 1869. p. 46.) Podoba M. B., ki se dan danes vi ii na večem al-tarju v Kontoveljskej cerkvi, je lesena, in ne zna se nje začetek. (Isti.) Na l^vej (moškej) strani pa je vzidana črna plošča v kontoveljskej cerkvi z napisom: »da je alUr M. B. iz Grijana prenesen, privilegiran«. — Torej ne v Kontovelju, niti v cerkvici »žalvinjske« M. B. ni kip iz Grijana. — Pač pa bi utegnolo nekaj resničnega imeti, da je, kakor sem omenil v svojej »Zgodovini Trsta in okolice« (str. 111) starinski kip iz cerkve M. B. pri morju v Grijanu bil prenesen v »novo cerkev« in se torej prav za prav ima nazivati »žal-(ov)na« M. B., t. j. ki je od »žalovja« ali *).. Et illud seriptum et ordinamentum, qtiod olim factura fuit por Domtnum Dueem Veneiiie et Johannem de Salvia, nuntiumelv. Tergest... observabo. (G. Dr. O'-sca : Lo tte-lazioui fra Trieste e Veneziu p. b(i.) bile višave pokrite s padlim snegom, svitli kresovi, ob hribu za otokom so bile iz njih narejene začetnice imena cesarjevega. Potem se je pokazal grad na skali razsvitljen po svojem obrisu. Zdaj se začno prikazovati balončki in razne luči ob bregu, tudi hiSe so razsvitljene, nekatere posebno krasno. Ob otoku je čez vso jezero vrsta premikajočih se lučic, da se blišči in miglja. Veličasten je bil pogled na visoke sive gore, a čaroben na jezero, v katerem so se blesketali vsi ti ognji, in vsa ta razsvitljava ! Ko se ie začela razsvitljava in so z grada grmeli možnarji, stopil je cesar v čolnič in se peljal po jezeru, ob bregovih in po Čolnih pa je bil vrisk ljudstva res gromovit, »živio«! odmevalo je po gorah in bregovih, v lepo razsvetljenem čolnu pa se je vozila vojaška godba, kije himno svirala. Pozneje jo bil tudi umetni ogenj, ki je napravil najlepši efekt, ker vse te ognjene barve je odsevalo jezero. — Vsa ta razsvitljava, ti kresi, umetni ognji, ta velikanska, vesela in vedno prepevajočo in kličoča množica, to vse je neponisljivo; kaj tacega je mogočo napraviti le na Bledu, in koliko lepše bi se bilo Še vršilo vse to, da nam je bil Jupiter Pluvius tako prizanesljiv, kakor je bil Ljubljančanom. Ko se je končala razvit-ljava in je cesar šol k počitku, zbirali smo se v gostilnah okolo jezera in v vasi; pri Petranki je godla vojaška banda, v vasi pa so prepevali gorenjski pevci, veselje je trajalo ne-kaljeno do jutra. Rano v jutro se jo cesar odpeljal z dvornim vlakom v Trebiž, in vzel se seboj gotovo najlepše vtisk« iz naše mile slovenske dežele. To/praznično oblečeno, lepo gorenj ko J/fudstvo, to streljanje, zvo-nenje, tai vrisk in to petje po vsem Gorer^skem, —preŽivo jo pričalo ce-sarij'd, da »Slovenec ie in ostane eden najzdravejših in krepkejših stebrov habsburške države.. — Ta narod ne sme propasti, ta narod mora napredovati na srečo Avstrije, tako si je moral misliti naš vladar, ko se je poslovil od Kranjske. Spomini na 600 letnico. Kateremu Slovencu ni skakalo srce v radosti, ko je videl slavnosti v Ljubljani, ali čital o njih, kateremu dobremu Avstrijcu ni bilo veselo pri srcu, ko ie videl ali zvedel, kako jo naš preblagi cesar v Ljubljani občeval se svojim slovenskim ljudstvom. To je bila prava družinska slavnost nepozabljena nam in našim potomcem. Kakor Slovenci v Kranj- brega prenesena. Dan denes, se ve, ni ta beseda toliko znana in se je pozgubila. kakor še marsikatera Jepa slovenska beseda Tudi »Zavije« izvajam v omenjenej knjižici od .žalje« bregovje. kajti v nemških listinah se tudi nahnja: »Salbach = Zavije«. Torej mislim, da nikakor ni prenapeto to moje trdenje, tem manje, ker je inej ljudstvom pravljica, da so jo umili, ko so jo od bre^a prenesli M. B. (ali po drugem izročilu si je noge oprala) v vodi ki se imenuje »zdrava voda« ali studenec M. B. Predno so se ustanovili oo. frančiškani (minoriti) v Grijanu 1. 1626, uže davno je bila cerkev M. B. v Grijanu, kakor pravi ustanovno pismo: »Ker je v trfaškej okolici neka cerkvica M. B. v Grijanu, pet (lažkih) milj oddaljena od mesta pod župnijo opensko, ki daleč slovi po čudežih in po obilnem obiskovanju božjepotnikov, — izročimo jo oo. frančiškanom« itd. Posebno so radi zahajali mornarji v to cerkev, in potem ko je bila v kake i vojni z Benečani ali morda od morskih roparjev prvotna cerkvica razdejana, prenesli so kip v novo cerkev »žalne M. B.« v Kontovelj. Od todi si tolmačim toliko glagolskih napisov v tem svetišču, ki je najbrže vzrastlo koncem 15. stoletja. (Dalje prihodnjič.) skej, ponosni smo tudi mi Slovenci na Primorskem na ljubljanske zlate dneve. Toda ni ga veselja brez gren-kote in tako tudi mi tržaški in istrski Slovani okušamo grenkoto poleg veselja. Skoraj sleherni ugane, kam merimo s temi besedami. V Istri so razmere prežalostne; v Trstu nič manj; avstrijsko čustvo se tukaj od neke strani uže dolgo, dolgo časa sistematično zatira. Kedor je videl lansko leto cesarja v Trstu in letos v Ljubljani in primerjal njega sprejem tam se sprejemom tukaj, vri-nola se mu je nehotž misel: »tam tako odkritosrčno, lojalno, tukaj prisiljeno.« In vendar je Trst cesarskej družini dolžan Še več hvaležnosti, nego Kranjska, in vendar se imajo tržaški milijonarji največ zahvaliti cesarskej milosti, da so tukaj našli rodovitno plodno polje za bogatenje, za izvrševanje svojega najvišjega cilja. Gotovo je sicer, da srečen človek skoraj navadno zgubi čut hvaležnosti, a pri nas so Še drugi uzroki; pri nas je dosegla pokvarjenost jako visok stepen in temu je dokaz to, da je »izvoljeno ljudstvo« povsod merodajno. A prav to ljudstvo ima navado, da se oklepa večine z namenom, da potem to večino svojim lastnim namenom vsluževa. Še drugi in tehtnejši uzroki nehvaležnosti so. Mnogo se je tukaj grešilo s tem, da so poprejšnje in nekoliko tudi novejše vlade Primorske dežele smatrale za italijanske in z vso močjo podpirale italijanski element. Največje zlo pa so napravili ustavoverci, kateri so so zvezali z italijansko propagando z namenom, da izrujejo na Primorskem vsako slovansko koreniko. Vsled tega je postala zavednost italijanske narodnosti v Primorskih dežeiah tako mogočna, da so jih za narodnostno idejo navdušeni in se le v italijanskem življu srečne čuteči mlajši zastopniki inteligence kar proklamirali za del Italije; kar vse so posledice v našem stoletju močno razvitega narodnostnega načela in pa tukaj vladajočo sisteme, — katera pa še do denes ni odpravljena, ker merodajni krogi na Primorskem morda še vedno menijo, da dobodo mej Italijani samimi dovolj zaslombe in varstva proti posledicam na Italijanskem najbolj razvite ideje narodnosti in zedinjenja italijanskega življa v eno samo državno skupino. Gotovo je mogoče, take nagibe začasno storiti neškodljive; toda nagibi le vedno ostanejo in se množć, posebno mej mladino, katere je bodočnost. Merodajni krogi sami morajo poznati mnogo sinov, cel<5 nemških in slovanskih višjih uradnikov, ki se prav nič ne ujemajo s političnim prepričanjem svojih roditeljev in uže samo to bi jim moralo služiti v svarilen dokaz. No, in to so uzroki, da posebno v Trstu in Istri vlada nek indiferentizem za vse, kar unema srca pravih avstrijskih patri-jotov, kateri indiforentizem se je prav te dni zopet prav sijajno pokazal tor grenil tudi nam Slovanom v Istri in v Trstu veselje, katero smo čutili z našimi brati na Kranjskem in Štajerskem. Navada je, da zastop sosednje dežele, ali po naše deželni odbor, pride pozdravit vladaija, ako se nahaja v sosednjej deželi. Ko je bil lansko leto cesar v Trstu, pozdravila sta ga tukaj deželna odbora Kranjski in Goriški in letos v Ljubljani je cesaija pozdravil dež. odbor Goriški, in še celo iz Hrvatske, ki vendar spada v drugo polovico države, prišla je sijajna deputacija poklanjat se našemu vladarju, a tržaške in isterske deputacije v Ljubljani nismo videli; namesto te ofici-1 jelne deputacije pa je šlo v Ljubljano I in v Postojno gotovo par tisoč ljudi, večinomo inteligentnih Slovanov iz Trsta in Istre in tam združeno s kranjskim ljudstvom navdušeno pozdravljalo svojega vladarja ter tako prav jasno in razločno protestovalo proti postopanju merodajnih krogov na Primorskem. Ti ljudje se niso strašili ne troškov ne zamude časa, ker čutili so v srcu potrebo, da se vdeleže praznika zvezo slovenskega ljudstva s pre-svitlo dinastijo. Kar pa mora še grenkeje čutiti vsak pravi avstrijski patrijot, to je vedenje večine tuk. italijanskih listov, posebno pa glasila ono tuk. stranke, ki je vedno na krmilu tudi v mestnem zboru, akoprem je tam na videz Avstriji bolj prijazna večina. Uže pred nami je nek tuk. nemški list konšta-tiral, da nek list ni niti črhnol o cesarjevem potovanji po bližnjem Kranjskem, s katero deželo je naš Trst v najožjej zvezi. A mi poznamo Še nekoliko drugih tuk. listov, ki so v tem obziru verno posnemali način vodilnega lahonskega lista. Ko so bile še nedavno slavnosti v Italiji zarad ženitve nekega italijanskega princa, na dolgo in široko so prinašali ti listi poročila o naj-manjšej ceremoniji; ako se na Italijanskem dvoru zgodi najmanjši dogodek, vsi ti listi so polni dolgih poročil, a ko naš cesar na Kranjskem žane prave triumfe, najveČo vladarsko slavo, za vse to ti listi nemajo najmanjšega prostora, in vendar je Ljubljana tako blizo Trsta, in vendar o po-stonjskej jami ti listi vsako leto prinašajo obširna poročila o binkoštih; le ko je jama v najlepšem svitu, nemajo besed za popisavanje, in zakaj ? Morda zato, ker je jamo obiskal pre-lj ubijeni Franc Jožefi. ? Kar je preveč, to jo preveč, in če tudi so tendence takih listov našim nasprotne, uže navadni takt zahteva, da se iz kronike ne iz-bacujejo dogodki, kateri se vrše tako blizo. — Mi gotovo nismo prijatelji kralja Humberta, a da ga ital. narod slavi v bližnjem Vidmu, zdelo bi se nam primerno, da to vsaj v navadnej obliki poročamo svojim Čitateljem. To je tržaških razmer zrcalo, v katero naj bi se večkrat ozirali oni gospodje, ki manj ali več odločujejo osodo Primorskih dežel. Enake, če ne še slabše razmere so v Istri, če tudi ne vedno tako jasno na dnevu. Mi pa tržaški Slovani smo iz Ljubljane prinesli s& seboj cvetico upanja, in ta cvetica je prepričanje, da vsa avstrijska ljudstva, ki se tako udano zbirajo okolo svojega cesarja in da cesar sam, ki je v našej državi tudi posrednik mej narodi in branitelj slabe-jega proti močnejemu, da oba ta glavna činitelja naše države ne bosta več dolgo trpela izjemnega stanja na obalih Adrije ter da se bo z vso odločnostjo delovalo na to, da so tukaj razmere temeljito predrugačijo. Državni interesi to zahtevajo, iu ker je cesar gotovo vsak dan bolj prepričan, da boljših brani-teljev na Adriji njegova dinastija nema od Slovanov, gojimo trdno nado, da se vremena zjasnć tudi nam Slovanom v Primorju in to toliko prej, kolikor bolj se okrepčajo in narodno razvijejo bratje bivajoči za nami. Težavna je sicer naša potrpežljivost, toda lajša nam jo prepričanje, da je sedanje stanje protivno koristim avstrijskih ljudstev in dinastiji in da to prepričanje z vsakim dnevom bolj prodira v najvišje in naj-merodajniše kroge. Delajmo torej ne-prestrašeno in zmaga bode naša! Politinic pregled. Notranje dežele. Cesar se je z Najvišjim lastnoročnim pismom iz Bleda dne 17. t. I m. od Kranjcev tako-le poslovil: '«Ljubi baron Winkler! Navduiena udeležba, s katero je vse prebivalstvo Moje vojvodine Kranjske praznovalo zvršetek šestega stoletja, odkar v tej deželi vlada Moj rod, napolnjuje Me z veselim zadostilom ter Mi je novo Eoroštvo one ncizpremenljive zvestobe, atero so Kranjci v minolih časih skazovali svojim prirojenim vladaijem, dajaje za-nje blago in kri, in katero bodo, ako Bog da, po svojih očetov vzgledu tudi hranili vse prihodnje^čase. Posebno prijetno Mi je bilo, da sem o priliki te redke slavnosti mogel obiskati deželo ter Se osobno prepričati ne le o vernoudanem mišljenji njenega prebivalstva, temuč tudi o važnih napredkih na mnogokaterem polji javnega živenja. Naročam Vam, da vsemu prebivalstvu razglasite Mojo najtoplejšo zahvalo za presrčnost, s katero Me je vzprejemalo po vseh krajih, ter mu naznanite zagotovilo trajne Moje cesarske milosti.» Deželni načelnik, g. baron Winkler je to milostivo pismo vsem prebivalcem Kranjske dežele razglasil. Štajerski deielni zbor je zadnje dni obravnoval načrt zakona o razširjenji volilne pravice na petakarje. Poročal je o tem baron Zschok ter predlagal tudi resolucijo: naj se naroči deželnemu odboru, da premišlja še o druzih predrugačbah volilnega reda v ta namen, da se volitev olajša in zagotovi nje svobodnost i neodvisnost; posebno naj bi se uvedla neposrednja volitev in v skupini kmetskih občin pomnožili volilni okraji, i naj se uvede tajna volitev z volifnicami v vseh skupinah. Temu predlogu so se sicer nekateri upirali, a večina je sklenola preiti v specijalno debato. — V specijalne] debati je poslanec Radaj predlagal, naj se trgi Št. Lenart, Aflenz, Mautern, Sv. Gol, Prednig, Kozje, Vransko, Vitanje, Konjice in Šmaije izločijo iz skupino kmetskih občin ter prevzemo v skupino mest in trgov, da bodo volili kakor samostojni volilni okraji. A ta popolnoma pravični predlog je bil zavržen pri vsem tem, da ga je podpiral sam deželni namestnik. Zavržen je bil tudi predlog poslanca Žolgarja, naj se osnuje več volilnih okrajev za veliko posestvo, in drugi Radajev predlog, naj se pomnožć poslanci v kmetskih občinah. — Iz vsega tega se vidi, da ustavoverci, ki se toliko bahajo z svobodnimi načeli, svobodo želć le sebi, kmet pa naj jim bode služen in sužen. V Dalmatinskem delelnem zboru se je bati hude nevihte mej vlado in večino deželnega zbora. Deželni namestnik, baron Jovanovič, kakor znano, sili v urade nemščino ter nastavlja hrvatskega jezika nezmožne uradnike; večina deželnega zbora pa temu nasprotuje in poslanec Pavlinovič je to namestnikovo vedenje hudo grajal. Prav ta poslanec je predlagal resolucijo, naj so hrvatski jezik uvede v vse civilne uradnije na l3almatinskem; drugi predlog pa zahteva, da ima biti v dalmatinskem deželnem odboru hrvatski jezik izključljivo uradni jezik. Ta dva predloga prideta te dni na dnevni red i skoraj gotovo je, da se pri tej priliki uname hud boj mej deželnim zborom in deželno vlado. Četki deielni zbor dela ustavo-vercem vedno večjo preglavico, ker nemški poslauci ne slušajo ustavo verskih listov ter ne delajo opozicije zarad opozicije ; mej ustaverce iz tega zbora kar strele letć, da iz lastnega taborja beže. Dunajski mestni svet je sklenol, da ob obhajanji osvoboditve Dunaja od Turkov ne bodo ljudsko veselice. Kder propada javna morala, tam raste prijateljstvo do Turkov. Zagrebški mestni tastop je razpisal mestni zajem Štirih milijonov gold. Obrok je postavil do zadnjega oktobra, zagotovšgino pa na 100.000 gld. Ponudnik, čegar ponudba se sprejme, mora zagotovSčino v osmih dneh dopolniti na 200.000 gld. V ponudbah se imajo natanko naznačiti obresti in drugi pogoji. Amortizacija se izvrSi v sto poluletnih obrokih, tedaj v 50 letih. Ponudbe se odpr<5 31. oktobra v javne j seji in vpričo vladnega komisarja; mestni zastop stori sklep ; pogodba postane pravno-veljavna, ko jo potrdi vlada. Porotna obravnava v Ngiregi/hazi Se vedno traje i če to tako poj do, pomrtS vsi v pravdo zapleteni, predno se konča. Vsa stvar je tako zapletena, kakor gordonski vozel. Vsled te pravde je vstal hud razpor mej državnim pravdnikom in državnim poslancem Onodijem, poslednji je prvega na cesti javno s palico napadel ter ga potem povzal na dvoboj. Vnanje dežele. Nemški cesar Viljelm je priSel 17. t. m. v Gostinske toplice, kder se je namenil okoli tri tedne ostati. Z našim cesarjem, ki se je iz Bleda napotil v Išl, gotovo se sestaneta. Na Italijanskem so bile te dni dopolnitne volitve v državni zbor. Vladni kandidatje so večinoma zmagali. Grški kralj, ki je dalj časa po-potoval s kraljico po vnanjih deželah, vrnol se je v Atene. V angleškem parlamentu se obrav-nujejo zadeve o drugem sueškem kanalu. Poslanci so z Lesepsovo pogodbo malo zadovoljni in utegno jo zavreči; Angleži namreč delajo na to, da oba sueška prokopa popolnoma v svojo vlast dobć. Na Angleškem v grofiji Stafford-shire, ki ima največ obrtnije, pustilo je 50.000 delalcev v premogovih jamah delo. V tropah po 2000, 3000 in več so so spustili po deželi s ženami in otroki ter razdevajo vse fužine povsod, kodar koli se prikažejo, policijo in vojake, ki se jim nasproti postavljajo pred sabo podd in uničujejo vse, kar jim je do zdaj kruh dajalo. Delalce, ki se jim nočejo pridružiti, z silo se sabo tirajo ter grozovito ravnajo s fužinaiji, ki se branijo pri razdiranju njih fužin. To je prava revolucija, ki se brez krvi ne more končati, in škoda, ki nastane iz tega, ne more se proračuniti, morebiti se v sto letih ne popravi. Kolera v Egiptu pojenjuje v onih krajih, kder je najprej nastala, a začela se je vedno bolj širiti po drugih krajih, zanesla se je tudi v glavno mesto Kahiro, kder se je uže precej vkoreninila. h Kar turna se »Agenciji Štefani« poroča, da ni res, da je krivi prorok ukazal kristijane pomoriti. V Severne j Ameriki so brzojavni uradniki službo odpovedali, vsled tega so največ brzojavnih postaj zaprli in odpovedano je vsako poroštvo za poslanice. Dopisi, Iz UarkovelJ, 19. julija. Končale so se procesije sv. reŠujega Telesa po tržaškej okolici. Opazoval sem te procesije po onolici in, kar zadeva prelepega odičenja cerkve in lepega reda to sem nahajal posebno v Barkovljah pri procesiji, ki je bila na 27. maja dan. Cerkev je bila prekrasno odičena, da jej kmalo ni para v tržaškej okolici. Najprej je bila slovesua peta sv. maša, pevci so prav izvrstno peli, po sv. maši se je začela procesija, katero je vodil domači vi-sokospoštovam zupuik, čest. gospod Janez Crne z dvema pomočuikoma iz Trsta Ljudstva se je vdeležilo obilo Število domačinov in tudi iz druge okolice in mesta. Pri procesiji j« bilo tudi nekoliko veteranov in finančne strale. Ganljivo je bilo tudi videti okoli 40 b«lo oblečenih deklic a polnimi jerbaščki cvetic, ki so pred NajsvetejSim trosile cvetice in pred evangeljskimi altarji; opomina vredno je tudi, da je domača godba svojo nalogo prav dobro izvršila; po vsej pravici se mora reči, da se je vse v najlepšem redu izvršilo. Zatorej zaslužijo voditelji bar-kovljanske procasije vso pohvalo. Ali dragi Barkovljanci in Gretarji, pri vaŠej lepe j procesiji so nahaja ta napaka, da procesijo vodite po grdih, strmih potih, ko imate vendar prav lepe ceste. To napako grajajo vsi pametni ljudje, domači in mestni, in celo tujci; to napako morate tedaj odstraniti in za naprej lepo svojo procesijo po lepšem potu vreuiti. Okoličan. Dutovlje, 15. julija Učiteljsko društvo za Sež.-Kom. okraj je zborovalo, kakor je bilo tudi v »Edinosti« poročano vabilo, t dan sv. Cirila in Metoda. Ob 9. uri zjutraj zapojo zvonovi, vsled česar vede učitelj Dutovljanski mnogobrojno zbrano Šolsko mladino v cerkev, za kojo pa stopajo drugi učitelji in učiteljice in precej domačega ljudstva, katero je tudi pokazalo, da zna ceniti praznik naših blagovestnikov. Slovesna sv. maša se prične, pri kojej je peval »kraški kvartet«; teško mi je, da se ne inoretn sam izjaviti, kakevtiske je delala slovenska A. Miklošič-eva maša. Povedati bi imel le toliko, da cerkev je zelo slaba za petje, ker nič ne odmeva, da-si so tudi bile štiri najboljše pevske moči izmej učiteljstva Kraškega na koru. Koj po dokončanej sv. rnaŠi pelje tukajšnji voditelj mladino v učilnico, kder jej razloži važnost praznika, ki ga obhajajo, podavši jej črtico sv. Cirila i Metoda. Pristopilo se je k drugej točki dnevnega reda, namreč k predavanju. Ne bilo bi umestno poročiti v pol. časopisu obširno o tem; omenim pa, da je bilo razgovar-janje kaj živahno. To je najboljši dokaz, da je društvo na dobrih nogah. Tega dne se je našemu učiteljstvu bralo na obrazu, da se briga za svoj poklic, da mu je mari v daljni obstanek prekoristnega društva, da žrtvuje — če pomislimo na borno plačo učiteljsko — veliko v namen, da si tu pa tam pridobi kako dobro zrno, koje ga vodi v večo popolnost svojega poklica in stanu. Omenjeno društvo šteje menda prav malo tacih dni, kakoršnega je dočakalo 5. julija. — Zborovanja se je vdele-žilo 22 učiteljev j mej onimi tudi namesto! učitelj g. Kumar, duhoven v Štjaku, vrh. učitelj Vremski in dva učitelja iz Goriškega. Prebrale so se potem peticije, ki se odpošljejo deželnemu zboru, po kojej točki nastopi jeden izmej učiteljev, ter vpraša društvo, kaj naj se ukrene z nemškim poukom. S kratka, slišali smo to le reSi-tev: »Odlok imamo, koii govori, naj se nemil ina podutuje h v lolskem letu 4880— 4884 — zu Folge Sitzungsbeschlustes d« s l. k. BezirksschulratKes ist m hourigen Schuljahre du deutscke Sprache obligato-Hseh. (št. 989, 30. oktobra 1880)« — poglejmo pa jedenkrat oni dopis, ko domov pridemo, ravnajmo se po njem, tako ustre-žeuio zaukazu, vesti svojej in narodu.« Pogledali smo na ure, brez kojih bi bili tudi lehko uganoli, da je dve popoldne — želodec dober prerok. Zborovanje se je tedaj sklenolo z g. predsednikovim govorom, spodbujajo nas, kakor vselej, k delavnosti, v provspeh šolstva narodnega, zabvaljevaje se posebno zunanjim tovarišem za pohod ter slednjič spomnivši se našega pokrovitelja, kateremu so odmevali »živio« in »slava« in cesarska pesem — zatvorili smo Šolske prostore. Mej tem, ko se pomikamo k obedu, zahvalil se jo odbor č. g. Kranjcu, duhovniku Dutovljanskemu za peto sv. mašo, koji gospod se je neki tako izrazil, da je to prav rad storil, ter da ga veseli, da nam je mogel postreči. Hvala in čast mu! ■ obedu 80 nain jedi prav dobro dišale; čiste, snažne in okusne jedi, zraven tega lepo opravljena miza, so zasluge našega g. Stoka, kateri je radi svoje gostilne daleč na okrog znan. Vršilo se je pri mizi več napitnic. Ena najvrednejših, kojo ponujam svojim tovarišem in učiteljem v berilo, je ta, da je čest. g. duhoven Kranjec, imajoč okoli sebe še dva druga duhovnika, g. županu in predsedniku kraj nega šolskega sveta poudarjal vzajemno delovanjo mej duhovščino in učiteljstvoin, da baš ta dva stanova sta »oje« in voditelj narodu. Tako duhovščino smatrajmo, da vć. kaj je njih in druzih poklic in mislimo si, da je bolj narodna, nego oni, ki se prilično radi pokažejo, da so se nekdaj učili tudi nemški, ako se jim s pistom pomika. Pozabiti ne smem občutljivega prizora. Ko se je govorilo o šolskej "noveli, da so se postave nekoliko spremenile in od Nj. Vel, potrdile, vstali smo na poziv govornika vsi okolo mize sedeči ter po trikratnem »živio« in »slava« našemu Francu Jožefu I. zapeli cesarsko pesem, mej tem, ko je zunaj odmevalo grmenje topičev, gotovo upliv g. Stokov. St. Peter na Notranjskem 16. julija. Tudi pri nas je Sol. mladina 600 letno slavnost tako-le obhajala: Zbralo se je 11. julija ob 9. uri v šolskej sobi 159 šolskih otrok, kateri so Sli ob 97, uri v lepem redu z šolsko zastavo k sv. maši, pri ka-terei so bili pričujoči vsi udje krajnega šolskega sveta, občinski zastop z g. županom itd. Po sv. maši je Šolska mladina prav v tem redu Šla v Šolo. kder jej je učitelj v pričo krajnega šolskega sveta in g. župana v patrijotičnem govoru pomen praznika razložil, ter jej priporočil vedno ljubezen in zvestobo do cesarja, do Habsburške hiše in do domovine. Potem se je deklamovalo: »Sparta,c »Lavdon,« »Avstrija dom si moj«. Potem, ko je učitelj še enkrat priporočal mladini ljubezen in zvestobo do cesarja in domovine, zagrmel je iz grl vseh pričujočih trikratni »živio« klic na presvetlega cesarja in cesarico, in na to se je zapela cesarska pesem. Pred odhodom iz Šole je g. duhovnik še enkrat mladini priporočal, naj si dobro /4» » » » » »30 » Per le lettere di versamento attualroente In circolazlone, il nuovo tasso d' interessa co-mincierd a decorrerc dalli 37 corrente, 31 eor-rente e 22 Novembre, a seconda del riapettivo preavviao Napoleoni: 3Vi°/o annuo Intereaa« veru praavvlao di 30glorni 37«» » • » » * 3 me»| 3'/t * * » » » »6» Banco Giro: Banconata 2'/»"/• "Opra qualunque somma Napoleoni senza interesai Assegni sopra Vienna, Praga, Peat, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Saliaburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons '/»"/o provvigione. Antecipazioni sopra Warraata in contanti 5°/0 interesse annuo franco d i provvigione. Mediante apertura di credito a Londra J^0/0 provvigione per 3 meai. » effettl 6°/0 interesse annuo sino 1' importo di 2000 per importi superiori rasso da convenirai. Trleate, 1. Maržo 1883. (41) Tržno poročilo. Kava. — Se precej živahan promet; cene trdne. Prodalo se js t& teden nad 2000 vreč Rlo po gld 40 do 56., kakih 500 vreč Santos po gld. 40 do 60. okolo 200 vreč Java gld 61' do 72. — Sladkor — Kupčija v tem blagu se je začela zopet boljšati. — Sadje. — Limonov cene so zdatno poskočile in sicer do gld. 11 '/»-Vse drugo sadje zanemarjeno. — Riž — italijanski po gld 14'/, do 24'j,, Rangoon gld. 12 do 13'j2 — Pptrolje — Še vedno stalno na gld. 9*[4 rlo 10. — Žito — Cene trdno In bodo skoro gotovo zdatno poskočile, ker dohajajo poročila o man j dobrej letini iz raznih krajev. — Les — v dobrem obrnjtu; cene nespremenjene. — Seno — dobro konjsko gld. 1.20 do 1.60. G. k. priviligirano društvo Riunione Adriatica di Sicurti v Trstu* Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Glavnoa In reaerva društva dne 31. deoeiabra 1881: Glavnica društva .... gld. 3,300.000.— reservni fond od dobičkov » 625.927.02 h « za pokritje premikanja vrednosti efektov >. 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638.505,— Reserva za škode .... • 284.591.— V portfelja: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih . . . . » 13,206.696.47 Skupni znesek vsih škod plačanih od I. Ib38 do 1881 gld. 103,255.007 57 Urad ravnateljstva Via Valdirivo, št. 2 (v lastne) hiši). 04_2 Naznanilo. DEHARHICE varne proti ognju in tatvini Wiese et Co.( fabrika denarnic. DUNAJ. BUDAPGST. PRA«. Zaloga: Dunaj, II.. Unter Donaustrasse št. 25. Fabrika: Dunaj. II., Pappenheimgasse St. 58. ll>-9 Podpisani naznanja p. n. občinstvu, (Ia je 2. t. m. odprl v Lokvi (Corenale) trgovino na drobno z lesom t. j. deske, remeljne, krajce in majhne trame po nizki ceni, ter se priporoča za mnogobrojna naročila. Karo! Muha, trgovec, z lesom na drobno v Lokvi (Corpnale.) r Ustanovljeno 1767. A Ibert ® Samassa aie.j OA S C c. kr. dvorni zvonar fabrihnt ttrojpv in gasilnega orodja v I_ij "u.k)lj ani. Ubrani zvonovi z upravo. Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vozovi za vodo, vrtne Škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. Crkveni avefiniki in druge priprave iz brona. Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz kohopnine in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. 12- 1*8. avitnj. ) na w i* Kraljica vsih lekov. Deset let velikanskega uspeha, čudodelne zdravilne moči, je ta lek dobro poznan ne le v cesarstvu avstr.-oger. ampak tudi na inostran-skem. Jako po ceni, je znak dobrodelnosti in pomoči v človeškem trpljenju in se nahaja v kajžicl ubožca, kakor tudi v palači velikega bogatina. Spremljevana po priporočbah najuče-nejših zdravnikov, in po neskončnem številu spričeval, se odlikuje zaslužno mej tolikimi zdravili, o katerih tako pohvalno govorć četrte strani časnikov. Kraljica vseh lekov je Franz'sche Essent, napravljena po Gabriolu Pioco-li>u, Iekarničarju v Ljubljani, kateremu se pošiljajo naročbe, in katere se izvršujejo točno proti povzetju. Gosp. O. Piccolt, lekarničar v Ljubljani. Podpisani spričuje čisto resnico, da je tinktura Franz'sche Essenz spoštovanega gosp. Piccoli-a, lekarničaria v Ljubljani visoko obrajtana od mnogih bolnikov tudi drugih bližnih far zarad nje čudodelne in hitre pomoči in nenavadnega uspeha, tako sicer, da ga ni dn»-va, da ne bi prišel kak bolnik k njemu v Fianono in ga prosil, naj mu prona kako steklenico te čudodelne esence, katero on vedno ima pri rokah za svojo in rabo družine. Fianona 3. oktobra 1882. Anton Wlassich. župnik-kanonik. UŽe mnogo časa zdravim mnoge bolezni z najboljšim uspehom le s čistili. Predpisujem tudi Vašo Franz'sche Essenz, katera razun nje znane uspešnosti, ima tudi prednost, da prouzročuje obilna izpraznenja brez da bi kaj dražila črevesje. Trst v oktobru 1882. Zaloga v Trata v lekarnah: ForaboscM (Corso), Lcitenhurg (Piazza S. Giovanni in Giardino pubblico), Prendini (Palazzo Mo-dello). 20-11 Dr. Par do, praktični zdravnik. Mirodilnica (drogerija) s tovarno šopkov odlikovana na kinetijsko-obrtnijskej razstavi v Trstu 1. 1882. Velika zaloga ■ barv mljetih na olje iu naravnih, firnežev vsakovrstnih angleških, francoskih ■ in domačih, povlaka amerikanska za Čistiti parkete, da se prečoj svitlć, kakor tudi 3 12—8 barvenih firnežev za sobna tla. 2 Zastopstvo in zaloga imenitnega firneža za Ito-™ čije odi A. LEFRANC iz Pariza in Florenoe. j a 4 t a I najnovejše sisteme, trebajo le malo pro- S\t1 L^žil 11 ^ ĆL štora, odtiskujejo s podvojeno hitrostjo, V MvV popreSnje stiskalnice; so jako ročne, trdne in za trajnost napravljene, 10—3 (Prešanje.) se izdelujejo v vsih velikostih za pri- vatne. kakor tudi za ve če producente, kakor posebnost. Poroštvo, spričevala nad 1000 uže oddanih tiskalnic. Narise in cenike na vsako prašanje brezplačno in franko. Grozdne mline, najnovejše konstrukcije. Naročbe 0 pravem Času zaželene. PH. MAVFARTH