'/f*VD
f-vutuce?.*
NO. 163
Ameriška Domovi m
y-v}.:-	m: ■

iii - ji ■. :■ v :-
AM6RICAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
ieivuxjj Chicago, ituwauic«, Waokegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New Yoris.-Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. AUGUST 24, 1972
STEV. LXXlV — VOL. LXX1V
Vojna v Vielnamu od izčrpanosti zastala
Obe strani v Južnem Vietnamu sta izrabili svoje sile, zato je na raznih čelih bojišča prišlo do zastoja. SAIGON, J. Viet. — Severno-"vietnamska ofenziva je obtičala Po prvih tednih uspehov na vseh sektorjih. Ko so se vladne sile hialo opomogle in znašle ter reorganizirale, so prešle v protinapad. Dolgotrajni so bili boji °b cesti proti Al Locu, ki še vedno ni čisto varna. Vladne četo so bile uspešnejše na Osrednjem višavju, kjer so rdeče pregnale iz Kontuma in okolice ter odprle cesto do Pleikuja. Končno jim je uspelo celo osvoboditi J Ve'cji del pokrajine Binh Dinh °b obali.
Najzagrizenejši je boj v pokra-Jini Quang Tri na severu. Tam dihajo rdeči naposredno zvezo s1 Severnim Vietnamom preko De-! nblitarizirane cone in seveda Preko Laosa. Vladne čete so s' Podporo letalstva in topov ame-Nškega vojnega brodovja pro-^Ne do glavnega pokrajinskega ^nesta Quang Tri, ni jim pa tega ■^osta uspelo zavzeti, četudi so Poskušale in še poskušajo z od-°onirni in načrtnimi nastopi, ki “° zahtevali velike izgube.
Najprej so se bili v mestu: j ang Tri en mesec ranger ji in otalska pehota. Ni jim uspelo “‘reti rdečega odpora, .zato so jih en j ali marini. Sedaj se že ti
Dr"'*-	J
Novi grobovi
Louis Florjančič Jr.
V torek zvečer je umrl 64 let stari Louis Florjančič Jr. s 13902 Othello Avenue, rojen v Clevelandu, oče Louisa F., očim Donne, stari oče Michaela in Denise, sin Louisa Sr. in pok. Mary, roj. Dacar, brat Mirka, Alberta in Josepha. Zadnjih 15 let je bil zaposlen v Collinwood High School kot oskrbnik in varuh. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek popoldne ob enih.
3°rijo
en mesec, pa rdeči osred-
ntrjeni del mesta še vedno drže.
g ^deči so med tem zasedli Que ^ n dolino v pokrajini Quang: ■'U™0 oc^ ^>a Nanga. Vlad-cete so jih prišle od tam pre-^ pa so po 11 miljah pro-0C* 0Por^ča Baldy obtičale. cr- • Se’ sta °be strani izmu-
ceni iv., - v
0c,, n izčrpani ter potrebujeta V v/ a’ Predno se bosta pognali te
nov boj. Napovedujejo, da u-
§Pejo kiti boji okoli Que Sona
ok i tak° zagrizeni k°t so oni 01 Quang Trija.
Jarnik dgled^sjo
v glokfno
saa.Pe Kennedy, fm. — na-
Squ36 Poslala v ponedeljek v ve-satev VeEkansko “oko na nebu”, Kopernik, ki obsega 4,900 J6	je stal 61.6 milijonov,
hi’« ° doslej največji ’‘znanstve-
koS1:^kar s° j* zda kdaj
led
rhikii •
Pferv, U’ lrna največji leče v
Ije v rU 32
S s^°ži v
zVe2^>3^rn3 aparati bo proučeval Sestave’ sku;šal dognati njihovo Win0v° nastanek iz prahu in Sahie2 •	80 v vesolju med po-
tfii,	ozvezdji im zvezda-
Lj- »
ki v0cj-arnes Kupperian Jr., ^4, je1 2rianstvene načrte NA-Pik 0 dejal, da utegne Koper-2aaPjer0rnno raz83rKi človekovo
Ihijsiisfd slrsški so porasti! za 8.4%
Ko vlada tako poudarja, kako je zaustavila rast inflacije, so življenjski stroški pretekli mesec porastli za 0.4%, ker pomeni letno povprečje 4.8%!
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo v torek podatke o stanju cen v juliju. Življenjski stroški so po teh podatkih porastli za 0.4%, kar pomeni letno povprečje 4.8%, ko se Nixonova vlada hvali, da ji je uspelo inflacijo potisniti na “izpod 3%” letnega povprečka.
Porast je največji od preteklega februarja in naj bi imel svoji glavni vzrok v povišanju cen hrane, posebno mesa. Deželni pridelki, kot znano, niso pod nadzorom in je njihova dražitev presta. Tako so cene hrane dejansko porastle za 0.6% po uradnih podatkih, po skušnjah gospodinj pa nemara še nekaj več.
Indeks življenjskih stroškov je v juliju porastel na 125.5, kar pomeni, da to, kar smo dobili leta 1967 za $10, stane sedaj že $12.55.
Vladni zastopniki skušajo javnost tolažiti s trditvijo, da so v istem času porastli tudi zaslužki in ti celo za las bolj kot življenjski stroški. Povprečni čisti zaslužek tovarniškega delavca na
Poplava v Južni Koreji pokončala vsaj 368 ljudi
SEOUL, J. Kor. — Letošnje leto le leto poplav in povodnji menda kar po vsem svetu. Izredno hude povodnji so zadele koncem preteklega tedna Južno Korejo, ki je doživela v 47 letih najhujše nalive. Pretekli petek in soboto je padlo v osrednjem delu republike 17 palcev dežja.
Oblasti so ugotovile 368 mrtvih, pa se boje, da bo njihovo število narastlo preko 647, kolikor je bilo mrtvih pri povodnji leta 1925, ko je v dveh dneh padlo 13 palcev dežja. Poročila pravijo, da je nad 325,000 ljudi o-stalo brez strehe zaradi nenadnih obsežnih poplav.
Letošnji pridelek žita v ZSSR 10% manjši
WASHINGTON, D.C. - Ameriški strokovnjaki za Sovjetsko zvezo so prišli na temelju razpoložljivih podatkov do zaključka, da bo letošnji pridelek žit v Sovjetski zvezi za nekako 10% manjši od lanskega.
Lanski pridelek naj bi bil znašal okoli 140 milijonov ton, letošnji naj ne bi presegel 125 milijonov ton. Ker je premajhen za kritje rednih potreb, zato je Sovjetska zveza prisiljena iskati žito drugod, predvsem v ZDA, kjer ga je na razpolago vsaj 70 milijonov ton, če ZDA enako I količino ohranijo v rezervi za svoje lastne in svojih zaveznikov in rednih kupcev izredne potrebe.
Najboljši polk ni bil zanesljiv
KAIRO, Egipt. — Vojni minister Mohamed Sadek je hotel preskusiti zanesljivost in vdanost oboroženih sil predsedniku republike Sadatu. Naročil je skupini zanesljivih častnikov, naj stopijo v stik s častniki enega najboljših polkov ter jih povprašajo, če bi bili voljni sodelovati pri uporu proti Sadatu.
Večina častnikov polka, s katerimi so prišli v stik, je bila voljna sodelovati v nastopu proti Sadatu. Vojni minister Sadek
Prepir v Izraelu o vrniivi beguncev v njihove slare vasi
Pred 24 leti so Izraelske oborožene sile pregnale krščanske Maronite iz vasi Ikrit in Berem ob libanonski meji. Ti hočejo sedaj nazaj domov, vlada pa jim IM dovoli.
JERUZALEM, Izr. — Izraelske oblasti in jaynost so sredi razprave o tem, ali naj dovolijo nekaj sto krščanskim Maroni-tom, ki so bili pregnani pred 24 let, iz njunih vasi Ikrit in Berem ob libanonski meji, vrnitev v njihova porušena bivališča in obnovo teh ali ne.
Ko Maroniti silijo nazaj v svoja stara bivališča, jim izraelska vlada tega ne dovoli, ker ne mara “arabskih” vasi tako blizu meje. Vasi so po izselitvi prebivalstva še pred leti z izjemo cerkva porušili, da “ne bi služile za bivališča sovražnim A-rabcem”.
Maronitski nadškof zahtevo svojih vernikov odločno podpira. Zaprl je v znak protesta vse svoje cerkve in napovedal, da bo šel z križem na rami po vsej Via dolorosa v projtest proti izraelskim oblastem, j Maronitsko stalisjče podpirajo nekateri izraelski intelektualci, ki smatrajo, da je Izrael že prešel začetno razdobje in je sedaj toliko močan in zrel, da lahko
NIX0N HOČE GRADITI TRAJEN MIR NA SVETU
Iz Clevelanda in okolice
V svojem govoru sinoči je predsednik Nixon, ko je sprejel Dopolnilo—
ponovno imenovanje za republikanskega predsedni- Pokojna Theresa Narobe je škega kandidata, postavil za glavni cilj svojih napo- zapustila tuui sestro Mary Sus-rov gradnjo trajnega miru na svetu. Z McGovernom nik, ki je v sanatoriju v Kali-nezadcvoljne demokrate je pozval, naj se pridružijo forniji. Pokojna je bila članica “novi ameriški večini'’ na temelju načel, ki vanje ve-
rujemo.
torn.
nom.
ki ne marajo z McGover-naj “se pridružijo' nam v novo ameriško večino, ki jo ve-začenja s pomirjevanjem sose-; žejo skupni ideali”. Na konven-dov. Od uradnih predstavnikov cjj0 je s svojim spremstvom j naj bi bil za vrnitev samo pod
KSKJ št. 193, Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti in Marijine legije.
Molitev—
Članice Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene danes ob 2. uri popoldne v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k I molitvi
za Mary Molle, v petek I pa k pogrebu ob 9:30 v cerkev j Marije Pomočnice na Neff Rd.
! R molitvi—
i članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete in članice Marijine legije so vabljene | nocoj ob sedmih v Grdinov po-| grebni zavod na Lake Shore j Blvd. k molitvi za umrlo članico j Thereso Narobe.
Dovolj podpisov—
Volivni urad je včeraj objavil, da je Citizens League zbrala dovolj podpisov volivcev za predlog o zmanjšanju mestnega odbora na 15 članov in da mora
MIAMI BEACH, Fla. — Pred- šlo v roke. Prerezali so na njem ita pred voiivce 7- novembra, sednik Richard M. Nixon je si- j menda tudi gume, kot so to sto- :	svet	sedaj 10 dni
noči sprejel imenovanje za re !rili na več drugih. Demon-j dasa’ da PreSlecia sezname pod-publikanskega p r e d sedniškega! strantje so hoteli z napadi in;pisov’ de 50 vekiavni in v :edu-kandidata s pozivom demokra- nasiljem preprečiti delegatom |Voamk večine	sveta
pravočasni vstop v konvenčno' kl’ p'orkes 3e dejai, da utegne dvorano, kar pa jim ni uspelo. ! manjkati do 3,000 do 6,000 Konvencija je začela svoie za- j veliavnih podpisov, ker da je sedanje točno ob napovedanem1 na seznamih veliko nepravil-času ob navzočnosti velike ve-! nostL Strokovnjak za pisavo
Richard Nixon
Joseph Tholl je pri prvi skupini
teden naj bi bil pretekli teden je šel s tem poročilom k pred-znašal $136.37 ali $1.09 več kot sedniku Sadatu, ki v mesecu juniju letos.	j polk razpustil.
predsednik vlade Yigal Allon, ki pa javno o tem ne govori. Spor ima širše ozadje: Če dovolijo vrnitev enim, se jih bo oglasilo na tisoče z enako zahtevo. Odgovorni v Izraelu mislijo zato: Boljše prva kot zadnja zame-
Podpora Eagletonu
WASHINGTON, D.C. — Sen. Eagleton je v času, odkar je razkril teklost
predsednik Nixon priletel v he-|d3ne delegatov in gostov. Pred-i likopterju neposredno do same sedrdk Nixon je razlagal svoje; £e“naa*ov P!r>CV ,U&° °Vj ! J
pretekle uspehe, pa bil zelo ! -ie 3>000 do 4’000 PodPlsov neve*
! ijavnih zaradi ponarejanja.
pa
skromen v svojih obljubah za bodoče. Napovedal je med drugim zmanjšanje davka na ne-
hudo
ra!
strante, ki so napadali avtobuse in avtomobile, s katerimi so se delegati in gostje vozili proti konvenčni dvorani. Med dru-svojo zdravstveno pre-jgimi je bil napaden tudi avto-pa do zdaj dobil preko) bus, v katerem se je vozil cle-60,000 pisem, od katerih vsa zjvelandski župan R. J. Perk. je nato ves izjemo 200 trdijo, da naj bi ostal; Demonstrant j e so metali v bus j na volivnici.	j kamenje in vse, kar jim je pri-
dvorane. Okoli nje so med tem protivojni demonstranti razgrajali, razbijali in vršili druga nasilja. Policija jih je odločno raz-, _
gamjala in jih okoli tisoč prijela.) preirddrdne’ k3 Posebno
j tare stare in revne.
Policija je preganjala demon- Pozival je mladino, naj glasuje za republikanske kandiaate in postavljal kot cilj svoje nove vlade in njenih naporov gradnjo svetovnega miru.
Predsednik Nixon je obravnaval politiko in program svo-
Vprašanje zadosinih pokojnin postaja pereče v naši deželi
j-6 na pot okoli Zemlje. I^rrni ^ teleskopi, ki so v Ko-
palcev. Okoli Zem-oddaljenosti 460 milj.
vei
agati dVesoliu, morda mu po-

, -	razumevanja njego-
^hosti anka’ delovanja in bo-
Vremenski
^6rKthADlPa oblačno, soparno z
1hpet.a7'J1 neviht. Ura okoli 85.
Naj višja
WASHINGTON, D.C. — Kongres je pretekli mesec izglasoval 20% povišanja pokojnin v okviru Socialne varnosti. Na prvi pogled to pomeni precej, dejansko pa bo komaj dobro pokrilo porast cen in življenskih stroškov na splošno. Se vedno bo povprečna mesečna pokojnina ostala nekje okoli $160 za posameznika in okoli $240 za zakonski par. Da je ta vsota premajhna za človeka dostojno življenje, o tem ni treba razpravljati, ker je tako očitno dejstvo.
Ko razpravljamo o Socialni varnosti, o njenih pokojninah in preživninah, ne smemo pozabiti, da to ni nikdar hotelo prevzeti celotno skrb za preživljanje ostarelih prebivalcev ZDA. Prvotna zamisel je bila, naj bi pokojnine in preživnine Socialne varnosti dopolnjevale privatna zavarovanja delavcev in vsega drugega pridobitnega prebivalstva dežele. Žal se je položaj razvil tako, da je danes v naši deželi večina od preko 20 milijonov upokojencev odvisna in navezana na izključno pokojnino Socialne varnosti.
Dober del prebivalstva ra-
čuna, da bo dobil pokojnino od tovarn in podjetij, v katerih je zaposlen. Veliko je tudi takih, ki plačujejo privatno zavarovalnino za smrt in pokojnino.
Privatna zavarovanja so na splošno vama in zanesljiva in res nudijo zavarovancu to, kar od njih pričakuje. Popolnoma drugačen je položaj s pokojninami, ki bi jih naj dobili delavci in drugi uslužbenci od podjetij, pri katerih so zaposleni in katerih prispevek za pokojninski sklad uposlen-cev je dejansko del njihove plače.
Znani Ralph Nader je izvedel obsežno preskavo in študijo položaja privatnih pokojninskih skladov podjetij in družb v naši deželi. Pri tem je prišel do zaključka, da povprečno vsaj polovica tistih, ki naj bili vključeni v pokojninske sklade podjetij in tovarn, pokojnin nikdar ne dobe. Tista polovica, ki pokojnine dejansko dobi, ko je dosegla predpisano starost, ne prejema letno več kot povprečno $1,000. Večina pokojninskih načrtov ne predvideva nobe-
rovancev ali pa prav skromne.
Vprašanje pokojninskih načrtov in skladov posameznih podjetij za njihove uposlence postaja iz leta v leto bolj pereče. Dogaja se, da nekdo dela v nekem podjetju leta in leta, pa ga ali odpuste ali pa mora sam iti iz kakega nujnega razloga drugam, pa je izgubil vso pravico do pokojnine. Ponekod ga odslove z malo odpravnino, drugod pa ne dobi niti tega. Uposlenci, ki so dosegli določeno starost, se ne morejo več vključiti v pokojninski sklad v drugih podjetjih ali pa šele po določeni dobi, pri čemer so v pogledu pokojnine nujno oškodovani.
R. Nader je preračunal, da je v privatnih pokojninskih skladih 137 bilijonov dolarjev. Ves ta ogromen kapital je v rokah sorazmerno majhnega števila denarnih zavodov in ustanov. Preko dve tretjini vsega denarja naj bi bili v nekaj velikih bankah, skoraj polovico vsega v le štirih od njih!
Nader se sprašuje, čemu je to potrebno? Komu koristno?
ne pokojnine za vdove zava- Prav tako ne vidi, čemu naj
bi podjetja ohranila nadzor nad temi skladi, ki bi utegnili z njihovim propadom izginiti, kot se je že nekajkrati dogodilo.
Prevladalo je prepričanje, da naj bi celotno vprašanje teh pokojnin uredil Kongres s posebnim zakonom, ki hi določil, da podjetja plačuje-je pokojninske prispevke za svoje uposlence posebnim zavarovalnicam, za katere bi se uposlenci sami odločili, nadzor nad njimi pa bi imela zvezna vlada, ki bi tudi jamčila varnost takih pokojninskih skladov. Uposlenec bi imel posebno knjižico, kjer bi bilo točno zapisano, kaj je bilo na njegov račun vplačanega in bi šel s to knjižico k drugemu podjetju, ko bi zaposlitev zamanjal, kjer bi nato nadaljevali z vplačevanjem pokojnin skega prispevka vanj. Vse, kar bi pri katerem podjetju na ta način zaslužil na račun pokojnine, bi mu o-stalo in bi imel jamstvo, da bo pokojnino tudi dejansko dobil, ko bo dopolnil določena leta, pa naj podjetja, pri katerih je bil zaposlen, še obstoje ali ne več. ,
j ega demokratskega tekmeca, ne da bi tega samega sploh omenil. Privoščil si je demokrate tudi zaradi izbiranja podpredsedniškega kandidata. Ko je govoril o podpredsedniku Agnewu, je dejal: “Jaz sem mislil, da je najboljši mož za to službo pred štirimi leti, jaz mislim, da je najboljši mož za to službo danes in jaz ne bom spremenil o tem svojega mnenja — jutri!”
Navdušena zbornica je Nixo-nov govor ponovno prekinila s klici “Še štiri leta!”
Posebno ponosen je, je dejal predsednik, na svoja imenova-
Amerikanec postavil rekord v plavanju čez Kanal v Francijo
DOVER, Vel. Brit. — Poročnik ameriške armade Richard Hart je postavil nov rekord v plavanju čez Kanal v smeri iz Anglije v Francijo. Plaval je 9 ur in 44 minut, 13 minut manj kot je plaval 20. julija letos Lynne Cox iz Los Alamites. Calif.
Nov rekord je priznal in objavil tajnik Mednarodne zveze plavačev preko Kanala John Floyd.
Rekord za plavanje v smeri iz Francije v Anglijo je postavil Anglež Harry Watson leta 1934. Kanal je v tej smeri preplaval v 9 urah in 35 minutah.
Proračun ZN 224 milijonov
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavni tajnik ZN Kurt Wald-
nja v Vrhovno zvezo sodišče in j helm je izdelal proračun uprave obljubil, da bo s svojimi ime-j ZN za prihodnje poslovno leto, v to sodišče
novanji v to sodišče v bodoče j pror££un je za 5.7' v večji od krepil ^sile miru proti zločin-j sedanjega jn Z(na^a skupno 224
Zavzel se j milijonov dolarjev.
O novem proračunu bo
skim silam v ZDA je za močno narodno obrambo in v celoti odločno govoril za republikanski volivni program.
Predsednik Nixon bo začel volivni boj danes z govorom pred Ameriško legijo v Chicagu, pa nato v Utici, Midi., in v San Diegu v Kaliforniji, v svoji “domači” državi.
raz-
pravljala glavna skupščina ZN, ki se bo zbrala na svoje redno zasedanje 19. septembra v New Yorku.
Pri poskusu bega v Argentini ubitih 14 gverilcev
TRELEW, Arg. — Skupina 19 gverilcev, ki je pretekli teden zasedla tukajšnje letališče in o-
Prebegla Rusa želita iz Mehike v ZDA
MEXICO CITY, Meh. — Ruska trombonista Aleksander Iva-) mogočila pobeg 6 jetnkov z Jenov, 25 let, in Jurij Grodezki, 33) talom v Čile, naj bi bila skuša-let, ki sta ostala v Mehiki in do- la pobegniti s tukajšnjega voja-bila tam politično zatočišče, zad-1 škega oporišča. Pri tem naj bi nji ponedeljek, sta izjavila, da bilo 14 ujetnikov, bivših gveril-bi rada prišla živet v ZDA. | cev, ubitih.
Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18,00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
03
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 163 Thursday, Aug. 24,
1972
Poostreni boj proti nacionalizmu v Jugoslaviji je boj proti svobodi
temi silami in silami delavskega razreda, delovnega ljudstva in socialističnega ter samoupravnega progresa je tako, da bodo te sile današnje in jutrišnje bitke izgubljale še bolj zanesljivo, kakor so jih izgubljale v preteklosti. Vendar samo pod dvema pogojema.
Prvič, če bodo revolucionarne sile socialističnega samoupravljanja z Zvezo komunistov na čelu znale razkriti nasprotne sile in se boriti proti njim. Kajti da taka reakcionarna ali protisamoupravna ideološka in politična miselnost pri nas še obstaja in da bo še obstajala in se poskušala uveljavljati, ni nič čudnega, saj je naša revolucija stara komaj dobro četrtstoletje.”
To naj bi bil Kardeljev odgovor na Poslanico, ki jo je Narodni odbor za Slovenijo objavil “v skrbi za bodočnost domovine”.
(Konec jutri)
BESEDA IZ NARODA
fčmm,
lešarja s plesom ¥ mzkm vremeni!
CLEVELAND, O. — Ali se ne bi čudno slišalo, da se zaradi slabega vremena ni mogla vršiti, j	j recimo, republikanska konven-
Kadar presojamo dogodke okupacije in komunistične revolucije, moramo imeti pred očmi tale zgodovinska dejstva:
Ko so nacisti začeli po zasedbi Gorenjske in štajerske leta 1941 s preseljevanjem vseh uglednih in vidnih Slovencev, z zapiranjem in odvažanjem v taborišča, so slovenski komunisti povsem mirovali. Nič jih ni motilo divjanje okupatorjev. Nasprotno. Celo odobravali so ta početja, ko so zatrjevali: “Prav je, da vse to opravijo Nemci, vsaj nam ne bo treba, ko pride do revolucije.”
Ko pa je Hitler napadel junija 1941 Sovjetsko zvezo, tedaj so postali komunisti aktivni in so začeli pozivati na boj. Toda ne na boj proti okupatorju. Njihov klic je bil:
Boj za Sovjete! In tako so šli v boj za Sovjete, ne pa v o-brambo slovenskega naroda.
V	luči teh dejstev se komunisti ob raznih proslavah ne znajdejo. Tako je bilo tudi z letošnjimi proslavami 22. julija (datum je lažen in komunisti sami si glede njega niso edini), ko so proslavljali obletnico “oborožene vstaje proti okupatorju”. Nič niso imeli povedati o grozodejstvih Nemcev in o trpljenju slovenskega naroda. Kakor so pred dobrimi 30 leti videli svojega glavnega sovražnika v nasprotnikih komunizma, tako so tudi te proslave izzvenele v boju proti nasprotnikom komunizma in komunističnega režima.
Vsak korak, ki bi bil nevaren režimu, je zanje nacionalizem. Vidijo ga povsod: udira jim v njihovo komunistično zgradbo pri oknih in pri vratih. Zato ga preganjajo od Črne gore, Bosne in Hercegovine, Srbije preko Hrvatske do Slovenije. Kakor je bil bojni klic pred 30 leti boj za Sovjete in proti beli gardi, ki je nikjer še ni bilo, tako se danes izživljajo v boju proti nacionalizmu.
Proti pojmu nacionalizem pa komunisti nimajo enotnega tolmačenja, ker sami vidijo, da je nacionalizem v bistvu boj za svobodo. Zato so prišli na pomoč razni veterani iz dobe revolucije, ki so mojstri v potvarjanju dejstev.
V Sloveniji je povzel besedo Kardelj in rohnel proti nacionalizmu.
V	svojem govoru dne 5. julija v Zadobrovi je posvetil veliko pažnjo emigraciji.
“Lažna skrb za usodo slovenskega naroda’’
Ko je Kardelj pokazal na emigracijo, ki jo označuje kot okupatorjeve sodelavce, ki delujejo sedaj v tujini, je najprej dejal, “da so že leta in leta vrata v domovino odprta vsem tistim v tujini, ki jih ne obremenjujejo vojni zločini, pripravljeni se podrediti ustavnemu sistemu in zakonom socialistične Jugoslavije in socialistične Slovenije”.
Nato je nadaljeval:
Naša socialistična revolucija ne bo nikomur popustila, ne tistim, ki vsilujejo svojo kontrarevolucionarno navzočnost s terorjem in bombami, in ne tistim, ki poskušajo isto doseči s politikantskimi manevri. S tem naj računa vsakdo: tisti v tujini, pa tudi tisti naivneži v socialističnih vrstah pri nas doma, ki niso sposobni spregledati, kdaj jim kdo podtika rog za svečo.
O vsem tem sicer ne bi niti govoril, če se tudi v našem domačem življenju, zlasti pa v zadnjih letih ponovno, kdaj pa kdaj ne bi vztrajno ponavljali poskusi sil stare, v revoluciji poražene slovenske družbe ter njenih zavestnih ali nezavednih ideoloških in političnih dedičev, da si — ob podpori oportunizma in konservatizma v socialističnih vrstah — znova ustvarijo pozicije za napad na našo revolucijo in socialistično samoupravljanje.
Akcije te v iste se izražajo včasih v nacionalizmu, ozi-roma hinavski, lažni skrbi za usodo slovenskega naroda, včasih v bolj ali manj odkritih napadih na socialistični in samoupravni družbeni sistem, včasih v diverzantski kritiki težav našega družbenega razvoja, da bi zanesli nemir v ljudske množice, včasih v boju za direktne pozicije v sistemu oblasti in samoupravljanja, včasih v neposrednih napadih na narodno-osvobcdilno vojno in na revolucijo in njeno tradicijo v slovenskem ljudstvu, včasih v liberalistični ali socialni demagogiji, včasih pod videzom obrambe svobodne znanosti ali kulture, izza katere skušajo dejansko posta-viti pozicijo za izrazito politično akcijo, vselej pa proti družbeni vlogi in politiki Zveze komunistov, oroti uveljavljanju delavskega razreda kot vodilne družbene sile in proti vsakemu koraku v razvoju naše družbe na katerem koli! področju družbenega življenja, ki utrjuje in dalje razvija pridobitve naše revolucije, bodisi da gre za razvoj druž-beno-ekonomskih ali pa političnih odnosov in oblik socialistične demokracije.	I skakalnice.
N, potrebno, da bi precenjevali moč teh družbenih sil,! tekmovalci, vendar jiu tudi podcenjevati ne smemo. Razmerje moči med | vrstili:
cija? Zakaj? Odgovor je čisto preprost: Zato, ker važni dogodki ne smejo biti odvisni od vsakdanjega vremena, kot, recimo, kak čisto navaden piknik. Vprašanje je le, ali je naš balincar-ski večer res tako važna zadeva? Prireditelji mislijo, da je, in tudi mi vsi moramo tako misliti, če je še kaj športnega duha v nas.
Za majhno žrtev, kot je vož-nj i na Slovensko pristavo, bomo Legato poplačani z obilno, okusne večerjo (na izbiro bomo imeli stejk, golaž itd.), prijetno muziko in veselo družbo. Kdor torej še okle va, naj-se pri priči odloči, da bo prišel, tudi če bo malo ali zelo deževalo, kar pa ne bo. Le meni verjemite in pridite!
Mecan
------o-----
feiitati plavalnih tekam
CLEVELAND, O. — Preteklo nedeljo so se na Slovenski pristavi pomerili naši mladi plavalci. Udeležba je bila izredno lepa in tekme so pod veščo roko Cirila Selana gladko potekale. Program so začeli fantje s semi-finalnimi tekmami v prostem plavanju, fantom s sledila dekleta. Pri fantih so prišli v finale M. Košir, M. Resman, M. Jakomin in M. Mohar; pri dekletih pa A. Resman, K. Resman, D. Bajc in M. Erdani. Sledile so finalne tekme v prostem plavanju, naj prvo za fante, nato za dekleta. Rezultati so bili:
1.	A. Kokal
2.	J. Košir
3.	M. Špehar
4.	N. Košir
Vsi zmagovalci so dobili lepe medalje, ki jih je zmagovalcem podelil g. Janez Varšek. Nastopajoči in gledalci so bili s tekmami nadvse zadovoljni. Čestitati moramo mladim tekmovalcem in upamo, da jih bomo prihodnje leto zopet videli na plavalnih tekmah. Zahvalo smo dolžni tudi pripravljalnemu odboru, ki je nastopajoči mladini in tudi gledalcem pripravil tako lep popoldan.
Miro
Fantje:
1.	M. Jakomin
2.	M. Resman
3.	M. Mohar
Dekleta:
1.	A. Resman
2.	K. Resman
3.	M. Erdani
Sledile so finalne tekme v hrbtnem plavanju za fante in nato za dekleta. Tekmovalci so se uvrstili takole:
Fantje:
1.	A. Kokal
2.	M. Resman
3.	S. Režonja
Dekleta:
1.	A. Resman
2.	K. Resman
3.	L. Bajc
Nato so dekleta tekmovala v semi-finalnib tekmah v prsnem plavanju. V finale so prišle A. Resman, K. Resman, D. Bajc in C. Bajc. Nato so se pomerili fantje v finalnih tekmah v prsnem plavanju, njim so sledila dekleta, tudi v finalnih tekmah v prsnem plavanju. Zmagali so
Fantje:	Dekleta:
1. M. Resman 1. A. Resman
2.	K. Resman
3.	D. Bajc
2.	M. Špehar
3.	J. Žnidaršič
Zadnja točka .tekem so bili skoki. Najrvo so nastopila dekleta v poljubnih skokih z eno-metrske skakalnice. Nastopilo je šest deklet. Zmagale so:
1.	M. Kristanc
2.	A. Resman
3.	C. Bajc
Fantje so skakali s 3-metrske
Ohšiii zbor Iveze OSPU
CLEVELAND, O. - Zveza društev SPB sklicuje 16. redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 3. septembra 1972, ob 7. uri zvečer v Baragovem domu, 6304 St. Clair, Cleveland, O.
Članstvo prosimo za polnoštevilno udeležbo.
Karel Mauser, preds.
Jože Melaher, tajnik —----o------
Spomini na
p. Bernarda Mrožsoa ob ilMelnioi
(Nadaljevanje)
Da pridemo do jasnejšega spoznanja, kakšen odmev je bil, da Louis Adamič je odklonil nasvet, da bi se otvorila fronta na Balkanu, se še poslužimo — Miha j lovič po nemških dokumentih. (Srbska založba “Naše delo” v Angliji. Dr. Ivan Avakumo-vič.) Delo je poskus zvečine neobjavljenih dokumentov iz nemških vojaških arhivov, dokazujoč, da so Nemci Mihajloviča vedno imeli za nevarnejšega ;na-sprotnika kakor Tita ter temu primerno ravnali. Posebno zanimivi sta v Avakumičevi knjigi poglavji Prelomno leto 1943 ter Med Hitlerjem in Titom. Prvo govori o popolnem vojaško-poli-tičnem preobratu na Balkanu 1. 1943, ko so Nemci in komunisti bili trdno prepričani o bližnji angloameriški invaziji v Jugoslavijo z jadranske obale. Tito je tedaj poslal svojega glavnega diplomatskega s t r o k io vnjaka Vladimirja Velebita, katerega vodilni sodelavec je bil slovenski komunist dr. Adolf Vogelnik, k Hitlerjevemu osebnemu zastopniku v Zagrebu generalu Glaise von Horstenau. Titovci so mu ponudili vse partizanske sile v pomoč za zavrnitev zavezniškega izkrcanja v Dalmaciji, če Nemci opuste napade na njihova oporišča v Bosni in Sand-žaku. Partizani bodo nadaljevali boj proti mihajlovičevcem in drugim protikomunističnim silam na jugoslovanskem ozemlju. Horstenau je ponudbo sprejel in tako je Tito sredi vojne postal nacistični zaveznik proti Zahodu ...” (Sij slovenske svobode, 25. jan. 1971, str. 5.)
In v istem listu je natisnjeno tudi to, ki kaže kakšno zanimanje za Trst je imel Stalin. Omenja: “... se je spomniti dejstva, da je že februarja 1945 k Po-glavniku (ustaši-fašisti) poslal
Nastopili so štirje! agenta s predlogom, naj dovoli! ki so se takole u- sunek svoje vojske skozi Hrvat-I sko (nevtralno...?) do Trsta,!
ker se Stalin ni mogel zanesti na Titovo “vojsko” v Trstu!”
Če časovno primerjamo leta 1943 Adamičev obisk v Beli hiši in Vladimirja Velebita pri Hitlerjevem osebnem zastopniku generalu Glaise von Horstenauu v Zagrebu, potem se zamotan vozel sam razvija, da danes vemo, kar takrat nismo razumeli.
Ostane dejstvo, da smo takrat kot Slovani pričakovali od Rusije, da se bo zavzela za naše slovenske zadeve, ko so tako krivično krojili po prvi svetovni vojni naše meje. Za žalostno spoznanje do danes, jaz ne vem, če je kdaj ta velesila za Slovence le eno besedo spregovorila. Naj tu podam odlomek iz Koledarja Družbe sv. Mohorja 1971 v Celovcu, kjer je na str. 136 za-glavje: “Moskva proda koroške Slovence”. Vladimir Dedijer je v knjigi Izgubljeni boj J. V. Stalina (Ljubljana 1969) popisal med drugim, kako je Stalin prodal koroške Slovence. Jasno, da piše avtor v stališča vodilnega jugoslovanskega komunista in tako je tudi treba razumeti to pisanje. Vsekakor je to pričevanje važno za zgodovino. KPJ si je z igranjem na Stalinove karte med vojno in po njej nakopala pred slovenskim narodom so krivdo za poslabšanje položaja koroških Slovencev.
Na str. 138 se članek konča: “ . .. usodo koroških Slovencev je že davno zapečatila prav Sovjetska zveza. Stalin je brez vednosti koroških Slovencev, na skrivaj mimo vodstva Osvobodilne fronte Slovenije, ne da bi obvestil AVNOJ, v smislu barantanja z drugimi velikimi državami, poslal maja 1945 tole pismo avstrijskemu kanclerju in voditelju avstrijske socialne demokracije Renner ju:
“Zahvaljujem se Vam, spoštovani tovariš, za Vašo poslanico z dne 15. aprila.
Ne dvomite d tem, da je Vaša skrb za neodvisnost, nedotakljivost in napredek Avstrije tudi rnoja skrb.
Pripravljen sem po svoji moči in možnosti nuditi sleherno pomoč, ki bi bila potrebna Avstriji-
Oprostite poznemu odgovoru.
J. Stalin
Mi jugoslovanski komunisti ali “pošteni bedaki” po Stalinovem besednjaku, nismo tega niti slutili in smo mu ob vsaki priložnosti prisegali zvestobo. — To je bil nauk za vsakogar, ki hoče misliti, da je človek lahko samo enkrat bedak.”
Če bi h koroški usodi omenil še Trst, ki je p. Bernard Ambrožič predvidel izgubo tega mesta za Slovenijo radi komunizma, naj še dodam, kar je prinesel The Cleveland Press 10. dec. 1970 pod naslovom: Trieste fever keeps Tito from Rome (by George Weller Press Chicago News writer).
“Under the peace agreements of 1947 Italy agreed that this area, occupied by Jugoslav troops, should be part of the new free city of Trieste.” Trieste function was to supply A-merican and British troops in Austria, stemming Soviet Army pressure.
The U.S. Government poured in $25 millions in aid, building docks, schools, even a university. But Italy and Yugoslavia could never agree on a governor, so the “free city” remained under joint American-British military control.
Finally when Dwight D. Eisenhower became president in 1953, the U.S. and Britain decided to give up. Tito immediately marshalled his troops to move in.
With war seemingly near, and enormous amount of U.S. ajd lavished on Tito after his 1948 break with Russia about to go down the drain, Eisenhower gave the job of repacifying Tito to on old Balkan hand. Llewellyn Thompson, high commissioner in Vienna.
Knjiga o monsignorju
J. F. Buhu
Masinaigans: The little hook, a biography of Monsignor Joseph F. Buh, Slovenian missionary in America, 1864-1922. Napisali Sister Bernard Coleman in Sister Verona LaBud. St. Paul, Minn., North Central Publishing Co., 1972. 368 sir.
V času poživitve zanimanja za etnična vprašanja in etnično zgodovino Amerike, moramo bi-
\KULTURNA KRONIKA\
Severni Ameriki “Amerikanske-ga Slovenca” in 1894 Kranjsko slovensko katoliško jednoto, se danjo Ameriško-slovensko kato lisko zvezo (KSKJ). Njegova ti skarna je izdala tudi prve slo. venske tiske v Severni Ameriki-Jeramovo slovnico angleškega jezika (1895), ponatis Buhovega molitvenika Srce v Jezusu 1 Vir milosti božje (1897), Toma novo Ustavo Zjedinjenih držav v Ameriki (1897) in Mali katekizem (1898). Prav tako je v letih 1898, 1899 in 1900 izdal tudi Koledar Amerikanskega Sloven ca. Knjiga opisuje tudi težave, ki jih je imel z “Amerikanskim Slovencem” posebno v začetku in 1897, ko je prepadla zamis6 slovenske kolonije v Rajski do lini v Kaliforniji, katero je cd-
ude-
ti hvaležni avtoricama, ki staisopis zagovarjal. Sam se ]e zbrali toliko gradiva za zgodovi- ^ ieževal tudi vseh konvencij no Slovencev v Ameriki. Čeprav KJ do svoje smrti, je knjiga predvsem življenjepis' Zanimivo je posebno poglavJ®’
msgr. Buha (1833-1922), je okoli kako so ljudje gledali nanj.
njegovega življenja nanizana'dijanci so mu dali dve
imenu
dolga vrsta slovenskih in drugih1 knjiga in dolga brada.	'
vensko zgodovino v Ameriki J tudi zanimiv opis pomoči rdi3
od
misijonarjev na ozemlju Velikih jezer od Barage do Homana. V to dolgo vrsto misijonarjev spada Buh še prav posebno, čeprav
se ni povsem omejil na delova- rneriški vojaški zdravnik nje med Indijanci, ampak je de-j prvo svetovno vojno. - 1
da avtorici nista razum6
kom in naselitev sorodnikov, katerih je eden postal slaven a ____' a^mik med
loval tudi med belimi naseljenci v Minnesoti in še prav posebno med Slovenci. Kakor je misijonar Pirc znan v Ameriki kot oče škofije St. Cloud, tako je Buh znan kot oče škofije Duluth. Slovenski Amerikanci ga pa moramo še posebej imenovati tudi o-četa slovenskega tiska v Severni Ameriki.
Knjiga je pravi pregled slovenskih misijonarjev na ozemlju Velikih jezer, od škofa Barage do naših duhovnikov starejšega rodu v Minnesoti. Kdorkoli bo v odoče potreboval osnovne podatke o teh misijonarjih, jih bo našel na straneh te knjige. Zato spada knjiga prav gotovo na knjižno polico vsake družine, ki se zanima za zgodovino Slovencev v Ameriki in še posebno za zgodovino Slovencev v Minnesoti, ker sta avtorici naravno posvetili veliko pozornost zgodovini Minnesote in okolja, v katerega je prišel Buh kot indijanski misijonar.
Buh je bil prvi, ki se je javil Pircu, ko je Pirc leta 1864 obiskal Slovenijo, da bi dobil več misijonarjev. Mladi duhovnik, doma iz Lučin nad Poljanami, je prišel v St. Paul sprva kot nekak profesor za bogoslovce, katere je pripeljal Pirc, potem pa
naših preprostih
‘Bo ze
pa,
besedne igre
rojakov, ko so rekah:	^
Buh dal!” Hvaležni pa m°ra®. biti avtoricama, da sta pre s ^ vili Buha kot izredno duhovu^ osebnost, h kateri se še dan zatekajo mnogi v stiski.
Ogromen material za huji^ je bilo treba seveda zbrati ^ iz slovenskih virov, predvs ^ v koledarjih Ave Maria razni slovenski periodiki tos ^ in onstran oceana (Buh J vnet dopisovalec tudi 2g° Danice). Knjiga je tako PoS ^ prava zakladnica za z&0(^oV1gj0. ja Minnesote in predvsem ^ ^ vencev v Severni Ameriki i^^ Minnesoti še posebej, pomembnest za Slovence stavljajo tudi zgodovinske
grafije v knjigi.	.. . „P,
Škoda je samo, da v knjig^ lo motijo slovenska imena kot npr. Irian mineS
telji'
mesto mines in Idrija. ^saajvre ci tudi nista poznali sklauj^ ^ slovenskih krajevnih premnogih primerih upor g mestnik namesto irnen°vap0d-(in Zapogah, in Lučinah, sto brežjah) ali rodivnik ua ^ imenovalnika (in Tržiča u1 v renjska). “Klagenfurth^^ ^0, knjigi omenjen, da ^
je postal pravi indijanski miši- vince of Carinthia, Austria
Jugoslavia).” Prepričan se >
sta imeli težave s Pr0'
jonar in se je kaj hitro privadil očipvejščini. Najvažnejše postaje njegovega delovanja so bile
Belle Prairie, Duluth, Tower in j li na jasnem, kaj je Ely, Bil je 30 let tudi general- ^ si menda nista bili na
bi'
Kranjske, ker si menda ni® ^ to bu°’ jasne*1’
ni vikar škofije Duluth (ustL da uporabljata iste ^^pjub' 1889) in jo 1918 tudi upravljal! različnim imenom	cfc h1
kot administrator. V Evropo je Ijana je nekajkrat! med svojim ameriškim delova- Vrhnika vsaj enkrat njem potoval trikrat in sicer bach, čeprav drugače UP° ^3). 187C, ko. je bil tudi v Sveti "de- ta večinoma slovenska 1 ju 'želi, 1883 in 1908, ko je zadnjič Za Pirca je napisano ser^lT)er' videl svojo rojstno domovino. ! Krain before coming t0 ^jgije-Za slovensko ameriško zgodo- ica”, mislim, da je s tem ^.^3, vino je Buh še posebno pomem- na nekdanja dežela oZn^^ ben, ker je za rudarje v Tower kar se pač da angleško in Ely ustanovil Društvo sv. Ci- z latinsko obliko ^ainl°.j^Iiica' rila in Metoda, prvo slovensko kor jo uporabljajo ^ rI1jH podporno društvo v Ameriki, le- Knjiga ima tudi nekaj ta 1891 prvi slovenski časopis v napak, John Solcne,^

— I John Solnce, mesto
The Yugoslavs held out for pa leži v državi Illinois ^ the whole area (meaning Yugo-, Michiganu, kot beremo slavia’s right to poses the 25-' 237.	. goto^°
miles coastline of 1 northern Knjiga v celoti Pa Je oZna' Istria) until the spring of 1954 velik doprinos za boljše ^ v jp when the U.S. troubleshooter vanje zgodovine Slovence .p0' Robert Murphy was sent to meriki. Kot tako jo t°P jgb' Belgrade with the massive offer ročamo. Služi.pa nalT1, VSv,nI-aPl0
of wheat to compensate for the ko tudi kot opomin
da i«01 ati
$1°'
failure of Yugoslavia’s collect!-1 vse bolj in bolj raziskovanj.
ve farms. This gigantic handout vensko zgodovino v saved Trieste for Italy.	I ker smo Slovenci dali v
Softening Tito settled in Octo-'prinos, ki naj ne ostan^tv’£i ^ her for the lesser, or IstrianJ Ijen. Naša podporna 13 0Jpi' half of the loaf. He has treated morala to delo med nara	Jek1
it as since.”
sovereign Yugoslav soil rati in mlajše člane
k tem*
M. T.
(Pride še)
tudi navajati.
E. A.
KoVaC
p- S. FIN2GAR:
PREKVATA OVCA...
Trdnega gruntarja sin je bil Nej ček. Edini sin — sestro Lenko so prikupili šele po šestih letih. In potem jih Bog ni dal več, dasi sta si jih oba, oče in ^ati, želela: oče fantov, mati dekličev, da sta. se včasih kar oporekla: “čemu dekleta k hi-ši?’’ je dokazoval oče. “Ali' ne Veš, da se vselej, kadar se dekle r°di, kmetu vsa hiša potrese?” “Skopuhar,” se je branila ^ena, “zavoljo dote se jih tako dejiš in zato, ker se ti nič ne smilim. Kdo mi bo pa kaj po-tn°gei? Tvoji bučmani, kajpada!”
Nej ček je rasel ko konoplja, ^četa se je držal ko klop: z po vsej sili hotel v hlev h °njem, h kravam, v ovčjak, na Voz in na njivo, po seno na travnik. In ko ga je preprosil, da je ,ei petletni z njim v planino, se ^ vrnil, kakor bi mu zavdal.
. mnina ga je začarala. Postajal j® cele ure na vrtu ob voglu
eva in gledal ter gledal v platno.
j Očka, ali jih vidiš? Ovce!”
le kazal z drobnim prstom v Stol.
Nič niso ovce, to so skale, Icek,” mu je oče mimogrede opravljal zmoto. Nejček je Vtaknil prst v usta, gledal in
edal in se mu je zdelo, da se skale
Sejo.
v
mu
e premikajo, da se ovce pain spet je očetu, ko se je račal, zatrjeval: “Očka, so, so! arci so! Pasejo se.”
^ Nejček, ti si sam j are neum-• No, če boš priden, poneseva co^ ovearju hrano na Belšči-
^Nejček je široko zinil, oči so zažarele, od veselja je začel ^°skakovati kakor srboriti ko-Cek, stekel pred ognjišče k ateri in kričal: “V planino, v Wanino!”
Vsega fanta boš zbegal s to anino,” se ie hudovala mati
nik. Nejček je pil očetovo modrost in poslušal, da so mu stali tanki uhlji kakor mlademu zajčku.
Zvečer tistega dne se je oče vrnil — brez fanta. Mati, ki ju' je očakovala na pragu, je Nejč-ka takoj pogrešila.
“Kje imaš fanta?”
“Ga ni,” je hladno odgovoril.
“Marija, pa se mu ni kaj primerilo?”
“Oj, ti strašljiva revica, le kaj bi se mu primerilo! Pri Urhu sem ga pustil, v planini.”
Mati pa huda, kar se je dalo. Na jok ji je šlo od jeze in bojazni.
“Lepo ravnaš. Takega fantka puščaš tujim ljudem. In v planini! Da se kam prekucne, polomi, ubije, če ti nisi trapast, ne vem, kdo bi bil.”
Zasukala se je na pragu in ni hotela poslušati, ko ji je Jernej razlagal, da ga je na mile reči prosil, da mu ni mogel odbiti in da je pri ovčarju Urhu kar najbolje spravljen in da se za dva dni vrne z Urhom, ko pride po sol za jarce.
Vse ni nič zaleglo. Sprta sta bila, dokler ni privriskal fant domov in ji ponudil šopka rož, ki sta jih natrgala z Urhom. Ta je za vse vedel: kje so najlepše planike, kje dehti ve murke, kje zlate pogačice, rdeči sleč in Petrov ključek.
VESTI
Predor na jesen?
Predor skozi Učko bodo začeli graditi, če bo Sabor povedal, koliko denarja bo zanj odmerila republika, 25. septembra — torej na dan, ko je bil sprejet, zgodovinski sklep o priključitvi Istre.
Iz Pazina prihajajo vesti, da teko priprave za izgradnjo predora po načrtu. Doslej je vpisano 140 milijonov din posojila, od česar je vplačanih že 61 milijonov (osem milijonov nepovratno). Poleg tega končujejo tudi pripravljalna dela, za katera so doslej porabli 20 milijonov.
m
S tem denarjem so poravnali še stroške projektne dokumentacije za glavna dela in tehnološke dokumentacije.
Novost v tem okviru so pogajanja z nekim švicarskim podjetjem za napeljavo ventilacijskega sistema, če bodo ta pogajanja ugodno sklenjena, bo tunel stal 30 milijonov manj kot je bilo prvotno predvideno.
M.K.
Prostora manjka v Postojni
Notranjski muzej se ukvarja s problemom, nerešljivim, — kako razstaviti 10.000 zbranih mu-
zejskih predmetov na 60 kv. metrih površine. Za leto 1963 so sklenili ustaviti širjenje muzeja in seveda tudi vsa arheološka raziskovanja.
Sedaj je padla misel, naj bi zgradili prostore za Notranjski muzej v bližini Postojnske jame ter naj bi pridružili muzeju tudi bogato speleološko zbirko, zbrano v Institutu za raziskovanje Krasa, ki pa je dostopna trenutno le strokovnjakom.
Slovaško delo v Ljubljani
V letnem gledališču v Križankah so pripravili opero sodobnega slovaškega skladatelja Evgena Suchona “V vrtincu”. Delo je po priredovanju slovaškega rešiserja Jerneka, ki je režiral delo za premiero leta 1949 v Bratislavi in kasneje v Antwerpnu, Belgija, močna dra-
ha
Po
°četa in
boš
se je hudovala brskala z “Ali
burklami ga boš za
v Peči. -Ali nam zredil?”
dar >, er ovčar, dober gospo-p’ Ji je popravljal jezo oče. bo	se Je Nejček od nestrp-
strS; Prebujal in klical očeta v a u. da bi mu ne ušel.
kaj si naredil iz fan-mati tihoma oponesla bo>-u' 'Kako je nemiren. Še List Se ga lahko loti.”
h °Ce ni
bov0
Ob
bče
ta,”
očet!
'vidiŠ.
odgovarjal; zastavil je srnrčo in spal.
Tako je rasel Nejček v Nejca. Moči planine so ga prevzele. Ko je bil že tak, da je očetu vodil pri oranju, se je kajkrat zastrmel v planine, da je na vse pozabil in ga je moral oče zgrda spraviti k zavesti: “Zijalo, pazi na konje!” In če je bilo v vasi komu treba ponesti brašno ovčarju v planino, vsak koj po Nejca. In je bilo treba tretjiniti ali potepeniti čredniku, spet so prosili za Nejca. Mati se je upirala, češ saj ima doma delo in tudi lepo ni, da gruntarski sin za druge tretjini in pase. Oče se ni ustavljal. Bolje je, da je v planini, kakor da bi se potepal z drugimi pokovci po vasi.
In zares je bil Nejc tudi doma pri delu kar imeniten. Ko mu je oče izročil plug, ko je pregledoval koso, kako jo je sklepal in kako zastavil v travo, se mu je samo od sebe smejalo in tiho je hvalil Boga, da mu je dal sina, ki bo gospodar, kakor ga je za tako zemljo treba. Res
i .	■ %
PROTI IZROČILU — četudi Indijanci niso poznali sladoleda, tema mladima indijanskima deklicama v Sissetonu, S.D., prav dobro tekne.
, je bil Nejc še vedno posebno ^ Prvem petelinjem pelju je ! srečen, kadar je po ves teden žal	“Kar Poleži,” je pobo-1 drvaril pod planino, kadar
h

10 Lenko. “Sam si sku-
je	hotela kvišku, pa jo
2aj Z ^ernej rahlo potisnil na-Ne-m Popravil odejo in odšel, by c a ni klical. Toda- fant je Priči iz postelje in, prebij P0(I ponvijo zagorelo, je e Pri očetu.
Mo
hh
Ko je oče vsul žgance, je odšel še v je pa
je
prišla nanj srenj ska vrsta, da je pasel konje, da je čredniku tretjini!. Sestra Lenka se je norčevala iz njega. Ta ni bila za planino. Komaj da je vedela, kje je. Toda na polje vsa mrtva. Ni bilo srpa v srenji, ki bi jo bil prekosil, -ne grabljice, ki bi jo prehitela, in tudi cep ni zlepa komu pel kakor njej. In
■ .
’TYV
lil
JVLAZiT L»D

Si
Kupujte od ponedeljka do petka Od 10 dop. do 7 zvečer ... ... v podružnicah od 10 dop. do 9:30
Dajemo in zamenjavamo Eagle znamke.
bev N
0§em . e;|cek je Pa prilagal na J kaj šele trlica in kolovrat! Lju-k 2jeln Prašno imenitno se mu ' dje so blagrovali mater, ki jo je
tek ^ u' Nakosila sta se. Nej-|rodila, in hišo, kamor pride k0^ PN vsaki žlici občudoval 1 nevesto.
Mm, mm, so dobri!
sMalh ]e vrhu.t0 Sta
mm,
res pravzaprav sam
^foKv..- Nejček je klopotal
coklicami
mahnila proti Za-z
za očetom. ;evaj ni zaostajal,, še . prehi-P0hvafa. da ga je oče moral “Dobrega parklja si, za v goro.”
c ni zaostajal
kaj,
p Mšč
rot0
te st0°^a mu je oče razlagal sto ko teči: ko je srnjak zalajal,
W	»»	--- v 7
Je sova oglasila, ko jima . eter nihal „
sta
latee
111 j e
pihal v prsi, da je lepega
vremena; ko
krive leske, mu je
Ss V da ^
na njej mo-
6ta V'
Sk'
'Nti 9
Ha ’ anrpak
v gl M Mi
da je bil
Pičil Drguljčevega An le brez maše šel v ne-, tet lešnike; ko sta šla po 2 deroč potok, mu
,-----, je ve-
sme nikdar v vodo gle-naravnost predse da se mu ne zvrti
Lict st; niu ri6 zvrii k3k< te ne čmokne v hudour- ; ne.”
Oče in mati sta si ob takih otrocih zares oddahnila. Da bi bil oče kdaj šel po drva, po hlode v Zavrh! Kaj še. Nejc se je igral s težo. Vozaril in tovoril je vse sam za dom in tudi bajtarjem je kaj rad pomogel s konjem in vozom.
Ko pa je tako hodil v gozde, je nekega dne došel Šmonovo Marjanico, ki je tudi šla po hlode. Prisedel je na njen voz. “Kar sama? Kje je Matevž?” “Noga ga boli.”
“Ali boš mogla naložiti? Tisti rklji so presneti glavači.”
“No, no, kaj pa misliš? Tako se mi bodo zvalili na voz — kar sami od sebe. Znati moraš.” “Saj ti bom pomagal.” “Čeprav ne,” se mu je prevzetno zahvalila.
“Ti bom pa svetil in poslušal, kako jim boš žvižgala na ople-
Miranite $1.55 Traja samo 3 dni “TMLETOr PLETENE BOLJŠE MOŠKE SMJGE
reg. 5.89
“Tarleton” jesenska in zimska moda. Vse najboljša kakovost, brez likanja, poliesterske in nilonske boljše srajce dolgimi rokavi. Modeli novim stoječim ovratnikom. Spredaj sedem gumbov, dva gumba na rokavih. Velika izbirka vzorcov v temnomodri, rjavi, črni, zlati, in bledo-vijolčasti barvi. Mera 14% do 17. Proračunske moške potrebščine, v vseh prodaj al-nicah. Prejemamo naročila po pošti in telefonu.
matična tragedija. To opero bodo potem v Sežani postavili še na operni oder.
Razstava v Kopru
Znani tržaški slikar Avgust Černigoj je v prostorih galerije Medusa odprl svojo retrospektivno razstavo in sicer dela iz let od 1926 do 1968. Grafike, med katerimi prevladujejo jedkanice in suha igla, so bile na vpogled od 7. julija dalje.
Čebelarji so zborovali
V Komendi so ob tretjem slovenskem čebelarskem taboru odkrili spominsko, ploščo Petru Pavlu Glavarju, ki je želel s tiskano besedo širiti med ljudstvom pouk o gospodarstvu. Njegov rokopis “Pogovor od čebelnih roj o v” ni nikdar našel poti v tiskarno.
Na zborovanju so ugotovili, da bo Čebelarska zveza, ki združuje 45 društev in 235 družin, morala delati na izboljšanju čebelarstva v Sloveniji. Kljub dobrim pašnim pogojem pride na trg le okrog 700 ton medu, čeprav bi bila ta številka lahko dosti višja.
Časopisno podjetje ima izgubo
Časopisna hiša “Delo” izdaja 12 časnikov in je največje tovrstno podjetje v Sloveniji, njen dnevnik Delo pa drugi po nakladi v Jugoslaviji (prvi beograjska Politika s 244 tisoč prodanimi izvodi, Delo pa 90.00), bi imela preteklo leto tri milijone dinarjev izgube, če bi ne bila deležna dotacije za dnevnik in o-proščena občinskega prispevka na osebni dohodek.
Dimnik 40C metrov visok
Direktor zeniške “Vatrostal-ne”, Slovenec Alojz Derling, je predlagal za rešitev problema onesnaženja zraka v zasavski do-lini, zgraditev 400 m visokega dimnika, v katerega bi odvajali dim iz sedanje elektrarne in dveh novih, ki ju bodo še zgradili v Trbovljah.
Derling' je izjavil, da je “Va-trostalna” že sedaj sposobna zgraditi tako visoke dimnike.
HELP WANTED,
Grill Work
Male or female, 2 mornings, 7 a.m. til 3 p.m. and one afternoon from 3 til 9 p.m.
FANNIE S RESTAURANT 353 E. 156 St.
(167)
Male Help Wamet* DISHWASHER
Young man, full time, Monday-thru Friday.
FANNIE S RESTAURANT 353 E. 156 St.
(167)
MALI OGLASI
V najem
Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033.
(174)
Naprodaj v Euclidu
Chardon Rd. okolica, 4 spalnice, 1% kopalnica, dvojna električna garaža, klimatska naprava, klet, rek. soba, šole, v nizkih 40h. Lastnik IV 6-2767.
-(166)
FOR SALE BY OWNER
7 room bungalow home with mother-in-law or income possibility, basement, double garage. St. Mary’s Church and Holmes Ave. Slov. Home area. Very neat. $12,900 or offer. 371-5343
—(164)
V	najem
šest sob zgoraj na E. 45 St. blizu Superior Ave. na novo dekori-rano. Odrasli. Kličite 391-9758. _______________________ —G66)
V	najem
Oddamo 5 sob zgoraj, blizu Lake Shore Blvd. zakoncem srednje starosti, nič otrok, nič živali. Kličito zjutraj IV 1-9338 ______________________  (164)
V	najem
Pet sob in kopalnica zgoraj, samo odraslim, nič živali, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 451-4109 ali 761-5695.
(164)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
edina slovenska izdeloval-
NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Rd.
481-2237
Lastnik prodaja
Pet-sobno hišo na Neff Rd., v dobrem stanju-, velik vrt in garaža. Kličite 481-1960.
(164)
PLESKANJE!
Hiše zunaj in znotraj Kličite za proračun
391-6582
-(167)
;
ODPRTO
od 2. do 5. v soboto in nedeljo popoldne na 718 E. 157 St.
Blizu cerkve in šole Marije Vnebovzete, lepa cesta, hiša za 2 družini, moderna, 6 sob spodaj, pet sob zgoraj, dober dohodek, garaža, krasno dvorišče. Se lahko takoj vselite. Ugodna cena. Se kupi opremljeno ali ne. Za več informacij kličite.
KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.	481-9980
_	(164)
Odda se
štiri opremljene sobe se oddajo; pripravno za novoporočence. Na 1119 Addison Rd.
(164)
V E ŽB AN J E ZA BODOČE DELO — Nasa armada se trudi, da bi vojake, predno končajo svojo vojaško obveznost, pripravila vsaj delno na civilne službe. Na sliki vidimo vojaka na vrhu telefonskih drogov, ko si mečeta žogo, da bi se bolj “udomačila” na drogovih visoko od tal.
Iščejo stanovanje
Starnovanje išče družina s 3. otroci, najrajši blizu Collin-wooda ali Euclid.
Kličite 481-2617
(24,25,31. 1 sept.)
V najem
Oddamo 5 sob v najem na 1171 E. 58 St.
432-0570
-(164)
V najem
Lepa hišica s 3. sobami, sama zase, se odda na 1393 E. 43 St. Tel. 431-9542 _________________	(164JL

IVAN PREGELJ:
Magister Anton
E-2
ZGODOVINSKI ROMAN


i?Sflif*\1iYS?i;r8Y!
“Ne očitaj mi, saj ga ne psu- i “Tak govori! Ali v snegovih jem,” se je vznejevoljil vikar! in zmrzalih že kaj vedo o Kri-Jože in so mu solze orosile oči. I stusu, ali pa še vedno konjsko
“Ne psujem ga. Rad ga imam tako, da bi ga objel in zlasal hkrati, če še kaj las ima. Če le pomislim, kako je z zvoncem izpred oltarja šel po svetu pa se, poštena duša, šest ur hoda vračal, da bi krivičen ne bil, saj mi mora iti kar na jok in smeh...”
“Naj ga Bog varuje, kjerkoli se mudi!” je dvignil Matej čašo z vinom.
“Naj ga vrne,” je odzdravil Jože in sta pila. Nista pa še bila položila vrčev spet na mizo, ko je potrkalo na vrata. Vikar Matej je stopil odpirat. Visok človek se je sklonil v vežo in pozdravil. Duhovna sta ostrmeta. Došlek je stegnil roko. Vikar Matej je zgrabil zanjo, pa ugibal, ah imajo drvarji ah pa kovači tako žuljave, trde in krepke dlani. Še ni domislil, ko je zavpil vikar Jože in se vrgel prišleku naproti.
“Lupus in fabula! (O volku govoriš, volk v hišo.) Kajfež Tone! Magister, duša krašev-ska, Ulis ti, nesrečni! Si prišel, si prišel?”
“Tu sem,” je dejal magister, s svojim togim nasmehom in kakor v zadregi. Gospod vikar Jože ga je potegnil bliže k oknu, ga obračal in ogledoval. Vedro se je čudil, govoril kakor glu-mec na odru, ves ponosen, srečen, ničemuren.
“Procuramus, dolg je, kakor je bil, neroden, ha, tegoben! Ga bo Mica v Štanjelu prvo uro za
čeljust molijo?”
“Ha! Runje so te obsule! Raz-greble so ti lice? Pa naglušnost so ti pustile. Govoriti pa menda še moreš? Procuramus, govoriti pa vsaj hripavo Gloria in excel-sis zapeti.. . tak, zini, da ne umrem od nepočakanbsti in skrbi!”
Mirno je dejal magister, da vabi na novo mašo. Pridigal da mu bo sam gospod Glušič.
“V Štanjelu!” je vzkliknil gospod Jože. “In z Matejem tu ti streževa.”
“Kakor je dogovorjeno že šest let,” je potrdil vikar Matej.
“A jaz sem diakon,” je vihral vikar Jože.
Duhovna sta prijela magistra vsak za eno roko; zdaj sta čutila oba njegove žulje in otlače.
“Zato pa,” se je razvnemal gospod Jože zopet v igralsko zgovornost. “Je zopet streharil, koval, tkal, kamenje tri in splave poganjal? S posvečeno svojo roko, a? In vso vero in znanje pozabil? Ni! Deo gratias! Našel, kar je iskal? Ovco svojo izgubljeno?”
Magister je povedal, kako se je sestal z nesrečnim mladcem.
Vikarja sta ga povlekla k mizi in posadila v stol za izredne goste. Zdaj ko je sedel, sta se starca spogledala.
“Luka ni, Tone pa je! Kaj meniš Matej?”
“Dem, da je več storil, kot
crr M'e
Society"
ONE FAIRLANE DRIVE
JOUET, IL 60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Schola-ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic: Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
kuhinjskim svojim poslom nag-‘rajni Luka s tremi gonjači.
I
nala? Kroti se, baba! Duhovniški je, moder in zvest. Po svetem Pavlu se je vrgel, ves svet je obredel.”
Prestopajoč se z desne na levo, upostavljajoč se smešno gibko, kakor norski mladec, je nato izpraševal:
“Osivel si, vidim? Procuramus, ne čudim se. Bil si med Sarmati. Ali res uši pražijo za jed?”
“V deželi ptiča Grifa: ali si srečal kaj ljudi Samojede, ki so po eni plati bledi, po drugi zamolkli?”
V blag spomin
OB SEDMI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
Joseph Kern
Idihnil je svojo plemenito dušo dne 24. avgusta 1965
Luč nebeška naj Ti sveti, tam pri Bogu vsaki čas.
Počivaj mirno blaga duša in v nebesih prosi še za nas.
Žalujoči:
i soproga FRANCES, hči JOAN, por. COTTON, zet ROBERT COTTON, vnukinji HEATHER, LAURIE in CHRISTIE
OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 24. avg. 1972
“Tako bi torej bili zopet trije?”
“Trije! Bogu čast in hvala.”
“Bedeči!”
“Žerjavi!”
“Če bo hotel v najino družbo!”
“Če bo rekel in sprejel, kar imava in verujeva midva.”
“Da se je hudič vsejal na svet in gleda, kako bi med sveto bla-govest ljulke sejal...”
“Da je udarila ura, ko vstaja Antikrist, da bi cerkev Kristusovo razdejal in zblodil...”
“A da je sodba pisana vsej zmešnjavi in blizu kraj preizkušnjam ...”
“Da peklenska vrata ne bodo premagala...”
Oba vikarja sta .zapela hkrati na vsa usta:
“Vigilo!”
“Čujem!” je odzdravil magister.
In dva tedna pozneje je imel brati prvo sveto mašo; potem še tri naročene in še za dušo gospoda Vrbana, ki ga je bil posvetil...
(Dalje prihodnjič)
Officer*
President .................... Joseph J. Komad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary .................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Mattnew Kochevar
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Itioia
Second Judicial .............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director .............. Nancy Gwen
Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F\M.
Medical Advisor .............. Joseph A. Zalar, M.D.
Tfiaeiks to ail for sucssssfui esaventisii
TO THE MEMBERS OF THE HOLY FAMILY SOCIETY:
On behalf of the Supreme Board, I want to extend our sincere thanks to all the delegates, friends and workers who helped make the Society’s 19th General Convention the grand success that it was.
I especially want to thank our Spiritual Director, Father Aloysius Madic, O.F.M., for bringing all of us closer together by his celebration of the Holy Sacrifice of the Mass and his inspirational homily.
To Mrs. Frances Yucevicius,
who was unable to continue her position on our Judicial Board due to her move out of state, the Board and members of the Society say thank you for a job well done.
Finally, to the newly elected Third Judicial Board Member, Mr. Frank Toplak, we extend a welcome and we shall look forward to working with you.
Again, thanks to all concerned.
Holy Family Society—USA ROBERT M. KOCHEVAR
Fraternally yours,
Secretary
LAYERED LOOK—Back-to-school for today’s young milkmaids calls for a comfortable cotton pants outfit that’s stylishly layered. This one features a belted tunic in Cone’s houndstooth-checked cotton corduroy above flared-leg pants. By Kleinerts, Inc.
The Holy Family Society of fhe U.S.A. D.S.D. SUPREME BOARD MEETING July 15,1972
Before going any further Family Society’s General Con-with the reports, a question and vention this year, suggestion came before the Su- The members of the Supreme preme Board. The matter is Board gave her a vote of thanks the rules and by-laws of the of a well planned, orderly rou-Holy Family Society of U.S.A. j tine of the 19th General Con-We have heard from the Pre- vention of the Holy Family So-sident, Joseph Konrad, that this ciety of U.S.A.
being our Convention Year, that this matter could be solved by the Supreme Board at this time.
It is the thought that no changes or additions be made at the coming Convention, in other words the Rules and By-laws remain as adopted at the last 18th General Convention.
President Joseph Konrad now called on Wilma Sinkovich, who is present at this meeting and to tell the members of the Supreme Board of the work th&t is being done in regards to the 19th General Convention of the Holy Family Society.
Wilma Sinkovich explained to the Board what her Committee was involved in and the hard work they had in obtaining a suitable place for the Holy
President Joseph Konrad now called upon the Secretary to give his report.
President Joseph Konrad and members of the Supreme Board:
Since our last meeting, perhaps the most noteworthy event that took place was the tornado that hit Joliet on April 6, 1972 and badly damaged our Home Office Building and we lost a lot of supplies with the resultant water damage. It was just last week that the finishing touches were completed on all of the repairs and redecoration that was required to bring our building back to shape.
I cannot thank enough the scores and scores of people who pitched in during the emergency, including our employees, the off-duty firemen that were1 the President.
hired to get the water out of the building, our suppliers and our service people. Without their help, we would never have been able to re-open as quickly as we did.
Despite the storm damage, business continued to be good , during the first six months as j you _ have all heard from our Treasurer’s report. If things progress as they have during the first half of the year, the entire year of 1972 should be a good one for the Society.
Of course, the next big event for the Society will be our 19th Quadrennial Convention -which will convene on August 19, 1972, in Chicago, Illinois. While no changes in the structure or operation of the Society are planned, there are still many details that will have to be attended to during the next five weeks to assure a smooth running Convention and also to assure that ail of our delegates enjoy themselves. I especially want to thank the people of Lodge 13, the host lodge, who have put in many long and hard hours handling many of these details. All of this will result, I’m sure, in the Society’ having a very successful Convention.
Robert M. Kochevar,
Secretary
A motion was made by Matthew Kochevar and seconded by Joseph Sinkovich that the report of the secretary, Robert M Kochevar, be accepted as given. Carried.
President Joseph Konrad now called on the 2nd V-President, Anna Jerisha, for her report.
President Joseph Konrad and members of the Supreme Board:
As I sit here with you members of the Board, discuss and see now the solutions are resolved, the reports of the various members and the work they do, f am very pleased to be a member of this Board.
From the reports that were presented, they are very good, f want to compliment all of you members for the very good work you do.
Anna Jerisha
2nd V-President
A motion was made by Anthony Tomazin, Jr. and seconded by Robert M. Kochevar that fhe report of the 2nd V-President, Anna Jerisha, be accepted as given. Carried.
President Joseph Konrad now called on the Recording Secretary for a report.
President Joseph Konrad and members of the Supreme Board:
Taking down the minutes of this meeting and listening to the reports of the Trustees and the Financial Report of the Treasurer, Anton Smrekar, the Society is in very good standing.
I must congratulate these members and also President Joseph Konrad and the Secretary, Robert M. Kochevar. They have done a wonderful job.
Supreme Board members, again I must say that all of the reports are excellent. I thank you.
Joseph L. Drašler,
Recording Secretary
A motion was made by Anna Jerisha and seconded by Joseph Sinkovich that the report of the Recording Secretary, Joseph L. Drašler be accepted as given. Carried.
President Joseph Konrad now called on the 1st V-President, Ronald Zefran, for his report.
President Joseph Konrad and members of the Supreme Board:
As I have been listening to the reports at this meeting, I see that so far the Holy Family Society of U.S.A. has shown a very good report of its operations.
Congratulations to the President, Joseph Konrad, and the Secretary, Robert M. Kochevar, for their hard work in correcting a few difficulties during the last months, but particularly
After some liscussion and the report of‘Wilma Sinkovich, I’m sure that a good and successful 19th General Convention of the Holy Family Society of the U.S.A. will be held. I thank you.
Ronald Zefran,
1st V-President
A motion was made by Matthew Kochevar and seconded by Joseph Sinkovich, that the report of the 1st V-President, Ronald Zefran, be accepted. Carried.
At this time President Joseph Konrad turned the gavel to the 1st V-President, Ronald Zefran, to continue the meeting.
1st V-Presirent now called on the President Joseph Konrad for his report to the Board.
1st V-President1 Ronald Zefran and members of the Board:
I have notified you members of the Board by mail, that, the State of Illinois Insurance Examiners were here to do their work on the Society’s operation. They have spent a great deal of time here at the Home Office. Our work here at the Home Office with them was hard and tedious.
I accepted the reports of thei Supreme Board members with great pleasure f.or their work which they ^performed admirably in the undertaking.
The ground work of the 19th General Convention of the Society-has been progressing very good, according to our Chairman, Wilma Sinkovich.
I am sure we will ail be there in person and make this Convention and the Holy Family Society a banner year.
I thank you.
Joseph Konrad, President
A motion was made by Joseph Sinkovich and seconded by Anton Smrekar that the report of the President be accepted.
Carried.
There being no other new ^ old business to transact at this time, a motion was in order °r adjournment.	,
Motion made to this ef eC was made by Anthony Tomazin’ Jr. and seconded by Matthew Kochevar.
President Joseph Konrad ca ed on the 2nd V-President, An na Jerisha, to say a prayer o1, the living and deceased mem hers of the Holy Family So jiety of the U.S.A.
Meeting adjourned at 3 P-111, Joseph L. Draslei, Recording Secretary
Ma? spomm
DRUGE OBLETNICE SMPj NAŠE LJUBLJENE SESTRE IN SVAKINJE
Anna Smtko,
roj. KLANČAR
ki je umrla 24. avgusta I970
Dve leti je že minilo, odkar Te več med nami Žalostna so naša srca, solze zalivajo nam ocl-
Hladna zemlja Tebe krij srce ljubeče več ne bij Spomin, na tebe še živi in bo do konca naših
Žalujoči:
sestra
ROSE FAJDIGA aK brata FRANK in LOUIS KRU svakinje CECILIA in EVE ‘ svak JACOB FAJDR^972. Cleveland, Ohio 24. avgusta
mm
(	lili
JOS. ŽELE IN SINOVI j
361-0583 g
481-3U8 I
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
URAD
=	COLLINWOODSKI
=	452 E. 152nd STREET	Tel:
r Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpola°
“	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo ||||i!f
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zre.zan^’erjte! poinoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si 17-
HOWARD BAKER	9l
549 East 185 Street, Euclid	531-^
V BLAG S POMIS
OB ČETRTI OBLETNICI, ODKAR JE NAS LJUBLJENI SIN, BRAT IN VNUK
SP-4 Jožef Pavel Intiha*’
, padel
Izgubil svoje mlado življenje v bojih za svobod • je kot vojak Ameriških Združenih Držav na bojis^^
San Nhut v republiki Vietnam, dne 24. avgusta
Lepa nam je misel na Te, na prijazni Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
Spavaj mirno v tihem g’ Bog Ti večni daj pok°.
upamo, da v svete™ bo3 združimo se spet s
Tob>b
rajd
__ oče
Žalujoči:
STANISLAVA — mati, PAVEL HELENCA in SLAVICA — sestri, PETER MAGDALENA — stara mati in ostali soro Ameriki in Sloveniji.
brat
dniki