prosveta LETO—TEAR Xü Cens I»u ■U& GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ?£TTS5 Chicago, m., pondeljek, 20. januarja (Jan. 20), 19S0, Is apravmUkl MIT S. UvwUU Ave Offles of PvbUcatkNii Ltvidil« Ave Back w«ll 4994 g» A* tf JSÜL ŠTEV.—NUMBER 16. fw a»8lag «t spaäsl mu <1 prOTNN IK ■ 1191, Ad Of Ort. i, Ha u ism. Snowden oštel i Male eateate in Rekel je, da bi Jih treba zapreti v sobo in tam drftati brea jedi in pijače, dokler ae ne zedinijo glede reparacij Haag, Hoiaadija, 19. jan. — Zaključek reparacijske konference je prišd v krizo, ko ee je k zastoju med delegati male en-tente in Ogrske pridružila še Italija. Italijanski delegatje so izjavili sinoči, da ae podpišejo Youngovega načrta, ako ne podpiše mala ententa. Italijani podpirajo Ogrsko in delajo ovire mali ententi. Milijone dolarjev invoMranih v ogrskih posestvih pripada katoliški cerkvi in vse kaže, da Italija zsetopa interese Vatikana. Čehi so izjavili, da bodo plečevali letne vsote Višnjeva postava sa delalo predlagana vso ne ^^^—m—— $2,618,000 Italiji pod zaglavjem osvoboditvenih posojil, Če ne dobe denarja od Ogrske, nakar je Italija rekla, da ne bo dajala letnih 12,124,000 Angliji, ki jih je obljubila zadnje poletje, ko je angleški lsboritski finančni minister Snowden zahteval poln delež. Italija je računala, da to vsoto iztisne na račun Jugoslavije in Čehoalovakije. Haag, Hoiaadija, 18. jan. — Konferenca za ureditev plačevanja vojne odškodnine po Youn-govern načrtu je končana in v pondeljek bo podpisan protokol, čeprav še ni rešeno vprašanje reparacij med malo entento in Avstrijo, Ogrsko in Bolgarijo. Glavni stranki na konferenci, Nemčija in Francija, sta se temeljito zedinili glede vseh točk plsčevanja; Francija je dobila vse garancije, ki Jih je zahtevala in s tem js bilo glavno nJ« Toda vse še ni rešeno. Francoski delegat Loucheur je žalostno poročal, da njegov odbor zn vzhodne reparacije ni nič dosegel, ksjti delegatje male entente (Čehoslovakija, Jugoslavija in Rumunija) se ne morejo zedi-niti z delegati Ogrske, Avstrije in Bolgarije in vsled tega ne bodo podpisali protokola Youngovega načrta. Filip Snowden, angleški delegat in finančni minister v angleški delavski vladi, se ni ves čas konference zanimal za probleme vzhodnih reparacij; prepustil jih je Loucheurju. Ko pa js zdaj slišal, da ni tamkaj nobenega u-npeha in da hoče mala ententa zavleči konferenco še ss dva dni, je jezno rrfcel: "Zdi se mi. da so ti ljudje dva tedna samo govorili in nič naredili. Zdaj sta dve poti. Prva je, da odgodimo konferenco do eod-njega dne, druga pa je, da zapremo delegate vseh prizadetih detel v sobo in jih tam držimo brez jedi in pijsče toliko časa, ds se sporazumijo. Jaz sem za drugo pot in jo predlagam." Ns te besede so se delegatje male entente poperjeno odstranili in Loucheur je šel z njimi. Zborovali so vss večer, a brez u h peha. Nadaljevali bodo svojo konferenco v Parisu. Zendke Izpodrivajo mo*ke v le-talskl Industriji Paterson, N. J. — Pri Wright Aeronautical Corporation je bilo te dni odslovi j enih šestnsjsto delavcev. Uradniki eo jim povedali. da je odslovljenje le začasno in dels vet so pričakovali, da jih kmalu pokličejo nazaj na de-lo. ali doživeli eo rssočersnje. Podjetje je pričelo z Obratom, e namesto odslovi jenih moških delavcev Je uposlllo ženske, ki so bile pripravljene delati sa nižjo mezd* Dočim eo moški delavci prejemali fiOc na uro, je poletje uposlllo ženske ln Jim sedej plsčuje $14 na teden. Karolyi • zMaji evropskih držav Združenje edina rešitev is krise, v katero so sagazlle evropske države. Največja zapreka združenju je fsšizem New York. — (F. P.) — "E-vropa se nahaja v krizi, iz katere je edina rešitev, ako se narodi in vlade pogovore med seboj ln zedinijo na ustanovitev Združenih držav s čaaniškimi poročevalci. Karolyi je prišel v Ameriko na predavateljsko turo in bo govoril v večjih ameriških mestih. "Veliki kapitalisti v Evropi žele ustanoviti tako unijo evropskih iMav, a njihova želja je, da bazira na kapitalistični podlagi," je izjavil Karolyi. "So-cialistl nasprotujejo ideji in se ogrevajo za socialistične Združene države Evrope. Največja zapreka za uresničenje ideje je fašizem, ki se razširja v nekaterih državah in se ga lahko istoveti s šovinizmom. Ali fašizem je obsojen na pogin, ker je zašel med dva ognja. Evropa se je pričela zavedati dejstvs, da je že preveč industrializirana. Novih trgov za njene izdelke ni, ker so se kolonije pričele same industrializirati. Amerika, Id je nudila svoje čafce dober trg za evropske izdelke, jepoatala mogočna konku-t izvozni trgovini. , _-ompeticija z Ameriko je želja evropskih inductriakev, zato'so se pričeli ogrevati za ustanovitev Združenih držav evropskih. Toda taka unija pe bi zmanjšala kompeticije, temveč bi Jo še govečala. Edina solucijo ekonomskega problema je ustanovitev Združenih držav Evropo na socialistični podlagi, to je, produkcijo za potrebe in ne za profit, krajše delovne ure, da bo dovolj dela za vse ln racionalna distribucija prebivalstva po notranji kolonizaciji. Ameriški ka pitalisti bi lahko posdravill u-stanovitev Združenih držav E-vrope na socialistični podlag, ker te ns bi vodile konkurenčnega boja z njimi. Združene države Evrope se ne morejo ustanoviti v bližnji bodočnosti ali z odlokom Lige narodov. Ideja ss bi lahko izvajala polagoma, ali prej kot se to «godi, mora priti do deflntlvnege dogovora ln pogodbe med Veliko Britanijo, Francijo ln Nem čijo." Leboritje imajo večino v niči Melbourne, Avstralija. — Prvi rezultat poraqa, ki ga je pri volitvah doživela McPhersonova torljska vlads, je, da je'vodja laborltov R. W. Hogan postal zopet premijer province Viktorije. McPhersonova vlada je bila na crmllu dvanajst mesecev ln je končala s fiaskom. Finančna u-prava je popolnoma skrahlrala n nova vlada se mora sedaj ba-vitl s problemom, kako postaviti provinco na trdno finančno pod-ago. Prejšnja administracija je bila inkompetentna in je pustila sa seboj velik deficit. Radi tega je morala podati reslgnacljo n razpisane so bile nove volitve. Laboritska stranka ima sedaj večino v legislaturi. Vseh sedenje «jUflrt teh Imajo laborit JTOIJsK itranka jih Ime 19, ostali sedeži pa odpadejo na nekatere manjše atranke. V kabinetu ima laboritska stranka ss-dem sedežev, pet pa druge stran-ce. Glavne pozicije so v rokah aboritov. Razprava Nižja zadevo Belgrad. 18. Jen. — "Pravds" je objavila vest s albanske meje. ds je albanske žendarmerije odkrila tajno zalogo 10,000 pušk in drugega bojnega materiala. Pet voditeljev je bilo aretiranih na obtoftbok da so orgsnlzirall vstajo proti kralju Zoguju. Washington. D. C. — (F. P.) — Phil Swing, reptfbllkansk kongresni k iz Csllfornije, Je te dni izjavil, da bo podpiral kon grešnika Flsha ln druge zagovornike zakona za starostno pokojnino, ki zahtevajo, da nižja zbornica razpravlja o Um vpra-ftenju že v tekočem zaaedanju kongrese. Swing Js odkritosrčno povedal svoje mnenje, de zda. «e nima nobenega upanje, da bi koogres kaj storil v tem oziru, ali razprava o tem vprašanju je koristna, da se kongrosnikl seznanijo z njim. Ko ss je v nižji zbornici razpravljalo glede cenzusa In sta Swing In flsh priporočala, na se prebivalcem stavijo nekatera vprašanje, de ss Izve natančno Število starih oseb. ki nimajo no. benih dohodkov, se je njunemu priporočilu odzvsln le por kon- grelnikov. ^ „ . . Waehlngtoat D. fe—Koa-grešnik Lankford is Georgije je 17. t. m. predložil v nižji zbornici višnjevo poatavo, na podlogi katere ss amrajo ob nedeljah zapreti vsa gledališča po veeh Združenih državah. To je prohibkija teatra, filmskega la drugačnega. aa "Gospodov dan", kot se glasi predloga. Predlagatelj zahteva, da vsi flbnl, ki ao.v področju meddržavne trgovine in vae igralska oaob-ja, U potujejo iz države v državo, morajo počivati ob nedsljah. taHJani in Fraaroal ee ne morejo zedinitl glede paritete na Sredozemskem perju London, 18. Jaa. — Delegacije petih pomorskih velesil so denes v Londonu in pripravljene, da odpro konferenco! «i zmanjšanje Delavska vlada v Viktoriji eričanl so i j po njiho-vni tajnik lijerja Mac uradu, kjer 'erirala sa Je kas-da sta Hrekel nič. sta govorila zbor- bojnih mornaric, prišli včeraj in vem prihodu je litimson pose tli Donalda v zuna sta skoro tri ure zaprtimi durmi, ne je rekel po pila čaj". Domneva pa se, | o zahtevi Anglije.glede odprave velikih bojnih ladij i» MaoDo-nald je najbrž potožil Stimsonu, kako težko bo pridobiti Francijo n Italijo sa kak resen korak. Italijsnsks delof#lj* je prišla v Londdn s Mussolinljevim fiatom, da Italija ns bo sedela na drugem mestu na konferenci. ItaHjsnl zahtevajo, da morajo biti enako močni s Frsncozi na Sredozemskem morju. Mussolini smatra, da Francija kontro-ira jugoslovansko floto na Jadranu ln Italija «mre biti tako močna na morju kakor sta Francija ln Jugoslavija skupaj. Žapaa tr Eaal Ohiaaga ■nagariKi aornpoiji Policijski načslnlk tsdl spoznan krivim; dva Jugoelovana i Eaet Chlcago. — Zupan Ra-leigh P. Hale, policijski nsčelnlk James W. Regan ln trinajst drugih mestnih ursdnikov ter butlegarjev rasnih narodnosti je bilo zadnji petek spoznsnih kri vlm kršenji prohlblclje in korupcije prod zveznim sodiščem v Hammondu. Porote ss je posvetovala 12 ur, prodno ss je sedi nlla sa pravorek. Štirje obtoženci, med temi ena ženska, so bi oproščeni. Mskelmalna kazen Js dve leti zapora ln plačilo $10,000 za vsakega. Med krivimi Je tudi Martin 2arkovič, detektivnl seržant, ln Nik Sudovlč, ki ga nazlvajo "kralja butlegarjev v okraju Lake". DrugI so večinoms Itell jaoi ln tudi nekaj zemorcev je vmes. Vse se Je mdšalo v bratskem sporazumu v butlegar skem buslnessu. Velik deMšsk oMečUae trrdke Chlcago. — Hart, Schaffner St Marz, kl je najvsčje oblačilno podjetjs na svetu, Je napravila v preteklem letu $2,800,000 do-bičke. Podjetje Je unljeko In 1-ma pogodbo s Amalgamated Clothlng WoAers unijo. V pro-Dam letu Je U tvrdke pokupila vso zalogo blaga in opreme od propadle družbe DevkJ Adler A Sons. Mllwaukee. kl je Wie naj večje oblačilne tvrdka v držav Wisconsin. Vzrok propsda te družbe Je bil poizkus, da operi ra svoje detevnice po opeoAa-perskem sistemu. V tem podjetja eo bili nad deset let uposlenl samo linijski delavci. V prošlem leta je svoje delavce Izprle ln re-/ultet je bil propsd te nekoč bogat* družben . nt Glasilo fašletov pfclve črnosrej Čnlke na odlošsf boj preti ns sprotnlhom New Vork. — |Ti Rt— se Js Mussolini samo norčeval It strica Sama, ko so njegovi črno-srsjčnlkl y Ameriki proglasili rszpust Ameriške fsšlstičns lige, je danes jasno dokazano aktivnostmi ln govorancami v u-rsdnlh krogih fsšiitične organizacije v tem mestu. "Amsrlškl fašizem je bolj živ kot js bil kdaj prej," vpije "II Grido della Stirpe," glasilo feši-stične organizacije v Ameriki. "Razpust fašistične lige pomeni, da bo postalo fašiatlčno gibanje v Ameriki močnejše ln bolj efek tlvno v vssh krajih," piše ta list. Prišel bo čee, ko ss bo fašizem lahko odprto boril proti vserd nasprotnikom ln Jih bo lahko napadal s bsssdsmi, v časopisju in če treba tudi s pestmi." Mnogo oseb, ki so smatrsli, da je bilo fašistično gibanje med ameriškimi Italijan! ukinjeno j razpustom njihove organizacije bodo doživeli še veliko razočaranje. Fsšlstičns propagsnda se pošilja iz konzulatov, ki imajo razpete svoje mreže po vsej A meriki. Italijanski konzuli vodijo natančno statistiko o obnašanju svojih rojskov v tej d« žrli, posebno o delsvclh, kje so u-poslenl, koliko imajo otrok in kakšnega mišljenja so. Ako s« Italijani, ki nastopajo proti fašizmu, vrnejo v svojo domovino, todaj jih Um čakajo represallje, zapor ali še kaj hujšega. Urednik protlfašlstlčnege gls sila "11 MarUllo" poziva ameriške drževijane, naj nastopijo, ds se propagand* fašizma med merlškfml Italijani ukine, ker terorizem, ki ga uganjajo črno-srsjčnlkl nad svojimi rojaki, presega žs vse meje. Lep napredek delavske banke Polom na borzi nI vplival na njeno poolovanje, ker ni pogojevala denarja Igralcem z delni-caad Chicago. — (F. P.) — Amalgamated Trust A Savings Bank, ilkaška delavska finančna institucija, zaznamuje lep napredek v preteklem letu. Cisti dobiček institucije znaša 20% in js približno enak dobidku ls 1. 1928. Delničarji bodo prejeli 6% na svojs delnlcs, osUlt denar pa je bil prepisan na račun prebitka. Banka Js srsčno prešla skosi polome, ki so ee v preteklem letu pripetili na borsi. Izgubila ni nič denarja, ker ga ni posojevala profesionalnim Igralcem s delni caml. Banka je vedno svarila svoje vlagaUljo, naj ns vlagajo svojega denarja v rlskirana delniška podjetja. Murray B. Karmen, od Amal- Nev Butte, Mont — WelUr I Shay Je posUI urednik IlsU MonUne Labor News. Prejšnj urednik R. Cleaves, kl Je bil dolgo vrsU let ne čelu deUvskegs gibon ja v drževl MonUni, je pred par tedni umri. Ostra kasen xa ruske kmete, ki koljejo živino 1 Moskva, 18, jan.—Centralni isvrževalal odbor sovjetov je danes lalel dskret, ki pred-pleuje ostro kazal sa kulake (premožne kmeU) In drago, ki pobijaj» govedo, prašiče in konje s namenom, da živina ae pride v posest novoustanovljenih kolektivnih kmetij* Dekret določa, da maejo lokalne aevjetoke oblasti saprstl kulake za dve Isti ali Jih Izgnati v Sibirijo, njihova psssstva pa saplealtl, te s» spoznani krivim tega Institucijs, Heyden Sanders od isU unijo, pa jo bil Winkls bo na obravnavi imenovsn pomožnim blagajni kom. Predsednik WalUr Fisher js podal reslgnacljo; kdo bo nje gov naslednik, šs nI znano. Priprave za novo ju-stično dramo na jugu Sodnik zagovarja drastično taktiko proti radikalnim delavcem I Gastonls, N. C. — (F. P.) — Delavski vodlUljl ss pripravljajo na novo ekshibietjo pristranske justice, ko se ns sodišču Obnovi obravnava proti Štirinajstim najotešem loraysks tekstilne druftbe, ki so napadli sUv-karje v Gastoniji ln ubllt EUo May Wiggins belem dnevu 14. sepUmbra. Zadeva umora je sedaj v rokah veleporoU. "Nimam nlkake nove evidence o u-moru," je dejal državni solicitor John G. Carpenter, ki Js storil vss, kar je mogel, da so morilci odšli nekaznovani Iz sodnijske dvorane, k9 se je vršila prva obravnava. Umor Bile Wlgglnsove nI zavit v mlsUrijognostl, da se ns bi moglo najti zločincev. Drhal, ki je napadla sUvkarjs, Js obstojala ls uradnikov, uposlenih pri Manville-Jencklns Ca, proti kaUrl je National TsxtUs Work-ers unija vodila ostro stavkovno bitko v pretočenem poletju. VeleporoU, ki js sostojala iz trgovcev ln podjetnikov, ss nI o-sirala na prsdlošeno evidenco In je oprostila morilce. Radi opro-stltvs se Jo po vsej dežel! dvignil osUr protest In governor Gardner je bil prisiljen na po-sredovanje, da ss Js vršilo po-sobno zaallšanjs o slučaju. Dva tovariša, CarpenUr ln major A. L. Bulwinklo, ki rta v zadevi Adsrholtovoga umora povzročila, da jo bilo eodem Članov Mmm Saiaajaka razmare v alabamsklh rudnikih Rudarji i\e posnsjo oeemurnlks. Beda v delavskih družinah Birmingham, Ala. — (F. P.) — Razmere, v katerih žive ala« bsmskl rudarji, se lahko primer* jejo suženjstvu, ki je le slsbšo kot js bilo sušenjstvo črncev v južnih državah pred civilno vojno. Ameriška delavska federacija, ki je izbrala Birmingham za središče ln glavni sUn vodstva organizatorlčno kampanje, bo ImeU v Alaha m i veliko delo pri organiziranju rudarjev ln drugih delavcev. Dela se bo morala prijeti s vso energijo In ln-teligenco. Poročevslec Fodereliziranega tiska Jo obiskal rudarska nasell-šča v okolici Blrmlnghama ln povsod je našel neznosne razmero. V nekaterih premogovnikih ssslušl rudsr komaj dvs dolsr-Ja na dan ln delati mora devet ali celo več ur. Rudarji ln njiho« ve drušine sUnujejo v komps-nljsklh kolibah, ki eo vse ksj drugega kot dostojna človeška bivališča. SUnarlns jo $8 mesečno, vrhUga pa morajo rudarji plsčsvsti še posebej sa rss-svetJJavo in vodo. Vse potrebščino morajo rudarji kupovati v kompanljsklh prodajalnah, kjer so cene najmanj 18% višje kot v drugih trgovinah. Neklrtidar Jo Izjavil, da ni mezde šo več me* umora Bilo WlgiHnoovo. Poslala je voještvo, da Jo Isva jslo odredbo Mszlco City. — Mehiška via da je Izdala odredbo proti upo-slltvl sUvkokszov, ko so šelez-ničarji pri Mexican Railway odšli na sUvko. To šslsznlco Is-atuje neka angleška družba. Mehiška vlads Js Ukoj, ko js bU nspovedsn štrajk, odposlala vojaške čete, ds so branile rta v-karje In ne sUvkokasov kot js nsvsds v Ameriki. Vlsds Js zavzela stališče, da so bili železničarji upravtfleni do sUvke in Je prepovedala družbi najemanje sUvkokazov. Strojevodje ln vlakospremno moštvo je bilo prvo, ki Je odšlo na sUv-ko, nsker so jim sledili ursdni-ški deievci In Ulsgrafistl. Anglešks družbs operire svojo železnico med glavnim .me. atom In Vsrs Cruzom. Tekmm s-nje med bj-lUkimi In ameriškimi interesi Je dslo povod sltus-clji, Is kaUre se je potem rez-vlls stavke. Mehiški kongres Js Ukoj ob pričetku sUvke sprejel resolucijo, v koleri Je izjevtl, ds Je briUka želeenlška drulha bila vedno nesprotnlcs IJudstvs. Stavka Je popolnoma perelizlra-la promet s prisUnlšČem v Vozu, skoprav Je družbe poizkusile z obnovitvijo promeU s nskste-riml deievci, ki niso odšli na sUvko. Medemsrslk ss sevJsUklh želez- Loray Co., kor je njen glavni pravni svetovalec, CarpenUr pe bo Imel v rokah prosokucljo. Danes šs nihčs ns vo* kakšen bo izid ob rs v nave, aH gotovo js, da CarpanUr ns bo apeliral na porotnike kot js v Adsrholtovsm slučaju, ko Js storil vse, ds Js pridobil konservstlvne porotnike, ds so se Izrekli proti obtošen-cem. Ells May Wiggins Jo morala plačati s svojim žlvljsnjsm drsnost, ker ss Js odločila, da bp sodelovsla s svojimi tovariši ln tovarhUcaml v boju sa dslavsks K les. To Js bil njsn grsh in n Je blls smrt od strani kompanljaklh najetsžev. NJsnl Štirje mladi otročlči sa ssdaj brez mathrs. Oddani so bili v sirotMnleo, ker nI bilo ncfcsnegs, ds bi skrbel zsnjs. MeUrine smrt šs nI maščevana In vse ts-gleds, da ss osebsm, ki so povzročile njsno smrt, ns bo 14IČ hu dege zgodilo na sodišču, o katerem Je znano, da Je naklonjeno Ukstllnlm magnetom In da se ne brigs ss prsvlce delsvcev, Ssm aodnlk T. L. Johnson Js potrdil to dsjstvo, ko js pred roU-rljsklm klubom v Lumbsrtonu nsglašal, da se mora s silo ss-treti vsako radikalno gibanje med delavci prOtfajsInl, kjsr je primorsn kupovati potrebščine. VrhUga Jo prijel od družbo obvestilo, da je še dolžan. Ta rudar se ne more niti preseliti v drugi kraj, ker državni sakon dajo družbi prs* vlco, da v slučaju preselitve ss-rubi In vzams rudarjevo pohištvo ln drugo lastnino, ako jq ima. V nekem drugem rudarskem nassllšču js poročevslec nata£e) na otroke, ki so ss vračsll Iz šole. Bili so bosi ln rastrganl ln to v nsjvečjem mrazu. Njjhove ro» ko in nogo so bile pleve od m rasa ln suhi In koščsnl obrazi so pričsll, ds ns dobe zsdostne hrs. ne. Ns vse)i se jo posnslo, ds se podhrsnjenl. Sllčne razmere, js poročevslsc ot»szil tudi med de-isvskimi otroci, čljih očetje so uposlsnl v Jsklsrskl industriji v Blrmlnghsmu. Ameriška delsvsks federacija ims pred seboj ogromno delo, da orgsnlzirs delavstvo v UJ drža-vi, kjsr državni zskonl služijo mogočnim Industrislcem, dočim dslavstvo nima nobenih prsvlc ln je Uko prepuščeno milosti dslodsjslcev, ki gs brezobalrno izkoriščajo. ker Jo IzgsMI dela Chieego. — John Schubert, 1900 Burling st.. eler 28 let, Je zadnji psUk skočil pod vUk, ki ge je raztrgal Pred enim mesecem se Je oženil ls pr«d nekej dnevi je izgubil delo. Moskve. — Komisar! jut ze transportacljo Je U dni eporočil, de se bo uvedel «edemurnik ie vse železničarje, ki so uposlenl ns štirih glavnih progah sovjetskih ielszsic. Komisarijat pričakuje, da bo aadamurolk uveden do konce Uluičega Ha .udi pri ostalih manjšlH šefcsakoh. HovjeUks bojne ledjs rasbsrja-Jo Belkaace Carigrad, 18. Jan. — Včeraj sU pripluli s Baltiškega morja skosi Dardanele na Črno morja sovjeUka superdrednatka "Pa-rUksjs Komuns" In krlžarks "ProflUm", ne ds bi bili prej obvestili ožlnsko komisijo, ki kontrollrs Dsndsnele ln Boepor. Komisije smstrs, ds Js sovjetske Rusije s tem prslomila lau-nanako pogodbo. Obenem je prihod dveh bojnih ladij dal sovjs-tom premoč na Črnem morja In to js vznemirilo siesti Rumunl- Jo. _ Kanadski baptisti Izgubili 0041 Toronto, Ont. — Rapt is Učna cerkev v Kanadi Je v letu 1989 izgubila 9841 vernikov . V letu 1928 je ŠUU 1.12,4*4 členov, ob koncu leU 1929 pe 122,818. lanska gibanja v Ar jššllin V zadnjih letih seznamu je as» ton nepi^dek Boenoa Aires. — gensko gl-Imnje v Argentini se ne more primerjati s onim v Britaniji, Franciji, Nemčiji ali v Ameriki, kjer si je ženetvo pridobilo že precej vttliva in moči v Hltič-nem življenju. Zenake «>rganizarijs m jkmIs-la na kongres soc. strsnke, ki se Je yHIII l'rwl P*' dvaJ*^ delegst inj. Na zborovanju «e Js veliko razpravljalo o ustanovitvi ženskih organizacij, ki bi se zanimale za vse panoge industrij« okega in političnega življenja. V Um osi rti so bile sprejete resolucije ln kotigre« se je zavrel sa podvzetje kampanje, da se žeiv sko gibanje v Argentini prenovi ln oživi na način kot Je bilo to storjeno v nekaterih drugih de- üsfcT PROSVETA THE EM.ICHTEN1IKNT —■—_» GLASILO in LASTNINA iuivknno mabodnb mpob- nb jmonots Or«m rf br tlw Wmm NaIImmI Mmtto bcMr NimMhi m Unb» •». fvrrtia «MatrtM MA* fa Nato a m, kw Im dA l Satoai PKOHVKTA IM7-M tortt LawaMb Ar«^ Ctlm», IIIMato. MKMSES OP THE KKDCBATBO PRESS «Maiaa. PoaovHa to yvavaMMM, (Dm. IUM). «a to • ««a» 4u*«a poufcl» ito m na IM a« «mUO. Nekontrolniki kradejo! Polemizirati s "pissnopoljcem" bi pomenilo nositi sneg v Kanado. Dovolj je, če Pro-«veta od časa do časa pokate na njegove nedoslednosti . Proeveta je pred več tedni piaala, d* njeno stališče glede kontrole porodov je, naj al vsakdo sam reši to vprašanje. Priporočati ali odsvetovati porodno kontrolo na splošno bi bilo nesmiselno, ker po današnjem sistemu Je vsaka d rutina problem zase. Kdor zmore in hoče imeti otroke, naj jih ima, kdor jih pa noče, naj si pomaga kakor si pomagajo drugi. Kontrola porodov ne more biti v današnjih razmerah politična zahteva, ki se postavi v program; kakor ne more nihče zahtevati, da mora vsaka zakonska dvojica imeti deset otrok, tako ne more nihče zahtevati, da se vsaka družina omeji le na dva otroka. Dokler starši sami plačujejo stroške, toliko časa naj sami odločujejo. Načelno pa smo za to —-1h Proeveta je to že povedala — da se odpravijo vse postavne ovire razširjan i u informacij o porodni kontroli za one, ki jih hočejo imeti. Namesto, da se te informacije butlegajo, kot sa to vrli. naj jih zdravstvena oblast sama ' daje vsakomur, ki vpraša zs nje. Trunk pa pravi, da stališče Prosvete, naj si vsakdo pomaga, če hoče kakor sf pomagajo drugi, pomeni isto, kakor če bi svetovala: "Drugi kradejo pa še vi kradite." On smatra s tem, ds je porodna kontrola zločin kot je tatvina. K sreči njegovo mnenje, oairoma mnenje njegove cerkve,'še fl! merodajnoza vae ljudi, niti nikoli ne bo, zato pa ostane istovetenje porodne kontrole s sramoto tatvine doma pri njem. Ker pa te je beseda o kraji, Je ddbro pribiti še to dejstvo, da največ tatov izhaja is onih drutin, v katerih nJ bilo kontrole porodov. To lahko potrdijo policijski in sodnijski dokumenti. Slučaj nekega Janusa v Chicagu, ki je bil ustreljen, ko je hotel ukrasti purana v mesnici, da preskrbi kosilo za svojih sedem otrok na zahvalni dan, je en dokaz. Ako bi ta siromak imel manj otrok, bi najbrt ne šel krast. In če bi si bil pomagal s kontrolo, ga ne bl bil za ta "zločin" nihče ustrelil. Nasprotno, ker je šel krast pursna, je dsnes mrtev. To dokazuje, da je med zločinom tatvine In "zločinom" porodne kontrole le velika razlike, he, he! Dejstva, ne fosilsko filozofiranje, so tiv-Usnja. Sicer pa father Trunk sam priznava, da so tudi njegovi katoliški krogi zelo slabi v tem ociru. Tudi tam "kradejo", to se pravi prakti-cirajo porodno kontrolo. Glejte kfcj piše: "He, he, katq}iškl krogi . . . Niti najmanj ne dvomim, da je tako. Ko bi g. Molek glede te kontrolne robe vedel toliko, kolikor jaz vem, he he. bi iz kote skočil. Taka pisma Jz katoliških krogov so —- muhe, muške proti mojim slonom. Katoliški krogi, bogami, slabi smo, gospodinj pomiluj, pomlluj!" Kaj hočete Še več! Sam father Trunk potrdi to kar je pisala Prosveta o splošnem prak-ticirsnlu porodne kontrole. Torej ni treba svetovati: Kradite saj drugi tudi kradejo! Katoliški ljudje "kradejo" brez našega nasveta. He. he! Prosveta Je prejela pismo nekegs G. H. Proadwat'-r'a v Orlandu. Florida, ki svari vse urednike vseh čaaoptsov v Ameriki, ds pri-hsja sorinti dan ki pomete s satanom In vsemi "grešniki" s sveta. On ve! Naibrt te buslness v Floridi slsb to zimoi Ubogi mož bi moral Iti v Boston. Tsm je še kraj sa "čudeže". Tudi najbolj črn zamorec lahko stanuje v beli hiši. Veki člankar resno argumentira. da niegov ča*opU <4obm nr<»l»avlia Mogoče. Povedal pa nI, ksj navadno pride Is proce«a dobre prebave. TVfsvčova vrednost se ceni po njegov *m *«an!u. Hm več sna. tem več ripravna za posamezne prireditve, kakor za: klube ali "party,N kakor tudi temu primerna obed na soba. Goad je ob-raščen s košatimi bukvami, javori in kar se sme šteti, z lipo. Pod temi košatimi drevesi so mize, tudi pokrita plesna dvorana, da v slučaju dežja nI treba bežati pred mokroto v auto ali kam drugam. Gozd je suh, saj ni čuda, kajti nahaja se na najvišji gori Cuyahoga okraja in to je 1240 čevljev višine. Lepo se vidi po Clevelandu in Eliriji. Tu ved- Vemo tudi. da se potomj^-l n^>ihf J**"*"** inja človek vedno več nauč! ^^ Se ni treba bati, da jih bodo komar davanja in mu je nekam bolj dostopno kot pa tiskana beseda. Torej ste prošeni vsi ukaželjni, da pridete na to predavanje, ki je brezplačno, ker stroške bo krila čitalnica. Želi se edino to, da pridete na to Sredavanje in da ne pozabite neva. Tudi za drugo predavanje je že določen dan, in sicer ae vrši dne 14. febr., to je na isti dan, ko se vrši seja čitalnice, ki pa bo kratka. Za drugo predavanje se je določilo, oz. se je odzval naš dobro poznani sodrug J os. Sis-kovič. Kaj bo njegov predmet, bomo naznanili prihodnjič. Vemo, da je sodrug Siskovič dobro nadarjen delavski bojevnik; pohajal je tudi tukaj v šole in zna dobro razlagati gotove predmete. Prepričani smo, da nam bo tudi on dal nekaj dobrega, nekaj duševnega užitka, nekaj tistega, kar delavstvo v splošnem potrebuje. Torej je priporočljivo, da se tudi tega predavanja udeležimo. Čitalnica se je zavzela, ako bodo predavanja poeečana, da jih bo od časa do časa prirojala, ker smatramo, da so veliko bolj dostopna kot pa tiskana beseda. Od vaa je odvisno, koliko ste jih pripravljeni poaečati In ako boste pokazali voljo, se bodo ista vršila od časa do časa. V naši naselbini smo to vedno pogrešali. ^ S tem ste prošeni, da pridete tudi v delokrog čitalničarjev, da postanete član čitalnice. Čitalnica Je last SDD in kot taka Je odprta vsemu našemu nsrodu. Čitalnica js postala nskako središče našega življenja in njeno naloga je, da vrši in razvija našo naaelbino v kulturnem kot v prosvetnem duhu. 2eH in priporoča pašemu delavstvu, da safta po knjigah in čaaopisih, ki so na razpolago v Čitalnici. Več ko naa bo, bolj sa bo izboljšala, več različnih tiakovin In knjig sa bo naročilo. Čitalnica Je tudi storila sklep na svoji zadnji seji, da pristopi v "Izobraževalno akcijo." Ume-va, da tvori naš narod v pretežni večini delavstvo, da moramo gojiti in podpirati enake ustanove in da imamo bolj tesne vazi mod seboj. Le v skupnem sodelovanju na prosvetnem in kulturnem polju bo pripomoglo zbližati delavstvo v splošnem. Torej ne poaabite, da ste vsi navioči na teh predavanjih In da se udeležite seje. Joa. F. Dura. ji nadlegovali. Izven tega bo za zabavo dovolj preskrbljeno; bo prostor za balincanje, rusko kegljišča, za mladino ples ali travnik za togomet; tudi za malčke bo otročje igrišče, namreč gu-galniee in pesek, da se bodo na njem igrali. Radio-rog bode na razpolago v gozdu, ki bo vedri 1 zopet druge poslušalce. Z eno besedo rečeno, tako da bo vsakemu izletniku v zadovoljstvo in v spomin, kam da ima drugič iti. V večernih urah bo na željo gozd razsvetljen. Kar se tiče kuhinje, bo vse na razpolago, tudi ako bodo želeli janca na ražnju peči. Ker je to otvoritveno leto, se cenjenim društvam priporočam, da si prostor pravočasno zajamčijo; kar se pa tiče cene, bo za to leto polovična. Theodore Hartman, 1246 Addison. Rd. Nov pikniški prostor ¡gieveland, Ohio. — Nsvada Je že. da se vsako leto rszna društva pripravljajo, da si pravočasno preskrbe prostor, kjer na meravajo v tekočem letu prlre ditl svoj društveni Izlet ali pik nik. izbira je mogoče velika, p* vedno so razni člani drugega mnenja; nekateri želijo tu, dru gi pa tam, a vsakemu je težko ustreči. In kot po navadi jim prostor oziroma čas nameVava-nega izleta nI vedno po volji, bo disi is enega ali drugega razlog* vedno Je težavno left prostor pravočasno zajamčlti ta bodoč! izlet. V tem letu smo zopet v Clevelandu za en pikniški proetor bogatejši, in to je na znpadnl strani mesta. Oddaljen Je le SO minut v okrožju 111 j milje. \ North Koyaltonu, to je na gla\ nI tlakovani ceatl "Rldgr Road" all "Highway JI", katera vodi \ Medina, Woodster, Columbus It Cincinnati. Tudi na tej ceeti vosi bus. Rodoljubna akcija Collinwood, O. — Dne 2. januarja smo imeli v naši naaelbi-ni sestanek, katerega smo se u-deležili nekateri primorski rojaki. Zbrali smo ae z namenom, da se posvetujemo, na kak način pripomoči našim trpečim rojakom, ki žive v okupiranem ozemlju in ječe pod Mussolinijevim ti-ranatvom. Tako smo bili razburjeni, da smo Musaolioiju poslali ultlmatum, da se umakne iz naše zemlje. Na sestanku smo izvolili tudi provizoričen odbor, pravzaprav ne|tak vojni odbor. Za ministrskega predsednika je bil izvoljen Jote Žele, za vojnega tajnika Jože Penko (sprožitelj ideje), sa generala pa je bil izvoljen Jože Dum. Enake postelje dobijo le tisti, ki so bili zvesti vojaki v zadnji vojni. In ker mene ni doletela ta čast ( za uniformo sem namreč imel "over alla", za o* roijo pa kramp in lopato), mene torej ne more doleteti ta čast, zakar mi ni žal. Izvoljeni so bili tudi Vinko Godina, Mike Jakin in F. Maroš. Kakšne po-zicije so bile njim odkazane, mi ni znano, ker sem prej odšel. Ne vem kako bo stvar izvedljiva, ker nismo diplomati, marveč le delavci. Moje mnenje ja, da bi se za stvar zavzele vse jn-goslovanske organizacije in Mu-ssoliniju poslale resolucije sli pa še kaj drugega. Tisti, ki čita primorske novtee v raznih listih posebno še v Prosveti, ki jih nam prinaša največ, mu je znano, kaj fašiati počnejo z našimi ljudmi. Tudi mora vsakega boleti srce, ko pomiali, kako so fašisti postopali napram dijaku Gordinu, ki to ga ustrelili v hrbet in napram njegovim tovarišem, ki so bili poslani v pregnanako ječo. Nafte ljudi tirajo s laatne zemlje In ilh pošiljajo v najbolj puste kra» ie Italije. 0 življenju naših bratov, ki tl-ve pod Italijo, sem pred par leti mel priliko se prepričati na lastne oči. ko sem bil leta 1927 v Postojni. Kakšna raalika med Postojno kot je bila prod vojno in kot je danes! Človek bi se lahko »Jokal, ako je poznal nekdanjo in ko vidi sedanjo Postojno. Iz njo so Italijani naredili pravcato u-masa no vas. kot so temu navajeni v Italiji. Zdelo se mi Je, da biskal odposlanec nankingške vlade, da poroča o življenju upokojenega vojskovodje. Poročilo je napravilo na vlado strahoten vtis, kajti Feng se peča s slikanjem breskvih cvetov in fino kitajsko svilo. Za evropske pojme je to opravilo vse prej kakor državi nevarno. Kitajci pa vedo, da ta lepa fraza pomeni vojne priprave, ki,se jih je Feng lotil z mrzlično delavnostjo. Te vrste breskovi cvetovi so seveda nan-kingšld vladi neprijetni. RAZNO Uporabnost letala poeta j a čim dalje bolj vsestranska. Z letali sejejo, z letali in pomočjo strupov pokončujejo živalske škodljivce, ki so se lotili obsežnih gozdnih kompleksov; z letali raziskujejo danes puščave in težko dostopne razvaline Iz presta rih časov. Ameriška obalna straža je začela z uspehom upora Ijati letala za reševalno službo no morju. Sedaj pa so se izkaza li leteči stroji celo kot izborno sredstvo za prenašanje zlate rude, ki jo kopljejo v nedostopnih pragozdih tropskega* pasu. Pred nekoliko leti so odkrili z letali sredi Nove Gvineje, med divjim, obraslim gorovjem, ki se dviga lo 4500 m visoko, obširna zlata polja. Peš ne bi mogla do teh krajev nobena ekspedlcija ali pa * takšnimi žrtvami, da bi jih noben uapeh ne odtehtal. Tedaj so '>rgsnisirali. redno zračno službo tja in nasaj, ljudi, orodje, ■troje in živila, vse to so prepeljali na mesto z aeroplani. Prvo letalo, ki se je vrnilo od Um, Je pripeljali 860 kg zla!la s seboj in to vffaad treh četrti ure. To delo bi o|iravTnr>drugače 20 ljudi v 8 dneh — a JeSrorašanja, da-li bi prispeti do cilJa>P6sneJe so začeli uporabljati še zmoinejša letala Junkersovega tipa. Eno is-med teh letal je opravilo v skupnem Čaau 1000 ur te 500 takšnih poletov In je preneslo 600 funtov zlstega tovora do obale. Kakšen dan Je preletelo celo desetkrat vso rasdaljo od zlatokopov do obale. Najnevarnejša strupena kača Kdor si je izmislil kačo za podobo satani, je pri tisti priliki najbrže mislil na "kraljev sko kobro", ki -je najstrupenejša v kraljestva kač. u Kobre se dele na več vrst. Ena je bol strupena od druge, a kraljevska kobra prekaša vse. Ta kača je pametnejša od drugih in kadar useka, brizgne v rano več strupa, kakor je pri drugih kačah v navadi. V Indiji bi kobri lahko rekli tudi "imrt" ker umre tamkaj letno 20.000 ljudi za iijinia pikom. Vzlic temu pa navezujejo domačini na. njo strašno praznovernost, nameato, da bi j0 z vsemi močmi preganjali in pobijali. m,10 j domačini celo krmijo te ostudne Živali. Človek si težko predstavlja kaj strpnejše-ga od razjarjene kobre. Njene divje plamtefc oči, nabreknjeni vrat, ostro sikanje, ki se sliii včasi 76 čevljev daleč, živo se bleščeče barv« njene kože, vse to mora navdati Človeka z brez. umnim strahom. In res nalikujejo nekatere risbe na kobrini glavi mrtvaški lobanji. Med vsemi kačami je kobro najtežje ukro. titi. Njena divjost se celo po dolgoletnem u-jetništvu prav nič ne zmanjša. K sreči njen« strupena zoba nistp posebno dolga, a kar zgrg. bita, ne spustita izlepa. Po prvem ugrizu po šast še nekajkrat zahlasta, da se zobje globlje zaderejo, obenem pa vsakikrat brizgne v rano kapljico smrtonosnega strupa. Kobrin strup takoj uniči živčni sistem žrtxe in smrt nastopi v 5 minutah, najkasneje pa v 24 urah, kjer je pač rana in kakor je globoka. Kraljevska kobra ima majhno glavico v primeri s trupom. Koža je olivno zelene barve, na hrbtu pa se podolgem vleče temnozelena proga. Ta kača je gotovo najinteligentnejša v vsei družini kobr. Za hrano ji večinoma slu-žijo druge kače; živi v Indiji, na južnem Kitaj-skem in na Malajskem otočju. Ptotituberkulozne znamke Na Francoskem imajo "teden boja zoper jetiko." Po vseh trafikah, trgovinah, poštnih uradih prodajajo posebne "protituberkuloznc znamke." Raznašalci časopisov jih glasno ponujajo po ulicah: poceni so in so namenjene u dobro stvar. Ljudje radi žrtvujejo nekaj drobiža v te svrhe. Po šolah so naznanili mal-čkom, da morajo za znamke dati vsaj po en centim. Ce bodo vse znamke prodane, na Francoskem ne bo več bolnikov. Otroci so za upljivi. V neki pariški šoli Je zahteval majhen deček od učitelja znamko za en frank. Učitelj je bil seveda ponosen na svojega gojenca in ga vprašal, kam jo bo naJepil. "Urezal sem m v roko, gospod učitelj. Zalepil sem rano j znamko za 5 centimov, a še vedno krvavi. Po trebujem večjo znamko!" je odgovoril. Neki pariški šofer se« je tako navdušil za zbirko, di je z znamkami zalepil ves svoj avtomobil. Se veda je tq storil iz samega navdušenja. A u mu je takoj obrestovalo. Ganjeni potniki « mu plačali po dva, tri, celo desetkrat več, nege »bi morali. Šofer, je že davno dobil za znamk« izdani denar nazaj. ZAKLAD POD- ULICO Na Švedskem se včasih le zgodi, da posta nejo fantastične pravljice o skritih zakladih gola resnica. Nekaj takšnega se je pripetile te dni nekemu vrtnarskemu pomočniku, Ha-roldu Carlsonu, ki je kopal na eni najbolj pro metntti ulic v Stockholmu. Hipoma je zadeli njegova lopata ob kovinaat predmet in ko si ga je natančneje ogledal, je opasil da je bila škatla, v kateri je našel 500 švedskih srebr njakov iz dobe junaškega kralja Karla XII Denar je bil dobro ohranjen. Najditelj čaIu sedaj z napetostjo, kakšno vsoto mu bo doio čil državni antikvar za ta zaklad. Ker je v zgodovini svojo dežele dobro podkovan, je t ud takoj našel razlago, kako je prišel zaklad ni to mesto. Za časa Karla XII. ja Švedska radi neprestanih vojn popolnoma obuboftala, tako di ja tedanji finančni minister odredil rekvizi-cijo vseh srebrnih kovancev, za kar so prejeli lastniki papirnate bankovce. Nekdo, ki se «i svojega srebra ni mogel ločiti, ga je tedsj i* vsej priliki zakopal, a pozneje mu je bogve ksj preprečilo, da bi ga spet odkopa!. Na tem kraju takrat seveda ni bik) ne ulice ne prometa. ^■■■■■■MaM Ameriško življenje 75. Ljubeaen ali zapor Bernard I gnanim al je komaj izprosil 40 dni zapora. Prosil je eodnflca frranklins i Evanatonu, lopo prosil, naj ga zapre vsaj a dve leti, toda sodnik Je brez srca. • "Potem pa vsaj eno leto, prosim!", je prosil revež. Sodnik je odkimal. "Ah, vsaj šest mesecev!" "Nič! Plačaj $15 in Mi!" "Ne plačam prokletega centa! Kako u vam to dopade?** "Dobro, če ne plačaš, boš zaprt 40 dni/' "Oh!" I gnati us je prosil zapora zato, kar ne more pozabiti dekleta, ki mu je dala košarko In* Ji Je Leona Frolich. Nekoč ga je iaseU rada a pred dvema letoma ga je pustila. In rek dve leti Je Bernard vztrajal pri svoji IJtfcezni Nadlegoval jo ja po pošti in telefon«. Pr** lila ae Ja, nato pa Je vsak dan klical nje" ' omoženo sestro, naj mu pove njen naslov- Se-•etri Je bilo končno zadosti in dala «a Je zatirati kot javno nadlege* "Ako bi bH dolgo časa saprt bi morda P» sabil na Leono, a 40 dal, kaj je tof PONDELJEK, 20. JAN, PROSVBTA Vestí iz Jugoslavije j lavne določbe avtorskega saltona (Izvirno.) Ljubljana, 26. dec. 1929. Dne 26. dec. je kralj podpi-I zakon o zaščiti avtorskih pra-najnovejši uradni liat "Služ-ne No vine" pa priobčujejo vse-3o tega zakona. Kakor hitro dobimo v slovenskem prevo-, ga objavimp v "Prosveti" lega, ker je za vas vsekakor like važnosti. V naslednjem samo nekaj ivnih določb: Zakon ščiti vsako književno umetniško delo, ki je izšlo aljevini, dalje književna dela Bih državljanov ne glede na to so izšla v kraljevini Jugosla i ali v inozemstvu ali pa sploh io izšla in naposled vsako jiževno delo tujega drŽavlja-, ki je iz&lo v srbsko-hrvatsko-venskem jeziku v inozemstvu Pod književnimi in umetni mi deli se razumevajo vse >rbe na polju književnosti in letnosti, zlasti: dela lepe knji 'nost i in znanstvena dela idavanja, govori, propovedi dige, glasbena dela, z besedi-i ali brez besedila; koreo-tfska in pantominska dela, ;erih predvajanje je skicira-pismeno ali na drug način; j ne skice, načrti, zemljevidi, stični pregledi, globusi, slikar-in risalni posli, posebej 'še a znanstvene ali , tehnične oke, v kolikor se po svojem nenu ne smatrajo za dela 11-rne umetnosti; dela likovne u-tnonti kakor; slikarstvo, gra-•e v kovini, lesu ali drugem idivu, in vsi proizvodi grafič-umetnosti; arhitektonska in inerska dela; umetniška dela, >rabljena v industriji; načrti >ke vrste za dela likovne umet-iti; fotografska in kinemato-ifska dela, kadar je avtor dal u originalen značaj, »ri predelavi oziroma prevodu tega dela obstoja samostojno orsko pravo predelave* ali vajalca z dovoljenjem atorja. 3 velja tudi za književna in u-tniSlcá déla, ki sé reproduclra-í kinematografijo. )elo se smatra za objavljeno, lar postane v originalu ali redukciji pristopno javnosti. : zakonom niso zaščiteni zali, naredbe, katalogi, ceniki, davanja in govori na javnih pščinah, poslovne stvari sploh .d. Avtorska pravica se lahko pre-e na druge osebe ali potomce d. ' - Ivtor ima izključno pravico, oddaja svoje delo v promet, avlja, predvaja javno na pre-anjih, reproducirá in rae-oiuje. Pravica za ponovno iz- 0 dela ali prevod ima avtor i. Brez pristanka avtorja je ko izvajanje njegovih del e-szm nože van je prepovedalo. )ovoljeno je ponatiskovanje ikov iz listov in drugih pe-sličnih časopisov v drugih 11- 1 in perijodičnlh časopisih, lar se njihova vsebina nana-na aktuelno politiko ali na ska, gospodarska ln druga aiianja, ki zanimajo javnost irti meri pod pogojem, da poln ni izrečno (gl avtorja pre-edan in da se smisel članka «premeni. Poreklo ponatisa se ra jasno označiti. 'onatis člankov književne, nstvene ali umetniške vsebi-Iz kukoga perijouičnega časo- * v »Iru.TPm ni dovoljen niti s j. ako pr¿poved nI Izrečno ačena. 'onatiskovanje dnevnih ve-s tem zakonom ni prepoveda-Ne smejo pa se ponatisko-i v drugih listih po žičnem a-►rezzičnem potu sprejete veki nosijo označbo porekla, ega korespondenta ali agen-h In sicer pred potekom roka ur, računano od dneva prve ave. Tudi v tem primeru „je ba vedno jasno ocnačiti pore-vesti. kAčita avtorske pravice pre-ia 50 let po smrti avtorja. Vestopki proti temu zakonu kaznujejo od 1000 do 60.000 * sli t zaporom od 1 do 6 me-•v. V težjem primeru se lah-izreče obe kazni. Tudi um zkus >«• kasnlv. IV neje bomo lehko poročali, izide zakon tudi v našem u- Incm listu. Tudi sarajevski nadškof kupuje premoženje društev, ki jim preti razpust Ljubljana, 3. jan. 1980. Po prekrstitvi kraljevine SHS v Kraljevino Jugoslavije, s Čimer hoče vlada doseči popolno ledinjenje in stopljenje vseh narodov v državi v nov, enoten, taco zvan jugoslovanski narod, je vlada šla na delo, da tudi razne privatne organizacije zedini in podržavi. V tem cilju je bil izdan sakon o enotnem Sokolu kraljevine Jugoslavije, ki naj pristopijo k njemu vse privatne telovadne srganizacije s svojim premoženjem in Članstvom ali pa naj se tekom 3 tednov razpustijo. Klerikalni Orel ni maral pristopiti in je rajši tvegal razpust tako velike organizacije, kakor je O-rel, premoženje samo pa so pustili prepisati na druga društva sli posameznike, da ob razpustu ne bo mogla država vzeti vsega tega bogastva. Eno nejvečjih bogastev slovenskega Orla je pač ljubljanski Stadion, ki ga je baje takoj po izidu tega zakona kupil ljubljanski škof sam, dočim drugi pravijo, da ga je kupil križarski red, torej neka nabožna organizacija. Skof sam je imel sitnosti radi javnega poziva na Orle, naj vztrajajo. v Kmalu potem je izšel šolski zakon, ki v neki točki določa tudi, naj sestavi minister za pro-sveto v sporazumu z ministrom vojske in mornarice ter predsednikom vlade zakon, ki naj tudi vsa ostala privatna društva, izobraževalna in kulturna, zedini in podržavi, da se tako zatro vse opozicijonalne trdnjave in separatistična društva i. t. d. Ta zakon bo vsekakor prišel in bo vsa kulturna društva hotel strniti v eno. To bo težko delo.... Padli bodo predvsem po tako-zvanih plemenskih ali razrednih društvih, to je, delavskih izobraževalnih društvih ter po društvih, ki imajo docela nacionalističen značaj. ■V vrsto tistih društev, ki bi zapadla temu zakonu, je tudi bogato "Hrvatsko kulturno društvo Napredak" v Sarajevu. Društvo se je hotelo vsekakor zavarovati proti morebitnemu raz-pustu in odvzemu premoženja, zakaj te dni je javnost razburil — tako pišejo — razburil fakt, da je vso nepremičnino društva "Napredak" kupil sarajevski nadškof oz. nadškofija. Prodaja se je izvršila silno poceni, kar pomeni prijateljski dogovor. Nadškof sam je na razne obdolžKve, češ da ne dela prav, dejal samo, da je kupil nepremičnine, da ostanejo ohranjene katoliškim Hrvatom v Bosni in da se društvo še bolj razvije. Pripravljen je tudi, vrniti premoženje ob vsakem času, kadarkoli bi to članstvo, Hrvatje zahtevah. Seveda padajo tudi očitki, da je članstvo Napredka šovinistično, hrvatsko, sovražno Srbom i. t d. Kakšno bo leto 1930 z ozirom na vreme? Ljubljana, 28. dec. 1929. | Napovedovanje vremena je prišlo tako v modo, da vremeno-slovcl kar za več let naprej sestavijo prerokovanje, kakšno da bo vreme. Tudi ljudje sami so se raz vadil i in hočejo kar sami ugibati. Tako so letos že pred tedni govorili; Lepo poletje smo 1-meli, a zima bo huda in trda kot lani. Ce jih pobaraš, zakaj tako mislijo, ti ne vedo odgovoriti. Prav radi te zvedavosti ljudi, da imajo razni vremenoslovci še več veselja do ugibanja. Napišejo poročila in jih objavijo tiskana. Ljudje Izstrlžejo te članke ter shranijo za vsako priliko. <'<• bo* mislil med letom kam potovati, baš kar pogledal v ta vremenski koledar, pa boš vedel, a-11 bo lepo aH bo dež in aH ho kazalo iti na pot ali ne. ■Kaj napovedujejo za leto 1930? "Slov. Narod" je ponatisnil od nekod vremensko prerokovanje za L 1930, ki se glasi takole; Janeer Od 2. do 4. zmerno mrzlo in o-blačno. 6. deš in sneg 9. megle. 12. sneg, 18. oblsčno in vetrovno, 14. sneg. 16. oblsčno in vetrovno. 21. zelo oster m rez, 22. in 23. veter in sneg, 24. In 25. jesno in selo mrzlo. 29. in 30. sneg in vihar, 31. strupen mraz. Febrear Do I. zelo mrrlo, 6. sneg In Od t. do 10. strshevito mrzlo, 11. in 12. nekoliko milejše, 13. in 14. silen vihar s snegom. od 15. do 20. oblačno In nekoliko topleje, od 21. do 28. deževno vreme, med katerim skop-ne velike množine snega. Marec Do 4. močan veter s snegom, 5. In 6. lepo jasno, od 7. do 9. dež, 11. sneg, 12. mrzlo. 13. in 14. lepo, toda mrzlo, 15. sneg, 16. in 17. jasno in mrzlo, od 18. do 20. zelo mrzlo in sneg, 21. mraz in veter, od 22. do konca meseca neugodno in mrzlo, 28. sneg. April Do 14. zelo mrzlo, 5. lepo ja sno in milo, 7. in 8. megla in dež, od 12. do 17. hud mraz lr vetrovno, 19. dež, od 20. do 22. jelo mrzlo, 23. toplo in soparno, 24. in 25. topel dež, od 26. do 28. lepo toplo, 29. dež, nato lepo. Maj 3. zjutraj precej hladno, sicer pa lepo, 4. grmenje in dež, 5. nestanovitno, 6. jasno in huda slana. Od 7. do 26. hladne noči in topli auhi dnevi, 27. slabo vreme, od 28. do 30. oblačno in dežovno, 31. huda slana, zvečer dež. Junij Do 4. mraz. 5. hladen dež, od 7. do 9. topel dež in solnce, 26. dež, 28. krasno vreme, 30. oblačno. Julij 2. oblačno in mrzlo, 3. dež, od 4. do 8. huda vročina, 10. in 11. neurje in plohe, od 12. do 18. silna vročina, nato do konca meseca nalivi. Avgust Od 1. do 4. oblačno in deloma deževno 6. krasno vreme, ponoči hladno 7. dež in brmenje, 8. večinoma lepo, od 9. do 14. neprestano deževje, 17. lepo, 18. močna nevihta, potem pa nestanovitno vreme do konca meseca. September Do 5. vetrovno In mrzlo, od 6. do 8. nevihte in dež, 11. oblačno in toplo, od 18. do konca meseca megleno, mrzlo ln vetrovno, kakor pozimi. Oktober Do 9. dež z nevihtami, 10. In U. jasno, 21. in 22. oblačno in deževno, od 24. do 26. megleno in nestanovitno, od 29. do 3L megleno in mrzlo. November ' Do 3. jasno, 4. in 5. dež, od 6. do 8. lepo, od 9. do 16, dež in nalivi, od 116. do 20. deževno, 23. in 24. mraz, 25. dež, 26. lop jesenski dan, 27. podnevi lepo, ponoči dež, 29. jasno in 30. lepo. December 5. dež in sneg, potem do 7. lepo, 8. dež, 9. oblačno in toplo, 10. močno deževno, 11. lepo, 12. o-blačno, 13. hud naliv, od 14. do 18. jasno, 20. jasno in mrzlo, 80. hud mraz, 31. megleno in oblačno. Tako imajo torej vremenoslovci za vsak dan novega leta določeno vreme. Bržkone velja to vremensko- prerokovanje le za Evropo, a ker je le prerokovanje, ki ni treba da drži, velja lahko tudi za vas v Ameriki. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl zasebni uradnik Ivan Turk. — V Bohinjski Bistri je umrla v starosti 70 let Katarina Grobotkova, rojena Mlekuševa, soproga trgovca in gostilničarja. — V visoki starosti 84 let je umrl Anton Lapuh, bivši dolgoletni župan občine Za-kot in posestnik. — V Kranju je umrl arhivski uradnik v pok. In hišni posestnik v pok. Franc Stim. — V Ljubljani sta preminuli Vekoslava Frančičeva, rojena Kunčeva, in gdč. Gusti Lu-keževe. — V Zagrebu je umrla Olga Babnlkova, rojena Toml-Čeva, soproga prdkurlsta "Atlan-te". Zvočne dopisnice. To je naf-novejši posdrav za praznike in novo leto. V Parizu je uvedel to modo mlad Američan, ki je Saročil pri neki gramofonski prodejelni ploščo, da bi jo z "lastnoročnim" pozdravom poslal stariSem v domovino. Tvrd-ka. ki je ustregla dobremu si Dr. med. A. Froehlich: BoIm želodec Zdrav požiralnik se giblje na* vadno v smeri od požiralnika proti črevu, razdraženi in bolni želodec pa utegne zgibati svojo vsebino tudi v nasprotni smeri, proti ustom: takrat govorimo! o bljuvanju. Bljuvanje je neprostovoljen pojav, ker del mišic, potrebnih xa akt bljuvanja, nI podvržen učinku volje. Mnogo je ljudi, ki mislijo, da lahko blju-vajo po mili volji, pri njifc je akt bljuvanja le v toliko odvisen od volje, ker utegnejo predstave studa, gnjusa, strahu, ki jih je sicer res moči zbuditi z voljo, tudi pri Čisto zdravih ljudeh povzročiti slabost in naposled tudi bljuvanje. ' Akt bljuvanja ima svoj izvor iz nekega določenega mesta v podaljšanem mozgu, ki leži med možgani in pravim hrbteničnim mozgom in se imenuje centrum za bljuvanje; dražljaj pride po Šopih Živcev do prizadetih organov, trebušnih mišic, prepone želodca, požiralnika. Pri dušov< no in živčno manj fino čutečih ljudeh pa navedeni občutki (stud, gnus, strah) ne zadošča se iznebl nadležnih vsiljivcev navzgor in navzdol, s čimer pre preči njih nastop v črevo, kar bi bilo dosti bolj nevarno. Občutllni živci, ki teko po alt«*, nipi, ki obdaja želodec, se raz-dražijo z vsakovrstnimi kemičnimi dražljaji; zato spada blju vanje med najbolj pogoste simptome pri zastrupi jen jih, če je o-trov prišel v telo skozi usta, na primer pri zastrupljeni u z alkoholom, zlasti pri ljudeh, ki ga niso vajeni, dalje pri zastrupljanjih z lepo rastlino negnojem, pri zaužltju majhnih količin bakrenih in cinkbVlh soli. Dalje povzroče hudo bljuvanje bencin, petrolej, arzenik in fosfor, strupena zlatica, bradavičnik in še mnogo drugih vnetje povzroču-joče snovi vsebujočih rastlin, ki pridejo v želodec. VeČina ljudi, ki trpe na želodcu, tožijo o občutku pritiska ali prepolnostl v okolici želodca; a le malo bolnikov, ki se zatečejo k zdravniku, se pritožuje nad resničnimi bolečinami v okolici želodca, ki so jo občutili le majo kaka pol ure — potem, ko so zaužili hrano, pa tudi neodvisno od nje. Popisovanje želodčne bolečine, naj bo že pekoča ali glodajoča, v krčih aH v sunkih stiskajoča, dalje navedbe o porastu bolečine po zaužiti jedi, bodisi trdni aH tekočI — vse to so izkušenemu zdravniku važne okolnostl, po ksterih lshko presodi značaj bolezni. " Pri zdravniški presoji želodč nih bolezni igra važno vlogo pre. iskava želodčnega soka. Ker Izloči zdravi prazni želodec kvečjemu zelo neznatne količine pre-bavnega soka, a sta količina ln sestava želodčnega soka za razu. mevanje želodčne bolezni zelo velike važnosti, dado osebi, ki *t hoče preiskati, za poskušnjo po užiti nekaj jedi, in sicer za zajtrk 800 gramov lahkega rurfkego čaja brez sladkorja In 50 gra mov belega kruha, to je nekaj več kakor žemlja, za obed krožnik mesne kaše in 160 do 200 gramov beefsteaka s 150 gramov krompirjeve kaše, a za večerjo 100 gramov belega kruha s su-Jo. Ce hočejo zdravi povprečni ljudje bljuvatl. Je treba za to že hujših dražljajev, kakor na primer vtaknitev prsta v usta ali raznih bljuval, kakor recimo bakrenega vltrijola (žveplenokisle-ga bakra), ki ga pogoltneš, ali apomorfina, ki ga vbrizgajo pod kožo. Posebno radi blju vajo o-trocl; pri njih kakor tudi pri nervoznih Ženskah bljuvanje ni tolikega pomena. S strupi alf pok varjeno hrano razdraženi, s prekomernim uživanjem hrane ali pijače razširjeni želodec prav tako kakor tudi bolni želodec je kej lahko pripraviti do izpraznitve od zgoraj, od nosno nastan*' te akt isprasnitvs sam od sebe. nu, je izrabila izum zase. Na- v teh primerih je bljuvanje ze- mesto navadnih razglednic zdaj vsakdo lahko pošlje ploščo s svojim ustnim pozdravom. To stane z ovojem in poštnino vred 600 frankov. Izum se je obnese!. Ljudje radi "nagovorijo" lo učinkovita samoobrana pred ne"arnostjo, ki preti želodcu; po strupenih snoveh vseh vrst, po kislinah in lugih, po pokvarjeni hrani In preobilnim uživanju razdraženi organ se sam oevobo-tudi daljša pisma. Tvrdka j» M bolezen povzročujošlli snovi in že izdelala posebne lepe škstie. rovim msslom, HO grsmov šunke ki jih vsak lahko zapečati. ds in dve češi čejs s mlekom in obvaruje zsupns poročila pred j sladkorjem. Po poskusnem za j« tujo radbvednoetjo. trku Izprasnijo želodec s tako svano Želodčno t robo čez tri četrt ure, po poskusnem kosilu čez štiri ure, po poskusni večerji v jutranjih urah naslednjega dne. Želodčna troba je kak meter dolga mehka kavčukasta cev s prerezpm nekaj več kakor pol centimetra. Spodnji del cevi je skrbno otopiti; ta konec vtakne zdravnik sedečemu bolniku Čez jezik na zadnjo steno irela. Na zdravnikov ukaz bolnik nato naredi kakor da bi slino požrl; cev zdrkne za jabolkom v gornji del požiralnika in zdrsi potem kar sama od sebe v želodec. Nato zdravnik ukaže pacljentu, naj napne trebušno mišice in bolnik iztisne pod učinkom poskusnega zajtrka, obeda ali večerje izločen prebavni sok, ki mu utegne biti primešano še kaj neprebavljenih ostankov jedi. V tako dobljenem želodčnem soku dožeue zdravnik količino kisline, beljakovine prebavljajočega pepslna in vsekako tudi siriščnega fer-menta, ki zasirl mleko. Dalje preišče z mikroskopom tudi o-stanke jedi In bakterije ter morebitno primes krvi. Co najde v praznem želodcu večje količine soka, je to znamenje, ds nekaj v želodcu nI v redu. Koentgeniranje želodca po njegovi velikosti in obliki ' po svoji važnosti skoraj ne zaostaja za preiskavo s poskusno jedjo in, če drugega ne, vsaj bistveno dopolnjuje drugo preiskovalne metode, zlasti pri del j trajajo-Člh in resnejših želodčnih obolenjih. V ta namen napolnijo želodec z docela nestrupeni mi in neraztopljlvimi kemičnimi spojinami kovin barija aH bizmuta z vodo ali zdrobovo kašo. Te ko-vlnaste spojine se roentgenskirn žarkom mnogo bolj upirajo kakor mehki in trdni telesni organi ter tekočine in plini. Medtem ko se tako zvani roentgenski za* slon od prosto nanj padajočih roentgensklh žarkov svetlo zasveti v zeleni barvi, ostanejo tisti deli zaslona, kamor padejo žarki, ki morajo skosi snovi, s katerimi smo preje napolnili želodec, popolnoma temni. Tako dobljena temna, malone črna ploskev odgovarja — pod pogojem, da je bil Želodec enakomerno napolnjen — natanko njegovim obrisom. lioentgeniziranje želodca so mora Izvesti neposredno potem, ko je pacljent popi! — kolikor moči toplo! — prej omenjeno količino; roentgenizaeija da na zaslonu ne samo obliko in velikost želodca, nego tudi potek gibanj želodca, ki služIjo premešanju želodčnih snovi in njih odpravi naprej proti črevesju. Cez neka i ur je želodec dobro še enkrn< roentgenJzirati, da se dožehe, koliko senco povzročujoče teko kočine je želodec že zapustilo in koliko bi je utegnilo biti že v črevu. Dalje je tudi dobro opa žatl delovanje požiralnika, želod ca In začetka črevesa; bolniV mora v ta namen pogoltniti ba rijevo sol, Naposled je moči že neposred no opazovati notranjost ielodca; v to svrho vtakne zdravnik v požiralnik instrument, ki je oprem* Ijen z električno pripravo za o* nvetlitev. V najnovejšem času ** je celo posrečilo dobiti s prav majhnimi fotografičnimi apara» ti porabno slike notranjosti že. lodcs, ki nemalo pomagsjo pri presoji ln diagnozi želodčnih bo. jezni, (¿mí. IMty Nulhallova. angloèk« Igralka UiwIm. Frank Lukancick: ZA NAŠE FARMARJE Paziti je treba seveda, da se dobi pravd sodium floride, kor prodajajo različne zmesi pod tom imenom. U. S. Bureau of {Sntomology priporoča pražiti vsako kuro zase, ne le podlagati zmešanega prahu kokošem med prašne kopeli. Prašne kopeli so zelo dobre zmešane s strupenim praškom proti ušem, u niso dovolj učinkovito, da bi pomorile vse uši. Po mojem mnenju Je najbolj-Ša talo metoda: Vsemlmo dovolj veliko posodo,, naprlmer šksf, In nasujmo v ta škaf dovolj praška, oziroma take prašna smesi, da z njo lahko naprsšlmo vse kokoši kolikor jih Imamo naprašltl. Potem vzemimo po eno kuro, držeč jo za glavo in noge, pomoč-nlk Jo naj pa hitro naprašl na ta način, da JI privzdiguje Šopi-rl-perje in tako praši pod perjem. Kadar je kura naprašena, naj se jI nagrašl še glava s toliko množino prsšks, kolikor se ga prime s dvema prstoma, In delo je izvršeno. Na ta način se ne poizgubi mnogo praška, ker se Je obsul nazaj v posodo In delo Je učinkovito. To delo oziroma metoda jo zelo priporočljiva sa epomla-danske, zimske in jesenske ter mrzle čase. Poletni čas, ker Je gorko in se nI troba bati, da bi se kokoši prehladlle, se pa lahko rabi vodno kopelno metodo, ln sicer na sledeči način : Vzamemo eno unčo čistega sodium florl-da na vsaki galon vodei Mora pa biti toliko voda, da lahko potopimo vanjo celo kuro. Držeč kuro za perotnlce-ln glavo, jo poženemo perkrst po tej vodi in naposled Še naglo poto- plmo glavo in perotnice v vodo in hitro vzemimo Iz raztopine ter jo držimo nad vodo, da se ocedl. To delo se mora vršiti samo ob lepem, solnčnem, toplem vremenu, ne pa ob vlažnem, deževnem aH mrzlem. NI pa prl-poročljlvm omenjena metoda sa mlado perotnino ali še oelo ss piščanca, ker so prenešni in neutrjeni sa tako metodo. (Opom-ba: pasiti je treba, da Je prašek v vodi popolnoma raztopljen.) Tretja učinkovita metoda jt tudi sledeča: vsemlmo kuro In potrosimo jo sli sprašlmo s čistim prsikom bres primesi In male množine. Prvič pod vratom, na vratu, v dveh krajih na hrbtu, na prsih, pod sadnloo, na repu in nad vsako perotnieo tik pri prirastku in pod vsako perotnieo, Sledeče delo je najbolj, še vršiti na kaki sa to pripravljeni mizi. Drugi, tudi dober prašek J« žveplani cvet (flowers of sul-phur). To js rumen prašek, ki ss rabi sa razne drugs kmetijske potrebe ln je veliko oenejšl kakor sodlum floride, pač pa ni toliko učinkovit kakor prvi. Z žveplom moramo prašlti bolj pogosto ln imeti ssto pripravljeni aparat (duster). Vssme nam mnugo časa, posebno onim, kateri Imajo mnogo kokoši. Dobro jo mešati žveplo med kopeli, kjer se kokoši kopljejo, ker Je poeenl. Žveplo naj se primešava med prah in pe|>el pa ona mesta, kjer se perotnina koplje, najbolje pod streho, kjer ne prihaja deš ali se ps napravijo zato pripravljene in pokrite kopeli na prsatem. (Osljs prihodajM.) Seksualni Akandslček na wlscon-slnskl univerzi Madison, Wis. — Na tukajš-nji univerzi Je izbruhnila srdits besedns vojns med profesorjem n znsnlm pesnikom W. K. Leo-nardom in dekanom univerze Hcottom H. Goodnightom radi spolne morale. Goodnight Je Izključil nekega dijaka in dijakinjo, katera je zalotil v spalnici, l^eonard se Je potegnil za izklju-čenča In ostro iirotestfra proti postopsnju dekana, ki hoče narediti škandal is čisto navadnih TO IN ONO Nova pisava. Naša pisava Je fonetska, to Je glasove israža s dogovorjenimi znaki. Kitajsks je povsem drugačna i ideograf-ska. Določne predmete riše z bistvenimi potezami, n. pr. drevo z (M)lom, vejami in koreninami. Pojmove Ideje oe očrtu-jejo a svojimi sestavinami ali domiselnimi |>odubami, Pojem števila sestavlja slika drevesnih |s>ganjkov in žsnskih nakitov: neštetih in vedno apremenljivih, Ta znamenja izreka vsak narod, sleherni |>osameznik, kakor hoče. Trije vršiči, ki predstav-Ijajo pojem "gora", se Izgovarjajo na ssVeru šan, v ftangaju zln, na Japonskem jame, itd. Tu imamo pač nekakšno "vesoljno pisavo", o kateri razglablja G. Houlle de Morant, strokovnjak v kitajskih zadevah; "Že s tega vidika oe morajo duhovi, naobrsžen! po kltsjaki prosveti, razlikovati od evropskih. Ksko bi se mogla Evropa okoristiti s tem zglsdom? Prl-svojlti si kitajsko pisavo ns bi MIs Ishks rešitev, tudi če bi manifestacij človeške nature. rnuk,, vsskdo govoril po svoji l^onsrd je te dni objavil del pi- ! materinščini. Kaj pa ko bi o pa- uma. ki ga js pisal dekanu. Pisal mu je, da je dekan zakrivi) nsj* nizkotnejši čin. ki ni bil dopuščen davno prej, predno Je bils ns sve-u krščanska morsla. In ta Je prvič, de je motil dvojico v spolnem aktu In drugič je "pogasil sanktiteto nevestine spalnk-e". kajti dijak in dijakinja sta bile zsro/*ns, Izmenjala sta si prsta-ns in hotele sts ae poročiti v nekaj dneh. torej sta že bila kot moš In žena. stili svoje starodsdns pismenke ter ustvarili slogovniro is malo-ne stenografakih znakov, ki bi proizvajali voe zvoke človeških govoric? Iz tega »ker še ne bi nastal skupen jezik, a imeli bi še skupno pissvo, krsjšo In določnejšo od »sdsnjlh." 'Zsmislek Je izviren, s pomenil bi nazadovanje. Kptgraftja nas uči, da so vse pUsve pričenjale z Idso-grsmom sli podoboplsjem, nadaljevale z vmesno obliko pisa- nega zloga, ki ga naavetuje Houlle de Morant, ter končale s azbuko, Zlogopisje bi prinealo nekaj ugmlnoatl, še več pa sms-de, Slednjič omenimo šs to; največji epigrsfist, oče napiao-/nanstva, Kenan, le trdil, de js abeceda največji Izum človeškega duha, Nsjslsrejšs atavka Prvo, zgodovlnako dokasano stavko so uprizorili — muaikan-ti, Kimskl zgodovinar Llvius poroča, ds js stopils 1, 1881, pred Kr. celotna "organizacija" rimskih godbenikov (tlbleines) v stavko, ker so Jih hoteli la prevelike štedljlvostl prikrajšati ss tradicionalno prosto pojsdlno, ki se je vršila njim na čaat vsako leto na Kapitolu. To js slnovs Isuianske Kvterpe tako rasksAlk», la so kratkomslo pobrali svoja šila In kopita os. godsle, ostevlll Kim in oe preselili v bližnji Tl-bur, sedenji Tivoli. Oblast! sobi-Is v največji sadrsgi, kajti narodne avečannotl bres godbe, daritve bogovom bres godbe, to Je bils nsksj, fessr bi si v starsm KI mu nihče ne mogel predstavljati. Poskusile so torej s svljsčo. Muslksnte oo po avojlh emlser-jih vaškega p<»s*» upi Jani li In Jih dale tudi vtakega poeebs pre-peljst! v Khn. A niso računale s njihovo trmo in solidsrnostje. Ko so ss možje nt resniII, nI bile no> I*nege med njimi, ki bi se del liregovrtriti, ds bi postsl stevko-kaz. Tedaj so morali gospsdjs hočeš ugrizniti v kislo jabolko In so priznali stavkujošim sa večne čase stare pra v les. j< bilo tedsj rt o* h um* kon PONDELJEK, 20. JAN. □ □ IZGUBLJENI SVET □ □ (THE LOST WORLD) Romen tekla U dan. Ponori te jo pr*.. vočaano, da vam beta ae uata. Tinto. Ako Mata na prejmete, ja BM«ofe vstavljen, kar ni bil plačan. Ako je vaš Hat plačaš ia ga na prejmete, je mogoč« vstavljen veled napačnega naslova, pišite nam dopisnico ia navedite stari ftn novi naslov. Naši zastopniki se vsi dr* štvenl tajniki in drogi asstopni. ki, pri katerih lahko plačate na. ročnino. Naročnina za celo leto je $6.00 In za pol leta pa $2.00. Člani SNPJ doplačajo $4.80 za let«, sa pol leta $2.40. ' Za meeto Chicago In Cicero zi leto $7.50, pol leta $3.75, za člane $6.30. Za Evropo stane za pol let« $4.50, za vse leto pa $9.00. Tednik stane sa Evropo $1.70. Clanl doplačajo aamo 50c u DRUGO POGLAVJE Poizkusite svoje sreče pri profesorja Challengerjs! . a Vedno aem imel rad našega starega, čmer-nega, debelušastega in rdočeličnega glavnega urednika McArdlea, in mUHm, da je tudi on mene rad imel. Ravnatelj je bil pravzaprav Beeumont, a U je bival nekje v razredčenem zraku na olimpijskih višavah, odkoder sploh ni mogel razločiti kaj manjšega od mednarodnega zapletijaja ali ministrSke krize. Samo včasih smo gs videli, kako je osamljeno in dostojanstveno romal v svoje svetišče z meglenim, bežnim pogledom: v mislih je letal gotovo kje nad Balkanom ali nad Persljskim zalivom. Vedno je ostal nam neprlstopen ln oddaljen od nas. McArdle pa je bil njegov prvi namestnik in smo ga poznali. Ko sem stopil v njegovo sobo, mi je stari gospod pokimal z glavo in si porinil očala visoko gori na plešasto ček). Priklonil sem se ln zahvalil. "Nesreča v premogovniku je bila Sijajna. Ps tudi požar v Southwarku. Imate pravi slog za poročila. Kaj pa vaa je privedlo zdaj k meni?" "Rad bi vas prosil za neko prijaznost." Na obrazu mu je bilo videti, da se je prestrašil, ln takoj je odvrnil oči od mene. "No, no, kaj pa jez vami r "AH no bi bilo mogočo, gospod McArdle, poveriti mi kako posebno nalogo za naš dnevnik? PoizkusU bi jo čim najbolje opraviti, vso v redu zaključiti in vem pošiljati dobra poročila." "Na kako vrste nalogo pa mislita, gospod Malone?" "No tako, ki nudi priliko sa napeto doživljajo in nevarnosti. Jas bi so zelo potrudil, gospod McArdle, ds opravičim vaše zaupanje. Cim težja bi bila ta naloga, tem bolj ml bi ugajala." ^ "Videti je, da se vam Jako mudi zapraviti življenje/' "Dokazati, da ne živim zaman, gospod McArdle!" "Ah, moj Bog, vss čast vašemu navdušenju, gospod Malone! A bojim ss, da so šasl za take stvari že minili. Tudi uspeh komaj odtehta stroške, Id jih povzroči poseben, v to poslan poročevalec, ln kakor jo umljlvo, se poveri taka naloga navadno samo preiskušenemu človeku s znanim Imenom, ki uživa ssupanjo Javnosti. Dandanes so po ssmljevidlh večinoma žo izginili veliki beli madeži, in ne vem, ali Je ostal še kak prostorček sa romantične doživljaje. Sicer pa, čakajte no," ja dodal, ln henaden smeh mu Je ss trenutek razsvetlil obraz, "bali madeži v zemljevidu so me na nekaj spomnili. Kaj, če bi vi poizkusili razkrinkati ln osmešiti nekega sleparja, sodobnegs Mtinchhsusena? Lahko bi ga postavili na srsmotnl oder kot lesnika, kar kaj drugega no moro biti. To bi bilo dobro početje, prijatelj I Kako vam ja stvsr všeč," "Pošljite me kamorkoli in po kar hočete, to Je same pastranoka stvar." McArdle sa je sa nekoliko minut zatopil v svpje misli. "Radoveden sem pač, ali ss vam Posreči priti do tegs strašila ln se ž njim vsej površno seznenitl," je nsposled pripomnil. "Zdi so mi, da imata naraven dar pridobivati ljudi saao: menda bo to osebna prikupljlvost, nagonski magnotlsem, mladostna Življenjska moč ali kako so že temu prsvl. Saj to vedno tudi ssm občutim." "Hvala vam lepa sa vašo prijaznoet, gospod McArdle." "Zakaj torej ne bi poiskuslll svoje sreče, pri profcoorju ChallengerJu v Enmore Par-kur Priznati moram, da sem ga nekoliko debelo pogledat. Naročnino lahko tudi stal pošljete na naslov: UPRAVNIftTVO "PROS VETA" 2657 S. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. OtroQi kašelj! Zdaj utrnimo luč ... vse žarnice in vse sveče . . . Samo za hip jih upihnimo, da odbije polnoči . . . Potem prižglmo spet, da bodo odsevale v naših čašah, polnih rdečega vinca — rdeče lučke — simbol razpoloženja naših src... Ko sem se vrnil v uredništvo, sem dejal glavnemu uredniku: "Tukaj, gospod šef, imate mojo poročilo o prqpietu brez gotovino." "Hvala," je rekel suho. "Koliko nagrade zahtevate za delo r ^ r "Pot sto dinarjev." "Izvolitoi" Pomolil mi je kos papirja, dopiala »ličnega pobotnici. Vzel som pspir in Čital: "Promet brez gotovine. Lastnik tega iZkazila lahko dobi v našem pritličnem skladišču 260 knjig po 2 Din, torej v skupni vrednosti 600 Din." Preletel sem listek, obrnil ključ v ključavnici, ugasnil luč in zavihal rokave . . . Ko se je Čas nekaj časa zopet ssavetila elektrika, je glavni t£ rodnik klečal fored mojimi nogami in mi ponujal bankovec za 1000 dinarjev. i- _ Storjeno je . . . Polnoč je za nami . . . pred nami Novo leto . .. nov čaa ... da bo srečno ... Izpijmo in nalijmo iznova -r a prod sivino novega dne pojdimo domov ... Zakaj? ... Zato, ker zgodnje jutro nima senc ... Življenje naše pa brez njih biti ne more — niti naše Novo leto . i. Zopet so tu prave domaČe kk base, ravnotako kakor sts ji oče in mati doma delala. Cena j 38c funt. Denar sa naj pošlj z naročnino* Poštnina plačam Pišite na: JOSEPH LESKOVAR $32 Hlgh Street, Kacine, Wli Stajerc in Krajnc v pogovoru. Krgnjc: "Ti nimaš niti'pojma, kaj vse premoremo v Ljubljani. In takih zdravnikov, kakor so pri nas, pri vaa v Mariboru še dolgo ne boste imeli. Pomisli, lani so nekemu v ljubljanski bolnici obe nogi odrezali in mu jih nadomestili z umetnimi in letos je dotičnl pri stafetnem teku pustil vse druge za sejtoj." Štajerc: "To ni nič. Pri nas v mariborski bolnici so pa nekemu Ljubljančanu odrezali oba.idilja in mu jih zopet prišiti 5 cm nazaj proti zatilku, da se bo lažje širokoustil." _ NAZNANILO. Drvštveaim tajalkea ia tajale« i tea pete« aaaaaaja, ša mor» laaaaM vse aprem.aU>« aaalsv« i flsaie, aaalove norih članov, U (Prijatelji, zdaj posdrsv nekomu, ki je vedno v vas, ki nas spremlja is leta v loto.... Pozdrav spominu, ki je v nas.... Spomnimo se, gospoda, let šol- V bolnici. Zdrsvnlk bolniku: "Ns smem vsm prikrivati, da jo vašo stanje selo rosno. Bati m js najhujšega. Dobro bi bilo, če ae spravite a svetom. Ali mogoče želite šo koga videti T Bolnik: "De, drugega sdravnika". Urednik tednika me je posval prodne in mi naročil: "Pojdite v mesto in prelščlte, kako ae v p rak »i obnaša promet bres gotovine." Poelovll sem se in sedel v avtomobil. Vozilo je bito elegantno, šofer je dobro vosll. Ko ae je avto ustavil, sem vprašsl vosa- Tisk» vabila sa veselice in «kode, viiitnice, &umike, knjigo, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dragih "Koliko j{ moj rsčunr "Osem dinarjev, gospod." je rekel Ponudil aem mu ribe z ikro. "Ne razumem vaa, goepod." je dejal oni. "Saj Je vendar tako preprosto In enostavno T aem odvrnil. "Plašetl vem hočem vožnjo v na turi. Riba Je aveža. pravkar aem Jo kupil." "Izvolite jo kar odneeti domov T me Je zavrnil. "Jaz «prejemam aamo plačilo v gotovini T "Tako?" sem ao zsvzel. "Tako Iti nič drugače!" aem dobil v odgovor "Vobče naj al dovolim opazko, da aem na hrani v penziji In šr saradi tega ne »prejemam plačila v taki obliki." Odštel aem mu oeem dinarjev. tVODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJPJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vm pojaaaila daje vodstvo tiskarne Osne smerna, unljako delo prva vrata. S. N. P. J. PRINTERY 2M7-M So. Lmrafele Atcum CHICAGO. ILL. TAM 81 DOBE NA ŽELJO TUDI V8A U8TMENA POJASNILA