PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini t -i t /-wi • Abb. postale I gruppo " (fiditi .LUU 11F Leto XXX. Št. 16 (8722) TRST, sobota, 19. januarja 1974’ primorski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. GENERALA ELEflZflR IN GAMAŠI STfl VČERAJ URADNO PODPISALA DOGOVOR Splošno zadovoljstvo na Bližnjem vzhodu zaradi sklenitve sporazuma o ločitvi sil Nov pogovor med Kissingerjem in Sadatom - Ameriški zunanji minister gre danes v Jordanijo, jutri pa v Damask, da bi pripravil Sirijo na pogajanja z Izraelci o razmiku čet na Golanu Prvi korak . *0 sta včeraj egiptovski in jjhieisfci vojaški predstavnik šotorom na 101. km na ce-1 ttied Suezom in Kairom .. . Pjsala sporazum o razmiku t j kih sil obeh držav, je bil ko eJn storien Prvi stvarnejši vSa>c k miru na Bližnjem ttan' Gle(ie na dosedanje vrnhf ^ec*e na vs0 težino Bled eTna velik korak, bo ' na celoviiost vsega, kar tj Se treba storiti do dokonč- Trin^u rnjru’ pa je vendarle majhen korak. »e'°^a samo dejstvo, da sta našla na istem papirju pod- dva' ^T^av’ ki sta vseh petin-je t*6* let P03nali samo orož-občJ?} sredstvo medsebojnega Vanja, samo po sebi veli-lien°Ve' Zdaj je vsaj zagotov-dal° premirje, ki od včeraj po/6 Več tak° krhko in ne-®esiZo°' Kriza se je končno pre-a v miroljubno smer. nadnr171 ie odprta možnost za roganje ženevskih pogovora*,,0 'miru. Dokler tega spo-aofia ni b.'lo, je bilo nemo- minism^’ da, U se zu7n!t- lahv ri alt njihovi namestniki ko vnovič sešli okrog zele-ni^e- Toda zdaj čaka ures-„ sporazuma. Še vedno je nevarnost, da se kaj zatakne, lìenU6*,0 76 nevarnost različ-•ega tolmačenja besedila spo- zn U?a' zdaj gre končno še iCnI.ave Pomembni vprašanji: o doseči nekaj podobnega vrski fronti, kajti samo Vomeri' r,a Sinaiu še ne trrln la iH’1 dokončnega zagotovile !rdnosti premirja. Kaže, da tnfin zlasti Egipt zdaj osredo-...{l na ta cilj. Drugo, še do-ie v J °dločilno vprašanje pa i' koliko je ta prvi korak de-.nstco prvi' se pravi, ali mu v doglednem času sledili stn ki naj uresničijo ti- ru *ar zahteva znana resolu- cija , . varnostnega sveta, kar .'mteva Egipt in kar zahteva-vse arabske države in kar . *onctt zahteva sama rešitev Qr0ra’ de hoče biti dokončna. e za to, da Izrael dejansko fsniči popoln umik z vseh obsedenih ozemelj. rrP6 ^Poštevamo, koliko napo-b je bug tj-gfru za dosego laht*10 koraka, potem si kaj *.,0 predstavljamo vse te-črn°'xki iifl bodo pogajalci sre-11 se v prihodnje. Vendar je nit ,s^ar očitna: veliki sili se t»n0r ne bi tako močno za-, za rešitev krize in s tem , Postavili svoj ugled, če ne sip^deli možnosti tudi za na-* canje korake. Je pa vseka-dosti značilnega pri vsem sedanjem urejanju vprašanj oli sporazuma. Prvo je očit-Zn.mtetost, ki so jo pokazale v, A. saj se je Kissinger sprejmi tako rekoč v kurirja med gtuaom in Tel Avivom. Dru-kar vzbuja pozornost, je hit,a' s katero je Nixon po-»n« Prpi oznaniti svetu, da je wrazum o razmiku čet dose-• Odsotnosti druge velike n, e. Sovjetske zveze, kaže tol-s tem, da je bil dejan-Izrael tisti, ki je postav-vl1 ovire sporazumom, se pra-‘ varovanec ZDA, pa je bila c-:° naloga ameriške diploma-da uredi in zgladi sporne Boi6 nekaj bi kozalo reči: sam Se fk pogajanj po ženevskih obiskih in pa način, kako so j.Javili dosego sporazuma, od-kn^0 težnjo velikih sil, da bi ie« 76 moč odrinili Zdru-don ^ode, četudi je njihova »a izjemno pomembna. Sa-re: Združeni narodi lahko u-avejjo sporazum že s tem, «ohS° niihove čete edine spo-Varne znjemčiti premirje in za-jalllllilllli,illl,llll>1,l>ln,>>llli>illlll>lilllllilll>il>ililllIll>l>>>>llil>ll>i>lll,>illi>ll>iill>,i>,>llllil>i,i,1,IM>il^>rt>I1m>>>>l>>>>>>t>IUI>>i>,>lli>liil>,>i,>il,ll,l>illlii<>illlll>iil, SREČANJE PREDSTAVNIKOV SKGZ S PREDSEDNIKOM SZDL SLOVENIJE V 1IPIC1 Mitja Ribičič zagotovil skrb matice za manjšino ob želji po razvijanju dobrih sosedskih odnosov LIPICA. 18. — Predsednik repu-bbške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, s katerim so bili še člana Izvršnega odbora SZDL Viktor Repič in Savin Jogan, predsednik komisije za mednarodne stike in manjšinska vprašanja pri SZDL Jože Hartman in Ribičičev tajnik črepinšek, se je včeraj popoldne sestal v prostorih hotela «Maestoso» v Lipici z zastopstvom Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki ga je vodil predsednik Boris Race in v katerem so bili še tajnik dr. Darij Cupin. goriški člani izvršnega odbora Mirko Primožič. Edmund Košuta in Emil Klanjšček, beneški člani dr. Viljem Černo, Izidor Predan in Dino Del Medico ter urednik našega dnevnika. Srečanju sta prisostvovala tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž in konzul Srečko Kovačič. Na srečanju, ki pomeni nadaljevanje občasnih stikov SZDL Slovenije z zamejskimi demokratičnimi in političnimi organizacijami, so predstavniki SKGZ seznanib predsednika republiške konference SZDL Mitjo Ribičiča in njegove sodelavce s položajem slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji -Julijski krajini v luči novejših dogodkov in z njenimi prizadevanji za enakopraven narodnostni razvoj. Predsednik SKGZ je v svojih uvodnih izvajanjih podal pregled splošnega političnega položaja slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Pri tem je ugotovil katere sile so do slovenskih vprašanj odprte in kje naletavajo Slovenci na nerazumevanje in celo nasprotovanje za rešitev svojih življenjskih vprašanj. Boris Race je ob tem navedel tudi kaj pričakuje slovenska narodnostna skupnost v naši deželi od matične domovine v sedanjem obdobju svojih prizadevanj pri čemer je tudi poudaril, da je ta skupnost za nadaljnje utrjevanje dobrih sosedskih odnosov na vseh področjih od pobtičnih, kulturnih do gospodarskih in meddržavnih nasploh. Ob tem se je še posebej dotaknil tudi mednarodne konference o manjšinah, vprašanja globalne zakonske zaščite za Slovence v Italiji in razmer v Beneški Sloveniji. Goriški član izvršnega odbora SK GZ dr. Mirko Primožič je predsednika SZDL in njegove sodelavce seznanil s pripravami za gradnjo slovenskega Kulturnega doma v Gorici. Dejal je, da se je odbor za gradnjo po prejemu ustreznega dovoljenja oblasti odločil, da se bo grad nja začela v letošnjem leto, računa joč pri tem tudi na izdatno pomoč matične domovine. Ko je omenil zgraditev Kulturnega doma v Sovod-njah, je sporočil namero, da se poskrbi za gradnjo Kulturnega doma tudi v goriškem predmestju Stan-drežu. Zelo izčrpno sliko stanja slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini oziroma v Beneški Sloveniji so predsedstvu SZDL in njegovim sodelavcem podali prof. černo, Predan in Del Medico. Prof. Černo se je zadržal zlasti pri prepovedi pošolskega pouka slovenščine v Brdu in Teru pri čemer je podčrtal, da ta ukrep ni le po svo ji naravi nedemokratičen, temveč da je tudi nasproten minimumu koncesij s strani političnih faktorjev v videmski pokrajini, za katere so se svoječasno izjavili, da so jih pripravljeni dati. FTof. Černo je nadalje ugotovil, da je ta nedemokratični ukrep naletel na odločno obsodbo vse slovenske javnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini in v matični domovini in da je naletel na odpor tudi pri italijanski demokratični javnosti. Dino Del Medico je predsednika SZDL seznanil s problematiko be- neških izseljencev in se zavzel za-uresničitev raznih gospodarskih pobud v Benečiji, ki naj beneškim e-migrantom omogočijo povratek domov in zaposlitev na domačih tleh. Izidor Predan pa je v svojem prikazu položaja v Beneški Sloveniji podčrtal zlasti dejstvo, da prihaja med beneškimi Slovenci tudi z nastankom vrste kulturnih organizacij vedno bolj do izraza ljudska volja po enakopravnem narodnostnem razvoju, s čimer je dana osnova za uresničenje danih obljub s strani videmskih političnih krogov. Predsednik SZDL Mitja Ribičič in njegovi sodelavci so pozorno poslušali izvajanja predstavnikov SK GZ iz vseh treh pokrajin v deželi Furlaniji - Julijski krajmi, kjer živi v različnih pogojih slovenska narodnostna skupnost. V svojem povzetku je Mitja Ribičič poudaril, da je problematika zamejskih Slovencev vedno prisotna v jugoslovanskem in slovenskem političnem vodstu in da jo je treba reševati v okviru poglabljanja meddržavnih odnosov, ne da bi pri tem odstopali od jasnih načel in od temeljnih interesov slovenske narodnostne skupnosti izven meja matične domovine. Ko je govoril o naporih Jugoslavije za dobre mednarodne odnose se je dotaknil tudi vloge Jugoslavije na konferenci o evropski varnosti, kjer se je v svojih resolucijah zavzela za jasnost v obravnavanju narodnostnih manjšin, pri čemer ne gre za nekaj abstraktnega, temveč za zelo konkretne probleme od katerih rešitve nimajo koristi le manjšine same temveč tudi večinski narodi in . svetovni mir. Mitja Ribičič je predstavnikom SKGZ zagotovil, da bo Jugoslavija še vnaprej zastavljala vse svoje napore in ves svoj velik - mednarodni ugled neuvrščene sile, da se v okviru reševanja mednarodnih odnosov rešijo tudi odprta vprašanja slovenske narodnostne manjšine. Potem ko je predsednik SZDL seznanil predstavnike SKGZ tudi s sedanjim mednarodnim političnim položajem v svetu, se je dotaknil še razvoja in nadaljnjega utrjevanja socialističnih samoupravnih družbenih odnosov v Jugoslaviji in Sloveniji zlasti s sprejemanjem nove ustave. Na koncu je Mitja Ribičič zagotovil goriškim in beneškim predstavnikom SKGZ pomoč matične domovine pri njihovih naporih za zgraditev kulturnih domov ter ponovno ixmdaril stalno skrb za vprašanja vse slovenske narodnostne skupnosti njih mesecih. Ugotovili so da je treba v luči sedanjega svetovnega gospodarskega razvoja dati prednost nekaterim vprašanjem denarne re forme, ki se nanašajo na koristi tako razvitih držaV, kot držav v razvoju. Zato so sklenili, da bodo morali strokovnjaki «skupine dvajsetih» sproti proučevati vprašanje zaščite vrednosti kapitala pred razvrednotenjem. Odbor je razpravljal tudi o bodočem programu in je sklenil, da se bo treba dogovoriti o dokončni denarni reformi na sestanku, ki bo 12. in 13. junija letos v Wa-shingtonu. Mitja Ribičič sprejel delegacijo koroških Slovencev LJUBLJANA, 18. - Predsednik re. pubhške konference Socialistične zveze Slovenije Mitja Ribičič, je s sodelavci sprejel delegacijo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki jo je vodil njen predsednik doktor Franci Zwitter. Izmenjali so informacije .o sedanjem položaju koroških Slovencev ter se dogovorili za nadaljnje obhke sodelovanja, ki je že tako vsestransko in tvorno. v Italiji. j. k. Močan porast izvoza iz Jugoslavije v ZDA BEOGRAD, 18. — Po statističnih po. datkih je Jugoslavija v letu 1973 izvozila v ZDA blago za skiipno vred nost 232,5 milijona dolarjev, to je za 75 odst. več kot predlanskim V istem letu je znašal uvoz iz ZDA 187 milijonov, oziroma je bil za 6 odst. manjši kot 1972. Tako pomemben uspeh v trgovinski izmenjavi, z ZDA je bil po mišljenju gospodarskih krogov v Beogradu mogoč zaradi odprtosti ameriškega trga za jugoslovansko blago, uvoznih in izvoznih pogojev in večje usmeritve nekaterih gospodarskih vej k izvozu v ZDA. 1 Dijaki višjih slovenskih srednjih šol so se včeraj dopoldne zbrali na protestnem zborovanju na stadionu 1. maj, kjer so ogorčeno obsodili prepoved pouka slovenščine v Beneški Sloveniji. Protestno zborovanje je otvoril Sergej Kukanja, ki je najprej podčrtal izrazito protestni značaj zborovanja in nato dejal, da se bodo v okviru dijaškega gibanja trudili, da se vključi zahtevo po ustanovitvi slovenskih šol v Beneški Sloveniji v program dijaškega gibanja tako na deželni kot tudi na vsedržavni ravni. Sergej Kukanja je nato podčrtal važnost enotnosti slovenskih in italijanskih dijakov. Dijaki so na zborovanje povabili predstavnika beneških Slovencev urednika «Novega Matajurja» Izi dorja Predana in ustanovitelja organizacije .izseljencev ter podpredsednika društva «Ivan Trinko» Dina Del Merica. Izidor Predan je na kratko orisal razvoj Beneške Slo. venije od naselitve pred trinajstimi stoletji in se še zlasti zadržal na povojnem obdobju, ko so beneški Slovenci trpeli zaradi divjanja «trikoloristov» po njihovih vaseh. Izidor Predan je podrobno orisal razdobje od ustanovitve društva «I. Trinko», ki je bilo pred petnajstimi leti osamljeno, danes pa se je že zbrala skupina krepkih in ak tivnih društev in organizacij različ- iiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHmmimimiiiuiiiiiiiii Sg fp, DANES Ob kilometru 101 ceste Kairo — Suez so včeraj podpisali izraclsko-egiptovski sporazum o razmiku čet ob Sueškem prekopu. Čete se bodo začele umikati čez' teden dni, umik pa se bo moral zaključiti v štiridesetih dneh. Henry Kissinger si bo sedaj prizadeval — pri tem pa mu bo verjetno pomagal sam egiptovski predsednik Sadat — da pripravi tudi Sirijo do tega, da sklene podoben sporazum z Izraelom za ločitev vojska na golanski fronti. \ ta namen bo ameriški zunanji minister odpotoval jutri v Damask na pogovore s sirskim predsednikom Asadom. V Rimu se je včeraj končala konferenca finančnih in zakladnih ministrov «skupine dvajsetih», na kateri so razpravljali o preureditvi mednarodnega denarnega sistema na osnovi dela in poročil mednarodnega denarnega sklada in strokovnih komisij. Razprava se je vrtela predvsem okrog težav, ki jih bodo imele vse države, ki uvažajo nafto, zaradi podražitve te surovine, kar bo hudo bremenilo njihove primanjkljaje. Delegaciji SZDL Slovenije in SKGZ med včerajšnjim razgovorom v Lipici (Foto Božo Marinaci nih usmeritev, ki pa vse streme za uresničitev ustavnih načel o zaščiti slovenske manjšine. Dino Del Medico je na preprost način obrazložil razloge, zaradi katerih so se v Švici zbrali izseljenci iz Beneške Slovenije in so v tako oddaljenem kraju ustanovili svoje društvo. Do te akcije je prišlo pred petimi leti in se je kasneje tako razrasla, da je bil lani kongres, na katerem so ustanovili zvezo društev, saj so sedaj sekcije raztresene po vsem svetu. Slovenski beneški emigranti se tako tudi v tujini bore za gospodarski in, socialni razvoj domačih krajev in so v ta namen skupaj s sorodnimi furlanskimi in italijanskimi organizacijami izseljencev sestavili skupno spomenico. V tej in ob drugih prilikah pa so postavili tudi osnovno vprašanje priznanja narodnostnih pravic beneških Slovencev in uveljavitev materinega jezika. Pouk slovenščine v Brdu in Teru je bil primer takega uspešnega napora predsednika društva «Ivan Trinko» dr. Viljema Cerna, ki je dosegel, da je domači patronat u-vedel pouk slovenščine v pošolskih urah. Dino Del Medico je očitno ganjen podčrtal, da so starši in še zlasti otroci ta pouk z velikim navdušenjem sprejeli. Starši so bili zadovoljni, je dejal, otroci pa še bolj. saj so kar naenkrat ugotovili, da je njih domače narečje v resnici lep jezik in da se ga jim ni treba prav nič sramovati. Nato pa je prišla prepoved videmske prefekture in z njo tudi celotni nadaljnji postopek. V tej zvezi je Dino Del Medico prečital pismo predsednika Viljema Cerna o dogodkih in o skupnem odločnem nastopu vseh slovenskih društev v Beneški Sloveniji. V pismu je še posebej ugotovljeno, da je prišlo do odločnega in enotnega nastopa vseh slovenskih organizacij in noli-tičnih sil, ter do podpore italijanskih demokratičnih političnih sil. V razpravi so bila nato obravnavana razna vprašanja in predvsem odnos med italijanskimi in slovenskimi dijaki in napori v tej zvezi, da pride do široke podpore slovenskim zahtevam glede Beneške Slovenije.. Obširno je bil tudi govor o stališču matičnega naroda in o zaščiti, ki jo nudi Jugoslavija. V tej zvezi ie treba ugotoviti. da je bila zaščita obsežna in tudi učinkovita. Socialistična Jugoslavija je predvsem znotraj svojih meja uredila odnose do svojih lastnih narodnostnih manjšin na tak način, da je lahko zgled za vse države po svetu in da ima v tej zvezi s svojimi sosedi lahko povsem odkrite račune. To je prišlo tudi do izraza pred nekaj dnevi v izjavi predsednika Unije Italijanov za Istro in Reko po koprski televiziji, ko je obravnaval nove občinske statute. Na tej osnovi je lahko Jugoslavija vprašanje narodnostnih manjšin zastavila na široki mednarodni areni in je dosegla, da je na dnevnem redu evropske konference o varnosti in komisije za človečanske pravice OZN. Zanimanje jugoslovanske javnosti za konkreten primer teptanja človekovih pravic, do katerega je prišlo s prepovedjo pouka slovenščine v Brdu in Teru, je bil izreden. O tem pričajo oddaje slovenske televizije, beograjske televizije, poročanje slovenskih dnevnikov, agencije TANJUG in najuglednejših beograjskih listov, kot sta Politika in Borba. O nacionalnem vprašanju so razpravljale vse republiške konference socialistične zveze in specifično o zadnjem primeru je zavzela zelo odločno stališče komisija za zunanje zadeve republiške skupščine Slovenije. Očitno je, da je bilo to vprašanje predmet razprav na dvostranski ravni in to razprav na ravni diplomatskih in političnih dvostranskih stikov. URADEN ZAČETEK KRIZE DEVINSKO-NABREŽINSKE OBČINE Včeraj so podali ostavko odborniki KD v Nabrežini Pogajanja med strankami leve sredine ponovno odložena Včeraj so štirje demokristjanski odborniki devinsko - nabrežinske občine izročili županu Dragomiru Le-giši pismeno sporočilo o ostavki iz občinskega sveta. Ostavko so podali Luciano Colomban, odbornik za iostvo in podžupan, Giuseppe Fri-.olini, odbornik za proračun, Alberto Zandomeni, odbornik za šport, turizem in prevoze ter Pietro Clon, odbornik za zdravstvo in higieno. S tem se je tudi uradno pričela kriza devinsko-nabrežinske občine, oziroma bo danes župan poslal u-radna vabila za sejo občinskega odbora, ki bo v ponedeljek, kjer bodo ugotovili obstoj krize in sklenili, kdaj se bo na izredni seji sestal občinski svet. To pa je seveda samo formalna plat, saj gre za rešitev perečih političnih vprašanj in predvsem za razgovore, na osnovi katerih naj bi krizo rešili. Včeraj bi se morale sestati delegacije štirih strank leve sredine, sestanek pa so odložili na predlog Slovenske skupnosti, kot je že bil podoben sestanek odložen v četrtek na zahtevo socialistov. Danes se bo namreč sestala šestčlanska delegacija, ki je bila izvoljena na sestanku somišljenikov Slovenske skupnosti v Nabrežini, ki je pooblaščena, da zastopa krajevne volivce. Na današnjem sestanku bodo ponovno preučili položaj. Sekcija KD devinsko-nabrežinske občine je sinoči izdala uradno poročilo, v katerem je rečeno, da so se pred dnevi sestali «odgovorni organi KD devinsko-nabrežinske občine» ob prisotnosti pokrajinskega tajnika Rinaldija in da so preučili razvoj krajevne politike. KD je v tej zvezi izjavila, da je treba čim-hitreje iskati rešitev krize v okviru politike leve sredine. V uradnem poročilu nadalje izražajo «prepričanje, da bodo lahko sedanje težave premostili na tak način, da bodo podrobno preučili važna politična in programska vprašanja.» Poročilo končno navaja, da so na seji «soglasno sklenili» naj odborniki KD podajo ostavko. Neuradno pa se je izvedelo, da je bil na isti seji za načelnika skupine KD v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu imenovan svetovalec Sue, ki je zamenjal Parentina. ZA NOVE NALOŽBE V DRŽAVI RPI zahteva sklic izredne sej« deželnega sveta Načelnik komunistične skupine v deželnem svetu Colli je včeraj naslovil na predsednika deželnega odbora Comellija pismo, v katerem ga v imenu svetovalske skupine KPI vabi, naj bi sklical nujno izredno se- jo deželne skupščine. Na seji naj bi predsednik Comelli poročal o nedavnem sestanku predsednikov italijanskih dežel s predstavniki vlade v zvezi s pripravami na vsedržavni načrt, s katerim naj bi v letošnjem letu sprožili vrsto obsežnih javnih naložb za zajezitev gospodarske krize. Po navodilih pristojnih organov (in predvsem Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje), naj bi bil omenjeni načrt izdelan še v tem mesecu. Odtod nujnost posebne seje deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, sicer preti nevarnost, da bo naša dežela zamudila priložnost, da bi stvarno sodelovala pri sestavi omenjenega vsedržavnega investicijskega načrta. Svetovalska skupina KPI se v pismu sklicuje na notranji pravilnik de- želnega sveta, ki med drugim predvideva možnost, da se deželni svet v nujnih primerih lahko sestane tudi na poziv predsednika deželnega odbora. Dejavnost gojencev inštituta «Palutan» Vzgojitelji in gojenci pokrajinskega psiho - pedagoškega inštituta «Convitto Palutan» so pripravili zanimivo razstavo — vrt, kakršnega si sami želijo. Razstavo bodo odprli v ponedeljek, 21. januarja ob 17. uri v pokrajinski dvorani na Trgu V. Veneto 4 in bo na ogled občinstvu vsak dan od 17. do 20. ure. «IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE» NA ODRU KULTURNEGA DOMA Odlična uprizoritev Celjanov Zasluge režiserja Dušana Jovanoviča in vsega igralskega zbora Gostovanje gledališč iz matične domovine na odru Stalnega slovenskega gledališča v Trstu sodi že vrsto let v redno dopolnitev njegovega abonmajskega repertoarja, hkrati pa za ta repertoar pomeni tudi smiselno razširitev in nujno osvežitev. Le tako namreč lahko vidimo vrsto del, ki bi jih sicer — iz takih ali drugačnih razlogov — očitno zaman pričakovali na svojem odru. Eno izmed teh je nedvomno tudi komedija Ivona, princesa Burgundije, delo slovitega poljskega pisatelja in dramatika Witolda Gom-browicza, s katerim se nam je sinoči predstavilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Ko pa govorimo o Celjanih, govorimo o ansamblu, ki nam je ob svojem zadnjem gostovanju prikazal sloviti Umor v katedrali in nas očaral s svojo mojstrsko interpretacijo. Zato je tudi za njihov sinočnji nastop vladalo še posebno zanima- ...........................................mili..... SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH ŽUPAN PODAL IZČRPNO POROČILO 0 PROBLEMIH IN NAČRTIH OBČINE Na svoje stroške bo občina uvedla pošolski pouk pri Korošcih in je sprejela v službo drugo učiteljico Včeraj je bila v Miljah izredna seja občinskega sveta, ki je odobril razne upravne sklepe in začel razpravo o občinskem proračunu za leto 1974. Med drugim je občinski svet z večino glasov odobril ustanovitev pošolskega pouka na slovenski šoli pri Korošcih ter sprejel v službo učiteljico Vojko Trampuž. Župan je povedal, da se je občinska uprava o tem dogovorila s šolskim skrbništvom in didaktičnim ravnateljem slovenske šole, podrobneje pa je o slovenski šoli v miljski občini govoril v svojem poročilu o letošnjem proračunu. Dejal je: «Kot uvod v šolo s celodnevno zaposlitvijo bomo z 28. januarjem uvedli šolsko integracijo pri Korošcih in v Žavljah, vštevši slovenski enorazrednici. Za enoraz-rednico pri Korošcih smo že posredovali in zahtevali dovoljenje šolskega skrbništva za ustanovitev pošolskega pouka v celotno breme občine, da bi zadostili upravičenim zahtevah slovenske skupnosti, ki je imela enorazrednico z 12 učenci in samo eno učno moč, medtem ko je italijanska enorazrednica imela 2 učni moči za enako število učencev. Ker ni pomagala stavka staršev, niti naš poseg pri ministrstvu in poseg poslanca Škerka, da bi se rešila zadeva, smo imeli za nujno potrebno ukrepati, da ne bo dvojnih mer, in smo sprejeli v službo dru- HiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiimtiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii SESTANEK ČLANOV SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Protest zaradi prepovedi pouka slovenščine v Beneški Sloveniji Pridobitve in pomanjkljivosti novega zakona za slovensko šolo Na sinočnjem sestanku Sindikata slovenske šole je šolsko osebje — učitelji in profesorji ter pomožno osebje — razpravljalo o pridobitvah in pomanjkljivostih novega zakona za slovensko šolo. Članstvo se je predvsem seznanilo s sindikalnimi pridobitvami — olajšavami za posebne habilitacije, za prehod v stalni stalež ter retrodatacijo službenih let. Razprava je potekala o dokončni ureditvi vodilnih mest, o posebnih natečajih za didaktične ravnatelje in šolske nadzornike ter za ravnatelje srednjih šol. Podrobno so še govorili o posebni deželni slovenski šolski komisiji, o posebnem skladu za tisk slovenskih šolskih knjig in učbenikov ter o posebnih tečajih za otroške vrtnarice pri tržaškem in goriškem učiteljišču. Člani so izrekli v svojih posegih priznanje vodstvu sindikata za o-pravljeno delo v korist slovenskemu šolskemu osebju in slovenski šoli. Na dnevnem redu je bila še prepo- ved slovenskega jezika v pošolskem pouku v Slovenski Benečiji. Članstvo je izreklo solidarnost bratom v Benečiji in naročilo odboru, naj skupaj z goriškim sindikatom naslovi na krajevne in osrednje šolske oblasti protestno resolucijo zaradi prepovedi pouka v slovenščini. Prisotni so še razpravljali o nateča-lih za stalna mesta na slovenskih srednjih šolah in naročili vodstvu sindikata, naj protestira pri prosvetnem ministrstvu, ker ni bil razpisan natečaj tudi za stalna mesta na slovenskih srednjih šolah. Ob koncu so še izglasovali izjavo, v kateri obsojajo razbijanje sindikalne enotnosti. Izjava Člani Sindikata slovenske šole v Trstu, zbrani na sestanku dne 18. januarja 1974, sprejemajo na znanje, da te dni ustanavljajo v Trstu neko posebno sindikalno organizacijo za profesorje prve stopnje, za profesorje druge stopnje in za ravnatelje. Slovenska šola v Trstu in Gorici ima svoj sindikat, ki vključuje šolsko osebje ne glede na službeni stan. to je po možno osebje in učno osebje vseh stopenj. To je enotni sindikat, ki je nastal pred mnogimi leti po združitvi tedanjih šolskih sindikalnih organizacij prav zaradi nujnosti, da se slovenska šola opira na enotno sindikalno organizacijo v obrambo sindikalnih zahtev in predvsem v obrambo slovenske šole. Slovenska javnost pozna uspeh njegovega delovanja. Ob snovanju posebne sindikalne organizacije se šolniki sprašujejo, komu koristi in katere interese zasleduje in kdo je navdihnil to početje. Sindikat slovanska iolt go slovensko učno moč, ki bo pomagala slovenskim učencem v popoldanskih urah. Prihcdnje leto bomo pripravili organski načrt za slovenske šole, da se bodo reorganizirale in modernizirale njene strukture, tako kot na italijanskih šolah.» Potem je župan še navedel da bodo stroški za integracijo šole pri Korošcih in v Žavljah ter za osred-nio šolsko menzo v Miljah znašali okrog 19 milijonov lir, za strukture pa 10 milijonov lir. Svoj prispevek bodo dali tudi starši, in sicer 5000 lir mesečno. Pri ureditvi in modernizaciji šolstva v miljski občini sodelujejo z občino šolski patronat, didaktični ravnateljstvi, šolsko skrbništvo in dežela s svojimi prispevki za šole s celodnevno zaposlitvijo. V svojem dolgem in izčrpnem poročilu je župan orisal sedanji splošni položaj v Italiji, krizo energetskih virov in druge resne probleme, ki močno vplivajo tudi na gospodarski položaj miljske občine. Nato je podrobno prikazal vse probleme občine, dosedanje uspehe in načrte glede urbanistike, javnih prevozov, šolstva (glede katerega je miljska občina v prvi vrsti).,^ športa, turizma, zdravstva, javnih del, trgovine. Obsežno je govoril tudi o izvolitvi rajonskih svetov in poudaril njihovo vlogo in pomen pri reševanju vprašanj, ki zadevajo prebivalstvo rajona in vso občinsko skupnost. Volitev rajonskih svetov se je udeležilo 70 odstotkov upravičencev, kljub nasprotni propagandi, kar dokazuje zrelost prebivalstva. Ob zaključku svojega govora je župan še posebej poudaril, da bo občinska uprava, kot do sedaj stalijo in odločno podpirala boj delavcev za ohranitev delovnih mest, za •istanišče, pomorstvo in industri-i, proti višanju cen in onesnaženju colja. Sporočil je tudi, da je občinska uprava zagotovila svojo soudeležbo v pripravljalnem odboru ' postavitev spomenika padlim pri rošcih, za kar je dala pobudo skupina mladih, ki hočejo nadaljevati tradicije enotnosti in bratstva, cement povezave antifašizma in irništva med Italijani in Slovenci. OB OBLETNICI LENINOVE SMRTI Vrsta zborovanj RPI Jutri ob 10.30 bo v Ljudskem domu pri Sv. Ani javno zborovanje ob 53. obletnici ustanovitve komunistične partije in 50-letnici Leninove smrti. Govoril po sen. Paolo Sema. V ponedeljek bo ob 20. uri v šentjakobski sekciji KPI, Ul. S. Zenone 10, ob 53. obletnici ustanovitve parti je in 50-letnici Leninove smrti javno zborovanje, na katerem bo govoril sen. Paolo Sema. V torek, 22. t.m. bo ob 20. uri v Avditoriju ob obletnici ustanovitve KPI in 50. obletnici Leninove smrti javno zborovanje, na katerem bodo govorili član vsedržavnega vodstva KPI Vincenzo Gaietti, poslanec Albin škerk in pokrajinski sekretar ZKM Sergio Slavec. Zborovanju, na katerem bo nastopil Tržaški partizanski pevski zbor bo predsedoval sekretar tržaške federacije KPI Giorgio Rossetti. • Danes ob 16.30 bo v Domu pristaniških delavcev (Trg Duca degli A-bruzzi) zborovanje komunističnih pristaniških delavcev. Glavno poročilo bo imel tajnik pristaniške sekcije KPI Claudio Sibelia. Zborovanju bosta prisostvovala sen- Paolo Sema, član senatne komisije za prevoze, in pokrajinski sekretar KPI Giorgio Rossetti. NAROČITE Sl NA PRIMORSKI DNEVNIK Radikalna stranka o dveh procesih proti anlifašistom V zvezi z dvema procesoma proti skupini pripadnikov organizacije «Lotta Continua» je radikalna stranka objavila sporočilo, v katerem zatrjuje, da zadevajo obtožbe v o-beh primerih tudi osebe, ki so nazorno dokazale, da se nikakor niso mogle udeležiti dejanj, za katera jih obtožujejo. Sicer pa to tudi ni potrebno, je med drugim rečeno v poročilu, «kajti simpatizerji organizacije «Lotta Continua», ka- kor meni javni tožilec D’Onofrio, so po logični plati vsi soodgovorni, čeprav za nekatere manjkajo dokazi.» «To jasno dokazuje, nadaljuje poročilo, da niso obtožbe osnovane na realnih dejanjih, temveč na namenih, kar potrjuje značaj procesov, uperjenih proti oporečnikom režima. Kar zadeva proces, ki bo v torek, 22. januarja, pred prizivnim sodiščem proti šestim pripadnikom omenjene organizacije, ki jih dolžijo, da so po smrti policijskega komisarja Calabresija delili letak s frazo: «Mislimo, da ne bo noben proletarec in komunist potočil ene same solze zaradi izgube tega hlapca gospodarjev», radikalna stranka meni, da je že samo dejstvo, da imajo vsebino kakršnegakoli letaka za kaznivo dejanje, znak civilne nestrpnosti. Radikalna stranka zaključuje svoje poročilo z ugotovitvijo, da je tudi ta poskus, da bi ošibili sile oporečništva z uprizoritvijo takšnih procesov proti mnenju, jasen simptom racionalizacije demokrščanske*: ga režima. Obenem je to pokazatelj, da je treba čimprej pripraviti že predložene referendume, predvsem pa referendum za preklic fašističnih in avtoritarnih norm, ki jih vsebuje kazenski zakonik. nje in priznati je treba, da nas gostje v našem pričakovanju niso razočarali. Seveda razlika, ki je med pesnikom Elliotom in trenutno v svetu izjemno aktualnim Gombro-wiczem, se jasno odraža tudi v njunih delih, saj gre za dva popolnoma različna svetova in prav tako različna odnosa do gledališča, zaradi česar moramo na njihovo takratno uprizoritev pozabiti že precej pred samim začetkom poljske komedije. Leta 1969 umrli Witold Gombrowicz namreč velja za enega itmed uglednih predhodnikov gledališča absurda in že to nam pove, iz katerega zornega kota je treba gledati in ocenjevati njegovo Ivano, ostro kritiko meščanske družbe, ki nam jo avtor prikaže v podobi dvora neke imaginarne Burgundije. Vsebina komedije je dokaj preprosta in grajena na nekakšni hladni, intelektualistični domislici, dejanje samo pa je prežeto s sočnim humorjem, večinoma sicer črno obarvanim, pa tudi resnično poezijo. Dekle, Ivona po imenu in neprivlačne zunanjosti, prav s svojo obupnostjo izzove princa, da se zaroči z njo, ker se pač noče podrediti občutkom naravnega odpora. Kralj in kraljica privolita v zaroko iz strahu pred škandalom, vendar njena navzočnost na dvoru povzroča najraznovrstnejše zaplete. Dvor ima namreč vse, dekle pa nič in prav ta nič je zanikanje vsega, kar dvor ima. Z njenim nastopom je dvor razgaljen, vsakdo se čuti izpostavljen na sramotilnem stebru in tako počasi v drugem za drugim dozori misel, da jo je treba odpraviti, odstraniti, umoriti. Umor pa je v resnici mogoč šele v trenutku, ko dvorjani najdejo rešitev, kako ohraniti sebi tako potreben videz veličine in vzvišenosti. Gombrowicz je imel v režiserju Dušanu Jovanoviču odličnega interpreta. S svojo izcizelirano režijo je Jovanovič znal dati vsakemu prizoru svoj naboj energije, hkrati pa ohraniti trdno celoto, da se je igralski zbor lahko izkazal z visoko, enakomerno igro. Kljub temu hočemo omeniti Jano Šmidovo zarodi njene skoraj neme, vendar intenzivno podane naslovne vloge, Iva Bana, ki je znal biti kot Princ ves čas na previsu med dobrim in zlom, čeprav včasih glasovno previsok, dosledno in s šarmom izpeljano vlogo kraljice Nade Božičeve. Sandija Krošla za njegovega sluzastega komornika, predvsem pa odličnega, očarljivega Pavleta Jeršina v vlogi kralja. Jovanovičevi režiji je bila v veliko oporo skopa, s pločevinastimi ploskvami oblikovana scena Mete Hočevarjeve, ki je omogočdtlt izredna, igro luči, .prvo tako .pa je treba pohvaliti ubrane kostume Melite Vovkove in Anje Dolenčeve. Videli smo skratka predstavo, ki pomeni potrditev visoke kvalitete celjske.ga gledališča in izjemno programsko osvežitev. Premiersko občinstvo, čigar vrste so bile precej razredčene, ne nazadnje zaradi zgodnje ure predstave, je goste nagradilo s toplim ploskanjem in cvetjem. Miroslav Košuta Izžrebane nagrade občinske loterije Ob prisotnosti predstavnika finančnega nadzomištva so v občinski palači pred dnevi izžrebali zmagovite listke tradicionalne loterije, ki jo prireja občinska u-metnostna galerija. Izžrebani so bili štirje listki in sicer s številkami 21426, 20939, 21729 in 22289. Srečni lastnik prvega listka bo prejel delo slikarja Giovannija Babudra, lastnik drugega delo Giovannija Cucka, s tretjim zmagovitim listkom je povezano delo slikarja Claudia Morettija in s četrtim delo slikarke Eve Ronay. Zmagovalci lahko dvignejo nagrade v občinski palači, soba št. 124 v uradnih urah. V primeru, da bi nagrad ne dvignili v teku enega meseca od datuma žrebanja, bodo nagrade prešle po zakonu občinski podporni ustanovi. • Od danes do 18. februarja bodo stavkali zdravniki, ki so zaposleni v ambulantah ONMI. Starši morajo zato peljati otroke v druge ambulante. Sklep o stavki je sprejelo vsedržavno združenje zdravnikov — svetovalcev ONMI. iMiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiniiiumuiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiitmiiiiiiiiiiiiiiitimitiitiiiiiMiiiiitiiiiiiii VČERAJ TRIJE RANJENI NA DELU • Zaradi popravil na stavbi v Ul. Conti štev. 12 in Ul. Sterpeto štev. 1 in 3 je tržaški župan odredil prepoved parkiranja pred omenjenima stavbama v Ul. Sterpeto in določil tri zebraste prehode za pešce, dva v Ul. Conti in enega v Ul. Sterpeto. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 19. januarja MARIJ . Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.52 — Dolžina dneva 9.12 — Luna vzide ob 4.42 in zatone ob 13.24. Jutri, NEDELJA, 20. januarja FABIJAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,2 stopinje, najnižja 3,8, ob 19. uri 8,1 stopinje, zračni pritisk 1021,6 mb rahlo narašča, veter 4 km na uro zahodni, vlaga 77-odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 18 .januarja 1974 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: en dan stara Sara Furlan, 86-letna Angela Cozzian 'vd. Peršič, 86-letni Giuseppe Carodi, *4-letna Angelica Tagliapietra vd. Beltrame, 72-letni Francesco Doleni. 66-letni Salvatore Leonardo. 81-letni Francesco Tulliach, 82-letna Giuseppina Caplani vd. Frausin, 62-letna Stefania Crevatin por. Bosieglav. Nesreča pristaniščnika med natovarjanjem blaga Težka bala papirja mu je zlomila nogo Resne opekline kuharskega pomočnika Tudi včeraj so zabeležili nekaj nesreč na delu. Najhujša nesreča se je pripetila 55-letnemu pristaniškemu težaku Egidiu Marsichu iz Ul. Pittoni 15, ki se bo moral zdraviti najmanj mesec dni. Marsich, ki je uslužben pri pristaniški družbi za prekladanje blaga na suhem, je pred hangarjem št. 1/A v Starem pristanišču nakladal na železniški vagon težke bale papirja. Med pritrjevanjem bal na posebno dvigalo je ena od teh zdrknila z dvigala ter padla težaku na levo nogo. Delovni tovariši so nemudoma poklicali reševalno osebje Rdečega križa, ki je ponesrečenca odpeljalo v bolnišnico. Težki tovor papirja je namreč delavcu zlomil nogo, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek. V zgodnjih popoldanskih urah se je na delu ponesreči! tudi 60-letni zidar Marcello Collauzzo iz Fossal-te pri Portogruaru. Poškodoval se je s pnevmatičnim kladivom v kabini ACEGAT, kjer je bil zaposlen z gradbenim podjetjem Mari - Maz-zaroli. Pnevmatično kladivo mu je namreč stisnilo levi mezinec ob zid. V splošni bolnišnici, kamor so ga nemudoma odpeljali z avtom Rdečega križa, so ga sprejeli na kirurški oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. Približno toliko se bo moral zdraviti tudi 29-letni Valerio Mai ucci iz Montefiascona pri Viterbu, ki je zaposlen kot kuhinjski pomočnik v domu za onemogle v Ul. Marcheset-ti 28. Včeraj se je namreč okrog 20. ure oparil z vrelo vodo, ko je s škripcem dvigal veliko posodo z ognja. Zaradi opeklin druge stopnje po rokah in nogah so ga sprejeli na dermatološki oddelek. V TRŽAŠKI POKRAJINI Znatno povečanje prodaje tobaka v obdobju januar-november 1973 Domnevajo, da so Tržačani v lanskem letu potrošili za tobačne izdelke 10 milijard lir V letu 1973 so Tržačani pokadili za 10 milijard lir cigaret in drugih tobačnih izdelkov. Točnih statistik niso se izdelali, pripravljeni pa so že vsi statistični podatki za prvih 11 mesecev lanskega leta. Od januarja do novembra so v tržaški pokrajini prodali 560 ton raznih tobačnih izdelkov v skupni vrednosti 9 milijard 984 milijonov lir. To je 40 ton oziroma 817 milijonov lir več kot v istem obdobju leta 1972. Vsota, ki se nanaša na prvih enajst mesecev leta 1973, prekaša za celih 90 milijonov tisto vsoto, ki so jo Tržačani porabili za kajenje v vsem letu 1972. Zanimivi so tudi nekateri podat ki, ki se nanašajo na posamezne mesece. Največ «dima» je bilo v našem mestu avgusta, ko so prodali 60 ton tobaka v skupni vrednosti 981 milijonov lir, najnižjo prodajo pa smo dosegli v aprilu s 45 tonami in 674.887.000 lirami. Najbolje so šle seveda v prodajo cigarete. Danes le malokdo še kadi pipo, prava redkost pa so kadilci ciga,. Od vseh prodanih cigaret jih je 85 odstotkov italijanske proizvodnje, preostalih 15 odstotkov pa uvoženih. Povečanja ni mogoče pripisati izključno večjemu številu kadilcev, ampak ima pri tem svoj delež tudi finančna straža, ki je poostrila nadzorstvo in v lanskem letu zadala več hudih udarcev tihotapcem. Nepoštena šoferja iz Taranta: prisvojila sta si 17 ton kave Po zapornem nalogu tržaškega preiskovalnega sodnika so agenti letečega oddelka kvesture v Taran tu pred dnevi aretirali dva šoferja, ki sta obtožena, da sta se prisvojila večje količine kave. Dogodek se je pripetil že aprila leta 1970. Pri nekem tržaškem podjetju sta se zglasila šoferja tovornjaka 40-letni Paolo Birmano in 27-letni Rocco Battista iz Taranta. Ponudila sta se, da bi prepeljala tovor' kave v Rim. Podjetje jima je zaupalo ter naložilo na tovornjak s prikolico nad 200 vreč kave, skupno sedemnajst ton za skupno vrednost nad 25 milijonov lir. šoferja sta tovor odpeljala, a v Rimu so naslednje dni za man čakali na kavo. V zameno pa so agenti javne varnosti odkrili nekje pri Bologni prazen tovornjak, Policija je seveda takoj uvedla preiskavo, a ni mogla zlahka priti na sled spretnima lopovoma, ki sta se v Trstu med drugim predstavila pod lažnim imenom. Končno ju je v teh dneh le dosegla roka pravice in sta sedaj «na hladnem» v tržaških koronejskih zaporih. Zavarovalnica za govejo živino v Bazovici ki združuje člane iz Bazovice, Pa-drič, Gropade in Jezera, vabi na 76. LETNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 20. t.m., ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju in ob vsaki udeležbi, v prostorih Bazoviškega doma v Bazovici. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Piccio-la, Ul. Orfani 2: Ali'Annunziata, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla testa d'oro, Ul. Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (te! 228-124); Bazovica (te! 226-165): Opčine (te! 211-001); Prosek (te! 225-141); Božje polje — Zgonik (te! 225-596); Nabrežina (te! 200-121); Sesljan (te! 209-197); žav-Ije (tel. 231-137); Milje (te! 271-124). IZLET V ZAGREB Potovalni urad «AURORA» priredi v nedeljo, 3. februarja 1974 avtobusni izlet v Zagreb na zaključno prireditev evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju na ledu. Cena na osebo je 10.000 lir, v kar je všteta vožnja, kosilo in najboljša vstopnica za športno palačo. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone 4, telefon 29243. Mali oglasi ITALIJANSKO GRADBENO podjetje išče mladega diplomiranca, ki bi bil pripravljen preseliti se v Slovenijo za gradnjo tunelov. Obvezno znanje !la'Ijanščine in slovenščine; opravljen vojaški rok. Pismena ponudba na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. iSSUSoi BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL f FILZI 10 • 38-101, 30 045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 679,— 1452,— 201.— 135,— 237,— 32.50 39.50 39,50 MENJALNICA vseh tujih valut Gledališča KULTURNI DOM Danes, 19. t.m., ob 20. uri za a-bonma red B — prva sobota po premieri gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo W. Gombrowicza «Ivona, princesa Burgundije». Ponovitve: jutri, 20. t. m., ob 16. uri (abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okoliški); v ponedeljek, 21. t.m., ob 20. uri (abonma red I); v torek, 22. t.m.. ob 16. uri (abonma red J); v sredo, 23. t.m., ob 16. uri (abonma red K) in ob 20. uri (abonma red D — mladinski v sredo in red E — mladinski v četrtek). Uprava SSG sporoča cenjenim a-bonentom reda F (okoliški), da bo v nedeljo, 20. t.m., ko je na sporedu predstava «Ivona, princesa Burgundije» za omenjeni abonma, stavka avtobusov za vse izredne proge. Lepo prosimo abonente, da pridejo v nedeljo z rednimi avtobusi. Vsem a-bonentom bodo pri blagajni Kulturnega doma povrnjeni stroški za avtobus. Lepo prosimo za razumevanje. VERDI Jutri, ob 16. uri ponovitev opere Rimski - Korsakova «Zlati petelin» v premierski zasedbi. Režija Gian Carlo Menotti, dirigent Oskar Danon. Ponovitve opere «Zlati petelin» bodo še v torek ob 20. uri (red B), v četrtek ob 20. uri (reda C - A) in v soboto ob 18. uri (red S). Za jutrišnjo predstavo bodo preostale vstopnice na razpolago pri gledališki blagajni (te! 31948) jutri od 9.30 do začetka predstave. AVDITORIJ Jutri, 20. t.m., ob 18. uri bo krožek «Ottobre» predstavil gledališko skupino «La Comune», ki bo nastopila s predstavo «Le barricate di Parma». Vstop samo za člane. Pri vhodu bodo na razpolago izkaznice in vstopnice. LITERARNE SOBOTE Danes, ob 17. uri bo Carlo Falconi govoril o papežu Piju IX. in papežu Janezu XXIII. Govornika bo predstavil dr. Michele Zanetti. Kino STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CEUA Witold Gombrowicz IVONA, PRINCESA BURGUNDIJE komedija Prevod: Igor Lampret Dramaturg predst.: Igor Lampret Scena: Meta Hočevarjeva Kostumi: Melita Vovkova Anja Dolenčeva Režija: DUŠAN JOVANOVIČ Asistent režije: Robin C. Jackson Danes, 19, t.m., ob 20. uri (a-bonnia red B — prva sobota po premieri) STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom Ljudski oder JAKA ŠTOKA MUTASTI MUZIKANT in NE KLIČI VRAGA (enodejanki) Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: URBAN KODER Besedilo pesmi: ERVIN FRITZ Korepetitor: IGNACIJ OTA Režija: ADRIJAN RUSTJA Danes, 19. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Sv. Križu. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Hanna Januszewska TIGRČEK PETER Obnova predstave: Dušan Hrovatin Osnutki za lutke in sceno: Marlenka Stupica Glasba: Bojan Adamič Izvedba lutk: Slavko Hočevar, Janko Štefe, Miran Prinčič Izvedba kostumov: Irena Ivanovič, Alenka Mehle, Mateja Kozina Izvedba scene: Slavko Hočevar, Janko Štefe, Polikarp Tavčar Tehnično vodstvo: Ciril Jagodic Režija: DUŠAN HROVATIN V ponedeljek, 21. t.m., ob 15. in ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. V torek, 22. t.m., ob 11.30 v prosvetni dvorani na Proseku in ob 16. nri v dvorani «Igo Gruden» v Nabrežini. Razna obvestila Slovenski kulturni klub vabi danes. 19. januarja, v svoje prostore, kjer ho dr. Rehar predaval o «Modernem zdravljenju alkoholizma». Začetek točno ob 19.15. La Cappella Underground 19.00—21.00 «Sbarco alla Baia dei porci» od Manuela Herrera (GIRON, Cuba 1973) Fidel Castro, Rafael Pino. Nazionale 16.00—22.00 «I tre della o-perazione Drago». Barvni film. Igra Bruce Lee. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.00—22.00 «L’ultima neve di primavera». Barvni film. Igrata Agostina Belli in Pekim Femihum. Grattacielo 16.00-22.20 «Il girotondo dell’amore». Barvni film. Igrajo: Helmut Berger, Maria Schneider, Senta Berger, Sydne Rome. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.00—22.00 «La grande abbuffata». Barvni film. Igrata U. To-gnazzi in M. Mastroianni. Eden 15.30—21.30 «Papillon». V glav-nih vlogah igrata Steve McQueen in Dustin Hoffman. Barvni film. Ritz 15.00—22.10 «Zanna bianca». Barv. ni film posnet po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igrajo Franco Nero, Virna Lisi, Fernando Bey, Carole Andre itd. Aurora 15.30 Walt Disneyev film «Fantasia». Capito! 16.30 «Paolo il caldo». Giancarlo Giannini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Io e lui». Barvni film-Igra Landò Buzzanca. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Oggi sposi sentite condoglianze». Bareni film. Igra J-Lemon. Filodrammatico 16.30—22.00 «Da Sca-ramouche or se vuoi l'assoluzione baciar devi sto... cordone». Barvni film. Igrata O. De Santis, Se-veram. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «L’ultima chance»-Barvni film. igrata U. Andress, E-Testi. Prepovedano mladini pod 18-letom. Vittorio Veneto 16.00 «L'uomo dai 7 capestri». Barvni film. Igra Pani Newman. Ideale 16.00 «Il Buscadero». Western v barvah. Igrata Stewe McQuenn in Ida Lupim. Abbazia 16 00 «Continuavano a chiamarli «er più e er meno». Barvni firn. Igrata F. Franchi in C. In-grassia. Astra 16.30 «L'erede». Barvni film. I-grata Jean Paul Beimondo in Carla Gravina. Radio 16.00 «I misteri di Parigi»-Barvni film. Igrata Jean Marias in Juli Ahvorth. Ariston 15.00—21.30 «La regina delle nevi». Barvna risanka po Anderso-novi pravljici. Prosveta PD Slovenec — Krekov dom iz Boršta priredita kulturno prireditev jutri. 20. januarja ob 17. uri v dvorani šolskih sester. Prosvetno društvo «Valentin Vodnik» priredi danes, 19. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Dolini predvajanje filma «Cvetje v jeseni»- Jutri. 20. t.m. bomo predvajali znani slovenski film «Cvetje v jeseni». Zaradi dolžine filma bo začetek točno ob 18. uri in sicer v kleti pri TONETU GOMBAČU (Trčevi). Mladinski odsek PD Lonjer - Ka-tinara AMATERSKI ODER PROSEK — KONTOVEL Jutri, 20. januarja 1974, ob 17. uri v prosvetnem domu na Proseku Brandon Thomas CHARLEJEVA TETKA Veseloigra v treh dejanjih Vabljeni! Razstave Razstavo Silvestra Godine bodo odprli danes ob 18. uri v prostorih PD «Ivan Grbec» v Skednju. Razstavo prireja društvo v počastitev Godino-ve devetdesetletnice. Ogled razstave je mogoč še jutri od 10. do 12. ure in ves prihodnji teden od 18. do 20. ure. V foyerju balkona Kulturnega doma je na ogled občinstvu slikovna razstava o enoletnem delu Tržaškega partizanskega zbora. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unità osebna razstava del slikarke Eve Rònay. Razstava bo odprta do vključno 25. januarja. V umetnostni galeriji «Tribbio» (Trst — Stari trg 6) bodo danes, 19. t.m., ob 17.30 odprli razstavo dri tržaškega kiparja Tristana Albertija. Umetnik je doslej sodeloval na več kot sto razstavah v Italiji in v tujini in prejel številne nagrade. Njegova dela krasijo javne stavbe in cerkve v raznih krajih sveta. Prispevki Namesto cvetja na grob pok. inž. Stanka Grgiča daruje Dušan Grgič z družino iz Bazovice 10.000 lir za poimenovanje šole «Primož Trubar» v Bazovici. Za športno združenje Sloga daruje Miro čuk, Trebče št. 42, lir 10.000. V spomin Staneta Grgiča daruje F. Kosovel 1.500 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina 10. obletnice smrti Gigija Colje darujeta žena in hčerka 5.000 lir za Dijaško matico. 18. t.m. nas je zapustila ANGELA COZZIAN vd. PERŠIČ Pogreb bo danes. 19. januarja, ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bazovici. Žalostno vest sporočajo: hčeri Bruna , . in Mjriam, sin Renato, zeta, snaha, Trst, 19. januarja 1974 vnuki ter drugi sorodniki Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C GORIŠKI DNEVNIK 19. januarja 1974 KRIZA NA POKRAJINI SE BO ZAOSTRILA? OBJAVLJENI URADNI PODATKI 0 PROMETU Vključno dovoz surovega petroleja Odborniki krščanske demokracije lani tez Trst 38.159.557ton blaga bodo verjetno danes podali ostavko Nekoliko večje tudi tradicionalne postavke - Število kontejnerjev narastlo na 26.845 enot Pred dnevi smo na tem mestu zapisali, da je blagovni promet v tržaški luki (vključen dovoz surove nafte za Čezalpski naftovod) v preteklem letu presegel 38 m:-lijonov ton. Uradni podatki, ki jih je včeraj objavilo vodstvo pristaniške ustanove jwtrjujejo, da jo promet dosegel 38 ) 59.557 ton. od tega 35,611.934 ton v dovozu in 2,547.623 ton v odvozu. V primeri z letom 1972 se je promet povečal za 1,685.677 ton oziroma za 4,6'i'i.’. Pri posameznih blagovnih postavkah so lani zabeležili naslednji promet (v oklepaju ustrezni podatki za leto 1972): rude in premog 1,844.100 (leta 1972 1,794.937) ton; mineralna olja 33,640.684 (32 milijonov 87.737) ton; žita in oljčna semena 125.890 (103.240) ton; les 116.600 (98.578) ton; kosovne pošiljke 1,795.061 (1,695.349) ton in potrebščine za ladje ter gorivo 637.222 (694.039) ton. Skupaj torej 38,159.557 (36,473.880) ton. Na dovoz surovega petroleja za Čezalpski naftovod (za Ingolstadt v južni Nemčiji in za Schwechat v Avstriji) je v lanskem letu odpadlo 29,938.709 ton, predlanskim pa 28,560.204 tone. Posamezne postavke so lani napredovale v primeri z letom 1972 v naslednjem razmerju: mineralna olja +1,552.947 ton, kosovne pošiljke +99.712, rude in premog +49.163, žita in oljčna semena +22.650 in les +18.022 ton. Samo pri gorivu in potrebščinah za ladje je bil lani dosežen manjši promet, in sicer —56.817 ton. Pravi tranzit je lani dosegel milijona 92.559 ton ter je bil za 122.777 ton ali za 6,2% večji kakor v letu 1972. Promet s kosovnimi Pošiljkami je dosegel 1,617.108 ton in je bil za 56.240 ton večji od predlanskega. Kontejnerski promet je narastel za 73,2% v primeri z letom 1972: lani so namreč zabeležili v luki kar 26.845 kontejnerjev, to je 11.349 kosov več kakor v letu 1972. S kontejnerji so šle čez našo luko 144.504 tone blaga, to je 54.258 ton več kakor v letu 1972. jo, na kateri naj bi skušali od- New York), prof. George Bohm- Deželni odbor sprejel gradbeni pravilnik za Dolino in Repentabor Na svoji zadnji seji, ki jo je Vodil predsednik Comelli, je de-zelni odbor sprejel vrsto sklepov s področja urbanistike in novih gradenj. Med drugim je odbor sprejel gradbena pravilnika za repenta-brsko in dolinsko občino in načrt za družbeni center v Gorici, ki ga je svoj čas predložila tamkajšnja občinska uprava. PRIHODNJO SOBOTO V Miljali splavitev tankerja «Pibitre» Prihodnjo soboto (26. januarja), bodo v miljski ladjedelnici «Cantieri Alto Adriatico» splavili 6000-tonsko petrolejsko ladjo «Pibitre», v gradnji za družbo «Pibimare SpA di Navigazione» iz Rima. Slovesnost bo ob 11.30. Nova ladja meri 112 m v dolžino, 16,6 m v širine in 8,50 m v višino. Poganjal jo bo stroj z močjo 4COO KM; pri oolni obtežitvi bo ladja plula s hitrostjo 15,3 vozla. Za prožnejše delo dcželnib komisij Pod vodstvom svetovalca Volpeja se je včeraj sestala četrta stal na komisija deželnega sveta. Na dnevnem redu je bila razprava o položaju, ki je v zadnjem času nastal v videmski tovarni ur in preciznih instrumentov Solari. V tej zvezi so člani komisije ugotovili, da sedanji pravilnik poslovanja ža stalne komisije deželnega sveta ni dovolj prožen, da bi omogočal hitro izvajanje ustreznih raziskav. Zato so sklenili pozvati predstavnike predsedniškega urada in načelnike svetovalskih skupin na posebno se- praviti omenjene togosti v poslovnem pravilniku. Kar zadeva položaj v videmskem obratu Solari, se bo komisija prihodnji četrtek sestala s člani notranje komisije, predstavniki sindikalnih organizacij in z vodstvom podjetja. V razpravo so na včerajšnji seji posegli svetovalci Pascolai Donadel in Zorzenon za KPI, Berteli za PLI, Persello, Rigutto, Ginaldi, Bianchini in Vicario za KD, Lonza za PSDI in predsednik Volpe za PSI. stedt in prof. Ilene Bernstein (Indiana University). Seminar bo v prostorih fakultete za politične vede na tržaški univerzi v času od 21. do 25. ja nuarja in bo zanimiv za vse, ki se ukvarjajo s statističnimi in družbenimi vedami in raziskavami Prof. Borgatta bo predaval v italijanščini, drugi izvedenci pa v angleščini, vendar bodo njihova izvajanja sproti prevajali v italijanski jezik. Podoben seminar bo pozneje tudi na univerzi v Tridenti! (od 28. januarja do 1. februarja). Na njem bodo poglobili zlasti nekatera vprašanja statistične metodologije. PRIHODNJI TEDEN V TRSTU Seminar o metodologiji na področju družbenih ved Fakulteta za politične vede s tržaške univerze bo priredila sodelovanju z goriškim Institutom za mednarodno sociologijo (ISIG) poseben seminar o vprašanjih metodologije na področju družbenih ved. Seminar bodo vodili prof. Edgard Borgatta (City University - ...........................................................n UKREP OBČINSKEGA ODBORA ZA PARKE V MESTNEM SREDIŠČU • Ker bo v kratkem zapadel rok za razne javne natečaje za poučevanje na drugostopenjskih šolah je tržaška univerza pripravila poseben rok za diplomske izpite, ki se bodo pričeli v torek, 5. februarja. Kdor se želi prijaviti, mora to narediti nepreklicno do 21. t.m., diplomsko nalogo pa mora predložiti najkasneje do 25. t.m. Ureditev zelenih področij bo stala 73 milijonov lir Predvideno tudi popravilo osnovne šole v Križu štev. 442 V sredo, se je pod predsedstvom i dah. Po recitaciji odlomka iz poema župana Spaccinija sestal občinski | Majakovskega bodo prisotnim prika- odbor in sprejel vrsto sklepov zvezi s popravili šolskih poslopij cest, z urejevanjem mestnih parkov in namestitvijo novega osebja v občinskih otroških vrtcih. Na predlog odbornika za javna dela Verze je odbor izdal dovoljenje za dražbo za razna javna dela za skupnih 73 milijonov lir. Gre za vzdrževanje «zelenih» področij v mestnem središču, ki so zajeta v obroču med Ul. Carducci, Trgom Stare mitnice, Ul. Madonnino, Trgom Sansovino, stopniščem Bernini, Ul. Frausin, Ul. S. Marco, Drevoredom sv. Andreja, Nabrežji in Korzom Cavour. Občinski odbor je tudi odobril sklep o ureditvi cest, ki vodijo k novemu umetnostnemu inštitutu, kar bo stalo skupno 168 milijonov lir, od katerih bo 150 milijonov kril vladni komisariat. Končno so določili nadaljnjih 12 milijonov-lir za dokončna-popravila osnovnih šol na Kjadinu in v Križu štev. 442 ter za popravilo zgradbe, v kateri sta nameščena občinska knjižnica in naravoslovni muzej. Na predlog odbornice Benni-jeve so tudi določili sprejem službo po eno otroško negovalko več v vsakem občinskem otroškem vrtcu. Za to bodo porabili 20 milijonov lir. Visoko v gorah nevarnost plazov Deželno ravnateljstvo za gozdove je včeraj objavilo poročilo o snežnih razmerah v gorah Funanije -Julijske krajine. Poročilo pravi, da se je nevarnost snežnih plazov v zadnjih dneh občutno zmanjšala, saj se je snežna plast ob ugodnih vremenskih razmerah in pit višji temperaturi skoraj povsod utrdila. Le v višinah nad 2000 metrov je prehod še vedno nevaren, saj so se zlasti pod slemeni zbrale večje količine snega, ki utegnejo zdrknit: v dolino tudi v debelejših skladih. V KROŽKU «P. TOMAŽIČ» V sredo spominska proslava SO-letniee leninove smrti Krožek za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» prireja v sredo ob 20. uri poslavo 50-letnice Leninove smrti. O odjeku Leninovega dela v naših krajih bo podala pričevanje posl. Marija Bernetič, o svetovnih razmerah pa Vittorio Vi- Včeraj so si učenci V. razreda slovenske šole s celodnevnim poukom U Ricmunj ogledali našo tiskarno. Na sliki so učenci med ogledom klisame zali film o Leninu: «Na čelu države sovjetov». Proslavo prireja krožek v Domu pristaniških delavcev, na Trgu Duca degli Abruzzi (Nabrežje). V istem sedežu bo za tri dni na ogled razstava lepakov iz časov oktobrske revolucije, poslovenjenih Leninovih spisov ter slik iz Leninovega življenja. Na četrtkovem sestanku levosredinskih strank je prišlo med predstavniki KD in PSDI do ostrega spora PATRONAT INAC Obvestilo za pridelovalce oljk Patronat Kmečke zveze INAC obvešča pridelovalce oljk dolinske in miljske občine, ki niso še podpisali ustreznih formularjev o prijavi pridelka in prošenj za podporo, naj se čimprej zglasijo na njegovem uradu, najkasneje do 22. t.m. Pridelovalci morajo obvezno predložiti tudi potrdila o mletju oljk, nakar bo patronat posredoval pri ustreznih organih. Za vse druge informacije je na razpolago urad patronata v Ul. Cicerone 8/b, telefon 62-785. NOVOST ZA LJUBITELJE FILMA Tudi v Trstu sekcija združenja AIACE Pred kratkim so v Trstu ustanovili sekcijo vsedržavnega združenja AIACE (Associazione italiana amici del cinema d’essai), ki ima za namen širjenje kinematografske kulture in povečanje izmenjav z drugimi deželami in s tujino. V odbor združenja, ki ima sedež v Ul. Zudecche l/c so bili izvoljeni: tajnica Luciana Milleri, odborniki Sabino Coloni, Claudio Grimm, Arrigo lesurum, Paolo Marani, Mario Percavassi in dr. Vito Scarcia. Nadzorni odbor sestavljata dr. Vera Kosovel in Claudio Carisi. Združenje bo začelo v neki tržaški kinodvorani kmalu predvajati filme, ki si jih bodo meščani lahko ogledali: cene vstopnic bodo nizke. • Tržaški župan je zaradi popravil na bližnjih stavbah odredil prepoved parkiranja pred stavbami štev. 50, 52 in 54 v Ul. F. Severo. Uvedli so tudi zebrasti prehod za pešce na križišču med Ul. F. Severo in Ul. Marconi. Tudi demokristjanski pokrajinski svetovalci bodo verjetno danes dali ostavko. Te ostavke sledijo tisti, ki jo je v četrtek poslal socialdemokratski odbornik Tacchinar-di. Na četrtkovem sestanku zastopnikov levosredinskih strank, ki je bil na sedežu PSI, je prišlo do o-strega prerekanja med demokristjani in socialdemokrati. Prvi so drugim očitali, da je ostavka njihovega zastopnika nesmiselna, da sa mo vnaša razdor v levosredinsko koalicijo, da bo prebivalstvo še bolj obsodilo delovanje teh strank. V o-strem napadu na socialdemokrate se je zlasti odlikoval podtajnik krščanske demokracije Ginaldi. Na četrtkovem sestanku so govorili samo o problemih psihiatrične oskrbe in niso dosegli sporazuma, kajti v polemiko so vmešali poseg ki ga je imel na srečanju o psihiatrični oskrbi v torek v Trstu pokrajinski odbornik za zdravstvo Perissin. V svojem posegu je ta vztrajal v napadu na prof. Basa-glio in na demokratično usmerjene bolničarje in zdravnike v goriš-ki umobolnici, ki ga je načel že pred letom dni in pol z znanim člankom v reviji «Iniziativa isonti-na». Peressinov poseg so nekateri zelo ostro zavrnili in komunistični svetovalec Poletto, ki je tudi prisostvoval sestanku, je javno povedal, da ta ne govori v imenu pokrajinske uprave, ampak le v imenu sedanjega ožjega odbora. Po sestanku levosredinskih strank v četrtek zvečer so demokristjani takoj sklicali za sinoči sestanek pokrajinskega vodstva. V njem so baje sklepali o ostavki svojih odbornikov, ki jo bodo ti podali, kot smo že uvodoma omenili, danes zjutraj. V zvezi z govoricami o morebitni zamenjavi kakega demokristjan-skeea odbornika (govorili so, ' da bo Bottegara zamenjal Zaccai), smo iz verodostojnih demokristjanskih krogov izvedeli, da ne bo prišlo do nobene menjave v njihovih vrstah. Odbornik Perissin bo obdržal resor za zdravstvo. Pri tem lahko pripomnimo, da so socialisti pred časom zahtevali odstop tega odbornika. Socialdemokrati pa so s svoje strani pripravljeni premostiti krizo v pokrajinski upravi in upajo, da se čimprej sklene sporazum. Kritično pa gledajo na delovanje občinske uprave v Gorici, ki, po njihovem mnenju, ni v treh letih in pol uresničila ničesar. Kmalu nameravajo zahtevati preverjanje v goriški občinski upravi. Prihodnji sestanek zastopnikov levosredinskih strank bo prihodnji petek. Deželni odbornik Varisco včeraj v Gorici Deželni odbornik za krajevne u-prave Varisco je včeraj zjutraj u-mestil v Gorici novega predsednika pokrajinskega nadzornega odbora dr. Eldera Bona. Prisoten je bil tudi dosedanji predsednik tega odbora odv. Macoratti, ki je vodil ta odbor od svoje ustanovitve v letu 1966. V osmih letih je nadzorni odbor pregledal nad 100.000 sklepov vržene njegovemu nadzorstvu. Odbornik Vicario se je pohvalno izrazil o dosedanjem delovanju odbora in zaželel novemu predsedniku uspešno delo. Odv. Macoratti je pristaš socialistične stranke, dr. Bon pa je socialdemokrat. Doslej je bil član deželnega nadzornega odbora v Vidmu in občinski svetovalec v Tržiču. Riijonski odbor v Naselju sv. Ane V PONEDELJEK SEJA OBČINSKEGA SVETA Nadaljevali bodo razpravo o slovenski konzulti Na dnevnem redu tudi proračun občinskega podjetja Predavanje o davčni reformi V ponedeljek, 21. januarja ob 15. uri bo spet seja občinskega sveta v Gorici. Na njej bodo nadaljevali s pred dvema tednoma prekinjeno razpravo o ustanovitvi slovenske kers^demokrSnf'Lriunfsu'tel Prof' Napobteno, f**- ker so demokristjani, komunisti m oionai. generaine dikcije za na» liberalci predlagali nekatere spre- sredne davke v Ri ^ v £ membe v sestavi elanov konzulte, tekj 24. januarja ob 16. uri predaval kar ni ugajalo predstavniku SDZ. v dvorani trgovinske zbornice o «to- Na tej seji bodo verjetno raz- l'odku podjetja in obveznih knji- pravljali tudi o letošnjem proraču-1 Predavanje je priredila tr^. nu občinskega podjetja za leto 1974, Z da nUdi “ poleg teg, p, eo Ma,, Se »eka, | ^ občin in drugih ustanov, ki so pod-1 zult. V Naselju sv. Ane so te dni izbrali rajonski odbor, ki ima za- Iškega zdravnika, časno svoj sedež v župnišču. Sestanki so vsak torek zvečer. V tem odboru so ljudje različnih političnih mnenj. Sklenili so, da bodo razpravljali o odprtih vprašanjih v tem novem rajonu in tudi obsodili spletkarjenje tistih političnih sil, ki zavlačujejo ustanovitev rajonskih kon- točk upravnega značaja. Na dnevnem redu imajo še spremembo pravilnika in tarif za zasedbo javnih zemljišč, določitev najemnine za policijsko vojašnico v Ulici S. Chiara, spremembo občin- Pekovski delavci pred sindikalno akcijo Te dni se bodo sestali delavci pekarnah, da bi razpravljali o Na dnevnem redu so še odobritev I zahtevah za novo delovno pogodbo zaključnega računa občine za leto v tej stroki. Sestanka bosta v po-11972, odobritev zaključnega raču- nec!el.)elc ob 17.30 na sedežu delavna občinskega podjetja za leto 1972, sbe zbornice v Gorici in v torek odobritev nekaterih načrtov za urba- °*3 sadežu delavske zborni- nizacijo zemljišč v Ulici 3. Arma- j6. v. ^rzicu. ‘^(:,s,;an®lc sklicujejo sin- 'dikati pekovskih delavcev. ta, nakup dveh šolskih avtobusov in ustanovitev rajonskih konzult. viiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu j ANALIZA SINDIKATA GRADBINCEV CGIL Gradbena dejavnost je v popolnem mrtvilu: za to so krivi upravno-politični forumi Pospeši naj se ureditev obmejnega področja SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU M. Košuta, A. Rustja, S. Verč, A. Kralj DLAKA V JAJCU Satirični kabaret za pokušino Scena: ATILU KRALJ Kostumi: MARIJA VIDAU Songi: MIROSLAV KOŠUTA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režija: ADRIJAN RUSTJA Jutri, 20. januarja, ob 17.00 v Kulturnem domu v SOVODNJAH Zelo hudo oceno delovanja tukajšnjih političnih sil v pokrajinskem in deželnem merilu so dali člani pokrajinskega odbora sindikata gradbenih delavcev včlanjeni v CGIL, ki so se sestali pred nekaj dnevi v Gorici. Negativno so ocenili zavlačevanje dežele, ki noče dati že obljubljenih prispevkov za gradnjo ljudskih stanovanj. Prav tako ostro so ocenili delovanje goriške občine, ki prepočasi izvaja regulacijski načrt, ni še našla zemljišča za razširitev indù strijske cone in ne skrbi za ureditev obmejnih naprav ob Tržaški cesti. Negativna je tudi ocena sin- • Občinsko podjetje ACEGAT razpisuje javni natečaj za zaposlitev 3 industrijskih izvedencev s specializacijo v gradbeni stroki, ki niso še dopolnili 30. leta starosti in dva pomočnika operaterja elektronskega centra, ki nista še dopolnila 25. leta starosti. Razpis natečaja bo na razpolago na uradu za osebje v Ul. Bellini (2. nadstropje, soba 48) od 21. januarja do 11. februarja t.L Tam bodo zainteresirani prejeli tudi vse potrebne informacije. Nesreča na Vrhu Zaradi nerodnega padca so v trži-ško bolnišnico sprejeli 23-letnega delavca Benjamina Černiča z Vrha, ki si je včeraj zjutraj na domu poškodoval desni gleženj. V videmski bolnišnici Tržičan podlegel poškodbam V nevrokirurškem oddelku videmske bolnišnice je včeraj ponoči umrl 43-letni Livio Muzina iz Tržiča, ki se je poškodoval prejšnji torek v Panzanu. Muzina je namreč prejšnji teden popravljal svojo jadrnico in se pri tem hudo poškodoval. Zaradi močnega pretresa možganov so ponesrečenca prepeljali v videmsko bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Včeraj ponoči pa se je stanje mladega Tržičana poslabšalo in je v prvih jutranjih urah podlegel poškodbam. Muzina zapušča ženo Stelio in mlado hčerko Lauro. ......."'"""""""""""""»■'''■'•••■“»■■'»•"■■'■■■.m...... Stanku Prinčiču v spomin Z bolestjo v srcu smo se 8. t.m. poslovili na krom berškem pokopali-t šču pri Novi Go-pl rici od Stanka t Prinčiča. Pripadal | je tisti tolminski generaciji učiteljev, ki je morala skozi ogenj fašističnega nasilja nad primorskimi . . Slovenci. Stanko je bil izrazit primer primorskega učitelja - trpina in izgnanca, ki je n-porno kot mož poštenjak in trden značaj podrejal svoje koristi slovenskemu ljudstvu. Rojen je bil v Biljani 26.12.1899. V njem je žarel ponos Brica ter globoka ljubezen do svojega naroda. Za svoj čisti ideal je mnogo pretrpel. Leta 1915 mu je, naše zemlje lačni tujec, preprečil šolanje na slovenskem u-čiteljišču v Gorici in ga odgnal v srednjo Italijo. Kot dijak je z Ludvikom Zorzutom vnašal domačnost med rojake v begunstvu s pevskim zborom in orkestrom ob občudovanju italijanskih domačinov. Nadaljeval je študije in obiskoval dekorativno profesionalno šolo v Markah. Iz ljubezni do slovenske zemlje in jezika se je vrnil kljub ravnateljevemu vabilu, naj kot izreden učenec ostane v šoli, v ljubljeno Biljano, kjer so iz ruševin štrlele le gole stene. Poleti 1922 je maturiral na tolminskem učiteljišču ter se posvetil izobrazbi in borbi za pravice slovenskega ljudstva. Poleg šolskega dela je ustanavljal prosvetna društva in pevske zbore. Njegovo plodno delo je prekinil fašizem in moral se je posloviti od trpečega ljudstva. Krivično premeščenje v notranjost Italije je imel za omiljeno konfinaci-jo in suženjsko ponižanje, da bi zatiralci čimprej iztrebili Slovence njihove zemlje. Iz prezira do preganjalcev je zapustil službeno mesto in odšel čez mejo. Med službovanjem v Čatežu ob Savi in v Genterovcih v Prekmurju je v svoje šolsko delo usklajeval prizadevanje z naprednimi emigrantskimi društvi za osvoboditev Primorske. Komaj si je v skromnih razmerah 37 let star ustvaril svojo družino, si je na begu z ženo in malima otrokoma pred okupatorji rešil le golo življenje. Po 8 mesecih hudega stradanja v Vrhovcih pri Ljubljani je sprejel pouk na šoli v Ajdovcu. Zaradi sodelovanja v NOB je bil izdan, aretiran 28.8.1942 ter postavljen pred eksekucijski bataljon. Smrti ga je rešilo le naključje, a je bil poslan v koncentracijsko taborišče na Rab, po 13 mesecih pa v koncentr. taborišče v Visco pri Gonarsu. Bolan in izčrpan se je po kapitulaciji Italije vrnil v svojo Biljano 13.9.1943. Dvakrat so ga še Nemci zaprli v Vidmu in Krminu ter je dobil neozdravljivi plevritis. Kljub slabemu zdravju je odločno prejel za delo v odborih OF, jih ustanavljal, imel sestanke, prirejal mitinge ter kot partizanski učitelj s partizanskim imenom poučeval na šolah v Biljani in Kozani do konca vojna. Vodil je tudi tečaj učiteljev pripravnikov v Višnjeviku, na katerem je poučeval slovenščino. Zaradi dela in propagande v NOB je bil s pristankom Vojnega partizanskega poveljstva oproščen vojaščine. Po kapitulaciji Nemčije je dalje poučeval v BOjani in Kojskem nod ZVU. ki ga je preganjala in odpustila iz služoe zaradi prizadevnega delovanja v množičnih organizacijah in prosvetnih društvih. Poučeval je v Kojskem do upokojitve 1964 ter vodil prosvetno delo, knjižnico in pevski zbor. Stalno je bolehal in zahrbtna bolezen ga je spravila v prerani grob. V imenu Bricev in še zlasti Biljancev ter Kluba starih goriških študentov se je z lepimi besedami poslovil od pokojnika pesnik Ludvik Zorzut. Dragi Stanko odšel si, a tvoj čisti ideal in spomin nate bo ostal in živel. T. R. dikata o delovanju goriškega zavoda za ljudske hiše, ki ni v zadnjem času izvajal programa in je gradil tu pa tam brez logike. Sindikalisti so tudi omenili, da se ni upravni svet IACP pri nas demokratiziral, kljub točnim določbam zakona štev. 865. Sindikalisti so izrazili tudi svoje pridržke do zadnjih vladnih obvestil o denarnih skladih za gradnjo ljudskih stanovanj. Tako ostra kritika do oblasti na raznih ravneh je razumljiva, ker gradbeništvo pri nas v zadnjem času stagnira. Na eni strani so se cene gradbenega materiala in drugih storitev precej povišale, na drugi pa ležijo v raznih birokratskih uradih neizkoriščena sredstva za gradnjo Stanovanj in drugih javnih del. Zastopniki sindikata gradbenih delavcev CGIL so se tudi obvezali, da bodo nadaljevali s prizadevanji za sindikalno enotnost in za izvajanje reform v širšem smislu. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča kmetovalce na Goriškem: 1. Posestniki izkaznic za nakup in uporabo raznih strupenih škropil in kemičnih preparatov 1. in 2. razreda lahko zaprosijo v najkrajšem času, po zakonu 1255 iz leta 1968, za podaljšanje veljavnosti izkaznic. 2. Do 26. januarja oškodovanci po toči lanskega junija in julija, to je kmetje z Oslavja, iz Pevme, šent-mavra in deloma iz Doberdoba, lahko zaprosijo za nizkoobrestno posojilo 0,05 odst. in za odbitek povračila 40 odst. izposojenega kapitala. 3. Dne 30. januarja zapade rok za prijavo sprememb v sestavi kmečkih družin zaradi upokojitve ali zaposlitve družinskih članov v Šolske vesti druge dejavnosti ali tudi za izbris kmečkih družin iz kmečke bolniške I blagajne zaradi starosti ali ker ne obdelujejo več zemlje. 4. Do 28. februarja se lahko vlo- Ravnateljstvo nižje srednje šole ži prošnjo za prispevek za razna I “1'an Trinko» v Gorici obvešča star-popravila kmečkih stanovanj, kjer in namestnike, da bo v četrtek, zakon predvideva prispevek 400.000 , ’ ^nuaTri)a 17-30 Y ž?Iskl j.pr,iTnw* movanje v upanju, da bo na Laznah DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU sneg. Kljub temu pa so bili otroci ..r,an5!' ves f1f1n ln nonoči ie v Tr- zadovoljni, ker so preživeli teden de?urna lekarna Al Redentore, dni skupaj in si tako še bolj utrdili U ’ Rratelli Rosselli, tel. 72340. prijateljstvo. Tudi dolgočasili se " niso. kot je razvidno iz naše kro- T, _ ... , nike. Obiskali so razne kraje, za- ‘Z Soriškega matičnega urada bevali so se. zastopniki SPD pa ROJSTVA: Patrizia Furlan Alessi* so skrbeli, da je bilo v domu vse Picconi, Guido Sessi, Irene Dell Aqul-v najlepšem redu. j la, Tamara Troncon, Enrica Del Fab. J. S. I bro, Ermes Bonetti. PRIMORSKI DNEVNIK 4 19. januarja 1974 POMEMBNE SPREMEMBE V BURMI Uniformirana vlada se spreminja v civilno Po šestindvajsetih letih neodvisnosti je bil spremenjen tudi uradni naziv dežele ■ Zdaj se imenuje Socialistična republika Burma ■ Njen razvoj in perspektive Prvi dnevi 1. 1974 so bili v Burmi izpolnjeni z vrsto pomembnih dogodkov. Četrtega januarja je dežela slavila 26. obletnico, odkar je legendarni Aung San proglasil njeno neodvisnost, po desetletjih britanske kolonialne oblasti in letih japonske okupacije. Skoraj istočasno so bili objavljeni rezultati referenduma, na katerem je 94 odstotkov od 14 milijonov volivcev glasovalo za novo ustavo. Na sam dan neodvisnosti pa je bil objavljen ukrep, s katerim je bilo po-miloščenih 1212 političnih jetnikov, kar predstavlja po vladnih podatkih polovico vseh kaznjencev te vrste, ki se nahajajo v zaporu. Naposled je dežela v skladu z novo ustavo sprejela pomemben u-krep tudi v zvezi s svojim uradnim nazivom. Doslej se je imenovala Burmanska unija, zdaj ta naziv odpade in se bo odslej imenovala Socialistična republika Burma. Vse to je šele uvod v spremembe, ki še pridejo. Od 15. januarja do konec tega meseca bodo potekale v deželi parlamentarne volitve in Burma bo po 12 letih vojaške vladavine spet imela svoj parlament in civilno vlado. Govori se, da bodo 2. marca, na dvanajsto obletnico prihoda na oblast vojaškega Revolucionarnega sveta, vodilni oficirji slekli svoje vojaške uniforme in se v civilnih oblekah vključili v politično življenje dežele. General Ne Vin, ki je uniformo odložil že prej, bo izvoljen za predsednika Burmanske republike. S tem bo Burma obenem stopila iz mednarodne izolacije, za katero se je Revolucionarni svet svoj čas odločil, da bi uredil notranje razmere v deželi. Ta ukrep so spremljali še nekateri drugi posebni u-krepi. Dolgo je bil n. pr. v deželo prepovedan vstop tujcem, če tu niso imeli kakega strogo določenega posla, za časnikarje pa je Burma vrsto let bila pravcata «prepovedana dežela». Vse to je privedlo do tega, da se je o dogajanjih v Burmi zelo malo pisalo v svetovnem tisku. In tako je pred nedavnim je neki veliki svetovni časnik, ko je poročal o najnovejših dogajanjih v tej deželi, članek naslovil «Pozabljena Burma». Novi ukrepi, ki jih je napovedala vlada predsednika Ne Vina, v marsičem pomenijo konec tega obdobja. Nova ustava, referendum, parlament in pred kratkim sprejeti dvajsetletni razvojni plan dežele pričajo, da je nastopil konec določene etape, kakor tudi, da. so bili doseženi nekateri izmed ciljev, zaradi katerih je marca 1. 1962 vojska prevzela oblast. Predzgodovina udara v Burmi v vsakem primeru predstavlja izjemno napeto čtivo. Burma je bila ena od prvih dežel Azije in Afrike, ki so po drugi svetovni vojni proglasile svojo neodvisnost in napovedale začetek konca kolonialnega obdobja. Vendar je v svobodo stopila s tako težko dediščino, da je v njej doživela težje preizkušnje od mnogih držav, ki so si neodvisnost priborile kasneje od nje. Burma je bila nad četrt stoletja razdvojena od številnih notranjih spopadov in uporov, ki so po eni strani bili rezultat nakopičenih nacionalnih in socialnih protislovij, po drugi pa posledica zunanjih vplivov. Slabosti parlamentarnih vlad, ki so Burmo, z manjšimi prekinitvami, vodile štirinajst neodvisnih let, kopičenje nerešenih vprašanj, splošno pomanjkanje varnosti na ogromnih površinah dežele, ki so jih nadzorovali uporniki, to so bili poglavitni vzroki udara generala Ne Vina marca 1. 1962. Razni upori so globoko prodrli v tkivo Burmanske unije. Tako, da vseh dvanajst let, kolikor je poteklo od marčevske vojaške akcije, ni zadostovalo za popolno odpravo tega pojava. Vendar tudi tuji opazovalci menijo, da se je znatno povečalo področje varnosti, zlasti v zadnjih letih. Ko bo to vprašanje dokončno urejeno, bo velikega pomena ne samo v pogledu mirnega življenja državljanov, marveč tudi kar zadeva gospodarski razvoj Burme, ki je težko prenašala posledice stalnih notranjih razprtij. Tako je danes, postavimo, izvoz riža iz Burme štirikrat manjši kot pred tremi desetletji, deloma tudi zaradi tega, ker se je prebivalstvo od 1. 1940 podvojilo. Dežela šteje danes 30, namesto takratnih 14 milijonov prebivalcev. Vse to priča, da so bile težkoče, s katerimi se je morala vlada generala Ne Vina spoprijemati, izjemnega obsega, brez primere celo na področju, kjer se Burma nahaja, in ki ga uvrščajo med najbolj nerazvita na svetu. Od 1. 1964, ko je bila namesto številnih takratnih strank ustanovljena Stran- ka burmanskega socialističnega programa kot edina in vodilna politična organizacija v deželi, so bili izdelani številni načrti o tem, kako bi se dežela rešila iz začaranega kroga notranje nestabilnosti in podedovane nerazvitosti. Nacionalizirana je praktično bila vsa tuja imovina, kar je predstavljalo važen ukrep za deželo, ki je pred dosego neodvisnosti dejansko bila last petnajstih angleških družb, o-pirajočih se na razred lastnikov, na funkcionarje in kolonialne oficirje. Nadalje so bili nacionalizirani vsi ključni sektorji gospodarstva, ki jih je kontroliral domači kapital, tako da je delež državne lastnine v deželi, ki jo označuje razcepljenost drobno - kmečke lastnine, dosegel 34,8 odstotka skupne lastnine v gospodarstvu, v načrtu pa je, da se ta odstotek v naslednjih dvajsetih letih dvigne na 48 odstotkov. Ekonomska politika, ki so jo izvajali po omenjenih nacionalizacijah, je zagotovila Na vaškem prazniku v Borštu nekaj velikih dosežkov: Burma danes proizvaja lastne traktorje in stroje za namakanje, število šolanih pa se je v primeri s stanjem pred desetimi leti podvojilo. Sicer pa je v politiki nacionalizacije zadnji čas opaziti določene spremembe: ublažena so nekatera pretiravanja v odnosu do drobno-privatnega trgovinskega sektorja, ki so privedla do pojava pomanjkanja blaga na tržišču, težnja je, da bi se tu uveljavile bolj elastične ter učinkovite oblike. Po dolgih letih so se zdaj odprla tudi vrata tujim investicijam. Skratka, gre za vrsto nelahkih in zapletenih nalog, ki jih bo vlada morala rešiti na političnem in gospodarskem področju. Nameni so dobri in pogumni, pot, ki jo bo treba prehoditi, dolga. Cilji so drzni in obenem daleč. Proces politične stabilizacije, ki smo mu zadnji čas priča, pa je gotovo eden od pogla- J Mladi Boršiani so v četrtek zvečer ob vaškem prazniku pripravili tra-vitnih obetavnih elementov za nji- dicionalno prireditev z bogatim sporedom. Na sliki prizor iz igre v na-hovo dosego. | reč ju «Naj gori!» Prireditev bodo ponovili v nedeljo .".......milil........................■mm...... V ČASU ENERGETSKE KRIZE DOKAJ AKTUALNA TEMA Že v skorajšnji bodočnosti bo nafto nadomestil vodik? Vodik je uporaben kot vsi ostali elementi, le ustrezno je treba z njim ravnati - Teže pa je priti do njega, ker veliko stane - Zalog pa je dovolj Katerikoli dnevni list te dni odpremo, v vsakem bomo naleteli na problem energetske krize. To je tudi razumljivo, kakor je tudi razumljiv preplah, ko je končno prišlo na dan, da je človeštvo pred izredno hudim vprašanjem, kako rešiti problem energetike, ko bo čez kako desetletje zmanjkalo trenutno najcenejše pogonske surovine, nafte. Pri tem se človek v splošnem niti ne vprašuje, kaj bo s kemijsko industrijo, ko bo zmanjkalo «črnega zlata». Trenutno je namreč prvi problem — kako naprej. Preveč smo se namreč navadili na nagel razvoj, v razvitem svetu na udobje in blagostanje. Zato nas trenutno zanima bolj to, kam po. novo gorivo, ko bo tega zmanjkalo. Če je na eni strani upravičena kritika dosedanjemu in še sedanjemu ravnanju s prirod-nimi bogastvi, nas del znanstvenikov tolaži in opogumlja, kajti zagotavljajo nam, da bosta energetsko krizo, ki bo rastala ob dokončnem izčrpanju nafte, rešila atomska energija in — vodik. Potemtakem ni razlogov za alarmi-zem. Seveda, kar zadeva energetiko, ne pa kemijsko industrijo. Omenili smo vodik, za katerega nekateri trdijo, da je gorivo bodočnosti. Oglejmo si zadevo po-bliže' 2e pred stoletji je francoski pisatelj. ki je znan kot eden izmed prvih avtorjev fantastične znanosti, Jules Verne zapisal, da bo nekega dne voda služila kot pogonsko gorivo in da bo neizčrpen vir toplote in svetlobe. To ni edina Vernova napoved. Nekatere njegove napovedi so se že uresničile, ta se verjetno bo. Na svetu je veliko znanstvenikov, ki raziskujejo možnost ali bolje način, kako bi iz neomejenih količin vode prišli do prepotrebnih épSK# '0 ’ ' količin vodika. Direktor ameriškega odbora za atomsko energijo Alvin Weinberg, pravi: «Vodik je pogonsko gorivo, ki je pognalo človeka na Luno. Čez 50, čez 100 let pa bo vodik verjetno prvi sekundami vir energije na Zemlji». Zakaj sekundami vir. Zato, ker je vodik, podobno kot električna energija sekundami izvor, ker ga je treba proizvesti iz primarnega izvora kakor so na primer premog, jedrska fuzija, sončna toplota itd. In vsi ti viri se morajo uporabiti za proizvodnjo drugih tako imenovanih sintetičnih pogonskih goriv. Če so gornja sredstva v splošnem uporabna, je vodik vendarle tisti sekundarni vir, ki ga lahko že danes smatramo za gorivo bodočnosti, ker da ima celo vrsto prednosti. Strokovnjaki trdijo, da čez 15, 20 let bo vodik cenen, kot je cenen danes podzemeljski plin, seveda ko ga bodo začeli proizvajati «na veliko», seveda s pomočjo atomskih reaktorjev. Znanstveniki trdijo torej, da bo vodik cenen in da ga bodo lahko proizvajali v neomejenih količinah. Hkrati pa se vodiku pripisuje še lastnost, da ne onesnažuje zraka, kajti pri izgorevanju proizvaja izključno energijo in vodno paro, ki ni v ničemer škodljiva. Vodik je, kot vemo iz kemije, najlažji element, je brez duha, brez okusa, brez barve in ni strupen. Ima, torej, še cel kup prednosti in vrlin. In še nekaj. Vodik je osnovni element vode in hkrati najbogatejši element vsega vesolja. Vodik pa vendarle mnoge spominja na — vodikovo bombo, ki jo poznamo le po njeni rušilni moči. V tem smislu vzbuja vodik strah. Toda strokovnjaki trdijo, da če z vodikom previdno ravnaš, ni prav nič bolj nevaren od bencina, od prirodnega plina, skratka od goriv, ki so danes v splošni rabi. Vse do 50-ih let našega stoletja so premog in koks spreminjali v plin za ogrevanje domov, nekoč pa so ta plin uporabljali tudi za razsvetljavo mest. Isti plin je služil tudi v tovarnah kot pogonsko sredstvo. Ponekod v Nemčiji in v ZDA še danes obstajajo pod mestom velikanske cevi, skozi katere se «pretaka» plin iz plinarn v tovarne in po domovih. Tudi pri nas imamo mestno plinsko napeljavo. Toda v ZDA že danes prevažajo v posebno izoliranih cisternah in v posebnih železniških vagonih — utekočinjen vodik, seveda pri zelo nizki temperaturi. Kakor torej ni kdove kako nevaren mestni plin, ni nevaren niti vodik, če z njim pravilno ravnamo. Seveda se postavlja logično vprašanje, kako to, da se niso vodika spomnili prej in je ob sedanji energetski krizi zavladal preplah, češ da bo svet občepel. Odgovor je zelo eno- Horosko Nocoj, ob 21. uri, ital. TV posveča bogat sp>ored Cescu Baseggiu tuni,............................................1111111111........................................................""'i""i pačno pot. Dobro varujte svoje interese. STRELEC (od 22.11 do 20.12.) Ne zamenjujte neke predrznosti z junaštvom. Neko srečanje vam bo nudilo zelo prijetne možnosti. KOZOROG (od 21.12. od 20.1.) Danes se nikar ne opirajte na improvizirane odločitve. Srečali boste prijatelja, ki ga že dolgo niste videli. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uspelo vam bo obrniti v svoj prid določeno kritično situacijo. Vaši prijatelji se bodo tokrat izkdZdli RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ogibajte se novih problemov in ne zapletajte programov. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če ne obstajajo ustrezni pogoji, se ne spuščajte v tvegano zadevo. Prehodna čustvena kriza. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugodne perspektive za bodočnost. Pobude, ki vam bodo omogočile mir. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6) Odpraviti morate nekatere manjše spore. Nova poznanstva vas bodo pritegovala bolj kot kdaj koli. RAK (od 22.6. do 22.7.) Uspelo vam bo uveljaviti se. Pazite, da bi ne preveč in po nepotrebnem zapravljali. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če si želite uspeha, kontrolirajte v prvi vrsti svoje živce. Zadoščenje za vse, ki se zanimajo za napredek. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Po tesnobnosti, ki vas bo mučila v teku jutra, vam bo popoldanski uspeh zagotovil odlično razpoloženje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Imejte zaupanje vase, ker končno boste premagali vse težkoče. Ne popustite pesimizmu. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ne opirajte se preveč na domišljijo, ker bi vas privedla na na- staven: da bi vodo spremenili v vodik, niso potrebni niti posebni znanstveni napori, to že delajo v Indiji, v Egiptu, v Kanadi, kjer pač imajo veliko cenene električne energije in kjer potrebujejo veliko vodika. Toda to veliko, zelo veliko stane. Da bi mogli vodik uporabljati kot pogonsko gorivo v velikem obsegu, bi bilo treba zgraditi velikanske jedrske elektrarne na velikih ploščadih sredi morja daleč o naseljenih krajev. Te elektrarne bi proizvajale velikansko količino električne e-nergije,- električna energija pa bi «tekla» skozi morsko vodo ter s procesom elektrolize razkrajala vodo v sestavne dele, v kisik in vodik, -saj je znana kemična formula vode H20. Jedrska elektrarna pa bi ohlajevala svoje naprave kar v morju. S teh ploščadi na oceanu pa bi vodik prihajal na kopno preko cevovodov, ki bi se nato podaljšali vse do potrošnika, podobno, kot se dogaja danes z navadnimi plinovodi ali naftovodi, ali pa bi polnili z njim cisterne, kot polnijo cisterne danes z utekočinjenim vodikom v Chicagu v ZDA. In tak vodik bi uporabljali na domovih za kuho, za ogrevanje vse tako pač, kot počnemo danes z običajnim plinom, le da bi morali zamenjati — gorilnik. Seveda je gorilnik veliko bolj zapleten kot je običajni gorilnik za metan oz. podzemeljski plin. Toda angleški znanstveniki Francis Bacon je že izdelal in preveril u-strezen gorilnik. Baje je rešitev razmeroma preprosta. Toda trenutno ta gorilnik še ni aktualen, kajti vodik se kot gorivo uporablja le v raketni tehniki ter ponekod v laboratorijih. Zato pustimo to plat vprašanja ob strani, pa čeprav je tudi res, da se ne le v Ameriki, pač pa tudi v Evropi že preizkušajo avtomobili z motorjem, ki jih ne poganja bencin pač pa vodik. Za vodik, seveda v tekočem stanju, lahko dodamo tudi to, da ga moremo uskladiščiti in dolgo hraniti, vendar pa le v zelo hladnih in izoliranih cisternah, kjer je možna temperatura tudi do 160 in še več stopinj pod ničlo. Vodik lahko zamenja tudi trdna goriva. Strokovnjaki računajo tudi, da bi mogel vodik služiti kot odlično pogonsko sredstvo za električne generatorje v majhnih centralah bolnišnic, šol, laboratorijev in podobnih ustanov, ki potrebujejo energetsko avtonomijo. Skratka vodiku pripisujèjo toliko'pfčdnosti, da' se človeku ponovno vsiljuje vprašanje. ki smo ga že zapisali, kako to, da ga niso doslej bolj upoštevali. Toda že enkrat smo rekli, da je vodik, vsaj za sedaj hudo drag. Čeprav surovine ne stanejo nič, ker je morske in druge vode na pretek, so inštalacije, ki so za to potrebne, tako drage, da bi bil tako proizveden vodik zelo drag. Seveda je tudi v tem primeru cena pogojena s količino proizvodnje. Če bi namreč vodik pridobivali v velikanskih količinah, bi tudi njegova cena bila manjša. Toda gradnja atomske centrale na umetnem otoku razmeroma plitvega morja bi stala nič manj kot 350 milijard lir. In koliko bi bilo treba takšnih central, da bi vodik nadomestil trenutno najbolj uveljavljeno gorivo — nafto? In vendar nekateri znanstveniki predvidevajo, da bo leta 2000 veliko tovarn poganjal vodik, da bo vodik poganjal tudi tovornjake, avtobuse, celo letala. Vodik bo, po mnenju istih, tedaj nadomestil tudi mestni plin ali metan po naših domovih. Potemtakem je ali bi bil preplah naglega izčrpavanja naftnih ležišč odveč? Na to vprašanje bo dokončno odgovorila bodočnost. | NOVOST Nfl KNJIŽNI POLICi Osemnajsta knjiga Cankarjevega zbranega dela Vse tiste, ki kupujejo ali vsaj zasledujejo izhajanje zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki prihajajo na svetlo pri Državni založbi Slovenije, posebno pa še prijatelje Cankarjevega dela, naj opozorimo na novi zvezek te zbirke. Gre za 108. knjigo zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, oz. za XVIII. knjigo Cankarjevega zbranega dela. Ta knjiga je posvečena Cankarjevi prozi. Uredil in opombe je napisal Janko Kos, sicer pa je knjiga izšla v standardni opremi in v 4000 izvodih. Osemnajsta knjiga Cankarjevega zbranega dela prinaša več del in sicer troje enot iz Cankarjevega pripovedništva v prozi. Na prvo mesto je postavljena kmečka novela Sosed Luka, tej sledi pripovedka Kurent, nazadnje pa so v kronološkem razporedu razvrščene novele in črtice, mpisane v letih 1907-1969. Gre za vsebinsko in motivno precej različna dela, katerim pa je skupno to, da so nastala v približno istem časovnem obdobju. Vendar pa to tudi niso edina dela, ki so nastala v istem času. Istočasno kot Sosed Luka in Kurent ria izšli farsa Pohujšanje v dolini Šentflorjanski in Zgodbe iz doline Šentflorjanske, zbirka Za križem, leta 1910 pa Bela krizantema in Hlapci. Gre torej za bogato Cankarjevo ustvarjalno obdobje, ki pa je sicer bilo tudi izredno pestro. Cankar se je takrat ukvarjal z novelistiko, dramatiko, pa tudi z esejem in publicistiko. Tako so nastajala dela, v katerih si stojijo nasproti različne zasnove njegovega pisateljskega dela. Tudi v tej knjigi zavzemata osrednje mesto dve noveli, ki sta si močno različni. Sosed Luka je po oceni avtorja uvoda in opomb, urednika Kosa, zvrst etično psihološke novele ali črtice. Etične prvine so bile sestavni del tudi druge Cankarjeve proze, vendar so se spajale z motivi socialne kritike, erotike, satire. Sosed Luka pa nadaljuje ideje in motiviko psihološke etične novelistike v stopnjevani in snovno spremenjeni podobi. Kurent pa je po motiviki, idejah, po kompoziciji in pripovedni tehniki bistveno različen, saj gre za tako pripovedništvo, v katerem so pravljični elementi in sodobna stvarnost povezani s pesniško idejo. Tretji sestavni del knjige predstavljajo črtice, ki jih je Cankar napisal in objavil v letih 1907-1909, pa so ostale nezbrane v revijah in časnikih, večinoma v Ljubljanskem zvonu. Tudi te črtice so po vsebini, obliki in obsegu močno heterogene, saj je zanje značilna pestrost vsebine in idej, prav tako pa pripovedne tehnike. Poleg tekstov samih je v tej knjigi Cankarjevega zbranega dela dobrih 40 strani opomb, v katerih urednik prikazuje najprej značaj knjige in na kratko ka-rakterizira posamezna objavljena dela. Sledi tisti del opomb, ki se tičejo geneze in kritike posameznih tekstov. Podatki za nastanek nekaterih v knjigi objavljenih del manjkajo, zato skuša urednik čimbolj natančno precizirati nastanek posameznih del. Odmevi objavljenih spisov v tistem času pred dobrimi šestdesetimi leti pa so seveda zanimivi in značilni za tedanji čas. Bralec in vreuče-valec Cankarja bo v opombah našel mnogo zanimivih in tehtnih ugotovitev, ki so vsaj za nekatera dela morda še bolj zanimiva kot dela sama. Opombe k samemu besedilu pa so malenkostne. SI. Ru. iiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiMmiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHimmiimiiiiiiiiiuiHiiiHi FILMSKE REVIJE IN KNJIGE -II western» Založba Feltrjnelh je izdala knjigo «Il western — Fonti, forme, miti, registi, attori, filmografia». Gre za prevod francoske knjige, ki jo je leta 1966 pripravil kritik Raymond Bellour v sodelovanju s številno ekipo kritikov revije *Artsept»; leta 1969 je knjiga doživela drugo francosko izdajo. Današnja italijanska izdaja ni navaden prevod, temveč poskus aktualizacije. Pripravil jo je Gianni Volpi, uvod je napisal Goffredo Fofi, druge odlomke pa razni italijanski in francoski kritiki. Kot prvo je treba opozoriti, da gre za zelo koristno knjigo, ki jo priporočamo vsakomur, ki hoče razumeti ameriški western in sploh ameriški film, katerega je western tipični žanr. Prvi del knjige vsebuje štiri izvrstne eseje Raymonda Belloura. Rogera Tail-leura, Bernarda Dorta in Andreja Glucksmanna. Drugi del je posvečen «mitom» westema oz. najpomembnejšim elementom ki jih zasledimo v westernih Tretji del vsebuje filmografije in ocene režiserjev in igralcev te zvrsti. Končno imamo še seznam vesternov, ki so izšli v Italiji po vojni. Čeprav gre za hvalevredno pobudo, moramo izraziti nad italijansko izdajo nekaj pomislekov. Fofi, Volpi in drugi so se poslu-žili izvirnega materiala, ne da bi ga resnično sprejeli. Njiho- va aktualizacija gre v drugačno smer, in ne zato, ker je današnji western drugačen, temveč zato, ker so predpostavke teh kritikov drugačne. Seveda ima vsakdo pravico, da misli po svoje (stališče teh kritikov, ustanoviteljev revije «Ombre rosse», pa se nam zdi večkrat preozko, prav tako kot je bilo stališče nekaterih Francozov preveč sektorial-no); te misli pa bi morali biti sposobni izraziti samostojno, resnično predelati izvirni material (če so ga že hoteli uporabiti) in ne le prilepiti nekaj zaključkov nad izvirnim študijem. Z vidika dokumentacije je aktualizacija pogosto točna, razen kake pomanjkljivosti. Pogrešamo pa, da niso obogatili bibliografij, temveč jih kratkomalo odpravili, in da je prevod tu pa tam zelo prost. «Posilit» 155 Francoska filmska revija «Positi/» začenja s številko 155 januarja 1974 novo serijo. Po finančni krizi prejšnjega založnika Erica Losfelda, ki ga oblasti sabotirajo zaradi erotičnih publikacij. je revija prešla švicarskemu založniku stripov Kesselrinau, menjala je format, ki je postal večji, tako da je kljub majhni redukciji strani vsebina še bogatejša. Revija je vedno bogato ilustrirana, zaradi večjega formata se zdi še privlačnejša. Deloma se je spremenila sestava uredniškega odbora, vendar so odpadla le imena tistih, ki že več časa dejansko niso sodelovali, dodali pa so nekaj mlajših zvestih sodelavcev. Poleg uredniškega odbora navajajo še pomočniški odbor in dopisnike (iz Italije sta to Tržačan Lorenzo Codelli in Goffredo Fofi, ki je bil v uredništvu, dokler je stanoval v Parizu). Številka 155 je posvečena v glavnem trem režiserjem: Billy-ju Wilderju (intervju Michela Cimenta in recenzija Oliviera Ey-guema), Francescu Rosiju (spet Cimentov intervju in recenzija Frederica Vitouxa) ter Robertu Altmanu (esej Roberta Benayou-na). Zuzana Myriam Pick piše zanimivo poročilo o čilskem filmu pod Allendejevo vlado. Codelli poroča o filmskih dnevih v Benetkah. Recenzije so posvečene filmom Johna Hustona, Martina Ritta. Martina Scorsesea, Marca Leta, Mika Leigha, Pierra Granier - De-ferra, Yvesa Boisseta, Richarda A Colle, krajše ocene pa še mnogim drugim filmom. Posebna rubrika obvešča o novostih med filmskimi knjigami; opozarjamo predvsem na zanimivo recenzijo Jacquesa Segando alias Jean-Loupa Bourgeta, ki iz kritike posebni filmski številki revije «Revne d’Esthetique» razvija pravi teoretski esej. Nov naslov revije «Positif» je; 58 rue de Malte, Pariš - XIe. S. G. SOBOTA, 19. JANUARJA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Oddajo pripravil Mauro Calamandrei Aspekti ameriškega življenja 12.55 Komični filmi Nič boljšega Nastopajo Charlie Chaplin, Lupino Lane, Harry Gribbon itd. 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Odprta šola: Tedenski pregled šolskih problemov 17.00 DNEVNIK Izžrebanje loterije 17.15 Program za najmlajše Pravljice Pripoveduje Bruno Cirino 17.40 Program za mladino 18.30 Poljudna znanost: Monografija 18.55 Sedem dni v parlamentu 19.20 Nabožna oddaja 19.30 KRONIKE DELA Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 «Ni lahko» Glasbena prireditev z Ornello Vanoni Sodelujeta Aldo Giuffrè in radijski orkester 21.50 Posebna reportaža TV dnevnika: O tem se bo govorilo v kratkem 22.30 DNEVNIK Vremenska slika DRUGI KANAL 17.00 V evroviziji > Smučarske tekme SVETOVNO PRVENSTVO V SMUKU V Wengnu v Švici je danes na sporedu eden najpomembnejših športnih dogodkov te sezone, zato je zanimanje ta to tekmo veliko. V Italiji je to zanimanje še večje, Kajti italijanski smučarji so se letos izredno obnesli. 18.30 DRIBLING Športni dnevnik 19.30 UNDER 20 Glasbeno srečanje za mladino 20.00 Birgit Nilsson bo izvajala Uverturo iz Beethovnovega «Fidelia» ter več del iz Wagner jevega «Lohengrina» ter «Tristana in Izolde». 20.30 DNEVNIK 21.00 SPOMIN NA CESCA BASEGGIA Tri leta je tega, ko je v Catanii umrl Cesco Baseggio zaradi naduhe, ki se ji je priključil še bronhitis. Sloviti beneški umetnik se je tedaj mudil tam, ker je režiral v gledališču Bellini «Štiri grobijane» Wolfa-Ferrarija. Za Cesca Baseggia bi torej mogli reči, da je umrl na delu. In morda ni naključje, da je j klonil prav pri pripravah gledališkega dela, ki ga je imel izredno rad. Wolf-Ferrari je dal glasbo, toda «štirje grobijani» je Goldonijevo delo, torej delo tistega italijanskega avtorja, ki ga je imel Cesco Baseggio najraje. Cesco Baseggio, ki je bil prav gotovo največje ime v beneškem narečnem teatru in najboljši izvajalec Goldonijevih del, ni stopil prvič pred publiko kot odrski igralec, pač pa kot violinist. Njegov oče je bil glasbenik, mati je bila sopranistka. To se pravi, da je šel Baseggio v svojih mladih letih po stopinjah svojih staršev. In v takem ambienta se je nekoč srečal z mladim direktorjem beneške dramske skupine Gianfrancom Giachettijem, ki ga je prepričal, naj se pridruži njegovi družini narečnega gledališča. Bilo je to pred 60 leti, tam daleč 1913. leta. Po prvi svetovni vojni se je Baseggio vrnil h gledališču, kateremu je ostal zvest vse do smrti. Menda so bolj redki odrski ljudje, let bi bili doživeli tolikšne moralne uspehe, materialnih pa bolj malo, kajti Baseggio, tipičen «rustego», torej «grobijan» je bil večkrat v finančnih težavah. Sicer pa je Cesco Baseggio sam poudarjal, da «gledališče pomeni tudi žrtvovanje, in to žrtvovanje ne le enega življenja». Bil je Cesco Baseggio komik, toda tiste goldonijanske komike, ki je pogosto izsilila prej solzo kot smeh- JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.00 TV ŠOLA 12.55 Svetovno prvenstvo v smuku za moške Prenos iz Wengna v Švici 16.25 Košarka: Crvena zvezda — Jugoplastika Prenos iz Beograda 18.00 Obzornik 18.15 Daktari — Serijski barvni film 19.05 Gledate TV — Poslušate radio? Barvna oddaja 19.15 Gledališče v hiši 19.45 Barvna risanka 20.00 DNEVNIK 20.30 Kviz 3x7 21.25 Barvna propagandna oddaja 21.30 Pravnuki — Barvni film 22.00 DNEVNIK 22.15 Colditz — Serijski barvni film KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 12.55 Svetovno prvenstvo v smuku Barvni prenos iz Wengna v Švici 16.25 Košarka: Crvena zvezda — Jugoplastika 19.45 Ljubezen na podstrešju — Serijski film 20.15 DNEVNIK 20.00 življenje v Tokiu Dokumentarna oddaja v barvah 21.30 Tekmovanje Goreče puščice Film 22.00 Vabilo v opero: Matija Gubec TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Violinist Ž. Hrvatič in pianistka N. Merlak; 19.10 »od farnim zvonom...; 19.40 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.50 «Ljudje ob cesti», roman M. Lipovca, dramatizirala L. Rehar; 21.30 Popevke; 22.30 Romantične melodije. TRST 12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Glasbeni spored; 15.30 Zborovsko petje; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.45 Pisana glasba; 10.15 Skupina Badfinger; 12.00 Glasba po željah; 14.00 V veseli družbi; 15.15 Jug. pevci lahke glasbe; 15.45 Borghesi in njegov orkester; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 17.00 Primorska in njeni ljudje; 19.C0 Za prijeten konec tedna; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni weekend; 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7 "n P'-), 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Klavirske skladbe; 12.00 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Odprta linija; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Veliki variete; 16.30 Popoldanski spored; 17.00 Moliere: Namišljeni bolnik; 19.20 Kronike Juga; 20.20 Ponovno na sporedu z Modu-gnom; 21.15 Plošče. II. PROGRAM 7.:i, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Starejše popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Kvadrat brez ene stranice; 16.35 in 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Ping pong; 18.05 Ital. folk glasba; 18.35 «Med nami rečeno»; 19.55 Donizzettijeva Lucia di Lammermoor; 21.05 Orkestri. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Koralna glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 15.30 Klavirske skladbe; 16.00 Francoska glasba; 17.25 Brez naslova; 18.00 Plošče in skeči; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8,10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Najdene skladbe; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Kitara v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Aktualnosti; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 18.15 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Majhni ansambli; 2.20 Za naše izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden. Strah in dvomi Japonski premier Kakuei Tanaka je v sredo končal desetdnevno turnejo po petih državah jugovzhodne Azije: obiskal je Filipine, Singapur, Tajsko, Malezijo in Indonezijo. Po šestih letih, odkar je ta del azijske celine obiskal takratni premier Eisaku Salo, je Tanaka poskušal izpolnit: praznino, seveda pa ostaja odprto vprašanje, v kakšni meri je premierà to uspelo. Vsekakor pa ta turneja sodi v širši sklop tokijske diplomatske ofenzive, ki se je načela decembra s pogovori podpredsednika vlade Takea Mikija v osmih bližnjevzhod-nih državah, proizvajalkah nafte, nadaljevala z Mikijevo potjo v ZDA, in s štiridnevnim obiskom zunanjega ministra Ohire v Pekingu, z ribiški ministra za industrijo in zunanjo trgovino Nakasoneja v Iranu, Britaniji in Iraku ter ne nazadnje s Tanakovo potjo po jugovzhodni Aziji-Gre torej za diplomatsko aktivnost, kakršne v Tokiu že desetletja ne pomnijo, sodeč po novicah iz Japonske, pa predstavljajo doslejšnja poto, vanja prvi del krčevitih in vztrajnih prizadevanj, da bi se dežela vzhajajočega sonca izkopale iz gospodarske krize (naftna žeja in inflacijski »boam«) najhujše po letu 1952. Tanaka se je odpravil v jugovzhodno Azijo v prvi vrsti iz dveh razlogov, po eni strani naj bi v Tajski, Indoneziji in deloma v Singapuru kalilom inteligence in gospodar-pansko usmerjensot, ki se je razbohotila med študenti, delom inteligence in gosrodar-skih krogov v teh državah. Japonski premier je v Bangkoku in v Džakarti doživel buren sprejem, študenti so bučno protestirali proti »japonskemu gospodarskemu imperializmu«, Tanaka pa je skušal tem protestom otopiti ost s pomirjujočimi izjavami, da Tokio nima nobenega namena, ki bi dišal po gospodarski prevladi na tem območju. Japonec je večkrat zatrdil, da bo gospodarsko sodelovanje s temi državami poslej vedno bolj temeljilo na medvladnih dogovorih in da bodo torej zožili manevrski prostor privatnim japonskim družbam, ki so z brezobzirnim hlastanjem po dobičkih škodile širšim in daljnosežnim interesom države. Kaže pa. da Tanaka v tem zatrjevanju ni bil dovolj prepričljiv Dejstvo je, da je skorajda 90 odstotkov vseh tujih investicij, ki si jih je v zadnjih letih zagotovila Tajska japonskih, da se ta številka v Indoneziji suče okrog 50, pa doben položaj pa je tudi v Singapuru in še kje drugod. Strah pred »japonsko gospodarsko zverjo« ostaja sleiko-prej še naprej močno prisoten v tem delu sveta, kljub temu, da Japonci obljubljajo skorajšnjo ustanovitev posebnega oddelka v vladi, ki bi naj dodobra osvetlil gospodar sko sodelovanje z državami jugovzhodne Azije in ga pomagal postaviti na temelje večje enakopravnosti. Drugo vprašanje, ki ga je poskušal razvozlati Tanaka na poti, je zadevalo dotok surovin iz teh držav. Jugovzhodna Azija je namreč že dolgo časa med najpomembnejšimi surovinskimi dobavitelji japonske industrije, kar je postalo po energetski krizi hudo pomembno, v prihodnje pa bo po vsej verjetnosti še bolj Japonci očitajo nekaterim jugovzhodnim azijskim državam, da ji žugajo z »gospodarskim nacionalizmom«, ker nočejo več igrati nekdanje vloge. Prav ti očitki pa so še nedolgo tega leteli na Japonsko. A. PUDGAR Pravkar izrečeno ■ INDIRÀ GANDHI, predsednica indijske vlade, je v svojem govoru v državi Utar Pradeš, kjer je odprla gradnjo treh novih industrijskih objektov, pozvala Indijce, naj združijo napore, da bi dosegli gospodarski napredek: »Na- ša dežela se je angažiraila v uresničevanju velikanskih nalog, da bi odstranili stoletno zaostalost. Četudi smo na raznih gospodarskih področjih dosegli orjaški napredek, pa so ostali še številni »žepi« zaostalosti in revščine.« ■ JULIUS NIERERE, tanzanijski predsednik je pozval dežele tretjega sveta na enotnost, da bi zagotovile večjo gospodarsko pravičnost. Skupna akcija največjih naftnih proizvajalk je pokazala praktični pomen. enotnosti med deželami tretjega sveta, je rekel Nierere, to pa je »dober zgled tudi za druge proizvajalce surovin.« »2e leta opozarjamo, da nepravična trgovska izmenjava povečuje neenakost med bogatimi in revnimi deželami,« je izjavil Nierere. H ERNESTO GEISEL, novoizvoljeni brazilski predsednik, je v svojem nastopnem govoru poudaril, da »spričo dosedanjih uspehov brazilskega vzorca lahko napove prihodnost veličine, miru in socialne pravičnosti v Braziliji«. General Geisel je omenil tudi energetsko krizo, rekoč, da »se Brazilija posledicam te krize očitno ne bo mogla izogniti. Svet je namreč čedalje bolj medsebojno odvisen.« Rekel je še, da bo na vsako subverzijo neutegoma ustrezno odgovoril. ■ HUARI BUMEDIEN, alžirski predsednik, je vodil skupni sestanek revolucionarnega sveta in vlade, posvečenega združitvi Libije in Tunizije v eno državo: »Takšni na hitro opravljeni in umetni poskusi ne morejo olajšati graditve enotnega Magreba. Magreb je lahko samo delo vseh narodov, ki ga sestavljajo, pri čemer morajo biti odločitve jasne in neovrgljive.« Poročajo, da je tudi Maroko zavzel odklonilno stališče do združitve. | ■ HEDI NUIRA, tunizijski premier, je na sestanku vlade in političnega vodstva dežele izjavil, da je Tunizija privržena ideji združevanja, vendar pa je treba združitev z Libijo doseči v fazah: »Da bi uresničili davne sanje o ustanovitvi velikega Magreba, je predvsem treba proučiti in okrepiti obstoječe zveze, j proučiti bistvo in vsebino I zgodovinskih, verskih, poli-I tičnih in gospodarskih osnov, J hkrati pa se poprej posveto-I vati z zainteresiranimi drža-I vami.« ■ WALTER SCHEEL, za-hodnonemški zunanji minister, se je zavzel za to, naj bi države skupnega tržišča pred sestankom naftnih porabnic (ki ga je Nixon predlagal za 11. februar) sprejele skupno stališče do energetske krize. Pred evropskim parlamentom v Strassbourgu je izjavil, da je usklajevanje stališč v EGS nujno, vnedar pa »osebno nisem optimist, da bi bilo v tako kratkem času mogoče ustvariti enotno politiko do tega vprašanja.« Udar tople zime Zaradi čudnega vremena imajo milijoni Nemcev težave z zdravjem HAMBURG - Zaradi nenavadno toplega vremena s temperaturami do 15 stopinj Celzija tožijo milijoni zahodnih Nemcev o slabem počutju in o psihičnih motnjah. Narava se je zbudila v novo rast, nekatere rastline prehitevajo čas tudi za štiri tedne. Glavobol, slabo počutje, depresije in motnje v krvnem obtoku so najpogostejša znamenja, da se organizem še ni naravnal na novo pomlad. Ogroženi so zlasti stari ljudje z nizkim krvnim pritiskom. Toplota je zbudila ptičji svet. Na Hesenskem in v Porenju se oglašajo sinice m brglezi, v berlinskem živalskem vrtu so začeli kondorji in sove proti siceršnji navadi plesti gnezda. Ponekod cvete-jo vrbove mačice in forzitije, tulipani in narcise štrlijo že pet centimetrov iz zemlje. V okolici Wiesbadna so zvončki tik pred cvetom, v Schleswig Holsteinu že cvetejo. Na za vetnih vrtovih in na pokopališčih odganjajo hijacinte in spomladanski žafran. Po vsej Bavarski je drevje in grmičevje daleč pred časom. Strokovnjaki so v skr beh, nenadni nočni mr.iz utegne napraviti veliko škode. Na ozimini za zdaj še ni opaziti posledic nenavadne zime. Spodrezani frak Zdi se, da predsednik Nixon kljub svoji borbi, pridobiti si zopet podpo ro ljudstva, izgublja tla pod nogami. V anketi, ki so jo izvedli v začetku letošnjega leta, se je pokazalo, da le 29 odst. Američanov odobrava način, po katerem Nixon opravlja svoje posle. Nixonova mlajša hči Ju-He Nixon Eisenhower je izdala prvo književno delo, ki je namenjeno otrokom, zgodbe o psu iz Bele hiše. Opisuje psa z imenom Pasha, enega od treh Nixonovih psov, gorkširskega terierja. Ju lie je honorarno zaposlena kot pomočnik urednika v uredništvu časopisa Eve-ning Post. Vpliven modni losange-léski ustvarjalec Blackwell pravi, da so kljub svojemu položaju in dobrem finančnem stanju najslabše oblečene tri ugledne dame. »Prvo« mesto je prisodil znani pevki Bette Midler, na drugem mestu je hči britan sfce kraljice Elizabete II princesa Anna, njej pa sledi soproga grškega milijarderja Jacgueline Onas-sis. • « * V New Yorku so upri zarili največje kajenje marihuane, v skupni vrednosti 22.800.000 dolarjev, katere dim se je valil ce lih osem ur. Toda to ni bil nikakršen shod hippi-jev — bil je le požig 25 ton mamila, katerega je zajela policija na Floridi v novoletnih praznikih. Po letu dni dela v Bun-destagu je 149 novih poslancev spoznalo, da so pravzaprav zaman delali, pa čeprav so si prizadevali Pri vsem tem pa so dobivali plačo, za kakršno ne bi hoteli delati ne v administraciji ne v industriji. Triintridesetletni socialnodemokratski poslanec iz Kiela Norbert Gan-sel je to strnil v misel: »Velikansko delo in ni kakršnega učinka.« Novi poslanci, ki so bili izvoljeni novembra 1972. čutijo, da so Tiaplahtali svoje volilce. Vsakemu izmed njih se je med predvolilno kampanjo zde lo, da je mlajši brat Willy-ja Brandta ali Walterja Scheda. Toda zdaj se ne morejo pohvaliti z drugim kot s tem, da so predlagali 217 zakonskih osnutkov in sprejeli 91 zakonov, da pa niso ničesar storili za človeka in za njegovo bedo. »Neposredni vpliv poslanca je enak ničli,« je zapisala revija »Štern«. * • * V New Yorku so ustanovili nenavadno društvo -- »društvo grdih ljudi Amerike«. Vsakdo, ki želi postati član društva, mora vplačati dva dolarja, Britanci, ki trenutno preživljajo največjo industrijsko krizo po drugi svetovni vojni, so v neki mketi o proučevanju javnega mnenja dokazali, da so kljub vsemu zadovoljni in da niso bili le nikoli tako srečni kot so sedaj. Kot pripominjajo nekateri je bila. kot izgleda, anketa opravljena v pravem času. Kaj skriva Mars? Zdaj se mu približujejo štiri sovjetske vesoljske postaje Mars je verjetno edino nebesno telo v našem osončju, na katerem utegnejo obstajati nekatere oblike življenja^ In čeprav po zadnjih podatkih pridejo v poštev le najnižje oblike živ-Ijenja, zbuja zaradi tega ta planet izredno zanimanje. Zdaj se k Marsu pri-blììujejo štiri sovjetske vesoljske po-staje, vse z imenom Mars in s teko-čimfjtevilkami 4,~5, 6 in 7. Izstrelili so jih konec julija in v začetku avgu-šla lani. ~ Prvi dve postaji bosta prileteli v bližino Marsa konec januarja avtomatski postaji Mars 4 in 5 bosta krožili okrog Marsa in s svojih orbit raziskovali njegovo površino, postaji Mars 6 in 7 pa bosta poslali posebne raziskovalne aparate na površino planeta, ki bodo — kot pričakujejo — posredovali na Zemljo vrsto novih po; datkov. Meritve med poletom Vse štiri postaje imajo naprave za merjenje magnetnih polj med Marsom in Zemljo pa tudi na območju samega Marsa. Po dosedanjem véde-nju Mars nima lastnega magnetnega polja. To bi utegnilo pomeniti, da na Marsu ni življenja, saj nima magnetnega ščita, ki bi ga varoval pred pogubnimi učinki vesoljskega žarčenja. Vendar ni izključeno, da bodo na sami površini planeta odkrili nekaj magnetizma, saj menijo, da je Mars, tako kot. Zemlja, nekoč imel tekoče jedro in lastno magnetno polje. Ko se bodo postaje vtirile na krožnico okrog Marsa, bodo začeli delati infrardeči radiometri, s pomočjo katerih je mogoče meriti površinske temperature planetov do 100 stopinj Celzija. Leta 1972 so sovjetske vesoljske postaje Mars 2 in Mars 3 ter ameriška sonda Mariner 9 namerili temperaturo od minus 80 do minus 90 stopinj Celzija na Marsovem ekvatorju, in sicer v času med marsovsko nočjo in dnevom. Najvišja dnevna temperatura na ekvatorju pa dosega od plus 15 do plus 20 stopinj Celzija. Neka druga naprava — infrardeči fotometer — je namenjena merjenju Marsovih gora. Znano je, da je Marsova površina zelo razčlenjena in da so višinske razlike znatno večje kot na Zemlji, tudi če merimo višino od dna oceanov. Najvišja gora na Marsu — Nix Olimpica — je visoka 24.000 metrov.. ... .... Vsaka postaja ima vgrajeni televizijski širokotni kameri s teleobjektivi. Posamezne posnetke, narejene med poletom okrog Marsa, je mogoče združiti v mozaično sliko, ki prikazuje velike površine planeta. Slike, ki sta jih leta 1972 posneli sovjetski vesoljski postaji Mars 2 in 3, so bile slabe, ker je prav takrat divjal na površini peščeni vihar. Pač pa so bile boljše slike. ki jih je kmalu zatem posnel ameriški Mariner 9, ki se mu je posrečilo posneti celo kraj na področju Hella-sa, kjer so pristali sovjetski aparati za raziskovanje površine. Avtomatske postaje bodo ostale nekaj dni na krožnici okrog planeta. Pri tem se bodo približale Marsu na kakih 1500 kilometrov; s te razdalje je mogoče razločevati do 50 metrov velike predmete. Televizijske kamere bodo najbolj skrbno snemale področja, ki so predvidena za pristanek raziskovalnih aparatov. To so niže ležeča ob- močja, kjer je večji atmosferski pritisk, kar bo omogočalo uporabiti tudi aerodinamične lastnosti zavornega mehanizma. Poleg tega je v nižjih delih mogoče pričakovati tudi vodo. V primeru, če bi na območju, predvidenem za pristanek, divjal — tako kot prejšnjikrat — peščeni vihar bo pristajalni manever preložen in matična postaja bo počakala na krožnici-Leta 1972 je pesek nosilo do višine 60 kilometrov, hitrost vetra pa je dosegala 185 kilometrov na uro. Peščeni zameti so povsem prekrili — kot so pozneje pokazali posnetki Marinerja 9 — aparate, ki so bili poslani z Marsa 3. Najpomembnejša je voda Med kroženjem okrog Marsa bodo televizijske kamere in druge naprave vseh šurih postaj najbolj zaposlene s celotnim raziskovanjem površine planeta in zlasti z odkrivanjem vode. Doslej na Marsu ni bila odkrita nobena vodna površina. Pač pa je na posnet- kih iz leta 1972 jasno videti izsušena korita rek, kar priča, da je nekdaj po površini tekla voda. Znanstveniki menijo, da je bil v davni preteklosti Mars vulkansko zelo aktiven in pri izbruhih je moralo, skupaj z lavo, kamninami in plini, priti na površje tudi veliko vode. Na Zemlji se je ta voda zbrala večinoma v morjih in oceanih, na Marsu pa so bile naravne razmere drugačne, zato je drugačen tud: ves videz površine. Obstaja možnost, da je voda na Marsu pod površino v obliki ledu, ki se deloma topi in pronica na površino ter tako omogoča obstoj primitivnih oblik življenja. Doslej je znano, da je voda na obeh polih, in sicer v obliki večnega leda in snega. Iskanje življenja Kot že rečeno, bosta Mars 6 in Mars 7 poslala na površino posebne raziskovalne aparature. Te bodo opravljale vrsto raziskav že med pristajanjem. Tako bodo na primer me rile sestavo atmosfere, v kateri je po dosedanjem vedenju največ vodika, v višinah od 300 do 1000 kilometrov pa utegne biti tudi nekaj kisika. Na sami površini bodo atmosfero raziskovale posebne meteorološke naprave. Merile bodo temperaturo, atmosferski pritisk ter moč in smer vetra. Dve televizijski kameri, ki sta nameščeni tako, da se lahko vrtita na vse strani, bosta opravljali vizualna opazovanja. Največ pozornosti pa bo seveda namenjeno študiju fizikalnih in bioloških razmer ter iskanju morebitnih oblik življenja na Marsovi površini. To je tehnično najzahtevnejši poskus, ki je odvisen od številnih okoliščin. Američani nameravajo tak poskus uresničiti leta 1976 v okviru novega vesoljskega programa Viking. Raziskovalna aparatura je opremljena s posebnim mehanizmom za jemanje vzorcev površine. Z avtomat sko spektroskopsko analizo bo potem ugotovljeno, iz kakšnih elementov je sestavljeno Marsovo površje. Odbrani vzorci gredo v majhne peči, kjer se segrejejo do plus 500 stopinj. Morebitne organske sestavine bodo pri tem izparele, spektrometri in plinski kro- matografi pa jih bodo podrobno analizirali. Slaba stran te analize je v tem, da pri njej ni mogoče razločevati, ali gre za biološko aktivne ali mrtve organske snovi. Odkrivanju morebitnega življenja na Marsu so namenjene posebne komore, v katerih bo avtomatsko opravljena fotosintetska preiskava vzorcev tal. Pri tem gre za natančno opazovanje morebitnih sprememb količine ogljikovega dioksida, ki ga uporabljajo rastline. Eden od načinov za odkrivanje primitivnih oblik življenja je tu. di uporaba sladkorja; količino ogljika v njem se da meriti z radioaktivnim indikatorjem. Drobec sladkorja je treba dati na vzorec tal, in če so v njem živi organizmi, ga utegnejo začeti presnavljati, kar bi spremenilo sestavo atmosfere nad njim, plinski kromato-graf pa bi to spremembo registriral. Z več podobnimi in večkrat opravljenimi poskusi bo morda mogoče ugotoviti, če so na Marsu kakšne primitivne oblike življenja. Seveda je povsem mogoče, da bo tokrat uspel le del poskusov in da dokončnega odgovora še Med poletom bodo merili tudi tako imenovani sončni veter. Gre predvsem za merjenje intenzivnosti in sestave delcev, ki jih izloča sonce, pa tudi za raziskovanje medplanetarne plazine, da bi ugotovili, kako vpliva na širjenje elektromagnetnih valov. Aparate za ta merjenja so skupno izdelali francoski in sovjetski znanstveniki v okviru meddržavnega sporazuma o sodelovanju pri vesoljskih raziskavah. Infrardeči fotometer deluje s pomočjo ogljikovega dioksida ki sestavlja glavni del Marsove atmosfere. Tam kjer je tega plina manj. je atmosfera redkejša in to so višje ležeči kraji, kjer pa ga je več, so nižine ali udori. V etiopsko prestolnico, na kongres izvedencev v Afriki, sem odpotoval iz turobne, po prvem mrazu skrčene Lju-bljane. Za seboj sem puščal temo »re-dukcij«, nekurjene pisarne, občasno zmedo v trgovinah in na črpalkah. Le-tel sem proti pomladanskemu soncu tropskih planot, ki so se v moji do-mišljiji razodevale kot deviško zelene in prijazno nasmejane. Ko sem z v.šine zopet zagledal gorati obraz biblijske Abesiaije, je bil drugačen kot pred leti. Rjave gube planinskih grebenov, rumenkaste ploskve pianot globoki urezi dolin so utrujeno dremali. Bili so prašni in izsušem. Na kosih obdelane zemlje in na redkih drevesih ni bilo čutiti buj-nosti tropskega zelenja. Zgodnje jutranje nebo je bilo čisto, čisto modro. Ljubka stevardesa mi je s slaščicami ponudila prospekte etiopske državne uprave za turizem. Na njih^ je bilo izpisano geslo: »Trinajst sončnih mesecev«. In res sem v dveh tednih pozabil, kaj so to oblaki. Cmalu sem se tudi navadil na raz-iem zrak 2500 metrov nadmorske rie, na jutranjo slano in suho vro-) opoldne. Navadil sem se na zaini ritem etiopske prestolnice, na io sodobno središče in avtomobil-promet, na ponosno ubranost ce-evih pa-ač in njenih stražarjev, na 5ž trgovcev, na šolske otroke, ki toga j o na prostem, na krave med ami in cerkvami, na rumeno uve-> travo in na afriško sonce. Tri-st mesecev sonca — in se vec. mnil sem se na našo Istro in Dal-:ijo lani, septembra, po sedmih, lih tednih brez dežja. Stotisoči mrtvih ljudi »Pri nas je to že sedmo sušno leto,« mi pravi etiopski kolega. Leta 1966 je suša prvič po dolgem času za pet zajela pokrajino Volo. Sledila ji je epidemija v tej pokrajini m v Eri Z obiska v Etiopiji Trinajst sončnih mesecev Suša in lakota strahotno prizadeli deželo treji. Od tega časa so vsa deževna obdobja bila prekratka in preslaba. Od septembra 1972 do junija 1973 v nekaj pokrajinah Etiopije ni padla niti ena kapljica dežja. Potoki so usahnili. Živina je začela poginjati že leta 1972 in je veliko kmečke zemlje ostalo neobdelane. V stiski so kmetje pojedli tudi zadnje semensko žito in niso več imeli kaj posejati. Množična lakota se je začela marca lani. Do konca istega leta sta suša in lakota prizadeli dele petih pokrajin (provinc) Volo, Tigre, Hararge, šoain Gemu Gola. Najhuje je trpela pokrajina Volo in v njej več kot polovica vseh prizadetih v Etiopiji. Računajo, da je vsega skupaj neposredno ogroženih 1,5 do 2 milijona njenih prebivalcev. KoUko od teh je še živih, nihče ne ve — najbrž za 200.000 do 300.000 manj. Od tega števila žrtev je približno polovica otrok. Samo majhnemu delu se je posrečilo prebiti skozi savano ;n strmine brez cest do mest in taborišč. V njih je zdaj kakih 15.000 ljudi, ki so se v zadnji klinični fazi izčrpanosti nekako priplazili tja. »Moj mož je odšel pred dvema mesecema iskat hrano in se ni vrnil. Štirje otroci so mi umirali v naročju drug za drugim. Plazila sem se in stokala « »Najine otroke in vnuke je Alah poklical k sebi. Zemljo smo še pred tem prodah za 25 dolarjev, a samo midva sva še tukaj. Zdaj sva sama na tem svetu.« Opozorila na katastrofalne posledice V taboriščih je tudi veliko sirot. Prvi taboriščniki so spali na goli zem Iji, v slami so umirali za pljučnico. Zima je zdaj ostra in neusmiljl-na. Tako izčrpane, neodporne, brez beljakovin in vitaminov v hrani so taboriščnike kosile vse mogoče klasične in tropske bolezni — tifus, tuberkuloza, rumena mrzlica, malarija. Obroki moke in soli niso veliko pomagali. Umrljivost je upadla šele konec novembra, ko je v taborišče prispela večja državna in mednarodna pomoč in se je izboljšala organizacija. Skupina predavateljev in študentov univerze Haile Selasie I. v Adis Abebi je opozarjala na katastrofalne posledice suše že marca—aprila 1973. Pravi organiziram napori pa so se začeli žal z nekajmesečno zamudo. Birokracija je tudi drugod pogosto počasna in neučinkovita. Poleg slabe organizacije m korupcije je k zamudi prispevala tudi bojazen uradnikov, da bo širjenje novic prizadelo ugled države. V Etiopiji je namreč sedež Organizacije afriške enotnosti, cesar Haile Selasie pa igra posebno vlogo v medafriških odnosih. Poleg tega je med prizadetimi od suše in lakote veliko muslimanov — pripadnikov etničnih skupin, ki so si jih nekoč podredili predhodniki sedanjega cesarja na etiopskem prestolu. Iz nekaterih krajev na severu je vlada že tako imela namen preseliti del prebivalstva v manj naseljene kraje na jugu dežele. Teh in drugih okoliščin je najbrž dovolj, da si razložimo omahovanje vlade pred težavno in odgovorno nalogo. Stvari so se hitreje zavrtele šele potem, ko je nekatera taborišča obiskalo njegovo cesarsko veličanstvo Hai-e Selasieja. Ko je videl pomanjkljivosti dotedanjih naporov, je modri vladar baje ukazal zapreti v. d. guvernerja pokrajine Volo in nekaj visokih pokrajinskih uradnikov. Razveljavil je tudi vse kupoprodajne pogodbe o prometu z zemljišči, sklenjene med la- KOtO. Ko govorimo o državni pomoči, ne smemo tudi pozabiti, da materialne možnosti vlade jasno omejuje že sa mo dejstvo, da sodi Etiopija med siromašne afriške države, ki nimajo velikih naravnih bogastev. Njen letni dohodek na prebivalca je vsega okrog 90 dolarjev ali polovico afriškega povprečja. Odsev zaostalosti Suša in lakota v Etiopiji in v nekaterih državah zahodne in centralne Atrike z vso ostrino zastavljata vrsto problemov šibka sposobnost afriških držav, da same premagujejo naravne nesreče, je odsev, med drugim, njihove gospodarske zaostalosti in odvisnosti Dejstvo, da se ne poslužujejo že obstoječih tehnoloških postopkov za ublažitev naravnih nesreč, priča o še kar naprej rastočem prepadu med nerazvitimi in že industrializiranimi državami. Izvozna monokulturna proizvodnja (kave, kakavovca, oreškov itd.) je tudi zmanjšala njihovo odpornost proti suši in lakoti. O vsem tem so neuvrščene države že izrazile svoje mnenje na konferenci v Alžiru. Drugi vidik problema izhaja iz družbenoekonomskega okolja znotraj države. Lakota je najhuje prizadela tiste etiopske pokrajine, kjer fevdal-nokapitalistična veleposestva zavzemajo največji odstotek obdelovalnih površin (nad 60 odstotkov). Med največjimi lastniki zemlje v Etiopiji so plemstvo, visoki civilni, vojaški in policijski uradniki ter državna koptska cerkev. Vse to močno zavira izvajanje temeljne agrarne reforme. Razvoj velikih mehamziranih »farm«, ki proizvajajo za tržišče, ter ograjevanje vod nih virov izpodriva vaške skupnosti in drobne kmetovalce. Le-ti množično postajajo delavci na veleposestvih, de lajo v sezoni po 12 ur za polovico ameriškega dolarja na dan. Hrano si morajo sami priskrbeti. So tudi farme, ki zaposlujejo po 80.000 delavcev 3 mesece na leto. Delavci živijo v kolibah, ločeno od svojih družin. To je druga plat agrarne prenaseljenosti, s katero si belijo glave strokovnjaki v Adis Abebi. Poleg tega izkoriščajo kmeta trgovci, vaški oderuhi in ko-rumpirani uradniki. Neuk in zaostal etiopski kmetovalec seka preostalo drevje milijoni koz pa mu pomaga io rušiti rivnsvi:: j - tropske narave. Ne- ; regulirani vodni potoki, veter in sonce pospešujejo propadanje zemlje. Vse najhuje prizadete afriške države so poznale sušna leta z lakoto. Ob zadnjem zaporedju sedmih sušnih let pa se sproža vprašanje, ali ne gre morda za trajnejšo spremembo podnebja. Stari načini boja z naravo za grenek kos lepinje ne zadoščajo več. Nekaten izvedenci govorijo o širjenju Sahare. Bolj pravilno bi bilo govoriti o tem, kako ljudje zaradi neznanja in kratkovidnega okoriščanja ustvarjajo nove puščave Razprave se vlečejo, ljudje umirajo Razprave o tem, kako in zakaj, se bodo dolgo vlekle. Medtem v prijateljski Etiopiji ugašajo človeška življenja. Preživeli v pokrajini Volo jedo v tem času nezrelo proso. Deževja ni pričakovati do sredine februarja in tudi tokrat ne bo semen in vlečne živine Preživeti do oktobra 1974, do morebitne nove letine bo zelo težko. Študentje in predavatelji univerze so bili med prvimi, ki so začeli zbirati denar za žrtve lakote, študentje so se odrekli zajtrkom v menzah, uslužbenci pa nekaj mesecev eni desetini svojih plač. V taborišča so poslali hrano, vredno 40 tisoč dolarjev. Kasneje so začeli zbirati pomoč tudi uslužbenci številnih državnih ustanov. Etiopiji pa manjka okrog pol milijona ton žita od tega polovico semen, ter zdravila in nekatere vrste opreme. Do sedaj so ji poslale pomoč agencije Združenih narodov, ZR Nemčija, Velika Britanija, ZDA, švedska, Švica in LR Kitajska. Tudi pošiljka odej od našega Rdečega križa je baje dobro pomagala okrevancem v taboriščih. Toda vse to je še vedno premalo. Ko se je letalo, v katerem sem se peljal, dvignilo z etiopske zemlje, se je komaj razdanilo. To je moral biti še en sončni dan brez oblačka, še en dan v trinajstem mesecu tropskega sijaja. Dr. Anton Bebler PRIMORSKI DNEVNIK « IZBOR IZ DELA 19, januarja 1974 Šolarji v luči številk V osnovne šole SFRJ je bilo lansko jesen vpisanih 2,863.495 učencev BEOGRAD, 17. jan. (Tanjug) — Po pravkar objavljenih podatkih zveznega zavoda za statistiko je bilo v šolskem letu 1973—74 vpisanih v osnovne šole v Jugoslaviji 2,863.495 učencev. Ta številka se nanaša na 13.490 od 13.620 osnovnih šol, kolikor jih je v SFRJ. Največ učencev — 1,078.753 — se je vpisalo v Srbiji, od tega na Kosovu 267.090, v Vojvodini 222.762, Slede pa BiH (667.591) in Hrvaška 539.551. V Makedoniji je bilo vpisanih 230.030 učencev, v Sloveniji 217.729 in v Črni gori 89.841. V Jugoslaviji je 782 šol za kvalificirane delavce. Podatki so zbrani za 774 teh šol, ki so poslala poročila zveznemu zavodu. Na njih je bilo vpisanih 283.276 dijakov, od tega 81.726 deklet. Letališče Naložba bi veljala 87 milijonov dinarjev — Nad mestom brez hrupa MARIBOR, 15. jan. — Pripravljalni odbor za graditev letališča v Mariboru je sklenil, da bo predlagal mariborski občinski skupščini, naj ustanovi podjetje v izgradnji »Letališče Maribor— Slivnica«. Po mnenju odbora so dani vsi pogoji za odločitev glede začetka gradnje mariborskega letališča. Celotna naložba bi veljala okrog 87 milijonov dinarjev. Letališče je oddaljeno cd mestnega središča 8 km in ima ugodno lego tudi glede meteoroloških razmer. Tudi glede hrupa ne bi bilo posebnih težav, saj bi letala pristajal ain vzletala iz jugovzhodne smeri in ne v zračnem prostoru, neposredno nad mestom. ZLATKO ZEI Delo za 52.000 ljudi na Kosovu Največjo skrb mnogim inštitucijam v naši pokrajini povzroča to, kako bi našli delo za 30.000 ljudi, ki jih povprečno čaka na zaposlitev Zaposlovanje je sesiavni del pospešenega razvoja Kosova, o čemer pričajo tudi stališča najvišjih partijskih in državnih organov naše dežele. Razvoj terciarnih dejavnosti posta'a zadnji čas vse bolj aktualen pri iskanju možnosti za zaposlovanje. Zavod za ekonomska raziskovanja pri ekonomski fakulteti v Prištini pripravila študijo, na katero v pokrajinskem zavodu za zaposlovanje že dolgo čaka o. Po grobih predvideva- njih bi na Kosovu do leta 1985 zaposlili 52.274 delavcev terciarnih dejavnosti. Po sedanjih ocenah bo srednjeročni plan do leta 1975 uresničen tudi glede zaposlovanja in bo v terciarnih dejavnostih dobilo delo 14.134 delavcev. če pa je že tako, so upravičena upanja, da bo v naslednjem obdobju v terciarnih dejavnostih dobilo deio še 38.000 ljudi. Največ ljudi bo dobilo delo v trgovini - 12.300. V turizmu in gostinstvu bodo odprli 8.730 novih delovnih mest, v komunalnih dejavnostih več kot 5.000, v industriji gradbenega materiala več kot 3.000, v obrti pa poltretji tisoč. N. DURAKU Zbranih že 80 % vsote Za spominski dom v Kumrovcu nenehno prihaja denar od vsepovsod ZAGREB, 15. ,an — Za spominski dom borcev NOB in jugoslovansite mladine v Kumrovcu 'e bilo do 31. de cembra 1973 zbranih skupaj 80,620.000 dinarjev, kar je 80 % od dogovorjenega zne ska po republikah in pokra jinah. BiH je zbrala že 7,210.383 dinarjev, Črna gora 1,399.569 din, Hrvatska 23,338.254 din Makedonija 4,017,017 d!n, Slovenija po nepopolnih podaik.h 8,296.098 dinarjev, ožja Srbija 10,017.940 Kosovo 1,022.036, Vojvodina Izvoz povsod v ■■ večji Zunanja trgovina lani še povečala razliko med izvozom in uvozom BEOGRAD, 17. jan, (Tan jug) — Vrednost Jugoslovan skega izvoza v lanskem letu je znašala 48 milijard 494 milijonov dinarjev, za 28 odst. več kot leta 1972. Uvoz se je lani povečal za 40 odst. in dosegel 76 nvli jard 689 mili jonov dinarjev vrednosti. Zunanjetrgovinska bilanca naše države je bila tako negativna za 28 milijard 195 mi lijonov dinarjev. V letu 1972 je razl-ka med vrednostjo Izvoza in uvoza znašala 16 mi lijard 924 milijonov dinarjev Na'bolj se je lani povečal izvoz v Cmi gori — za 50 od PRENIZKI DIMNIK — Sedanji, le 80 m visoki dimnik TE II Trbovlje, je v marsičem »sokriv« za morijo v živem svetu nad elektrarno. Foto: E. Kaše Rekord v Trbovljah? 6,834.534, veliko pa je bilo prispevkov 'z enot JLA, na- stotkov. makedonski izvoz je šib diplomatskih predstavni bil za 49 odst. večji, izvoz iz štev in delovnih organizacij BiH za 44 odst in iz Sloveni v tujini ter drugih. je za 30 odst. Izvoz iz Srbije Največji dimnik Novi dimnik naj bi omilil ekološko zagato v Zasavju — Biti mora dovolj visok, da prebije zračno zaporo TRBOVLJE, 15. jan. Jutri bo ob TE II lokacijska obravnava o novem elektrarniškem dimniku, ki je že v obdobju, ko niti še ni zrasel iz idejnih zasnov, dobil sloves največjega dimnika na svetu. Nemara bo 26 predstavnikov krajevnih in republiških organov, političnih organizacij in strokovnih ustanov ter seveda domačih energetikov le premaknilo težko ladjo odločitev o tem dimniku naprej in s tem pretrgalo dimno zastavo v okolju elektrarne, pod katero žveplov dvokis zastruplja vse živo in kisa neživo. Kakor nam je povedal direktor TE II inž. Anton Kočar, je že končno odpadla zamisel po kateri naj bi elektrarniško dimnovodno napravo speljali skozi hrib in jo na vrhu podaljšali v 100 m visok dimnik. Investicijski stroški za to Elektroprojektovo zamisel bi bili previsoki; razen tega ni nihče tvegal sigurne strokovne napovedi, ka ko bi taka naprava vplivala na obratovanje elektrarne in ka ko bi se upirala kemičnemu razkrajanju dimnih plinov. Za obravnavano ^ tedaj ostala zamisel o visokem žele-zobetonskem dimniku, pravzaprav zamisli o njegovih različnih tiSinaH„2& jutrisbjo lokacijsko razpravo greje elektrarna v žerjavici troje predlogov, v katerih se višina dimnika stopnjuje: 320 m, 340 m in 400 m. Finančno vabljiva je tudi ponudba essenske tvrdke Stea z 250-metrsko vi šino. Zaporne plasti nad dolino Jutrišnji dan naj bi pustil na rešetu le eno varianto, na podlagi katere bo elektrarna razpisala natečaj za gradnjo tega tehnično in gradbeno ze lo zahtevnega objekta. Koli kor bo odpadel essenski predlog, bo v savski soteski pri Trbovljah dejansko zrasel najvišji dimnik v Evropi (danes je najvišji dimnak v nemškem Gelsenkirchnu — 300 m), morda pa bo presegel tudi svetovnega rekorderja — kanadski 381 m visok dimnik v Ontariu. Dotlej bodo ob usihanju drevja in poljščin kmetije nad elektrarno propadale na prej: skoraj vsak dan prilla ja 200 ton žveplovega d vok: ca nad Retje, Krnico Savno peč, Podkraj, Dobovec, Škofjo rižo m druge vasi, meo njimi na tisto, ki se po iro niji razmer imenuje Zelena trava. Najhuje je v teh dneh ko vladajo na tem področju kritične inverzijske vremenske razmere: gornje plasti se ogrejejo od sonca in kot zvon ležejo na hladne plasti. Pod to zaporo se * ozki dolini hot v hudo prekajeni sobi nabere vsa industrijska emisija nevarnega žveplovega dvoki-sa, ki ne ‘rfl6re v nebo. Meritve, ki so jih sistematično izvajali sodelavci Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, so pokazale, da se naj večje koncentracije ne pojavljajo v dolini sami, temveč na pobočjih okoli 150 in 400 me trov nad dnom doline. V teh višinah je bila v vasi Praprot no izmerjena najvišja dnevna koncentracija 7,7 miligramov SO, na kubični meter, kar je 51-krat več od po zakonu dopustne koncentracije. To je žalostni zasavski rekord, ki so mu raziskovalci našli malo enakih v strokovni svetovni literaturi. Na seznamu lastnikov, ki dobivajo nadomestilo za tisto, kar jim uniči žveplov diokis, jih je 130 iz trbove.jske, 224 iz hrastniške in še nekaj iz zagorske ter laške občine. Z nadomestili ni nihče zadovo Ijen, še zlasti ne kmetje, ki čutijo, da ne izgubljajo .e le- tin, ampak tudi zdravje svoje zemlje in samih sene Gospodarski razvoj v revirjih je že od vsega začetka ušel ekološki miselnosti, ,>b planiranju in gradnji TE II pa tudi zakonodaji o varstvu okolja. Ta elektrarna je pred več kot 4 leti začela obratovati brez obratnega dovoljenja, prav zato, ker ni izpolnjevala vseh noločil o varstvu okolja. No, neizprosni gospodarski računi in energetska lakota so izsilili obratovanje. - Danes razvoj terja ekološko spravo te tolikanj potrebne elektrarne z njenim ožjim in širšim okoljem Kajti preti katastrofa, ena prvih večjih katastrof, ki bi pri nas nastala zaradi nedognanega posega v okolje. Ne le, da ob inverizji pokašljuje staro in mlado, ne le, da je v življenjski nevarnosti 5000 ha gozdov. Kočljivo je, da del teh gozdov raste na strmo nagnjenih pobočjih nad dnom doline. Zaradi geomehanske strukture tal in kajpak strupenih usadov, ki kisajo prst, so ta pobočja zelo neodporna pred erozijo. Zemeljski plazovi lahko v kratkem zgrme na železnico, cesto, daljnovode in v Savo samo. Novi dimnik naj bi že letos ali prihodnje leto z do volj močnim vzrivom prebil zaporno plast nad dolino in razpršil pline po višjih zračnih plasteh, s čemer naj bi zavrl pogubne erozijske procese in vrnil nekaterim ljudem pogoje kmetovanja. ŽELJKO KOZINC Izpovedi otrok in mladoletnikov v stiski, ki sta jih objavila dva srbska psihologa, so močno in pretresljivo pričevanje o krivdi starejših »Kako čudno — ljudje povsod, jaz pa sama.« To je le ena od izpovedi otrok in prestopniških fantov in deklet, ki sta jih v knjigi zbrala beograjska psihologa Vesna Ognjenovič in Budimir Nešič. Gradivo za knjigo sta črpala iz izpolnjenih osebnostnih in inteligenčnih testov, kakor tudi iz spontanih izpovedi ob psiholoških intervjujih v mladinskih prehodnih in vzgojno poboljševalnih domovih. Njuna knjiga je dragocena ne le kot pričevanje, ampak tudi kot močan umetniški dokument človeške žalosti in osamljenosti v otrocih. Tu je majhen izbor iz njunega dela. Moja starša sta se ločila, ko sem hodil v prvi razred osnovne šole. Atek je enostavno odšel, ne da bi mi dal roko. šel sem k njegovi sestri, ki mi je rekla, da sicer ve, da je pisal iz švedske, vendar je njegov naslov nekam založila. Povedala mi je tudi, da je bil lani poleti doma na dopustu. Več kot mesec dni. Zelo se je jezil, ker ga nisem šel obiskat. A jaz sem bil v bolnišnici. Lahko preverite, če hočete. Moj oče se v resnici sploh ni zmenil za to, da sem jaz v bolnišnici. Ko sem kasneje šel k babici, naj mi da naslov iz švedske, me je nagnala. Oče se je spet oženil, je rekla, ima srečen zakon. Ne maram, da mu pišeš, pokvaril bi mu zakon. Komaj sem šel po stopnicah. Jokal sem, ampak to je bilo zadnjič, da sem jokal za njim. — Deček, 12 let. Prejema socialno pomoč. Mati težko bolna. V šoli je dober in discipliniran učenec. Cirkus Nekaj časa sva živela samo oče in jaz Potem je pripeljal žensko, ki je predstavljala mojo mačeho. Nekega dne sva z mačeho imela manjški škandal. Zjutraj me je poslala po kruh, vendar je bil zunaj nekakšen praznik, in ker je bil to praznik za vse ljudi, je prišel cirkus. Kaj vse je bilo za videti. Levi so bili za strah in tumeav-gusti za smeh. Kar naenkrat sem pogledal okoli in bilo je štiri. Nikjer kruha, vse zaprto. Nisem se upal vrniti domov. Potem sem se vseeno okorajžil. Oče me je tepel po počit- kih. Najprej me je tepel, potem počival, potem spet tepel. Pobegnil sem k 'nami. Tudi ona me kdaj tepe, vendar so njeni udarci mnogo bolj pošteni. Deček, 10 let. »Včeraj sem bil pri družini. Nočejo ga. Želijo, naj gre čim prej v dom ...« (Pripomba socialnega delavca) Sorodniki šla sva k neki ženski in on mi je spotoma rekel: — Ko prideva tam, nikar ne reci, da sem ti jaz oče, ampak stric. In jaz, bedak, sem pristal Ko sva prišla, je tisti ženski povedal, da ima sina, ampak ne mene, pač pa tistega z mačeho. In jaz bedak sem molčal. — Deček, 15 let. »Terjal je, naj ga peljem v dom. Najprej sva šla v center po stvari, k) jih je za njim poslal oče. Vse sva lahko stlačila v eno mrežo.« (Pripomba socialnega delavca) Ni mi treba verjeti, če nočete Nimam pojma, kako sem začel krasti, kar prišlo je. Tudi ne vem, kako sem se naučil. Velikokrat so me ujeli, kaznovali, stlačili v VPD, se pogovarjali z menoj, me prepričevali in mi grozili, včasih tudi tepli — vendar ne, navadil sem se in konec. Nekoč na tekmi Zvezda— Partizan spet fino začnem. Porivam roko v žep In — konec, denarnica je tu. Dve denarnici sem izvlekel kot bi trenil. Postavil sem se poleg nekega gospoda. Bil je oblečen kot bog in prav za-trapano je gledal v nogo- met. Tudi trenil ni. Postavil sem se poleg njega in konec, razumeš. Tri denarnice in jaz presrečen. Potem pa je Džaja zagrabil žogo in gol! Težka batina v sam kot! Kar me ta gospod zagrabi, da sem skoraj crknil od straha. Zdaj me je pa dobil, sem mislil. Ampak on me začne poljubljati, kot da sem mu sin. Vpil je nekaj na vso moč, jaz pa sem onemel. Srce mi je začelo razbijati, kot da je ponorelo. Dihati nisem mogel. Mene oče in mati niso tako poljubljali, razumeš .... Vse tri denarnice sem vrgel pred njega m pobegnil Ni mi treba verjeti, če nočete, ampak tako je bilo. Nič ne rečem, da kasneje nisem kradel, vendar sem naredil daleč večjo pavzo kot po vsakem sojenju.« — Fant, 17 let. »Obiskal sem ga v domu. Dosegel je, da sem z njim zajtrkoval. Burek je bil zelo masten in on mi je ponudil, naj obrišem roke ob njegove hlače. Nisem hotel. Pogledal je svoje hlače in rekel: »Ce se vam ne gnusi, obrišite...« (Pripomba psihologa) Pri materi ona, Soci in jaz v isti postelji. Ker nisem vedel kam, sem šel k očetu. Na eni postelji oče s šocko, na drugi mačeha s hčerko Jaz pa na tleh na neki jančji koži. Ker nisem vedel kam, sem šel v vražjo mater. — Fant, 17 let. Večkrat ob sojen zaradi vlomnih tatvin Bil je na ponovnem sojenju Bilo je mučno in razteguje no. Obstaja tendenca, da ga proglasijo za psihopata. Na sodišču je povedal: Iz mene ne bo nikoli zrasel človek jaz sem lopov, ki bo postav- ljen ob zid. (Iz dokumentacije psihologa) Ali ste zadovoljni, ker ste ubili vse človeško v meni. Ce ste zadovoljni, ms pustite pri miru. Ce niste, mi povejte, kako dolgo bo to še trajalo. — Dekle, 17 let. Zdravljena od narkomanije. V desetih mesecih bivanja v sprejemnem centru je mati ni niti enkrat obiskala. »Niso želeli, da bi se rodila, vendar me mati zaradi slabega zdravja ni smela splaviti.« (Iz pogovora s psihologom) Imel sem psa v domu Vsi so se smejali, ker sem želel biti dober človek s psom. Smejali so se kot akrobati in mi brcali psa z nogami. Nekoč sem jokal, na kar so mi oni še močneje brcali psa, ki je cvilil. Neke noči, ko je dežebalo, je pobegnil pes tudi pred menoj. — Pismeni odgovor na temo: Moje najbolj neprijetno doživetje. Človek lahko hodi mimo ljudi in lahko jih gleda, ne da bi ga oni videli, ne da bi oni čutili njegovo bližino. Takih je velko, kakor je veliko takih, ki želijo, da jih vsaj eden vidi, da jih vsaj eden občuti. Jaz sem že od nekdaj nevidna. Zmeraj sem želela, da bi me vsaj eden videl Vendar ljudje ne čutijo bližine .. nesrečnih, ker mislijo, da je najvažnejše, če so sam: srečni. Niti v enem trenutku ne pomislijo, da življenje menjuje svojo pot. Zato bi želela, da se spremenim v neko točko. Morda bi me kdo še opazil. — Pismeni odgovor na vprašanje: Kaj bi storila, če bi bila 24 ur vsemogočna in nevidna. Dekle, 13 let. Pripeljali so jo zaradi pobegov od hiše. Na milici se je predstavila kot Daniela Raos iz Opatije. Marko, pozdravi... pozdravi koga! — Napis na zidu v domu. ZBRAL: 2 K. Zakaj pa v Portorož? Kaj je zvedel računalnik od 25.715 anketiranih portoroških gostov — Veliko gostov prihaja na priporočilo prijateljev in znancev — Več žensk kot moških Najbrž ni gostinskega in turističnega delavca, ki ga to in ono o gostu ne bi zanimalo, posebno še, če ima opraviti z velikim številom gostov in z njimi vsako leto tudi računa. V hotelskem podjetju »Palače« v Portorožu so se lani odločili napraviti obsežno anketo med domačimi in tujimi penzionskimi gosti, da bi zve deli kaj več, kot pove sama prijavnica, ali pa zve ta ali oni v slučajnem pogovoru z gosti. Gradivo so zbirali, ali po domače povedano, vpraševali so vse preteklo leto- Potlej pa so podatke 25-715 anketiranih gostov »ponudili« računalniku. Sredi januarja je računalnik med drugim zapisal črno na belem koristne izsledke an kete. Najprej: kako gost pride v Portorož? Od skupnega števila anketiranih se jih je z osebnim avtomobilom pripeljalo 48,3 odstotka, od tega tujcev 43,1 odstotka in domačih 71 odstotkov. Med anketiranimi gosti je bilo 21.000 tujcev in 4.715 Jugoslovanov (od tega 3.313 Slovencev). Na drugem mestu med prevoznimi sredstvi so avtobusi, s katerimi se je pripeljalo v Portorož 39,6 od- stotka tujcev ter 20,4 odstotka domačih, z vlakom je prispelo 4,4 odstotka tujcev in 6,4 odstotka domačih. Z letalom se je pripeljalo 12 odstotkov tujih gostov in vsega 1,1 odstotka domačih gostov. Po morju, torej z ladjo, je prišlo na dopust v Portorož 0,7 odstotka tujih in 0,2 odstotka domačih gostov. Za domače goste je naravnost osupljiv podatek o tem, kako malo ljudi se pripelje na dopust k slovenskemu morju z železnico. Zelo zanimivi so tudi mo- tivi, zakaj se kdo odloči, da preživi počitnice v Portorožu oz. prav v hotelih podjetja »Palače«. Kar 56,1 odstotka domačih gostov se je odločilo zato, ker so tu bili že poprej na počitnicah; med tujimi gost: je bilo takih 18,1 odstotka. Na osebno pripo ročilo prijateljev ah znancev je prišlo 17,6 odstotkov tujcev in 16,6 odstotka doma čih, oglas ali prospekt je privabil vsega 6 odstotkov tujih gostov in 5,7 domačih, po nasvetu zdravnika se je odločilo za Portorož 1,3 od- stotka domačih gostov in 0,5 odstotka tujih. Kako pomembno je na tujem priporočilo potovalnega biroja za cilj letovanja, zvemo iz podatka, da se je po takem priporočilu odločilo za Portorož 57 odstotkov tujih gostov ter 18,6 odstotka domačih gostov. Film in televizija sta vplivala na odločitve vsega pri 1,5 odstotku domačih in pri 0,2 odstotka tujih gostov. Lanska anketa in letošnji nesporni rezultat iz računalnika odkrivata še nekaj, kar je prav gotovo presenetljivo. Med gosti je bilo namreč 59,5 odstotka žensk in 40,5 odstotka moških V povprečju so bil domači mlajši od tujih gostov (38 let domači, 42 let povprečje za tujce). FRANJO KRIVEC O mojem odnosu do obeh jezikov Slovenščina je moje pribežališče, moje toplo gnezdo in zavetje, kljub grozi očitnega in prikritega zatiranja, ki jo pesti na Koroškem Ze zaporedje obeh jezikov, ki ju znam (slovenščina na prvem, nemšči-na na drugem mestu), bi pri nas — na Koroškem — zasmrdelo povprečnemu Korošcu (= hajmatdinstovcu) po izdajstvu domovine in stante pede bi avtorja napadel s pismom bralca v Kdrntner fageszeitung ali v Volkszei-iungrtoiiko o notranjepolitičnem stanju nekega izrazito kulturnega in človeškega pojava v okviru sprave med tremi de&elami, »kolovrata Jugovzhoda«, alpsko-adrijanskega onegavljenja. Slovenski (ne »Windisch«, razen seveda, če je mišljen kot tisto, kar v resnici je; eno 45 slovenskih narečij, od teh jih je na Koroškem sedem!) je jezik moje matere in mojega očeta. Rojen sem bil po plebiscitu na Koroškem Mojega učitelja, slovenskega odpadnika, je vzgajal Schulverein Siid-mark, zato nas je otroke zafrkaval in hrulil, če nas je le zalotil, da se pogovarjamo kot se je na vasi pač govorilo. V šoli — tudi med odmorom — tako nismo smeli govoriti Da je ta jezik »schiach«, se pravi nelep, grd, je pravil. Nemški pa da je lep Tuhtal sem: če ta jezik govorijo moja mati, moj oče, bratje in sestre, sploh: vsi vaščani, potlej so kar po vrsti, brez izjeme »schiach« nemaren, preklet zarod, ki dela nemško govorečim mest-janom v Pliberku samo napoto. In tako je tudi bilo. Ko smo hodili otroci v ljudsko šolo, smo nosili nemški purgariji v mestece najboljše sadeže naših gozdov — jagode, maline, lisičke — pa najboljše, kar je zmoglo naše revno gospodarstvo — jajca, smetano, maslo — še pred smo trkali na zaklenjena hišna vrata, zvonili in ponujali svojo robo. Marsikdaj smo jo skrbno prinesli nazaj domov. Potem smo jo smeli vsaj sami pojesti. A v slast nam ni šla, kajti mati je ostala brez kvasa, brez sladkorja in soli. To so bila tista tolikokrat omenjena trideseta leta. Mesto je govorilo zvečine nemško. Bilo je lepo, kajti še zmeraj je imelo denar. Tam so sedeli sodnik, zobar, zdravnik, apotekar, župnik, dva kaplana, učitelji in obrtniki, trgovci. Nekateri sicer niso imeli veliko denarja, nekaj pa vendarle. Kmetje na vasi pa nič. Samo dolgove. »Schiach« so bili. Po gnoju so smrdeli. In mi — z vindišarsko mularijo so nas zmerjali — smo smrdeli natanko tako kot naši očetje in matere. Leto in dan, pozimi in poleti, smo nosili lesene cokle in zakrpane hlače. Zaradi tega še danes postavljamo svojo zaničevano »schiach« slovensko materinščino pred nobel koroško nemščino. Sem namreč socialistično naravnan, se pravi, zmeraj me vleče k zatiranim. Na Koroškem so to Slovenci, ki se ne pustijo ustrahovati in razna-roditi. Zaradi tega tukaj nimam veliko prijateljev, nasprotno: ker sem povrhu še »akademik«, mi v moji plasti zamerijo, ker to »vindišarščino« jasno in glasno izpovedujem, kot človek pač (običajno) priznava mater in očeta, se pravi, ju ne taji. Ta »moja plast« so predvsem tisti nekdanji sošolci, danes sodniki, zdravniki, učitelji, župniki, ki v formularje, kar jih pač morajo iz- polniti v svojem življenju, nikoli ne vpišejo svoje slovenske materinščine, saj bi jim bila na Koroškem pri napredovanju napoti! Med sošolci je eden, ki je postal celo deželni poslanec, ker je zatajil slovenski materin jezik. Ko ga je doma nekoč obiskal zvezni kancler njegove politične barve, je morala rodna mati tega poslanca za tisti dan od doma, k sorodnikom v sosednjo vas, da je čistost jezika pri tej kmečki hiši ostala neomadeževana: zvezni kancler za vse na svetu ni smel zvedeti, da zna žena samo svoje slovensko narečje! Slovenski je torej jezik moje ponižane duše, moje duševne bolečine in mojega upornega duha! Slovenščina je moje pribežališče, moje toplo gnezdo in zavetje, kljub grozi očitnega in prikritega zatiranja, ki jo pesti na Koroškem. Ali pa — morebiti — prav zaradi zatiranja? Slovenski jezik mi danes in tukaj na Koroškem ni le sredstvo za sporazumevanje — končno govorim tudi nemško in sleherni me razume tudi v tem jeziku: slovenščina mi je postala preskus značaja, zadeva osebne svobode, človeškega dostojanstva; prav zaradi opisanih izkušenj, zaradi stanja na Koroškem, smisel življenja sploh. Slovenščina je na Korošicem merilo marsičesa, če ne vsega, kar se v življenju človeka na tem svetu zdi bistveno: poštenosti, odločnosti, čuta za pravičnost, dostojnosti — omahljivosti, strahopetnosti, čudaštva, hinavščine, demokratične in neofašistične biti, barbarstva in kulture; predvsem pa nadutosti in zabitosti, zaplankanosti, kulturne lenobe, ravno tako kot krepkosti značaja in poguma biti drugačen kot tisti, ki se derejo: Es gibt kein Slowe-nisch—Kamten, die Slowenen, horuck, iiber die Karawanken! — Ni slovenske Koroške, Slovenci, marš čez Karavanke! Slovenščina je torej za Slovence kratkomalo zanesljiv družbeni korektiv, najbolj bistveno merilo njihove človeške resničnosti. Za veliko asimili- ranih Slovencev pa je — tudi, če ne priznajo — slaba vest, ki nikoli ne umolkne, tista v podzavest pregnana prabitna duša, ki jo morajo iz dneva v dan, sleherno uro tajiti — tudi pred prijatelji in lastnimi otroki. Tudi to je slovenščina: narodnostni in jezikovni razcep duše, hotena ali dopuščena odtujenost svojega jaza. Slovenščina je družbeno, gospodarsko, kulturno breme, ki si ga na Koroškem sleherni prostovoljno naloži na življenje. V koroški javnosti je rdeča cunja, saj Koroška nikoli ni bila temeljito očiščena nacizma. Jutri bo že nevarna za življenje, če bo avstrijska vlada še naprej javno s policijo varovala kršilce zakona, če bo sama mendrala svoje zakone. Zato se mi smili moja slovenščina. Zaradi tega te slovenščine nikoli ne bom izdal pa če bom moral biti še enkrat sedem let učitelj brez posla! To je moj odnos do slovenščine. In kako je z mojo nemščino? Zame je jezik imenitnih kulturnih izpovedi in filozofskih tančin pa tudi poosebljenje surovega poniževanja, kajti služiti sem moral v Hitlerjevem vermahtu. In danes moram na Koroškem poslušati zmaličene pojme in zavita gesla, ki jih menda v nobenem drugem jeziku ni mogoče oblikovati tako domačijsko —butasto kot prav po nemško: »Hei-matliebe«, »Heimattreue«, »Heimat-dienst«, »Gefallen fur Volk und Vater-land« (ne za Hitlerja in njegove rablje), »Wdr ale sind Kamtner« (čemu ne: Vsi imamo nosove in ušesa?) in tako naprej. Nemščina je zame zgolj sredstvo za sporazumevanje s sodeželani, ki znajo samo ta jezik. Toda vsebina sporočil, ki bi jih rad posredoval bralcem v tem jeziku, je taka, da se skoraj ni mogoče sporazumeti, čeprav so slovnično pravilna Pripovedujem jim, kako me ponižujejo, kaj vse me stiska, o strahu mojih slovenskih rojakov za obstoj Mislijo, da pretiravam, češ na Koroškem ga menda ni Slovenca ki bi ga preganjali zaradi njegove mate- rinščine Če svoje trditve podkrepim z neizpodbitnimi dokazi, rečejo, to so izjeme, ki jih ne kaže jemati resno. Sita vrana lačni ne verjame, pravi slovenski pregovor. Govoriti po nemško o vsebinah, ki me na Koroškem duhovno in duševno burijo, je Sizifova tlaka. Je literatura, ki tistih, za katere je napisana, sploh ne zanima; časniki in revije in avstrijski radio premišljeno molčijo o njej kot grob; ki jo od države podpirana »Literatur und Kritik« odpravi v dveh vrstah: » vam vaša dela vračamo. Naša revija zanje tudi sicer ne bi bila ustrezno mesto « Le kje je v Avstriji ustrezno mesto za koroškega Slovenca, ki o tej prijazni deželi sporoča same nespodobnosti pa v nemškem jeziku za nameček? Moj odnos do nemškega jezika je torej hudo bridek. Vendar imam med duhovnimi ustvarjalci te dežele, ki govorijo po nemško, nekaj iskrenih prijateljev. Eden se piše Helmut Scharf. Tudi njemu so »domovini zvesti« haj-matdinstarji precej neljubeznivo obljubili, da mu bodo že še razbili okna, naj le počaka. Je namreč za dvojezične krajevne napise. Meni so sporočili po telefonu: »Zatolkli vas bomo, vi, svinja titovska!« Ob dveh ponoči. Kar večkrat zapovrstjo. Ampak Koroška ni nacistična. Le o slovenščini nočejo tukaj nič slišati. Predvsem pa ne v javnosti. V hlevu ali na polju — to je pač nekaj drugega. Tam naj v imenu božjem čvekajo, kakor hočejo Samo, ti delavci in kmetje plačujejo tudi davke! No pa? če jim pri nas ni všeč, naj se poberejo k Titu! Taka so sporočila, ki jih sprejemam v nemščini. Iz dneva v dan Zaradi tega je moj odnos do nemškega jezika obremenjen, razcepljen Zaradi vsebine sporočil, ki jo v njem dojemam. »Deutschland Uber alles« takrat, »Es gibt kein Slowenisch—Kamten« danes! Moj odnos do nemškega jezika je lahko le jecav, zavrt; nezaupljiv, plašen, prikrajšan. SPORT SPORT SPORT HITROSTNO DRSANJE MLADINSKO SP MOČAN VETER OVIRAL PRVI DAN TEKMOVANJ Včeraj so podelili prve štiri naslove CORTINA D’AMPEZZO, 18. - Danes se je pričelo v Gortini mladinsko svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju. Tekmovanje je na stadionu oviral močan veter, ki je tekmovalce stalno pritiskal proti zunanjemu robu ovinkov. Najbolje se je v današnjem prvem dnevu odrezala zahodna Nemka Monika Pflug, ki je osvojila kar dva izmed štirih razpoložljivih naslovov. Po zmagi na razdalji 500 metrov si je zagotovila zlato odličje tudi na daljši, 1500 m dolgi, progi. Pri moških so tudi podelili dva naslova. Na 500 m je zmagal Kanadčan Cassan, na 3.000 m pa si je zagotovil najboljše mesto Nizozemec Jan de Vries. Svetovnega, prvenstva se udeležujejo tekmovalci iz dvanajstih držav: Avstrije, Kanade, Francije, ZRN, NDR, Norveške, Poljske, Švedske! Nizozemske, ZDA Sovjetske zveze in Italije. Finale 500 m — ženske 1- Monika Pflug (ZRN) 2- Sylvia Burka (Kan.) 3. Margriet Pomper (Niz.) Finale 500 m — moški J- Gerard Cassan (Kan.) 2- Jurij Babenkov (SZ) 3- Arne Engeldstad (Norv.) Finale 1500 m — ženske J- Monika Pflug (ZRN) 2- Rysb (Polj.) 3- Burca (Kan.) Finale 3000 m — moški J- Jan de Vries (Niz.) Mietus (Niz.) 3- Winter (NDR) 45”04 46"06 46”38 41”88 42”20 42"58 2’25”31 2’26”25 2’26"35 4’29”57 4’31”78 4’33"51 Zmaga Radničkega V tekmovanju za pokal košarkarskih prvakov je beograjski Radnič- *l,l|lll|||||IM|||Mm|||||||||||||||;;;;::::,,l„DUHI Bologna - Milan 1 X Fiorentina - Juventus 1 X Foggia - Lazio 2 Genoa - Verona 1 X inter - Cagliari 1 FR Vicenza - Sampdoria 1 X Roma - Cesena 1 Torino - Napoli 1 X Bari - Brescia 2 Catanzaro - Palermo 1 Ferugia - Como X Triestina - Padova X 1 Turris - Trapani 1 ki premagal dunajski Wienerberger z 91:76. Italijanski Ignis pa je odpravil Maccabi iz Izraela s 93:76. V tekmovanju za pokal pokalnih prvakinj pa je željezničar iz Sarajeva zabeležil hud poraz proti sparti iz Leningrada (99:52). Vendar pa so Sarajevčanke v prvi tekmi zmagale kar s 102:41. SMUČANJE WENGEN, 18. — Avstrijec Trit-scher je zmagal v «non stop» smuku v Lauberhomu pred jutrišnjim tekmovanjem za svetovni smučarski pokal. Tritscher je za 2850 metrov dolgo progo porabil 2’01’81, kar je le za tri stotinke sekunde boljše od Italijana Strickerja. SMUČANJE VČERAJ V STEINACHU Zmaga Totschnigove v smuku za EP STEINACH, 18. — Avstrijska smučarka Brigitte Totschnig je zmagala v smuku v Steinach - Brennerju v Avstriji. Smuk je veljal za evropski ženski smučarski pokal. Na 2. mesto se je uvrstila njena rojakinja Marianne Ranner, medtem ko vodi na lestvici za evropski pokal še vedno Italijanka Cristina Tissot. Lestvica smuka: 1. Brigitte Totschnig (Av.) 1’59”43 2. Ranner (Av.) r5T'84 3. Hefti (švi.) 2’01”61 4. Germain (Švi.) 2’01”65 5. Rudiger (Av.) 2’02”05 Lestvica smuka po treh preizkušnjah: 1. Nicola Spiess (Av.) točk 26 2. Ollikka (Fin.) 26 3. niife (VB), Ray (Fr.) in Totschnig (Av.) 25 6. Ranner (Av.), Kreiner (Kan.) 20 Lestvica za evropski pokal: 1. Christina Tissot (It.) točk 42 2. Illife (VB), Bauer (Av.) 38 3. Vivet-Gros (Fr.) Haufer (Av.) 36 ZAKLJUČENO DELO PREISKOVALNE KOMISIJE Jugoslovani so zmagali ker so bili pač boljši Grški nogometaši oprani vsakega suma Preiskovalna komisija, ki jo je imenovala grška vlada po kvalifikacijski nogometni tekmi za SP med Jugoslavijo in Grčijo, je zaključila svoje delo. Komisijo so i-menovali zaradi tega, ker se je po tekmi, ki so jo Grki zgubili s 4:2, razširil glas, da so bili podkupljeni, tako s strani Špancev kot samih Jugoslovanov. Položaj naj bi bil tak: polovico igralcev naj bi najprej pritegnili na svojo stran španski predstavniki, ki so se bali, da se ne bodo uvrstili v finale svetovnega prvenstva, drugo polovico igralcev pa naj bi podkupila jugoslovanska nogometna zveza, zato da bi zmagala z najmanj dvema goloma razlike in se tako spoprijela v odločilnem srečanju s Španci (ki bo, kot je znano, 13. februarja v Frankfurtu). Posebna preiskovalna komisija pa je prišla po nekajtedenskem preiskovanju do zaključka, da so grški nogometaši zgubili pač zaradi tega, ker je bila Jugoslavija enostavno boljša in močnejša na i-grišču. Grki so dali vse od sebe prav do zacl^fe minute in niso med celotnim srečanjem nikdar prepustili prostovoljno pobudo svojim nasprotnikom. Kar pa se podkupovanja tiče, je to le gola izmišljotina, ki naj bi oblatila grški nogomet. Zato so bili vsi nogometaši, ki so se udeležili tega pomembnega srečanja, o-proščeni vsakega suma, češ da niso lojalno branili svoje barve. ODBOJKA PET EKIP V ŠTIRIH EIGAH Bor in Dom pričneta drevi svojo pot v prvi diviziji Tržaška derbija odločilnega pomena za borovke in za Kras - Brežanke pred domačini občinstvom B liga članice Dolgo pričakovani in odločilni mestni derbi med Borom in DMA je končno pred durmi. Za slovenske zastopnice, je ta neposredni spopad izredno važen. Povratni del prvenstva se za «plave» ni pričel najbolje. V Comu jih je domača Bri-antea odslovila z izidom, ki ga ni pričakoval niti največji pesimist. Borovke so med tednom dokaj prizadevno trenirale. Drevi bodo vstopile v športno areno brez strahu, kar je obenem tudi najboljši porok za dobro in uspešno igro. Nocoj bo treba zaigrati z zvrhano mero bojevitosti in odločnosti. Če nasprot- NOGOMET V 3. AMATERSKI LICI Danes popoldne v Doberdobu Mladost proti Sovodenj cem V 2. AL Primorje na nevarnem igrišču Maggesane ■ Kritičen položaj Juventine 2. AMATERSKA LIGA Osrednja tekma nedeljskega za-vrtljaja bo prav gotovo Muggesa-na — Primorje, za katero nam je nogometaš Primorja Gabrijel Husu dal sledečo izjavo: «V Milje gremo z namenom, da odnesemo eno točko. Zavedamo se, da Muggesana na domačih tleh ne mara deliti točk z nobenim nasprotnikom. Do sedaj je namreč v Miljah uspelo priti do zmage le Zarji. Glede postave mislim, da ne bo bistvenih sprememb. Edino odprto vprašanje predstavlja Drioli, za katerega bo padla odločitev morda šele tik pred začetkom tekme.» Juventina bo sprejela v goste Flaminio, ki ima za seboj serijo 13 pozitivnih nastopov. Tržačani so namreč v tem prvenstvu klonili le v prvem kolu proti Libertasu. Štan-drežci pa so po dobrem začetku v zadnjih nastopih nekoliko razočarali svoje navijače, predvsem ko so igrali na domačih tleh. Juventina je v Štandrežu premagala le Breg Borove mladinke med tekmo z Julio in Primorje. Položaj Juventine je zato postal nekoliko kritičen. Zato morajo Štandrežci jutri zbrati vse moči in prisiliti nasprotnika v o-brambo. Vesna bo šla v goste k Fossalonu. Križani ne bi smeli imeti v tej tekmi problemov, saj šteje ekipa Fos-salona med šibkejše enajsterice. Hiba furlanske ekipe je obramba, ki je precej ranljiva, saj je moral vratar Fossalona pobrati že 17 žog iz lastne mreže. Tudi napad Fossalona s sedmimi zadetki v 14 tekmah ni nikoli zablestel. Vesna bi se morala vrniti domov z dvema točkama v žepu. Veliko zanimanje vlada seveda tudi za derbi Zarja — Breg, za katerega smo vprašali mnenje srednjega napadalca Brega Samca: «Zarja igra vlogo favorita zaradi našega dramatičnega položaja na lestvici. Kljub temu pa kujemo vseeno skrito upanje, saj dobro vemo, da se lahko v derbiju marsikaj zgodi. Upamo, da bomo zaigrali bolje kot do sedaj. Naša glavna hiba, ki nas je spravila na rep lestvice je, da po vsakem prejetem golu popustimo, namesto da bi reagirali kot to napravijo vse -ekipe.»— 3. AMATERSKA LIGA i Na Goriškem so odigrali deveto kolo zimskega dela prvenstva, na Tržaškem pa so pričeli s prvim povratnim kolom. Zavrtljaj je bil še kar uspešen za naše enajsterice, saj je klonila le ekipa Sovodenj. Skupina «N» IZIDI: Mladost — Lib. Montesan-to 1:1, Sovodnje — Azzurra 0:2, Borgo Fasulli — Sudest 2:2, Isonzo — Staranzano 3:0, Falco — Lib. Tržič 2:2, Romana — Vermegliano 0:0. LESTVICA: Isonzo 18, Vermegliano 15, Staranzano in Sovodnje 10, Romana in Mladost 9, Azzurra 8, Lib. Montesanto 7, Lib. Tržič in Falco 6, Borgo Fasulli in Sudest 5. PRIHODNJE KOLO: Lib. Montesanto — Borgo Fasulli, Azzurra — Sudest Mladost — Sovodnje, Staranzano — Romana, Lib. Tržič — Vermegliano, Isonzo — Falco. Skupina «O» IZIDI: P. Perugino — ACEGAT odg., Don Bosco — Esperia SL 1:0, Fiamma — Aurisina 2:6, Roianese — Giarizzole 0:7, Lib. S. Marco — Lib. Rocol 3:0. LESTVICA: Giarizzole 15, Lib. S Marco 14, Aurisina 13, Lib. Rocol 12, ACEGAT in Don Bosco 11, Roianese 8, Esperia SL 6, Fiamma 5, P. Perugino L Skupina «P» IZIDI: Bar Veneto — Olimpija 0:0 Sampvito — Costalunga 0:2, Baxter — Lib. Barkovlje prek., Vir- tus — Primorec 0:2, Lib. Prosek — Union 1:1. LESTVICA: Costalunga 18, Primo-ree 16, Lib. Barkovlje 13, Lib. Prosek 12, Virtus 8, Union, Sampvito in Bar Veneto 7, Baxter in Olimpija 5. PRIHODNJE KOLO: Lib. Prosek — Virtus, Primorec — Baxter, Lib. Barkovlje — Sampvito, Costalunga — Bar Veneto, Union — Olimpija. Skupina «Q» IZIDI: De Maceri — Campi Elisi odg., Portuale — Op. Supercaffè 2:6, Domio — GMT 2:2, lib. Opčine — Lib. S. Sergio 4:0, Edilcolor —• Zaule 1:2. LESTVICA: De Maceri 18, Portuale 17, GMT 15, Domio 13, Zaule 11, Lib. Opčine 9, Op. Supercaffè 8, Edilcolor 4, Campi Elisi 3, Lib. S. Sergio 0. * * * Tudi v tej ligi bodo odigrali dva derbija. Na Goriškem se bosta danes popoldne pomerili Mladost in Sovodnje. Mladost, ki igra na domačih tleh, računa, da se bo zbra lo-Mikiog doberdobskega igrišča lepo štev:lo navijačev, kar je za derbi zelo važno. So voden jci pa računajo predvsem na izkušenost. Predvidevanja so precej tvegana. Za domačine bi seveda delitev točk predstavljala že lep uspeh. Drugi derbi bo jutri med Unionom in Olimpijo, kjer oba nasprotnika računata na celotni izkupiček. Obe ekipi nista namreč v zimskem delu prvenstva izpolnili pričakovanj in zato nameravata v povratnem delu nadoknaditi zamujeno. Primorec bo sprejel v goste ekipo Baxterja, to je moštvo, ki je v zimskem delu prekrižalo račune Tre-bencem in jih odpravilo z gladkim 2:0. Tokrat se hočejo Trebenci maščevati za ta poraz. Upoštevajoč, da bo moral Baxter na igrišče v okrnjeni postavi zaradi nedeljskih izključitev, mislimo, da ne bi smela biti naloga Primorca težka. B. R. niče zmagajo, (tega pa jim doma- ] štartali letniki 1961-62-63, uro kas-činke ne smejo dovoliti za nobeno neje pa letnika 1959-60. Prvi bodo Zarja bo jutri sprejela v goste Brežane fiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinuuiiiiiiiiiiiiiiniiuuiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiun KOŠARKA DREVI V TRSTU Pri naraščajnikih derbi med Rorom in Kontovelom V promocijskem prvenstvu igra le Bor ■ Poletovci računajo na zmago L — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4 — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 1 1 X 2 X 1 X 1 1 X X 2 Promocijsko prvenstvo V tem kolu do zaposlen le Bor. Kontovel pa bo počival. Borov nasprotnik bo tržiška ekipa POM, ki jo v glavnem sestavljajo mladi i-gralci. Mislimo, da so Tržičani zaradi telesne priprave daleč najboljša ekipa v tem prvenstvu. Predvsem presenečajo košarkarji POM zaradi dobrega odskoka in hitrosti. «Plavi» so se že pomerili s tržiško peterko v predprvenstvenem turnirju, ki ga je priredil Libertas iz Trsta. V tekmi za 3. in 4. mesto so borovci izgubili proti POM z razliko treh točk (51:54). Takrat so borovci uspešno igrali in so z agresivno obrambo večkrat spravili v zadrego nasprotnike. Bor bo nastopil s svojo standardno postavo: Fabjan, Barazzutti, Kapič, Hrvatič, Koren, Klobas, Francia, Kralj, Pertot in Vatovec. Prvenstvo «Pomlad» Polet in Bor bosta ponovno zaposlena. Poletovci, ki so v torek zgu- bili proti SABA le za točko razlike (28:29), bodo danes sprejeli v go ste ekipo Ricreatori, ki so jo v prvem srečanju že premagali. Openski košarkarji bodo zato skušali ponoviti ta uspeh in se z zmago premakniti proti sredini lestvice. Borovci pa bodo igrali jutri proti Italsidru, ki je trenutno z dvema točkama na zadnjem mestu. Italsi-der je osvojil edini par točk prav proti Boru. Zato se bodo «plavi» skušali jutri oddolžiti za poraz v prvem srečanju. Naraščajniki Drevi bo v telovadnici v Ul. Caravaggio derbi med Borom in Kontovelom, ki sta v zadnjem kolu povsem zadovoljila s prikazano igro. V tem srečanju so seveda favoriti Kontovelci, ki so že v prvi tekmi zmagali z visokim izidom 90:33. Borovci pa so v zadnjih srečanjih napravili precejšen napredek in hi lahko nudili Kontovelcem večji odpor kot so ga v prvem srečanju. b. 1. OOOOCXDOOOOOOOOOOOOCX^OOOCXDOOOOOOOOO©OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC>C>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC>OOOOOOOOCI>OOOOOOOOOOC> Verdelski se je istočasno spoprijel tudi z nemškim časni-karjem Loewenthalom, 1) ki je v svoji knjigi o Trstu popolnoma ignoriral slovenski živelj. V predgovoru v drugem delu te knjige pa nakazal cilj, ki je bil dosežen v letih 1943-1945 z nastankom «Adriatisches Kùstenland». V spomin na to sicer kratko a tragično razdobje, bo še poznim rodovom živa priča tržaška Rižarna. Dvanajst let pozneje in sicer leta 1882 je izdal svojo knjigo — «Trst in okolica» zgodovinska slika — tudi Matija Sila, kanonik v Tomaju. Tudi on se je v prvi vrsti spoprijel s Kand-ter jem. Predvsem zato, ker se je ta lotil spreminjanja slovenskih ledinskih imen. Potem pa zaradi njegovega govora iz leta 1864 — «Discorso sul Timavo». V tem govoru je Kandler izlil Prav žolčno zaničevanje Slovencev. 2) Kakšno orožje so dali tako vplivni ljudje v roke reakcionarnim krogom in kakšen Porazen vpliv je to imelo na meščanske in celo nekatere delavske kroge je moč ugotoviti šele ob pregledu vsega tržaškega tiska. Poleg teorije o zgodovinskih narodih se je začela uveljavljati še teorija o rasi. Slovenski in hrvaški kmetje so po tej teoriji pripadali manjvrednostni slovanski rasi. Ta teorija se je razbohotila tako, da je okužila celo del proletariata. 3) Ime-te pa Je svoj epilog šele v drugi svetovni vojni; virov menda ^ potrebno navajati. Sicer ni mogoče tudi mimo dejstva, da so še ob koncu prejšnjega stoletja v državnem aparatu prevladovali ljudje iz plemendtaških družin in imeli v njem ključne položaje. Kakšne težave so imeli posvetni izobraženci — Id so izšli iz srede delovnih ljudi — z njimi, nam kot primer navaja v svoji knjigi spominov dr. Henrik Tuma, 4) ki je služboval na tržaškem sodišču v letih 1887-1890. Ti izobraženci niso bili samo ovirani pri svojem delu za pravično izvajanje zakonov, ampak celo zasmehovani. Iz teh nekaj izvlečkov vzetih kot primer med neštetimi takimi dogajanji, lahko rečemo, da so vladajoči krogi na Tržaškem še do drugega desetletja tega stoletja imeli svoje vzornike v izumrlih fevdalcih. Nobena izmed revolucij pa ni poplemenitila njihovih odnosov, do delovnega človeka. OB ZAČETKU PRVE SVETOVNE VOJNE... Ob začetku prve svetovne vojne, tržaški Slovenci, nismo bili več samo množica kmetov. Iz teh družin s številnimi otroci in iz priseljencev iz neposrednega zaledja, so že izšli delavci, nameščenci, obrtniki, trgovci in izobraženci. Geschichte der Stat Triests — ven J. Lowenthal — Zweter Theil — Triest literarisch. artist. Abtheilung des osterr. Lloyd 1859 str. VI. Vorvort: ... eine Monographie fortuzetzen die bei der Bedeutung Triest’s als Weltemporium und Grenzposten Deu-tschlands als wesentliches Bedurfnis anerkant ward, . . Trst in okolica zgodovinska slika — sp. Matija Sila — 1. 1882 — Str. 25 ... V novejšem času si tržaški magistrat prizadeva pogozditi goličave z nasadi črnega bora ob enem spreminja slovenska imena krajev kot Kaliči, Podgorelce, na Vrhu, Župence; Griža, Benetovka, Zavodi, itd. v: Conti, Angeli, Scopoli, Porenta, Tommasini, Mauroner, Kandler, Nobili itd. češ mi ne maramo za barbarska slovanska imena, zamenimo jih z lepodonečimi italijanskimi naših slavnih mož. (Ma questi n«ni slavi, scritti come stanno sulle tavole geografiche moderne ... ho ribrezzo non potendo persuadere che alla nomenclatura di lingua nobile, culta, giustificata dalla storia e dalla ragione, debbasi preferire la lingua idiota, la rozza e volgarissima sragionata ogni altro credere; ho ribrezzo di trasportare la lingua di stupidi boscaro-li e di pastori in altra qualunque che sia nobile e culta, per discendere fino alla ridicolezza di sproloqui ... — Kandler: Discorso sul Timavo a. 1864). ... Omikanega člo\eka, kr ima še kaj do svojega bližnjega, kar groza popade nad tako tužno pustinjo strastnega sovraštva in satanskega zaničevanja Slovanov. Take, mnogo grše goličave nego kraške pečine trebalo bi v srcu in umu mnogih «učenjakov» prej pogozditi kakor temne prepade napolniti in jih zasuti. LAJOS DOMOKOS — Trieste — i fatti di febbraio — La politica nazionale — Il partito socialista. — Roma 1902 — Luigi Mongini. via s. Claudio 57 — Str. 5 ... a Trieste, ove il pensiero e l’azione socialista mi sembrano avviate a fondere le migliori qualità della razza nostra con quelle della razza tedesca, non slava, perchè mentre la civiltà slava — inferiore — non esercita nessuna influenza sul lavoratore triestino, che pure si trova tale razza alle porte, una notevole influenza su di lui, come su tutti i lavoratori in Austria e persino in Ungheria, viene invece esercitando la razza tedesca ... Dr. Henrik Tuma — Iz mojega življenja — Naša založba Ljubljana 1937. — Str. 170 — Pri sodišču v Trstu 1887-1890. — Str. 171 — Podžupan Martelanc iz Barkovelj, star 67 let, družinski oče, splošno spoštovan, nekaznovan, obsojen na osem mesecev ječe zato, ker je baje rekel pri obisku ruskega brodovja v Trstu, ko je oddajalo pozdravne strele iz topov, nekim Barkovljanom, ki so gledali prizor: «Sedaj pa streljajo našo Grižo». S tem je bil obtožen hujskanja proti državi avstrijski. Preiskovalni sodnik conte Dandini, videl je uspeh ako je bil obtoženec čigar zadevo je preiskoval, tudi obsojen. Bil je zvest Avstrijec, dasi trd Italijan in poniglav klerikalec. Pritožba na kasacijsko sodišče ni nič pomagala. Umrl je kmalu po prestanem zaporu. Očiten ju-ridični umor. — Str. 177 ... Preiskovalni sodnik pl. Piccoli ni znal besedice slovensko a je zasliševal tudi Slovence. Piccoli je zasliševal neko Slovenko in zapisal ravno nasprotno kar je izjavila. Rybar se je uprl podpisu zapisnika na kar je bil sestavljen nov zapisnik in na podlagi tega je bila žena oproščena. — Str. 178 ... .Svetnik Trnovec, adjukt Frans, pratikant Rybar in Tuma so tvorili «il quartetto ščavo». Moj oddelek so celo uradniki na-zivali «il consesso ščavo». (Nadaljevanje sledi) ceno) bi se odmaknile za štiri točke in s tem bi bila usoda Bora po vsej verjetnosti dokončno zapečatena že po drugem kolu povratnega dela prvenstva. Tega se dobro za vedajo tudi same igralke in so pripravljene boriti se do poslednjih moči. škoda, da se je med tednom poškodovala Jevnikarjeva. Tako raz polaga trener Drasič z igralko manj. kar pri Boru nekaj pomeni. C liga članice Po dokaj spodbudnem nastopu v Noventi Vicentini se bodo odbojkarice Brega drevi predstavile domačemu občinstvu. Prvi domači nastop bi moral biti tudi kronan z uspe hom. V goste k Dolinčankam prihaja ekipa Sala iz Trenta, ki je v prvem zavrtljaju premagala doma Summano po štirih setih igre. Drevi se nam bodo predstavile zastopnice Brega, ki igrajo z zelo pomlajeno šesterko, verjetno kompletne. Zaenkrat je še negotov nastop Klab-Janove, ki si je preteklo soboto po škodovala prst. Ker je pomoč Slav-čeve zagotovljena, bodo imele tudi v morebitni odsotnosti Klabjanove mlade Brežanke še vedno na igrišču eno izkušeno odbojkarico, ki jim bo v veliko oporo, če bi hoteli napovedati končnega zmagovalca te tekme v žargonu nogometne stave «totocalcio» nam ne bi preostalo drugega kot napisati enico. G. F. C liga člani V devetem kolu moške C lige čaka drevi šesterko Krasa najkrajše gostovanje v letošnjem prvenstvu. Krašovci bodo namreč nastopili v Trstu, kjer se bodo pomerili z Grandi Motori, ki je doslej dobro odigral vlogo solidnega novinca. Tržačani so na sredini lestvice in se jih trenutno ne tiče problem izpada. Bolj kritično pa je vzdušje in stanje v Krasovem taboru. Ekipa «be-lo-rdečih» je tudi prejšnjo soboto utrpela nepotreben poraz in spričo nepričakovane zmage Caldinija nad Tissellijem je postal položaj Krasa dokaj resen in zaskrbljujoč. Predstavniki zgoniške občine si enostavno ne smejo več privoščiti nobenega spodrsljaja s poprečnimi ekipami te skupine in z direktnimi konkurenti za izpad. Se pravi, da mora že drevi Kras zmagati, ker bi bila v nasprotnem primeru možnost rešitve res malenkostna. Trener Jadrijevič je zato podvrgel v tem tednu svoje varovance ostrim treningom, ki naj bi že drevi obrodili toliko zaželene sadove. Bistvene važnosti je, da se krasovci z zaupanjem, v lastno moč odločno vržejo v borbo za sleherno točko. Kolikor bodo znali slovenski odbojkarji uveljaviti to in če jim ne bo tudi tokrat sreča pokazala hrbta, si lahko že od danes dalje pričakujemo izboljšanje. Predvsem bi morali krasovci požeti tiste uspehe in doseči tiste cilje, ki so si jih zastavili pred pričetkom prvenstva. —bs— 1. divizija člani V tej kategoriji bodo odigrali nocoj prvo kolo. Med desetimi tekmeci sta tudi dve slovenski šesterki. Novinec Bor, ki je po razpustitvi prve ekipe pričel ponoven naskok na napredovanje ter Dom iz Gorice. Tržačani so lani po uspešnem prvenstvu v 2. diviziji napravili korak naprej, goriški Dom pa je žal nazadoval iz 4. lige. Letos precej ojačena ekipa Bora je tudi izrazit favorit za prvo mesto. Ob Plesničarju, Neubauerju, povratniku Fučki, solidnemu Može-tu. bivšima zastopnikoma Sloge Elju in Brunu Kralju, bodo pristavili svoj del tudi Požar. Košuta. Kodrič. Ši-škovič, Nadlišek, Žerjal in tudi drugi. Borovci bodo nocoj opravili krstni nastop v tej ligi v Čedadu s slabim ASFJR. Lani je bila ta ekipa ena najslabših in po vsej verjetnosti ni veliko napredovala. Tudi če je prišlo do morebitnih kakovostnih sprememb in ojačen j, ne bodo domačini delali sivih lasi Boru, ki ima obe točki praktično že v žepu. G. F. * * * Drevi bo Dom pričel svojo pot v prvenstvu I. divizije. Nocojšnji nasprotnik Doma bo ekipa Noncel-lo iz Pordenona, ki je v tem prvenstvu neznanka, saj prvič nastopa v tej ligi. Toda izkušnja nas uči, da so ekipe iz pordenonske pokrajine solidne in tehnično dobro pripravljene, zato domovci ne smejo podcenjevati gosta čeprav je lani nastopal v H. diviziji. To bi se jim lahko hudo maščevalo. Za to prvo tekmo je trener Doma Jožko Prinčič sklical naslednje igralce, ki se bodo morali zbrati pred telovadnico Stella Matutina ob 20.15: Ivo Devetak, Feruccio Mužič, Stano Cijan, David Sossou, Lucijan Černič, Damjan Klanjšček, Armando Jarc, Karel Devetak, Boris Morel in Igor Komel. Tekma Dom - Noncello bo v telovadnici Stella Matutina (Ul. Nizza 38 - Gorica) ob 21.15. L K. ATLETIKA DANES NA OPČINAH Pokrajinsko šolsko prvenstvo Danes popoldne bo na Opčinah v mladinskem naselju pokrajinsko prvenstvo nižjih srednjih šol v teku čez drn in strn za «trofejo Saini». Tega tekmovanja se bodo udeležili tudi nekateri dijaki slovenskih šol. Tekmovalci bodo razdeljeni v štiri jakostne skupine. Ob 15. uri bodo pomerili moči na razdalji 1200 m dolgi progi, starejša letnika pa še na 300 m daljši progi. OHVKSTII.A SPDT vabi svoje člane in prijatelje, posebno pa tečajnike, da se udeleže 2. zimskega sprehoda po Krasu in sicer: PROSEK: zbirališče ob 10.30 na Kržadi. Sprehod po okolici, ob 11.30 srečanje z izletniki Iz Križa pri avtobusni postaji v Saležu. OPČINE: zbirališče ob 10.30 pri openskem tramvaju. KRIŽ: zbirališče ob 10.45 pri avtobusni postaji. Ob 11.30 srečanje z mladinci s Proseka in Kon-tovela pri avtobusni postaji v Saležu. Sledijo tekmovanja in skupna igre. DOLINA, BOLJUNEC, BORŠTt zbirališče ob 10.45 pred kočo Pre-muda v Glinščici. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 19. januarja 1974 ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 21.15 v Trstu, stadion «1. maj* Bor — OMA * * • ŽENSKA C LIGA 21.15 v Dolini Breg — Sala * * * MOŠKA C LIGA 21.15 v Trstu, Ul. Zandonai Grandi Motori — Kras * * * MOŠKA D LIGA 19.30 v Margheri Marghera — Olympia * * * 1. MOŠKA DIVIZIJA 21.15 v Gorici Dom — Noncello * * * 20.00 v Čedadu ASFJR —- Bor * * * PRVENSTVO MLADINK 21.15 v Nabrežini Sokol — Julia KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 16 00 v" Dolini Bor — POM * * * PRVENSTVO POMLAD 15.00 na Opčinah Polet — Ricreatori * * * NARAŠČAJNIKI 1900 v Trstu, Ul Caravaggio Bor — Kontovel NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu Mladost — Sovodnje JUTRI NEDELJA, 20. januarja 1974 NOGOMET 2 AMATERSKA LIGA 14.30 v Miljah Muggesana — Primorje • * * 14.30 v Šrandrežu Juventina — Flaminio 14.30 v Fossalonu Fossalon — Vesna * * * 14.30 v Bazovici Zarja — Breg * * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 na Pa'Cidah Primorec — Baxter * * # 11.00 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Olimpija * * * MLADINCI 11.00 na Padričah Campanelle — Gaja * * * 10 30 v Dolini Breg — Primorje * * * NARAŠČAJNIKI 12.15 v Dolini Breg — Union ODBOJKA MLADINCI 10.00 v Rocol u Libertas Rocol — Breg » » • MLADINKE 9.00 na Kontovelu Kontovel — FARIT KOŠARKA PRVENSTVO POMLAD 15.00 v Trstu, Ul. Della Valle Italsider — Bor PLANINSTVO 2. ZIMSKI SPREHOD 10.30 na Proseku Prireja SPDT * * * 10.30 na Opčinah Prireja SPDT * * * 10 45 v Križu Prireja SPDT • * * 10.45 v Bol juncu, koča Premure Prireja SPOT Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno IB.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 19. januarja 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Oogovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska PO VRTINCU OBTOŽB IN PROIIOBTOŽB MfD SODNIKI, BIVŠIMI POLICISTI IN OBTOŽENCI PRAVOSODNI MINISTER MARIO ZAGARI ODREDIL PREISKAVO 0 ŠKANDALU NA RIMSKEM SODIŠČU Višji sodni svet preučuje možnost premestitve dr. Spagnola - Manever za zaviranje «eksplozivnih» preiskav? RIM, 18. — Pravosodni minister | litičnih strank. Mario Zagari je odredil preiskavo o dogajanju na rimskem sodišču v zvezi z obtožbami proti nekaterim sodnikom, ki jih je v teh dneh objavil i-talijanski tisk. Sporočilo pravosodnega ministrstva tisku pravi: «V zvezi s poročili, ki so jih v teh dneh objavili italijanski listi in ki zadevajo rimsko sodstvo je minister Mario Zagari poveril načelniku generalnega nadzomištva in predsedniku ene od sekcij kasacijskega sodišča dr. Del Contu poglobljeno preiskavo o položaju na rimskem sodišču, da bi ugotovil morebitne prestopke in tudi da bi zavaroval ugled rimskih sodnikov ter zaupanje, ki ga ljudstvo mora imeti vanje». Pravosodni minister se je odločil za poseg, ko sta kasacijsko sodišče in višji sodni svet že preučili zadevo Spagnuolo. Po poročanju nekaterih listov naj bi minister celo čakal na prva poročila teh dveh sodnih organov preden je posegel. Vse kaže pa, da bo prišlo v prihodnjih dneh do odločitve: širijo se namreč govorice, da je sodni svet vzel v poštev možnost premestitve dr. Spagnuola. Zakon dovoljuje premestitev sodnika le v primeru, da iz kakršnih koli vzrokov, za katere sodnik lahko tudi ni odgovoren, njegova prisotnost na nekem sodišču preprečuje redno delovanje sodnih oblasti. Je to primer rimskega generalnega pravdnika Spagnuola? Nihče si ne upa odgovoriti na tako vprašanje, toda marsikdo opozarja, da so na rimskem sodišču v teku najbolj zapletene in «eksplozivne» preiskave, ki jih je doslej vodilo italijansko sodstvo: od ponarejenih držb podjetja ANAS, do črnih skladov kemijskega velikana Montedison. do protizakonitega telefonskega prisluškovanja. Vse tri preiskave so pretežno političnega značaja, vsaj dve pa neposredno zadevata tudi vprašanje finansiranja po- Kdo je Carmelo Spagnuolo Carmelo Spagnuolo, rimski generalni pravdnik, 65 let. sicilskega porekla, je v teh dneh na prvih straneh vseh italijanskih časopisov. Vendar to je bila ie od vsega začetka njegova značilnost, če izvzamemo kratko dobo, ko je vodil generalno pravdništvo v Trstu. Rodil se je v S&mmatinu pri Cal-tanissetti, izrazitemu mafijskemu področju. V mladih letih se je ukvarjal z avtomobilizmom in njegov sen je bil, da bi vsaj enkrat zmagal na znani dirki «Targa Fiorio», moral pa se je zadovoljiti s «pokalom Alp». Študij in sodna kariera sta ga nato odvrnila od avtomobilskih dirk. S Sicilije je prinesel s seboj oboževanje pisatelja Tomasi ja di Lampedusa, avtorja znanega «Gattopardo», za katerega je «treba spremeniti vse in istočasno ne spremeniti ničesar». Je socialističnega prepričanja, čevrav trdi. da se ne ukvarja s politiko. Aktivno se je udeležil odporniškega gibanja in esesovci so ga zaradi tega aretirali dvakrat. Prvič februarja leta 1944 in nato še enkrat aprila istega leta. Bil je prijatelj Enrica Matteia, spoznal je in cenil Togliattija. Lahko bi bil odvrgel sodnij-sko haljo in se posvetil politiki, saj so mu leta 1948 demokristjani ponudili senatski kolegij v Lodiju. Ponudbo je zavrnil in še naflrej vztrajal v sodni karieri. V začetku prejšnjega desetletja se je kot milanski generalni vrav-dnik proslavil kot strog cenzor in se znesel zlasti nad Antonionijevim filmom «L'avventura» in Visconti-jevim «Rocco e i suoi fratelli». Izumil je tako imenovani «velatino» za otemnitev najbolj drznih scen na filmskih platnih. Spagnuolo je torej nazadnjaški? Nekaj časa pozneje pa je v Genovi likvidiral proces proti «Zanzari», listu dijakov liceja «Parini», ki so prišli navzkriž z milanskimi sodniki. Torej je Spagnuolo napreden človek? Resnica, kot se čestokrat dogaja, je verjetno nekje v sredi. Spagnuolo je kljub temu še vedno «vztrajal» na prvih straneh italijanskega tiska. Obtožili so ga da ima razkošno jahto, ki je vpisana v panamski pomorski register, da je torej med tistimi, ki uta ju jejo dohodke davčnemu uradu. Ni bilo res. Jahta je bila last Spagnuolo-vega tasta, vsekakor pa ie pravdnik razčistil zadevo šele vo 19 dneh in dovolil, da se je stvar prekomerno razpihnila. Pred tremi leti je bil Spagnuolo imenovan za rimskega generalnega pravdnika in v vsej svoji dolgi karieri je doživel samo en poraz. Bilo je to pred leti, ko je odstopil od natečaja za milansko generalno pravdništvo ker so njegovi nasprotniki začeli kampanjo proti njegovi družini. če je v javnosti Spagnuolo vedno v ospredju, je doma tih in skromen. Živi na Monte Mariu, ve se, da je njegova prva poroka prova-dia in da se je v drugo poročil z Mario Micalizzi, ki je 15 let mlajša od njega. Ponoči se sprehaja z dvema nemškima ovčarjema ob strani, v žepu pa ima nabit samokres. Kot pokojni palermski državni pravdnik Scaglione je tudi on dobil obvestilo, da mu strežejo po življenju. Generalno pravdništvo je med drugim neposredno vpleteno v zadevo ANAS, ker si je na podlagi zakonika o kazenskem postopku prisvojila preiskavo, ki je sedaj prišla do ključne točke: preiskovalni sodnik bo moral v kratkem izročiti dr. Spagnuolu zbrano dokazno gradivo in generalni pravdnik mu bo sporočil svoje zahteve. Če so poluradne vesti točne, ni izključeno, da bo sodstvo izročilo vse sodne akte parlamentu. Položaj pa je vsekakor zapleten, ker bo odločitev višjega sodnega sveta, kakršna koli bo, vplivala na potek omenjenih sodnih preiskav. Premestiti generalnega pravdnika pri najbolj vplivnem italijanskem sodišču ni kar teko. Višji sodni svet se tega dobro zaveda in pravijo, da je bila dolga razprava zelo živahna. Tudi kasacijsko sodišče bi moralo v kratkem odločati o usodi procesa Coppola ter o obtožbah proti Manganu in proti Spagnuolu. Generalni pravd- nik Mario Stella Richter je dal nalogo svojim trem namestnikom naj preučijo vprašanje tudi v disciplinskem pogledu in naj mu poročajo v najkrajšem času. /Kaže, da bodo sodniki tudi zaslišali kvestorja Mangana in Francesca Greca, ki sta v zadnjih dneh izročila sodnikom pomembno dokazno gradivo. Gre za vrsto magnetofonskih trakov, v katerih so izjave vplivnih o-sebnosti o zadevi Mangano - Coppola - Spagnuolo in posnetek telefonskih pogovorov mafijskega bošsa. Zanimivi so zlasti posnetki bivšega komisarja Greca, ki je imel o zadevi dolg pogovor z bivšim ravnateljem ANAS, inženirjem Chiatantejem. Le ta naj bi obtožil vrsto sodnikov: Spagnuola, A-librandija in Plotina (ANAS), Vita-loneja («mafijski magnetofonski posnetki) in Squillanteja (Montedison) korupcije in prikrivanja hudih prestopkov. Govori se tudi o težkih milijonih, ki naj bi jih sodniki dobili za svoje «usluge». iiimiiiiimimimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiuiinitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii FAŠISTIČNI TEROR V ŠPANIJI V Valladolidu aretirali sedemindvajset študentov Sumljiv poskus samomora • Atentat v Matura MADRID, 18. — Policijsko poveljstvo španskega mesta Valladolid je sporočilo, da je J. Luis Cancho Beltran, ki so ga aretirali pred nekaj dnevi v Valladolidu, skočil z okna policijske postaje. Samomorilni naklep se mu ni posrečil, ker je padel na streho garaže, ki je spodaj, ter se potem odkotalil na dvorišče. Prepeljali so ga v bolnišnico. Poskus samomora Cancha Beltrama spada v okvir aretacije 27 štu- NEMCI 0 ITALIJANSKIH LOVCIH Zahodnonemška sekcija mednarodnega odbora proti lovu. ki ima sedež v Turinu, je včeraj poslala nemškemu ministru za odnose z EGS odprto pismo, v katerem protestira zaradi lovske strasti Italijanov in zahteva takojšen poseg vseh pristojnih evropskih organov. Odbor trdi med drugim, da so ptice selivke last severnoevropskih narodov, ki ljubeznivo skrbijo zanje. Ko na zimo preletijo Italijo na poti v južne kroje, «dva milijona bogatih ljudi, ki lahko zapravijo za lov vsako leto težke milijone, pobije nad dvesto milijonov selivk.» Odbor poziva ministra, naj postavi Italiji kot pogoj prepoved lova, če hoče še v naprej dobivati podporo od EGS. «Italija mora razumeti — trdi pismo — da je evropska skupnost kot velika družina: in v dobrih družinah ne dovoljujejo enemu samemu članu, da krade, dela zgago, mori, razsipava bogastvo, ki je last vseh, nato pa zahteva od ostalih družinskih članov še denar za svoje početje.» Bo že res, da italijanski lovci povzročajo veliko škodo, kot trdi nemški odbor, res pa je tudi, da pisci pri svojem izvajanju mejijo na rasizem. Tudi tega v dobrih družinah ne trpijo več! no nadalje, da sta bila pozneje aretirana tudi Antonio Saldana Car-retero in Jose Luis Cancho Beltran, ki je zagrešil že prej razne politične prekrške. Ko so ga zasliševali davi ob 10.10 je skušal zbežati, skočil je na streho garaže ter potem padel na dvorišče. V sporočilu ni povedano, če se je težje ali lažje poškodoval. Policija je poslala sporočilo o dogodku sodnijskim oblastem. Iz Barcelone sporočajo medtem, da so neznanci sestrelili spomenik padlim v Mataru, ki je postavljen kakih 27 kilometróv severovzhodno od Barcelone. Eksplozija je skoraj popolnoma uničila spomenik. Šipe rasnih poslopij v bližini so se popolnoma razbile. Policija je našla letake, kjer piše, da je bil atentat na spomenik napravljen v znak protesta proti procesu in smrtni obsodbi Salvadora Puiga Anticha. Zdi se, da gre za letake, neke anarhistične skupine. dentov v Valladolidu, ki baje vsi pripadajo organizaciji komunistične partije na španskem. V tej zvezi je v sporočilu policijskega načelstva tega mesta rečeno, da je skupina političnega oddelka policije (preiskovalni oddelek za ,socialne zadeve) opazila pred časom, da se je v študentskih krogih zelo povečala prevratniška dejavnost. Prišlo je do številnih sestankov, ki jih policijske oblasti niso dovolile ter do širjenja letakov in lepakov ter do drugih manifestacij, katerih namen je bil kršiti akademsko življenje ter veljavne zakone. Policija je i-dentificirala in aretirala 27 študentov ter jih prijavila sodnijskim oblastem, ker meni, da gre za aktiviste. Trije študenti so bili pozneje izpuščeni na svobodo, enega pa so izročili staršem, ker je še mladoleten. V sporočilu policijskega načelstva je še rečeno, da so vsi študenti bili člani prevratniške organizacije Komunistične partije Španije. V policijskem sporočilu je reče- Si že poravnal celoletno naročnino za Primorski dnevnik? Poudariti je treba da gledajo obtožb" vsaj na prvi pogled, neosnovane. Zarjaveli mehanizem italijanske pravice pa so v tem primeru pognali takoj v tek. Preiskovalni sodnik je izročil dokumentacijo kasacijskemu sodišču, ker je v zadevo vpleten sodni funkcionar. Prvi rezultat vrtinca obtožb in protiobtožb je, da so «eksplozivne» preiskave obstale. Morda ni neutemeljena domneva, da so določeni krogi izbrali prav ta sistem, da bi še enkrat odnesli celo kožo. Javno mnenje je zaprepadeno spričo vrtinca obtožb in protiobtožb, ki zadevajo sodnike, policijske funkcionarje, skratka ves ustroj italijanskega sodnega sistema. Zlasti še vzbuja zaskrbljenost obtožba, ki jo je generalni pravdnik vrgel v obraz policiji: urad «affari riservati» je le mehanizem za izsiljevanje. Spagnuolo je sicer demantiral intervju z «Il Mondo», reakcija pa je bila zelo počasna in, kot opozarjajo skoraj vsi italijanski listi, ni bila preveč prepričljiva. Pa tudi če bi bila. Bila je že «eksplozivna» izjava, ki jo je dal nekaj dni prej uredniku tednika «Panorama»: Lahko bi obtožil številne ljudi, ker imam dokaze; goljufi, izsiljevalci, nepošteni, vsi bodo plačali. Z vsem tem je pravosodni minister šele danes čutil dolžnost da poseže. Na škandal v rimskem sodišču je tisk namigoval že dalj časa, zato so bili brez dvoma tudi v vladnih krogih poučeni o vsej zadevi. Lahko bi bili prizanesli italijanski pravici škandal, ki plamti kot uničujoč požar. Tega niso storili. Treba pa je vsaj, da sedaj gredo zadevi do dna. Odgovorni urednik «Lotta Continua» obsojen zaradi hujskanja vojakov k uporu CASERTA, 18. — Porotno sodišče v Santi Marii Capua Vetere je danes obsodilo na dve leti ječe in e-noletno prepoved časnikarskega udejstvovanja odgovornega urednika lista «Lotta Continua» Fulvia Grimalfflja. Le-ta je bil obtožen, da je skupaj z dvema fantoma Iz Sante Marie širil bilten, v katerem je spodbujal vojake, naj kršijo nekatere državne zakone. V tej zvezi je list «Lotta Continua» objavil zelo oster komentar v katerem poudarja, da sodna oblast sistematično napada Ust. Štirinajstletnega Sievena Guya, učenca v šoli «Clara Banton» v Chicagu, so izključiU zaradi disciplinskih prekrškov. Deček je šel domov, vzel dve pištoli ter ustrelil ravnatelja Rudolpha Jezeja in ranil še drugi dve osebi. Na sliki: policist v šoli, kjer je prišlo do krvavega obračuna niiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia POVEČANA POLITIČNA IN VOJNA NAPETOST V IND0KINI Hanoi zahteva umik Amerikancev in izplačilo vojne odškodnine Vedno številnejši spopadi med saigonskimi četami in južnovietnamskimi osvobodilnimi silami SAIGON, 18. — Iz radijskih sporočil, ki so prišla iz Hanoia, je razvidno, da je severnovietnamska vlada objavila obširen dokument o miru v katerem navaja pogoje za dokončno prenehanje sovražnosti v Vietnamu. Po teh vesteh naj bi Hanoi zahteval od ZDA, da takoj u-maknejo svoje sile iz Vietnama in naj plačajo vojno odškodnino. V nasprotnem primeru bi se vojna nadaljevala. V bistvu severni Vietnamci zahtevajo brezpogojno izvajanje pariških sporazumov, a istočasno obtožujejo ZDA in Južni Vietnam, da kršijo skoraj vsak člen tega sporazuma. Razen teh suhoparnih vesti o se-vernovietnamskem nastopu/ niso bili še posredovani direktno izvirni dokumenti hanoiske vlade. Da pa je do tega nastopa prišlo je zelo verjetno, ker se politični in vojaški položaj v Južnem Vietnamu zaostruje iz dneva v dan. Če ne bo prišlo do sporazuma med obema strankama in če ne bo neki drug posredovalec vložil precej dobre volje za izgladitev hudih nasprotij na tem PODPIS SPORAZUMA OB 101. KILOMETRU j. . , r ^ KAIRO, 18. — Podpis sporazuma med Izraelom in Egiptom o razmejitvi čet ob Sueškem prekopu je potekal brez vsakršne svečanosti. Pod šotorom mirovnih sil OZN (na sliki) sta dokument podpisala egiptovski general Gamaši In izraelski general Eleazar, ki sta že orej vodila vojaška pogajanja ob kilometru 101 ceste Kairo Suez. Navzoč je bil tudi poveljnik sil OZN general Siilasvuo. Formalnost podpisa se je začela s polurno zamudo zaradi velikega števila časnikarjev (več kot sto), ki so hoteli prisostvovati važnemu dogodku. Po podpisu sta se Eleazar in Gamaši dogovorila o poteku pogovorov za praktično izvedbo postavk sporazuma, ki se bo začela čez en teden. HOUSTON. 18. — Čeprav ameriški vesoljski znanstveniki ne izključujejo, da bodo imeli še vedno sitnosti s stabilizacijskimi giroskopi vesoljskega laboratorija, kaže, da bodo trije kozmonavti preživeli v vesolju predvidenih 84 dni, LONDON, 18. — Ugledni londonski list «Times» piše v svoji današnji številki, da je ameriška obveščevalna služba CIA povečala število svojih vohunov v Veliki Britaniji. Ameriško obveščevalno službo naj bi zlasti skrbeli dejavnost arabskih gverilcev v Angliji, še bolj pa britanska industrijska kriza. List, ki navaja kot vir informacij obveščene londonske kroge, objavlja tudi izjavo Mika Copelanda, bivšega ameriškega vohuna, po katerem naj bi bili voditelji CIA prepričani, da sindikati kujejo z valom stavk prevratniški načrt. Glavna naloga ameriških vohunov naj bi torej bila nadzorovati «prevratniške elemente» britanskega sindikalnega gibanja. «Times» poudarja da imajo ameriški agenti svoje baze v vrsti civilnih in vojaških ameriških uradov v Londonu. List pripisuje nadalje Copelandu sledečo izjavo: «Vsi vemo, da agenti britanske obveščeval- .....................................milil......................................................... Vedno več samomorilcev med japonsko mladino Zaskrbljujoč pojav je posledica skrajne selektivnosti japonskega šolskega sistema področju, je skoraj gotovo, da bo vojna v Vietnamu spet izbruhnila. Da je stanje na tistem področju zelo napeto, dokazujejo tudi pogajanja (doslej brezuspešna) v La Celle - Saint - Cloudu pri Parizu, kjer sta se ponovno sestali delegaciji južnovietnamske začasne revolucionarne vlade in saigonskega režima. Na današnji seji je namestnik južno vietnamskega ministrskega predsednika Ngujen Luu Vien, ki se je vrnil pred kratkim iz Južnega Vietnama, predlagal, naj bi bile splošne politične volitve v Južnem Vietnamu prihodnjega 20. julija. Po njegovem mnenju bi morali delegaciji rešiti do navedenega datuma naslednja vprašanja: 1. namestitev nacionalnega sveta pobotanja in soglasja; 2. Jamstva za demokratične svoboščine; 3. Vprašanje vietnamskih oboroženih sil v Južnem Vietnamu. Na kraju je Vien predlagal, da bi prišlo do popuščanja napetosti, naj se delegaciji srečata po vsaki seji na skupnem kosilu. Vienov predlog ni naletel na odobravanje predstavnikov začasne revolucionarne vlade. Ti so takoj začutili, da skuša južnovietnamska vlada (Saigon) vriniti postopek po katerem naj bi politične volitve v Južnem Vietnamu organizirali Van Thieu in njegovi politični somišljeniki. Po njihovem mnenju gre za politično ukano, ki bi koristila le Saigonu. Na današnji seji ni bil navzoč šef delegacije revolucionarne vlade Ngujen Van Hieu, ki je šel v Vietnam, da bi se posvetoval s svojo vlado. Nadomestoval ga je njegov pomočnik Dinh Ba Thi, ki je takoj odgovoril, da je treba, pred določitvijo' datuma volitev, rešiti nekatera važna in pereča vprašanja. Dinh Ba Thi je dejal, da se bo lahko govorilo o volitvah ter o rešitvi vprašanja vojaških čet, šele potem ko bodo dokončno prenehali spopadi, ko bodo osvobojeni ujetniki in ko bodo podana jamstva za demokratične svoboščine ter ustanovljen tristranski nacionalni svet. Dinh Ba Thi je nadalje ponovno iznesel obtožbe v zvezi z ameriškimi vojaškimi posegi v Južnem Vietnamu, z nedavnim govprom- predsednika Van Thieua, ki je pozival svoje oborožene sile, naj uničijo komuniste kjerkoli je mogoče. Predstavnik začasne revolucionarne vlade je v zvezi s tem dejal, da v takih razmerah ne bo mogla posvetovalna medjužnovietnamska konferenca obroditi političnega sporazuma, ker je Saigon že dokazal, da hoče na vsak način sabotirati pogajanja. Medtem sporočajo, da se je v zadnjih 24 urah vojaška dejavnost v Južnem Vietnamu ponovno pojača-la. Saigonsko poveljstvo, je sporočilo, da je prišlo v zadnjih 24 urah do več kot sto spopadov. Največ bojev je bilo v pokrajini Pleiku, na osrednji visoki planoti ter v me-konški delti. V pokrajini Dinh Tuong, kakih 80 km jugovzhodno od Saigo-na, so baje borci osvobodilne vojske napadli štiri saigonska oporišča. Do terorističnih in sabotažnih akcij je menda prišlo tudi na severu Južnega Vietnama. Na cesti štev. 1, ki povezuje severne kraje s saigonskim jugom, je bil razstreljen neki most. Rakete na Phnom Penh PHNOM PENH, 18. - Tri 122-mi-iimetrske rakete so danes padle na Phnom Penil. Ena je zadela neko šolo 45 minut pred začetkom pouka. Ubita je bil enaka oseba, ranjeni pa drugi dve. Neka druga raketa je padla 300 metrov južno od osrednjega trga v srcu mesta. Ranjeni sta bili dve osebi. Giuseppe Lamanna formalno obtožen ugrabitve P. Gettyja Kaže, da je Lamanna zahajal v misovske krožke LAGONEGRO (Potenza), 18. - Namestnik državnega pravdnika v Lago-negru dr. Rossi je danes izdal zaporni nalog proti Giuseppu Lamanni zaradi sodelovanja pri ugrabitvi Paula Gettyja III. Lamanno so agenti a-retirali pred nekaj dnevi kot domnevnega razpečevalca mamil. Glavni dokaz, ki so ga preiskovalci zbrali proti njemu je sveženj bankovcev za 20 milijonov Ur, ki so sluzili za plačilo odkupnine za malega Gettyja. Poleg Lamanne so uradno vpletene v ugrabitev še štiri osebe: Vincenzo Mammoliti, Antonio Mancu. so, Domenico Barbino in Saverio Mammoliti, kaže pa, da bo dr. Rossi izdal v prihodnjih dneh zaporne kazni proti drugim desetim ljudem. Govori se medtem, da je bil La* manna član MSI. Tiskovna agencija ANSA navaja pričevanja raznih ljudi, ki so ga večkrat videli v misov-skih krožkih, trdi pa, da je bil leta 1967 tajnik sekcije «Giovane Italia» v Torrevecchii. MSI je proti večeru izdala tiskovno sporočilo, s katerim demantira te vesti in poudarja, da je to le poskus, da se preusmeri preiskavo. / Kar zadeva pa ugrabitev bergam-skega študenta Piergiorgia Bolisa ni nobenih novosti. Izvedelo se je le, da so ga ugrabitelji napadli 100 metrov od hiše njegovih staršev. Družina Boliš je okrog poldne tudi sporočila, da bo napela vse sile, da doseže osvoboditev Piergiorgia in poudarila, da odslej ne bo več ne potrdila ne demantirala morebitnih stikov * ugrabitelji. Repatica Kohoutek vidna tudi v Ljubljani LJUBLJANA, 18. — Komet Kohoutek je dobro viden tudi iz Ljubljane z malim daljnogledom z 8-kratno povečavo, najboljše s širokim zornim kotom. Tudi lovski daljnogledi s 6-kratno povečavo so uporabni. Pogoj pa je, da je treba komet opazovati proč od luči. Poiskati je treba zahodno stran neba, kjer je svetla zvezda Jupiter po 18. uri kot vodnik. Komet je najbolj viden od 18.30 do 20.30. Rep je zelo nežen, prosojen in nagnjen na levo. Glava je podobna zvezdici z meglenim plaščem. Na ljubljanskem območju ga je moč opazovati na Golovcu, Rožniku, na Toškem čelu, na šmarni gori ali pa na ljubljanskem gradu, če ni megle. BEOGRAD, 18. — Vsi odbori sveta narodov zvezne skupščine z izjemo odbora za narodno obrambo in zunanjepolitičnega odbora, ki bosta o predlogu ustave razpravljala v ponedeljek, so danes končali razpravo o tem predlogu. l■lllllll]ll!mll■lllltlllllllllll]ll■lllllll M miiiiiliiiiiiiiiimiiiniti ■imiiiriiniiiiiiTiii imim lllllmllHlllll■llH,tl, PO PISANJU UGLEDNEGA LONDONSKEGA LISTA «TIMES» Agenti ameriške CIA vohunijo britanskimi sindikalisti za Washington tolmači val stavk v Veliki Britaniji kot poskus državnega udara TOKIO, 18. — Številne znanstvene raziskave so pokazale, da število samomorilcev med japonskimi dečki in deklicami stalno in hitro narašča. Pojav, kot dokazujejo u-radne statistike, je, posledica skrajne selektivnosti pri sprejemnih izpitih za višje šole in univerze. Večina mladincev se odloči za samomor, ker je padla na sprejemnih izpitih za višjo šolo. višješolska izobrazba pa je pogoj za dosego določenega življenjskega standarda. Anketa, za katero je dala pobudo prefektura v Aichiju. je pokazala, da je vsaj 46 odstotkov šolske mladine vsaj enkrat v življenju mislilo na samomor, poročilo ministrstva za zdravstvo pa opozarja, da je število samomoril- cev med mladinci od 10. do 14. leta Starosti naraslo od 55 primerov leta 1970 na 60 v naslednjem, letu in na 78 v letu 1972. V primerjavi s skupnim številom samomorov na Japonskem je 78 samomorilcev le neznaten odstotek, ki pa dokazuje — ,kot ugotavlja «Japan Times» v j današnjem u-vodniku —f «da v naši družbi je nekaj zgrešenega, če se tako mlad človek odloči, da si vzame živ 1 jenje.» Minister za šolstvo je v tej zvezi izjavil, da je pojav posledica selektivnosti sprejemnih izpitov. Marsikdo ne zdrži «stressa», ki ga povzroči strah, da si bo zapravil bodočnost, če bo padel na izpitih Če nekoliko podrobneje analizira- mo vse te primere, vidimo da imajo vsi skupno matrico; mladi samomorilec, ni imel poguma, da bi se «spopadel» z življenjem, ko si je s padcem na izpitu zapravil edino možnost ušpeha. Januarja lani sta si 16-letni fant in 14-ietno dekle, dijaka nekega tokijskega liceja, vzela življenje, ker «propadla» kot sta zapisala v kratkem pismu staršem. 9. januarja se je dijak liceja v Fujiju zastrupil, ker je bil zaskrbljen zaradi neke šolske naloge. Konec januarja je neka tokijska mati zadavila sina, ki je zblaznel po padcu na sprejemnih izpitih za vstop v višjo šolo. Dijak neke gimnazije je naredil harakiri, ker je padel kot je sam zapisal v pismu staršem — na izpitu iz matematike. še bolj značilen kot posamezni primeri pa je rezultat ankete med mladinci vsega sveta, ki jo je izvedel zavod za raziskovanje javnega mnenja na zahtevo japonskega ministrskega predsednika. Po tej anketi je 33 odstotkov japonskih mladincev mnenja, da je bistvo človeka krutost, slabih 26 odstotkov pa je zadovoljnih z družbo, v kateri živijo. Prva, ki je v parlamentu načela to vprašanje, je socialistična poslanka Yoko Mochizu, ki je zahtevala preosnovo šolskega sistema zaradi skrajne selektivnosti in ker spodbuja učence k izredno ostremu medsebojnemu tekmovanju. ne službe M5 iz praktičnih razlogov ne morejo učinkovito delati v Veliki Britaniji, ker se Angleži otepajo na domačih tleh takih akcij, ki so potrebne za razkrinkanje teroristov in prevratnikov. Ni dvoma, da je CIA vrinila svoje agente v britanski sinidkat, malo možnosti pa je» da bi jih delavci razkrinkali, ker gre za britanske državljane, ki poročajo ameriškim agentom.» Cope-land naj bi tudi dodal, da je seda; nji politični in gospodarski položaj v Velika Britaniji kot nalašč za rovarjenje profesionalnega prevratnika. Med nalogami, ki jih je CIA poverila svojim agentom v Veliki Britaniji, naj bi bilo tudi nadzorstvo nad dejavnostjo palestinskih teroristov. Američani, trdi list, so zaskrbljeni in se bojijo predvsem, da bi teroristi lahko pripravili napade proti njihovim državnikom, ki pridejo večkrat v Evropo. Agenti, v treh mesecih naj bi jih prišlo v London od 30 do 40, naj bi delovali po nalogu NSA (National Security Agency, najbolj tajna ameriška obveščevalna služba). Po uglednem londonskem listu sta britanska obveščevalna služba in Scotland Yard obveščeni o prihodu ameriških vohunov. Del informacij, ki jih ameriški agenti zberejo, naj bi dali britanskim kolegom, ki jih nato posredujejo svoji vladi. Scotland Yard in britanska vlada nista hotela ne potrditi ne demanti; rati trditve «Timesa». To nalogo si je prevzel ameriški veleposlanik, ki je izjavil, da je članek londonskega lista gola laž. Korejska kriza SEUL, 18. — Južnokorejski predsednik Park Čung Hi je danes predlagal naj Severna in Južna Koreja podpišeta pogodbo o nenapadanju, ki naj bi omogočila morebitno združitev obeh Korej. Južnokorejski predsednik je podal te izjave na radiotelevizijski konferenci ob novem letu.