256. številka.
Ljubljana, v torek 9. novembra
XIX. leto, 1886.
Program kluba središča v hrvatskem saboru.
V sredi mej opozicijo, katero zastopata „neodvisna stranka" ter „stranka prava", in mej vladno, takoimenovano „narodno stranko" navstal je vlani v hrvatskem saboru „klub središča" kot Četrta stranka. Ta klub sestavljen je iz plemenitaških zastopnikov ter ima zategadelj tem večjo važ nost. V časnikarstvu ga zastopa ter razodeva poseben, nemški pisan organ „Agramer Tagblatt", ki je uredovan jako spretno. Te dni je klub razglasil svoj program, čegar poglavitna načela brez kritike priobčujemo v naslednjem:
Klub saborskega središča priznava popolnem dogovor iz leta 1867 mej državno polovico, ki je zastopana v državnem zboru, ter mej ogersko polovico; tako priznava tudi dogovor, ki je bil storjen 1868. leta ter preosnovan 1873, 1880 in 1881. leta mej kraljevino ogersko ter mej kraljevinami hrvatskimi, ki so Hrvatska, Slavonija in Dalmacija. Klub si je postavil nalog«>, delati, da se prava hrvatska popolnem uresničijo, kakor iih ustanavljajo rečeni dogovori. Zastopal bode on mirno, da se uvedejo stanovitni politični odnošaji mej Hivatsko in Ogersko. da se po zakonu in pravičnosti odstranijo protivja mej združenimi kraljevinami, da se za Hrvate uvedejo prave ustavne uredbe ter /boljšajo materijalne in kulturne strani, ki so doaedaj bile mnogotero zanemarjene. Nikdar ne bode klub privolil, da bi se jediiostransko tolmačili ali krivo zvrševali državnopravni dogovori nego zahteval bode, da oger-ski zaveznik varuje brvatsko-slavomko-dalmntinski teritorij vsakoršnega poskušaja, razdrobiti ga ali kolikorkoli odcepiti od njega.
Skrb klubova bode, da se povsodi v Hrvatske)-Slavoniji jezik hrvatski priznava in uporablja kot jedini službeni in državni jezik, in da na hrvatsko-slavonskej zemlji izključljivo vlada le zastava hrvatska.
Klub saborskega središča bode osobito zahteval, da bodo zakoni, ki se v Hrvatskej-Slavoniji razglašajo kot vkupni, v istini ustanovljali le reči vkupne narave, po dogovoru le agende vkupnega zakonodavstva in vkupne eksekutive. Minister hrvatski ima v prvi vrsti zastopati koristij kraljevin hrvatskih, ima paziti, da ne prestopijo svoje kompe-
tencije organi država** celote, da vkupni ministri tako pri investicijah kakor v prometnoj politiki sl.r-bijo jednako za blagostanje hrvatske kakor ogerske zemlje. Minister hrvatski, osrednja vlada in vlada domača hrvatska so faktorji, ki gledati imajo, da se ohranijo in okrepijo zdravi in politični odnošaji mej združenima narodoma. Potrebno je zlasti, da se pi) dogovoru povsodi na Hrvatskem in v hivatskih odsekih pri osrednjej vladi nameščajo le domači sinovi hrvatski, kateri so se za službe usposobili na na Hrvatskem ali kje zunaj, ko ne bi Hrvatska za kako stroko imela svojih zavodov.
Protivja, ki so se zadnja leta pojavila mej združenimi kraljevinami, ne izvirajo le od todi, da so se različno tolmačila državnopravna določila do govora, nego tudi od tod, ker so se zanemarjale narodnogospodarsko stvari trojed ne kraljevine, in zato mora vkupna vlada hitro s podvojenim delom za gospodarstvo hivatsko to storiti, kar so je zadnja leta zanemarilo.
Klub bode zahteval, da se ima na razpre g ledu poseben izkaz o prihodkih hrvatskih kraljevin ter da se sestavlja poseben proračun o skupnih izdatkih, ker hrvatsko slavonski zustopniki v skupnem zboru sinejo odobravati le proračun vkupnih izdatkov in na drugej straui sme se le 55°/,, čistega dohodka hrvatskih kraljevin upotrebiti za vkupne izdatke. Ker ima Hrvatska svojo javno imovino, katero upravlja vkupna legislativa in eksekutiva bode klubova skrb, da se pravo svojine tudi na zvunaj pokaže, osobito, da ima pri prodaji lesa iz državnih gozdov pravico dovoljevanja tudi hrvatski sabor.
Hrvatski zastopniki v vkupnem državnem zboru smejo podpirati le tisto vkupno vlado, katera spoštuje prava hrvatska, ki pospešuje davkovno moč vsega ozemlji ja ter ki skuša dognati red v državnem gospodarstvu. Vkupnej vladi je skrbeti tudi za zboljšanje gospodarstva v bivšej hrvatsko slavonskej vojnej Krajini in klub se bode osobito za to poganjal, da potrošarina od mesa in vina v področji bivše Krajine pripade dotičnim občinam.
Klub je prepričan, da bi bilo koristno za dav kovno moč hrvatskih kraljevin, Če bi se vsi neuter-ljivi   zaostanki  odpisali in bi se uterljivi  del teh zaostankov uterjeval po zahtevah človekoljubja.
Jedna najpoglavitniših nalog klubovih bode, delati, da se v bodoče  nakloni trgovskim  in pro-
metnim koristim Hrv.itske in Slavonije pravičniša in večja skrb, tik se temeljito premeni sedanja prometna politika vkupne vlade, ki Je bistvena zapreka gospodarskega razvitka kraljevin hrvatskih in ki naravnost uničuje zmisel za vkupnost interesov mej Hrvatsko in Ogersko.
Klub bode oziral se na to, da bodo cvetele in se svobodno razvijale občine, pa zato bode iskal, da se občine rešijo „prenesenega delokroga" zlasti glede na financijalne posle, ki so jim naloženi proti zmislu dogovora. Osobito moru vkupna vlada glavno mesto Zagreb podpirati in storiti, da se Zagrebu prizna brez zavisti za liudapešto prvo mesto v držav-nej celoti.
Glede na avtonomne reči držal m bode klub načela, da je hrvatska domača vlada v rečeh notranje uprave, bogočastja ter nauka, pravosodja in vseh agend, ki v dogovoru od 1808. leta neso taksativno prenesene na vkupno vlado, autonomna in da ima hrvatsko-slavonsko-dalmatinski zbor v vseh avtonomnih rečeh popolno in neomejeno pravo zakonodavstva. Klub središča bode torej podpiral le tisto vlado, katera je voljna narodno in politično individuvalnost učvrstiti ter vse ustavne naprave tudi za bodočnost utrditi, katera je sploh voljna, vso svojo skrb obračati v duševno in gmotno blagostanje naroda hrvatskega.
Program na to našteje dva in dvajset točk, katere bode klub središča z vršiti skušal. Osobito, pravi, bode klub branil pravice in svobode vseh priznanih veroizpovedanj, bode delal, da se iskreno sporazumeta obe jednokrvni bratski plemeni, Hrvatje in Srbi, ki naj bi zložno delali za blagostanje jedne svoje domovine. Klub bode skušal, da se provede nezavisnost in neodstavnost sodnikov, da se uredi odvetništvo, da se izda liberalen volitveni zakon, ustavi primeren kazenski zakon, da se uredi računska kontrola, da se ustroji upravno sodišče, da se odpravi objektiven postopek v tiskovnih rečeh, da se osnujejo potrebne naprave in postave za narodno gospodarstvo, za kulturo tal, da se ustroji domača hipotečna banka, medicinska fakulteta nu Zagrebškem vseučilišči, tehniška visoka šola in akademija za gozdarstvo, da se preustroji poljedelski in gozdarski nauk, srednje in osnovno šolstvo, da se založi niža in višja trgovska šola in se ustrojijo šole obrtniške in kmetijske, da se čim preje provedo zakoni „grun-
LISTEK.
(Po D' Amicisu.) II.
Most.
(Dalje.)
Pri prvem izprehajanji po mestu nemaš ne časa ne načina opaževati vse te posamnosti. Dokler gledaš užig na jedni roki, te tolmač že opominja, da je šel mimo Srb, Črnogorec, "Vlah, ukrajinski kozak, donski kozak, Egipčan, Tunežau, imeretski kraljevič. Komaj izhajaš s časom, motriti ljudstva. Zdi se ti, da je Carigrad zmiraj ono, kar je bil: prestolnica treh delov sveta, kraljica dvajset pod-Kialjevin. Pa tudi ta misel ni po velikosti onega prizora, velikoveč je misliti na kako pomešanje selitev, ki so nastale po bučečem prevratu, ki je previ nol stari svet. Vešče oko prepoznava v tem velikem morji obraze in navade karamske, nnatolske, J perske. kandijske, dnmscenske, jeruzalemske; Dru-
zov, Kurdov, Maronitov, Talemanov, Pumakov, Slo-venov in druge neštevne različnosti neštevnih anarhičnih zvez, ki se razteza od Nila do Donave, od Evfrata do Jadranskega morja.
Kdor išče lepote in kdoi išče grdobe, obema bi se tukaj izpolnile najdrznejše želje. Rafael bi obstal kakor zamaknjen, Rembrandt bi se zgrabil za lase. Najčistejša lepota grškega in kavkaškega plemena je tukaj združena s ploščnatimi nosovi in zgnečenimi glavami. Mimo tebe gredo obrazi kraljic in obrazi furij; obrazi nalikani in od bolezni pa ran nagrjeni; velike noganje in čerkeske nožice, ped dolge; orjaški bremenarji in debeli Turki, pa spet črni okostniki, grdobe človeške, da te kar mrzlo iz-preletava; vsi najnenavadnejši obrazi tega sveta, na katerih se vidijo sledi pobožnega življenja, poltene razuzdanosti, največega truda, bogastva, ki zapoveduje, siromaštva, ki v pomanjkanji umira.
Različnost oblek je še čudnejša kakor različnost oseb. Kdor se razume ha barve, mora obnoreti. Ne dve osebi nesta oblečeni jednako. So šali oviti okolu glav; imaš divjaških vezin; cunj, kap, srajc, sukenj progastih in četverinastih, da so kakor hai-
lekinski odev; pasov, v katerih stoje noži od strani do ramen; mameluških hlač, polgat, svitic, suknjič, haljtog, vidiš posteljskih odevov, ki se vlečejo, oblek, obšitih s hermelinom; oprsnikov kakor zlatih oklo-pov; rokavov, tesnih, širokih, prerezanih; redovni-ških in brezsramnih oblek; moških oblečenih ženski in žensk, ki so videti kakor moški, beračev, ki so kakor knezi. To ti je nepopisljiva nakinčanost cu-njarin, novost barev. zapravljivost res, zobcev, rezin gledaliških kinčev in otročjih, kar te spominja na velikanski ples v norišnici, za katero so izpraznili svoje omare vsi starinotržci tega sveta.
Iz zamolklega mrmranja, ki se uzdiga iz te človeške množine, slišiš predivne glasove grških dečkov, naprtanili s časopisi v vsakem jeziku ; sten-torski glas nosačev, krohotni smeh Turkinj; detinski glas kopljencev; piskajoče čvrkanje slepcev, vrsta iz korana pojočih; molklo vzdihanje plavajočega mostu; žvižgavo in zvonjavo na stoterih parohrodih, si: katerih veter zažene gost dim na gnečo, tako da nekaj trenotkov nič ne vidiš.
(Dalie prih.)
tovni in urbarski", vse razdelbe zadružne na deželne stroške, da se napravi poseben zakou o dedovanji v kmetijskem posestvu ter za ureditev minimuma, ki bi se pod njim zemljiško posestvo kmetovo ne bi smelo deliti, da se koneino predrugači rubilni postopek osobito tako, da eksistenčni minimum ne pride pod rubežen.
Program, ki smo ga tu v kratkem priobčili, je darovan v Zagrebu 18. listopada t. I. in podpisana sta Ivan grof Draškovie, kot predsednik ire-diškega kluba, ter Josip grof Draškovie kot izve-stitelj.
Nekoliko kritike o Schmerlingovem
predlogu.
i.
Dunajski čianek „Slov. Naroda" „Schmerling proti Pražaku" označuje v malo stavkih izborno najnovejšo namero nemške opozicije, za katero se je postavil v bran vitez pl. Schmerling. Predlog sam na sebi ni vreden, da bi ga razgovarjali obširniše; kajti oprt je tako slabo, kakor malo kak političen izdelek. Ali ker prihaja od državnika, katerega za rad tega proslavljajo nemški liberalci, in ker uganjajo ti Nemci z imenovanim predlogom razne burke, zlasti po Severočeškem, je veuder zanimivo, pogledati v notranjost tega predloga. Liberalni Nemci so dobili priliko, da se zbirajo na raznih shodih, na katerih se zahvaljujejo vitezu pl. Schmerlingu za „moško postopanje", s katerim odganja „nevarnost nemštvu", ter ga imenujejo zarad tega celo častnim meščanom itd. Tudi se jim zdi zopet primerno, naglnšati potrebo za razkrojenje češkega kraljestva na dva dela To in pa da je ta predlog po mislih Praške „ Politik" nekak priziv naravnost do krone v korist nadaljnjega prvenstvovanja nemških liberalcev, nas še posebe spodbuja, da ocenimo predlog, kakor zasluži.
Sedmero je preudarkov (Erwagungenw), zaradi katerih naj bi se Pražakova naredba glede na Praško in Brnsko deželno nadsodišče preiskovala po komisiji !) udov iz gosposke zbornice. Mej temi sedmimi pomisleki jih je šest, ki se ne opirajo na noben niti najmanjši zakon, in še preudarek, češ, da se ne zlaga Pražakova naredba z najvišjim patentom od 3. maja 1853, je jako slaboten in ga zruši najnavadniša logika. Kar je pa najpomenlji-vejše, je to, da najvišji sodnik naše države niti ne omenja najvišjih zakonov, to je ustave same! Videti je, kakor da bi bil Schmerling popolnem prespal dobo, od kar se je ustvaril duvalizem in za katero  \elja tudi v Cislitaviji druga ustava.
Pomenljivo je pa tudi to, da zdaj proslavlja Scbmerlinga ona stranka, ki se mu je upirala, ko je branil državno celokupnost v zmislu strogega centralizma, tedaj ona stranka, ki ne preneha zagovarjati duvalizem, in to v taki meri, da izdaje c'slitavske interese madjarski kliki pod načeluištvom Tisze.
Mi menimo, da utegne taka slava zdramiti celo starega Sclmierlinga, ki je moral imeti posebno neugoden trenotek, ko je združil svoje jako omahljive „preudarke".
Centralist Sclunerling govori o nemškem jeziku, kakor da bi bil že zakonito odločen za notranjo službo „pri soduijskih in političnih gosposkah"; pa bi mu moralo biti vender znano, da to določbo hočejo še le uvesti po Scharschmidovem predlogu. Torej ne samo, da ni še take določbe, bo še po sebno vprašanje, do kake meje bo to veljalo, če v obče dojdejo narodi do sporazumljenja, da bi dali nemškemu jeziku, vsekakor s primernimi u vet i. tako prednost.
Državnik Schmerling kljubu lemu izraža drugi „preudarek", Češ, da načelo nemškega kot notranjega službenega jezika mora ostati v „interesu države in jednotne uprave". Tu še prave logike ni mej razvrščenjem prvega in drugega „preudarka"; neobhodna potreba bi morala stati na prvem mestu, in iz te potrebe bi se bila morala država in uprava že kedaj ovedeti, da bi bila zakonito utrdila nemščino kot jedin notranji službeni jezik. Že iz tega, da država ni še videla take potrebe o uzako-njenji nemščine, je razvidno, da neobhodnosti te potrebe neso občutili ne v državi kot taki, ne v njeni upravi In tudi ko bi bila taka potreba dejanski dokazana, bi ne mogel najvišji državni sodnik obsoje-vati Pražakove naredbe, ker ni zakona ali postave za tako obsodbo.
Kar se pa dostaje potrebe „za jednotuo upravo", dokazuje Galicija že skoro 20 let, da država more
obstati brez take „ jednotne uprave" glede na no-ttanji službeni j^zik. Te jednotne potrebe neso pri-poznavali niti nemški liberalci sami, kajti oni so podelili Galieiji poleg druzega tudi to, da notranji službeni jezik v Galiciji ni nemški, ampak poljski, v tem ko bi moral biti po pravičnosti poljski in ruski.
Schmerlim,' Vjot nekdanji nasprotnik duvalizma vidi. da država izhaja celo v velikem delu cesarstva, na Ogerskem, brez nemščine kot notranjega nemškega jezika. Državi se celo neki dobro godi tudi zarad tega, saj zagovarjajo duvalizem ravno oni, ki hvalijo zdaj Schmerlinga. Ta državnik razvidi torej, da po jedni strani zagovarja on jednoto države in jed noto uprave, z druge strani pa njegovi slavitelji odobrujeio in branijo celo nejednoto države in ne-jednoto uprave. Po vsem tem imajo prav ali bva ljeni Schmerling ali pa njegovi hvalivci, ki so ob jednem hvalivci nejednote. (Daije prih.i
Politični razgled.
Notranjo dežele.
V L j u b 1 j a n i 9. novembra.
Vojeviti nagovor predsednika avstrijske fle-I«*ija«*i|e napravil je bil kaj slab utis. Posebno Ćehi so bili vznemirjeni, pa tudi Poljakom se je zdelo, da tak nagovor ni bil umesten. Cesarjev odgovor predsednikoma delegacij je pa potolažil vznemirjenje, posebno pa še to, daje vladar proti Chlu-meckemu pri vsprejemu delegacije, posebno poudarjal potrebo miru in rekel, da je sedanji moment jitko kritičen ter zahteva zmernosti. Zagotavlja se pa tudi, da Smolka za svoj nagovor ni bil dobil ni-kakega migljeja od vladne stranij, ampak je izrazil le svoje osobno mnenje. Levičarje je poparilo, da cesar v svojem odgovoru na nagovor predsednikov delegacij ni nič omenil nemško-avstrijske zveze. Nemški liberalci hočejo zategadelj interpelovati ministra vnanjih zadev, kako da je z avstro-nemško zvezo.
\aii4-no iiiiniNtci*Ntvo je sklenilo češki oddelek nemške obrtne šole v Brnu povzdigniti v samostojno državno obrtno šolo. Morda hoče pl. Gautseb s tem potolažiti češke državne poslance, katerim se je zameril, ker se premalo ozira na češke srednje šole.
V n a i i.j c dr/avo.
Itolgarskemu  regentstvu se je posrečilo pregovoriti tudi vzbodnorumelijske poslance, da ne bodo volili princa Aleksandra zopet knezom. V Bur-gasu se je vladi   nekda posrečilo zadušiti upor brez velicega prelivanja krvi.   Več upornikov so zaprli,  drugi so pa ušli  po  morji.  Ruskih častnikov, stotnika Nobakova in  poročnika Zaleskega, ki sta prav za prav vodila ustajo, pa  neso zaprli, kajti vlada se boji, da ne bi s tem dala povoda   Rusiji  za   okupacijo.   —  Bolgarsko sobranje je sklenilo pomiloščenje vojakov in učencev vojaške šole, kateri so se udeležili državnega prevrata 21. avgusta.   Vlada temu ni prav nič ugovarjala.   Ker se je bolgarska vlada obrnila še do velevlastij, da bi postavile kandidata za bolgarski prestol, veliko sebranje danes še ne bode volilo kneza.   Velevlasti najbrž ne bodo hitele z odgovorom. Sedanje veliko sobranje najbrž kneza ne bode volilo, ker bode poprej prisiljena sedanja vlada odstopiti, nego se bodo velevlasti sporazumele o kandidatu. Nova vlada bode razpustila sebranje. Nove volitve bodo pa še le, kadar bode želela Rusija. — Po deželi vlada anarhija.   Posebno je prebivalstvo vznemirjeno v Plovdivu, ker Be kmetje v sosednjih vaseh pripravljajo, da napadejo mesto. Vojaščina je noč in dan pripravljena.   Po noči hodijo po mestu močne straže konjice.   V Peruštico odposlal se je močan oddelek konjice, ker se tam zbirajo uporniki. Vojakom se je prebivalstvo ustavilo in bil je hud boj, več je bilo mrtvih in ranjenih. Pa tudi v drugih krajih so nemiri.   Ruski  emisarji nagovarjajo narod k uporu    Policija v Plovdivu hotela je za preti dva Rusa, ki sta čuvala narod, pa sta ušla v hišo ruskega konzulatskega dragomana.   Prefekt je vprašal vlado, kaj mu je storiti, slednja mu je pa odgovorila, da naj prosi  ruskega konzula,  da ga spremi v dotično hišo, da bode mogel dotični osobi deti v zapor. Ruski konzul pa gotovo ne bode privolil, da bi bolgarska policija stikala po hiši njegovega dragomana.   Vlada morala je za Plovdivski okraj proglasiti obsedno stanje.
Kaj misli Rusija storiti z Kolgurijo, se še ne ve. Neko poročilo iz lVterburga trdi, da Rusija ne bode oktipovala Bolgarske, da ne da Avstriji in Turčiji povoda za jednako postopanje. V Peterburgu se govori, da si Avstrija na vso moč prizadeva razširiti svoj upliv po Balkanu. S Srbijo in Itumunijo hoče sklen ti vojaški pogodbi, kakeršne je o svojem času sklenila Prusija t raznimi nemškimi državami. Druga znamenja pa kažejo, da Ru sija resno misli na okupacijo, katerej se najbrž nobena vlast s silo uprla ne bode. Kakor se poroča v „Times" iz Berolina, se je Bismarck nekda izjavil, da Avstrija in Anglija najbrž ne bodeta nobenega vojaka mobilizovali, ko bi Rusija zasela Bolgarsko. „Post" pa piše, da Nemčiji nič ne škoduje, Če Rusi
zasedejo Bolgarsko in v sporazumljenji Turčije Še Dardanele. Pod takimi pogoji se hoče Rusija sporazumeti z Bolgarijo, se še prav nič ne ve. Sedaj Rusi pred vsem zahtevajo, da odstopi sedanja vlada in regentstvo, Še le potem bodo staviti daljše pogoje. Govori se pa, da Rusija bi tudi v to ne privolila, da bi se sestavil» nova vlad iz samih Rusiji prijaznih Bolgarov. Vojni minister mora biti Rus, in je za to mesto nekda odmenjen general Dondukov Korzakov. Morda bi se še s tem Rusija ne zadovoljila,, ampak bode zahtevala, da morata tudi ministerski predsednik in minister vnanjih zadev biti Rusa. Mogoče je pa celo, da je resnična vest, da bod^* Rusija zahtevala, da se volitev kneza odloži za celi dve leti in bode dotle) v Bolgariji vladal general Kaulbars ter izbiral, postavljal in odstavi jal ministre po svoji volji.
„Moskovskija Vjedomosti14 ostro pišejo proti srbsko-bolgarskemu sporazumljenja zastran Bregove. Obe vladi sta se ozirali le na korist Avstrije. Zato je pa avstrijsko časopisje o tem molčalo. Rusija ne bode priznala tega sporazumljenja, ker je Bregovo odstopilo Srbiji nezakonito regentstvo. Ruski zastopnik v Belemgradu dobil je že instrukcije v tem zmislu.
Vse stranke v Hrl>yi so teh misli j, da bi bila ruska okupacija Bolgarije nevarnost za Srbijo. Celo Rističev organ piše, da bi okupacija Bolgarije bila velika nesreča ne samo za Bolgarijo, ampak za vse narode balkanskega poluotoka. Če se odpro vrata tujim okupacijam, ne ve se, kdaj se bodo zopet zaprla. Srbska skupščina je minuli teden rešila več važnih predlog naučnega ministerstva. Vspre-jela je zakon, da se bodo v duhovsko semenišče vsprejemali le dijaki, ki so dovršili gimnazijo, ter zakon o popolnitvi učnega načrta učiteljišč in višje dekliške šole v Belemgradu. Ta teden začne se v skupščini budgetna debata. — Srbija hitro reorga-nizuje vojskp, da bode pripravljena na vse slučaje. — Turški poslanik v Belemgradu neče priznati bolgarskega agenta Stranskega.
Ritnica vlada je zvedela o nekem sumnem gibanji afganskih in angleško-indijskih čet. Glavni poveljnik ruskih čet v centralnoj Aziji knez Dondu-kov-Korzakov odšel je na povelje vlade skozi Merv na afgansko mejo. Spremljata ga generala Komarov in Anenkov.
{•'rancoHkemn ininisterskemu predsedniku se je hitro posrečilo dobiti novega ministra javnih del. „Journal official" objavil je že imenovanje Mil-lauda ministrom javnih del.
Danes se slovesno otvori ta belgijski zbornici. Ker delavci nameravajo tem povodom prirediti veliko demonstracijo, storila je vlada izredne naredbe, da se ohrani red. Vse ceste, po katerih se pelje kralj iz svoje palače v zbornico, bodo za-seli vojaki in meščanska straža.
Karlisti na Mpanjskeiu se začenjajo gibati, Zlasti ob francuskoj meji močno agitujejo privrženci Don Carlosa. Misli se pa, da se jim ne bode posrečilo napraviti kake ustaje.
Dopisi.
Ik Mariboru 7. novembra. [Izv. dop.] (Ti ubogi dr. G l a n t s c h n i g g!) Ni še toliko časa, ko je Celjski dr. Glantschnigg veliko ulogo igral. Bil je urednik „Lisjakov" ; imenoval se je „den FUhrer der Deutschen in Untersteiermarku ; Graška ščrbljava tetka imenovala ga je „den geschatzten Parteigenossen": pri „kn^ipah" Graških „buršev" imel je kot „alter Herru častno ime; v Celji je on zapovedoval; videl se je v duhu, kedar je bil „in der feuchtfrohlichbeschaulichen Stimmung", župana Celjskega in državnega poslanca za Celjsko skupino itd. itd.
Iz zdaj V
„Vse je vse zgubljeno!"
Predali Celjske „ Valite" so njemu in njegovim „duševnim" proizvodom zaprti. Nemški dijaki in bivši dijaki ga kličejo na dvoboj, pa ne s čašo piva, nego „mit dem Schliiger", ali pa z britko sablo, katera se pa dr. Glantschniggu bolje od daleč dopada, ker je tako ostra! Dokazujejo mu v javnih listih, da ni res, kar on, dr. Glantschnigg, trdi, ter izjavljajo, da je njegovo obnašanje „eines ehemaligen akademisehen Biirgers in den Augen eines ehren-haften Mannes iiberhaupt unwiirdiges" itd."
Dr. A. Harpf, urednik zloglasnega lističa „Mar-burger Zeitung", klical je namreč dr. Glantschnigga na dvoboj, kar pa je ta — previdno odklonil. Kdo bo pa tudi se v tako nevarno početje spuščal. Vsled tega prinese „Marburger Zeitung" izjavo, s katero se prej tako slavni dr. Glantschnigg iz vrste „deu-tseher Ehrenmanner" svečano izbriše.
Dr. Glaut8chnigg bi pa še vedno bil rad v očeh vseh Nemcev „ein deutscher Ehrenmann", za to pridejo v „Marburger Zeitung" sledeča poslana: Eingesendet. (Berichtigung.) Euer VVolgoboren!
Bezugnuhmend auf den in der Nr. 129 vom 27. Octo-ber 1886 lhres geschatzten lilattea ersuhienenen, gegen micU
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 25fi. 9. novembra 1886.
gerichteten Artikel mit der Aufschrift „Erklaruug"' eraiuhe ich Euer Wolgeboren aut' Grund dea §. 19 Pr. G. um Aut-nahme nachatehender Berichtigung: E-* ist nicht richtig. das? ich dem Verfasser des Artikels „Dr. Glantschnigg ein An-walt Schonerer's" die verlangte Genugthuung verweigerte; Thataache ist es vielinehr, dass ich ihm die Genugthuung zusagte; Thatsache ist es ferner, dass weder von seiner Heite, noch von Seite seiner Zeugen wiihrend der aus-driick 1 ich vereinharten Zoit eine Antvvoit darauf ertolgte, was durch die in den Handen ineiner Zeugen be-tindlichen Briefe erweislich ist, und das mir nieine Zeugen erkliirten, sie seien bei dem allgemein geltenden Brauclie genuthigt, aus dieseoi Stills hweigen zu aehliesaen, dass derselbe aut' die unter Elireumauueni iiberhaupt Ubliehc Genugthuung verzichte und sehliesslich, dass ich den Zeugen desselben mittheilte, dass ich die Ansicht meiner Zeugen vollkoromen theile und daher die Angclegenheit als Hnali-sirt betrachte. Angesichts dieser riehtigen Thatsachen muss ich den Anwurf", dass me in Vorgehen eines ohema-ligen akademisehen Biirgers in den A u gen eines ehronhaften MannoB iiberhaupt unwiir-<liK«'M gewesen sei entschieden zui i'tckwoiaen.
Hochaclitungsvoll
Dr. E. Glantachnigg.
Cilli 29. Oktober 1886.
Gegenerkliirung. Wir halten der Berichtigung des Herrn Dr. Eduard Glantschnigg gegeniiber unsere erstlich abgegebene tErklii-rung vollinhaltlich aufreeht. Es ist vollsiiimli«, unwBhr, dasa irgond eine Vereinbarung hinsiehtlich der Zeit „aus-driieklich" getrofl'en worden \viiro, vvomit dann die Voraus-setzung, auf welcher dr. Glanrscluiigg'a jetzigc Weigcrung basirt, als \ollkommen nichtig entfiilit. |Dics aber g elit aus obiger Berichtigung umviderleglioh hervor, dass ea wahr ist, das Dr. Glantschnigg nun unter einem nichtigen Vor-watide jede inaiin e a\v Ur dige, u nt er d e u tac h o Ehrcn-iniinnorn iibliche Genugthuung vcrwoigert.u Der Vorwnnd, unter dom dics gosehicht, kennzeichnet sich selbat aus Dr. GlaDtschnigg's obiger Berichtigung. Dr. A. Harpt', Schriftleitor, Stud. jur. Josei' Sutter, drd. jur. Josel' Waldnor.
S tem pa še neso vse dr. Glantschniggove stiske in nadloge končane. Spisal je brošuro „Poli-tisehe Zvvitter", s katero je dr. Foreggerja hotel 8spodjestiu. Dr. Forreger na to objavi v svojem organu, Celjskej „ Vab ti', članek, v katerem dr. Glantschniggu, — ki ga sicer ne imenuje, pa vsem umljivo — hude na hrbet naloži. Vsled tega zapusti dr. Glantschnigga previdnost, in se spusti z dr. Fo reggerjem v dvoboj, kakor ste že v zadnjej številki „Slovenskega Naroda" poročali. Pri tem sta oba „junaka" ranjena, ter nosi dr. Glantschnigg, kakor mi piše prijatelj iz Celja, zavezano roko.
Ubogi,  oj ti ubogi dr. Glantschnigg; slabo, silno slabo se Tebi godi v nemškem taboru!
Iz Krope 7. novembra. [Iz. dop.] 6. avgusta t. 1. odposlalo je predsedništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani svojim podružnicam poziv, v katerem jih opozoril je, da viri društvenih dohodkov so tudi veselice in zabave, katere naj bi se snovale v ta namen. Ker tudi podružnica sv. Cirila in Metoda za Kropo, Kamnogorico in Dobravo želi pospeševati po svojih že skromnih močeh namen tega prekoristnega društva, sklenilo je načelništvo, da se priredi v nedeljo 14. t. m. zvečer v Kropi pri g. Klinerji prva taka večerna zabava s petjem, dekla-macijarai  in tombolo. Za petje bodo skrbeli naši vrli domoljubni „Odmevaši" s svojim požrtovalnim pevovodjo, deklamovale bodo druge domače jako spretne in nadarjene moči; tudi za tombolo nam je že zagotovljenih jako lepih dragocenih daril. Tako se nam je  nadjati  prav  zabavnega in, dal Bog, tudi za glavno društveno blagajno izdatnega uspeha. Tega smemo s tem večim opr>'vičenjem pričakovati ker trikot Kropa,  Kamnagorica, Dobrava, če prav mal del Slovenije, je poznat kot sedež odločnih narodnjakov, vzraej katerih je vsakdo pripravljen tudi v dejanji  pokazati svoje  narodno mišljenje, celo ubogi delavec radovoljno prinese svoj  obolus na oltar domovini. V našem, če tudi ne premožnem, trikotu v  podnožji temuo-zelene Jelovice nikogar ni in ga tudi ne sme biti, ki bi rekel samo iz an tipatije ali drugih osobnih ozirov:  „Ako je ta narodnjak, jaz nečem biti, ako je ta pri društvu, jaz ne bom." Društvo sv. Cirila in Metoda čuva tri najlepše svetiuje slovanske: Vero, narodnost, omiko, ki morajo biti svete vsakemu zavednemu, dobremu človeku. Zatorej se nadejamo prihodnjo nedeljo mnogobrojne vsestranske udeležbe iz Krope, Kamnegorice, Dobrave in sosednjih krajev, od narodnjakov in tudi od bližnjih   posestrim   naše podružnice. Natančen vspored veselice objavimo v kratkem. K.
I« Ht. IVGa na Notranjskem 7. novembra. Na ukaz visocega ministerstva razšla se je G. t. ni. tukajšnja kolerna komisija, kije bila 6. avg. k nam poslana, da opazuje železniške popotnike prihajajoče iz Trsta in z Ueke ter preiskuje njih
prtljago.   Preiskovalni zdiavnik, g. Fr. S aura u in politični komisar g. A. Klein sta skozi tri mesece tu prebivala in svojo težavno službo tako natančno n zvesto izpolnjevala, da se jima mora očitno zaslužena hvala izreči. Da tako preiskovanje popotnikov ni lahka reč, bode priznal vsakdo, kdor je koli imel priliko memogrede opazovati zdravnika v Št. Petru pri njegovem poslu. Dan za dnem in noč za nočjo na deset vlakov čakati, časih ob najgršem vremenu, potem vse osobe v odločeno sobo spraviti njih popotne  torbe, kovčege, vreče itd. preiskati, pri vsem tem silno hiteti, da nimajo vlaki preveličin zamud, poleg tega pa še od raznih sitnežev mnogotere zabavljice preslišati, — zato je potreba krepkega zdravja, posebne izurjenosti, pa tudi brez ozirne odločnosti, kakeršno smo ravno pri zdravniku g. Saurau u občudovali. Marsikak piedrznež je moral za svojo  prenagljeno opazko odgovor v žep spraviti, da se ga bode nekaj časa spominjal. Dobro, Saurau!   Če bi se vsakemu popotniku šele razlagalo, zakaj je zdravnik v Št. Peter poslan in zakaj je treba vso popotnino ljudij pregledati, kdaj bi se bil potem jeden sam vlak odpravil.   Pri taki reči se le z odločnostjo in osornostjo, kakor je g. Sau r.m-u v polni meri lastna,  kaj prida doseže. Pri tem tako ogromnem in trudapolnem  delu ni čuda, da si je g. Saurau nalezel hud katar, ki ga je ves čas mučil in mu bode še dalje časa delal nadlego. Ukljub temu je svoj posel za pičlo nagrado ne umorno nadaljeval do konca, ob jednem pa tudi iz ven službo v mnogih slučajih izkazal se vedno pripravljenega in jako praktičnega zdravnika.   Ko je 6, oktobra še drugi zdravnik, dr. Zeissler, prišel v Št. Peter na pomoč, je bilo delo res mnogo polaj šano, ker sta se zdravnika v službi  vrstila, morala pa sta za to tudi osobje  tovornih  vlakov preis-kavati.
Stražo proti koleri je tedaj odpr vijena, zdravnika sta nas zapustila in bolezni imajo odprto pot v deželo. Obetalo se nam je, da utegnemo dobiti v Št. Peter stalno nameščenega zdravnika. Pač bi bilo želeti, da se to zgodi. Št. Peter leži sredi Pivške in na meji Košanske doline, obdaja ga okrog šest velicih občin, ob jednem je jako važen zaradi železničuih zvez Trst Iteka. Res da sta v Postojini dva zdravnika, toda ako je treba nagle pomoči, nam je v Postojino vendarle daleč. Upamo, da bode visoka vlada spoznavši važnost Št. Petra kot središča vsestranskih potnih zvez v tem oziru kaj storila, pred vsem pa se nadejamo pomoči od našega skrbnega g. okr. glavarja. Slavni komisiji k odhodu še jedenkrat kličemo: Na zdravje!
N Krhkega 7. novembra. (Prvo zbor o vanje „Pedagogiškega društva" v tekočem šolskem letu v Šent Jarneji na Dolenjskem.) Po sklepu zadnjega zborovanja je zborovalo Pedagogiško društvo dno 4. novembra t. 1. v šolskem poslopji Šent Jarnejske ljudske šole Iz-mej učiteIjstva se je tega shoda udeležilo IG učiteljev in 3 učiteljice. Tudi je prišlo več odličnih Šent Jarnejčanov (g. Vučer, predsednik kr. šol. sveta, g. Bučar, župan, g. Poljanec, kr. šol. nadzornik, g. Zagorec, posestnik in oštir) in razen teh mnogo kmetskega občinstva, okolu 80 osob. — Prodno pre-idi m k daljnemu poročilu tega zborovanja, naj še omenim, da je učiteljstvo Šent Jarnejsko šolo zunaj in znotraj v ta namen primerno olepšalo: pred učilnico si že od daleč zagledal postavljene mlaje, raz okna so pa vihrale narodne in cesarske zastave : za zborovanje odmerjena šolska soba je bila tudi prav lepo z venci in cveticami okrašena.
Zborovanje otvori ob 10. uri društveni predsednik Fr. Gabršek ter vse došle učitelje, učiteljice in šolske prijatelje prisrčno nazdravi. Ob jed nem tudi omenja, da ga veseli, ker vidi toliko šte vilo kmetskega občinstva pri zborovanji! — Na to društveni tajnik g. Ravnikar prečita zadnjega zborovanja zapisnik, ki se jednoglasno odobr .
Naslednja točka: „Dolenjci s stališča omike in napredka" je odpala, ker se je g. poročevalec, vodja Ivan Lapajne, iz društvenemu odboru neznanih uzrokov par dnij pred zborovanjem udeležitvi odpo vedal. Namesto njega je poročal gosp. Gabršek o uzgoji splošno — vzlasti z ozirom na domačo hišo. Prisotnim roditeljem je na srce polagal važnost vzgoje, ki jo imajo pri svojih otrocih. Posebno je pa poudarjal, da imajo stališi sveto dolžnost skrbeti za lepo krščansko izrejo, kajti oni so v prvi vrsti poklicani za ta posel; potem pride še le šola na vrsto.
Da je prišlo toliko gospodarjev  in gospodinj na ta dun v šolo, se  imamo le slučaju zahvaliti,
ker so si mislili, da pride tudi g. okrajni glavar s Krškega v Šent Jarnej; nameravali so namreč prositi ga, da bi on oprostil nekatere šolarje od vsakdanjega šolskega obiskovanja, kar se ve da ne gre tako lahko. To priliko je g. predsednik društva porabil, ter starišem razkladal velike koristi, ki jih imajo njih otroci od šole. Vsaj to dovolite svojim otrokom, da botio redno hodili v šolo, kjer se nauče najpotrebnejših naukov za prihodnje življenje. To je jedina dota, ki jo zaniorete svojej deci privoščiti; a kakor razvidno jej še to odtegujete s tem, ker bi radi imeli svoje otroke doma — in ne pri pouku. Tako je g. govornik unemal kmete za šolo.
Za tem se oglasi g. meščanski učitelj Bez-laj s Krškega. Ta ravno tako vspodbuja ljudstvo s toplimi besedami do večega veselja za šolsko obiskovanje. Mej drugim jim priporoča vinarsko in sadjarsko šolo, ki se je tekom tega leta preselila s Slapa na Dolenjsko, kjer imajo pridnejši šolarji iz dežele priliko izobraziti .^e v umnem vinstvu in sadjarstvu, poleg tega dobe še deželne ustanove (šti pendije), kar je gotovo le Vašim otrokom in Vam na korist. Zato pošiljajte redno svoje otroke v šolo in ne odtegujte jih pouku, kajti za to Vam nikakor ne bodo hvaležni! — Vsi smo te zlate besede g. Bezlaja naudušeno odobravali,
O rednem šolskem obiskovanji je še govoril g. Abram ter kmetom laztolmačil, da postava terja, da se otroci redno v šolo pošiljajo, od tega je za-vison ves napredek! Nikar naj ne mislijo, da so učitelji uzrok, da se zanikerni roditelji kaznujejo, oni store le svojo dolžnost. Ako bodo stariši jedenkrat uverjeni o koristi šole, nam gotovo ne bode treba siliti je k rednemu pošiljanju otrok v šolo. Kmetje so sicer malo godrnjali, ko so to slišali, kar je celo Šent Jarnejskega preds* cinika krajnega šolskega sveta v ogenj spravilo, kateri jim je naravnost povedal, da radi tega Dolenjci tako nazadujete, ker se nećete ničesar učiti, vedno se držite starega kopita! Sedaj so drugi časi, kakor so bili pred 50 in celo še pred 20 leti. Ne bodite trmasti in nehvaležni ljudem, ki žele le Vam dobro itd.
O kmetijstvu sta govorila gg. Lunder in Abrara. Prvi je govoril jako temeljito o zboljšanji sadjarstva po Dolenjskem, ter je stavil slednjič sledečo resolucijo: Odbor „Pedagogiškega društva" naj pošlje jedno prošnjo na slavni c. kr okrajni šolski svet, kateri naj z vsemi postavnimi sredstvi deluje na to, da vsi tisti krajni šolski sveti preskrbe tam, kjer še ni šolskih vrtov, prostor v obsegu 1 orala za potrebne vrte; drugo prošnjo pa na visoki c. kr. deželni šolski svet, koji naj isto tako upliva na vse druge okr. šol. svete. Ta predlog se je jednoglasno vsprejel. — Res je že skrajni čas, da šolske oblasti v tem oziru kaj store!
G. Abram je obravnaval kmetijstvo sploh, kako naj moder učitelj ves šolski pouk združuje s kme tijskim, n. pr. pri računstvu, prirodopisu, zemljepisu itd. Govoril je jako popularno, kakor prav nalašč namenjeno prostim kmetskim poslušalcem. Kmetje so ga prav verno poslušali. Bog dal, da bi tudi kaj hasnilol
Od pojedinih nasvetov je z večino glasov obveljal oni, da bode prihodnje zborovanje začetkom aprila v Mokronogu.
Zdaj se g. predsednik lepo zahvali vsem. ki so se zborovanja udeležili — osobito pa gg. poročevalcem za trud, kakor tudi predsedniku Šent Jarnejskega kr. šol. sveta, g. županu in drugim od ličnim možem, ki so nas počastili s svojim pohodom — ter zatvori sejo s trikratnim slava klicem na presvitleg.i cesarja Fran Josipa I.
Pri skupnem obedu v gostilni g. Zagorca je nam čas mej kolegijalnim i in prijateljskimi razgovori kaj hitro potekel. Tudi ni mankalo lepih in nnudušenih napitnic. Predsednika okr. šol. sveta g. H. Weiglelna je skupščina telegratično pozdravila.
Ako bode novo društvo v tem zmislu nadaljevalo in tako delalo, kakor je pričelo, si bode vedno več udov in prijateljev pridobivalo. Že sedaj šteje nad lOO dništvenikov. Gotovo lepo število za tako kratek čas njegovega obstanka! - r.
Domače stvari.
(Konfiskacijo ) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilp je c. kr državno pravdništvo. Povod zaplenbi bili so v dopisu iz Muri <ora nekateri stavki, tikajoči se dr. Glantschnigga in dr. Ne-ckermana v Oelji, Današnja številka ima dve strani priloge.
— (Presvetli cesar) podaril je požarni brambi v Kamniku 80 golil, podpore. — Občini Momjan v Istri za zgradbo šole pa 300 gld.
— (V Celovec) prišla sta včeraj zjutraj nadvojvoda Oton in njegova soproga. Včeraj zvečer priredila se njima je na čast baklada in serenaila.
— (Notranjska volitev.) Kot kandidat za deželni zbor oglasil se je tudi gosp Leopold Dekle v a, posestnik v Košani.
— (Imenovanje.) Praktikant pri okrožni sodniji v Rudolfovem g. Eugen T r buho vi i pl. Schlachtsckvvert imenovan je avskultantom za Kranjsko, bivši podčastnik Jakob Draxler pa vladnim kaucelistem pri okrajnem glavarstvu v Kamniku.
— (Umrl) je predveeraj g. Josip Rozman, vulgo Ilruševec, posestnik v Kolodvorskih ulicah, 4G let star. Pokojnik bil je samec in je skoro vse svoje znatno premoženje volil svojim prijateljem. — Včeraj je umrla tudi g. Franja G/ril, občeznana vrtnarica v Ljubljani. N. v m. p.!
— • (Na zabavnem večeru pisateljskega društva) se je sklenilo, čestitati slavnemu hrvatskemu zgodovinarju in predsedniku „Matice hrvatske" g. J. Kukuljeviču Sakcinskemu ob njegovi sedemdesetletnici. Dalje se jo izbral vese-lični odsek, ki bo imel skrbeti za zabavni del, vsa-kosobotnih zabavnih večerov. Ćetverospev pod vodstvom prof. Gerbica razveseljeval je zbrane dru-štvenike z ubranim svojim petjem.
— (Iz mestnega odbora Ljubljanskega.) Našega lista poročilo o poslednji seji m. odb. Lj. glede dolžne najmovine za v žo ne tržno lopo v kresiji, kakor smo zdaj zvedili, ni bilo natančno. Finančnega odseka poročilo ni trdilo, da g. Skr-binec „že tri leta ni plačal najmovine", nego na števalo je le razne veče zaostanke konci 1885 leta in mej temi nahajala se je tudi nijmovino za tisto vežo zidaj v kresiji, katera najinovina je bila konci vlanskega leta pač na dolgu za dalje časa, vender ne za tri leta, toda ves zaostanek je bil letos plačan uže meseca maja. Toliko v pojasnilo, da ne bode svet sodil krivo.
— (V „Glas bene Matice") odbor bila sta pri občnem zboru voljena tudi gg. Fran Gerbić in pl. Ohm-Janušovski, katerih imeni sta v do-tičnem izvestji po pomoti izostali.
— (Sobotni „ \Vo c h o n b i a 11 " ) se močno usaja zaiadi naše notice o nemški popoludanski predstavi dne 1. t. m in trdi, da je nemškega gledališča ravnatelj ravnal v sporazumljenji z dramatičnega društva odborom. Ta trditev je popolnem ne osnovana, kajti odbor o tem ničesar vedel ni in gg. odborniki bili so neljubo pren sečeni, doznavš:, da bode popoludne nemška predstava. Ce g. Dež-man res ni imel roke vines, nam je prav, a čudno je vender, da se prirejajo izredne predstave, ne da bi deželni odbor o tem znal.
— („P o I i t is c h e Z \v i t ter) imenuje se najmlajše duševno dete znanega dr. E. Glantschnigga v Celji. Porod tega deteta se menda ni vršil s kleščami, kajti dete je skromno, suho in sploh ni tako, da bi rekel. Celih 8 strani j napolnila je dr. E. Glantschniga politiška modrost in kdor bi v tej liliputanski brošurici iskal kake naslade, varal se bode ljuto. Jedino zanimivi so stavki, posvečeni dr. Foregerju "n dr. Aussererju, katera je bivši urednik „Kmetskega prijatelja" [»osebno na muho vzel. Po stavku: „A jaz vprašam, kako spoštovanje moremo imeti do poslancev, ki se pred svojimi vo-lilci, vedoč o njih, da so Židom sovražni, protise-mitski ponašajo, jezuitski izjavljajoč, da se le s Scho nererjajbojnim načinom ne strinjajo, v krogu poslancev pa se iz lahkovernih volilcev norca delajo Vu piše namreč dr. Eduard Glantschnigg: „Le tako more se tolmačiti, da se na primer dr. F ore g-ger, dobro vedoč, da je večina njegovih volilcev Židom sovražna, v svojem volilnem okraji Židom sovražnega kaže, a no Du-n« j i v „Presseomite" sedi in da se je s slednjim strinjal, da „Deutsche Zeitung" skoro izključno židje u red uj ej o iu pišejo; to je isti mož, ki e lani izjavljal, da bode pobijal časnikarstvo židovsko Kaj naj mislijo o dr. Aussererji, ki je večkrat dejal, da je Židom sovražen, a da mu le antisemitov bojni način ne ugaja, sedaj pa za Žide kar gori ?" — In tako gre dalje. Nemškim poslancem se očita, da se le iz častiblepnosti ali pa iz sebičnosti svojih mandatov drže, volilcem pa se priporoča, ako hočejo biti dobro zastopani, naj si izbero druge poslance Skoro pikantna pa je opazka, da se nekateri nemški poslanci v svojih volilnih okrajih le „dureb mitunter
baare Gefalligkeiten" vzdržujejo, ker so si na ta način pridobili u p I i v n i h , a z denarnimi n e p r i 1 i k a m i b o r e č i h se o s o b. Iz tega se vidi, da je v iiomškutai skih in nemških kfogih mnegokaj gnilega ha „Deutsche \Vachtu bi dobro storila, ko bi z vprašanjem „Was istCorrup-tion?" večkrat  izpraševala zaprašeno svojo vest.
— (Dobrodelen mož.) Kot tacega skazil se je preteklo nedeljo umrši gosp Josip Rozman, vulgo Ilruševec, posestnik v Kolodvorskih ulicah, v svoji oporoki, s katero si je postavil sam lep spomenik. Razen premnogih volil znancem in prijateljem volil je še: Družbi sv. Cirila in Metoda 100 gld , ubogim Ljubljanskega mesta 500, „Ljudski kuhinji" 3000 gld. (z določilom, „da se ta vsota uporabi za hrano pridnih in lepo vedočih se dijakov, oziroma da razdeli vodstvo kuhinje za to vsoto jedilnih znamk za pridne dijake"), za hrano revnih otroK UrSulinkam v Ljubljani 500 gld. Frančiškanski, št. Jakobski in Jezusovega srca cerkvi po 500 gld. Svoji sestri Mariji določil je užitek od 3000 gld. To njeni smrti pa prevzame mestni magistrat to vsoto kot ustanovo, katere obresti se bodo riia večne čase" delile mej rekonvalescente, odhajajoče iz bol niče. Pokojnega Hermana Tomana otrokom volil je 700 gld. itd.
— (Zanimiva oporoka.) V tukajšnji prisilni delavnici zbolel je nedavno kaznjenec, rodom Tirolec, ki ima 3000 gld. premoženja. Ko je čutil, da bleda smrt s koščeno svojo roko že trka na njegove duri, napravil je o svojem imetku oporoko. Tirolske svoje domovine se ni posebno laskavo spominjal, kajti dejal je, da ne sme niti sold njego vega premoženja ostati doma. Zato pa ie vso svojo ljubezen naklonil prisilni delavnici ter volil za po pravila v cerkvi 1000 gld., paznikom po 20O, 300 do 450 gld. Naposled preostajalo je še 250 gld. Na vprašanje kaj pa s tem denarjem? dejal je kaznjenec: „To pa imate Vi. ki pišete oporoko!" Po z vršeni oporoki je Tirolec mirno pričakoval smrti, da ga reši iz življenja ječe. A ni je bilo. Radodarni Tirolec je okreval in se danes že bolje počuti, nego je nekaterim njegovim legatarjem ljubo.
— (Za četrto porotno zasedanje), katero prične pri deželni sodniji v Ljubljani dne 9. decembra izžrebani so: Za glavne porotnike gg.: Grof Ludvig Blagaj, graščak v Boštanji; Andrej Burger, posestnik v Unovči; Janez Deklcva, posestnik v Britofu; Karol Dežman, hišni posestnik v Lju'djani; Raj m und vitez Dittel, c. kr. upokojeni polkovnik v Ljubljani; Anton Frohlih, posestnik v Kamniku; Josip Geba, urar v Ljubljani; Janez Grajsar, vinski trgovec v Vodicah; Fran Hren, hišni posestnik v Ljubljani; Fran Iludovernik, trgovec v Radovljici; Janez Jeretin, zemljišni posestnik v Gradci; Karol Kauschegg, trgovec v Ljubljani; Anton Kremžar, hišni posestnik v Ljubljani; Josip Kuhar, zavarovalni uradnik v Ljubljani; Fran Kunstel, gostilničar v Radovljici ; Fran Kutin, trgovec v Postojini; Fran Legat, posestnik v Lescah; Janez Leveč, posestnik v Dolu; Janez Leveč, trgovec in posestnik v Mengši; Leopold baron Lichten-berg, graščak in hišni posestnik v Ljubljani; Jane j Luckmann, trgovec v Ljubljani; Janez Mallner, go stilničar na Bledu ; Henrik Maurer, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani; Luka Mlakar, trgovec v Lukovci; Jakob Nekrep, trgovec v Ljubljani; Martin Petan, hišni posestnik v Kranj i, Stanislav Pol lak, hišni posestnik v Tržiči; Viktor Schifier, trgo vec v Ljubljani; Jakob Schober trgovec v Ljubljani; Josip Sevnig, hišni posestnik v Ljubljani; Feliks Stare, graščak v Kolovci; Janez Stubel, gostilničar v Škofji Loki; Janez Telban, posestnik v Dolu; Josip Tomek, graščak v Rakovniku ; dr. Fran Vok, c. kr. notar v Ljubljani in Ignacij Zore, posestnik / Brezji pri Litiji. Nadome-Btovaloi porotniki so gospodje: Valentin Ahčin, pekovski mojster, Josip Juvnn, hišni posestnik, Itajmund Knific, trgovski pomočnik; Josip Šparovic, zlatar; Vaclav Steiner, hišni posestnik; Dragotin Tili, bukvar; Avgust Weber, gostilničar; Josip Wil-fan, knjigovodja in Gregor Zamejec, pekovski moj ster, vsi v Ljubljani.
— (Tukajšnje delavsko izobraževalno društvo) priredi 19 letno osnovno slav-nost dne 21. novembra v prostorih čitalnične restavracije. Spored: I. Pozdravilni govor. H. Petje. III. Deklamacije. IV. Plesni venček. (listi dohodek namenjen je za izobraževalne namene omenjenega društva. Ustopnina za osobo 20 kr. Kasa se odpre ob 7. uri. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Prememba v posesti.) Nekdanjo Koglovo sedaj Jeločnikovo hišo v „Zvezdi" kupil je včeraj na eksekutivni dražbi g. Souvan za 26.100 gold , hišo na voglu Rimske in Tržaške ceste pa kranjska hranilnica za 18.500 gld
— (Konjskega mesarja — ni več v Ljubljani.) Zadnjega arabca je koncem pretpče-nega meseca pobil, tako, da je svojo obrt imel tu ravno jedno leto, v katerem času je vendar le 122 konj pobil.
— (Včerajšnji mesečni somenj) ni bil posebno dobro obiskan. Uzrok temu je gotovo, ker bode ta mesec še veliki sv. Elizabete somenj in pa, ker je bil včeraj somenj v Višnjigori in še v nekaterih drugih krajih. Živine prignalo se je 709 glav, in sicer: 208 konj. 209 volov, 311 krav in 41 telet. Na konjskem semnjišči ni bilo posebno živahne kupčije, boljša pri goveji živiui, kjer so Bavarci dokaj volov „zastrigli".
— (Iz Borovnice) se nam piše: Neko člo-veče, baje tehniški diurnist na kolodvoru južne železnice v Ljubljani, German od nog do glave, ki sliši na ime Weigel, izrekel je željo, da bi si v veliko čast štel, da bi prišel v kak slovenski list, zlasti pa rad v „Slovenski Narod". Gospod urednik, bodite tako prijazni in storite mu to uslugo, v po-jasnenje naj Vam pa služi ta-le mičua dogodbica: Pretečeno soboto na večer prišel je v Borovnico, in če tudi že precej natrkan, naravnost v krčmo in se usedel k mizi mej prav pošteno družbo. Govoril je mnogo in se sploh vedel tako, .kakor da bi bil on vse, vsi drugi — nič. Prometne uradnike južne železnice imenoval je „trotelne" in druge službujoče na Ljubljanskem kolodvoru „g'sindel\ Ko je pate do kosti obral, prišli so na vrsto Slovenci in slovenski jezik. Mnogo zabavljic čul ali čital sem že tu in tam, a kaj tacega, kar je ta vinjena osoba govorila, še nikoli 1 Poštena družba je z občudovanja vredno potrpežljivostjo dolgo in mirno prenašala vse neslanosti, s katerimi se je produciral ta nemški poštenjak, a naposled bilo je pa celo poleg njega sedečemu poštenemu Nemcu — Bavarcu — odveč, poslušati to zabavljanje in mu je svetoval, da naj s svojo omiko rajši ostane v Ljubljani ali pa naj odrine v svojo blaženo domovino. Na ta opomin ustala je vsa zbrana družba, udarila s kozarci in zaklicala : Živio Slovenci, kakor tudi pošteni Nemci! Beseda živio razjarila jo tega omikanca (?) tako, da se je vedel, kakor bi bil hudobca z blagoslovljeno vodo polival in jel družbi pretiti — z revolverjem! Toda preveč je zidal ta naudušeni Nemec na potrpežljivost Slovencev in na moč svojega revolverja, ker streljati se mirni Slovenci od Nemcev brez uzroka vendar še ne pustimo, ustni je tedaj jeden tukajšnjih domačinov ter odvedel razsajalca tja, kamor ljudje take baze spadajo. — Da boste pa vedeli tudi pogum tega orjaka ceniti, naj služi še to lo v pojasnilo: Ko je videl, kaj da se ž njim namerava, prosil je milo in obetal, da ne bo streljal in da še revolverja nema, toda te prošnje so bile le glas vpijočega „v apnenici".
— (Eksplozija v Kamniku,) o katerej smo v sobotnem listu priobčili kratko brzojavno vest, razrušila je popolnem mešalnico (Mischvverk), in tako rekoč postrigla vsa blizu stoječa velika drevesa in odnesla do deset sežnjev dolg kos zidu, ki obdaja smodnišnico. Velika sreča je bila, da so delavci imeli ravno počitek, da se torej nihče ni ponesrečil, še večja sreča pa, da eksplozija ni nastala četrt ure prej, ko se je po cesti, kakih 15 metrov od me šulnice pomikalo 5 voz, na katerih je bilo 8400 ki. smodnika. Kako je eksplozija nastala, se ne ve, in menda tudi ne bode dognalo.
— (Iz Kranja) se nam piše, da je v noči od 7. do 8. t. m Sava za seženj narastla in četr-tikrat pretrgala jez pri g. Majdiča umett-ljnem mlinu. Jez še od zadnje povodnji dne 16. oktobra t. m. ni bil popravljen, radi tega je voda sedaj hudo gospodarila. Pretrgala je jez skoro 50 metrov na dolgo in odnesla 7 velikanskih kast, katerih nekatere so se ustavile pri Kranjskem mostu, druge pa sem tertja na savskem produ. Poškodovanje Majdičevega jezu ima veliko neprilik za naše mesto, kajti nedostaje nam pitne vode, kakor tudi vode za gospodarske potrebe. Skoro celo leto morajo gospodarji vodo iz Save ali pa iz Kokre dovažati, za pitno vodo pi sta v gorenjem mestu dva vodnjaka, katerih jeden pa je pri tolikej rabi večkrat pohabljen, tako da je prebivalstvu razen par gospodarjev, ki imajo kapuice, le jeden vodnjak na razpolaganje. Pri kakem požaru bi se ta nedostatek kruto mašče
val.  Zanašamo se.  da se ta nedostatek kmalu od pravi, Čim prej, tem bolje.
— (Odbor akad. društva „Triglav") konstituiral se je tako: G. cand. jur. Anton Rogina, predsednik; g. cand.jur. Vekoslav Kraut, podpredsednik; cand. jur. Josip Blaž, tajnik; g. cand. jur. Josip Ožek, blagajnik; g. cand. jur. Vekoslav Se-liškar. knjižničar; g. cand. jur. Štefan Kraut, stud. jur. Fran Sajnkovič odbornika.
— (Novo vino) v obče ni tako dobro, kakor se je pričakovalo in se z lanskim pridelkom ne more meriti. Vender mu je dobra cena. Tako na primer se je v Lembahu pri Mariboru pri dražbi cerkvenega vina prvi polovnjak prodal za 69, zadnji pa za 90 gld.
— (Iz Škofjeloke) piše se nam: Samico rujavega hrošča (Maikafer) prinesel mi je učenec dne 4. novembra t. 1. živo v šolo.
Telegrami „Slo venskem u Narodu":
Trnovo 9. novembra. Volitev kneza bode v sredo. Potem se bode ministerstvo spremenilo, ker se pričakuje, da bode nekoliko rusoljubnih politikov v kabinet ustopilo. Volitev princa Valdemarja je gotova.
Trnovo 9. novembra. Finančno stanje silno tužno. Narodna banka in zemljiška banka popolnem prazni, trgovine in prometa ni. Vsi poskusi dobiti posojila v inozemstvu, bili brezuspešni, noben denarni zavod zaradi negotovega položaja ne da kredita. Kako se bode to končalo, se niti misliti ne more.
London 9. novembra. „Times" naznanjajo, da so došle važne brzojavke glede vprašanja bolgarskega. Konstatujejo izvrstno soglasje z Avstro-Ogersko in pričakujejo od angleškega veleposlanika v Carigradu zahtevanje, da se podunavske države organizujejo proti Rusiji.
Dunaj 8. novembra. Cesar podelil trgovinskemu ministru markizu Bacquehemu dostojanstvo tajnega svetnika.
Dunaj 8. novembra. Morilca tiskarja Schlossberga so prijeli. Morilec se piše Gerhard Kreitier, je 24 let star, zlatarsk delavec, bil že večkrat zaradi tatvine in nesramnega prosja-čenja kaznovan. V očigled veliki množini dokazov priznal je zločinec svoje dejanje.
Trst 8. novembra. Iz Genove se javlja, da se kolera neprestano širi. V poslednjih 6 dneh bilo je 151 slučajev. Odhod ladij v Marseille in Trst se je ustavil.
Trnovo 8. novembra. Vlada naprosila agente vlastij, naj povprašajo kabinete o kandidatu za prestol bolgarski. Odgovora pred nekoliko dnevi ni pričakovati, vendar ni nemogoče, da se v današnji seji, ko se bode razpravljalo o odgovoru na regentstva poročilo, stavijo predlogi, tikajoči se volitve.
„Sokoli6* pozor!
Na zdravje! Jutri v sredo dne 10. novembra ob 8. uri zvečer prične se na kegljišči či-talniške restavracije
streljanje z bolcem.
Za prvo streljanje da dobitke v znesku 10 gld. društvo „Sokol\
Gospode društvenike in prijatelje „Sokola", kateri so se upisali ali se še žele upisati, vabi naj • uljudneje k prav obilni udeležbi pri tej prijetni zim-ski zabavi__odbor „Sokola".
Mnogoletna op«mov»nJa. Proti slabosti želodca in pomanjkanju »lasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moll-ovi „ S ei dl it z - p r aS kiu zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenje pospe-fiujočim in želodec okrepčujočim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar m c. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(20—8)
Zahvala.
Ciodbeui klub na Krškem si šteje v prijetno dolžno it, da se preblagorodnej in blage j gospej Joaipini Hočevar, ki mu je blagovolila 20 0 gold. za nakup mu-zikaličnih orodij (instrumentov; blagodušno darovati, javno zahvaliti se. Bog naj povrne hlagej dobrotnici in podpornici vseh lepih in koristnih naprav tisočero!
Tujci:
7. novembra.
Pri .....un:  Adler z Dunaja. — Pernhofer, Bothe,
Rabase iz Gradca. — Feil, Veter z Dunaja — llerrmann iz Brna. — Mihitsch iz Budimpešte. — Berger z Dunaja.
Pri »imiioi: Vilnatacher, Ordner z Dunaja. — pl. Poznovia iz Karlovca. — Baronica Califfi, Kokke iz Trsta. Fusaneger z Dunaja.
Umrli so v Tjufrljaiil:
5. novembra: Ivana Skoda, delavčeva hčt, R'/i leta, Pred konjušnico it. 1, » vodenico v glavi. — Anton Prtth-lich. hišni posestnik, 75 let, Dunajska cesta št. 7, za otrp-nenjem srca.
6. novembra: Jurij Beiter, prisiljenec, 45 let, Poljanski nasip št. 50, ta drisko. — Meta Jur.'tir, učiteljeva lena, 72 let, Marije Terezije cesta št. 10, za starostjo.
7. novembra: Josip Rozman, hišni posestnik, 46 let, Kolodvorske ulice št. 25, za j etiko. — Franca »J ril. sodar-jeva žena, 60 let, Krakovske ulice št 5, za boleznijo na obistib. — Janez Pengov, praktikant, 21 let, Sv. Florijana ulice it. 9, za jetiko.
8. novembra: Josip AvŠič, delavec, 5f> let, Sv. Petra cesta it. 49, za alkoholizmom.
V deielnej bolnici:
4. novembra: Fran Jankovič, kovačev sin, 2 leti, za katarom v črevesu.
5. novembra: Janes Dovar, ključar, 44 let, za kapom. — Meta Sirnik, kajžarjeva bči, 3 leta, za jetiko. — Jakob Zurniiin, kolar, 26 let, za plučnico.
Meteorologicno poročilo.
Jj	Cas opazovanja {	Stanje barometra v mm.	Tem- j peratu n	Vetrovi	Neb..	Mokri n;i V { mm.
1 6. nov.	7. zjutraj 730-34 mra. 2. pop.   729 26 mu. 9. zvečer 729 50 mm. 1 ; ___		1 7 4 C   si. zah. 11-S" C   al zah 98'C  'si. zah. vj         , t		megla obl. dež.	7-5') min. dežja.
t> o a	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	729 46 mm. 729 84nun. 731 33 nit«.	9 6° C 148° C 15-4U C	brezv. al-jjzh. z. jz.	megla obl. obl.	9-60 mm. dežja. |
8. nov.	7. Ejutraj 2. pop. 9. zvečer	732-55 mm. 732'63mm. 730 97 mm.	136°0 17 0° C 120° C	sl.jz. z.jz. sl.jz.	obl. obl. obl.	17-lO.nnJ dežja. |
St. 7179.
Razglas.
(326—1)
in 8'8 * nad normalom.
IDoj-n-SLjslra, "borza,
dne" 9. novembra 1.1.
(Izvirno telegrafično poročilo)
Papirna renta......
Srebrna renta......
Zlata renta .......
5\'0 ni are: 11 ti renta.....
Akcije narodne banke . .
Kreditne akcije.....
London ...
Srebro.......
Napol. .   . .
C. kr. cekini Nemške marke
4°/, državne srečke iz 1. 1864 Državne srečke iz 1. 1864 Ogrtka zlata renta 4°/„    . . Ogrska papirna renta 5°, . .
6U „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5" „ 1O0 gld
Zemlj. obč. avstr. 4' ,<■' „ zlati sast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. žele ce Kreditne srečke .   .       100 t*
Kudolfove srečke .... 10 p Akcije auglo-avstr. banke . 120 „ Tramtnway-<lruŠt velj. 170 gld. a. v
250 gld. 1O0 gld.
83 gld. 60		kr.
84	n 70	
	. 50	_
101	—	-
869	r	
282	".. 90	
125	l 25	
9	l 89	
5		
61	! 30	
131	. 75	
170	, 25	■
102	. 60	r>
92	„ 40	w
106	r 50	
117	- 70	
124		
98	"n »O	■
176	„ 75	
18		■
110	80	
2(^4	—	
V našem založništvu je izlla in se dobiva po vseh knjigo-trinicah /knjiga: Jji(>
la ndw irtschaftltchen Gesetze u. Verordnungen
de s Herzogthums Krain.
Za poljedelce in gozdarje, politišhe uradnike, občinahe pnd-atojnike, oavbito za kranjske učite/je in učiteljske pripravnik*.
S pojasnili izdal na svitlo prof.
Vil]. Linhart. 6 pdl v      Cena mehko vezani knjiiici je §Otpo foitifjkr:
Ta knjižica obseza -vse poljedelske postav* in tikam* mm Kranjsko: postavo ta tifje varstvo, pokonlaz/anj* mriesov, poljsko varstvo, sa pokottčavanjt. predenice, v obrambo ribarenja itd,, sprt-tnernimi prirodoslovnimi in poljedelskimi pojasnili. Tudi priioUm* ratprave o »ttijetn varstvu*, «predenici>, tumnem ribarstvu*, «trtni ulit i ta. obsezajo mnogo pottfljivega in tanimrvega. Dodatek ratpravlja vrednost gozda in ttajvainejle določbe gozdarskega Makoma. J?'r j* gotovo toplo ieleti. da se razširja »nanje poljedelskih poštam, kajti take zbirke glede teh postav smo dozdaj togreJali. bode trn knjiga istinito oilpomogla liz'i potrebi. Fhiporočamo jo torej vsem . ki se pečajo s poljedelstvom, osebito pa velelestiti duhovitimi in kranjskemu tifiteljstvu.
Ig. pl- Klcinviayr 51 Fed. Bamberg
knjigotriniea •v Ljubljani ?m Kongresnem trgu.
(716—5)
Štacunska deklica,
z dobrimi priporočili, slovenskega in nemškega jezika zmožna, se takoj vsprejme. — Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda". (828—1)
Trgovsk pomočnik,
dobro izučen v prodajalnici jestvin in špecerijskega blaga, z dobrimi spričali,
bi takoj rud u sto pil r službo.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (816—3,
Deželni odbor kranjski objavlja, da so a s?o-jim razglasom dne 18. oktobra 1886 St. 6800 napovedane od U u 4 ii^kc obravnave o Namo-* lojni deželni nakladi po 6 gld. od vsakega hektolitra (oziroma po 6 kr. od vsakega litra) porabljenih žganih pijač (žganja, špirita, ruma, araka, punčnega cveta, rozolije, likera in poslašče-nih žganih pijač sploh za leto 18S7. za posamezne zdolej omenjenene davčne okraje določene, kakor pri vsakem okraji zaznamovano. Pri tej priliki se vnovič objavljajo zadevne letne odkupninske povpreč-nine in dostavlja, da pri odkupninski obravnavi mora prisotna biti veČina vseh obdačenih obrtnikov davčnega okraja po osobah in po obsegu obrta; da mora ta večina pritrditi odkupninski pogodbi; da poob-lastenci obrtnikov imorajo seboj imeti legalizovana pooblastila in konecno, da se odkupninski pogoji po-izvedo pri deželnem odboru kranjskem in pri c. kr. okrajnih glavarstvih.
Te odkupninske obravnave se bodo vršile za davčni okraj:
Postojina, z odkupninsko povprečnino 2400 gld., dne 16. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Postojini;
Vipava, z odkupninsko povprečnino 400 gld., dne 18. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. davčnega urada v Vipavi;
Senožeče, z odkupninsko povprečnino 1200 gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. davčnega urada v Senožečah ;
B i s t r i e a, z odkupninsko povprečnino 1600 gld., dne 22. novembra 1886 dopoludne v pisarni c. kr. davčnega urada v Bistrici,
Krško, z odkupninsko povprečnino 600 gld., dne 24. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Krškem ;
Mokronog, /. odkupninsko povprečnino 1600 gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Mokronogu ;
Rateče, z odkupninsko povprečnino 300 gld., dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c kr. davčnega urada v Ratečah;
Kostanjevica, z odkupninsko povprečnino 40O gld., dne 23. novembra 1886 dopoludne ob 9 uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Kostanjevici ;
Radovljica, z odkupninsko povprečnino 10.000 gld., dne 18. novembra 18*6 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici ;
Kranjska gora, z odkupninska povprečnino 2.800 gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v gostilni gospoda Janeza Hribarja v Kranjski gori;
Kranj, z odkupninsko povprečnino 14.000gld., dne 20. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji;
Škofja Loka, z odkupninsko povprečnino 5.200 gld., dne 17. novembru 1880 ob 9. uri dopoludne v občinski pisarni v Škofji Loki;
Tržič, z odkupninBko povprečnino 4000 gld., dne 23. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v občinski pisarni v TrŽiči;
Logatec, z odkupninsko povprečnino2000gld., dne 16. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva v Logatci;
Idrija, z odkupninsko povprečnino 1600 gld., dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Idriji;
Lož, z odkupninsko povprečnino 300O gld., dne 19. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Loži;
Črnomelj, z odkupninsko povprečnino 400 gld., dne 18. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. okrajnega glavarstva  v Grnomlji;
Metlika, z odkupninsko povprečnino 400 gld., dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 9. uri v pisarni c. kr. davčnega urada v Metliki;
Litija, z odkupninsko povprečnino 6000 gld. dne 19. novembra 1886 dopoludne ob 10 uri v pi-rarni c. kr. okrajnega glavarstva v Litiji;
Za ti čin a, z odkupninsko povprečnino 1600 gld., dne 22. novembra 1886 dopoludne ob 10. uri v gostilni gospoda Fortune v Zatičiui.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 7. nov. 1886.
TgT-frEaJ-----IgfrM
Mepreaegljivo za xohc
J«
I. Salicilna ustna voda,
aroumtična, upliva okrepčnjoče, ovira spridenje zob in odstranujo smrdeto sapo. Velika steklenica 50 kr.
II. Salicilnl zobni prah,
splošno priljubljen, upliva okrepčajnoe »n nareja zobe
svetle in bele.  a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (495—14)
4 99
li
-<-,Kgb
LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v ljub?Jani.
_ _ Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoctv originalno salieilno usino vodo in salicilnl zobni prah, se pridene zastonj rasprava o varovanji zob in ust.
-------fflfa+đČ)-*^*>i-T<^Ar>i-r*i
Št. 17.859.
(814—2)
Ustanova za invalide.
Pri Ljubljanskem magistratu izpraznjena je ustanovu za invalide, znašajoča 31 gld. 50 kr. na leto.
Prosilcem za to ustanovo uložiti je prošnje «lo konen novembru letos pri podpisanem magistratu in istim pridejati:
1. krstni list prosilca;
2. potrdilo, da prosilec vsled vojaške službe od l.januvarja 1848. leta počenši ni zmožen si kaj prislužiti;
3. spričevalo, da je bil prosilee v vojaški službi in tudi pozneje poštenega obnašanja;
4. dokaz, da prosilee nema iPti premoženja, niti sorodnikov, kateri bi bdi po postavi zavezani zanj skrbeti.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 25. oktobra 1886.
Praktična gostilniška Marice,
ki razume samostojno voditi gostilniško kuhinjo, Me takoj VMprejuie. — Ponudbe naj se pošiljaj" posp. jMipn Škrlec-u, gostilničarju v «iorenji Kadgoni (Ober-radkersburg) pri Radgoni. (795—3)
OS
se da v najem.
V Laškem trgu se odda nekdanja Julija La-riseh-a pivarna v najem ali pa na račun. Pogoje pove Simon IKIiilcec, pivovarnar v Žavci pri Celjl. (798- 6)
c. kr. dpriv. tovarna za svetilnice na Dunaji,
priporoča
petrolejske mizne in viseče svetilnice
solidno in okusno narejene,
po najnižjih fabriških cenah.
Solncne in velikanske solnčne svetilke
sb nepresegrljl-vo STretlo"bo. (693—4)
POZOR
Z velikansko reklamo proslavljajo se s pompozno glasečimi se imeni petrolejske svetilnice in petrolejske svetilke, ki pa v resnici uemajo nikako ali pa le majhno praktično vrednost. Omenjajoč to, moram opozarjat', da od nekdaj žo pazljivo zasledujem vsak napredek v razsvetl javanji in res dobro prirejam občinstvu solidno in ceno, posebno treba omeniti,  da so interesi kupujočega občinstva  najbolje zavarovani pri
staroslnvnej in znanej urini. „DHmar-svetilulee" spoznajo »e po zgornjem tovarniškem znamenji in se dobivajo v mojih zalogah na Dunaj i, v Budimpešti, Pragi, Lvovu, Trsta, Berolina, Mona-kov eni. Milanu in v Varšavi, kakor tudi v  drugih boljših prodajalnicah svetilnic.
ijrebanje ze prihodnji Hiesec.
K
SRECKESiDi __I Glavni dobitek v gotovini |
gld. i#a
10.000 * 5000* SS 20°. II4788
<Icnarniii dobitkov.
sinscera-srečke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
RiKliinpcMta, \VaUziM>rgnMM> 41. i t sv — M
Št. 12.302.
1820—2)
Dijaške ustanove.
Pri podpisanem magistratu izpraznjeni sta s pričetkom tekočega šolskega leta dve mesti cesar Fran Josipovib, po Ljubljanski mestni občini ustanovljenih štipendij po 50 gld. na leto.
Pravico do teh štipendij, katere podeljuje mestni odbor Ljubljanski, imajo ubožni, v Ljubljano pristojni, ali ko bi tacib ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki.
Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem šolski spričevali zadnjih dveh semestrov, ulože naj se «lo konca novembra leto.«* potom šolskega ravnateljstva pri  podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
_dne 28. oktobra 1886.__
Vrat, bronehije in pluča,
za koja nikdar nesmo preveč skrbni, da jih obranimo pred prehladom vslc i gorkotnih razlik in preobratov; obraniti jo najložje, ako se rabijo
= antikatarhalne salicilne pastile M
lekarja Piccoli-ja v Ljubljani.
S pomočjo lastnosti, da ustavljajo gnjlpbo, so najbcljse sredstvo proti davici ali difteritiki. in ker podpirajo dušnikove organe, čistijo tudi glas ter odpravijo vsako iluHnlkovo, vratno, kakor tudi »osebno plovno vnetje.
Isto tako so antikaturhalue salicilne pastile, ker omehčujejo slezo. najvažnejše sredstvo za vse one imenom neimenovane stanove, k'.jim je največja skrb dobiti in obraniti si lep, gladek in čil sonoren glas. — V skatljicah po 20 kr. prodaja
LEKARNA IMCCOLI-jcva
..pri  angelji- ,  v Ljubljani,  na Dunajske j cesti.
Vnanja  naročila izvrše se takoj proti povzetju zm-ska po c. kr. polti.
7<*>0-
VELIKA
feior
katero u unulizo-val gosp. profesor dr. Eratsch-mer in katero s u poskusili in priporočajo gospodje: dvorni sovetnik in profesor pl. Bamberger, dvorni aovetnik  in   profesor Braun pl. Fernvrald, dvorni sovetnik in profe-sor dr. Th. Billroth, profesor E. Albert, vladni sovetnik in profesor Schnitzler, pro-Hofmokl.     ijmV Prospekti zastonj.
kleti: {H21~v
Glavna zaloga in Obe;-Dob.ing. Nussdurferstrasse Nr. 29.
19" Zaloge v vseli boljših lekarnah. *^9C
j. Si.niiov'a. lekar, pl. Trnkoosy, lekar.
Zuloge  v   l.|nl»l jaui: 1'iecoll, lekar, V.
500000
raširiš:
kot največji dobitek v naJKre ne-jem slučaji ponuja velika «>d Haui> liurške ili/nie /aJHiinena «lenul-ou loterij n.
Specijelno pa:
A. prem. a mark t J 00000 1 dobit, a mark 200000 Lm (iiitiit. a mark 100000
X dobit, a mark »MJ000 1 dobit, a mark 80000
i_i dobit, a mark 70000
1 dobit, a mark (^0000
2 dobit, a mark
1
dobit, a mark 5 dobit, a mark ti dobit, a mark 26 dobit, a mark 56 dobit, a mark 106 dobit, a mark
— ti«J dobit. a mark
512 dobit, a murk 818 dobit, a mark dobit, a mark
dobit, a mark 300,200,
150, 124, 100, 94, «7, 40, 20.
50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
5 0 0 145
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBUttOU dovoljena in ■/. \seiu drža\nim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 10O.000 srečk, od katerih se izžreba 50.500 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredbu, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v tnalo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani litovski hiši in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrne.
Častiti naročovalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali postnih marka I. Tudi se denar lahko pošlje po postnej nakaznici, na željo se narooitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cela originalnu »rećka av. v. gld. **.*»<>.
1 polovica originalu«'  Nrefke av. v. gld. 1.7»>.
1 četrtina  originalno  »rećRc av. v. gld.—.1*0.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vso natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo no ugajujočo srečke prod žrebaujeiu nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
15. novembrom 1886
nam direktno doposlati.
(773—7)
VALENTIN & 00.,
Bankgeschaft,
Izdatelj i.  odgovorni uredni'.: Ivan /eleznikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne"•
B4
2N