Poštnina plafiana t gotovini Leto LXXI., št. 255 a Ljubljana, sobota 12. novembra 1938 Cena Din i.— Iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inseraU do 80 petlt VTSt a Din 2, do 100 vrst 6 Din 2.50. od 100 do 300 vrst & Din 3, već ji inseratl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNIfiTVO LJUBLJANA. Knailjeva ulica fttev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnico: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Postna Hranilnica v Ljubljani SL 10.351 Reševanje notranjih problemov ČSR: Bodoče razmerje med Čehi in Slovaki Odločilna pogajanja o bodoči ustavi — Ustav no-pravna jamstva slovaške avtonomije — Chvalkovsky skupni kandidat za predsednika republike — Novi zunanji minister bo Slovak dr. Krno, predsednik vlade pa dr. černy — General Syrovy postane maršal Dr. Fr. Chvalkovsky kandidat za predsednika republike PRAGA, 12. nov. e. Po obvestilih iz čeških krogov je bil sestavljen poseben odbor, ki bo pospešeno nadaljeval pogaja- nja s Slovaki za izpolnitev njihovih zahtev. Odbor se je že včeraj pogajal s Slovaki in se bodo pogajanja nadaljevala tudi prihodnje dni, tako da bodo lahko v najkrajšem roku izpolnjene zahteve Slovakov glede legalizacije njihove avtonomije s pomočjo začasnega ustavnega zakona, ki ga naj izglasuje okrnjeni češki parlament. Iz čeških krogov tudi doznavajo, da je ta odbor že stopil v stik z vlado in da bo v sporazumu s službenimi češkimi činitelji vodil nadaljevanje pogajanj o slovaških zahtevah. Glede na nujnost samega vprašanja in na grožnje s slovaške strani, da v primeru, če ne bodo izpolnjene njihove zahteve, oni sami izvedejo volitve na svojem avtonomnem ozemlju, se bodo pogajanja pospešeno nadaljevala, da bo ic v začetku prihodnjega tedna dosežen spora« zum. Po doseženem sporazumu se bo sestal parlament, ki naj najprej sprejme potrebne zakonodajne sklepe o na da Vinih državnopravnih odnosih med Cehi in Slovaki. Kakor zatrjujejo so Slovaki pri teh pogajanjih predložili dalekosežne zahteve. Dejstvo je, da so zahtevali tudi carinsko avtonomijo za svoje področje in popolno ločitev gospodarske politike. V praških parlamentarnih krogih je zelo neprijetno učinkovala tudi neprestana zunanjepolitična aktivnost slovaških politikov, ki se pri tem prav nič ne ozirajo na interese vse države. Glede novega predsednika repu- blike je bil med Čehi in Slovaki dosežen sporazum in je skupni kandidat zunanji minister Chvalkovskv. V vprašanju glede skupnega predsednika vlade so se Slovaki najprej postavili na stališče, da bi bil predsednik republike Ceh, da pa mora njim pripadati skupni predsednik vlade. V zadnjem času pa so se v toliko sporazumeli, da bo predsednik vlade Čeh. Kandidat za to je bivši notranji minister agrarec Černv Zunanji minister pa bo zato Slovak dr. Krno. S slovaške strard prisostvujejo pogajanjem minister Čer mak ter narodna poslanca Sidor in Sokol. Z me^odaine slovaške strani se doznava, da stcie Slovaki na stališču, da je treba predvsem vzako-niti pednnje spreg^embe državnih meja ter da se obenem sprejme tudi predlog glede slovaške ustanove v smislu sporazuma, ki je bil dosežen v Zilini Po izvolitvi novega predsednika republike in pre-o snovi vi p de bo general Syrovy imenovan za maršala. Sklicani e narodnega predstavništva Praga. 12. novembra AA. Reuter. Kakor se je zvedelo iz zanesljivega vira, je bil na včerajšnjem sestanku vlade dosežen sporazum, da se za 17. november skliče poslanska zbornica. Prav tako se bo ustavila delavnost vseh političnih strank na Češkem in Moravskem. da bi Turčija ima novega predsednika Na včerajšnji seji narodne skupščine ie bil soglasno izvoljen za predsednika republike bivši ministrski predsednik Ismet Ineni ANKARA. 12. nov. e. Včeraj dopoldne se je v smislu ustavnih določb sestala velika narodna skupščina, da izvoli novega predsednika turške republike. Pred oficijelno sejo se je sestala parlamentarna skupina narodne stranke, ki je po kratki razpravi soglasno določila za kandidata bivšega ministrskega predsednika Ismet Ineni ja. Seja velike narodne skupščine se je pričela ob 11. dopoldne. Takoj po otvoritvi je imel predsednik vlade Dželal Bajar govor, v katerem se je spominjal smrti predsednika Atatiirka ter nato pozval poslance, naj izvolijo po določbah ostave novega predsednika republike. Glasovanie je bilo tajno. Izvoljen je bil za predsednika tur-žke republike s 340 glasovi bivši predsednik vlade Ismet Ineni. Spremembe v vladi Po običajni praksi je popoldne predsednik Dželal Raiar podal novemu predsedniku republike Ismetu Ineniju ostavko svoje vlade. Novi predsednik je naprosil ministre, naj nadaljujejo svoje posle do sestave nove vlade, ki jo je zopet poveril Dželalu Bajarju. Dželal Bajar je že sinoči predložil novemu predsedniku republike listo nove vla de. V glavnem so ostali vsi dosedanji ministri na svojih mestih. Nova sta le zunanji minister in pravosodni minister Namesto dosedanjega ministra Ruždi Arasa je imenovan za zunanjega ministra dosedanji pravosodni minister Karadzoglu, pravosodni minister pa je postal dosedanji podpredsednik narodne skupščine Umi Uran. Prav tako je izpadel iz vlade dosedanji notranji minister Sukri Kaja. Na njegovo mesto je imenovan dr. Faidin. Takoj po izvolitvi je Ismet Ineni sprejel v svojem kabinetu novinarje in se jim zahvalil za lepe spominske članke pokojnemu predsedniku Kemalu Atattirku. Izjavil je, da tudi on ravnotako, kako* ves turški narod globoko žaluje za velikim pokojnikom. Novinarji so novemu predsedniku po ljubili roko, nakar se je umaknil v svoj kabinet. Bolezen Atatiirka CARIGRAD, 12. nov. e. O poteku bolezni Kemala Atatiirka se doznavajo naslednje podrobnosti: Bolezen na jetrih, na kateri je bolehal že leto dni, se je razvijala normalno. Prva kriza, ki je nastopila, je trajala 16 ur. Na to se je bolefen poslabšala. Kmalu pa se je Kemalovo stanje izboljšalo in nato ie premagal krizo. Sprejemal je obiske in diktiral svoj govor, ki ga je predsednik Dželal BajaV prečHnl ob otvoritvi narodne skupščine. Drusa kriza, ki je trajala 16 ur. je prenehala tik ob proslavi 151etnice turške republike. Nato se je Kemalovo starte tako izboljšale, da do torka 8. novembra niso imeli skrbi. RazjJovarjal se }e s predsednikom vlade Dželal BaJarojn, ki ^e bil ves čas ob njegovi po^telii in z zdravniki. Zadnja kriza pa je nastoni'a 8 noverr>>->^a in je bila tako huda. da je težko dihal. Kmalu je padel v aeoniio ir " čpfrt^v oh 9 je za vedno zatisnil oči. Berlin. 12 nov. A A. Reuter Izdan je bil policijski odlok, ki prepoveduje Zidom nošenje in kupovanje orožja. Manakovo. 12. nov. e. Naredbe, na podlagi katere morajo židje v roku 48 ur zapustiti mesto, še niso začeli izvajati. Židovska banka, ki je bila predvčerajšnjim zaprta, je včeraj zop-t začela poslovati, toda čez noč je prešla v arijske roke. V Berlinu je bilo aretuanth mnogo bivših židovskih zdravnikov in odvetnikov v svojih stanovanjih. V obveščenih krogih trde, da je bilo v Berlinu okrog 700 aretacij, v Hamburgu pa je bilo aretiranih 1000 zidov. Debata v spodnji zbornici London. 12. nov. AA. Voditelj liberalcev v poslanski zbornici Sinchvre je v svojem včerajšnjem govoru najprej omenjal proti-židovske demonstracije v Nemčiji ter nato dejal, da je židovsko vprašanje zdaj nujno-postavljeno na dnevni red Treba se je oži- na ta način laže prišlo do skupne češke stranke po slovaškem zgledu. Volitve novega predsednika republike bodo verjetno 24. novembra. Se vedno smatrajo za najverjetnejšega bodočega predsednika zunanjega ministra Chvalkovskega. Zunanji minister bi postal Slovak Krno ali pa dosedanji poslanik v Parizu Osuski. Korekture na mejah PRAGA. 12. nov. e. Pri končani razmejitvi med Nemčijo in Češkoslovaško bo prišlo še na raznih krajih do znatnih korektur Tako doznavajo, da so Nemci zahtevali več občin v okolici Domažlic v Češki Ši'madi kakor tudi več občin v Vrh-labi v Krkonoših. Za protiuslugo bi Čehi dobili več občin s premogovniki v okolici Mosta v zapadni Češki. Tudi Poljaki so ob priliki definitivne razmejitve s Češkoslovaško odstopili Čehom dva premogovnika. Nemci so dobili prazne utrdbe BERLIN. 12. novembra, e. Službeno izjavljajo, da ni točna vest angleških radijskih postaj, da je Nemčija prepeljala na zapadno mejo 1200 tenkih trvpov. ki so bili v češkoslovaških utrdbah. Poudarjajo, da je Češkoslovaška vojska vzela s seboj vse topništvo in municiio in da so Nemci našli češke utrdbe popolnoma prazne. rati na obveznosti, ki smo jih dali Židom glede njihove priselitve v Palestino. Zdaj. ko se rešuje vprašanje kolonij, — je izjavil Sinclaire — mi opozicionalci ne morem_> podpirati vlade, ker vidimo, da ostaja spričo teh srednjeveških izpadov nevtralna. Izgon Židov tudi v ČSR Praga, 12. novembra, e. V zadnjem času je bilo sklenjenih več ukrepov proti Zidom, ki se niso hoteli prilagoditi novim razmeram. Zaradi tega je bilo v zadnjih dneh iz Slovaške izgnanih na Madžarsko nad 4.000 Zidov. Ti Zidje niso imeli potrebnega dovoljenja za bivanje ali pa so izražali svoje nezadovoljstvo z razvojem političnih razmer v Slovaški. Službeno poročajo, da je slovaški pravosodni minister Turčanski odpotoval v Berlin, kjer bo proučeval nemška koncentracijska taborišča, ki jih mislijo uvesti tudi na Slovaškem. Ismet Inmi novi predsednik Turčije Težave okrog nemških kolonij Francija zahteva odškodnino za izvršene inve stieije, o čemer pa noče Nemčija nič slišati „Nemčžja bo rešila židovski prebil na svoj način in po svoji volil!" Napoved propagandnega ministra Gobbelsa — Polemika z angleško opozicijo PARIZ, 12. nov. e. V pariških diplomatskih krogih izjavljajo, da vprašanje even-tuelne odstopitve bivših nemških kolonij rajhu ni na pregramu razgovorov med angleškimi in francoskimi ministri, ki bodo v Parizu od 23 do 25. novembra. Ob tej priliki poudarjajo politični krogi, da spada vprašanje kolonialnih mandatov v pristojnost Društva narodov in da je treba v zvezi s tem obvestiti tudi druse viade. ki so zainteresirane v kolonijalnih vprašanjih, oredrjn se kaj ukrene. Ravno tako poudar-iaio. da je treba kolonijalno vprašanje rešiti samo v okviru splošnega sporazuma, kakor ie bilo to že večkrat poudarjeno z angleške in francoske strani. V pariških krogih tudi ne prikrivajo, da bodo naletele nemške kolonialne zahteve v francoskem parlamentu na velik odpor. Kar se tiče Kameruna in Toga, poudarjajo v parlamentarnih krogih, da ne more biti govora o vrnitvi Nemčiji, predno Francija ne bo dobila povrnjenih ogromnih investicijskih stroškov, ki jih je žrtvovala za ti dve koloniji, od katerih bi še le sedaj imela koristi. Nemčija pa o kaki odškodnini noče nič slišati. Zato ni mnogo ver-ietnocti, da bi bilo vprašanje vrnitve nemških kolonij že kmalu rešeno, kakor so napovedovali berlinski krogi. česa sedaj obtožujejo dr. Beneša Slovaki mu hočejo naprtiti vso odgovornost za neuspeh njegove politike Berlin, 12. novembra. Današnji berlinski listi zelo ostro zavračajo poročanje inozemskega tiska o protižidovskih izgredih v Nemčiji in opozarjajo na svarilo propagandnega ministra Gobbelsa, ki je včeraj popoldne sprejel tuje novinarje in jim zagrozil s hudimi posledicami, če ne bodo poročali objektivno in v prilog Nemčiji Posebno obširno se bavi j o listi z namero angleških opozicijskih krogov, ki napovedujejo, da bodo sprožili židovsko vprašanje v spodnji zbornici in obširno obravnavali zadnje dogodke v Nemčiji. »Vdlkischer Beobachter« piše v zvezi s tem: Če bo smatrala angleška opozicija za primerno in potrebno, razpravljati v spodnji zbornici o nemškem postopanju proti Zidom, potem so tudi Nemci upravičeni, da prično razpravo o postopanju Anglije v Palestini. Razlika bo le v tem, da bodo lahko angleški parlamentarci zelo hitro končali razpravo o par razbitih šipah in požganih sinagogah, dočim bo imel nemški državni zbor dovolj gradiva da bo lahko tedne in tedne govoril o razmerah v Palestini in drugih angleških kolonijah. Včeraj se je zglasil v zunanjem ministrstvu odpravnik poslov angleškega poslaništva, ki je po nalogu angleške vlade zahteval od nemške vlade jamstvo za varnost življenja in imetja Zidov, ki so angleški državljani. Berlinske kroge je ta korak angleške vlade močno presenetil. Za danes pričakujejo objavo cele vrste zakonskih ukrepov proti Zidom. Tudi propagandni minister Gdbbels je v svoji včerajšnji izjavi novinarjem napovedal, da bo »nemška vlada v nč-jkrajšem času do kraja rešila židovski problem v Nemčiji in to na način, ki bo najbolj odgovarjal nemškim prilikam in razpoloženju nemškega naroda.« Aretacije Židov Monakovo, 12. nov AA. Število aretiranih Židov v Monakovu znaša zda i 1400. Nad polovico so jih odvedli v koncentracijsko taborišče v Dachau, BRATISLAVA, 12. nov. e. »Slovenski hlas« objavlja v izvlečku senzacijonalne dokumente iz govorov senatorja Matouška v stalnem parlamentarnem odboru. Senator Matoušek obtožuje bivšega prezidenta dr. Beneša za vse. kar se je odigralo na Češkoslovaškem. Objava teh govorov je bila v Pragi prepovedana, toda Slovaki, ki nimajo cenzure, bodo te dokumente objavili v celoti. Do zdaj je od 18 Matouškovih točk objavljenih že pet. List navaja naslednje podrobnosti: 1. Dr. Beneš je odklonil potovanje v Rim na poziv Mussolinija in takratnega rimskega poslanika Chvalkovskega. 2. Dr. Beneš ni nikogar informiral, postopal ie vedno kot avtokrat. 3. Nikogar ni obvestil o nemških predlogih glede pakta o nenapadanju. 4. Dr. Beneš je v pogovoru s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom izjavil, da je glavna dolžnost vseh, da se odstrani Mussolini. Po indiskreciji je Musosolini za to izvedel in je Češkoslovaško do skrajnosti zasovražil. 5. Dr. Beneš se je telefonsko razgovar-jal s Chamberlainom, pri čemer je z neprimernimi izrazi žalil Chamberlaina, Hitlerja in druge. Dalje navaja list, da je sovjetski poslanik v Pragi obvestil Beneša, da sovjeti ne bodo podpirali Češkoslovaške. Dr. Osuskv, U\ dolgoletni poslanec praške vlade v Parizu, je izročil generalu Syrovemu dokument, iz katerega so jasno in točno razvidni od-nošaji Češkoslovaške in Francije. Na podlagi teh dokumentov je razvidna odgovornost politikov za veliko katastrofo Češkoslovaške. Dr. Osusky je izročil samo prepis svojih dokumentov, dočim so originali v safeju neke švicarske banke. Dr. Osusky je tudi zahteval, da se najvažnejši dokumenti češkoslovaškega ministrstva zunanjih del takoj prenesejo iz države in hranijo na popolnoma varnem mestu. Ismet Ineni, prej Ismet paša, je dobil svoje ime o priliki, ko se je z zakonom izvedlo preimenovanje, po svoji »lavni zmagi v prvi bitki v Ineniju. Rodil se je 1884 leta v Smirni kot sin uglednega sodnika. Zelo mlad je končal vojaško akademijo in je že z 21 leti postal kapetan generalnega štaba. V nadaljnem teku svoje kariere je zavzemal razna poveljstva in podobna mesta na važnih točkah azijske in evropske Turčije. Povsod se je i/ka/.ul s svojo vojaško preprostostjo, nesebičnostjo in železno disciplino do sumeča sebe. Udeleževal se je prve in druge balkanske vojne ter vse svetovne vojne, v kateii se je odlikoval zlasti v krvavih borbah na Galipoliju. Ko je dobil polkovniški Čin, je bil premeščen na sirijsko bojišče, kjer je ostai do ^onca vojne. Ko ie v začetku leta 1918 Kemal Ata-tiirk prevzel poveljstvo nad sedmo armijo, je našel kot načelnika te armije polkovnika. 1 s m et a, v katerem je takoj spoznal človeka, na katerega se da zmeraj računati. V takratnih silnih težavah in hudih borbah proti premočnemu sovražniku se je rodilo sodelovanje med tema dvema znamenitima šefoma, sodelovanje, ki ie imelo svojo zgodovinsko vlogo pri ustvarjanju in preporodu nove Turčije. Ko je v sosednih turških armadah nastopil popoln razpad, sta Mustafa Kemal in Ii-mo armado, ki se je umikala ne samo v popolnem redu. temveč je pri vsakem koraku nudila močan odpor angleško-indijskim Četam ter jim prizadejala težke izgube. Ko je Mustafa Kemal spomladi 1919 leta začel akcijo za preporod Turčije, si je pritegnil za drugega glavnega sodelavci Is-meta pašo in ga postavil za glavnega poveljnika operativne vojske na maloazij-?kem bojišču proti Grkom. Z utrujeno slabo prehranjeno in nezadostno oboroženo vojsko je Ismet paša 9. januarja 1921 iz> vojeval v prvi bitki pri Ineniju znamenito zmago, s katero je za daljši čas zadržal grško ofenzivo. V odločilni bitki v Sakariji od 23. do 31. avgusta 1921 je Ismet paša vrhovno poveljstvo odstopil Mustafi KemaJ paši. Oba skupno sta iz vo je vala odločilno zmago, ki je vrgla Grke iz Azije. Po zmagi je Ismet paša postal predsednik vlade in kot tak desna roka Mustafa -Kemala tudi na državniškem polju. Kot prvi turški delegat na lausaski konferenci je z redko trdovratnostjo m vztrajnostjo dosegel mirovno pogodbo kakršne se največji turški optimisti niso nadejali. Svojo vojaško slavo je Ismet tako ovenčal še t diplomatsko slavo. Ostal je potem zvesto in neuklonjivo ob strani Mustafa Kemala pri vseh važnih in drznih ukrepih, 9 katerimi se je v teku let prerodila današnja Turčija. Posebno odločnost je pokazal o priliki kurskih uporov in o priliki zarote, s katero so hoteli prva leta pristaši prejšnje Turčije ovirati razvoj nove Turčije. Z malimi presledki je bil ministrski predsednik do leta 1937. Jugosloveni se še posebej spominjamo njegovega bivanja v naši državi v poletju 193^. ko ga je naš narod povsod, koder »e je pojavil, prisrčno pozdravljal. Ismet Ineni je bil zmerom velik prijatelj Jugos^vije in pobornik ideje »Balkan balkanskim narodom«. Ne pozabite na koncert ljubljanskega kvarteta v ponedeljek ob 20. v filharmonični dvorani ! nezadovoljna LONDON, 12. nov. e, »Daily Telegraph« poroča iz Varšave, da so se poljski zunanje politični krogi izrazili proti načrtu Chamberlaina glede pakta štirih velesil. V Varšavi že sedaj izjavljajo, da Poljska ne bo priznala nobenega sklepa, ki se direktno tiče poljskih interesov, Če ne bo sodelovala pri tem. »Kurier Polski« se pri tem sklicuje na moč poljske vojske in na odločno voljo poljskega naroda. Curih, 12. novembra. Beograd 10, Pariz 11.70. London 20.9325, New York 442 Bruselj 74.70, Milan 23.22. Ajnsterdam 239.80, Berlin 176.87, Praga 15.16 Var-Sava 82.87, Bukarešta 3.2CL Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, sobota, IS. novembra 19S8. BUff. 255 . . Maribor. 12. novembri! G. Branko štfiainun jc načel v lanskem »Ljubljanskem zvonu«? važno vprašanje vzročne zvc^e. med alkoholom in krtini nal-nostjo. Sicer jc res. da je .Pitancem vino več. nego kruh. da hranijo ponekod po Ptujskem polju dojenčke z vinom in da po Halozah jn bližnjih krajih, pa tudi marsikje po Slovenskih goricah, popijejo več vina, kakor-ga preneBejo. Vse to, je res. četudi zatrjujejo resni glasovi na drugi strani, da vsebuje grozdje povprečne letine v ptujskem sodnem okiaju hranljivih snovi za četrtletno prehrano okoli 12.000 ljudi, dočim zadoščajo* te hranilne snovi po vinskem vrenju za komaj 120 ljudi za četrt leta... To so vsekakor poučne in zanimive ugotovitve, mimo katerih ne more noben nas sociolog, kriminalist..in etnolog. Če pa skušamo vpostaviti .Kzročno zvezo med pojavi sodobne gospodarske stiske in kriminalnostjo, se zdi;.da_.he gre visoka. stopnja kriminalnosti na primer v ptu-skem srezu izključno na račun slabjh gospodarsko-so-cialnih razmer. O tem nas morata prepričati tudi obe diagramski tabeli, ki ju je objavil g. Šalamun v okviru že omenjenega svojega prispevka. Ti tabeli nazorno osvetljujeta »tanje, vzpon in padanje kriminalnosti, .umorov, ubojev, težkih telesnih poškodb in iarnomorov v ptujskem sodnem okraju od leta 1903 do leta 1935. Ob pogledu na ti tabeli se takoj utrjuje v nas prepričanje, da je bila kriminalnost v omenjenem srezu tudi pred svetovno vojno precej velika. Ob tem bi utegnili razbrati, tla niso današnje' gospodarske razmere izključno pogonski element h kriminalnosti. Vzroke je treba iskati v kompleksu okoliščin, kjer zasledimo poleg gospodarskih stisk, gotovih dušeslovnih posebnosti, ogromnih količin zaužitega- alkohota in drugih pojavov mladostne -želje po uveljavljenju in udejstvovanju rudi - nedostatke v kulturno prosvetnem pogledu.-Značilno je, da se je v predvojni dobi s pretehtano taktiko zagnalo stajerčanstvo in ornigovstvo ravno v ta predel. Nemara pa-je med številnimi okoliščinami krivde precejšnji priliv turške krvi, o -čemer pričajo številna tipično turška polanska rodbinska imena, saj je znano, da so svoj čas naši ljudje ujete mlade Turke obdržali pri sebi in jih na naših domačijah vzgajali. V naši javnosti je bilo že veliko razprav- Maribor, 12. novembra. V okolici Ptuja je bilo, v koleni, ko sta zakonca Marinlc dne 3.. julija t. 1. dopoldne v gozdu v bližini Jiisove viničarije nabirala divje češnje. Nenadoma sta zagledala pod drevesom razpadajoče trupel-ce novorojenčka, zavito v črn predpasnik in pokrito z gabrovimi vejami. Ko sta trupelce pregledala, sta slišala korake in sta se skrila Za bližnjim grmom. Pazila sta, kdo prihaja. Prišla je mlajša ženska, 33letna viničarjeva hči Marija Jusova, ki je snela z otrokovega trupelca vejevje in pričela trupelce zasipavati s travo in listjem. Zakonca jMarinič sta v tem trenutku stopila iz skrivališča* nakar je JusoVa planila proti obema ter ju zapodila, češ, da nimata kaj jškati v gozdu. Marinič je zadevo takoj prijavil orožnikom, ki so odSli v gozd. kjer šo res našli novorojenčkovo trupelce. Poleg trupelca pa je ležala ste-kleničica z mlekom- Orožniki so uvedli takoj preiskavo, "ki, je dognala, da je novorojenčka pustila v gozdu že omenjena Marija Jusova,- ki je dne 1. julija t 1. v gozdu poleg viničarije porodila otroka ženskega spola.. Zdravnik, ki je trupelce raztelesil, ni mogel ugotoviti, kako je nastopila smrt ker je trupelce že skoraj popolnoma razpadlo.- Ugotovil pa je, da je bil otrok popolnoma donošen, živ rojen in da je tudi živeL Morda je bilo dete zadavljeno, toda točno tega ni mogel ugotoviti. Jusova je pri zaslišanju priznala, da je otroka rodila v gozdu. Dejala je tudi. da Ijanja o teh patološko množičnih pojavih kriminalnosti, pa tudi veliko razglabljanja o vzrokih teh pojavov. Slej ko prej pa preostaja še vprašanje: kako pomagati? Mlajšo generacijo, ki se hoće udejstvo-vati. četudi zdrsne pri tem pogosto na kriminalno torišče, kjer se junaštvo noža patološko vrednoti kot važen čin. je treh.; zaposliti s kakršnokoli pritegnitvijo na ljudsko prosvetnem polju. Potrebno je ustvarjanje pogojev duševnega ravnotežja naše podeželske mladine, ki stoji danes morebiti še izven kroga narodno kulturnega in društvenega delovanja. Te pogoje duševnega uravnovešenja mladine bo težko najti kje drugje ko na prosvetno društvenem polju. Le pomislimo, koliko dobrega, koristnega in plemenitega so lahko storili pred leti naši vrli učitelji s svojim vzornim, iniciativ-nip( delovanjem v kmetsko nadaljevalnih šolah, s svojimi nesebičnimi prizadevanji za zboljšanje življenjskih pobojev prebivalstva, tako na primer pn gradnji cest. pri modernizaciji gospodarstva, pri preureje-vanju naših domačij po sodobnih zgledih vzornega, pametnega in racionalnega gospodarstva. Zatišje, ki je nastopilo, ni bilo dobro. Nima praktičnega smisla razglabljanje o vzrokih tega zatišja. Deistvo je le to, da nam stiska sedanjosti veleva, da na vsak način poglobimo to delo in da pridobimo zanj predvsem našo mladino. Pritegnimo jo k sodelovanju pri odrskih prireditvah. Snujmo vaške čitalnice in povabimo mladino, da si s čitanjem naprednega časopisja širi obzorje. Organizirajmo vaške pevske zbore, da zaposlimo moško in žensko mladino pri smotrnejšem, koristnejšem delu. Ustanavljajmo vaške knjižnice in poskrbimo, da pridejo sinovom naših kmetov, vi-niearjev in želarjev v roke dobre, poučne knjige. Nedvomno bi dosegle morebitne zbiralne akcije takih knjig v Mariboru. Ljubljani, Ptuju. Celju in drugih mestih lep uspeh. Organizirajmo gospodarske tečaje ter zainteresirajmo znatiželjno kmetsko mladino za resna, pereča vprašanja naše dobe, ki ne razume šal. ampak ki zahteva od slehernega obilo življenjske res-nobe in prizadevnosti. S takšnim konkretnim, praktičnim gledanjem na problematiko kriminalnosti bomo Lahko mnogo koristili ne samo poedincem in našim vasem ter domačijam, ampak tudi vsemu narodu in državi. je otrok živel, odločno pa je zanikala, da bi bila otroka umorila. Pravi, da se je bala staršev. Ko je dobila porodne krče je šla v gozd, kjer je povila otroka, ki ga je pustila v gozdu, nakar je šla zopet domov. Bilo je okoli 5 ure popoldne. Doma je legla, da bi se malo odpočila. Inrkla i" namen spraviti otroka ponoči v hišo. toda nenadoma ji je postalo slabo, tako da ni mogla po otroka. Ko pa je šla naslednji dan v gozd, je našla otroka mrtvega. Danes dopoldne se je morala Jusova zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča zaradi obtožbe državnega tožilca, da je iz malomarnosti povzročila smrt svojega otroka. * Tombola je ljudska igra, ki vselej privabi staro in mlado. Skoraj v vseh večjih krajih naše ožje domovine imamo nedeljo za nedeljo tombole. Tako je bila letos tombola tudi v Guštanju, in sicer 16. junija. Priredilo jo je tamošnje Sokolsko društvo. Glavni dobitek je bilo moško kolo, ki je očividno zamikalo 29letnega delavca Josipa Ošlovnika, ki je že nedeljo preje poizkusil svojo srečo pri tomboli v Slovenj gradcu. Tam pa očividno ni imel sreče, ker ni ničesar zadel, pač pa so mu . ostale tombolske karte. Pa je prišel na misel, da bi se stare tombolske karte lahko uporabile. Uporabil jih je. Pri tem pa je prišel v konflikt s paragrafi. Med tombolo je Ošlovnik nenadoma zaklical »tom- bola«. Poslal je nekega dečka k prireditvenemu odboru, da bi mu prinesel glavno tombolo — mojim dvokolo. Ko so odborniki pregledali številke, so dognali, da so bila nekatere nalepljene. Dečku, Id Je čakal na dobitek, so dejali, naj prida lastnik tablice sam. Ošlovnik pa je najbrž zaslutil, da bodo prevaro odkrili, Maribor, 12. novembra Nogometno življenje v Mariboru je popolnoma zaspalo. 2e pet nedelj vlada na naših nogometnih igriščih mrtvilo in to kljub temu, da LNP teden za tednom določa tekme, ki se pa ne morejo odigrati, ker oblastva ne izdajo dovoljenj. In tako so se mariborski »športni diplomati« znašli v neprijetnem položaju, k: je posledica >vzornega delovanja v prid mariborskemu nogometu^. Ti mogotci, ki so zakrivili ta položaj, so že sami uvideli, da z letošnjim prvenstvenim tekmovanjem ne bo nič in so radi tega predlagal1 LNP. naj se prvenstvene tekme mariborskih klubov prelože na epomladnnsko sezono. Kakor čitamo v zadnji številk: »Službenega vestnika LNP« pa upravni odbor LNP na svoji zadnji seji tejsra predloga nt odobril oziroma ni vzel na znanje. Kaj namerava sedaj storit* LNP. da i*> bodo letošnje p? orjstvene tekme v Mariboru lahko ddigi le nam trenutno ni znano. Podoba je, da intervencije LNP v Beogradu n'so imele uspeha, ker oblasti slej ko prej vztrajajo pri tem. da se v Mariboru do nadnlinie^a ne moreio vršiti nogometna tekme. Oblastva zahtevajo, naj se klubi preje sporazumejo in jamčilo, da bo v bodoče na mariborskih športnih igriščih in je izginil. Toda orožniki so ga kmalu izsledili in tako se je znašel danes dopoldne pred tremi sodniki mariborskega okrožnega sodišča, kjer se je moral zagovarjati zaradi ponarejanja domače listine. Oalovnik je bil obeojen na 2 meseca strogega zapora. red in mir. Tega jamstva pa spričo raz-drapanih razmer v mariborskem sportu ni mogoče dati. In tako se tekme ne morejo vršiti. Gonja, ld se vodi proti 8K železničarju z gotove »treni, mora prenehati. To je pogoj, ki ga zahtevajo železničar j1-. Ne gre, da bi se klub. ki ima najlepše urejen stadion v naši ožji domovini, ki ima toliko članstva in ki igra v našem narodnem življenju tako važno ":n vidno vlogo, preziral in omalovaževal. SK železničar zahteva samo objektivnost in nič drugega. In potem je tudi pripravljen sodelovati pri reševanju perečih vprašanj mariborskega nogometa. Večina, ki trenutno vlada v tukajšnjem okrožnem odboru LNP mora najti pota, da se popravijo krivice, storjene SK železničarju. To je rudi zahteva vsega nacionalnega železničarstva v našem obmejnem Mariboru. Druge rešitve n!. fie *e gospodje m tem ne morejo Hpriiazniti, potem je najbolje, da že danes odstopijo. Besedo pa ima rudi LNP in bi bilo nafbolfe, da se OOLVP v Mariboru razpusti in se imenuje komisar, ki bo gotovo našel sredstva, da b* se v Maribora zone* lahko nemoteno vršile nogometne tekme da bi se mariborski nogometni sport poživil. dvorani »Ljudske univerze« na Slomškovem trgu, ki naj bo obenem manifestacija za svetovni mir. Ob desetih bo v stolni cerkvi maša za padle v svetovni vojni. Na akademiji govori o mirovni ideji bival vojni kurat in trnovski župnik iz Ljubljane g. Janko Cegnar. Na sporedu je tudi deklamacija vojne sirote, petje moškega zbora bojevnikov in prikaz sk i optičnih slik o grozotah vojne. Po Mariboru bo nabiranje prostovoljnih prispevkov po udruženju invalidov v Mariboru. Vabimo Mariborčane, da se polnoštevilno udeleže te mirovne manifestacije. — Gibanje mariborskih zadrugarjev. Zadružna misel v Mariboru je precej čvrsto zasidrana. S noći je predaval v prostorih Nabavi jalnih zadrug uslužbencev državn1'h železnic prof. Bizjak o aktualnih zadružnih problemih. — Drobne novice. Pred Veliko kavarno je podrl avto kolesarja P. Trifunoviča. ki pa je dobil k sreči samo lažje poškodbe. Kolo je izginilo potniku Alfredu Brezniku s Spodnje Radvanjske ceste In zasebniku Aleksandru šoštru. Kolesi imata evid. Številki 2-125589 in 2-24454. Trgovski pomoćnici Mariji Lanovi so odnesli 450 din vredno perilo, ki se je sušilo. Mestni avtobus se je hotel izogniti kočijažu, ki je > *>/il po Aleksandrovi cesti v Studencih n sicer po sredini ceste. Mestni avtobus se je nagnil ob kupu gramoza in je pripisati le srečnemu naključju, da ni bilo nuj i h posledic. Z zadnjim delom je oplazi] ko. [-jo, katere oje se je zarilo v avtobus. V mlatilnici se je znašel po nesrečnem naključju posestniški sin Pavel Kdor iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Zmečkalo mu je levo nogo. V Ribnici na Pohorju pa padel skozi okno 2Ietni posest, sinček Dušan Verdinek in obležal nevarno poškodovan. Preužitkar Anton Merkon iz Selnice ob Dravi je padel po stopnicah in si na-trl več reber. Vse tri ponesrečence ao prepeljali v bolnico. — Protituberkulozni dinar, ki se zbira za zgradbo azila za jeitčne bolnike v Mariboru, je v mesecu juniju dosegel kosmato vsoto 439.342 din. Izven stanovanjske akcije so v ta sklad darovali uradniki mariborskega cestnega odbora mesto venca na grob pok. Martinu Lovšetu din 150- Vsem darovalcem prav iskrena hvala' Zopet slinavka in parkljevka Maribor, 11. not\e:nb~a Ker je bila 9. t. m. v Volkmerjovi i i št. 13. ugotovljena slinavka in par$drj< na dveh svinjah, odrejam na podlagi kuž. zakona z dne 14. VI. 1928 in p nika k temu zakonu: Mestna klavnica, kjer .«*> bile svinje klane in dvorišče hi£e Grajski trg :\ « srna'rata kot okužen prostor in je potrebno ukrenjeno, da se ta bohaen ne lazširi. Ostalo meso se smatra kot opaženo ozemlje in veljajo zanj odredbe.- Zabranjen je promet s parkljarji (gor da, svinje, ovce. koze). Izvrši no pr* vseh parkljarjev v mestu. Trgovina z živino na področju mestne uprave je z. njena, izvze'no se *b:>do dajala dov. nja cd slučaja do slrčaja. Hlevi se s avijo pod zaporo (ne »me se goniti živ "na na pašo) Psi ne cmejo letati po uic?h. Kokoši morajo biti zaprte na dfforia&h in ne 9mejo se puščati na cesto, ž vinski in svinjski sejmi so do nadalinv^a ukinjen L Vsakdo je dolžan vsako sumljivo ob lo-nje živine prijaviti mestnemu vedrina r-skemu uradu, telefon št. 22-3S Do-lop goveje živine tudi z vprego v meat prepovedan; pripustijo -se v mesto Rimo oni parkljarji, ki imajo na živ. potnem listu opombo: - Za takojšnji SaHol v mestni klavnici«. Živali v mestni klavrn se morajo takoj sproti nokkvi. PreOOVi ^n«» je odprem 1 janje vseh predmetov, s katerimi se lahko prenaša (svno. slamo, volna, kože, gnoj itd.) iz mestnega cbm~ćja. špeharjem je dostop v mea no k'avmco prep.vedan. Krčenje teh odiedb se bn kaznovalo po živalskem kužnem zakonu. Sobota, 12.: ob 20. Prevara. Krstna pi listava. Nedelja, 13.: ob 15. Boccaccio. Ob 20. uri Hudičev učenec. ★ Konec tedna v Narodnem gledališču, V ?oboto 12. t. m. krstna predstava Stan-dekerjeve kmečke drame »Prevara«, ki se pred dramatskim zaključkom odigrava v veselem razpoloženju kmečke gostije v Slovenskih goricah (petje, ples. godba itd.) — v nedeljo prva letošnja popoldanska glasbena predstava, izborno uspela Suppeejeva opereta Borcaccio<'. Zvečer grandiozna Shavvova igra -Hudiče/ -nec«. Dežurni lekarni: Albaneževa na Franko-panovi cesti in Kbnigova na Aleksandrovi cesti Društveno življenje: Nocoj martinovanje Sokola Maribor I in Sokola Mar*bor III. — Pri Mariborski koči planinsko martinovanje. — Jutri, v nedeljo ob 10. pri Gam-brinu zborovanje stanovanjskih naiemni-Icov. — V ponedeljek 14. t. m. v Ljudski univerzi koncert bratov Živko. Iz šoštania — Za 20'etnico osvobojen ja. V četi tok zvečer so se zbrali v Sokolskom domu zastopniki šoštanjskih narodnih in kulturnih društev z namenom, da se porazjrovore o skupni proslavi 201etnice Jugoslavije in letošnjega 1. decembra. Sestanek je vodil starosta Sokola g. Rozman. Po daljši in vsestranski debati so prisotni sklenili, da se bo na večer 1. decembra vršila velika slavnostna akademija s pestrim sporedom in ob sodelovanju vseh šoštanjskih kulturnih društev. Pokroviteljstvo nad prireditvi J° je prevzela občina. Na sestanku je bil izvoljen poseben 6-članski delovni odbor z zastopnikom občine, ki bo določil podroben program proslave. — Zarad! slmavke in parkljevke, fco-štanlska občina je razglasila, da se letošnji živinski sejem na dan sv. Katarine 25. t. m. radi pojavov slinavke in parkljevke ne bo vran. — »Za narodov blasrc*«. To igro pripravlja sokolski oder. Bo to otvoritvena predstava letošnje sezone sokolskegu gledališča. Velik nered na naših cestah Ljudje se trne morejo privoditi piootn glede in pred Križevci 1L novembra Kljub temu, da je Mursko polje nepregledna ravnina, so naše ceste tako vijugaste in kota n jas te. kakor bi bile speljane v najtežjem gorskem terenu. Ovinki so ponekod tafiro ostri, da cesta visi proti notranjemu loku, tako močno, da vozilo, ki privozi z večjo brzino, naravitoet potegne v tisto stran in je na ovinkih vedno velika nevarnost, *ft£ se pripeti nesreča. Ceste so ozke, za današnji naglo razvijajoči se promet z velikimi tovornimi vozili, preozke;' tako da je izogibanje zelo otežkočend in "nevarno. Poleg tega pa posebno zdaj V jesenskem času občine nava-žajo gramo"z?, da't»l ž njim pred zimo nasule ceste. Ta gramoz, ki se naši pije v kupih ob cesti, večkrat" zavzema znaten del ce- J ste, tako da ostane na teh mestih le ozek pas za promet iti je baš ot> teh kupih, ki so po 20 m naraaen, največja nevarnost za vsa vozila, posebno pa za kolesarje in pešce. Na Ovinkih'so taki kupi že večkrat povzročili nesreče. Največje •tež.Tve' na naših cestah pa povzroča cestni'red, katerega se ljudje ne morejo naVadrti. Prej, ko ni bil promet tako razvit,"'je b"Hd vseeno, po kateri strani ceste vozi voznik, saj mu ni pretila nobena nevarnost. Avtomobil je bil redek pojav na cestah, dočim se je kolesarstvo v zadnjem dSaetlefejtr tinti komr.j razvilo do današnje stqp|ije. Xjqdje se težko privadijo novim razmeram, posebno starejši, ki mislijo, da lajikb vpžijo po vsej cesti, ali pa tam, kjer a'e njim zljubl ali zdi primerno.. Večkrat vozniki celo spe na vozovih in se ne brigajo ža okolico, a ne vedo, da s tako brezbrižnostjo ovirajo promet in povzročajo nevarnost. Tu vozijo s konji in kravami. Kakšni položaji nastajajo Večkrat na ovinkih, si človek niti misliti ne more, če sam tega ne vidi. Večkrat se je treba zahvaliti le golemu naključju, da se ne IffOdi katastrofalna prometna nesreča. Po napačni strani pripelje želar, ki ima v svoj voz vprežene krave, počasi po cesti. Voznik dremlje na vozu, držeč v rokah vajeti iz vrvi, ki so tu v navadi, z druge strani pripelje z vso brzino pravilno po desni strani avto. Oba se bližata ovinku. Avto hupa, voznik se prebudi in nima toliko prisotnosti duha, da bi takoj zavozU na desno stran. V naglici vleče krave sem in tja, tudi avto vezi sem. in tja, nazadnje se še nekako izmotata in ogneta drug drugemu. Seveda padajo na obeh straneh kletve ih grožnje, a le * golemu naključju je treV.f* pripisati, da se ni zgodila nesreča. Kriva pa sta oba voznika, prvi, ker ni vozil pravilno, drugi pa, ker je vozil prehitro, lake in slične nevšečnosti se dogajajo dnevno v muropoljskih vaseh ob cesti. Ljudje se pac za nobeno ceno ne morejo privaditi cestnemu redu, avtomobilisti pa vozijo v duhu rasa, z veliko brzino.. V kak.šno luč nas postavijo take razmere pved inozemskimi avto:robilifltl. ki stalno vozijo po teh cestah, in kakšen občutek mora imeti tujec, če ga vomlk, ki vozi napačno, £e potteno nahmli, si lahko mislimo. S strogimi ukrepi in stalnimi razglasi bi se lahke take neprijetne zadeve odstranile, saj pričajo, da še nismo zreli, da bi kliubovfili, naglo i j: zvijaj oče mu se pio-me_tu fle pa opomivi ne bi pomagali, bi pa nio: ale slediti kazni. Ljudstvo bi se moralo poučiti ir otresti teh starih navad. Zavedati bi se. moralo, da se danes promet razv.Ja z velikansko brzino Obenem pa bi se r.-,, -;ra\nti naše ceste v ono stanje, ua bi bilf temu nrometu kos. Vik. Pijančevanje ni krivo vsega zla Nekaj misli k važnemu vprašanju vzročne zveze med ; alkoholom in kriminalnostjo Izpred mariborskega okrožnega sodišča 'rssTora obtožena viničarjeva hči taji krivdo — S tem bolsko tablico je hotel slepariti Nogomet t Mariboru še vedno počiva Najbolje bi bilo, km H LNP po razpust« OOLNP imenoval komisarja Mat?sbsrske m okoliške novice — O slovenščini je predaval *noči na Ljudski univerzi prof Stanko Bunc. Orisal je nastanek in razvoj dialektov slovenskega jezika v sednvh skupinah, nato pa je podal sliko razvoja slovenskega književnega jezika od Trubarja do danes. Podrobnejše poročilo o predavanju objavimo pozneje. — Pred predavanjem je prof. Stu-pan objavil nadaljni program Ljudske univerze. — Obmejne novice. Pri sladkogorski tvornici lepenke so nastale nekatere spremembe. Ravnatelj, madžarski 2id. je bil izgnan. Obenem je bil izgnan tudi neki mojster inozemec. Kakor znano je bila omenjena tvornica last Žida Sesslerja, ki mu je pred leti posodila Zadružna gospodarska banka 65 m Kjonov din. — Do Mariborske koče bo vozil n^col ob 22.15 po prihodu večernega ljubija»s šega vlaka poseben avtobus. — želrznlški staroupoko.jenci, ki še niso izpolnili prijavnice, naj čim preje dvignejo prijavni formu'ar v Vrbanovi 12. — Sreča v nesreči. Na ostrem ovinku sta trčila skupaj med Dravogradom in Gu-štanjeni tovorni avto tvrdke Gol in motocikl g. Simona Brezovnika. Slednji Je obležal s strto nogo sredi ceste. Njegovega spremi jeva1 on i" vrglo v velikem loku pre- ceste, vendar pa je odnesel le lažje poškodbe. — Iz Dravske deline. Prisrčen poslovil-n' večer so prredili v Dravogradu poveljniku graničarske čete poručniku Miloradu šukalovlču. Pcveljn'k dravograjskega orež-niškega voda Rado JVrre" *e bil premeščen • Knin. Njegov naslednik je poručnik Bogomir Salbergei*. — Obsojeni. Ivan Heričko, oč^gar kri-m nalnih avanturah snio poročali v včerajšnji številk5, je b:! obsojen na 10 mesecev strogega zapora ter na izgubo ča-stn h državljanskih p^vic za dobo 3 let. Prav tako sta bil; obsojeni tudi Alojzija iUbek na 4 mesece strogega zapora ter AnastPTd^a Rfi& rJ8j{ na 3 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 2 let, ker sta z odpravo plodu zakrivil'" smrt Herm ne Kaj-b;čeve. O tej aferi sno obzirno poročali v 'Ceral&iji številki. Na 4 mesec? zapora. •-foino r.i dobo 3 let sta bila obsoiena 18-letni Avgust O. n 18-!etni vimčarski s'n Alojz'j J. ki p*a novzročila nesrečo. Franca Herička iz Rošpoha. — Tezonske nnvlce. Jutri zvečer bode ponovili na tezenekem sokolskem odru že ob premieri lepo uspelo »tJboStvoc. Kakor čuiemo. bodo tezenak-' igrale' gostovali z ^TTbcštvom« tudi v mariborskem gledališču. — fuden pospod^r. Orožniki so pr:ieli tatinsko in vlonrdsko trejko in sicer nekega Franca 2.. Karla F. in posestnika Valentina A. Na vesti imajo več vlomov v M slintsk: dolini. Ko sr raslfševali hlapca Franea ž. je izpovedal, da ga je nagovarjal k tatvinam nieuov gospodar, ki mu je naravnost zapovedal naj mu od drugod prinese razno gospodarsko orodje. — Celo pr.slovne kni'are. . Trgovski potnik Edvard Kokovnik je ori javil policiji, da so mu izedml^ iz aktovke važne poslovne knj'ge. Policija skuša dognati, kdo se z?n:ma z** tuje poslovne knjige. — Tlakovanje Glavnega trs^a se je vr-š'lo v poletnih mesecih z veliko naglico. Sedaj se čutijo posledice. Na Glavnem trgu 'n ob dovozm na državni most ie pre-cei kotanj, ki jih bo treba odstraniti z novim tlakovanjem. Naglca pač nikjer ni dobra. — Slovenjebistriške novice. G. Tomažič je dogradil svoio lično rjrifično stanovanjsko hišo. Letošnja stavbna sezona ni bila bosr ve kako razgibana. Kakor čuiemo. bo prihodnje leto bolje. — Slovenjeb;strrška nacionalna društva se marljivo pr'pravljajo za novo kulturno sezono, ki bo društveno življenje čez zimo nedvomno zopet razgibala ln poživila. — Prffatel.fi češkoslovaškega naroda se bodo nrav gotovo v lepem Številu udeležili nocojšnjega \*ečera prijateljev bratskega naroda pri >Oriu*. — Večer jajreslov. pesmi. V ponedeljek 14. t. m. bo v Ljudski univerzi večer ju-goslov. pesmi. Priredi ga septet bratov 2ivko pod vodstvom prof. V. Mirka. Spored je sledeč: A. FSrster: V brezupnosti. R. Savin: Zori rumena rž. Ponočni stražnik, Tehtni vzrek. V.Mirk: Ugoški kmetje. K. Pahor: Večerna. V.TJkmar: Ženka mi v goste gre. — Prijet vlomilec? V noči na 26. julija je bilo vlomljeno v stanovanje mariborskega veletrgovca Josipa Tschare pri Sv. Juriju ob Pesnici. Vlomilci so mu odnesli vso postaljnino, perilo, obleko in druge stvari v vrednosti 30.000 din. Vloma je bil najprej osumljen viničar Trobos, ki se je moral nedavno zagovarjati pred malim kazenskim ?enatom, a je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Orožniki pa so osumMi tudi 26-letnega Jakoba Kokolja. ki je po vlomu izginil. Pred dnevi pa eo orožniki zvedeli, da se je vrnil in da zahaja k svoji ljubici v Zgornji Kungoti. Orožniki so ponoč' hitro obkolili hišo. Res se je Kokoli okrog polnoči pojavil, a ko je zagledal orožn'ke, je začel teči. Beg pa se mu ni posrečil in so ga prijeli. Pri zasliševanju je odločno tajil vsako krivdo, toda pri njem so našli nekatere stvari ukradene nr! TŠehareju. Kokolj se je izgovarjal da je te Stvari prodajal nek', neznanec, ki j!h je po-nuial po "Mariboru in okolici. Zaradi suma vloma so ga orožniki izročili sod^ču. — Med piolftviio okradPna. Ko sta Janez Lusnik in Roman P. z Janževskega vrha molila »e *e nekdo splazil v hišo in jima odnesel oblelro in čevlje v vrednosti 2 500 din. Orožn:ki so osumili 30-letnega Franra N. ki je z nilma delal, a je zdaj :zg:nil. Za niim je izdana tiralica. — Izročen i'.'verter. Nemške obmejne oblasti so izročile našim 31-letnega Franca Zoreča, ki je pred tremi leti pobegnil od edinice v KniSevcu. Sel je v Nemčijo, kjer je ž vel tri leta. zdai so ga pa izgnali. Izročili so fn vojasVm oblastem. — i>-fUg'-*!nvenHkl biseri«. Jesenska Številka tuiskoprometne in turistične revije ^»Jugoslovenski biseri« je te dni Izšla. Da izhaja revija v Mariboru, se vidi že iz slik m vrste člankov, ki se nanašajo na našo severno mejo: »Na poti k mariborskemu Sv. Vrbnnu-r. >Okoli Gornje Radgone in Slatine Radencih, ^Haidimo na naš obmei-ni Kozjak- in Dve je pohorskih letov* šč in zimovišč« (Sv. Lovrenc in Ribnica na p0h.) _ Ljubljano v jeseni prikazuje članek Cirila Maicna prof. Borko riše izlet mladega supienta Bož'darja in njegove ne-vestce Amande v Logarsko, znani slovenski balneolog dr. L. Travner razpravlja o »MediCinttki podlcgi kopaC&č in tuiskopro-metnih krajev«. -»Krapinske Toplice v sončni ^eseni« slikajo jesen v Hrvatskem Za-Korjn, > Jc?en v Z^.drečkv nas vodi od gra-gg Vrbovca dr. Gcmiecra grada, s&avo-rnev na Ro zopet na delu. Nova nUbova žrtev ie posestnica Marija Pod-bukOVSek iz Erjavčeve ulice 12. Odnesli so ji iz zaklenjenega vrta vse perilo, ki tra je nustila tam obešenega čez noč. Škoda znaša nad 300 din. Polici 1a si prizadeva pojasniti množeče se tatvine perila. Mirarju Francu Emeršiču je izginil zlat prstan. Pustil gra je na umivalniku svoje delavnice v Vetrinjski ulici. Sel je za hip iz delavnice. Ko se je vrnil, ni več našel prstana. _ Stari mariborski rod izumira. V Kamnici St. 44 je umrla bivša mariborska trgovka Zofija Billerbek, stara 70 let, na Meljski cesti 38 pa 63)etna zasebnica Ju-lijana Auerjeva. žalujočim naše iskreno sožalje! _ Vlomilci v Pesniški dolini. Drzni ro- komavhi so se pojavili v viničariji učitelja Mirka Vaude pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Vlomilcem so že za petami. Ni pa znano, kaj jim je boli dišalo, shranjeno sadje ali moč t. Najbrž oboje. — Petkov ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil še precej dobro založen. Brancinov je bilo za 5 kg. Prodajali so jih po 34. O rad 5 kg po 34, barbonov 5 kg po 28, listov 10 kg po 34, ciplov 35 kg po 18 do 20, molov 40 kg po 18 do 20, sardel 5 kg po 12 din za kg. — Mirovno akademijo v Mariboru priredi Zveza bojevnikov v Ljubljani v nedeljo 13. t. m. ob enajstih dopoldne v