PoStnlna plaCana ■ .lv
v gotovini	LStO IA) St. 97
LJubljana, nedelja 12. febpuapja 1928
Cena 2 Din
— »«t»aja ote 4. gjutraj. aa
Stane mesečno Um «5-—, ca mo» scmstvo Dir* 4.0*— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo t
Llnbljana, Kjiailova ulica štev. 5/L Telefon št. 2071 in 2804, ponoči tudi št. 2034.
Rokopisi se ne vračajo.
Upravaittvs: Ljubljana, freSerncrs uHca št. 54. — Telefon 4t. »036.
Uneratui oddelek; Ljubljana, Preiei-aawa ulica St. 4. — Telefon it <499
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celic, Aleksandrova cesta
Rafian pri poštnem cek. zavoda: LjntK lana it 11.84« - Praha čialo 78.180. Wien, Nr. log.a^i
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
• f

ra uii
Vse parlamentarne skupine so mu obljubile svojo podporo, nepremostljive zapreke pa mu stavijo vukičevičevci
Dr. Peric je dobil včeraj dopoldne oficijelni mandat za koncentracijsko vlado. -Ves dan se je pogajal s parlamentarnimi šefi, a situacije ni mogel razčistiti. - Nove spletke proti KDK, - Kriza se lahko zavleče še za ce! teden. ~ Senzacijonalne vesti o docela novi soluciji
Beograd, 11. febr. r. Po sinočnji polnočni avdijenci g. Vukičeviča, ki se je izvršila na tako skrivnosten način, da so izvedeli beograjski krogi za njo še le danes, je bil dopoldne objavljen uradni komunike, ki povdarja, da je g. Vukičevič v tej avdijenci sam predlagal, naj se poveri mandat za sestavo koncentracijske vlade predsedniku Narodne skupščine g. dr. Perrču. V svoji današnji dopoldanski avdijenci je dr. Perice res dobil in sorejel mandat ter takoj stopil v stike s predstavniki parlamentarnih skupin.
Gg. Radič za KDK, Davidovič za DS in dr. Hrasnica za JMO na katere se je dr. Peric najprej obrnil, so ponudbo za vstop v njegovo vlado v načelu sprejeli in mu sporočili svoje zahteve. Dozdevalo se je že, da bo misija dr. Periča uspela, kmalu pa se je izkazalo, da jo skuša z vsemi silami preprečiti baš g. Vukičevič, ki je stavil v imenu radikalnega kluba dr. Periču tako težke pogoje, da je jasno, da hoče njegovo misijo obrezuspešiti. Zato tudi današnji dan ni prinesel rešitve in je ostal položaj bistveno nespremenjen.
Dr. Perič je zvečer poročal kralju o rezultatu svojih današnjih pogajanj in bo skušal še jutri nadaljevati svojo akcijo za dosego sporazuma. Splošno pa se domneva, da je tudi njegova misija že propadla ter da bo jutri ali v ponedeljek vrnil kroni mandat.
Kako se bo situacija razvijala potem, »e Is ne da napovedati. Verjetno pa je, da se bo kriza zelo zavlekla.
Beograd, 11. februarja 1. Današnji
dan je minil iako mirno. Bilo ie kakor v tišini pred viharjem. V uspeh mandata g. dr. Periča ni nihče ime! polnega zaupanja in stranke so ga obravnavale sicer dobrohotno, vendar pa skeptično. G. dr. Peric je to čutil in se je obnašal zelo previdno. Ni mogel prikrivati slabosti svojega položaja, ki jo ie sam lojalno priznal predsednikom klubov, s katerimi se je razgovarjal. Glavne tež-hoče mu dela, kakor je bilo že v naprej pričakovati, g. Vukičevič, ki je jako razžaljen, da je po vseh teh boiih mogoče njega obiti in mu poiskati namestnika v osebi dr. Periča. G. Vukičevič je dr. Perica sprejel baje jako nemil ostno in mu dal čutiti, da je čisto odveč.
Kot vzrok, zakaj ne more njegove misije odobriti, je g. Vukičevič navajal, da radikalni klub izključuje samostojne demokrate in da nikakor ne more pristati. da bi radičevci dobili finančno ministrstvo. Na drugi strani pa je g. Stjepan Radič kategorično izjavil dr. Periču, da v slučaju, ako bi bila SDS izključena, s kombinacijo ne bo nič. Tudi demokratom ni bilo pogodu, da KDK zahteva finančno ministrstvo zase, vendar so izjavili, da so pripravljeni, se o tem pogajati.
Vsa ta vprašanja pa niso postala akutna radi težkoč, na katere je naletel dr. Perič pri g. Velji Vukičeviču. Razplet situacije je oviral tudi današnji pogreb Ljube Jovanoviča. katerega so se udeležili skoro vsi poslanci. Zvečer je bil dr. Perič prav za prav pripravljen vrniti mandat kralju, vendar se zdi, da ga je vladar naprosil, naj čez nedeljo še enkrat poskuša svojo srečo. Tako bo najbrž šele v ponedeljek padla odločitev, ali bo še kdo poskusil s koncentracijskim mandatom in ali dobi kdo mandat za delovno koalicijo. Tudi ako bi še kdo dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade, bi to pomenjaio samo nadaljevanje pridobivanja časa za nadaljnje odločitve. Splošno se smatra, da se pripravlja nova koalicija.
V	tem pogledu pa še ni dovolj indi-cij, da bi se mogla izreči prognoza. Vsekakor so šance g. Velje Vukičeviča, da obnovi staro koalicijo, minimalne. Težko bo iti preko Demokratske unije, ki šteje 156 članov in ki bi, če bi se ji poverila vlada, gotovo v Narodni skupščini brzo pridobila še več pristašev. To bi res pomenilo spremembo sistema.
Proti taki koaliciji je seveda na delu vse. Zlasti je pomenil umik pašičevcev zmanjšanje nade, da bi se koalicija oja-čila z njihovim delom radikalnega kluba. Radi tega vzbujajo pozornost verzije, ki so se začele danes širiti, da se bo namreč tekom prihodnjega tedna pojavila nepričakovana, popolnoma nova solucija, ki naj premakne našo politiko z mrtve točke, na katero ie prispela.
V	tem razsuiu je. bitna točka kom-paktnost KDK, brez katere so sicer možne prehodne formacije, ni pa možna nobena obnova naše politike. Vsi voditelji KDK povdarjajo. da bo čas za Izpremembo sistema že še dozorel, do takrat pa naj drugi prevzamejo odgovornost za vodstvo poslov ln za sprejetje proračuna. Velike važnosti je. da se sedaj splošno priznava, da je sedaj veljavni proračun boljši, kakor bo bodoči in da bi ne bila prav nobena škoda, ako bi se dosedanji proračun podaljšal za par mesecev med tem pa bi se skušal proračunski predlog temeljito popraviti. Sedaj je tudi jasno, da je vprašanje državnega posojila še popolnoma nerešeno in da brez avtoritativne vlade ne mo mogoče doseči niti ugodnega kurza niti ugodne obrestne mere. Na podlag' vsega tega opazovania pričakuje KDK mirno razvoj dogodkov v bližnji bodočnosti.
Pravilnik o poslovnem časa
Beograd, 11. februarja 1. K'. Is skupščina delegatov industrijskih m gospodarskih zU-niic izročila svojo sp^ncmo/.. mirrisiTu socijalne politike se ie mi Varstvo lotilo dcfhritivne redakcije uredbe Uredba bo definitivno redigrirana od mfrisca socijalne poetike v sporazumu s trgovinskim ministrom in bo stopila najkasneje koncem tega meseca v veljavo za vso država.
Beograd, 11. februarja, p. Današnji dan je potekel v pričakovanju rezultatov misije dr. Periča. Politični krogi so že od vsega početka zelo skeptično presojali uspeh njegove akcije, ker se je že snoči izvedelo, da so vukičevičevci mobilizirali proti njej vse svoje sile.
Vtis sinočnjih dogodkov
Danes dopoldne so zelo živahno komentirali sinočnjo skrivnostno polnočno avdijenco g. Vukičeviča, o kateri je v vsej državi poročalo edino «Jutro*. Beograjska javnost je izvedela za to avdijenco šele danes, ko je bil o njej objavljen službeni komunike, ki poroča, da je bil g. Vukičevič sinoči v avdijenci ter da je oasvetoval kroni, naj poveri mandat za sestavo koncentracijske vlade predsedniku Narodne skupščine dr. PeričtL
Ta komunike je vzbudil v vsem mestu veliko pozornost, ker je bilo že splošno znano, da je g. Vukičevič največji nasprotnik dr. Periča kot bodočega šefa vlade. Že sinoči so vukičevičevci prerokovali neuspeh Peričeve akcije, če bi res on dobil mandat. Splošno pa je baš ta komunike še bolj potTdil utis da je obstojala včerajšnja misija dr. Periča v glavnem v tem, da prepriča g. Vukičeviča, da je edino on ovira za sestavo koncentracijske vlade, za katero so se izjavile vse parlamentarne skupine, teT da ga pregovori, da se prostovoljno umakne. Ni dvoma, da je skušal g. Vukičevič v svoji polnočni avdijenci še v zadnjem hipu uplivati na nadaljnji razvoj dogodkov v svoj pri- j log, da pa je končno uvidel, da je ves j njegov napor zaman in nato res sam svetoval, naj se mandat poveri dr. Periču kot zastopniku radikalske stranke.
Avdijenca dr. Periča
V tej smeri so se razvijali tudi nadaljnji dogodki današnjega dne. G. Vukičevič je bil danes že na vse zgodaj v vladnem predsedstvu, kjer se je Skoraj ves dan posvetoval s svojimi najožjimi prijatelji in sotrudniki. Dr. Korošec ga je tudi danes spremljal na vseh potih. Malo pred 9. uro je prispel v Vladno predsedstvo tudi dr. Perič ki je nato po kratkem razgovoru z g. Vukičevičem odšel na dvor.
Avdijenca dr. Periča je trajala vse do 10. ure. Ker se je vedelo, da bo v tej avdijenci padla odločitev, komu bo poverjen mandat za sestavo vlade, je pričakovala dr. Periča pred dvorom velika množica občinstva, zlasti pa novinarjev. Ko je dr. Perič po dolgem Čakanju končno prispel iz avdijence, so ga takoj ofcfcolili novinarji. Na njihova vprašanja, ali ima mandat, fSm je dr.
Perič kratico IzjavŽ:
«Da. dobil Sem mandat za sestavo koncentracijske vlade in to po nasveta predsednika radikalskega kluba g. Vukičeviča.*
Na vprašanje, aH upa na uspeh svoje misije, je dr. Perič odklonil odigovor.
Peričeva pogajanja s parlamentarnimi šefi
Takoj nato je dr. Perič pričd pogajanja s po edinim i parlamentarnimi skupinami. Najprej je odšel v vladno predsedstvo, kjer se je sestal z g. Vukičevičem. Navzoč je bil tudi dr. Korošec, ki pa je kmalu po prihodu dir. Periča odšel. Sestanek med dr. Peričem in Vukičevičem je trajal četrt ure. Nato je odšel dr. Perič v svoj kabinet, odkoder je pismeno obvestil vse šefe parlamentarnih skupin, da je dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade te- jih prosil za sestanke, da mu povedo svoje mnenie.
Najprej se je dr. Perič ob V*ll. Sestal z g. Radičem kot predstavnikom KDK, za radikali najmočnejše parlamentarne skupine. Njun razgovor je trajal do 11., nakar je dr. Perič prosil za sestanek g. Ljubo Davidoviča, s katerim sta se takoj nato sestala v predsedstvu Narodne skupščine. Razgovor med Ljubo Davidovičem in dr. Peričem je trajal do 11.45. Odhajajoč iz predsedstva Narodne skupščine je g. Davidovič izjavil novinarjem. da mu je dr. Perič ponudil vstop v vlado. «Izjavil sem mu, da prin-cipiijelno sprejmem niegovo ponudbo, nakar sva razpravljala o podrobnostih. Pogoje, ki sem jih stavil, vam seveda še ne morem izdati. O tem vam bo kaj več povedal g. Perič sam.»
Dr, Perič se je nato sestal še s predsednikom muslimanskega kluba dr. Hrasnico. Po tem sestanku, ki je bil zelo kratek in je trajal jedva 10 minut, je dr. Hrasnica izjavil novinarjem. da je v načelu pristal na sodelovanje muslimanov v vladi dr. Periča ter da ni stavil . konkretnejših pogojev. Zahteval je le garancije za to, da ostane v Bosni pomirljivi režim, ki je bil uveden v zadnjem času in da se ne razpali zopet par-tizanstvo.
S tem so bila dopoldanska pogajanja dr. Periča končana. Novinarjem, ki so nestrpno pričakovali podrobnejših izjav. je dr. Perič na vsa vprašanja samo izjavil, da bo zvečer, ko bo zaključil svoje konsultacije, izdal komu mike, ki bo vseboval vse podrobnosti.
Manjši klubi
Splošno se je opazilo, da se je dr. Perič sestal samo s predstavniki KDK. DS in NRS, ne pa tudi z zastopniški ostalih parlamentarnih skupin. Ko so <
novinarji vprašali dr. Periča, ali se bo sestal tudi z g. Pribičevičem, jim je dr. Perič izjavil, da se pogaja z g. Radičem kot predstavnikom Kmečko-demo-kratske koalicije ter da se s SDS sploh ne misli posebej pogajati, ker priznava KDK kot parlamentarno in politično celoto.
Prav tako je dr. Perič tudi zanikal posebna pogajanja z dr. Korošcem. Dr. Korošec sam pa je novinarjem na tozadevna vprašanja izjavil, da je SLS popolnoma solidarna z g. Vukičevičem in da jo bo zato g. Vukičevič tudi zastopal pri vseh pogajanjih. V političnih krogih povdarjajo. da je baš razvoj sedanje vladne krize popolnoma jasno dokazal, da je SLS po sklenitvi blejskega pakta likvidirala kot samostojna stranka in tvori stvarno samo še del radikalne stranke.
Seja radikalnega in demokratskega kluba
G. Vukičevič je takoj, ko ga je dr. Perič obvestil, da je dobil mandat za sestavo vlade, sklical sejo radikalskega kluba. O seji je bil izdan sledeči komunike:
»Ko ie bil radikalsiki poslanski klub iz-kaoaJ zadnjo čast pok Ljub j Jovanoviču, le predsednik g. Vukičevič obvestil klub, da Je dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade član kluba in predsednik Narodne skupščine dr Ninko Perič. G. Vukičevič }e terazil pn tej priliki nado, da bo radikalski klub v smislu svojega včerajšnjega sklepa podpiral akcijo dr. Periča. Klub je to sprejel. G. Vukičevič le nadalje obrazložil da skušalo druge stranke tolmačiti drugo točko resolucije radikalskega kltiba glede vodstva v koncentracijski vladi kot običajno konsultiranje predsednika Narodne skupščine Zato ugotavlja, da zastopa radikalski klub mnenje da rešuje to vprašanje krona po posvetovanju s parlamentarnimi čirateljl. v prvi vrsti s predsednikom Narodne skupščine. S tem je bila seja zakftučena.«
Popoldanske konference
Tudi g. Davidoviča je takoj po svojem sestanku z dr. Peričem sklical sejo demokratskega poslanskega kluba, na kateri je podrobno poročal o svojem razgovoru z dr. Peričem.
Radi pogreba Ljube Jovanoviča je nastal popoldne v razpletu krize zastoj. Se le po pogrebu so se pričela zopet na vse strani posvetovanja in razgovori.
Popoldne ob pol 5. se je vršila seja Izvršnega odbora Demokraitske Unije, kateri je prisostvoval tudi Nastas Pe-
trovič. Po tej seji je Ljuba Davidovič odšel v predsedstvo Narodne skupščine, kjer se je ponovno sestal z dr. Peričem. Njun razgovor je trajal nad pol ure. Odhajajoč od dr. Periča je Ljuba Davidovič izjavil novinarjem: »Nadaljevala sva dopoldanski razgovor. Sedaj bo šel dr. Perič k Velji Vukičeviču, da tudi žnjim nadaljuje razgovore. G. dr. Perič pozna pogoje vseh parlamentarnih skupin in se bo sedaj pogajal še z radlkalL*
Dt. Perič pa je po tem sestanku^ izjavil novinarjem: «Grem k g. Vukičeviču v predsedništvo vlade. Če bo šlo vse po sreči, vam bom še nocoj lahko izročil ukaz o imenovanju nove vlade. Če pa ne bom uSpel, vam bom dal komunike, v katerem bom obrazložil, zakaj nisem uspel*
Druga avdijenca
dr. Periča
V vladnem predsedstvu je imel nato dr. Peric kratko konferenco z g. Ve-Ijo Vukičevičem. Ob pol 6. je odšel ponovno na dvor, kjer je ostal do '48. Na povratku je dr. Perič izjavil novinarjem: «Poročai sem kralju o tem, kar sem doslej storil. Jutri bom nadaljeval svojo akcijo. Zaenkrat vam ne morem nfčeSar novega povedati in \Se ostane pri tem, kakor je.*
Na vprašanje novinarjev, ali bodo še nocoj dobili komunike ali pa ukaz o novi vladi, je dr. Perič odvrnil: «Niti enega niti drugega.*
Konferenca radikalov
Z dvora je dr. Perič ponovno odšel v vladno predsedstvo k Vukičeviču, pri katerem je bilo zbrano večje število radikalskih poslancev in ministrov ter dr. Korošec. Dr. Perič je kratko poročal o svoji avdijenci in nato ob 8. zapustil vladno predsedstvo. Novinarjem, ki so nestrpno pričakovali od njega podrobnejših informacij, je nato izjavil: «Za ianes sem končal in grem sedaj do mov. Nocoj ne bo ničesar več novega. Jutri bora nadaljeval pogajanja.«
Ko so ga novinarji z ozirom na verzije, ki so se širile iz radikalskih krogov, vprašali, ali je res bil njegov mandat spremenjen v toliko, da iina sedaj mandat za sestavo delovne vlade, je dr. Perič to odločno zanikal in izjavil: «Ne, še vedno imam mandat za sestavo koncentracijske vlade.*
Dr. Perič je nato res odšel domov; kmalu za njim so se razšli tudi drugi udeležil konference v vladnem predsedstvu.
Radič o šansah Peričeve misije
Nade na uspeh so minimalne
Neodločnost muslimanov in pašičevcev. — Klerikalci so vezani na g. Vukičeviča« — KDK gre v vlado le kot celota
Beograd, 11. februarja r. Po povratku iz dopoldanske avdijence je ianei dr. Perič sestanke z gg. Vukičevičem, Davidovičem b Radičem. Ko se ie g. Radrič vračal od sestai&a. so ga obsub novinarji s ploho vprašanj. Radič dolgo ni hotel odgovarjat1, naposled pa Je pristal na to. da je šel z novinarji na teraso Narodne skupščine in Jim dal tam več izjav Predvsem le naglašal, da ie v imenu KDK pristal na vstop v koncentraclisko vlado pod predsedstvom (P". Periča kar je glavnega pomena za izvršitev njegovega mandata. Zatem le g. Radič dejal: »Vi veste, stvari s0 bile sijajne. toda sedaj so nekoliko slabše; sedaj ne bo tako, kakor bi moglo biti, ker je dr. Korošec vezan. dr. Spaho neodločen in Nemci od strahu mrtvi, dočim so se paši-čevd izkazali za prave veterniake Meni so direktno, pa tudi »direktno po Pribičeviču. Davidoviču in Nastasu Petroviču naprej sporočili, da bodo razcepili radikalni klub Ln začeli akcijo. Govorili so: Velja nima rukogar pri nas, mi se z njim ne raz-govarjamo. mi z njim nočemo iti; ako ostane na oblasti, bo imel večino, ako ne bo na oblasti, ne bo imel nikogar. Razume se, da smo se po tein tudi morali ravnati. Končno pa je njihova stvar, kaj delajo.« »Slabo je, — Je nadaljeval g. Radič, — kar le Korošec rekel, da namreč govori zanj Vukičevič. Pomislite, da oni niso niti skupen klub. Korošec se je z blejskim paktom popolnoma odrekel svoja individualnosti. On ni več dr. Korošec in ničesar ne, paikt pa je tajen ki javnosti ni poznan. To i Je torej divji zakon. Popi imajo sploh rad! I tajnosti. To Je neprijetno.«
»Dr. Spaho, ako bi bd tu, bi po mojem mnenju, ker je nagel in Inteligenten, sigurno odločno pristopil k nam, ko bi videl, da akcija ni naperiena proti radikalom, temveč da gre samo za koncentracijo, ki ima rešiti velike naloge. To bC nam znatno odajišalo delo in došlo bi do dobre koncentracije. Tudi tako bo došlo do koncentracije, vendar pa bo slabša.«
»Kako se more razvijati koncentracija na tem, da mish Vukičevič, da mora biti večal piedsednik? Mislim, da bo dr. Periču nekoliko težiko zaradi Velje. Nadbolje se Je še držal Davidovič in bilo W dobro, ako bi postal predsednik vlade.«
Nato je g. Radič razlagal, da bi ne bilo neprimerno, ako bi šli šefi stradc v kon-
centracijo kot ministri, in je navajaj za dokaz stare primere. Koncentracija ne zna-či premoči kake stranke, temveč sodelovanje vseh strank. Vse stranke so važne. Davidovič ne zahteva mnogo, zato pa zahtevamo mi več. Naša koalicija je močna in mi ne bomo šli zopet v vlado kot saroa-ritanii, da rešujemo druge, kakor smo to včasi delali! Ena naših glavnih zahtev je. da dobimo finančno ministrstvo.«
»Torej KDK vstopi v koncentracijsko vlado kot celota?« so vprašali novinarji.
»Da samo kot celota, ako ne, potem sploh ne gre v vlado.«
»Potem torej o izključitvi g. Pribičeviča iz vlade ni govora.«
»<Ne. O tem se sploh ni govorilo. Kdo bo od nas šel v vlado, to je naša stvar; mi bomo sami izbirali kandidate za ministre.«
»Ali boste vi osebno vstopili v vlado?«
»Meni je bilo to ponoideno, toda sedaj to vprašanje ni aktualno.«
Vukičevičeva protiakcija
Beograd, 11. februarja r. Za mašijo dr. Periča že od vsega začetka ni dajalo baš Ugodnih perspektiv dejstvo, da ga je predlagaj g. Vukičevič za mandatarja šele po skrajnih naporih, da obdrži vodstvo situacije v svojih rokah. Dogodki današnjega dne so to skepso popolnoma upravičili in vzbudili mnenje, da je g. Vukičevič predlagal dr Periča za mandatarja ravno z namenom. da ga kompromitira in talko dokaže, da je edinole on v stanju, da reši kri-®o. ki je izbruhnila proti njegovi volji.
G. Vukičevič ie prišel danes v svoj kabinet že v zgodnjih jutranjih urah ter se skoraj ves dan neprestano posvetoval s svojimi najintimnejšima prijatelji iz radikalskega kluba ter z dr. Korošcem, ki je stalno v njegovi bližini. Po vrsti je klical k sebi tudi one radikale, o katerih je vedel. da so koJikor toliko naklonjeni dr. Pe-ričevi akciji, ter jih zagotavljal, da ie akcija dr. Periča že propadla ter da je njemu mandat za sestavo delovne ali volikie vlade casiisjtirsn.

Pogoji Demokratske unije
Kmečkodemokratska koalicija zahteva pet ministrstev, med njimi finančno. — Demokrati hočejo štiri ministre in skupščinskega predsednika
Beograd, 11. februarja, r. Kakor se je moglo tekom popoldneva do znati in kakor je tudi g. Radič omenil že v svoji izjavi po sestanku z dr. Peričem, sta stavila KDK in DS po gg. Radiču in Davidoviču, vpoštevajoč parlamentarne sile združene demokracije, precej težke pogoje ki so vzbudili zlasti pri radikalih hud odpor.
Kakor izve vaš poročevalec, je g. Radič v razgovoru z dr. Peričem predvsem izrecno naglasi!, da se pogaja v imenu Kmečko-demokratske koalicije kot celote. KDK gre v vlado samo pod tem pogojem, v nasprotnem slučaju pa so pogajanja sploh brezpredmetna. Z ozirom na svoj parlamentarni položaj zahteva KDK 5 portfeiiev in sicer: finance. poljedelstvo, agrarno reformo, pravdo ter šume in rude. Kandidate za te portfelje bo določil poslanski klub KDK po zaključku pogajanj. Dalje zahteva KDK. da mora biti novi predsednik Narodne skupščine iz vrst združene demokracije.
G. Davidovič je v imenu Demokratske stranke predvsem zahteval, da se
portielji razdele po številčnem razmerju parlamentarnih skupin ter da obdrži
zunanje ministrstvo brezpogojno dr. Voja Marinkovič. Nadalje zahtevajo demokrati notranje in prometno ministrstvo. najmanj pa podtajnika v obeh ministrstvih.
Dr. Perič je vzel te zahteve na znanje, vendar pa je pripomnil, da ima malo upanja da bi radikalski klub na to pristal. To tem manj. ker kažejo tudi radikali ogromen apetit na ministrske stolčke. Predvsem pa je izrazil svoj dvom, da bi radikali prepustili demokratom mesto predsednika Narodne skupščine. KDK pa finančno ministr stvo. Tako g. Radič. kakoT tudi g. Davidovič. pa sta ga opozorila na to. da morajo radikali vpoštevati da bi taka razdelitev portfeljev popolnoma odgovarjala številčnemu razmerju, ker predstavlja združena demokracija 156 poslancev napram 130 kleroradikalskim. Potemtakem bi dobili radikali 8. KDK 5, Demokratska stranka 4 in muslimani 1 portfeli.
Možnost obnove stare vlade?
Stepan Radič o raznih možnih kombinacijah
Nove intrige vukičevičevcev proti KDK. — Ako se obnovi stara koalicija pod drugim vodstvom, bo KDK ohranila z demokrati prijateljske odnosa je, proti eventualni zooetni vladi g. Vukičeviča pa bo vodila najostrejšo borbo
Beograd, U. februarja, i. Nocoj je gosp. Stjepan Radič podal novinarjem naslednjo izjavo:
■-.Vukičevičevci najodločneje nasprotujejo, da bi vstopil v koncentracijo Svetozar Pribičevič, to se pravi samostojni demokrati. Radikali tudi nočejo dati finančnega ministrstva iz svojih rok. Kljub temu smatram, da je koncentracija izvedljiva. Ni nobenega vpra šanja, ki bi moglo z ozirom na stališče, ka-tčrgajr zavzel radikalni klub v svojem pismu, razbiti l-^r,<>enfradio. Gosp. Davi icvid j* v inu-nu aa« vseb predlagal, naj manda kron* p zovt va« šefe skupin, da -"-'oje pogoje na skupnem sestanku spravijo v cklad. Ker je gosp. dr. Perič opozoril gosp. Davidoviča, da zahteva KDK ministrstvo za šume !n rudnike, ki ga imajo demokrati, je gosp. Davidovič pravilno odvrnil: V takih ia fcliČ-nih zadevah bomo stvar že uredili med seboj; skrbite samo za to, da preprečite koli-zijo med radikali in Demokratsko unijo, zaradi česar vas prosim, da postopate, kakor 6em prej predlagal.)
Radič je nadaljeval: <Ako se koncentracija ne izvede, smatram, da je edma parlamentarna pot za rešitev krize v tem, 3a se
Zemljoradniki so skeptični
Beograd, 11. februarja, p. Vodja zemljo-tadnikov Joca Jovanovič je danes novinarjem dal naslednjo izjavo: Popoldne ob 5. «e je ponovno sestal izvršilni odbor združene demokracije. Glavno je to, da nastopamo kot cek>ta 166 poslancev. Deiairsko smo mi tn in zahtevamo koncentracijsko vlado, zahtevamo, naj se vodi kmečka politika, raz-dolže kmetje, izvaja štednja, urede kmetijski krediti, izvrši prebrana pasivnih krajev in pomaga narodu. Mi nastopamo kot celota 156 poslancev v vprašanju koncentracijske vlade. Toda morem vam reči, oa sem dobil vtis, da radikali nočejo koncentracijske vlade in da žele podaljšati staro vlado; to je razvidno tudi iz tega, kar so govorili Stjepanu Radiču in Ljubi Davidoviču pri različnih prilikah. Popoldne co 5. bomo imeli ponovno sestanek, na katerem bomo sklepali o nadaljnjih korakih. Imam ▼tis, da se koncentracija z radikali ne bo mogla ustvariti
Radikalski načrti
Beograd, 11. februarja i. Radikalni pristaši zbrani okoli Vukičeviča so tekom današnjega popoldneva poskušali vsa sredstva da bi onemogočili uspeh dr. Periču. Upirajo se vstopu SDS v vlado ter odločno odklanjajo zahteve Demokratske iroiie po izročitvi predsedstva Narodne skupščine ter finančnega in notranjega ministrstva. Radikali sami pa zahtevajo mnogo več, kakor iim pri tiče po številu njihovih poslancev. Ti pritiski na dr. Periča imajo namen, že v kali porušiti vsako nado na uspeh njegove akcije. Radikali odkrito izjavljajo, da jim Je najljubše, ako tudi ta akcija propade, ker se mora potem situacija, kakor menijo mehanično Vrniti v radikalni Hub. ki bi hr enova! osebo za sestavo delovne koalicije.
Pravilnik o desinfekcijski službi
Beograd, It februarja i. Zastopnik ministra za narodno zdravje dr. Andrič je ?kJ pisal pravilnik o desinfekdisld službi, ki bo .vužU kot podlaga za desinfekoijskj delo po vs&j državi. Po pravilniku mora; > vsi srezi oziroma mesta iz sredstev ivorlb proračunov nastaviti na vsakih 30 ntoč prebivalcev najmanj po enega destnfektoria Prav »ako m^-ajo todi srezi, mesta in občin, k? imajo manj prebivalcev, v katere? pa so ms3tni, samoupravni, državni ali sreski zdravniki, postaviti vsaj po enega desin-fakterja Za desinfektorja se smeio itastavMari samo osebe, ki se lahko izkažejo z izpričevalom o dovršeni desinfekcijski šoti v kakem higi-jenskem zavod«.	..	>...;.
izroči delovna vlada demokratski uniji, ki razpolga s 156 poslanci in ima torej večino Na čelu te vlade naj bi bil gosp. Ljuba Davidovič. V tem slučaju lahko kategorično računamo se lem, da bo za to delovno vlado širše koalicije tudi dr. Spaho z Nemci, kar da 180 poslancev in da bo zanio tudi dr Korošec kljub svojemu blejskemu paktu, ki ga je sklenil osebno s Vukičevičem, kar bi dalo skupaj 200 poslancev.)
<V slučaju pa. da se ne bo postopalo parlamentarno ter se nam ne bo dala vlada, čeprav imamo večino, temveč se bo obnovila stara koalicija, oziroma stara vlada, toda ne pod vodstvom Velje Vukičeviča, potem naj gred« Davidovičevi poslanci v to kombinacijo, čemer ne bomo ugovarjali, ker nočemo da se razcepi demokratski klub. Mi ostane mo še nadalje prijatelji, samo da se ne razbije demokratski klub, ker je jasno, da je z enotnim klubom mnogo lažje delati, kakor z razdeljenim Ako pa novo vlado vendarle sestavi zopet Velja Vukičevič, potem bo opozicija zavzela najstrožje stališče. To bi bilo povsem razumljivo, ker bi to dejstvo pome-njalo provokacijo.»
Danes pride v Prago dr. Seipel
Praga, 11. februarja, h. Jutri popoldne dospe semkaj avstrijski zvezni kancler dr. Seipel, ki bo imel predavanje o temi »Svetovno naziranje in narodnost), čeprav ima njrgov poset neoficijelen značaj, bo dr. Seipel porabil svoje bivanje v Pragi tudi za to, da se bo sestal z vodilnimi češkoslovaškimi osebami. Po dosedanjih dispozicijah ga bo predsednik Masaryh sprejel v torek. Ni dvema, da bo dr. Seipel posetil tudi zunanjega ministra dr. Beneša Ob tej priliki bodo prišla v razgovor tudi politična in gospodarska vprašanja osrednje Evrope, zlasti ona, ki se tičejo Češkoslovaške in Avstrije.
cPrager Tagblatt> piše o tem posetu med drugim: Gotovo bo dr. Seipla zanimalo do-znati od dr. Beneša kot predsednika varnostne kom.sije informacije o naziranjih, ki so se pojavila pri razpravah v tej komisiji Go tovo Je. da bo imel dr. Seipel udi razgovore z obema remškima ministroma, zlasti g pravosodnim n.inisf'oro Mayer - Hartingom.
Grški poslanik v Angori odpoklican
Pariz. li. februarja g. Med Grčijo in An-goro je prišlo, kakor izgleda, do hude«a konflikta. Grški poslanik v Angori Tsama-sos le takoj, ko le izročil Mustafi Kemal paši svoia odpoklicna pasma, odpotoval Iz turške prestolnice v Atene.
Rusko-nemska pogajanja
Berlin, 11. februarja, d. Danes so se začela rusko - nemška pogajanja glede ureditve nesporazumljenj in težkoč, ki so se pojavile pri izvrševanju medsebojnih poslov na temelju dosedanjega trgovinskega dogovora. Sovjetskim delegatom gre predvsem za to, da dosežejo zvišanje kreditnega kontingenta za dobave iz Nemčije, medtem ko Nemci žele, da se bolj pospeši poslovanje izven kreditov, kar se je v poslovanju z Ameriko in Anglijo dobro obneslo.
Nemčijo zastopata pri pogajanjih ministrska direktorja Wallroth za vnanje ministrstvo in Scheffer za gospodrski urad. Kot delegata bosta navzoča tudi dva člana iz nemških gospodarskih krogov. Sovjetski delegat-je so: Schleifer, ki je nemškim dobaviteljem v dobrem spominu iz dosedanjega poslovanja, dalje eksperti Kanfmann, Rosenblum in profesor L'engyei, poslaniški svetnik Brodmann - Brodowski in član sovjetske trgovske misije v Berlinu Begge.
Guverner sovjetske državne banke Schein-mann in narodni komisar sa promet Rndsu-tak se pogajanj ne bosta udeležila, dasi se je prvotno prav njihovemu sodelovanju pripisovala posebna važnost.
Volilno delovanje poljskih monarhistov
Varšava, 1< febr. d. V Lubiszovu pri Tornju se je vršilo veliko volilno zborova* nje monarhistov Na vprašanje volilcev, kdo je določen za bodočega kralja Poljske, je strankino predsedstvo odgovorilo, da kralj še ni imenovan Ako bi bilo treba, bi bilo mogoče tudi maršala Pilsudskega fevofiti za poljskega kralja.
Investigacija na Madžarskem
Zahteva Male antante, da svet Dru štva narodov zoper Madžarsko izvede preiskavo aH investigacijo, ne zanima samo Madžarsko in Mak) antanto ter nekaterih drugih, z moooštersko afero več ali manj direktno prizadetih držav marveč tudi vso ostalo Evropo.
Zakaj svet Društva narodov se bo na osnovi zahteve maloantantnih držav prvikrat pečal praktično z investiga-ciiskim pravom ter ga uporabil v konkretnem primeru. S tem pa se načenja interesanten problem delovanja Društva narodov, problem, ki se ne tiče samo Madžarske, marveč prav tako tudi drugih premaganih držav, ki so po mirovnih določbah imele izvesti omejitve v oboroževanju ter so spričo tega pod kontrolo Društva narodov, namreč Avstrije. Bolgarije in Nemčije. Osobito je važno, da se stvar tiče tudi Nemčije, ki mora biti pripravljena, da se nekega dne oglasi kdo z zahtevo po investigg-ciji na njenem teritoriju. Nemčija se zaveda tega in med njenimi diplomatskimi predstavitelji in Društvom narodov se je radi tega vršila že razprava. Madžarski slučaj bo tedaj za Nemčijo zelo instruktiven precedens, prav tako seveda za njene sosede, le s to razliko, da ga bodo premotrivali z različnega stališča, z različnimi, in sicer nasprotujočem si interesi.
Po vojni so mirovne pogodbe določile stalne vojaške kontrolne komisije v premaganih državah. Te kontrolne komisije so se tekom zadnjega leta vse ukinile, ko so izvedle nadzorstvo nad razorožitvijo premaganih. Toda zmagovite države so si pridržale pravico kontrole tudi za dobo ukinitve kontrolnih komisij. Člen 213 versailleske mirovne pogodbe pravi: »Dokler ostane sedanja pogodba v veljavi, se zavezuje Nemčija, da bo pripustila vsakršno preiskavo, ki bi jo svet Društva narodov z večino glasov smatral za potrebno.* Slične člene imajo mirovne pogodbe za Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo.
Dočim so bile vojaške kontrolne komisije stalni organi, pa po navedenem členu odnosno sličnih členih v st. ger-maiiTski, trianonski in neuillyski pogodbi ne gre za permanentno institucijo, marveč ima svet Društva narodov le pravico za slučaj potrebe, na osnovi posebne pritožbe, izvesti preiskavo ali investigacijo. V Društvu narodov so se pred pristopom Nemčije kazala stremljenja, investigacijsko pravo urediti v več ali manj permanentno kontrolo. V investigacijskem protokolu, ki ga je odobril svet v septembru 1. 1924, se opaža ta tendenca, ker je v njem postavljena možnost, da se osnujejo neki stalni preiskovalni organi v demilitarizirani porenski zoni. Proti takemu tolmačenju je Nemčija protestirala in dosegla^ da je Svet v decembru I. 1926 izdal «Precizije», v katerih se priznava, da more svet z večino glasov Ie v prav določenih primerni na specijetai predlog skleniti investigacijo, pri čemer pa morata biti predmet in obseg preiskave natanko določena. Hkrati se je priznalo, da ne more biti niti za demilitarizirano Porenje niti za ostalo Nemčijo postavljena nikaka posebna kontrola s stalnimi in trajnimi lokalnimi činitelji. V Porenju pa bi se mogli, tako določa ta sklep, taki organi postaviti le na osnovi posebnega sporazuma med prizadetimi vladami.
Navedli smo ta razvoj investigacij-skega problema, da se razvidi, kakega pomena ie bodoča procedura v zadevi monošterske afere na pr. za Nemčijo, ki je kot stalni član Društvenega sveta za obravnavnje protestne nuote posebno važna. Nemčija bo vso zadevo nedvomno premotrivala s perspektive, da se utegne vse to, kar se vpo-rablja to pot zoper Madžarsko, nekoč aplicirati na račun nje same. Zato bo njeno stališče bržkone zelo odklonilno glede maloantantske zahteve in ugodno interesom Madžarske. Tako vsaj se napoveduje iz nevtralnih virov in se istočasno navaja tudi naziranje. da bo zavzel slično stališče tudi zastopnik Italije, ker je ta država direktno prizadeta, saj se je orožje tihotapilo z njenega teritorija ln bržkone ne brez vednosti njenih državnih organov. Nemogoče je seveda postavljati prognozo glede drugih članov v svetu; opozoriti pa je na fakt, da so monoštersko afero skušali z nekih strani potlačiti kot ne-važno. Zastopstvo Male antante bo imelo v marčnem zasedanju nelahko nalogo, pripomoči našemu stališču do primernega vpošte vanja.
Po otvoritvi angleškega parlamenta
Nove volitve Me prihodnje leto?
h, London, 8. februarja.
Novo zasedanje angleškega parlamenta se Je v torek otvorilo. kot navadno. s presteJnhn govorom. Kraljeva poslanica ne prinaša ničesar novega, zato so opoziciionalni govorniki zlasti v Imenu delavske stranke, jako ostro napadali vlado, ker se ni omenila težka gospodarska kriza v Veliki Britaniji, niti polom pomorske razorožitvene konference v Ženevi in tudi ne vprašanie odnošalev z Ameriko, ki se je začela mrzlično obotoževab" z izrazito oroti-angiešfco tendenco. Ed'no kaT omenja kraljeva poslanica novega in zanimive-
ga, je predstoječa obnova arbitražne pogodbe z Zedinjenimi državami Ta pogodba ima nadomestiti pogodbo iz L 1908., ki ugasne letos dne 4. aprila. Novi arbitražni pakt med obema anglosaksonskima velesilama bo sestavljen po primeru francosko-ameriške pogodbe, podpisane dne 6. februarja, ki bo po izjavi državnega tajnika za zunanje zadeve Kelloga služila za vzorec vsem nadaljnjim arbitražnim pogodbam, ki so jih Zd!ružene države pripravljene skleniti z drugimi silami. V notranji politiki je omembe vredna samo napoved olajšanja davčnih bremen, ki teže industrijo in poljedelstvo, ter izvedbe reforme volilne pravice v prid ženam, ki bodo imele odtlej pravico voliti že z 21. letom, dočim je danes meja 30. leto.
Navzlic sorazmerno mirni otvoritvi pa obeta biti sedanje zasedanje britanskega parlamenta mestoma jako viharno. Delavska in liberalna opozicija, ki ie bila pri zadnjih volitvah 1. 1924. obsojena na nemoč, bo skušala izkoristiti vsako priliko, da izsili volitve še pred koncem leta 1929., ko bi se imele normalno vršiti Opozicija zatrjuje, da se je razpoloženje v deželi izpremenilo njej v prilog in da konservativna stranka nima več za seboj večine britanskega volilstva. Sklicuje se pri tej trditvi na izide raznih naknadnih parlamentarnih in občinskih volitev. Res je, da se je pri teh preizkušnjah manifestiralo precejšnje nazadovanje konservativcev in včasih prav viden napredek opozicije, predvsem delavske stranke. Toda baš najnovejše nadomestne volitve so pokazale, da izprememba v strankarskem razpoloženju dežele vendarle ni tako globoka, kakor bi si to želeli delavci in liberalci. Konservativci sicer izgubljajo, toda navzlic resničnim in neutajljivim izgubam kaže vse, da bi še vedno ohranili večino, če bi prišlo že zdaj do volitev, četudi bi ta večina bila izdatno manjša od one iz l 1924.
Sicer pa se konservativni vladi sploh ne mudi na volitve. V parlamentu ima trdno in obsežno večino. Navzlic če-stim notranjim trenjem je konservativni blok ostal kompakten. Sedanji vladni program ni tak. da bi zanesel novo jabolko razdora v konservativne vrste, zlasti ker ni v njem reforme lordske zbornice. Vlada bi šla na volitve samo v primeru, če bi veliki dogodki ali važna vprašanja v toliki meri preorijenti-rala javno mnenje v prid konservativcem, da bi si ti od volitev lahko obetali lepih uspehov.
Ker takih dogodkov ni na obzorju, se more tako rekoč z gotovostjo pričakovati, da se bodo prej izvršile volitve v Franciji in Nemčiji, preden bo Bald-win mislil nanje za Anglijo. Danes se smatra, da bo preživel konservativni kabinet še letošnje leto in pride do volitev v Veliki Britaniji še*e 1. 1929.
Poljski odgovor Litvi
Varšava, 11. februarja g. Poljski poslanik v Rigi je danes odposlal v Kovno odgovor svoje vlade na litovsko vlado. Poljska nota vsebuje celo vrsto vprašanj, ki se zlasti tičejo na definitivno odločitev litovske vlade glede njene pripravljenosti v pogledu vzpostavitve pogajanj s Poljsko. Nota vsebuje tudi vpraJa-nje, na katera litovska vlada kljub ponovnim opominom ni odgovorila.
Aretacija komunističnih „idealistov"
Klajpeda, 11. februarja s. Tukajšnji listi poročajo, da je bilo aretiranih 20 mladeni-čev. V njihovi navzočnosti so bile izvršene na njihovih stanovanjih hišne preiskave. Pet jih ie bilo izpuščenih, ostale pa so prepeHali v jetnišnico. Gre za komuniste, ki so po letu 1926 prišli v Litvo. Vsak teden so se sestali enkrat v državni šoli, kjer so se vršili debatni večeri. Nekateri teh mladentčev pridejo pred vojno sodišče drugi pa bodo odpeljani v koncentracijske tabore.
Volilne naloge francoskih
katoličanov
Paril, 11. februarja, g. Tukajšnji nadškof je izdal pastirsko pismo, v katerem se bavi tudi s stališčem francoskih katoličanov pri prihodnjih parlamentarnih volitvah.
Nadškof pravi med drugim: Bila bi velika pomota, ako bi se hoteli boriti proti sedanjemu režimu z uporom ali s provociranjem nemirov. Oni, ki smatrajo, da je vzpostavitev monarhije edino sredstvo za obrambo cerkvenih pravic, se ne sme sklicevati na cerkev.
Pismo opozarja nato katoličane na nevarnosti, ki ogražajo vero in družbo. Zato se mora vsak udeležiti volitev Ako so katoličani v kakem volilnem okrožju v večini ali ako imajo izglede na uspeh, morajo voliti za kandidata, čigar program popolnoma odgovarja zahtevam cerkve. Tam, kjer so katoliki v manjšini, naj oddajo svoje glasove onim kandidatom, čijih program se najmanj razlikuje od idealov cerkvenih vprašanj. Ako pa so postavljeni sami taki kandidati, čijib sovraštvo proti cerkvi je znano, morajo katoličani oddati ali neveljavne glasovnice, ali pa se morajo vzdržati volitev.
Za omiljenje stanovanjske krize v Franciji
Pariš, 11. februarja (be.) Zbornica Je soglasno odobrila 650 milijonov frankov kredita sa omiljenje stanovanjske krize.
Podaljšanje stanovanjskega zakona v Nemčiji
Berlin. 11. februarja, (be.) Državni zlbor je podaljšal zakon o zaščiti najemnikov t omejitvijo, da velika stanovanja. in poslovni prostori ne spadajo pod ta zakon.
Radarska stavka na Češkem
Praga, 11. februarja g. Zadnji poskuri vlade, doseči med delodajalci ia delojemalci v sevemo-čeSkem premogovnem revirju sporazum, se ie izjalovil. Stavka J« končaoveljavno sklenjena za ponedeljek ob 6. zjutraj. Stavkali bodo v premog okopih v Mostu, v Dubcovth, Toplicah ln Homov-tovu.
Pomorsko oboroževanje Zedinjenih držav
Washington, 11. febr. d Mornariškem« odseku reprezentančne zbornice so bile od mornariškega departementa predložene urad oe cenitve o stroških za gradbeni program vojne mornarice, ki ga je odobril preased) nik Coolidge. Po tem poročilu bodo zna* Šali ti stroski 4,. 176,426.000 dolarjev. V to vsoto so vrafiunjerai tudi izdatki sa on« ladje, ki s« že gradijo. Ti izdatki so pro« račun jeni za cio&o devetih let. Vsako Teto se bo izdalo za nove gradnje 147 milijo« nov dolarjev, 350 milijonov dolarjev pa za vzdrževanje in reparature sedanje morx*&» rice.
Marmaggi se ne vrne več v Prago
Varšava. 11. februarja h Vlada je dala agrement dosedanjemu nunciju v Pragi Manmagziju. k' bo še tekom tega meseca nastopil svoje novo mesto Ob tej priliki je predsednik Masaryk. kakor vsakemu odhajajočemu poslancu, o od elil tudi nJemu red Belega leva.
Viharji v Nemčiji
Monakovo, 11. februarja s. Po vsej	za-padni in južni Nemčiji divjajo ve.iki	viharji. V Monakovem je vihar dosegel	hšt-rost 21 m na sekundo. Temperatura je	zalo padla. V nekaterih krajih Nemčije je zapadel visok sneg. V Leukendorfu	je strela udarila v hlev. ki ie popolnoma	pogorel.
Anglija in Rusija
London, 1< febr. sb <rDaily Express» pU še v uvodniku, v katerem priporoča obnovo normalnih odnošajev s sovjetsko unijo. List pravi med drugim, da trgovske številke, ki bodo v kratkem objavljene, jasno kažejo posledica preloma z Rusijo. Trgovski posli z vsemi drugimi državami so se zboIj» šali, le s sovjetsko Rusijo so skoraj popok Koma ugasnili.
Sodelovanje francosko-nemške industrije v francoskih kolonijah
Berlin, 11. februarja s. Kakor poroča »Borsenkurier«, sta francoski senator Ltn-nery, ki se sedaj mudi v Bethnu in ki je stavil hiterpe>aciic glede izpraznitve Pfcre-nja. ter ravnatelj družbe za eksr^oataojo Kameruna Weber prinesla seooi načrt glede sodelovanja francoske m -emške industrije na francoskih kolonija'nih ozemljih. Ta načrt je baje odobril tudi francoski zti-nanji irrad. Sedaj bodo sondirah v Berlina razpoloženje v poštev prihajaioč:h ind«strh' jelnih in političnih krogov.
Norveška vladna kriza
Oslo, 11. februarja, d. Z ozirom na zadnji sklep storthinga je Hornsrudo^a vlada podala svojo ostavko. Mandat za sestavo nove vlade je sprejel vodja levice Mowinckel. Zdi se, da bo nova vlada sestavljena v torek.
Priprave za Pangalosov proces
Atene, 11. februarja g. Bivšegi diktatorja Pangalosa so prepeljali na otok Egm>). ')d-rejeno je vse potrebno, da se prepreči njegov beg. Od tam ga bodo v kratkem prepeljali v Atene, kjer bo prišel pred par.a-mentarno preiskovalno komisdio.
Nazadovanje konservativcev
London, 11. februarja, d. Dosedanji konservativni poslanec v volilnem okrožju Lan-caster je bil imenovan za paira. Pri nadomestni volitvi za njegov mandat je bil proti vsakemu pričakovanju izvoljen liberalni kandidat Timlinson, ki je dobil 14.689 glasov. Konservativni kandidat je dobil 12.860. kandidat delavske stranke pa 6101 glas.
Zanimiva obsodba
Lipsko. 11. februarja s. Pran^oski kriminalni inšpektor Emil KrSmer, ki ie prigovori! v sedmih slučaiih nemške državljane k vohunstvu v prid Francije tei ie s tem spravil ljudi v ječo, je bil danes obsojen na pet let prisilnega dela.
Tragična smrt kubanskega konzula v Madridu
Madrid, 11. februarja. Na zeio tragjčes način }e umr! kubanski konzul D* Mnon. Kc je v svojem uradu kadil cigareto. ]e zaspal. Goreča cigareta mu je padla n obleko, ki se je vnela. Prepeljali so ga v bolnico, kier je v silnih mukah umr'.
Velika eksplozija
Newyork, 11. iebruarja g. V rafineriji oijs Beacon Oil Company v Everedu je eksplodiral tank. Pri tem je bilo 10 oseb ubitih, 63 pa jih je deloma lahka deloma težko ranjenih. Požar, ki je nastal po eksploziji, so mogli omejiti le toliko, ds se niso vne4« tudi sosednja poslopja.
Moderna volilna borba na Japonskem
Tokio, 1( febr. (Io.) Volilna borba Je ▼ polnem razmahu. Politične stranke se po« služujejo najmodernejših propagandnih sredstev kakor gramofonov in filmov. Opozicija je povsod ustanovila nadzorstvene odbore, katerih naloga je, da opazujejo in poročajo o vseh volilnih zlorabah, kater« w eventualno zagrešile vladne stranke Na ta način »e je razvilo politično Vohunstvo v največjem Stilu, kar vzbuja v vsej državi veliko vznemirjenje.
Na jadranski obali
3
Nedelj* 12 E 19».
Naši kraji
Zlata poroka s spominom na Janeza šubica
In dr. Ivana Tavčarja
Kairo ata se aa imenitni svatbi sukala slavna poljanska rojaka
Poljane, 11. februarja.
Danes praznujeta v Poljanah zlato poroko ugledna zakonca Jera in Pavle Borovičar. Hiši pravijo pri Pavleto-vtfL Oba zakonca sta v svoji čestiti starosti še izredno trdna. Ona šteje 77 let, on pa 83, a sodeč po njunem čvrstem zdravju lahko s čestitkami povodom zlate poroke izražamo nado, da nam bosta ohranjena še precejšnjo dobo.
Njuna zlata poroka je vezana s prelepima spomini na ženitovanje pred 50 leti, ki se je vršilo po pravih gorenjskih šegah. Med mnogoštevilnimi svati sta bila na ženitovanju, ki je trajalo od ponedeljka dopoldne neprekinjeno do torka popoldne, trudi naša slavna rojaka Janez Subic in dr. Ivan Tavčar.
Janez štfbic je bil tisto leto doma in Je dovrševal več umetniških del za razne cerkve ter je vmes portretiral tudi več domačinov. Dr. Tavčar pa je bil tedaj koticipijetrt pri dr. Mencingerju v Kranju in se je radevolje odzval povabilu ter prišel na svatbo. Oba mlada moža sta bila v najlepših letih, stara 28 in 27 let. Vsa sta se vživete v tedanje kmečke ženitovanjske šege in sta od pričetka do kraja mnogo pripomogla k najbolgemu razpoloženju. Kot prava svata sta bila dekorirana s svatovskim «pušeljcem», velikim kakor človeška dfetn.
<Le bolcari*
Bil je tedaj Običaj in dolžnost, da mora vsak svat plesati z vsako svatinjo. Seveda sta se tudi ta dva trdno držala običaja ter kot fanta plesala z vsemi ženami, ženicami ln dekleti. Pa še kako vneta plesalca sta bila na svatbi! Res da Janez Širbic nI bil nikdar dober ali dovršen plesalec. Častil je le <bol-car», kakor se je tedaj reklo. In ko so ga drugi prijatelji, posebno dr. Tavčar, Šaljivo nagovarjali, naj le poskusi s hitro polko, je odkimal in ukazal godcem: «Le bolcar, le boScar!»...
Kritika seveda ni Izostala. Kakor dandanes ženski svet vsevprek in na drobno kritizira plesalce in jih deli med dobro in slabo gardo, tako je bilo tudi tedaj. Po ženitovanju se je takole med ženskim spolom govorilo, da Janez Šu-bic že še nekaj pleše, samo žensko malo preveč tišči k sebi... Tedaj v ko-reografski umetnosti naš slavni umetnik ni bil umetnik. Kakor je pozneje sam pravil, so ga na neki večji plesni prireditvi, ko je bil že ravnatelj muzeja v Kaiserlauternu. dame silile k plesu in mu je brlo strašno sitno, ker se je moral izgovarjati, da ni plesalec. A ves njegov obup ni nič pomagal. Janez Šu-bic se je moral zavrteti in dokazati ljubeznivim damam, da o sebi vedno govori čisto resnico... «Imel sem poslej trrir!» je zadovoljno pripomnil.
Dr. Tavčarjeva polka.
Nu, navzlic temu, da Janez Šubie na opisanem ženitovanju ni preveč plesal, je vendar bil sijajno razpoložen, a v enaki meri, če ne še bolj, tudi dir. Tavčar. Bil je na ženitovanju s svojimi starši. Oba. oče in mati, sta že bila blizu 60 let. Pa navada je bila in ni bil pravi svat, kdor ni plesal. Tako sta torej morala svoje plesalske dolžnosti izpolniti tudi dr. Tavčarjeva starša. Stari Kosem, kakor so imenovali očeta, je bil zidane volje in je dobro vračal duhovite šale svojemu sinu, s katerim sta se izborno razumela. Na tem ženitovanju je bilo menda prvič in zadnjič, da je dr. Tavčar plesal tudi s svoio materjo. ljubeznivo Kosmovko. Bilo ie že bolj proti večeru, ko je bila že vsa druž*ba razigrana. Tedaj se dvigne dr. Tavčar izza mize in se smehljaje prikloni pred svojo materjo rekoč:,
«Ho, zdaj grem pa enkrat plesat s Kosmovko!»
In je ubral v prav hitro polko s svojo materjo, ki jo je, kakor znano, vse svoje življenje ljubil iskreno.
In tedaj, ko je dr. Tavčar že kot zrel mlad mož tako rekoč vzdrževal vso družbo na ženitovanju v dobri volji, pač menda ni niti najmanj slutil, da je v Ljubljani tri dni prej dopolnila 10. leto starosti deklica, ki mu je čez dobrih devet let postala družica za vse življenje.
Ajdovi štruklju
Kakor je bila tedaj navada na imenitnih kmečkih svatbah, so morali poleg raznovrstnih mesenih jedi priromati na mizo tudi dvojni štruklji, iz ajdove in pšenične moke. Ajdovi štruklji — ti so uživali posebno spoštovanje Janeza Sifbica. Prinesli so jih na mizo, v velikih skledah. Svatje so segali po ajdovih štrukljih bolj v malih porcijah. Ko je končno v skledi ostalo še par kosov, je Janez šubic prav komodno segel po skledi, jo okupiral zase in zadovoljno pomlatil vse do zadnjega. Malo so ga zbadaH prijatelji v njegovi bližini, toda Janez Šubic je mirno opravil justifika-cijo štrukljev in končno zadovoljno odgovoril: «Hvala bogu, iaz sem adaj dober!*...
Mlada ljubezen.
Kot drug in družica sta na tej imenitni svatbi fungirala dr. Tavčarjev brat Tine, poznejši Kosem, in Janeza Šubica edina sestra Mica. Prvi je veljal za zalega fanta a ona je slovela za najlepše dekle v dolini. Zares krasen gorenjski par! Portret Mice iz tedanje dobe/ ki ga je izvršil brat Janez, je bil že večkrat razstavljen na umetniški razstavi v Ljubljani in v Pragi in je danes last njenega nečaka, bančnega uradnika g. Cirila Š. v Ljubljani
Kakor običajno, se je na takih svatbah rada vnela ljubezen med drugom ln družico. Tudi tokrat. Do zakonske zveze pa ni prišlo, ker je moral Tine jeseni za tri leta k vojakom in so ga dali k rdečehlačim dragonarjem. Nu, Mica Šubiceva je pa vendarle dobila Tavčarja za moža, in sicer daljšega sorodnika Kosmovih.
Visoka odkupnina.
Navada je tedaj bila, da so se svatom ob razhodu z gostije razdelile jest-vine in kolači, da poneso pokusit svojim domačim. Pred slovesom je torej prišel na mizo ogromen kolač, ki ga je razrezal starešina na toliko kosov, kolikor je bilo svatovskih parov.
Godey, ki mu je pripadala naloga še-gavosti, dovtipnosti in zabavanja sva-tovske družbe med odmori, je prinesel ta kolač na mizo. Barantal je med svati in licitiral. kdo bo dal višio odkupnino.
Goreč, ki mu je pripadala naloga še-je dobro špekuliraj in barantal s kolačem bolj na onem kraju mize, kjer sta sedela znamenita rojaka Šubic in dr. Tavčar. Po daljšem barantanju in šalah je eden izmed svatov prioomnil napram dr. Tavčarju: «2e vidim, Janez, nič ne pomaga, ga boš moral le ti odkupiti!«
Godec Žolna, ki je dobro slišal to pripombo, je hitro položil kolač pred dr. Tavčarja, ki je segel v žep in izročil godcu pest srebrnega drobiža. Godec Žolna je kar odskočil. pobasal lepo vsotico in se nato hvaležno nasmejal: «Tako ie prav. Bog vam lonai srospod!®
Tako je torej to bilo pred 50 leti v j dneh 11. in 12. februarja. Izmed vseh svatov so od prvega do zadnjega pomrli vsi. živa pa sta še ženin in nevesta. Janez Šubic je odšel v večnost dobrih 11 let po tej svatbi, a za dr. Tavčarjevim odhodom s tega sveta bo 19. t. m. poteklo pet let. Dolga doba je 50 let zakonskega življenja. a takole ob praznovanju zlate poroke se mi lepo osvežujejo spomini na to znamenito svatbo in na naša slavna rojaka. Bil sem na svatbi navzoč ne kot svat. pač pa kot odrasel otrok in bom te spomine hranil do zadnjega dne.	X.
Veličasten pogreb Ljube Jovanoviča
Beograd, 11. februarja.
Danes popoldne ob 2. se je vršil svečan pogreb pok. Ljube Jovanoviča. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva. Zlasti številno so bili zastopani politiki vseh strank. Vlada in Narodna skupščina sta se skoraj polnoštevilno udeležili pogreba. Korporativno je bil navzoč radikalski poslanski klub. Sprevod je krenil od hiše žalosti v Sa-borno cerkev, kjer je patrijarh Dimitrije opravil cerkvene svečanosti.
Navzoč je bil tudi kralj, ki je položil na krsto pok. državnika srebrn lovor-iev venec.
Iz cerkve so ponesli krsto ministri in poslanci. Pred cerkvijo se je poslovil od pokojnika v imenu Narodne skupščine predsednik g. dr. Perič, v imenu vlade minister dr. Kumanudi in za radi-kalske ministre g. Obradovič. Od Sa-bome cerkve je krenil sprevod pred univerzo, kjer se je zvrstila cela vrsta govornikov. V imenu Akademije znanosti je govori! dr. Jovan Radonjič, v imenu univerzitetnega profesorskega zbora prof. Sta noje Stanojevič. Po govorih zastopn:kov raznih drugih organizacij je krenil sprevod na pokopališče.
H grobu so nesli' krsto predstavniki raznih kulturnih in naciionalnih organizacij. Ob odprtem grobu je govoril v imenu Narodne odbrane g. Spasoie Mi-letič. za diiaštvo filozofske fakultete Andrija Kafidžič. v imenu ruskih emigrantov pa g. O reško in bivši poslanik Strandman. V imenu radikalske omladine se je poslovil od pokojnika diiak Kalabič. Ob grobu je med drugimi iz-razil sorodnikom sožalie tudi češkoslovaški poslanik v imenu prezidenta dr. Masaryka in češkoslovaške vlade.
Včerajšnja premijera živih spominov na
»Svetovno vojno"
1914 —1918
je oživela v mislih mnogih gledalcev tople spomine na davno mrtve akterje tega
filma, na mrtve očete, sinove, može in prijatelje. Požar Soluna — bitka na Mami — krvava Flandrija — Verdun — Soča — Beo»
grad — Berlin — Pariš — London. Kljub Številnim prireditvam tn maskeradem Je bila včerajšnja premijera ra»
prodana
Danes ob pol 11. dop., 3., pol J., 6., pol 8. in 9. tiri.
Pomnožen orkester in petje)
Predprodaja vstopnic od 10. — 12. in od Z dalje.
Telefon št. 2730.	Kino »Ljubljanski dvor"
Koncertna pevka gdč. Jelka Stamatovičeva
bo jutri zvečer koncertirala v Ljubljani s programom modernih španskih in francoskih pesmi. Odlična umetnica, profesorica beograjske Muzičke škole, je že dobra znanka ljubljanske glasbene publike: v 1. 1926. je koncertirala v Ljubljani s srbskimi pesmimi Lani v novembru je z velikim uspehom priredila koncert na beograjski univerzi. V decembru je koncertirala v Pragi, kjer v ostalem vsako leto poje za radio in na ta način propagira jugoslovensko pesem.
V prihodnjem mesecu bo gdč. Stamatovičeva absolvirala turnejo po Dalmaciji: Dubrovnik, Split, Šibenik in druga mesta, ki so jo povabila. Jutrišnji koncert se bo vršil ob 20. v dvorani Filharmonije.
Tajinstvena poneverba v Narodni banki
Na nepojasnjen način je iz blagajne v centrali Narodne banke izginilo več 100.000 Din. — Velika senzacija v vseh beograjskih
trgovskih in bančnih krogih
Beograd, 11. februarja.
V Narodni banki so včeraj pri pregledu dnevne blagajne, ki se vrši običajno ob 2. popoldne, ugotovili razliko več 100 tisoč dinarjev. Razlika je morala nastati med pregledoma dnevne blagajne 9. in 10. t. m. Stanje dnevne blagajne 9. t m. je bilo pravilno, dočim izkazuje pregled 10. t. m. primanjkljaj več 100 tisoč dinarjev.
Ta ugotovitev je vzbudila veliko senzacijo v vseh beograjskih trgovskih in bančnih krogih, ker je znano, da je kontrola, ki se vrši vsak dan v Narodni banki, izredno stroga. O zadevi je uprava Narodne banke izdala naslednji komunike:
«V dnevni blagajni Narodne banke je bil ob prilikj pregleda 10. t. m. ugotovljen gotov primanjkljaj. Pod-
vzeta je bila takojšnja energična preiskava, da se ugotove krivci.*
Narodna banka je obvestila o tem dogodku tudi šefa oddelka javne varnosti. ki vodi sedaj preiskavo. Vsa zadeva je zanimiva zaradi tega, ker vodita dnevno blagajno Narodne banke po dva blagajnika. Za vsak iznos in izdatek iz blagajne ie potrebno potrdilo obeh blagajnikov. Oba blagajnika imata po en ključ od blagajne. Primanjkljaj je bil ugotovljen v blagajni, ker so knjige popolnoma v redu. Blagajnika si ne moreta razlagati, na kakšen način bi izginil denar. Najverjetnejše je, da je tatvino izvršila tretja oseba, na vsak način uradnik banke, ki mu je na neznan način uspelo ukrasti denar. V tej smeri se vodi tudi nadaljnja preiskava.
Velika porotna obravnava proti gorenjskemu čarugi
Janez Ankerst, nevaren vlomilec in tat, na zatožni klopi__Na
begu pred orožniki ustrelil orožnika Serajnika, ki je podlegel
rani in umrl
Izreden Petrov blagor
G. Vladimir Kapus, privatni uradnik rz Ljubljane in širom Slovenije znan Nimrod, je te dni tekom četrt ure vlo-vil v Krki, približno 3 km pod Dvorom v bližini Tominčevega mlina dva kolo-saina živa sulca, prvi dolg 1.14 ln težak 14 kg,-drugi 1.7 in 10 kg. V primeri z dolžino bi sulca morala tehtati še najmanj 6 kg več, toda oba velikana sta bila precej kumrna.
LJubljana, 11. februarja.
Zadnja razprava. Dvorana je polna ob* oinstva, med katerim sedi mnogo orožnikov* ki jim je delal Ankerst obilo preglavic. Po« rotaiki sede zamišljeni na svojih prostorih; nekateri izmed njih so že utrujeni. Z ro» kami si podpirajo glave, premišljujejo in študirajo zločinca ki sedi pred njimi.
Obtoženec Janez Ankerst, rojen 1899. na Brezjah in tja pristojen, samski, že kazno* van, sedi zravnan na porotni kiopi in zre mirno sodnikom v obraz. Fant je precej ve« lik, širokopleč, lepo pokonci počesanih las, bledega, skoro rumenkastega obraza. Oble* cen je dokaj lepo in ima nizke, rujave, ele* gantne čevlje.
Senatu je predsedoval svetnik deželnega sodišča dT. Gradnik, votirala sta svetnika Avsec in dr. Sajovic, javni obtožitelj je bil namestnik državnega pravdništva dr. Fellaher, obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Gruden.
Ankerst je obtožen
hudodelstva tatvine, težke telesne po škodbe, pregreška zoper oblastvo, zakon in javni red po § 93. srbskega kazenskega zakona ter prestopka o nošenju orožja.
Obtožnica slika Ankersta kot pravega zločinca, ki je predvsem nevaren tuji last* nini, a poleg tega tudi jako nasilen, drzen in dekraržen človek, ki se preživlja samo s tatvinami ter kljub svoji mladosti in svojemu poklicu — izučen je za elektro-monterja — noče delati. Obdolženec je ved* no oborožen s samokresom ter strelja na svoje zasledovalce.
Od 1. julija do konca septembra 1919. je bil Ankerst v službi pri špedicijski tvrdki Rajko Ranzinger v Ljubljani kot delavec. Ta kratek čas je pa izvršil pri svojem delo« dajalcu velike tatvine, zaradi katerih je bil I. 1920. obsojen na 5 let težke ječe, nato pa oddan v kaznilnico v Maribor. Še pre*
Spomin na vzornika
(Gimnazijskemu direktorju v Novem mestu t Amatu Škerlju posvečeno v globoki hvaležnosti.)
Dne 10. t m. Je preteklo leto, odkar je po dolgem trpljenju podlegel polagoma prodirajoči bolezni. Njegovo ime se ni bli-ščalo na prvih straneh dnevnikov, le redko se ie pojavljalo v revtialnem časopisju, vendar pa je delo tega moža, profesorja-vagojitelja in direktorja-tovariša rezalo tako globoke brazde v mlada srca, da ga lahko mirne duše štejemo med one ljudi, ki Jim je slovenski narod največ dolžan.
Leto dni Je tega, kar sem v tujem mestu bral, da ie ugasnil. Zadnja skrivnost Je razkrila pred njim svoje toče. Vem, vedno Je tipal za to zadnjo skrivnostjo. Kadar se k razgovarjafl pred svojhni učenci o nji, Je bil, kakor da ni več med nami. Mladi smo bili in s težavo so naše okorne in robate misli sledile njegovim poletom. Zato je bil dostikrat tako tuj nam vsem in le v najtišji uri lastnih bojev in razmišljanj nam Je za hip šinil pred motnimi očmi njegov obraz: takrat smo medlo slutffl v njegovo dtsšo.
In zdaj, ko smo z vsajdm dnem dalje od onih časov tn se vedno bolj brišejo vtisi, ki nam jih je črtala sočasna, njemu ne vedno prijazna okolica, pe vedno bolj fitstife
spomini, in vedno jasnejše nam Je pred očmi. In kolikor bolj zorimo in iz mladosti rastemo v jedro moškost, toliko bolj nam je draig.
Pred letom je bilo. Od jutra je trkal vihar na okna moje sobe in sneg in dež Je močil kameniti tlak ulic ir fasade starih palač na Mali Strani. Io ko sem v somraku večera s prijateljem prebiral novice iz domačih krajev, sem izvedel, da Je odšel... Topa bolečina, ki ji ne veš izraza, naju je prevzela. Molče sva obsedela. Cigareta za cigareto je v vedno večjo motnjavo ovijala sobo in misli.
Pa saj poznaš kranjske fante! Ko jim je najlepše ali najbolj hudo pri srcu, poiščejo nekje prijeten kotiček. Ob kozarcu cekina-stega vtna se počasi odpirajo duše ta med udhni se pletejo spomini in razvežejo besede od srca do srca.
Tam nekje sva obsedela.
In vedno bolj Je izginjala bliščava električnih luči, vsa družba okoli naju se je pogrezala v somrak, pred nama pa je sijal lep košček sveta tam ob Novem mestu. Na eni strani kostanjev drevored, na drugi prijeten gozdič, šumenje Krke pod njim in cesta. Gimnazija, in v njej on.
Ttoo predejo misli. Prav da v one čase, ko sem desetleten fantič delal sprejemni tzpit, pa sem ga pri sintaksi polomil, da me Je opozoril: »Pazite — še enkrat
Še sedaj čutim, kako se mi Je zvrtelo. Prvi človek, ki desetletnemu pobalinu pravi »VI«. Saj prvi hip nisem vedel, ah velja to meni, ah vsean. Z muko sem nekaj zaječi j al. On pa je morda že takrat mislil, kar mi je v septimi resno povedal: »Saj bi midva čisto dobra prijatelja bila, če bi se človek ne bal, da jo pri gramatiki pošteno ne polomate!« Pa takrat in še dolgo potem smo bili otroci in smo samo vedeli, med katero uro lahko brezskrbno uganjamo svoje norčarije.
Ofb Cezarju smo se prvikrat zavedli, da on m kakor drugi. Vse drugače nam je pela njegova beseda. Krasno Je znal pripovedovati. Naravno in izbrano Je govoril tn tako ostril naš čut za lepoto in točnost izraiza.
»Ne šolske slovenščine!« je dejal, kadar je kdo izmed nas junaško »zavojščil« kak galski rod. In v septembru 1918, ko smo v "vifltu v potu obraza prestavljali »Meta-morfoze«, se lovili za nemškimi izrazi in je vsak med nami imel svoj pravopis in svojo gramatiko, nas je tolažil: »Saj ne bo dolgo, fantje, Ie malo potrpite!«
In potem, ko smo res malo potrpeli in smo že slovenili Ovidovo avtobiografljo in brali zigodbo o Filemonu in Bavcidi. nas Je učil gledati v snovanje sveta in nam prigovarjal: »Slecite tei misli rimsko togo in Je odemte v slovensko obleko!«
Takrat je tudi bilo, ko nas je prvič trdo prijel Kaj vem, menda smo se tudi mi, petnajstletni fantje, v onih burnih časih navzeli upornih misli. Skratka, uprli smo se. Pri zemljepisni nalogi nismo hoteli zapreti atlantov. Bil je polom in preiskava. Kot razrednik nas je zasliševal. TajMi smo z združenimi močmi. In ko nam je razglasil: »Cel razred 4 ure zapora,« Je sčdel, z roko pogladil lepe, s srebrnimi nitkami prepletene lase in s tiho užaljenostjo govoril o nas, svojih fantih, ki hočejo že veljati za odrasle, pa nimajo toliko čuta dolžnosti, da bi znali presoditi, kaj človek sme ln kaj ne. Ne morem povedati, kaj ram Je še govoril. Ali ton njegove besede, ki kljub ostrosti ni mogel izgubiti prizvoka iskrenega prijateljstva, nam je bil težka kazen. Bolj nas ie bolelo, da smo užalili njega, kakor pa, da nismo bili pokorni.
In z vsakim letom, kolikor višje smo se vzpenjali na lestvici gimnazijskih razredov, je sipal večje bogastvo pred nas. Ob Homerju in četrti knjigi Veigula se je znal razgreti in ob mestih, ki so Jih drugi samo mimogrede preleteli, je pričaral pred nas vse neskončno bogastvo stare modrosti. In ko Je Sokratov zagovor razlagal aH Platona odkr.val našim očem, se nam Je zdel, kakor da je tam nekje v davno lepih časih: pod modrim helenskim nebom, Akropolis blesti v ozadju, oo pa sloni nekje ob Ittsn
in modruje s svojimi davnimi znanci . . .
Tako prijetno domač in resnično moder je znal biti. In v oktavi pri Horacu — njegov poet Je bil. Vse, o čemer je v mladih letih razmišljal, in vsa spoznanja, ki mu jih je kot možu razodelo življenje iu nJega boj za ono »aurea mediocritas«, urav-novešenos: v človeku in družbi, je strnil v prečudno lepe besede, ko se je ob Hora-covih verzih razgovori! o tisoč in eni stvari.
Takrat, ko že nismo bili več čisto v gimnaziji in so nam oči krožile vedno bolj v prihodnje dni in so najsmelejše misli gradile svoje solnčne gradove, nam je postajal vedno bolj skrben brat, ku je že sam prehodil dobršen kos ceste in sluti in ve, »da čaka v dalji nas vse bolečina«, kakor je včasi dejal Pa nikdar m mogla mračna misel zasenčiti njegovega čela. Vedre oči, ki so znale tako Uubo stiafa, so vztžareva-le ob zubljih mladih duš in bele roke so rahlo kazale v prelepi svet In prav zadnje dni, ko smo Jih še presedeli pri njem, se le zopet nasloni' v stolu, bežen pogled skozi okno v lepoto In solnce majskega dne.. Pa nam je dejal besedo kakor za slovo in v opraviSAo za vsa leta, kar smo bili skupaj:
»Vem, fantje, da različno sodite o meol. Pa ml n! za vašo sedanjo misej. Ko se vam posrebre lasjč (— in bdi prsti so zopet TRsdrhtevaH preko razumnega Ma -4
I
den je to kazen prestal, je 17. junija L 1922 pobegnil od delavskega oddelka v Radma*
Bi pri Mariboru. Začetkom avgusta se je poja>il v Ljubljani in je izvršil petkrat vlome v skladišče Rajka Ranzingerja. Od* nesel je razno blago, tako n. pr. 25 gumi« jevih plaščev, last Ignacija Voka, in 25 zračnih cevi, in sicer v času od 2. do 5. av» gusta L 1922. V noči od 7. avgusta na 3. av« gusta 1. 1922. je odnesel najmanj 18 me« trov lodna za žensko obleko, a 25. julija celo balo, 6 kosov lodna, 11. septembra 1922. zopet reč ženskega blaga, a 22. avgu« sta 1922. usnje. Vsega skupaj je ukradel pri tvrdki Ranzinger za 45.898 Din blaga, last tvrdk Jas, Vofe, Serban in M. de Brous« se.
Kakor je ugotovila preiskava je znosil Ankeret velike količine blaga Hribarjevi Micki v Sotesko, rekoč, da tihotapi blago b NemSke Avstrije, ter ji narofil naj ga prodaja *a njega proti nagradi. Tudi Tere» rijo Setnrkarjevo v Stobu je obdolženec večkrat obiskal in je pustil pri njej več Na« ga. Pri Alojrij-u Novaku v Domžalah je dne 18. septembra 1922 naročil kompletno rjavo obleko in jahalne hlače ta je blago — kos sivega češkega blaga ta klot — pri« nesel s seboj. Prišel je po obleko, plačal 413 Din ta se Izdajal ra Kleindinsta, eJefc« itrikarja lz Doba
Dne 13. novembr* je ukradel pri Janezu Mediji v Žirovnici eno dvokolo s sesalko, kleščami in svetilko v skupni vrednosti 817 Din. Poleg tega ima na vesti še več drznih tatvin ln vlomov.
16. septembra 1922. j« prSel orožnifid na« rednik Roman Maligoj na svojem službe« nem obhodu slučajno v trgovino Anton« Omerze v Velikem Mengšu, kjer Je naletel na obdolženca, ki je ravno prodajal ukra» dene kože, ki jih je Izmaknil pri Ranzin« jjerju. Orožniku se je zdel fant sumljiv zato ga je povabil oa posta Jo, da bi se le« Itkniral. Ankeret je Sel z nJim, vzel s se» oo J nahrbtnik s kožami m bicikelj. Pred orožniSko postajo pa je potegnil re žepa samokres ter ustrelil orožnik« v glavo, da «e je zgrudil v mlaki krvi, nakar je pobejp nil. Mafigoja so takoj oddali v bolnico, kjer f« je Izkazalo, da je težko ranjen.
Ankerst se ni več čutil v okolici Meng» Sa varnega, zato je odšel bližje svojega do» m a. 14. novembra 1922 je zaznala orožni" ?ika patrulja, da prihaja obdolženec po«no» či k svojemu stricu Francetu na Brezjah. Zastražila je hišo in parila, skrita ob cesti, ca njegov prihod. Ponoči okoli 22 se Je res pripeljal s kolesom. Zapazila sta ga orožnika SerajnJk m Duh, skočila proti njemu in ga pozvala, naj obstane. Obdol* ienec je brez odgovora izvlekel urno sa« mokres ta ustrelil iz neposredne bližine na vsakega enkrat ter se pognal v bližnji gozd Kolo, ki Je bilo ukadeno Mediji, je kar pu« stil na licu mesta. Ko je bil oddaljen kakih 30 korakov, je še enkrat ustrelil, a zgrešil cilj. Podnarednik Serajnik je dobil kroglo v vrat in je bil težko poškodovan, dočim je orožnik Duh odnesel zdravo kožo. Se« rajnik, ki je bil čvrst moi, zdrav in krepke konstitucije je začel hirati zaradi projekti« lo, ki mu je ostal v levem pljučnem vrhu, ter je 13. decembra 1926. umrl Da Duh ni dobU nobene poškodbe, se je imel zahva# liti samo izrednemu slučaju, ker je krogla zadela v gumb ovratnika in tam obtičala.
Po tem dogodku je Ankerst pobegnil v Nemško Avstrijo, kjer je izvršil več tat« vin v Kostenbergu, Kranzelhofnu in Pore« čah. Zaradi njih je bil obsojen v Celovcu na dve leti težke ječe. Prestal jo je v Grad« cu v moški kaznilnici, nakar ga je 3. avgu« rta lani oddalo celovško sodišče naši str a« Ži v Spil j ah.
Obtožencev zagovor
Predsednik: — Ali ste krivi?
—	Sem in nisem.
—	Vaše zadnje bivališče je bSa kaznilnica v Gradcu?
—	Da.
Publika se smeje.
—	Pojdimo po vrsti Ko ste bili v kazni!« niči v Mariboru, ste se tam seznanili z ne« kim Hornbokom, s katerim ste se dome« nili, da pobegneta in da se pozneje se sta« neta v Domžalah.
—	Da, res je. Pobegnil sem, Sel v Nem« Sko Avstrijo in se vrnil čez par mesecev v Domžale, kjer sem se sestal s Hornbo« kom. ki mi je dal 3 nahrbtnike blaga, da 8etn ga zanj razpečal. Kar mi je blaga ostalo sem ga odnesel domov.
—	To vendar ni mogoče, da bi vam dail Hornbok samo 3 nahrbtnike blagal Saj so ga pri vas doma zaplenili najmanj za tri nahrbtnike.
—	O, v nahrbtnik se veliko spravil Ve» ste, bili so vojaški nahrbtniki. —
—	Pa kako to. da je bilo blago, ki ste ga dobili od Homboka, ukradeno pri Ranzin« gerju? —
—	Hm. To ga je pa on moral ukrasti, jaz ga nisem, meni je dejal, da veriži.
—	Blago ste potem prodajali po DornŽa« lah in okolici?
—	Res je, prav ste povedali gospod! Ce« no mi je pa nastavil ta Smentani Hornbdk sam; denar za prodano blago sem potem njemu izročil.
—	Ampak s 3 nahrbtniki ne bo nič. To
ln vas bo fczbrusilo življenje, boste tudi te dneve gledali v drugI luči. bi za sodbo, ki lo boste takrat imeli o meni, mi Je.«
Pri slovesu Je še enkrat prijel za čašo Jn govoriti toplo ln Iskreno kakor oče, nazdravil najim sanjam iit naSi mladosti, in vsakemu in vsem želel vso srečo na pot.
VTdfS, m mi smo se razbežall sa vse Štiri strani. Sedaj, ko gledamo v nekdanje Čase ln se lz dneva v dan večajo razdalje med nami, nam Je misel na Te vez, da se marsikdaj predejo besede, Is katerih nam v dneva bridkosti sijejo Tvoje tople in vserazumevajoče oči.
In vedno bolj čutimo. kako si nam kot irihče drugI bil uč-telj In oče hi brat.
Ko to pišem, le zopet hladen februarski dan. Pa mi viharja s snegom In dežjem ta fasade starih palač so ostale tam daleč nekje, da lih komaj s spominom dosežem.
Tfh večer lega na zemljo kakor prva rahla slutnja pomladi, M bo kmalu zopet za-rfjala nad Tvojim grobom. Na zapadu pa gori večerna zarji, vsa pokojna, kakor Je bfla morda Tvoja zadnja misel.
In če v onstranost čutiš mo) spomin, oprosti, da »em TI to napisal ,M J. J.
Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi.
Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.
ni mogoče, da bi Slo ukradeno blago v tri nahrbtnike!
—	Jaz pa vem, da je šlol Hombok zna, on je tič, vse je spravil ta stlačil v tri na« hrbtnike.
Potem je opisoval obdolženec, kako se je 14. septembra v Velikem Mengšu, ko ga je odpeljal orožnik iz Omerzove trgovine, prestraSil starh ga je od leta 1919., češ da so ga tedaj orožniki pretepli. Najpreje je hotel skočiti na kolo in uiti, pa je videl, da ne bo šlo. Sklenil sem orožnika samo pre» »traSiti s strehjm., ne pa zadeti ga Pred po» stajo je prijel bicikelj t desnico, a z levico je potegnil revolver in mislil ustreliti mimo orožnika, pa ss je petelin prepozno sprožil, orožnik Maligoj je prišel na strel ta zadela ga je krogla
—	Kako ps Je bilo 14. novembra 1. 1922?
—	Prišel sem ponoči domov k stricu Fran cetu na Brezje. Pripeljal sem se s kolesom in nisem mislil, da me bo kdo napadel Hi. potna sta se pojavili pred menoj dve sklo» njeni postavi Pošteno sem se prestrašil. Mislil sem, da sta to dva roparja, pa sem ju hotel prepoditi in sem ustrelil Zadeti nisem hotel nikogar Seie pozneje sem zve« del, da sem streljal v dva orožnika
—	Zakaj ste ps bili oboroženi?
—	Zato. ker so me enkrat pri Celovcu napadli, sem kupil revolver.
Po zaslišanju številnih prič, ki so nepo« bitno dokazale obdolženčevo krivdo glede vseh prestopkov, sta govorila zastopnik dr. žavnega pravdništva dr. Fellflcher »n zago» vom i k dr. Gruden. Porotnikom ie Silo stav 1 jenih več vprašanj, ki so jih tudi večino« ma potrdili Janez Ankerst je bfi nato ob* sojen na
8 let težke Ječe S postom ta trdim ležiščem vsakega pol
leta. Obsojenec kazni ni sprejel.
Razprava je trajala do 22 ure. Publika je vztrajala do konca Preden «e je vrnil senat iz posvetovalnice so ljudje glasno ugibali, kako visoka kazen čaka obtoženca.
S to razpravo je bilo letošnje pomladno porotno zasedanje zaključeno
Pismo iz Beograda
Beograd, 10 februarja
Kadar me zanese v našo prestolnico, dobivam vedno nove in boljše vtise Ne mislim na uradni Beograd, ki pada a krize v krizo, kakor je ravno te dnd; — na oni Beograd mislim, ki živi iz ineva v dan, ki se muči, veseUači, pazan, gladuje in »aaradživa krupne pare« ...
Prvo pomladansko solnce se Je pokazalo te dni v vsej krasoti ta toploti. Promet Je izelo živahen. Tramvaji vedno polni, n3 glavnih progah kar natlačeni. Avtomobili švigajo sem in Ua, vmes pa razni Izvoščki ln vozniki. Največji reveži so pač konji, ki ne uživajo prav nobene zaščite in vlečejo težke tovore, dokler se ne zgrudilo In ol> nemorejo v trpljenlu. Od Kalemegdana do SlaviJe so ceste tlakovane z lesenimi kockami kakor Pariz In ropot Je tod manjši kakor na asfaltnih tlakih Počez se gradijo nove ceste iz obdelanih granitnih kock, povsod drugod pa še spominja nerodna kal-drma na turške čase
Kavarne so polne in tam sreba dišečo kavo advokat s svolbr. kmečkim kllleotom prav tako, kakor napudrana koketa z elegantnim kavalirjem. Opoldne le velik naval na restavrante In gostilne, ki Hh napolnijo uslužbenci, uradniki in družinski pari brez dece, ker se pehata oba člana za kruhom in Jima ne kaže vzdrževati gospodinjstva vsaj za opoldne
Okoli Narodne skupščine so grupirane razne depu'ac.je, ki prežijo na svoje poslance. da Jih vodijo v klube Te dni Je prostor pred skupščin^ prazen pač pa oblegajo novinarji in razn: drugI »politični radovedneži« predsedstvo vlade, ali dvor. ko hodlio mandatarje tja na »rešavanje krize«. Živahnost povečalo koiporterjl, ki raz-našaJo razne »Šlagerje« svojih časopisov, 90 katerih publika hitro sega.
Lep! dnevi Izvabljajo številne šetalce na agodovinski Kalemejrdan k se preureja v velik park, v kolikor že ni (spremenjen. In tu vidimo, kako se obrača kolo zgodo-vme sicer počasi, ali sigurno Okoli mar-kantnih trdnjavskih razvalin le zaposlenih veliko število Turkov In Albancev, ki »ku-hičijo« za male pare in spreminjajo s krvlo prepojeno zemljo v lep park. Pesi. turba-ni in albanski beli kačketi pokrivajo glave robotnikov, doč!m šajkače zaman iščeš med njimi. Te so na naših selih po Sumadiji in na naših granicah v službi domovine.
Svoje rojake srečaš na vsak hip, bodisi znance, ki so v službi tod. aH pa one ta ožje domovine, ki prihajajo po poslih. Tako sem videl ravno danes markantno postavo rektorja dr. Nahtlgala, hitro za nJim pa Je korakal strumno naš dr Ilešič. Ce hočeš slovenske dru#)e, pojdi opoldne ali zvečer v »Triglav« aH pa k »Slobodi«, kjer najdeš vedno kakšen znan obraz.
Ce pa hočeš videti vso mlzerjjo ta pestrost orijenta, pojdi v Sarajevsko ulico, kjer se fc ponuja več kot dvesto žagarjev-AEbancev In drugih Južniakov. Ta ulica Je ena najbolj pestrih, ampak tudi najbolj zanemarjenih. dočim vlada drugod vzorna »naga, ki |e nalboljšl dokaz, da smo na pota nredltve razmer — upajmo tudi polltič-alh.
Eao pa pada v oŠ v Beogradu m to le
stanovanjski problem. V vseh ulicah so nalepljene reklame na oknih stanovanj, da t* oddalo. In ta stanovanja so prašna vzlic veliki mizeriji stanovanj, ker so predraga. Uradniška plača I. kategorije bi komad zadostovala za stanarino, a kje Je potem vse drugo. Preskrba cenenih kreditov stavbnim zadrugam bi bila edina pomoč v reševanju stanovanjske krize ne samo v Beogradu, ampak tudi v Ljubljani in o tem naj bi razmišljali oni, ki Jim Je mar dobrobit srednjega ln malega stanu.
Čudež v Šmartnem pri Litiji
Popotniku, ki hoče v teh časih priti v Šmartno pri Litiji, resno svetujem: Vzemi s seboj aeropian! Zakaj ceste med Litijo in Šmartnim ni več. Pogrezniia se Je v zemljo Pojdi, pa se prepričaj!
Ko sem io zadnjič tam po gozdni steei mimo litijskega pokopališča primahal na cesto, ki vodi čqz Dobravo dol r« Šmartno, sem osupljen obstal hi si mencal oči: Kje pa Je cesta? Ali sem morda zašel v tuj, neznan kraj? KJe Je tista nekdanja bela cesta, ki |e tudi v deževnem vremenu bila tako lepo hodna? Pred seboj sem videl samo v popoldanskem solncu rjavet* široko, vso razorano Ilovnato grapo, napolnjeno z moriem blata — tam dol po samotnih bosanskih šikarah sem često naletel na taka pota, ki so lih črede ovac ta koz v teku časa izhodSe . . .
Z grozo sem torej strme! na to globoko reko blata, valovečo tja čez zeleno dobravo, — a mi ni nič pomagalo, moral sem naprej v Šmartno. In sem gazil ta bro<M ln s težkimi centi blata na čevljih in s še težlo žalostjo v srcu premišljeval: Ubogo Šmartno, nekdaj tako ponosno na svoje lepe ceste, kako si propadlo! In sem si rekel: Ce b> jaz bil župan, pa moral Imeti take ceste v svoji občini, a ne mod n sredstev, da lih vsaj tnalo nasujem, Jaz bi žalosti obupal Bogme, obupal bi! . . .
Onstran v klancu Je tičal voz. težko na-tovorien s Wodl; s konj se le kadilo ka-kakor z lokomotive, kadar Izpušča paro, tn voanik si Je upehan t rokavom brisal curke znoija z obraza.
Veliki pustni korzo
»SLAVCA« 19. II.	Union
iOTSHHHHH^OTSSS
—	Bog daj dober dan, prijatelj. Ampak zakaj, za božjo voljo, voo.te tod čez hrib, zakaj ne radšl tam po ravnem, po novi
cesti?
—	Ho, gospod, tam j« Sel« loj. Tam bi
še kakšen tank nič ne opraviil
—	Slabi časi!
—	Presneto »a nič. Kaj pravite, a« bo zmeraj tako?
Ga seveda potolažim, da se mora pač enkrat tudi kaj okrniti na bolje. On pa plijame <n požene:
—	H udu rja se bol To bi se ie moral
zgoditi kak čudetl
C ud ©ž! Kadar sem v Šmartnem, se spomnim na tistega šmarčana, ki ai hotel verjeti v čudeže. Čakajte, da povem.
Saj. kaj bi vam sicer pripovedoval o Šmartnem. Vsi poznate to simpatično vas, b. leži v eni najlepših »lovenskih dolinic. Šmartno, ki le Častno zapisano v zgodovini našega narodnega preporoda . . . Šmartno, kier so bili vedno zavedni narodnjaki to vnete narodnjak in je . . . Šmartno, pevsko vas, ki »u lo vzgojila skladatelja Adamič in Bartl . . . Šmartno, ki Ima celo svojo himno: »Oj preljuba šmarska vas. — oj kje si H, oj kje sem jazi«... Šmartno, ki J« vedno tekmovalo t Llfcjo v prosvetl in modernem napredku ... ta pa z lepimi dekleti tudi in znamenitimi planinarH, lovci in ribiči tudi ln pa z dobrimi gostilnami tudi! Vse, kar Je prav, in vsakemu svoje.
Šmartno — to Je mali Pariš litijskega okraja, ta šmarčanl so ponosni na svojo vas, ki Ima vehkomestne poteze, moderne obrate ln trgovine, električno luč, bar, radio .. . In so predvsem ponosna na svojo veličastno farno cerkev. Ker so šmarčanl tudi pobožni ljudje In znajo izkazovati čast Bogu kakor se spodobi. In cerkvene slav-nosti, procesije na Veliko noč m Režnje telo, te so v šmartnem vedno Imenitne.
To so torej vse splošno znane stvan, ld mi Jrh ni treba praviti. Ampak tisto o čudežu, kakor rečeno, to vas bo bolj zanimalo In to le seveda resnična agodfca, mern jo je povedal prijatelj župnik, kt ga tudi že krile črna zemlla
Tega Je menda že kakih Štirideset let, ko Je v šmartnem pastlrovai dekan — stari šmarčani se ga še dobro sppiinlajo, — dober gospod m p3 tudi originalen gospod. ki Je imel za svoje farane posebne vz«ojevalne metode. To se pravi, takole kakšnemu rogoviležu le znal naviti uro, da si Je za vedno 2apomnrl. In le bil tak rogovilež tisti Lojze, — čigav Lojze, ne vem več, ker stari dekan ln Lojze, oba sta že zdavnaj odromala v večnost, — tista Lojze torej, ki ga Je rad srkal in bH tudi sicer vseh muh poln
Pa priko'ovrati ta Lojze neke zimske nedelje po krščanskem nauku gori v fa-rovž in v dekanovo sobo, s klobukom na glavi in čikom v ustih.
—	No, Lojze, kaj pa bo dobrega? so prijazno vprašali gospod dekan, ki so sedeH pm peči in vlekli svojo dolgo pipo.
Lojze se na široko reži. roke v hlačnih žepih in pljune po sobi.
—	Ja, vejo, gospod tebant. tisto o ču-dežah, kar so oni danes tako lepo pridi-govali, tistega pa laz ne verjamem. Nakl Primojduš, -da ne verjamem. Kaj pa ie sploh to, čudež? Jaz tega ne zastoptm . . .
Oospod dekan so videli, koliko Je pri Lojzetu ura bila Zato sp čisto mirao vstali, odložili pipo in rekli:
—	Prav tako, Lojze. £e ne veS, kaj I« čudež, ti bom pa to prečkaj razložit Vb diš, Lojze, kar takole maio se za ob ni, pa tja k vratom glej.
Lojze je ubogal. Takrat pa so mu gospod dekan od sadaj zasadili strahovito brco, da se le Lojze zvalil po tieb kakor snop.
In ko se je glasno stokaje Lojze pobiral, so gospod dekan sočutno vpralaH:
—	Ah te kaj boli, Lojze?
—	I seveda me boli, pa še kako, pri-moj . . .
—	No, vidhš, Lojze — so nato milo rekli gospod dekan. — Ce bi te nič ne bolelo, to bi bil čudeži
Pravijo, da je Lojtze od takrat verjel v čudeže in da ni hodil več v farovž pona-gadat gospodu tehantu.	J Fr. K.
Predavanje o nastanku in razvoju človeških ras
V petek se ie vršilo v balkonski dvoran! ljubljanske univerze pod okriljem Geografskega društva zanimivo predavanje mladega antropologa g. dr. Boža škerlja o nastanku In razvoj« človeških ras Predavanje Je bilo dobro obiskano. Otvorri in zaključil ga Je predsednik Geografskega drufttva g. docent dr. A Mellk.
Mladi znanstvenik Je podal v enournih Izvalanjih pregleden uvod v antropologijo, važno >n Interesantno vede, ki se giblje na melah biologije, zgodovine ta geografije, raskrhra Baltemnelše dobo človeške zgodovine hi rešuje vprašanja o nastanku ta racvofa človeSklh ras ta človeShra sploh. Predavatelj le uvodoma zavrgel tudi pr! nas dokaj popularno, poglavitno Iz nemškega sveta prenešeuo Istovetenje rase z narodom. Označil Je In pokazal na več primerih. daste na židovstvu. kakšno le sodobno antropološko polmovanle rase. Leta |e skupina ljudi, ki Je vezana po raznfti vnanjih ta konstltucijonalnih znakih, ki so dedm ta se inpremtalalo samo t dolgotrajnim križanjem. Germanske aH slovanske rase tedaj nI. obstoje pa n. pr. mongolska, zamorska, nordijska ta druge rase. Mongolska se je n. pr. ohranila v Bolgarih, ki so sicer narodnostno Slovani. Zamorci ki so se preselili v Ameriko ta se ondi povsem udomačili, so rasno čisti zamorci, čeprav ittegnejo biti aa zunaj še tako ame-rikanlzlrsnl. Predavatelj |e nato orisal posamezne rasne in konstltucijonalne znake, očrta! vpliv tnfkjeja na tznbličenje rasnih znakov, rasltko v plemen taci}! med obema spoloma, M Je posebno očitna v Južni Afri" ki; oomadH Je poglavitne karakteristike le-ptosomnega ta eurisomnega tipa Itd.
Predavatelj zastopa tezo, ki Je danes že prodrla v zapadni antropologiji, da poteka vse Soveštvo lz enega ta istega prvotnega tipa bomo sapiens. Vse sicer tolikanj različne rase Izhajajo tedaj iz enotnega pravira. Po aaaftih ameriSkega antropologa Hedbčke ta drugih je bila pradomovina človeštva okoli Sredozemskega morja. Človek se Je počasi selil v druge kraje, podlegel raznim geografskim vplivom ta se tako čedalje bolj diferenciral v telesnih znakih.
Zanimiv je Ml tudi on! del predavanja, v katerem le mladi znanstvenik očrta! nauk o vzrokih rasnih varilaclj, predvsem zvezo med rasnostjo ta žlezami z notranjo ^ekrecljo. Tako Je lahko delovanje hipo-(|ze pri zamorski ali mongolski rasa nekoliko drugačno od delovanja istega organa pri evropskih rasah. Mongoli ta zamorci Imajo tudi nekatere spolne varijacije ta so sploh Infanttlnejšl od nas. Dočim pa se zamorec zaradi prevelike specilalizaclje ne more udomačiti na severu, prav kakor belec ae v tropih, kažejo Mongoli ogrom-
ČTTAJI1
JUTRI	JUTRI
»PONEDELJEK"
no biološke silo prav zaradi neznatne specializacije. Današnja Evropa nima več čistih ras ta vse kaže, da se rase čedalje bolj mešajo in križajo tako da lahko ta panmiksija ustvari v daljni bodočnosti enoten človeški tip. kakor Je bil enoten izvor.
Predavatelj ie naposled seznanil slušatelje z metodami modeme antropologije. Prihodnji petek bo predaval o rasah v Jugoslaviji. Njegova predavanja so za nas tem zanimivejša, ker slone deloma na izsledkih češke znanstvene šole ta se splofa mnogo ozirajo na zapadre, zlasti ameriške šole, s čimer nas emanapirajo od enostranske nemške znanosti.
Ljubljanskim hišnim posestnikom in najemnikom
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani je pričelo že meseca novembra 1927 akcijo, da se M povedi stanovanj po 1. novembru 1927 do 1. maja 1928 omeje aa najnižje število, torej že davno prej, preden je storil ljubljanski občinski svet svoj sklep z dne 9. L m., da ee podaljša stanovanjski zakon. S podaljšanjem stanovanjskega varstva se ne bo rešilo stanovanjsko vpraSanje, na drugI strani pa je stanovanjski zakon v največjo škodo vsemu trgovstvu, industriji in obrti, torej tudi delavstvu, radi česar so ee vse trgovske zbornice, slasti tudi ljubljanska, kakor tudi druge gospodarske kor-poracije izrekle sa takojšnjo odpravo vsake stanovanjske zaščite. S splošnega gospodarskega stališča ne more stanovanjskega zakona nihče zagovarjati, torej tudi ne občinski svet ljubljanski. Vzroki re? prevelikega števila odpovedi za t. maj t. 1. še do danes niso znani. Res Je, da sedanji stanovanjski zakon sam direktno favorizira odpovedi, čeJ da bi se najemniki s hišnimi lastniki pobotali za najemnine al! pa da bi medsebojno menjavali stanovanja po svoj' resnični potrebi vsled Sesar določa v slučaju odpovedi višjo najemnino. Na drugI strani pa najemniki nočejo uvideti, da se stanovanjsko varstvo odpravljs ln so dostikrat odklanjali vsak sporazum e hišnimi gospodarji
Prvo druStvo hišnih posestnikov kljub temu obsoja vsako nepotrebno odpoved stanovanja kakor tudi vsako neupravičeno eviSanje najemnin, glede katerih je dru-štvo vedno dajalo navodilo, da se kot smernica vzame le lOkrstaa predvojna najemnina v dinarjih. DruStvo bo prelekslo vse slučaje odpovedi In vsako prekomerno zvišanje najemnin In je uvedlo akcijo, da se doseže med hlSniral posestniki tn najemniki sporazum v tem smislu, da se bodo deloža-clje omejile na najnujnejSe slučaje in da se tudi previsoko zvišanje najemnin Bredi po našem navodilu. Apeliramo na vse posestnike, ki bodo vabljeni na potrebni sporazum, da se temu vabilu točno odzovejo, ne samo v njih lastnem interesu, nego v interesu vseh hiSnlh lastnikov, da se na ta način Izognemo vsaki Intervenciji državnih oblasti. Opozarjamo vse posestnike, da sedanji odbor odklanja vsako odgovornost, če bi se hiini lastniki ne odzvali njegovemu vabilu in ne upoštevali natančno njegovih dobro premišljenih navodil. Odklanjamo posledice, ki bi Is tega nastale in ki ne škodujejo samo našemu ugledu, temveč tudi naSemn interesu.
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani
Vremensko poročilo
Sf*t*«ral«Slri s«»«H » Muhijam H. februarja 1928.
Višms barometra 308.8 m
Kraj	Čas
opazovanja	
Ljuhliana , ,	
Manbor , , .	
Zagreb ....	g,
Beograd » « .	
Sarajevo . . .	
i Skopi ie . . . .	
Dubrovnik . ,	
Split .....	7.
i Praha .....	
i m
aa
.b6 -4
5	9
7.'S8-7 6! 8
6	v/ 7/6 5 761-7
I
« f-
•0
-	3 8 6
2
-	3 10
S
T*
u cc
Smet vetra in brzine v metrih
51 76 78 M 84
-3 H
W 6 SW 8 SW 6 SE 2 mirno mirno SE 6 S 2
■g 5= ji
10 1
9 8
6
7 7
Padavine
Vrsta
megla
v m* 4o t «re
03
Solnce vzhaja ob 73, zahaja ob 17.24, luna vzhaja ob 0.26, zahaja ob 10.29. Najvišja tempemur* danes v Liubhani 7.0 C, najnižja 5.0 C
Potres: Ob 221 zjutraj je zabeležil seizmograf potres, katerega so čutili v Splitu.
Tudi ta teden je bila sprva vremenska situacija nad Evropa nespremenjena. Severo-lapadne predele je obvladovala 5e vedno velika atlantska depresija, tako da je trajalo tamkaj vlažno, deževno in tople vreme, kakor v prejftnjem tednu. Nad Rusijo Je vztrajal visok trafni tlak, ki je bil v zvezi s sibirskim mnksimom srninega pritiska. Od Rušile je držal pes vlsokeea zračnega tlaka čez Podunavje In srednjo Evropo proti jugota-nadu iz Španije; v tem nasu Je vladalo mirno. sicer blsdno. vendar malokje mrzlejše vreme. Nad Sredozemskim morjem se Je zračni tlak dvignil In vreme se Je umirilo tudi tamkaj.
V območju visokega zračnega tlaka nad Rusijo se je prifetkom tedna radi dotoka mrzlega zraka iz Sibirije 5e bolj shladllo ta mraz se je tako stopnjeval, da je temperatura ponekod dosegla najnižjo stopnjo letošnje zime. Mestoma se Je temperatura znižala na 85—40* C, v Moskvi n. pr. so imeli v ponedeljek zjutraj 30» ned nlfle, v Kljevn 24 In celo v Odesi na Črnem morja 20« C. Iznad srednje Rušile je ledeni zrak odtekal na vse strani, osobito se je opaitil tok ob Črnem . morju proti zapedu. kjer je preplavil Rumunijo in vzhodne balkanske predele, tako da se je hidi tod temperatura znižala do 20« pod ničlo. Severno od Karpatov je invazija ruskem mraza dosegla samo vzhodne pokrajine Poljske: v torek »jutraj Je imel n. pr Pinsk 18* C pod nlPIo. Lvov In Vllno 8 do 10". a Varlsvs ter Krakov sta se dr-žflls nri toploti _ 1* C.
Tamkaj se Je namreč le uveljavljal vpliv atlantske depresije; njen ogromni tračni vr-
tinec je namreč v tem predelu z južnozapad-no strujo zadeval ob mrzli zrak, dotekajoč iz Rusije ter gs odganjal proti severu. Zato je ostala kakor zapadni Balkan in srednje Podunavje tudi severna srednja Evropa očuva-na pred mrzlo rusko Invazijo, samo malo se je sredi tedna tod temperatura dvignila, ker ae je pas vis. tlaka ojačil in je spričo vja-snitve ▼ nočeh nastopilo raoČBejše izžarevanje.
V drugi polovici tedna se je izvrSila velika Izprememba. Atlantska depresija ee je naposled vendarle napotila preko Skandinavije, proti vzhodu in prodrla čez Finsko nad severno Rusijo. Njen ogromni zračni vrtinec je preplavil veČino Rusije: od Ljeningrada do Črnega morja je zavihral zapadni veter, ponekod s prav viharno močjo Seveda je v kratkem odplavil mrzli zrak proti Uralu in Ledenem morju, zato pa potegnil z oceana tople zračne plasti nad ru«ke planjave. Nad Moskvo je bilo že v sredo zjutraj le Se — 15* C. v četrtek samo Se — 2® C, a v petek zjutraj že 2® C nnd ničlo.
Naposled se je velika severna depresija razširila tudi proti jug« In južno«apadn< veter je preplavil tudi naSe kraje. Južno vreme. ki je prineslo tudi dež obeta biti trajnejše. ker se je med Islandijo in Veliko Britanijo pojavita že nova depresija.
Dunajska vremenska napeved u nedeljeg
Izpremenljivo. od časa do časa viharno, zapadni vetrovi. * gorah nevarnosti tavin.
Trtifti vremen«ka napoved aa nedeljej Lahni morski vetrovi, nebo oblačno: temperatura od 8 do 10 stopinj; aMtrj« * "
Domače vesti
*	Komisija za redukcijo fakultet, ki se ie več dni v ministrstvu prosvete posvetovala o vprašanju redakcije fakultet na naših univerzah. bo za nekoliko časa prekinila svoje delovanje ter se pozneje zopet sestane. O »vojem delovanju izda komunike o tem, kako si je ona zamislila rešitev tega vprašanja.
+ Izpremembe v državni službi. Pomočnik v licejski knjižnici v Ljubljani dr Jože Rus ie pomaknjen v 7. skupino L kategorije Profesorica dr. Mirjam Zalaznikova na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani je podala ostavko na državno službo, ker se v monakovskem samostanu pripravlja za mi-sijon v Indiji.
*	Redukcija državnih pošt. Kakor nam poročajo je poštno ministrstvo odredilo, da »e pretvorijo vse državne pošte, katere nimajo več ko 20.000 delovnih enot na leto. v pogodbene pošte. V področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva bo približno 50 dTžavnih pošt, ki bodo Po tem odloku ponižane na pogodbene pošte. Da bo to v škodo sedanjih poštarjev ie umljivo.
*	Osebne vesti s pošte. M. Inglič je nastavljena za dnevničarko v Žireh. Premeščeni so pb. uradniki: 11-3 K. Kosem iz Celja ia upravnika v Mozirje: 11-4 L. Sirnik iz Mozirja na Ljubljano 2 in T. Črnjač z Ljub Ijane 2 na Ljubljano 1, telefonistka 01-3 Pavla Milavec iz Nove vasi pri Rakeku na Rakek in Milena Perše iz Maribora v Apače; priprav. III-4 Slavka Peham z Rakeka v Novo vas pri Rakeku in Francka Vese-njak iz Dolnje Lendave v Ptuj; • zvaničnik 2 skopine J. Zalezina z Zidanega mosta na Maribor 2 in služitelj 2. skupine T Pavli s Pragerskega na Zidani most. Upravnik H-2 A. Ravnihar v Novem mestu je upokojen. — Odpuščena sta: pogodbeni poštar T. Galobič pri Sv. Jakobu v Slov goricah ta dnevničar F. Dolenc v Žireh Poročila se je pogodbena poštarica E. Geršak v Pe-trovčah z učiteljem S. Pečarjem.
*	Žrebanje iugoslov. novinarskih srečk. Vse lastnike srečk Jugoslov. novinarskega udruženja opozarjamo, da bo celotna žre-balr.a lista priebčena v »Merkurju«, katerega 1. številka izide v soboto 18. t. m. in bo priložena celotni nakladi našega lista v torek 21. t. m.
*	jovanovičev naslednik v skupščini. Namesto pokojnega Ljube Jovanoviča, ki je bil izvoljen za narodnega poslanca na radi-kalski listi v severni Dalmaciji, pride v skupščino Severin Varda. lekarnar v Sinju.
*	Borza dela v Ljubljani. Minister za socijalno politiko je imenoval okrajnega glavarja Pero Popoviča za predsednika upravnega odbora javne borze dela v Ljubljani
*	SO letnica zaslužnega šolnika Danes praznuje osemdesetletnico svojega rojstva g Valentin B r e n c e, upokojeni nadučitelj. sedaj v Mariboru. Rojen je bil 7. februarja 1848. na Ložnici pri Celju. Učiteljsko službo je nastopil leta 1868 v Skalah v Šaleški dolini in služboval potem od leta 1869 kot nadučitelj v Velenju do konca aprila 1919, tedaj skupno preko 50 let. Šaleška dolina ga ima še danes v -najboljšem spominu kot vzornega učitelja, ki je vzgojil mnogo inteligenčnega naraščaja, od katerega zavzema danes veliko število odlična mesta v javnem življenju. Pa ne samo v šoli, tudi Izven šole je mnogo deloval, posebno v sadjarstvu, čebelarstvu, vrtnarstvu itd. Vedno naprednjak je vzgojil tudi svoje potomce v vrie narodnjake. Ob tei priliki kličemo jubilantu »Še na mnoga leta!«
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je včeraj umrl po dolgi in mučni bolezni mesar in posestnik g, Matija H a m, Pogreb bo jutri ob 15.30 uri iz hiše žalosti na Sv PetTa cesti št 41. — V sanatoriju na Dunaiu je umrla v petek popoldne ga. Greta Trdinova, soproga vele trgovca g^jis-erfca Trdine v Ljubljani.	Dunaiu. — Pokojnima blag "spomin, preostalim naše iskreno »ožalie!
*	Zgodovina mosta Zagreba. Posebni odbor občinskega sveta zagrebškega je na svoji predvčerajšnji seji skleni!, da izda obsežno zgodovino mesta Zagreba, ki jo je spisal Emil Laszo\vski. V to svrho je bi! odobren kredit v znesku 100.000 dinarjev. Knjiga izide tekom letošnjega leta.
*	Pravnozgodovinski izpit z izredno sijajnim uspehom. Dne 10. t. m. popoldne je napravita gospodična Josipina Ahačič, hčerka deželnoscdnega svetnika v p. in odvetnika dr. Viktorja Ahačiča, pravnnzgodovinski Izpit z odliko iz vseh predmetov. To je na naši univerzi prva kandidatka, ki je iz vseh predmetov napravila izpit z odliko. Izpra-ševalna komisija je kandidatki čestitala na lepem usoehu.
+ »Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani. Lansko leto je pristopilo k »Dobroti« 380 novih članov umrlo pa IS. Društvo le štelo kon-
cem preteklega leta 2422 članov. Podpor je v letu 1927 izplačalo 52.000 Din. Od ustanovitve društva pa do konca lanskega leta ie umrlo 59 članov. Njih preostalim je društvo v tem času izplačalo 127.700 Din podpore. Na prihodnjem občnem zboru bo stavljen predlog za zvišanje obsmrtne podpore, ki naj bi znašala 5000 Din namesto sedanjih 3000 Din. Mesečni obsmrtni prispevek naj bi se zvišal od sedanjih 4 Din na 5 Din. Društvo se lepo razvija, ker uživa popolno zaupanje in razumevanje med poštnimi nameščenci.
*	Smrtna nesreča v Kamnolomu. V Gornji Polskavi se je pripetila smrtna nesreča. Dva in trideset let starega posest. Štefana Brušneca je v kamnolomu zasul plaz. Ponesrečenca so mrtvega odkopali.
*	Čaruga Iz Bačke obsojen na smrt. Pred sodnim dvorom v Somboru se ie predvčerajšnjim končala monstre-obravnava prota »Čarugi iz Bačke« Žarku Brankovu in njegovim tovarišem. Žarko Brankov in Žarko Lukič sta bila zaradi roparskega umora umora obsojena na smrt, Stjepan Parčetič na 15 let in Sima Nečič na 10 let težke ječe. Državni pravdnik ie zaradi odmere kazni ladniim dvem obtožencem vložfl prizlv.
Pristni Kavčičev
w	Prlzno najboljše
lOff Milo za d
nah. gostilnah in kavarnah. Edina izdelovalnica pristnega
«Kavčičevega Floriana», Ljubljana, Kolizej.
*	Trgovina z ukradenimi kožicamL Pred
stojnik skladišča Zagreb-Sava ie te dni tamkajšnjo policijo obvestil, da so železniški uslužbenci na progi našli vagon brez plombe. Ugotovilo se je. da manjka v vagonu bala kožic divjačine, ki ie iz Banja-iuke bila poslana za Dunaj. Že istega dne ie krzmarju Felamannu neznan človek ponudil v nakup več dihur je vih kožic po 18 dinarjev komad Ker ie bila Feldmannu izredno nizka cena sumliiva ie poklical straž nika. ki ie neznanca aretira! Preiskava je dognala, da ie troiica delavcev ukradla iz vagonov balo kožic v vrednost' 21.000 Din Vsi trije so bili izročeni sodnemu stolu.
*	Morilci kapetana V«ičkoviča pod ključem. Nedavno ie bil pri Žabni na Hrvatskem ;z zasede ustreljen upokoieni kaoetan Vuč-kovič, posestnik in j?redsednik demokratske stranke, sellak Mato Remuša pa težko raven. Žandarmeriia je storilcem v zadnjih dneh prišla na sled teT aretirala seljake Tomo Ferenčaka Imbro Mediimurca in Mirka Radjo — Pri preiskavi se je ugotovilo. da so šibre. ki so iih našli v Vucko-v;čevem truplu in v ranjenem Remuši po-Dolnoma enake onim, ki so jih pri hišni Teiskavi našli pri obtožencihč Osumljenci so zločin končno priznali.
*	Poznate krvavo aš. raka. listne uši? Pokončajte iih z Arborinom. ki ga proizvaja Chemotechna. Ljubljana Mjstn trg 10. 55
*	Pri žolčnlb ln Jetrnih boleznih, želodčnem kamnu, zlatenici, uredi n-avna 'Fran/ -Josef« grenčica popolnoma piebavo Izkušnje na klinikah nas učc da ie posebno uspešna kura »Franz-Josef« grenčica ako jo spiješ zmešano z gorsj voio zjutraj na tešč želodec. Dob? se v ^eh lekarnah, d^o-gerijah in špeceriiskih trgivinah.
Iz Ljubljane
u— Nekaj nasvetov v Interesu tujskega prometa. Prejeli smo: V interesu tujskega prometa bi bilo zelo priporočljivo, da bi se vsa drevesa na zapadni strani ljubljanskega gradu (razgled proti Viču proti središču mesta in proti goreniski strani) temeljito prirezala, tako da ne bi ovirala razgleda. Za to delo bi bil zdaj najprimernejši čas. Prav tako bi bilo treba koice lesenih ograj pri akacijah na Vodnikovem trgu. ored Ljubliansko kreditno banko in v drevoredu na Aleksandrovi cesti vsai do višine 1 metra podaljšati in na kolce žice na dveh krajih pritrditi Taka naprava bi branila da bi te trava zaradi brskanj psov kakor tudi zaradi nepazljivosti ljudstva ne mogla kvariti in bi ostala vedno zelena. Sedanji nizki kolci in nizka žica lahko povzročijo nezgode, zlasti v temi.
u— Zlato poroko obhajata danes v ožjem domačem krogu g. Ivan Kastelic. strojnik v pivovarni »Union« in njegova soproga Marija. Slavljencema najiskrenejše čestitke!
u— Slike iz kraljestva Zlatoroza in drage
si lahko vsak tudi nepianinec ogleda le še danes brez vstopnine v Jakopičevem paviljonu. Da se omoginči tudi revneišim slo-
BISEPN0BELI Z0B3E DEHTEČA USTA
Lor-Tovarnah. Izdelovanje v
Za vsako gospodinjo je bilo veliko presenečenje, ko je prejela naš brezplačni vzorec »Vime ju tistega prvič preizkusila. Kar dosedaj ni verovala, to ji je bilo dokazano. »Vim« čisti resnično vse: Jedilni pribor, kuhinjsko posodo, ognjiščne pločice, tla itd. Nadaljno presenečenje je način novega omota. Sedaj se dobi za 4 Din novi omot s praškom in tako je omogočeno gospodinji uporabljata »Vim« za snaženje in čiščenje vsega v hiši.
VIM tfjievemficfiu£arnempirid&
V velikem gospodinjstvu bo ie vedno najbolj priljubljena prašilna
doza v Vlmom.
jem nakup slik iz naših planin, jih slikar V. Hodnik razprodaja po izredno nizkih cenah. Izrabite torej to redko priliko, da obenem omogočite temu navdušenemu planincu in Skalašu nadaljno delovanje. Omislite si tudi nekaj portretov vam priljubljenih slavnih mož iz naše domovine, katerih ie okrog 100 po številu razstavil v desni dvorani znani grafik M. Maleš. Razstava ie odprta od 10. do 16. Pridite vsi!
u— Življenje na otokih »Fidžl«. Opozarjamo občinstvo na današnji spored ZKD ob 11. v Elitnem kimi Marica. Na sporedu je gornji film, k? bo brezdvoma vsakomur ugajal, saj nam prikazuje zanimivosti z onih otokov, ki so kulturnemu živlieniu nafbolj oddaljeni. Ta film le danes zadnjikrat na sporedu, zato hitite ln nabavite si takoj potrebne vstopnice!
u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili policiii prijavljeni naslednji primeri 1 tatvina razglednic. 1 tatvina kruha, 1 sum tatvine čevljev. 1 telesna poškodba, 2 prestopka pasiega kontumaca. 1 izgred. 1 poskusen samomor ln 7 prestopkov cestnega policijskem reda. Aretacije
ZABAVNI V E C F R GRAFIKE
začetem oh 8. URI ZVEČER. VSTOPNINA DIN IS'-.
so bile izvršene 4 in sicer: 2 zaradi beračenja 1 zaradi prepovedanega povratka in 1 zaradi vlačugarstva.
u— Ukradeni čevlji. Pri mesarju Alojziju Ahlinu v Hradeckega vasi je bil pred tedni zaposlen mesarski pomočnik Janez R., ki pa je moral proč zaradi tega, ker ob neki priliki ni očistil črev. marveč jih je, da si prihrani delo, raje zakopal v gnoj. Preden Pa je šel Janez od hiše. si je. da bo lažje hodil po svetu, »izposodil« še skoro nove 300 Din vredne mojstrove čevlje. Tatvino 'e mojster opazil šele sedaj ter prijavil zadevo policiji.
o— Neukrotljiv pijanec. Viški stražniki so imeli predsnočnjim zopet posla z neukrotljivim pijancem L. L., ki je že tako udan alkoholu, da se ne straši tatvine, če mn zmanjka za pijačo. Predvčerajšnjim je ukra del zopet svoji stari materi, ki je opustila trgovino, več razglednic in jih prodal, denar Pa seveda nesel v gostilno.
u— čigava je košara? V garderobi na glavnem kolodvoru ie spravljena že od avgusta meseca pletena košara neznanega lastnika. V košari se nahaja več različnih damskih kostumov, oblek, bluz. kril. žem-perjev, dvoje zaves, nekaj prtov in različnega finega ženskega perila.. V košari ni nikakih dokumentov in ie tako nemogoče izslediti lastnika Na dnu košare se nahaja 'e ovojni papir na katerem je zapisano Davorin Pfeifer. Daruvar. Vse perilo je označeno z monogramom T. T Košara ie bila bržkone pri kaki priliki lastniku ukradena ter jo je tat v zadregi shranil v garderobi.
u— Sokol I. Tabor spoToča članstvu, da Je neizprosna smrt zopet posegla v naše vrste ter nam ugrabila člana br. Matijo Ha-ma. Pogreba se udeležimo jutri v ponedeljek, ob pol 4. popoldne v civilu s sokol-skim znakom. — Odbor.
o— Javno predavanje. O Mariji Baškir-čevi in njenih dnevnikih bo predaval slovensko v ponedeljek 13. t. m. ob 18.30 uri na univerzi lektor ruskega jezika dr. Nikolaj Preobra ženski.	332 u— Klab ljubiteljev ptičarjev, naznanja vsem svojim članom in prijateljem ktnolo-gije, da se bo vršil klubov občni zbor dne 3. maTca ob 20. uri v restavraciji »Ljubljanski dvor«. Samostojni predlogi naj se javijo klubovemu odboru 8 dni pred občnim zborom. 336 u— Jadranaši! Udeležite se polnoštevilno članskega sestanka združenega z debat-trim večerom, ki se bo vršil jutri v ponedeljek, ob 20. uri v društveni čitalnici. Odbor.
u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. Redni občni zbor društva se bo vršil dne 3. marca t. 1. ob 20. uri v prostorih restavracije »Ljubljanski dvor«. 320
a— Sokol D. priredi na pustni torek v
Kazini »Carigrajski karneval«. Dvorana bajno dekorirana. Vstopnina Din 15. — Zdravo.
331
o— Delikatesa In špecerija Verbič se Je
preselila v nasprotno hišo v Filipov dvorec, Stritarjeva ulica.	317 u— V stanovanjih odstranjuje prah električnim potom v reklamne svrhe v poljubnem času. Ponudbe: »Elektro-Iux« Tehna, Mestni trg 25-1. 333 a— Danes velika veselica gasilnega društva s plesom pri Jerneju, Sv. Petra cesta št 85. 334 u— Ciril Metodov! nabiralniki so začeli lepo delovati V gostilni pri Košaku smo zopet dobili 150 Din; pri Štepicu v Šiški 53 Din: od podružnice v Trebnjem pa 80 70 Din Lepa hvala! 335
ITO — zobra pasta najboljša.
u— Otroško tnaškerado priredi Atena na pustno nedeljo v veliki dvorani Narodnega doma Deviza jjrireditve nai bo: Priprosto, skromno otroku primerno, toda veselo.
o— Otroška maskerada Atene se bo vršila letos brez posebnega programa. Godba. čai malo slaščic, ribolov ln pravo ne-prisfMeno veselje na licu. Priiateli mladine, prof Trošt. bo urejeval po svoiih močeh živahen drobiž. — Dobrodošli vsi. ki se radi veselite!	345
u— «V kraljestvu šem» se bodo prvič letos v Lhibl-an-' zbrale vse predpustne šer-me. da si izvoliio svoiega vladarja »Šemo vseh šem« pri današnii popoldanski zabavi »Nedeljskih družabnih plesnih vaj — gosp. Jenka? v veliki dvorani Kazine od 16.30— 20. ure. Nastopi več originalnih skupin v komičnih grotesknih plesih Vsi cenj. plesalci bi plesalke se vabilo po možnosti samo smešno našemljeni ln maskiranl. ostali pro-menadno. Plesni pouk se bo vršil samo od 15.30—16.30. Študentinfe znižano članarino.
328
I? Maribora
a— črnogorski guslar v Mariboru. Na
povratku s svoje z ogromnim usbehom ven-čane turneje v Berlinu. Frankfurtu in Pragi se bo ustavil Tanasiie Vučič prvak med vsemi jugoslovenskimi guslarii tudi v Mariboru in bo pel v gledališču pesmi, ki jih je pel v Berlinu za zlate gramofonske plošče. Nastopi danes v nedelio nb 10. uri dopoldne za mladino, ob 11. doj>oldne za ostalo občinstvo. Naj nihče ne zamudi te izredne pri-fike!
a— Ljudska univerza v Mariboru, Slomškov trg št 17. Jutri v ponedeljek ob 20 zvečer »Srbska narodna pesem«. Predava na podlagi skrbno sestavljenega materijala glasb pedagog g. prof. Druzovič. Najznačilnejše in najlepše pesmi bo pa pela priljubljena konc pevka ga Druzovičeva.
a— Aeroklub »Naša krila« v Mariboru naznanja, da se pristop h klubu lahko priglasi pri blaga intku Ljubljanske kreditne banke, pri Prvi Hrvatski štedionici in Hrvatski Eskomptni banki in pri Mestni hranilnici v Mariboru. Ti zavodi so iz prijaznosti prevzeli prijavljenje novih članov
STAVBNE NAČRTE. PRORAČUNE in GRADBENA NADZORSTVA izvršuje TEHNA družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg. — Obisk inženjerja in arhitekta ter skice in nasveti brezplačno.
a— Nove in izbrisane obrtne pravice.
Mestni magistrat je izdal pretekli mesec 28 novih obrtnih pravic, 11 pa jih je izbrisal
a— Nove hiše v Mariboru. Na seji mestnega sveta v četrtek zvečer so bila izdana naslednja gradbena oziroma uporabna dovoljenja: Trgovcu Lahu na Glavnem trgu za preureditev hiše, posestniku Vidmarju za zgradbo pritlične stanovanjske hiše v Dušanovi ulici št. 7., Ivanu Koražiji za zgradbo pritlične stanovanjske hiše, Ivanu Markiču za zgradbo pritlične stanovanjske hiše na mestni periferiji, Franu Piršu za zgradbo pritlične stanovanjske biše v Mel-ni ulici, Ivanu Miglaju za zgradbo pritlične stanovanjske hiše na Tržaški cesti, Štefanu Petroviču za zgradbo pritlične stanovanjske hiše v Kettejevi ulici. Karlu Stupa-uu za zgradbo pritlične stanovanjske hiše v Beograjski ulici, Spodnještajerski hranil-
nici in posojilnici pa uporabno dovoljenje za pritlično stanovanjsko hišo.
a— Zborovanje meščanskošolskih učiteljev v Mariboru. Dne 8. t m. ie zboroval v Mariboru »Mariborski odsek društva uči-teljstva mešč. šol«. Na zboru, ki je trajal od 11. do 14. ure, je bil navzoč prosvetni inšpektor za sr. šole dr. A. Pečovnlk. Zastopane so bile vse mešč. šole mariborske oblasti. Uvodoma je predsednik čestital o priliki petdesetletnice ravnatelju Humeku, ki je steber našim šolam. Na dnevnem redu je bilo predavanje strokovnega učitelja Lavrenčiča o moderni prosti telovadbi. V praktičnem nastopu s 30 fanti je predavatelj pokazal popolnoma nova pota v šolski telovadbi. Zbor je sprejel resolucijo, ki zahteva ukinjenje naredbe o prestopu absolventov mešč. šol v trgovsko akademijo. Dvojna mera pri prestopanju iz mešč. šol oziroma, iz nižjih srednjih šol pri vstopanju v strokovne šole je krivična, ne samo, ker je učni načrt mešč šol v mnogih predmetih obširnejši nego na srednjih šolah, ampak je krivična tudi iz socijalnih ozirov. Prosto pot nadarjenim! Nadalie ie zbor razmotri-vail o kongresu »Saveza učiteljstva mešč. šel«, ki se bo julia vršil v Mariboru. Kongres naj posetnikom iz vse države in tudi našim krogom pokaže, da se nahaja slovenska mešč šola kljub vsem unifikacijam in mnogim drugim »reformam« na uvaževania vredni višini Zato bo kongres združen z razstavo izdelkov vseh mešč. šo! Slovenije, priredil se bo mladinski koncert, vršila, predavanja o mešč. šoli, njenemfpomenu za narodno prosveto in o delu na mešč. šoli.
a— Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo, na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru se bodo začela 12. marca t. 1. In bodo trajali šest mesecev. Pojasnila, prospekte in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica telefon 100
313
a— Društvo »Jadran« priredi v soboto 18. t. m. svojo običajno maškerado v gostilni g Kosiča Vabimo staro in mlado, ker bo lahko vsakdo prišel na svoj račun. — Odbor.	343
a— Haydn »Stvarjenje« 7. marca 1928.
344
a— Društvo jugoslov. akademikov v Mariboru razpisuje podpore za svoie člane. Prošnje s prilogami je treba poslati najpozneje do 24. t. m. na društvo.	342
a— Koncert moškega zbora »Drave« v Mariboru. Čas predpustnih plesov in zabav bo kmalu minul. Marsikdo, ki si želi oddiha iti miru po predpustnem hrupu bo pozdravil s tiho radostjo koncert »Drave«, ki se bo vršil dne 2. marca v unionski (Gotzovi dvorani.) Spored bo obsegal moderne in starejše moške zbore ter solospeve najboljših slovenskih skladateljev.	341
21. II. 1928. Pustni torek
- Carigrajski karneval -
KAZINA	SOKOL II.
Iz Celja
e— Likvidacija knjižnice celjske Narodne čitalnice. Na zadnjem občnem zboru Narodne čitalnice izvoljeni odsek ie te dni sklepal o tem, kako se naj razdelijo knjige društvene knjižnice. Vse knjige leposlovne in znanstvene vsebine razen dvojnikov bo dobila celjska Mestna knjižnica, dvojniki pa se bodo odposlali obmejnim knjižnicam a knjige in spise pedagoške vsebine bo prevzela celjska učiteljska knjižnica. Mestna knjižnica, povsem moderna kulturna institucija, ki naj nadaljuje od celjskih narodnih Slovencev započeto narodno delo v Celju in okolici, bo dobila s tem lep književni dar. Končna likvidacija čitalniške knjižnice pa na drugi strani priča, kako neumestne so bile razne kritike ter razburjenje in to od strani ljudi, ki nikdar niso bili člani celjske Narodne čitalnice.
e— Dobrodelna tombola. Tudi letos bo priredil krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov in sicer 3. junija, za svoje najrevnejše in onemogle člane dobrodelno tombolo. Odbor bo potrkal na vrata sočutnih src za prostovoljne prispevke in prosi že sedaj cenj. občinstvo, da mn pri tej priliki izkaže isto naklonjenost kakor prejšnja leta.
e— « Edinost«, izobraževalno društvo napredne mladine v Celja naznanja svojemu članstvu, da bo občni zbor danes 12. t. m. ob 14. v klubovi sobi Celjskega doma s običajnim dnevnim redom.
KlJlJf
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše!
FORMAN
PROTI NAH
42
Obdarjenci razpisanega natečaja »Mirim" čokolade:
J. Čatež, ročno torbico: S. Stravnik, Slovenj-gradec, gramofon; J. Očka, Tezno, srebrno zapeetno uro; P. Peršuh, Slovenjgradec, nogometno žogo; J. Košutnik, Vojnik, uro; F. Savinšek, Šoštanj, servis; V. Klemene, Konjice, gramofon; F. Može, Dvor, M. Ludvig. Ljutomer, M. Brilly, Kranj, T. Pollandt, Konjice, J. Kores, Maribor, B. Pagon, Maribor, aro; F. Kalan, Kranj, drsalke. — Seznam nadaljnjih obdarovan cev »ledi.
Iz Kranja
r— Klerikalne srake in pavovo perje. «sSkrvonec» od srede je prinesel točno foto grafi jo klerikalnih krogov iz mesta Kranja, če se kmčajo s pavovim perjem. Pričako* ▼ali smo vsak dan, da si bodo lastili gradnjo rekonstrukcije železnega mostu čez Ko» kxo pri Kranju naši klerikalci za svojo pri* dbbitev. In res se je tako zgodilo. Radi bi jam osvežili spomin na znano dejstvo, da •e je v pretekle državne proračune vnesla postavka sa gradnjo koicrskegia mostu rav« no na intervencijo poslanca g. dr. Žerjava. Doseči otvoritev kredita, že odobrenega v proračunu pač ni tako težka stvar, zlasti pa članu vladne stranke; ki ima monopol na zadeve iz Slovenije. Ne vemo, kako bo g. poslanec Brodar ponosen na to «zaslu* go*, ki mu jo pripisujejo njegovi goro&lje« niJd iz Kranja. Kot drugo njegovo czasiu* go» nadalje naštevajo dosego električne razsvetljave na kranjskem kolodvoru in ureditev postajanja potniških vlakov. Vpra* Samo kranjske klerikalce, kje je bil Brodar takrat, ko se je mudil pred par leti v Kra^ nju prometni minister in član SDS kluba
L dr. Svetislav Popovič z direktorjem dr. "kom pri mestnem županu, na čigar tn* tervencijo je odredil izvršitev obeh pere» fiih vprašanj? G. poslancu Bodarju bi prav radi pripomogli do ene zasluge. Pri okraj* nem cestnem odboru, ki je v rokah kleri* kal cev, naj doseže, da bo v bodoče bolj skrbel za dovozno cesto od državnega mo* sta do kranjskega kolodvora, ki spada pod njegovo oskrbo in ki je prava cestna sra* mota. G. poslanec: hic Rhodus, hic salta!
Iz Trbovelj
t— Smrtna kosa. Umrla je hčerka g. Jo-leta Berčona, rudar i a v Trbovljah. Njena nenadna smrt je vzbudila splošno in iskreno sožalje. Naj v miru počiva!
t— Sokolsko gledališče je vprizorilo v pe« tek v izvrstni režiji g. Badaliča pastirsko dramo «Nižava». Po sodbi navzoče publi* ke, ki ni štedila z aplavzom, je bila ta pred« »tava ena najboljših, kar smo jih kdaj vi* deli v Trbovjjah. Če čestitamo režiserju in vsemu ansamblu k izrednemu uspehu, ne smemo pozabiti poudariti, da nas je v «Ni» lavi* posebno prijetno iznenadila elastič* na kreacija srfikane, Ijubko»zvedave Nuri* ce. Med odmori je bil sokolski orkester prav priden.
t— "Nesreča v Hrastniku. Ko se je peljal posestnikov sin Jože Rus iz Podkraja s kolesom domov, »e je zaletel v neko drevo ln se težko ponesrečil Zdravnik dr. Kumar Je ugotovil pretres možganov.
Otvoritev zimsko-sportne olimpijade v St. Moritzu
Oficijelna otvoritev. — Prvi rezultati
St. Morltz, 11. febr. Zimskoosportaa olim* pijada je otvorjena. Najprej so bili v mest* ni hiši sprejeti člani mednarodnega in Švi* carskega olimpijskega odbora. Nato se je vršil sprejem pri mednarodnem olimpij* skem komiteju in pri oblasteh St. Moritza. Tega sprejema so se poleg drugih udeležili tudi švicarski zvezni predsednik in šef švi* carske vojske zvezni svetnik Scheurer. Med tem so se zbrala vsa moštva, ki bodo tek* taovaia, ter so se v sprevodu podali v me« sto, kjer se je vrši! defilč.
Olimpijska prisega Ob 10.30 je smučarski prvak Švice Eiden* benz v francoskem jeziku položil sledečo prteego:
•Prisegamo, dia se hočemo kot lojalni tekmovalci udeležiti druge zimske olimp4> jade v St. Moritzu, da se bomo ravnali po pravilih teh tekmovanj ki da se bomo na časten način borili za čast svoje države in za ugled športa.®
Po tej prisegi so vsa moštva defiiirala, in sicer v nastopnem redu: Nemčija, Ar* gentina, Avstrija, Belgija, Kanada, Estoo* ska, Zedinjene države. Finska, Francija, Anglija, Holandija, Madžarska, Italija, Ja* ponska, Letska, Litva, Luxembourg, Mehi* ko, Norveška, Poljska. Rumunija, Švedska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Švica.
V olimpijskem stadionu se je nato ob topovskih strelih dvignila olimpijska zasta* va, nakar so se ob 11. uri pričele prve tekme
Rezultati hockey tekem na ledu Današnji dan je bil poleg oficijelne otvo« ritve določen za 4 hockey tekme na ledu. Rezultati so bili sledeči: Avstrija : Švica 4 : 4. Avstrija je v prvi tretjini igre že vo* dila s 4 : 2, vendar je Švicarjem uspelo iz* enačiti. — Anglija : Belgija 7 : 3, švedska : Češkoslovaška 3 : 0. Francija : Madžar* ska 2 : 0
Jutri se vrši smuška tekma vojaških pa* trol in tri hockey tekme na ledu, namreč Belgija : Madžarska, Švedska : Poljska, Anglija : Francija in Avstrija : Nemčija.
Iz Litije
i— Uradni dnevi litijskega sodišča se bo* do vršili v Zagorju vsak 1. ponedeljek v mesecu.
i— Razširjenje apnenic. V torek 14. t. m. se bo vršil komisijski ogled zagorskih apnenic g. Lava Tauferja. Podjetnik je na* mestil nove moderne peči ter razširil in iz* pojpolnil električno napeljavo.
i—- Dobro se je založil. Francelj O. iz sve« tokriške fare je dobil iz Ljubljane ob ve* Btilo, da ga pričakujejo v jetnišnici ljub* Pjanskega deželnega sodišča. Kljub temu, da so mu obljubili 3 mesečno brezplačno oskrbo, ni hotel Francelj brez vseh sred* stev na pot. Pred odhodom iz domačega kraja je vlomil k sosedu Antonu in mu ukradel nekaj denarja, več rjuh, balo plat* na in — puško dvocevko. Zdaj pa pridejo sitnosti: za Francelna, ker je šel z novim grehom na pot pokore, za soseda Toneta za tudi, ker je imel puško brez orožnega Ksta. Francelj sedaj najbrže še ne bo sli* šal po treh mesecih domačega zvona, ker mu bodo zaradi nove tatvine še kaj pri* dejali.
Na pustno soboto, 18. t. m.
VELIKA MAŠKERADA
v litijskem Sokolskem domu
Ugodne železniške zveze z «inozemstvom». Brez vizuma!	Brez carine! I
Iz Kočevja
fe— Cestni okrajni odbor je pred krat* fcim sklenil, da bo realiziral več cestnih projektov. Tako n. pr. bodo cesto, ki vodi na Stari Potok od Stare cerkve do obrer* skega znamenja popravili, od tu pa bodo zgradili novo. Stroški 90 proračunjeni na 2 milijona Din. Delno bodo popravili cesto Knežna Lipa — Spodnji Log (stroški okoli 800.000 Din) in koprivniško cesto.
k— Konstituiranje občinskih svetov. Na občinski seji 20. jan. je bil v Stari cerkvi izvoljen za župana gostilničar in posestnik Friderik Povše, za občinske svetnike: Ri* hard Konig iz Miake, Ivan Hogler iz Sp. Lošin, Jože Erker iz Stare cerkve, Alojz Jaklič iz Slovenske vasi in Kren Franc iz Koblarjerv. — V Koprivniku je bil izvoljen ca župana Jože Rožič iz Koprivnika; za svetnike: Edvard Medic, Koprivnik, M. Grammer, Reichenau; Jože Medic, Hrib; Matija Marincelj, Svetli potok in Jože Ran* kel. — V Lrvoldu je bil izvoljen za župa* na Franc Zdravič, gostilničar iz Dolge va* si; za svetnike: Rud. Tanke. Franc Khin in Adolf Poje. — V Črnem potoku je bil iz* voljen za župana Emest Gasparič, za svet* nika pa Franc Eisenzopf in Matija Haas. Kakor je videti, so odbori že precej pošlo* ven Jeni.
k— Smrtna kosa. V Stari cerkvi je umrla pocestnica Marjeta Krom ar jeva v starosti 71 let. B9a je poštena in pridna žena. V Polomu je umrla Magdalena Sigmundova stara 86 tet, m Jože Kosel, star 81 let. Naj počivajo v miru!
k— Nov urar. V prejšnji delavnici urar* skega mojstra g. Tomiča, ki se je preselil v svoio vilo nasproti gimnazije, je odprl svojo -delavnico urarski mojster g. Konrad Romu
Pismo iz St. Moritza
St. Morltz, 9. februarja. Kakor sem Vam že javil, smo že pri pi» vem treningu imeli smolo. Nezgoda inž. Hanssena sicer ni velika, vendar mu one* mogoča osebno voditi trening naše vrste.
Prvo pomoč mu je nudil na kliniki dx. Miiller. Upam, da bo v 14 dneh dober. Se* daj so naši fantje že pričeli s treningom na
Začetek prvenstvene sezone v Mariboru
Danes se pričenja v Mariboru prvenstve* no tekmovanje. Srečanje prvih izžrebanih
Earov obeta biti zelo zanimivo. Nasprotni*
i so si SD Rapid proti SK Svobodi in SK Ptuj proti Železničarjem.
SD Rapid nastopi proti Svobodi ob 13.30 s svojo staro izkušeno postavo ter ima v SK Svobodi precej trdega nasprotnika, ker je primoran zaradi pomanjkanja igrišča na* stopiti skoraj brez treninga. Vsekakor pa bo imel napad Rapida zelo težko nalogo proti žilavi obrambi Svobode, ki je poka* zala že v zadnjem jesenskem tekmovanju sigurnost in vztrajnost.
Kot druga tekma je nastop mladega sim* patičnega moštva SK Ptuj proti Železničar* jem. Ptuj je v jesenski sezoni dosegel 3. mesto in bo moral napeti vse svoje moči, da doseže časten rezultat Železničarji na* stopijo s svojimi najboljšimi močmi, kajti po sklepu JNS je bila igralcem skrajšana Karenčna doba in se bodo Železničarji go* tovo revanžirali za jesenski poraz. Prvo tekmo sodi g. Fišer, drugo pa g. Nemec.
Po svetu
Najbolj so nas te dni presenetili d t-s a 1 c i. tekači na letu. V Davosu. blizu St. Moritza, so se vršile tekme za prvenstvo Evrope. Severnjaki so seveda gospodarili nad drugimi. Dva Norvežana sta postavila nove svetovne rekorde Finec pa je odnesel zmago po točkah Larsen ie tekel 500 m 43.1. Carlsen pa 10 km 17:17.4. Thunberc ie osvoiil par ugodnih mest in po točkah (193.87) zmagal nad vsemi. V splošni klasifikaciji je dosegel 1.) Thunberg 2.) Ballangrund: 3.) Evensen: 4.) Larsen itd Sredjeevropejci so daleč zadaj! V umetnem drsaniu ie zmaga! med gospodi Anglež Pase. pri damah Dunaičanka Brun-ner v parih Pa avstriiski (napo! nemški) par Scholz - Kaiser. — Sedaj ie vsa gospoda že v St. Moritzu in čaka na najvišja mesta! — Ker često čuiemo. da nas nikjer ne poznajo moramo beležiti tole: Neki francoski list je te dni prinesel kratko poročilo o našem smuškem državnem prvenstvu v Kranjski gori in omenil, da se i« tekem udeležilo 700 (!) smučarjev, izmed katerih te bilo prvih 10 izbranih za olimpijado. Ce ni imel tiskarski škrat prstov vmes, ie jasno, da nas inozemstvo visoko ceni! Sicer Pa ne bo dolgo, ko bomo lahko pokazali. da nas je toliko!
Nogomet nas kaj pa da zanima. Tisti famozni Anglež Dean ie ustrelil že 40 golov: njegov klub Everton ie vedno na čelu. Tudi voditelii ostalih lig so še isti. Irska je podlegla Walesu z 1:2. — Nemci so izrazili želio. da bi se radi pridružili konkurenci za srednjeevropski pokal. Tudi ' nasprotnike iz Češke in A-rstr'ie si bodo pričeli jemati, ki iih Angleži in Francozi več staneio a iim mani nudijo ... — čehi so se tretjič udarili za zlati pokal. Posebno ie imponiral Teplitzer F. C., ki ie igral z Viktoriio Žižkov neodločeno in ima sedaj s Sparto enako število točk. — Sparta ie imela te dni občni zbor in ie položila račun: plačala ie samo na vesel'čnem davku 300 tisoč Kč. Na tem občnem zboru ie bil tudi znani avstriiski nogometni strokovnlak Hugo Meisl izvoljen za častnega člana. S tem ie seveda bofkota popolnoma konec! — O našem Petkovičn smo čMali. »Senegalac« gostoju v Montpelieru in igra odlično vlogo Drugi znanec. Heinletoi. bivši napadalec Gradianskega. ie nedavno nastopfl v rezervi F. C. Barcelone hi žel veliko slave. Oba sta nam Ma dragoceni moči!
G. Peltzer se je spustti fn — zmagal. 15 tisoč ljudi ga le gledalo. Na 1000 yardov v Madison Square Garden v Newyorku! Zupan Walker Je bil sam starter. V 3 krogu ie Peltzer ostal zadaj fn se Sefle v šestem povzpel zopet na vodstvo, kier je ostal do
40 do 50 km. Višinska diferenca je na srno* čarje precej vpHvala. Upam pa, da se bo* do v par dneh tudi na to privadili. Vsi športniki, ki w> tukaj zbrani, trenirajo na vse kriplja. Povsod sreča vaš smuške ekipe posameznih narodov, vojaške patrole. ka so seveda ie vse na mestu, drsalce, hokejriste itd Vsa vojaška zastopstva vprašujejo, kje je ostalo naše vojaštvo. Posebno komandant rumunske patrole Zaganeacu se je ži* vo zanimal za naše vojašKe smučarje.
Drsalci vadijo po raznih drsališčih, lcate* rih je v St. Moritzu okrog 50. Vadi se po največ na drsališču Grand hotela, Suv» retti in na Stadionu. Posebno agilni so hi* trostni drsalci, ki trenirajo na Stadiona Same svetovne firme: Thunberg, Skutnabb, Larsen, Evensen itd
Zelo živo je ves dan na skakalnici, ki le* ži med St. Moritzom in Campferjem. Ska* kalnica je krasna, ima pa tudi svoje napa* ke Da jo v zadnjem trenotku popravljajo, kot so pisali nedavno listi, ne odgovarja resnici... Gotovo pa je, da se sigurnih skokov preko 70 m ne da doseči. Dosko* čašče je v primeri z naletom prekratko; dobri skakalci (to so predvsem Norvežani) pridejo, če vzamejo polni nalet, že skoro v ravnino. To se je pokazalo jasno včeraj: Ruud je padel pri 72 m, Thams pri 72.5 m Grotumsbraaten pri 69 m itd
Pri skokih so brez dvoma favoriti Norve* žani. Najresnejši kandidati za drugo mesto so Nemci. Čehi nimajo svojih ljudi v for* mi, posebno Wende je slab, Losek ima pa pokvarjeno nogo in ne more skakati.
Izmed Švicarjev so dobri Lauener, Muhi« bauer in VVullemier. Toliko opevani Troja* ni pa ni zaenkrat še nobena zvezda. Prese* netil je mladi Pol jak Czech, ki je s svojimi krasnimi skoki 62, 67, 68 m zadivil gledal* ce. Czech je velik smučarski talent v sko* ku in teku.
Nekaj rezultatov včerajšnjega treninga: Andersen 53, 60, 65. Vinjavengen 52, 57, Jarvinen 53, Ruud .68, Kjelboten 66, 67, Thoms 68, Glas 63, Neuner 62, Wende 56. 54, Koltrud 66, 65, 66, Rrcknagel 63, 64 itd Popoldne sta skakala tudi dva Japonca, ki sta pa še popolna začetnika.
Prijave za tekmovanja so zaključene. Pri« javljenih skupaj z rezervami je 939 šport* nikov. število narodov in udeležencev v po« sameznih disciplinah ste že objavili.
Konkurenca bo v vseh disciplinah never* jetno ostra. Naknadno so j&e Kanadijci pri* javili svojo smučarsko ekipo na 18 km.
A G.
konca. Rabil le 2:18.6 t. i. 52 sekunde manj kot rekorda« čas na tei prozi. Z ozirom na prvi start in neznano progo prav dober rezultat! Sedaj ie ameriška lahkoatletska zveza saana prosila nemško, naj pusti dr. Peltzerja teči — vsaj šestkrat! Francoz Sera Martini bi šel rad za niim, pa ga zveza ne ousti. — črnec HubbaTd. ki brani svetovni rekord v skoku v daliavo. ie zopet pričel skakati. Naibrže so ga pognale vesti fz Durbana! Hubbard ie dosegel 7.93; rezultat ni priznan. keT priprave niso bile v redu! Dolgo ne bo. pa bomo le preskos čili 8 m!
V	Berlinu so imeli plavača Ame Borga v gostih. Zmagal ie na 100 m prosto (1:01.6), 1500 m prosto (21:00) ki 400 m prosto (5:19.4). Odlikovala sta se Kflppers na 100 m hrbtno (1.13) in gdč. Erkens na 100 ra prosto 1:15). WateT0olo — moštvo Nemčiie ie zmagalo nad Češkoslovaško s 4:1 (2:0). Bruselj pa nad Berlinom s 3:2 (2:1). Na 400 m prosto ie postavila rdčna. Schrager nov nemški rekord (7:01.8). — Arne Borsr ic odpotoval v Lipsko.
B o k s a č i so imeli mnogo posla. Italijan Laudrini je imel v Kodanju trd bol z Dancem Knudorn Larsenom: ostal ie neodločen in Luardini bo še evropski prvak peresne teže. — Za evropsko prvenstvo lahke teže sta se udarila Belgijec Scillje fn Francoz Humerv v Parizu pred 40 tisoč gledalci. V petih krogih ie bil zanimiv m deloma enakovreden. V šestem krogu ie pričela Scillieiu trda presti: udaril ie Hu-mervia pod pas. Humerv se ie sesedel. Scilje pa ie bil diskvalificiran. HumeTy si ie osvoiil naslov! — Ker Ttaliian Bosisio ni sprejel poziva, ie mednarodna zveza proglasila Belgijca Dartona za evropskega prvaka srednje teže. — Bivšega svetovnega prvaka srednie teže Jacka De!aneya je manažeT Joe Jacols kuoil od manažerja ReiT1yiia za 50 tisoč dolarjev ali 280 tisoč dinariev ATI rizht! Mi imamo
V	tenisu je najvažnejši dogodek minule* ga tedna žrebanje tekmovaloev za Davisov pokal, bi se je vršilo v pariškem Elizeju pod predsedstvom prezidenta republike G. boumerga Iz kurtoazije napram Američa* nom se je žrebanje začelo z ameriško cono. Rezultat: 1. Kanada, 2 Kuba, 3. Japonska, 4. USA. 5. Mehika, 6. Kina. V prvem ko« Iu igrajo 2. s 3. in 4. s 5., 1. in 6. pa nasto* pita šele v drugem kolu. V evropski coni: 1. Britska Indija 2. Švica, 3. Avstrija, 4. Italija, 5. Rumunija, 6. Belgija, 7. Nemčija, 8. Grčija, 9. Čile. 10. Španija, 11. Jugosla* vija, 12. Finska, 13. Argentina, 14. Velika Britanija, 15. Madžarska, 16. Norveška, 17. Irska, 18. Holandska, 19. Poljska. 20. Dan* ska, 21. Filipini, 22. Avstrija, 23. Juž. Afri* ka, 24. Švedska, 25. Češkoslovaška, 26 Por* tugalska, 27. Nova Zelandija. V prvem ko* lu so prosti 1. in 2. ter 25., 26. in 27. Prva runda mora biti odigrana 8., druga 20. ma* ja in finale 22. julija. V Ameriki imajo se* veda največ izgledov Zedinjene države, v Evropi pa Avstralija. Nemci, ki so se že šteli za sigurne zmagovalce, so bili poseb« no nemilo presenečeni, ko se je Avstralija, ki je doslej vedno igrala v ameriškem pasu, prijavila v evropsko cono V medeonskem tekmovanju je favorit USA. tako da je tu* di letos pričakovati v izzivalni riindi stara rivala Zedinjene države in Francijo. — Bo* rotra si je v Sydneyu (Avstalija) pribori! kar tri prvenstva: v singlu nad Ornim in g* som, v doublu (z Brugnonom) nad dvojioo WiHard*Moon in v mixte*doublu z miss Ak« hurstovo nad parom Hawkes*miss Boydovo P- f. ~	_
ASK Primorje (nog. sekcija). ZaTadi slabega vremena odpadle jo danes vse pri* reditve na igrišču. — Načelnik.
SK Trbovlje. Redni letni občni zbor se vrši v ponedeliek, dne 13. t. m. ob 1930 v mali dvorani Sokolskega doma. Udeležba a vse dane obvezna!
Gospodarstvo
Sadni vrtovi po naših mestih
V novejšem času se po naših mestih opazi vedno več nasadov sadnega drevja. Hvalevredno je stremljenje, saj ni lepšega pogleda kakor je sadni vrt v pomladanskem cvetju aH pa v jeseni 0 težko obloženimi vejami.
Kljub običajni skrbni negi pa vendar vidimo, da so ti nasadi vse prej kakor v dobrem stanja. Namesto lepe, svetle skorje, vidimo sadno drevje in lepotiSno grmičevje z začrnelimi. deloma suhimi vejami, kar je znamenje, da tu gospodarijo listna uš, krvava uš, rok, kapar itd., katerim poleti, ko opazimo njih pogubne posledice, ne moremo do živega. Ves ta mrčes preži m nje na drevju in grmičevju na deblu in vejicah bodisi kot mrčes, bule ali jajčeca. Vse te zajedalce sanesljivo uničimo s Škropljenjem in mazanjem z razredčenim Arborinom.
Mlado sadno drevje danes brez Arborina sploh ne moremo več vzgojiti, ker so bolezni že tako razSfrjene, a tudi od etare^ega drevja ne moremo pričakovati drugega nego večji de! Črviv, zanikern plod. kolikor ga sploh ostane.
Arborin proizvaja Chemoteehna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne), kjer dobite tudi navodila za uporabo.
Obvezno signiranje hmelja
Glede na članek Hmeljarskega društva proti obveznem signiranju hmelja, odnosno proti tozadevnemu stališču gosp. inž. Sadar-ja, smo prejeli od le-tega daljši članek, iz katerega posnemamo naslednje: Da dokaže poznavanje historijata slovenskega hmeljarstva, navaja ini. Sadar. da so isti gospodje, ki protestirajo letos proti obveznem signiranju. leta 1907. protestirali proti fakultativnemu; toda ko je rajnka Avstrija končno vendar izdala zakon o fakultativnem signiranju (trgovci s hmeljem so imeli namreč v Avstriji vsaj toliki vpliv na vlado, kakor ga imajo pri nas hmeljski prekupci na hmeljarje), so ga tudi oni uvedli. Dalje navaja, da gospodje, ki močno grmijo proti Širjenju slovenskega hmeljarstva, istočasno sami sadijo obsežne nove hmeljnike. Kot razlog, zakaj se je vmešal v boj za obvezno signiranje, navaja gosp. Sadar naslednje: Videl sem, da je slovenski hmeljar izročen na milost in nemilos! nekaterim mogotcem, ki hmelj producirajo in istočasno z njim barantajo. Te osebe ne morejo popolnoma nesebično zastopati interesov samih producentov. Razumljivo bi bilo. da se prekupci hmelja izrazijo proti obveznemu signiranju. nerazumljivo pa je, da se buni proti signiranju producent, v čigar korist bo to signiranje. V Avstriji je boj za in proti signiranju med producenti in trgovci trajal nad 25 iet; pri nas pa gredo trgovci in zastopstvo hi:;?ljarjev roko v roki. Dalje navaja pisec izvlsček iz pisma, ki ga je prejel od slovenskega hmeljarja in ki se glasi. Zaščititi je treba naš važni izvozni produkt pred dvem stranem Na eni strani proti svojevoljnosti in nepoučenosti hmeljarjev, ki producirajo blago v taki kvaliteti, da ga svetovna tržišča postavljajo na zadnje mesto in deloma sploh zavračajo kot nepo-rabno blago. Zato bo nardba velikega vzgojnega pomena za hmeljarje, posebno v okoliših. ki bo dosedaj s svojim slabim blagom jemali ugled našemu kvalitetnemu hmelju Jedro jugoslovenskega hmeljarstva. Savinjska dolina, razpolaga z izkušnjami dveh rodov v tej kulturi ter je utrpela mnogo na svojem ugrledu, ker se je meta! ves slovenski hmelj v tisti veliki koš: južnoštajerski hmelj. Pri neobveznem signiranju so se izdajali certifikati vsakomur, kdor je želel in plačal takso. Certifikat ni značil ničesar, zato se tudi ni mogel uveljaviti.
Dalje navaja gosp. Sadar kot argument za obvezno signiranje dejstvo, da je treba zaščititi posamezne okoliše pred samolastno-stjo kupcev, ki zasleduje slabšp provenijen-ce z boljšimi, n. pr belgijsko blago s savinjskim. ki se potem prodaja kot savinjsko pi-vovarnarjem. Slabe izkušnje pivovarnarjev so baš napotile vodstvo te industrije na misel obveznega signiranja. Čim bo letos Nemčija uvedla obvezno sieniranje. bo trgovina tudi v inozemskih okoliših iskala predvsem signirani hmelj. Vse velike tvrdke hmeljske trgovine so soglasne s težnjami pivovamar jev in hmeljarjev producentov. Z uvedbo obveznega signiranja bo konec nereelnih mahinacij, kakor hitro fco znano, da mora imeti res dobri in prvovrstni hmelj plombo in certifikat. Pri nas se danes sploh ne more govoriti o domači hmeljski trgovini, ker je ni. Hmeljski trgovci so pri nas večinoma le zastopniki inozemskih trgovcev, oni pa. ki so samostojni, so imeli letos itak veliko škodo, ker so si usodili konkurirati silnemu trustu inozemske židovske hmeljske trgovine.
Signiranje se bo prav gotovo uvedlo in je razveseljivo, da smo čutili potrebo časa, in da gremo sporedno s stremljenjem svetovne produkcije. Obvezno signiranje predstavlja res malo neprijetnost kot vsaka obvezr nest sploh, toda brez tega nas čakajo še slabše cene. kakor letos.
= Zanimanje francoskega kapitala za našo državo. Kakor doznava zagrebška <Riječ> iz Pariza, so se francoski kapitalisti pričeli zanimati za Jugoslavijo. Gotovi finančni krogi imajo v projektu večje posojilo za javna dela v naši državi. V zvezi s tem bo te dni odpotovala iz Pariza v Beograd in Zagreb posebna misija, ki bo imela nalogo, da prouči na licu mesta možnost investicij (predvsem iz-suševanje močvirij ob Donavi). Na čelu te komisije je gosp. arhitekt Brun. ki je znan zaradi svojega delovanja pri restavraciji opustošene severne Francije in gosp. Cha-bal, kot velepodietnik gradbene stroke. Kot pravni in finančni ekspert je v komisiji g. Georges Dubaux, znani advokat nekaterih prvovrstnih bančnih in finančnih skupin.
= Strokovna razstava za eostilničariko. hotelsko in kavarniško obrt. Uprava Ljubljanskega velesejma se je odločila, da svojemu letošnjemu velesejmu (od 2. do 11. junija) priključi še posebno strokovno razstavo za gostiiničarsko. hotelsko in kavarniško obrt Namen te razstave je, da pokaže zainteresiranim, kako nai izboljšajo svoje obrate, da bodo v vsem ustrezali zahtevam gostov, tako domačih, kakor tudi bolj razvajenih tujih. Tujski promet v naši državi vedno bolj narašča Vendar samo krasote naših dežel tujcem niso dovoli, oni hočejo tudi udobja in prvovrstne, postrežbe, kar se jim pri nas Be ne nudi v toliki meri kakor v dragih dr-
žavah. Zato je korist te prireditve na dlani. Razstava bo nudila najmodernejše na tem polju, nove strokovne izume Avstrije, Češkoslovaške, Nemčije in ostalih držav. Inozemstvo razstavi pretežno stvari, ki se pri nas ne izdelujejo. Kot razstavljala pridejo torej v poštev tudi naše domače tvrdke, ki spadajo v eno ali drugo naslednjih skupin: kuhinje in opreme kuhinj; konserviranje živil; pohištvo; oprema točilnic; svetlobna tehnika; kurjava, zračenje, hlajenje; kurilna tehnika; pralni in snažilni pripomočki; oprema kopalnic in stranišč: samopreskrba s vodo, plinom, elektriko, naprave; vrtovi, igrišča, garaže; kletarstvo; organizacija strokovnega knjigovodstva ln zaračunavanja; knjige, tiskovine, plakati in slično. Tvrdke, ki se zanimajo za to posebno prireditev, naj se prijavijo uradu Velesejma v Ljubljani.
= Vlada podpl<>a!a predpogodb« glede fno-temskega posojila. Kakor poročajo iz Beograda, je bila na predsnočnjf konferenci vlade po referatu finančnega ministra dr. Mar-koviča podpisana preliminarna pogodba o posrjilu. V tej predpogodbi predvideni roki so torej pričeli potekati
= Zakon o neposrednih davkih objavljen. V včerajšnjih cSlužbenih Novinah» je bil cb-iavljen zakon o neposrednih davkih, bi bo glede na potrebne predpriprave stopil v veljavo 1. januarja 1929 Edino predpisi shiž-benifkega davka bodo stopili v veljavo fe 1. aprila t. 1.
= Oblastni davki na alkoholne pijaže. Od sreskega gremija trgovcev v Celju smo prejeli: Sreski gremij trgovcev v Celju je v zadnjem času prejel razna vprašanja, kako bo oblast pobirala davke na alkoholne pijače. Gremii se je v stvari obrnil na Zbornico TOI in prejel nastopno obvestilo: <Na dopis z dne 9. januarja 1928. št. 70/28 poročamo, da je oblastna skupščina mariborske oblasti 22. decembra 1927 sklenila za delno kritje proračuna v 1. 192,8. pobirati: a) 100 % do-klado k državni fro&rini na žganje, rum in likerje; b) 100 % doklado b državni trošarini na pivo: c) 50 % doklado k državni trošarini na vino in č) 100 % doklado k državni trošarini na špirit. Te doklade se poberejo od dne 1. januarja 1928. Oddelki finančne kontrole morajo Dopisati na dan, bo stopi ta naredba v veljavo, zalogo vkletenih pijač ter takoj pobirati oblastno doklado. 0 pobiranju doklade predpiše oblastni odbor poseben pravilnik. Dosedaj se to po naših informacijah ni zgodilo, dobili pa smo ob priliki ustne intervencije zagotovilo, da ho ta pravilnik gibal v okviru določil pravilnika ljubljanske oblasti, katerega je objavil sTrgovski list» v št. 2. od 5. januarja 1928.> Toliko vsem prizadetim v vednost in ravnanje. — N a 5 e 1 9 t v o.
na naših borzah
Devizni promet na ljubljanski borzi 18.7 milijona Din. Rekordni tečaji Vojne škode.
Pretekli teden je devizni promet na ljubljanski borzi zavzel znaten obseg zlasti v primeri s prometom zadnjega tedna. Skupni tedenski devizni promet je znašal 18.7 milijona Din napram 9.9. 10.9. 14.3 in 19.8 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz so dosegli glede na stabilizacijo dinarja znatno višino. Z mednarodno oslabitvijo švicarskega franka je mednarodno nazadoval tudi dinar. Narodna banka vsekakor vztraja na tem, da drži dinar stabilen edino napram Curihu. Privatna ponudba je bila na ijubljanski borzi ves teden zelo slaba, ter je morala z malimi izjemami Narodna banka kriti skoro vso potrebo.
Na zagrebškem efektnem tržišču je ponovni znatni dvig Vojne škode zbudil splošno pozornost. Vojna škoda je proti koncu tedna dosegla nove rebordne tečaje. Napram zadnjemu tednu se je tečaj tega papirja dvignil od 426 - 428 na 453 — 455. Glede na izredno višino tečajev se je proti boncu tedna pojavilo več privatne ponudbe. Ob zaključku včerajšnjega borznega sestanka je bilo že opažati, da hoče sedaj špekulacija realizirati dobičke. Vsekakor ni zaenkrat oriča-kovati, da bi se tečaj Vojne škode dalje dvigal in ni izključeno, da bo nebolibo popustiL
Med bančnimi vrednotami ni bilo bistvenih sprememb Ljubljanska Kreditna se je trgovala nespremenjeno po 135, Esbomptna po 52. Hipo pa po 65 — 68 Edino Narodna se je ponovno neboliko obrepila, vendar brez prometa. Med industrijsbimi papirji sta Trbo-veljsba- in Vevče za malenbost popustili. V obeh vrednotah je bila tendenca v zadnjem času zelo čvrsta. Trboveljsba se je boneem tedna trgovala po 535, Vevče pa po 150. Tudi za ostale industrijske papirje je bilo nebolibo več zanimanja, vendar so tečaji v glavnem ostali nespremenjeni.
Ljubljana. (Prosti promet.) Amsterdam 22.9 _ 22.96. Berlin 13.57 - 13.60, Curih 1093.5 — 1096.5, London 277.03 — 277.88, Newvork 56.8 — 57, Pariz 222.77 — 224.77, Praga 168.4 - 169.2. Trst 300.25 - 302.25.
Curih. Beograd 9.1325. Berlin 123.96. New-york 519.85, London 25 3375. Pariz 20.4275, Milan 27.525. Praga 15.41, Budimpešta 90.85, Bukarešta 3.185, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Dunaj 73.20.
BIapo¥na
Pred pokretom tendence na tržišču sirovih kož. Cene sirovim kožam, ki so se v zadnjih mesecih stalno dvigale, so po poročilih iz inozemstva pričele nazadovati. Rusija in Zedinjene države so v nakupu zelo rezervirane. Ze pretekli teden je bilo na dražbah sirovih kož v Nemčiji opažati nazadovanje cene. V tebočem tednu pa so cene že v večji meri popustile (do 20 %). Na jugosloven-sbem tržišču ta preobret še ni prišel do izraza.
Mariborski trg. Na včerajšnji trg so pripeljali slaninarji na 104 vozeh 308 zaklanih svinj, ki so jih podajali po 15—17 Din na debelo. Kmetie so pripeljali 12 vozov brom-pirja (1—1.2S Din bg), 12 vozov sena (70 do 90 Din za 100 kg) in 8 vozov slame (40 do 50 Din) Cene so ostale v glavnem nespremenjene. edino jajca so se dalje pocenila za 25 par pri komadu. Perutnina: kokoši 35—45. piščanci 25—32.5 Din. gosi 70—85, purani 60 — 76 Din komad. Zelenjava in podobno: čebula 3—4. česen 8—14. kislo zelje 4 Din kg. barfijola 5—15, ohrovt 0.50 do 2, endfvijs 0.25 — 2. Sadje: Jabolba 8—10, češplje 10—12 Din bg. Mlečni proizvodi: mlebo 2.50. smetna 12 Din liter, sirovo maslo 36. čajno 50 — 60. buhno 44 — 48 Din kg. Jajca- 1 — 1.50 Din komad. Krma: seno 70 — 90.' slama 40 — 50 D1n ta 100 kg.
Dunajska bora a kmetijske prsisvaia
«JIVTR0» Žt 37.
T
Nedelja 12 II. 192S.
Angleški kralj Jurij
ie prošli teden otvoril z nagovorom london« ski parlament.
Gospa Čajkovska ~ velika kneginja Anastazija
Reč čudno zveni, a pravijo da je kljub temu resnična. Pred nekaj leti je priromala v Berlin zagonetna dama. Spremljal jo je ruski častnik, po nje« govem lastnem pripovedovanju njen mož. Njegova govorica je zvenela kot bajka. Pravil je:
Tam v Sibiriji, kjer so boljševiki ubi« li carsko rodbino, sem bil v tistih groznih dneh v službi tudi jaz. Dode« lili so me ekspediciji, ki je imela na« log usmrtiti člane carske rodbine. Sod« ba je že bila izvršena, ko sem dobil povelje, naj grem v klet in naj spra« vim mrliče na varno, t. j. naj poskr« bim, da se pokopljejo. Šel sem, da bi izvršil ukaz. A kaj se je zgodilo? Med ubitimi hčerami carja Nikolaja II. sem našel veliko kneginjo Anastazijo, ki je še živela. Spravil sem jo k ljudem. Ko jc prišla k zavesti, me je prosila, naj se zavzamem zanjo. Obljubila mi je tudi. da postane potem moja žena. Po« kopal sem mrliče, kneginjo pa sem ču« val kakor zenico v očesu in sem se čez nekaj dni odpravil ž njo na pot proti besarabski meji. Ta pobeg je bil pre« pleten z burnimi dogodivščinami. Be* zala vsa kakor v filmu. Posrečilo se nama je prekoračiti rumunsko mejo. S tem sva bila rešena, kajti v Rusiji so že izvohali mojo odsotnost in so po*
slali sle za menoj. Če bi naju bili ujeli, bi bila kazen strašna.
Iz Rumunije se je begunski par preselil v Nemčijo. Častnik, ki je med tem seveda slekel uniformo, se je z Anastazijo oženil. Po njem je dobila kneginja ime gospe Čajkovske. V Ber« lin pa je prišla tako onemogla, da jo je bilo treba oddati v sanatorij, kjer je preležala dolge mesece in leta.
V	sanatorij so prihajali ruski emi« granti, veljaki, preprosti ljudje in tudi tujci. Ogledovali so si čudo na poste« Iji. Bolnica je večkrat delirilala, v osta« lem pa je molčala. Grozni doživljaji so povzročili, da ji je skoraj popolno« ma opešal spomin. Pozabila je celo go« voriti.
Začele so se spletke in intrige. Eni so trdili, da je reč z gospo Čajkovsko navadna sleparija, drugi so prisegali na njeno istovetnost. Iz sosedne Danske se je pripeljala celo stara carica«mati, ki pa ni hotela dati nobene izjave o gospe Čajkovski.
Po tem dogodku je zopet nastala pavza. Nenadoma pa se je gospa Čaj« kovska odpeljala skozi Cherbourg v Newyork. Vse je osupnila vest, da se pelje dama v goste k M rs Leedsovi, ki ni nihče drugi kakor rojena velika kne« ginja Ksenija Gregorovna. V Cher« bourgu sta se poslovila od gospe Čaj« kovske dva ruska velika kneza. Oba sta potrdila, da je gospa Čajkovska resnična carjeva hči — velika knegi« nja Anastazija.
V	Ameriki se bo začelo to vpraša« nje nanovo ventilirati. Če bo prineslo pozitivno ali negativno rešitev, bo po* kazala bodočnost.
lena. Fakirja so morali prenesti v bol-nišnioo, kjer so zdravniki izvršili na njem težko operacijo.
Mreže zoper samomore
Pri samomorilni epidemiji, ki divja v Varšavi, je tehnična sekcija varšav« skega magistrata zopet načela vpraša« nje, da bi se na vseh mostovih preko Visle napravile mreže, ki bi samotno« rilcem onemogočale skok v reko. Mre« že bi se postavile v kotu 45 stopinj proti vodni površini in bi bile oprem« Ijene s specijalnim aparatom za alar« miranje rečne policije, ki bi vsakega samomorilnega kandidata nepoškodo« vanega vrnila temu svetu.
Ponesrečena hipnoza na levu
V Beriinu se producira cirkus Busch, kjer nastopa z velikim uspehom fakir Blacerman. Mož je delal zanimive poskuse na ljudeh in nvalih, ki so se mu vsi dobro obnesli. Uspaval je mlade peteline in posrečilo se mu je tudi, da je spravil v kataleptično stanje več mladih levov, ki so se pokorili njegovim poveljem.
Zadnja točka rakirjevega sporeda je bila hipnoza petih razdraženih levov. Blacerman je dal ukaz, naj se živali spustijo v kletko. Štiri živali so se podvrgle fakirjevi volji, peti lev pa se ni dal ukrotiti. Popadel je fakirja s šapo in mu ie zasadil kremplje v stegno s tako silo. da mu je razmesaril nogo do ko-
Partija iz Meknesa v Maroku
Zanimiva 1501efnica.
Benjamin Franklin (zgoraj) in de Vergen« nes, ki sta pred 150 leti, prvi v imenu Ze» din jenih držav Severne Amerike, drugi kot zastopnik francoskega kralja, sklenila za« vezniško, trgovinsko in prijateljsko pogod« bo med obema državama. Pogodbo je kralj Louis XVI. podpisal dne 6. februarja 1778.
Ali j2 kajenje škodljivo?
V listu «Pharmazeutische Zentral« halle» poroča lekarnar Alfred Wagner o večletnih poskusih na samem sebi, da bi dognal, če je govorica o škod« Ijivosti tobaka upravičena ali ne. Leta 1920. je pričel kaditi, po 10 cigaret na dan. To množino je polagoma zviša« val, tako da je prišel 1. 1922. — 1923. dnevno na 150 cigaret, ne da bi to nie« govemu zdravju na.imanj škodilo. Od tega časa se je posluževal do 1. 1925. izključno nemšk:h tobačnih fabrika« tov, pokadil ie dnevno po 15 cigar in 30 cigaret. Ocl tega leta do danes ie preizkušal najboljše pa tudi najslab« še ogrske, iugoslovenske. bolgarske in turške tobačne izd' lk\ Po dolgoletnih skušnjah se je prepričal, da je v vseh t.obačmh vrstah nekaj žvepla, ki ško« duie zdravju in daie pri kajenju kovi« past okus: največ žver^a na je v ogr« skem tobaku. Nekaj žvepla je v vsa« kem tobaku že po naravi, v nekih dr« ?avah pa imaio to slabo navado, da ga še posebe žveplajo, s čimer bi radi zakrili pl^snivi okus sl>bo konservi« ranih tobačn:h vrst. Takšen tobak utegne imeti precejšnje posledice za kadilčevo zdravje. Najboljši fabrikati so nemški, angleški in finsk\ kjer jih ne žveplaio. Kovinasti okus in del zdravju škodljivih posledic žveplenih izdelkov je paraliziral NVagner s takoj« šnjim čiščenjem zob in izpiranjem ust. Vode za izpiranje ust morajo biti precej koncentrirane, zobne paste učinku« jejo najbolje, če jih v precejšnji mno« žini naneseš na krtačko. zobni praški ne pomagaio dosti. V sp^šnem pa ka? jenje ni tako škodljivo, kakor pravijo nasprotniki tobaka. Tudi to ni res, da bi slabo vplivalo na duhaln: živec. NVagner je nasprotno ugotovil, «Ja raz« ločuie nos po izpuhavanju dima raz« ne duhove bolje nego normalen nos.
Slava nepozabnim imenom
Sudermann, Murnau, 0'Brten in Gaynor
Oni so ustvarili človeštvu največji in neprekosljivi velefilm sedanjosti
99
ZORI"
ki tvori mejnik in vrliunec filmske umetnosti. V Nemčiji so prirejali izredne predstave
o polnoči
i — da si je lahko vsakdo ogledal to bajno veledelo!
Vstopnice se dobe v predprodaji osebno ali telefonično danes od 11. do pol 1.
in od 2. popoldne naprej.
Predstave danes ob 3., y2 5., 6., y2 8. in 9.
Telefon 2124
ELITNI KINO MATICA
Po kakšnih potih hodi današnja mladina
Pred moabitsko poroto v Berlinu se je začel te dni senzacijonalen proces proti jedva 191etnemu srednješolcu Pavlu Krantzu, realčanu, ki je lani, po neki prekrokani noči koncem meseca junija ustrelil nekega svojega 18Ietne« ga prijatelja. Obtožnica očita Krantzu, ki je imel pred tovariši tudi sposob« nost, da je znal pisati pesmi, umor in nagovor k umoru. Slučaj je tako za« pleten in zanimiv, da se je na razpravi zbralo izredno veliko število domačih, nemških in inozemskih novinarjev, pa tudi mnogo zdravnikov, pedagogov, psihologov, vzgojiteljev in sličnih prak tikov, ki se zanimajo za proučevanje naše dobe in njene pokvarjenosti. Za« deva je naravnost simptomatična za ozračje, v katerem živi današnja mla« dina.
Za kulisami...
Oseba, ki je dala neposreden povod za tragedijo, je mladoletna Hilda Schellerjeva, izprijeno in pokvarjeno dekle, ki pa s svojo zunanjostjo ne na« pravlja tega dojma na publiko. Med tem ko Krantz izpovedue stvar, kakor se je vršila, taji Schellerjeva vse, kar
bi ji bilo v nečast in v nespoštovanje.
Kaj pripoveduje obtoženec.
Pavel Krantz je sin godbenika in ima še tri brate. Pavel je bil med otroci najstarejši in ker je bil zelo nadarjen, je bil sprejet v realko, kjer je dobro napredoval.
Sčasoma pa se je fantu šola pristu« dila. Smatrati se je začel za odraslega, človeka, ki mu šola ne nudi ničesar. Predstojnikov in učiteljev ni hotel po« slušati. V razgreti mladostni domišljiji je tudi prišel do zaključka, da dana« šnja vzgojevališča niso več primerna za mladino njegove vrste, ker se noče« jo prilagoditi individualnosti učencev, temveč zahtevajo, da se jim podreja mladina.
V domači hiši se je Pavel boljše raz« umel z materjo kakor z očetom. Oče je bil le poredkoma doma in ni imel pravega vpogleda v življenje sina. Vse to je fanta navedlo na slaba pota. Na« veličal se je šole in že v jeseni 1926. je obesil učenje na klin ter pobegnil z doma.
Po svetu. — V Carigrad...
Neposreden vzrok tega pobega je bilo Pavlovo znanje z nekim dekletom, o kateri se je pa moral uveriti, da ga vara z nekim njegovim prijateljem.
Lueiisr v priliki in simbolu.
1. Detajl i* brona na arzenalu v Avgsburgu. — 2. Skušnjave sv. .Antona. _ 3. Sv.
Volbenk in hudič — 4. Okrasek na vratih avgsburške meščanske hiše.
S. v
Limonadar Pero
Tudi s to zgodbo ne nameravam kreniti na nova pota. To naj poizkusi kdo drugi, ki se šele pripravlja stopiti na lestvo, ki je prislonjena ob pisateljske svi li, kjer se ;az že šopirim v slami poleg drugih peresarjev. Je stvar ta: gori težko prideš — saj bogvekaj to res nj, ker streha na mnogih kra;ih pušča in je slama večkrat mokra — del oži rajo te pa takoj, že eno samo slamico izbrskaš: kar pa navadni zemlani imenujejo »kreniti na nova pota«, pa pornenj v svislih cel otep in bolje bi bilo, da si navežeš mlinski kamen na vrat in greš s Tildenom tekmovat v tenisu, kakor pa prelivat črno kri svojega peresa za nove smeri.
Pa ie mogoče, da se bo dobil ktdo, ki hi rad že kar zgodbo bral.
jf:
Slovenci so. oziroma smo čudni ljudje; včasi bi človek tekel do konca sveta, da bi nas dobil, včasi pa še dalje, c'a H nam ušel. Mi smo bili tedaj razpoloženi za prvi tek.
Trije Janezi smo se vežbali v ne-k<m me^tu s končnico — ac v domo-r^dnem kolu in fantastičnem rotenju. Nameravali smo v prostem času na-
praviti izlet na Staro planino in smo trenirali v ta namen na glavni ulici omenjenega mesta, pri tem se namreč čut za ravnovesje izvežba do neverjetne popolnosti.
Na tej, za ekvilibriste prirejeni ulici smo spoznavali sladkosti in težave visoke turistike tudi ono nedeljo, ko nam je iz neke pivnice udarila na uho domača lepota: »Po cest' gredo barabe tri, hojrija...«
Spogledali smo se ob tej okolnostim primerni pesmi in smo stopili mimo ogromnega gramofona v pivnico.
Pet jih je sedelo okrog mize. Da so delavci v tovarni, smo izvedeli. Nekoliko smo potožili o nenavadni hrani.
»Ali ste že jedli čevapčiče in lubenice nanje?« nas je vprašal najzgovornejši. Seveda jih nismo, saj srno bili komaj prišli.
»Čevapčiče so ono, kar leti tistemule ošaikačenemu mustačarju iz rok, lubenice so pa buče z rdečim mesom, ki jih vidite obakraj ulice na koipe. Bom-baški ručak!« Bombaški ručak pomeni Približno: angelci bi jedli itd. Po takem priporočilu smo seveda privolili, da pokusimo.
»Lubenice nam kupi limunadžiia Pero; najbolje jih pozna in najceneje jih dobi, zraven pa še zasluži. Pero!«
»Izvolite, desna ruko!« je planil pre-denj prodajalec limonade izpred vrat.
»Gospodje žele jesti lubenice; ali imaš časa, da iih izbereš?«
»Kako ne — za Slovence! Tudi če bi mi hiša gorela, utegnem za vas. Najprej vi, potem hiša — tak je Pero iz Srema.«
»Prinesi tri po pet dinarjev, kar boš dal manj, je pa tvoje.« In že je bil Pero z denarjem zunaj.
»Stopimo za njim, da vidimo, kako bo kupoval! Jaz ga poznam in vem, da bo vseh petnajst dinarjev sam poba-sal.«
Ulica je ob straneh kakor stalna razstava pridelkov. Ob obeh straneh so vzdolž vse ulice na preprogah iz koruzne slame nagrmadene tu lubenice, tam kumare, drugje paradižniki in paprika in hruške in jabolka in slive. Seljaki so pripeljali v mesto in sami prodiajajo na drobno.
Tretji od naše gostilne je bil čika Spaso, pri ogromnem kupu lubenic, oktoli katerih se je pehal cel trop kupcev', ki so nastavljali buče k ušesom in so jih stresali ali tolkli po njih; fco so izbrali, so se pa kriče pogajali za usmiljeno ceno.
V ta roj je naravnal Pero svoi zviti korak, da bi v kalnem ribaril. Stopili
smo za njim, radovedni, kako kupuje, da ga je naš znanec najel.
Z enim pogledom je Pero presodil, kako in kaj, se pomešal za hrbtom či-ke Spasoja med kupce in kmalu izbral lubenico, eno največjih. Ni pa 'Tiče vprašal za ceno, kakor sem pričakoval, ampak je lubenico dejal za seboj na tla in izbiral dalje. Tudi drugo je napravil tak) in izbral še tretio. Nato pa je zakričal nad Spasom: »Koliko hočeš za to lubenico?« in mu jo molil pod nos.
»Osem dinarjev.«
»E, baš si pametan! Osem dinarjev za tole jajce!« Vrgel jo je nazaj na kup in pobral oni dve za seboj.
»Poglej, kakšne prodaja Ihro pri mostu po štiri dinarje! Dahome po štiri dinarje!«
«Ne boš, brate, prevaril Spasa! Lubenice so moje, po-znam jih!»
«Seveda! Poznaš jih, seljačina! Ti b? kar vse spoznal za svoje! Ali niste vi videli, da sem lubenici prinese! seboj?» Vsi meščani so se združili proti seljaku in Pero je zmagal.
S širokim smehom je prišel k nam: «Još jednu imam da kupim. Nišam mo-gao sve tri dia nosim.« Mislil je, da ne vemo, kako je kupoval, ker smo spet sedeli za mizo.
Ko se je vrnil še s tretjo, ki jo je bil prav tako «kupil», sem ga vprašal, če so drage.
«Drage, drage! Te so od prve trgatve. Čez mesec dni bodo najlepše po dva dinarja, ko bodo vse zrele. Sedaj .iih pa seljaki visoko drže, da sem komaj debil tri za petnajst dinarjev. Zaslužil nisem niti pare. Dajte, gospodje in bračo, čašo piva! Osušil sem si jezik pri pogajanju z brezdušnim čiko Spasom.*
Ko je izpil, mu je dejal njegov delodajalec in aranžer našega «bombaške-ga ručka*: «Pero. kaj pa boš z onimi petnajstimi dinarji? Mislim. da< te ves teden ne bo na izpregled, ker se boš zalival z rakijo na Spasov račun!>
Tako užaljeno začuden pogled nas je zadel, da bi bilj zapel!ani tudi očividci, če bi bilo mogoče. Mogoče je bil začuden nad tem, kako smo zvedeli za «kupčijo», ali pa nad tem, da dvomimo o njegovi poštenosti. Šele pozneje sem spoznal, da mu je bil ta izraz prirojen. Takrat pa smo se mu vsi namah za-smejali, tako da se je užaljen obrnil in odšeL
Kmalu se je spet glasilo monotono; «Ledena, molim! Hladna, molim! Limonada, molim! Petdeset para Saša,
•JUTRO* it 37.
8
Nedelja 11 IL 19».
Njegovo razmerje do deklice je bilo dotlej plstonično. Naenkrat se Je po» javila reakcija. Fant je začutil v sebi hrepenenje po nekem dejanskem do» živi j a ju. Sel je z doma.
Pridružil se je nepridipravu, s kate* rim sta spravila skupaj 100 mark in sta se napotila proti Carigradu. Hotela sta iti čez Pasovo proti vzhodu, od tam pa se peljati v Ameriko. Vendar ju v Pa* sovi niso pustili čez mejo. Nato sta jo ubrala proti Monakovu. Od tam ju je zopet pot pripeljala nazaj domov, kjer se je žačelo sedaj za Krantza novo življenje.
Drugo znanje
Novo ljubezen je v njem rasvnela neka prijateljica, katero je bil našel na svojem pustolovskem potovanju. V Berlinu se je uvedel v hišo Schellerje* vih, ki so imeli tedaj lčletno hčerko Hildo. Ko je šel njen oče nekoč v Stockholm, je prenočil Krantz pri de* kletu. Ta dogodek je postal odločilen za njegovo bodočnost.
Obtoženec trdi, da se mu je Hilda ono noč podala, ona pa odločno taji, da bi bilo prišlo do intimnosti. Krantz izjavlja, da je bil naslednji dan žara* di pretečene noči zelo žalosten. In v tej žalosti so drugo jutro počili v ku* hinji streli, s katerimi je hotel obto* ženec usmrtiti Hildo, ker ni bila samo njegova. Krogla je pogodila njegovega prijatelja Hansa Stephana, ki je imel baje s Hildo ljubavno razmerje in za* radi katerega je postal Pavel Krantz ljubosumen.
Ko se je razvedelo po Berlinu o do* godku. so prišli k Schellerjevim repor* terji. Hildin oče ie dovolil enemu iz* med njih razgovor s hčerjo proti od* škodnini 100 mark.
Hi'4a Schellerjeva je stara sedaj 17 let in pol. Ko jo pred* sednik obravnave pozove, naj pove, kako je bilo. slika dogodek kot samo po sebi razumljivo stvar, zaradi katere je ne zadene nobena krivda. Za Pavla Krantza se ni dosti brigala dokler ni slišala, da piše pesmi. To pa ji je im» poniralo in si ga je vzela za ljubčka. Uverila se je namreč, da je Pavel do* ber družabnik: to so ji pripovedovale druge prijateljice.
V nasprotju z izjavami obtoženca trdi Hilda Schellerjeva, da se ni vda* jala nasladam čutne ljubezni, ampak da se je zadovoljila samo s poljubo* vanjem.
Nadaljevanje razprave, s katere je javnost deloma izključena, bo pokaza* lo zadevo v pravi luči in bo razkrilo strašna pota, po katerih hodi današnja mladina.
Ameriške talce
Kakor da bi bilo slabega še premalo na svetu, so se odločile pred nekaj meseci newyorške tašče, da si osnuiejo lasten k/lub po vzorcu podobnih klubov na Angleškem in Nemškem. V Statutih kluba stoji, da je namerrjen zabavnim prireditvam svojih Članic ln pa to, da je zetom ostro prepovedan vstop v klubske prostore. Nu. radi bi videli tiste zete, ki bj iim bilo treba kaj takšnega šele s štatuti zabranjevati...
Nekaj časa ie šlo vse v redu. Tašče so hodile na skupne izlete, prirejale so svoje zaključene zabave, podpirale so se med seboj — ubogi poročeni moSk!
svet z živimi taščami si je nekoliko oddahnil. Kar pade v to idilo slučaj kakor strela z jasnega neba. Neki Edmund Halls, dober družinski oče, je moral po smrti svojega tasta vzeti njegovo ženo k sebi Tašča je bila čisto nemogoča ženska: srborita, prepirljiva, despotska, 2 ničemer in nikoli zadovoljna. Klasičen primer za taščo, kakršne igrajo že od pamtiveka v pretežni večini zakonskih tragedij vlogo neizbežne, krute usode. In zgodilo se je. da se je bedni Halls nekega dne oziroma neke noči svoje usode, ko je (izjemoma) pokojno spala, naveličal, splazil se je do njene postelje in ji — odrezal ušesa. Hallsa so spravili v ječo. Ves ameriški tisk je bil pokonci. Eni so pisali zanj, drugi so pisali zoper njega, kar pa je bilo moškega sveta z neizbežno usodo nad glavo, je menil, da je prišel dan obračuna, V Bostonu so našli neke noči starejšo damo v sami sraici pred vrati neke hiše, kjer je vpila na vso moč, da io je zet pognal na cesto v nesDodobnem oblačilu; v Filadelfiji je zbežal neki Rix od tašče neznano kam, za potne stroške pa s| je brez njenega dovoljenia izposodil njeno blagajno: neki cirkuštoi jahač je privezal taščo na svojega najbolj ognjevitega konja in ga pognal po cesti. Vojna ne pozna milosti. Pa tudi ne trajnih zmag V tistem Času. ko so se menili otaščeni možje na vrhuncu slave, so zbrale newyorške tašče okrog svojega kluba vse razpoložliive moči. spremenile so klub v »Zvezo za obram-bo in napad« z direktoriiem. vojnim stanom in poizvedovalnim uradom. Ko so bile tako organizirane, so zakorakale v vojaški vrsti pred vilo nekega brooklinskega bankirja, ki ie bil pravkar odipremi! svoio taščo v revno predmestno bolnišnico — da se ie odkriža. in so tam priredile veliko demonstracijo z nagovor? na mno?ico. z mač:o mu-zikio. kamenjem v šipe in sramotilnimi napisi na vratih. Uspeh ie bil ta. da se je bankir kar hitro odloči' poslati svoio taščo na eno svojih najlepših posestev v Kaliforniji. Zmaga ie bila na strani »Zveze za obrambo in napad«, njene vrste so se pomnožile in se razširile preko vse dežele Nič več ne bereš. da bi kje kak moški grdo ravnal s svojo taščo. Ampak Zveza s tem ni zadovoljna. Kar je dosegla doslej, smatra samo za uspeh obrambe, pravi pa, da preide sedaj v napad Milimo, da n| dobro ti-čati danes v Ameriki v moški koži.
Diebel na oreizkusnji
Avstrijska družba za dušeslovna raziskavanja je povabila Pavla Diebla, naj pride svojo sposobnost pokazati dunajskim vseučiliškim profesorjem in zdravnikom, ki da mu bodo zelo stro« go gledali na prste. Temu povabilu se je Diebel takoi odzval in so določili kot torišče za njegove eksperimente veliko dvorano Zavoda za teoretsko fiziko. Pred izvajanji se je oglasil pro« fesor Thirring in zavrgel tezo da bi šlo pri Dieblovih produkcijah za kak* šen čudež ali za kakšno sleparstvo. Sleparstvo bi bilo. če bi n. pr. Diebel anestezirai svoje telo česar pa preisko« valna komisija ni mogla dognati Nato , ie začel razkazovati svoio umetnost Prebadal si je roko skozi in skozi z i dolgo, bodalu podobno iglo. potil kri j iz trebušne kože in pod kolenom, pri. čaral na dlani krvava znamenja kakor
Jurij, pojdi io poglej, če sein v kuhinji zaprla pipo.
«... Gospoda, ta žival je tiger ia lahko naenkrat požre celega vola ...»
mj ežeš, Pater, ne hodi mu vendar tako blizu!*	(tPile*Mile».)
Terezija Neumannova ter si dal z lokom prestreliti prsa, ne da bi kazal najmanjšega znaka bolečin in ne da bi mu ostala najmanjša rana ali braz« gotina na ranjenih delih. Ko si je pre* bodel roko z nesterilizirano iglo. je iz* javil, da bi mu bila rana dalj časa vid« na. če bi iglo desinficiral. Dokazal je torej tudi to. da je izredno nesprejem« Ijiv za kužne bolezni. Njegovim toč« kam. ki jih je opravil vse z ljubeznivo zgovornostjo in dovtipnostio, je sledil ves zbor z napeto pozornostjo. Posa* mezniki so izrazili kakšen dvom, ni pa bilo mogoče dobiti najmanjši dokaz o kakšni nepravilnosti.
Kako so odslovili Bismarcka
V Draždanah je izšla knjiga »Zaupni razgovori z Bismarckom«, ki so jo sestavili po zapiskih pravnega svetni* ka Ferdinanda Philippa, nekdanjega dolgoletnega zaupnika železnega kan* celarja. Med drugimi stvarmi pripo* vedujejo ti zapiski tudi neke zanimive podrobnosti o Bismarckovem vedenju, potem ko je bil že odslovljen s pis* mom novega cesarja Viljema II.
Dva tedna po tej odslovitvi. 4. apri* ia 1890.. je stari kancelar povabil Phi* lippa na kosilo v svoj dvorec v Fried* richsruhe. Tam je bilo zbranih nekaj najbližjih sorodnikov in prijateljev. Najprvo je govoril Bismarck o čisto postranskih zadevah, potem je prešel na svojo odslovitev, ki se je bila izvrši« la proti njegovi volji. Med pogovorom je izrazil kancelar svoje začudenje, da niso v tisku objavili znanega stavka, s katerim je bil sprejel svoj odpuist: »Bil je pogreb prvega reda.« Dostavil je: »Premišljen in pripravljen pogreb, ne da bi se bil pred njim zgodil samo* mora. Po kosilu je pozval Bismar-ckov sin Philippa na stran in ga je prosil, naj s svojim vplivom pregovori očeta, da bi ne vložil tožbe proti od* pustnemu dekretu. Vsa družina je na* sprotovala takšni tožbi, ki bi bila očit* no brez haska. Phiiipp je s kanclerjem res govoril, toda ta je venomer ponav* Ijal, da je odpustnica nezakonita, ker jo je sestavil in podpisal samo Viljem. Bismarck je dejal: »Sem dovolj star in vem. kaj moram napraviti. Nočem, da bi mi kdo ugovarjal.« Končno sta se zedinila, da sestavi Phiiipp pismo, s katerim bi zahteval uradno odslovi* tev. Med sestavo tega pisma je pripo« vedoval Bismarck obširneje o vsej od« slovilni zadevi. Mladi cesar je bil po njegovem — čisto pravilnem — nazi* ranju mnenja, da je velik mož, nekak* šen Friderik Veliki, Aleksander Veliki ali Cezar. Ker so ga številni laskači potrjevali v tem mnenju, se je čutil sposobnega, da bi vladal brez kance* larjev in ministrov. Hotel bi okoli sa* me hlapce, ki bi izvrševali njegova po* velja Bismarcka je peklo posebno to, da so se poslužili proti njemu hinav« ščine in zavratnosti. Ce bi šli narav« nost proti njemu, bi se znal prilagoditi. Viljem se je vmešaval v njegove rodbinske zadeve in mu ni mogel od* pustiti, da se je pogajal s poslanci. Kancelar se je hotel umakniti na pod* lagi vladnega poslovnika iz I. 1852. in je očital cesarju s pismom, v katerem je naznanil svojo namero, da se daje vplivati od laskačev in širokoustnežev ter da ne trpi nobenega nasprotja, ki ga vzbudi čut dolžnosti. Nato mu je naročil cesar, naj tisti poslovnik raz* veljavi, in ko je kancelar to odklonil, je dobil povelje, oaj gre. Dvanajst ur potem ga je prišel vprašat načelnik vojaškega kabineta, nato še načelnik civilnega kabineta, zakaj še ni vložil ostavke. Cesar mu ni dal niti 12 ur na razpolago, niemu. ki je služil dinastiji že štirideset let. Čakali so., da Bis* marek »prostovoljno* odstopi, med tem
molim 1» Tako je namreč Pero vabil kupce k sebi.
Mislil sem, da ne bom več imel opravka s Perom. pa je prišlo drugače. Vsaka četa ima namreč svojega limunadži-jo in buzadžijo, ki hodi s tema pijačama otovorjen z njo na vežbe. In Pero je bil baš pri moji četi. Pri pohodih na vežbe sem ga natančneje spoznal in sem izvedel vse podrobnosti iz njegovega življenja.
Sicer sem mnenja, da si razborit či-tatelj iz njegovega obnašanja pri kupovanju lubenic lahko napravi primerno sliko; ker pa je v navadi in se po tem celo ocenjuje spretnost v držanjn peresa, ga predstavim:
Fruška gora je dala prst za njegovo telo. Kozli so se trkali okoli njegove nepremične zibeli in rumena koruza mu je visela nad glavo, ko je prihajal med nas, da se naleta in nakriči za gosmi, purani, ovcami in pujsi, izvežba v junaškem rotenju do popolnosti, kakršne si !e morejo želeti zavrženi angeli, presedi nekaj let v «mitrovački kuči na tri štu-ke, gde su sobe samo za hajduke*, kjer so mu dajali na dan «dva gomboca. tako mi boga oca!» Potem naj bi z limonado otovorjen srečal mene. da mu pišem v slavo, nato pa polagoma dozorel, da ga vila Pogorkinja po elegant-
nem poslancu iz Sarajeva pokliče na Sar planino in ga pregovori, da zapusti nehvaležno zemljo s spokorniško vrvjo okrog vratu.
Začudile so se njegove oči, ko so zagledale .koruzo in raztegnili so st njegovi uhlji do' spoštovanje vzbujajoče veličine ob blagoglasni večerni pesmi gosi, puranov, pujsov, meketavcev in njihovih zvoncev. In oči so ostale začudene in ušesa raztegnjena. Med njimi si mislite podrgnjeno šajkačo, dodajte zrelo ljuto papriko sredi obraza in pod j njo vhod v dobro ograjeno pokopališče ; za paradižnike in slive, pa je mož od temena do vratu vaš.
Ostalo telo se pri rekorderjih tako-le opisuje: višina sto tri in sedemdeset, obseg dva in osemdeset, vrat štirideset, biceps tri in trideset, razpetje rok dvajset (izredno dolgi prsti!), stegno šest in petdeset centimetrov. Številka obuvala je nepotrebna, ker je ali bos ali pa ima opanke lastnega izdelka.
Hlače huzarke, pas pisan, bluza uplenjena ob razsulu vojaku «Arbeitskom-panije», srajca umazana, nož oster. Posebno znamenje: dolgi prsti in jezik.
Za leto dni garantiram.
Ob vesoljnem potopu, pri katerem je vodo nadomeščala svoboda, je tudi Pera zagrabil val in ga je zanesel preko
Save v južne pokrajine, ki so za smo-treno izkoriščanje po Perovem načinu jako prikladne.
Dopoldne je buzadžija in limunadžija. popoldne burekdžija in sladoledžija, zvečer kafedžija in šaljivdžija, ponoči pa — kdo hi vedel!
Opisal sem ga zato, da ga najdete, če pridete v —ac, samo tako drago naj mi niliče ne plača lubenic, saj veste, kako jih dobi. Pokusi pa naj vsakdo če-vapčiče in nanje lubenice, kogarkoli bi v poletnem času karkoli ali kdorkoli spravil tja doli.
To je namreč bombaški ručak!
R. L. P.:
V tihi sobi
Ko ie med korespondenco minulega leta Iskala nekega pisma, je segla z roko do dna zaboička. ki ga ie bila nekdaj poslikala z narodnim omamentem. polna pričakovanja razkošne sreče.
Na dnu je utipala njegovo sliko . . . zapeljivo lep portret iz pomladnih dni svoie liubezni.
Z bolestno priprtimi očmi io je pogledala in rahel zasmeh se ie užgal v kotu njenih ustnic: »Kai če bi mu pisala?
Nenadoma pa je zadonel od sten nje-
pa so ga na zunaj pokrivali s častmi in so delali, kakor da ga hočejo k* obdržati. Toda stari državnik se ni hotel ukloniti, odločil se je, da ne bo igral komedije, češ, ds odstopa prostovolj« no. Težko mu je bilo. da »o ravnali ns takšen način ž njim po vsem, kar je bil napravil, toda vdati se ni botel. Končal je svoie pripovedovanje s stav* kom, da vidi bodočnost države rsdi cesarjevega absolutizma zavito vso v črne oblake. In bodočnost je pokaza* Is, da se ni zmotil.
Dnevnik angleškega vikarja
Londonsko zdravniško društvo se je odločilo, da poda v svrho razširjenja svoje zelo bogate strokovne knjižnice dnevnik vikarja Johna VVarda so rojaka in sovrstnika Williamu Shakespea-reu. Dnevniki itak nimajo nič skupnega z zdravniško vedo. So pa dragoceni, ker se dotikajo v šestnajstih debelih rokopisanih zvezkih vseh količkaj važnejših dogodkov tist-ga časa in sicer skrajno odkritosrčno. Na mnogih mestih se spominjajo tudi Shakespearea. ki je bil častitemu vikarju dober znanec. O njem pravi ta, da je služil dobre honorarje, od dveh dram bi lahko živel celo leto. Zdi se pa. da Shakespeare ni imel baš zaprte dlani in puščavniškega naturela. Po vikarjevih zapiskih je umrl na posledicah neke prekrokane noči. Dnevnike bo kupil najbrže Britanski muzej.
Rhnljanka: »Nezaslišano! Poglejte ven* dar, oblaka mo&kih je od dne do dne kraj« 4*1»	(i London Opinion»)
Radosti staromodne plovbe
V London je priplula velika 8000» tonska jadrnica »Sterling*. Dospela je iz Avstralije po nemirni vožnji, ki ni trajala nič manj nego 10 mesecev. V normalnih okoliščinah ne bi potrebo* vali za to vožnjo več nego 3 mesece. Toda ob patagor.ski obali so jadrnico zajeli divji viharji, ki so ji odnesli vsa jadra. En mož je padel v morje in je utonil. Z največjo težavo je priplul brod do Falklandov, kjer so ga po« pravili. Nato se je napotil dalje. Toda v ekvatorijalnem pasu je zašel v brez* vetrje. ki mu skoraj ni dalo naprej. Moštvo je umiralo od žeje. Ko se je stanje ozračjb po dolgih mesecih konč« no le spremenilo, je prišla ladja spet v viharje, ki so jo poškodovali, da je morala v Antilah iskati pomoči. Ko so jo popravili, se je spravila proti Londonu, kamor, je prispela končno po novih treh mesecih težke vožnje. In ta dolgotrajna in dolgočasna romantika je bila nekoč edino mogoča!
JerazalenTuTmoderna plesna muzika
Že sama zveza teh dveh pojmov se zdi bogokletstvo Neki podjetnik pa je imel zares misel, da bi otvoril v sve* tem mestu moderen dancing s popol* mm jazzbandom, fltneralni komisar Klith Roach ga je j ozval k sebi. Ko ie prišel v njegov ur»d. je odprl ko« misar zaprašeno debelo knjigo in mu je dejal: «Berite!» Podjetni človek je upr' oči na mesto, ki mu ga ie komisar kazal in je bral: « Prepoved*no je uprizarjati šume in hrume ki bi mo« tili pokojno ozračja mesta m'ni» — orVidite. da gre za jaz/. » je prinom. nil komisar Podjetni člov.-k pa ie od« sel z dolgim nosom in bo moral svoio misel uresničiti kje drugje Kni<g:«. k? mu jo ie pokazal generalni komisar, pa je bila zbirka starih otomanskih
ne tihe sobe razoosaien in nebrzdan, glasan. glasan spomin odmeva njegovega kristalnega smeha, da se H ie zdelo kakor da so od čudne slasti vztre-pttali vsi živi atomi življenja okoli nje in v niei.
Kakor ustreljena ie padala niena za-smehljiva misel čedalje bliže in bliže k njegovim očem. ki iih ie nekoč opevalo vse njeno hreoenenie. vsa niena mlada kri, in njene ustnice so se zasesale v mrtvo, hladno sliko. Drhtela ie. kakor da je živ Dred nio. in n ena zavest je izgorevala v prebujeni ljubezni.
Mahoma pa se je vzdignila vsa. z dušo ln krvjo, planila je do trde, uporne stene, kakor da jo hoče pahniti na cesto. zdrobiti jo v grušč in grušč pohoditi!...
Potem na se je okrenila z razdraženo kretnjo ujete tigre in je kriknila za bliskom svoii oči: »Ti!... Ti!... Stokrat »rekleti vrag!« V belo mavčevo dIoščo ie bila zalita njegova slika. Z blazno naglico jo je pograbila in io }e dvignila visoko:
»Kako sem ti pravila nekoč!? Bela hostija moje vere, ki je ljubesen. polna upanja! — In zdaj ti pravim: — beločnica z ubitim zrklom!«
In spustila ie ploščo na tla — pa Je padla narobe in se ni razbila.
1
minimumu
Mladostno sveža polt.
Uporabljajte za negovanje pol* * ti ie Nivea-eremo. i a erema vsebuje Bučen t k vpliva aa razi skano m lisasto polt ne* primerljivo ublažuiučr in lečil« no. Kdor gi hoče ohraniti mla* dostno svežo polt in nežno ko* žo, naj se redno poslt-iuje
Nivea-creme.
imimiimiiii
zakonov. Nje se je poslužil vla ini pu* verjenik. ko ni imH noben- ga druge* ga pravnega orožja v rokah, <ia bs ob« varoval sveto m .-'»to pred invazijo ameriško*zamorske imietnosti.
V	času stanovanjske bede
Na Dunaju skrbijo na vse mogoče načine, da bi omilili pomanjkanje stano* vanj in so v tem oziru dosegli morda več nego v vsakem drugem evropskem mestu. Da pa še vedno ni vse v redu, dokazuje sledeči dogodek:
V	Semperški ulici je stanoval mlad šofer z ženo in dvema otrokoma ter s tremi drugimi najožjimi sorodniki v eni sami sobi. Mlada zakonca sta do* življala poleg vsega tega še razne šika* ne s strani hišne posestnice. Te dni se je odločila šoferjeva žena za obupen korak. Ne da b' komu kaj rekla, je vzela v naročje svoja mala otroka in se je podala v mrtvašnico v isti ulici Tam se je utaborila in ni hotela na noben način več ven. Šele po dolgotrajnem prigovarjanju s Strani policije se je udala v toliko, da je šla začasno k neki prijateljici na stanovanje. Magistratni stanovanjski urad išče sedaj primerne* ga stanovanja za vso družino.
Švedske vz^oine metode
Švedsko prosvetno ministrstvo se trudi na vse načine, da bi šolski deci čim bolj olajšalo pouk bi ji ga napravilo zanimivega. Kino, opera, dramska predstave in potovanja se uporabljajo v sedanjih švedskih šolah kot vsakdanji pripomočki vzgojnega dela. Učenci obiskujejo posebne vprizoritve popularnih oper in Schakespearjevih, Biornso-novih, Strindbergovih, pa tudi dtrugih dram. Kino so prenesli v učilnico kjer tvori sijajno pomoč zlasti pri pouku bi-jologiie. Država in švedska Turistična zveza se trudita na vso moč. da bi z organiziranjem velikih, posebno počitniških izletov, da bi dala mladini pravi zemljepisni pojm o domači deželi. V to svrho zidata vsako leto nad 500.000 k'ron. Po vseh lepih aH historično ln drugače zanimivih krajih švedske države gradijo majhne hotele za šolsko deco, kjer jo oskrbujejo za majhno ceno aii zastonj. Sedaj spreminjaio tudi Železnike vozove v potujoče hotele.
X Nova repafiea. Zvezdoslovec Kilip* poff je odkril novo repatico, prvo v tem letu, in sicer v sozvezdju Dvojčkov Ker je njena svetlobna jakost enaka svetlobni jakosti zvezd b 11 reda, jo je mogoče opazovati z močnimi daljnogledi, s prostim očesom pa ne.

«Tvoj bratec se bo prehladi!. 6e bo stal
tako dolgo v vodi.»
«Nič ne de, gospa, saj tma itak že nahod.*
------r • -i.......—i-------- 'ii
»Nočeš!?... Hočeš!... Hočeš, da te uničim!...«
A tedajci jo je soeklo. kakor smrten greh ob največiem orazniku. Padla je na kolena, sklenila roke in iih iztegnila daleč od sebe. do njegove slike:
»Ti!... Ti!... Moja bela. sveta ho-stiia.. .<
L. N. Tolstoj:
Zrno, debelo kakor kurje jajce
Narodna pripovedka.
Pred davnimi, davnimi časi so našli otroci v neki kopačini kakor kurje jajce debelo kepo. Imela je po sredi zarezo in je nalikovala zrnu Popotnik, ki je šel tam mimo. je videl pri otrocih to kepo, jo kupil od njih za pet ko-pejk, vzel jo s seboj v mesto in jo pro* dal carju kot nekaj posebnega.
Car ie neutecrma sklical modriiane ter jim zaukazal. naj doženejo. kaj je to. ali je iajce ali zrno? Modrijani so ugibali in so si beliti glave, a odgovoriti niso mogli. Nekoč p« Je ležala kepa na oknu. Kar prileti kokoš, jo iame kljuvati in izkliuie luknjico. Tedaj so spoznali, da je zrno Sli so torej u£e» njaki in so dejali carju:
Kraljestvo mode
Nagubane obleke
Najnovejša moda stremi po čim večji sproščenosti in skuia kar najbolj radikalno izločiti težkopadne oblike; nagubane obleke, ki jih izdelujejo že vsi večji modni saloni, «o prvi korak k temu cilju Te obleke učinkujejo zelo gosposko, mladostno in nežno.
Za nagubane obleke uporabljamo blago vseh vrst, tako volno kakor svilo; seveda je slednja bvaležnejša, ker je tanjša. V prvi vrsti prihajajo v poštev: volneni georgette, marokin in porozni fresco. V ospredje potiska moda posebno standard - svile, a ne izključuje niti splošno priljubljenih pletenin.
Prvi model na naši sliki predočuje elegantno obleko, ki ne bo uporabna samo za prehodno sezono, ampak tudi za poletje. Taka obleka bodi najrajši srednje barve, na priliko bejž ali rujava. Zgornji del je večinoma gladek. Gube se začno šele v nižji partiji. Nadaljujejo se v krilu, loči pa jih
pas. Gosta vrsta gumbov na desni io levi spredaj in na rokavih, poveča eleganco te obleke. Novost je monogram, ki ga vidimo na desni strani v približni viSini komolca.
Drugi model nudi vzorec koSuljaste obleke, gladke samo v najzgornejši partiji in v rokavih. Gube se začno visoko zgoraj in teko do roba ter so deloma sešite.
Tretja slika prikazuje tip bluzaste obleke. Bluzo loči od krila samo pas. Posebnost blu-zastega dela so gosposki reverji. Bluza se zapenja z dvojnimi gumbi.
Četrti model je podobeD pravkar omenjeni sliki. Krilo pa v tem primeru ni nagubano, ampak nabrano. Obleka je zgoraj gladka Zelo dekorativno učinkuje na tej obleki pas. Njegova barva se ravna vedno po barvi obleke. Tako nosijo dame k temnomodri obleki rdeč pas, k bejž barvi pas zaprto-zelene barve, k pepelnati barvi živoplav pas i. t. d.
Ažurirane nogavice
so modna novost v Ameriki. Na levi vidimo primer ažura v podobi trikola. Take noga vice se nosijo zvečer. Za popoldansko uporabo si je moda izmislila ažure na hrbtu no gavice, kakor nam to kaže druga slika. Prevladujoče barve so tri: siva, dimasta in me-senosvetla.
G ar ni rane ročne torbice
Zgoraj velika ročna torbica iz svetloruja-vega usnja. Na levi žepek za puder, aa desni prostor za denarnico. V sredi: apartna torbica iz krokodilove kože. Spodaj: ročna torbica z monogramom.
Po skrajno mižansh cenah
se oddajajo v večjih ali manjših partijah ali tudi v celoti razne poučne in za> bavne slovenske in nemške knjige, starejši letniki ^Ljubljanskega zvona*, trgov, ske knjige, svinčniki, razglednice in razne druge pisalne m risalne potrebščine v
NARODNI KNJIGARNI, Stritarjeva ulica 2.
Zdravstvo
Veselje in trpljenje v predpustu
Moderni človek prav za prav celo leto ne pride do pravega miru. Poleti Šport Pozimi ples. Kje so časi. ko se ie govorilo o »dolgih zimskih večerih« lo so premišljevali. kako bi si skraišaii čas? Radio ia gramofon nam kraišaio večere hi nas vesele s poskočno eoc&o. Trenotno je čas plesov, plesna godba prevladale in princ Karneval vzpodbuja mladino od zabave do zabave. Tu se Pa s stališča higrjene marsikaj greši. Ples se danes smatra sicer tudi kot Šport, amoak tega kar prav za prav smatramo za šport, gibanje v svežem zraku, zaman iščemo v zaprašenih lokalih, polnih dima. In pa obleka! Naše dame so sicer vsled svojih lahkih oblek že precej ntriene. vendar kako lahko se prehlade, če pridejo od plesa razgrete na mrzli zrak! Pojavi Si kašeli in hrioavost. vsi dihalni organi obde tn slaba volja nastopi In kdo se ne bi iezH. če mora vsled prehlada opustiti zabavo, katere se ie že dolgo veselil? Pa priOeio prilatdjl in znanci in vsak kal dru-zega nasvetuie: eden lipov čai in obklad-ke drugi aspirin, ampak že razviti prehlad se ne da kar tako hitro ozdraviti Kdor ie pameten, bo gledal. da prehlad sploh prepreči Seveda navadni »cukerčkic. ki samo malo osvežijo iezik. ne bodo dosti pomagali. Prava obrambna sredstva so samo tista, ki stvarno desinficirato nstno dup-hno, kot so n. pr. znane Panflavin-pa&tile.
Kaj nas uči statistika?
Iz malih početkov se ie statistična znanost razprostrla polagoma na vse Danoge človeškega živlienia. Uči nas. kako veliki so povprečni dohodki posameznika, odkrije nam visokost hranilnih vlog. torei finančno moč celega naroda pojasnjuje nam premikanje prebivalstva posega v trgovino. promet. zdravstvo, v tisoč drugih stvari. Posebno zanimiva pri tem ogromnem materialu Številk je medicinalna statistika Iz nje se razvid! kako se posamezne bolezni
razdele na letne čase. kaitere bolezni predvsem vladalo v gotovih mestih in okrajih. Tako nam statistika pripomore, da za moremo hlgiienske mere konstatirati na učinkovitost Iz statistike obrtnih nezgod se razvidi, če so se predpisane varnostne na-redbe glede obrata tudi praktično obnesle. Umrljivost v posebno ogroženih poklicih, kot so brusild kamnov in kovin, dokazo-je vpliv vdihavanja prahu na pliučne bo-
lezni.
Neprecenljive vrednosti ie medicinalna statistika za zavarovalne družbe za presojo premij in pa riiziko, ki jo prevzame pri zavarovancih. ki so bolehali na tei ali oni bolezni. Tako razvidimo Iz statistike neke nemške zavarovalne družbe, ki zbira statistične podatke že 44 let. da imaio sifiliti-čarji za 66% povečano umrljivost Tudi statistika Rdečega križa v Parizu jasno dokazuje nevarnost sifilisa. Na podlagi te odpade od 1000 smrtnih slučajev 190 na konto sifilisa, na tuberkulozo samo 102. Ce se Pa primerjajo številke iz leta 1913. s tistimi iz leta 1924. In 1925.. se oa vidi. da ie umriiivost sifilide vsled zdravljen ia s salvarsanom znatno padla. Da ta razveseljiv poiav ne ere na račun event. splošnega nazadovania spolnih bolezni, ie razvidno Iz tega. da gonoročna obolenia niso nazadovala. Zanimivo ie tudi, da Je med vojsko baš v državah, kier se salvarsan ni mogel uvažati, število slfilitičnih obole-ni močno naraslo. V Švici le n. or bilo leta 1915 trikrat toliko oboleni kot leta 1913 V letu 1925.. ko so bile vzpostaviiene zopet normalne trgovske zveze, ie padlo število na 22 del oboienj med vojno in na 6. del pred voino
Zanimive so statistike poliklinike v Madridu. Tako je bila v letu 1913. dedna sifilis 30krat tako pogosta kot v letu 1924. in na 225 slučaiev sifilisa v 'etu 1913 le prišlo samo 98 v letu 1924. Če se računa vse štadiie sifilisa, se izrazi nazndovanie v številkah 405 (191.fl in 253 (1924) Te številke dokazireio. kako važna ie statistikr tudi na fem poliu in nam je iasen dokaz, kako emi-nentne važnosti ie salvarzan aa higiienskem in gospodarskem poliu.
Dr. Len Traon&r.
		Tako se i
		razstope E
		pristne 3 Aspirin«!
		
uu		table tel
		lahko fn hliro v 1 kozarcu vode Na ■
ta način Je tudi zajamčen priznani ff		
Izvrstni učinek. Kuputfe samo pristne ja		
Asplrin-tablete v		originalnem za- H
vojn m&afal	s	modro-belo-rdečo 1
zaščitno znamko.		
adio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4kw), FRANKFURT (428 m 4 kw). LANDENBERG (469 m 20 kw), STUTTGART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5kw). LONDON (Daventrv 1604 m 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw). BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw> DUNAJ (517 m 7	DAVENTRV (492 m 12 kvr),
VARŠAVA (1111 m 10 kwV STOCKHOLM (Motala 1320 m 30 kw).
Nedelja. 12. februarja. BERLIN 20.30: Švedski večer. (Švedska
glasba in Hleratura.) FRANKFURT 17: Karneval v Mainzu.
22: Prenos progama iz Stuttsrarta. LANGENBERG 20.30: Švedski večer. — 1. Stenhammer: Mitw!ntcr. — 2. Ter Au-lin: Violinski konrert v C-rnolu z orkestrom. _ S. Strindberg: Poletie. — 4 Sedem smrtni11 grehov. — 5. Atterberg: SlmfoniJa št. 8. STUTTGART 17: Prenos programa iz Frank-furta.
22: Švedski večer. (Predavanje, švedska glasb« in literatura.) PRAGA 1930: Simfoničen koncert. — 1 Alfven: Poletna n^č. — 2. Bere: Polo-neza. — 8 Atterbers: Simfonična pic-cola. — 4. Suk: Fantazija za violino in orkester. — 5 Smetana: »Prodana nevesta«; uvertura. LONDON 20.55: Prenos zvonenja in večer-nlc.
22: Komorna glasba. — 1. Schubert: Kvartet v G-dura. — 2. Brahms: Capric cio v H-molu. — Tntermozzo v H-molu. — Intermezzo v C-dnni, — Valček, op 89. vse za klavir. — 3. Schubert: Kvartet v A-duru. BRNO 19 30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage.
RIM 21: Prenos operete ?z gledališča. DUNAJ 19- Komorna glasba. — 1 Gradener Klavirski kvintet. — 2 Beethoven: Godalni kvartet v C-molu. oo 18. — 3 Rrahms Tri pesmi.
20: Poročila o zimski olimpijadi v St Moritzu.
20 05- Gilbert: »Dama v hermelinn«; opereta v 8 dej. VARŠAVA 20.80- Koncert švedske glasbe
(Orkester in solisti.) STOCKHOLM 19 05; Shaw: »Pjrgmalion« Nato švedski večer
Pondeljek 13. februarja. BERLIN 20.80 Rihard VVagner, _ 1. Pred igra k »Parsifalu« — 2 Pet pesmic za
sopran. — 3. Schubert: Simfonija št 4, v C-durn.
22.30: Orkestralen koncert lahke godbe FRANKFURT 20.15: Operni večer. (Orkester in solisti.) 21.15 Prenos programa iz Stuttgarta. LANGENBERG 18: Koncert Schubertove
rrl<is>>(o
20.20: M. Halbe: »Veletok«; drama v 3 dejanjih.
STUTTGART 20: Orkestralen koncert fil-
harmonikov. PRAGA 20.10: Zabaven večer. (Orkester, solisti. humor.)
21: Offenbachova opereta »Zaroka pod lsterno<.
LONDON 20.15: Beethovnove Varijacije za klavir.
21.45: Pesmi za bariton. Nato pevski večer
23: Koncert vojaške godbe. — 1 Quil-ter: Otroška uvertura. — 22. Verdi: »Ples v maskah«; arije za tenor. — 3. Gounod: Iz opere »Faust«. — 4. Tri pesmi. — 5. Liszt: Druga, madžarska rapsodija«.
BRNO 20: Večerni koncert. _ 1. Meyer-beer: »Afri*anka«; arija. — 2. Chopin: Poloneza v Es duru. — 8. Thomas: Na-pitnice. — 4. Kapral; Suita romantica. 21: Prenos Offeubaohove operete iz Prage.
RIM 20 45: Vokalen in instrumentalen koncert.
DUNAJ 20: Poročila o zimski olimpijadi v
St Moritzu. VARŠAVA 20.30: Koncert. — 1. Franck: Kvintet v F-molu. za klavir dve violi ni. brač in čelo — 2. Štiri arije. — 3 Salo Kitara. — 4 Vieniavski: Capriece v A-molu _ 5 Chopin' Pet klavirskih skladb — 6 Liszt- Madžarska rapsodi ja v E-duru. za klavir. STOCKHOLM 20.15: Koncert orkestra in solistov.
Torek. 14 februarja. BERLTN 20.30: Melodije ljubezni (Sodelujejo solisti in orkester.) Nato zabaven večer.
22.15: Eksperimentalno predavanje Sprejem inozemskih, predvsem ameriških oddajnih postaj. FRANKFURT 20.15 Komorna glasba. — 1. B Rartok: Godalni kvartet, op 7. — 2. Mozart: Godalni kvartet v C-duru. LANGENBERG 18: Večerni koncert orkestra.
20.15. Zborov koncert. (Sodelujejo tudi solisti in orkester.)
:. '-•_____vt^ziz^jl:—r~ttt:---
STUTTGART 20.15. Prenos komornega koncerta iz Frankfurta.
21.15: Uverture in koračnice; igra fil-harmoničen orkester.
PRAGA 19: Prenos koncerta iz Muzarteja. — 1. Foersferjeve skladbe. — 1. Godalni kvartet št. 2.-2. Klavirska suita, op. 129 — 3. Tri melodrame. _ 4. kvintet, op. 95. za flavto, klarinet, fagot oboo in rog. Nato koncert lahke glr.sbe.
LONDON 20.15: Beethovnove Varij..,:je za klavir. Nato mešan večer. 21.30: Skladbe Percivaia GaraiU. _ 1. Molitev. — 2. Srbska melodija. — 3. Rože. {Vse za sopran,) — 4 Klavirske skladbe. — 5 Pesmi.
STOCKHOLM 19.45: Koncert. — 1. Gluck; Balet iz »Armide«. — 2. Franck: Simfonične varijacije za klavir in orkester. — 3. Saint-Saens: Labod, — Smrtni ples — 4. Ravel: Sonatina za klavir. — 5. Ivanov: Kavkaska suita.
BliNO 20: Verec poljudnih koncertov. — 1. Suk: Dramatična uvertura. — 2. Ncvak: Slovaška suita. — S Honneger: Poletni pa štora Je. — 4. Dvofak: Simfonija v C-duru.
1'IM 20 45: Vokalen in instrumentalen koncert lahke glasbe
DUNAJ 20.10; Predpup.tno rajanje. (Komorni kvartet, orkester ia solisti.)
VARŠAVA 19.15: MonteneEr.ijeva opera »Ljubezen treh kraljev«. (Prenos iz Poznanja.)
Sreda, 15. februarja.
BERLIN 20.30: Ljudska glasba iz porenskih
dežei.
FRANKFURT 19.30: Orkestralen koncert Straussovih in Sannerievih skladb.
LANGENBERG 19: Večerni koncert orkestra in solistov.
| STUTTGART 20: Nestroy: »Usodna pustna noč«; burka s petjem v 3 dejanjih. Nato zgodbe o katastrofah in strahovih.
PRAGA 19: Smetanova opera »Vdovi«. (Prenos iz nar. gledališča.)
LONDON 20.15: Beethovnove Varijacije za klavir. Nato mešan večer in koncert.
BRNO 20: Spiranje na dudo. (Narodne pesmi in drage skladbe.)
RIM 20.45: Instrumentalen koncert.
DUNAJ 20.85: Komorna glasba orkestra na pihala. — 1. Ravdn: Kvartet za flavto, oboo. rog in fagot. — 2. Giescking: Kvintet. — 3. Tri nordijske pesmi. — 4. Havdn: Oktet v F-dtim. tčiani dunajske državne opere.)
VARŠAVA 20.30; Komorni koncert češkega kvarteta Ondficek.
STOCKHOLM 20.10: Simfoničen koncert. — Dvofakove in Wagnerjeve skladba
Kaj vem?
znam i
«To je rženo zrno.»
Car se je začudil. Velel je modri* janom, naj ugotovijo, kje in kdaj je rastlo tako zrnje.
Pismouki so premišljevali in ugibali, brskali po knjigah, a vse zaman. Spet so prišli k carju in so mu rekli:
«Ne moremo ti odgovoriti. V naših knjigah ni o tem prav nič pisanega. Treba bo vprašati kmete, morda je sli* šal kdo izmed starih ljudi, kdaj in kje so sejali takšno žito.»
Car je razposlal sle in iim je uka* zal. naj privedejo k njemu kakega zelo starega kmeta Dobili so ga in so ga priveli k carju. Starec je prišel, bil je ves zelen v obraz, brez zob in le s te» žavo je lezel ob dveh bergljah.
Car mu je pokazal zrno, ali starec že ni več dobro vide! Deloma je zrno ogledoval, deloma ga je otipaval.
Car ga jame izpraševati:
»Ne veš li. oče. kje bi bilo zrastlo to zrno? Nisi morda sam sejal na svojem polju takega žita, ali nisi kdaj sam ku» poval takega zrnja?«
A starec je bil jako naglušen; ko» maj komaj je slišal, komaj komaj ra« zumel. In je odgovoril takole:
«Ne«. pravi, »takega žita nisem na svojem polju seja! ne žel in tudi kupo« val ga nisem nikoli. Če smo kdai kupo«
vali žito je bilo zrnje prav tako drobno kakor je dandanašnji. Ali dobro bi bi* lo«. pravi, da vprašaš še mojega očeta, nemara je on slišal, kje je rastlo tako zrnje!«
Car je poslal po starčkovegs očeta in je zapovedal. naj ga privedejo k njemu. Našli so tudi tega in so ga pri« peljali pred carja Starček je prikrev« sal po eni sami berglji. Car mu pokaže zrno. Starček je še videl in si je zrno natančno ogledal. Nato ga jame car izpraševati:
»Ne veš li, očka. kje bi bilo raslo tako zrnje? Nisi morda svoje dni kdai kupoval takega žita?«
Čeprav je bil starec nekoliko gluh. je vendarle bolje slišal od svojega sina
»Ne«, pravi na svojem polju takega žita nikoli ni6em ne sejal ne žel Tudi toupoval ra nisem zakaj v mojih časih o denarja še nI bilo ne sluha ne duha. Takrat se je vse preživljalo z domačim žitom. Ako ga 'e pa vendarle kdaj kdo potreboval, so ga daiaH drug drugemu. Ne vem. kje bj bilo zraslo to zrno. Sicer ie bflo naše žito res deheleiše in izdatnejše od sedan'e-ga, alj takega, kakršno le tole. še nisem videl A svojega očeta sem slišal, ko je pripovedoval, da je bilo njega dlni žito boljše in debelejše od našega
in da je bolj plenjalo. Treba bo vprašati še njega.«
Car je poslal po očeta tega starčka. Našli so tudi še njega in so ga privedli k carju. Starec je stopil pred carja brez bergelj Z lahkoto je hodil in oči je imel še bistre. Tudi slišal je še dobro in razločno govoril. Car je starcu pokazal zrno Starec ga ogleduje, obra-čaje ga na vse strani.
»še davno«, pravi, nisem videl nekdanjega žita.«
Odgriznil je košček zrna in ga je požvečil »Je že pravo,« dč.
»Povej mi torej. oCanec. foie in kdaj je raslo takšno zrn'e? Nisi li sejal sam na svojem takega žita. ga nisi morda kdaj kje kupoval«? Starček pa je odgovoril takole: »Tako žito je raslo za mojih dni prav povsod. S takim žitom — pravi —, sem se preživita! iaz.-kakor tudi vsi drugi Takšno žito sem sejal. takšno ?e! in takšno tudi mlatil«. NT?»to ea vpraša car; *Pnvei mi. očanec. aH s* kje kupoval takšno zrn?««. pa si ga sam sejal na svoi^m oo'?u?/>
NasmehnU se je starček in je deial: »Za mo'ih dni.« pravi »ni nikomur niti na um prišel tak velik greh. da bi
bil žito prodajal, ali ga kupoval; denar* a pa i: poznali nismo In saj je imel vsak dovolj svojega žita.» In car ga še vpraša: «Povej mi torej, očanec, kje si sejal rakšno žito in kje je bilo tvoje polje?« Starček pa mu pravi: «Poije moje je bila vesoljna zemlja božja. Povsod, kjerkoli sem zoral, je bilo moje polje. Zemlja je bila svobocL na. Takrat je še nismo šteli za svojo last. Lasten naš je bil le naš trud!«
«Povej mi,» pravi nato car, «še to«le dvoje. Prvič, zakaj je prejšnje čase raslo takšno zrnje, dandanes pa ne ra* ste več, in drugič, zakaj je prilezel k meni tvoj vnuk ob dveh bergljah. tvoj sin ob eni. ti pa si lahko prišel brez njih? Zakaj imaš ti še jasne oči, zdra* ve zobe in zakaj teče tebi beseda še gladko in prijetno? Zakaj to, mi povej očanec, kaj je vzrok temu?!» Starček pa de na tc: «A/zrok je to, da so ljudje prestali živeti ob delu svojih rok Zf^eli so gle* dati. kako bi živeli od drug;h V starih časih pa niso živeli kakor dandanašnji, amnak v starih časih so živeli tako. kakor je Bogu ljubo. Tedai so umno Gospodarili samo s svoio lastnino, vse tuje imetje pa so pustili pri miru.»
<Poslov. K. K.)
Serija vprašanj št. 10.
1.	Kaj je električni skat?
2.	Kdo je izumil prvo uro z nihalom?
3.	Odkod izraz »opol«?
4.	Kje jt najglobja depresija sveta?
5.	Kakšen naslov ima japonski cesar?
6.	Kje je najmrzltjši kraj na zemlji?
7.	Kaj so Tantalove muke?
8.	Kaj je skioptikon?
9.	Kateri politik se je imenoval »evrop* ski kočijaž«?
10. Kdo je dal svojo nezvesto ženo stol* či v možnarju?
11 Kdo je bil zadnji vitez?
12. Kaj pomeni S. T T L.?
12. Kako se imenuje narodni ples v južni Italiji in na Siciliji?
14.	Katero je glavno mesto na otoku Ma* dagaskarju?
15.	Kaj je formaldehid?
16	Kaj je Džebel Katarin?
17	Katero rastlino negujejo Perzijci z največjo ljubeznijo in zakaj?
18. Katera je sdins mednarodna utež in koliko tehta?
19 Kje prebiva zadnji ostanek evropskih opic in kako se imenujejo?
20.	Kje je ohranjen še edini gaj staro« davnih ceder?
21.	Kaj ie kedive?
22	Kateri s^a edini samostojni afriški državi?
23	Tz česa se rzdeluieio brusilni kamni?
24	Kdo je odkril Mehiko?
?5. Iz katerega jezika izvira beseda »ju« bilej« ir. kai pomeni doslovno?
Odgovori v prihodnji številki.


GUBE IN RAZPOKE NA KOŽI
zginejo, če po umivanju še mokro kožo masiraš vsak dan s
KREMO SIMON
(Crčme Simon) io se z brisačo otreš iele po ua&iranju Koža obraza io rok »stane mehka ra baržunaste voljna.
Puder in milo SLViON, Pariz.
W SOM0UI
nalogo, da nastopijo na olimpijadi. Doma pa naš agilni zimsko-sportni savez ni hotel ostati! Poslal je skromno delegacijo, ki — razumljivo — ni imela najmanjšega izgleda, da bi izkušenim borcem, Norvežanom, Fincem, Čehom itd. delala preglavice. Zgodilo se je celo, da so naši smučarji izstopili razen enega, ki je dosegel svoj »rekord«. Dolgo po prihodu zadnjega smučarja s 50 km proge, ko je že ves Chamonix gorel v večernih lučih in sedel pri večerji, je nenadoma zadonel avizo, da se bliža cilju — končno —• zadnji smučar. Vozil je progo 9 ur in prišel na cilj — v »dobri« kondiciji. Deležen je bil posebnega aplavza. Bil je Jugosloven...
Letos
je stvar malo drugačna. Naši smučarji so od tistega »rekorda« stisnili zobe in prijeli za ddo. Sledile so trde pre-skušnje 1. 1925 ti a Češkem 1. 1926 v Zakopanih na Poljskem in najtrša lani v Cortini. Od stopnje do stopnje so se dvigali, izpopolnjevali svoje organi-zatorno in tehnično znanje in si lani
(Dobila ©OoouDpoaadi)
Pogled na
Divna Švica in njen večno lepi gor-noi Engadin sta od včeraj pozorišče olimpijskih bojev v zimskih športih. Vsaka štiri leta se športniki vseh narodov srečajo v borbi za najvišjo športno trofejo, čast olimpijskih prvakov. Od zadnje olimpijade I. 1924 v Chamonixu ozir. Parizu se vršijo ti boji v dveh delih, v zimskih in letnih športih. Letos je mednarodni olimpijski odbor v Parizu poveril izvedbo zimske olimpijade švicarskemu olim* pijskemu odboru, kij je prenesel bogati program v slavno zimsko postojanko,
St. Mcritz
Kraj ima tri dele, St. Moritz-Dorf, St. Moritz-Bad in Campfer. Najvišje (1856) leži vas na solnčnem obronku !Fiz Nalira iin nekoliko nad krasnim
St, Moritz
gojili šport in kakšne uspehe jim je prinesel... Po pripravah in udeležbi
je letošnja
II. olimpijada v snegu
daleko lepša od prve v Chamonixu. Gotovo je, da bodo tudi uspehi te olimpijade zadivili svet. Ideja zimske olimpijade je še mlada. Zimske športe je, preden so bili sprejeti v olimpijski program, vodila mednarodna smuška komisija, ki svojih vsakoletnih prireditev ni mogla dvigniti do višine olimpijskih. Šele 1. 1924 je bila ustanovljena mednarodna smuška federacija (FIS), ki je včlanjena v olimpijskem odboru. Šele z mednarodno organizacijo zimskih športov je bilo vprašanje zimske olimpijade rešeno pozitivno. Danes že
Odkod smučarjev s starta
IVa kilometra dolgim, 500 m širokim in 44 m globokim jezerom. Kopališče je kakih 70 m nižje; oba dela sta zvezana s cestno železnico. Ker je cesta gosto posejana s hoteli in lepimi vilami, se zdi, da med obema krajema ni presledka. Campfer leži nekoliko višje v dolini in ima tudi številne udobne hotele. Na zamrznjenem jezeru je pripravljeno luksuzno letalo, ki radovedneža za 50 irankov za četrt ure dvigne nad zimski dorado. Podnebje je gorskio; razgied na divne vrhove Berninske skupine je nepozaben. V
skoraj ne manjka mnogo, da ne bi zimski del olimpijade po zanimanju in gmotnem uspehu presegel letnega.... Petični gleaalec ima na malem prostoru in brez posebnega strokovnega znanja toliko napetih prizorov in užitkov, da bi le nerad zamudil priliko, ogledati si to stvar. Vsega tega o letnih športnih disciplinah (nogometu, deloma lahki atletiki, tenisu itd.) ni mogoče trditi absolutno. Vsi znaki kažejo, da bo uspeh letošnje zimske olimpijade v vsakem oziru ogromen.
Šteian
pri krasnem
tem čarobnem gorskem svetu vihra danes olimpijska zastava petih ozko zvezanih krogov. Črnj krog pomeni Afri/JJ. rumeni Azijo, rdeči, modri in zeleni pa ostale tri svetovne dele. Nad 809 zimskih športnikov, zastopnikov raznih športnih panog in narodov, je zbranih, ca v trdem boju telesa in duha, mišic in volje, dokažejo, kako so
Lauener
skoku z višine.
Mi — 1. 1924!
Naši zimski športniki so od' dneva ustanovitve saveza do danes na glasu kot najresnejši in najdejavnejši. Pred štirimi leti so stale akcije slabše. Dve leti po ustanovitvi saveza, z malim številom delavcev in brez mednarodnih skušenj in treningov so stali pred
Ga. Gizela Kadmk a-Reichmannova,
jugoslovenska prvakinja v drsanju, ki ima mnogo izgledov za ugoden placement ~
St. Moritzu.
na zimo poskrbeli izbornega učitelja Norvežana Hanssena, ki je spremil našo vrsto na start. Pokazali so toliko vo,je vztrajnosti in tudi znanja, da mirno pričakujemo vesti o njihovem debutu. Pri njihovi presoji pa moramo upoštevati, da goje svoj šport 5 let in da so bili izbrani tnorda iz 10 ali 20 ljudi. Norvežani n. pr. goje smučarstvo nad 100 let in izbirajo olimpijsko vrsto iz 500 prvorazrednih tekmovalcev. Slične so prilike v umetnem drsanju, kjer iz istih vzrokov ne bomo smeli soditi krivo ...
Veliki dnevi
st. moriških tekem trajajo od včeraj do vključno prihodnje nedelje. Od zore do mraka se vrstijo nastopi po raznih tekmovališčih. Naši fantje oziroma dame nastopijo v štirih disciplinah: v smučanju na 50 in 18 km ter v umetnem drsanju. Po oficijelni razdelitvi startajo torej smučarji na 50 km v torek 14. t. m., na 18 km pa v četrtek ali petek 16. ali 17. t. m. Na 50 startajo: Janko in Joško Janša, Boris Re-žek in dr. Stanko Kmet; na 18 pa prva dva, Stane Bervar in Peter Klofutar. Rezerva na 50 km je Bervar, na 18 pa dr. Kmet. Ob tej priliki se je treba spomniti požrtvovalnosti in preudar-
nosti saveza, ki je priprave za olimpijske dneve proučil do zadnje podrobnosti, tako da bodo naši lahko samozavestno stopili na mednarodno tehnico. Preskrbe! je enotno opremo, nove hi-kori-smuči in palice z rezervami, maže, domačo lekarno in turistovski pro-vijant za treninge zadnjih dni. V torbo jim je stisnil (potnemu maršalu, ki je zelo strog!) par dinarjev za dopisnice in stroga navodila. Pripravil je — z eno besedo — olimpijsko smuško vrsto tako, kakor do danes še ni zapustila domačih tal nobena športna ekspe-dici:a. Mi smo vedeli, da bo zimsko športni savez prvi. ki se mu bo to posrečilo!
Razen eminentno športnega pomena ima letošnja zimska olimpijada še važen
znanstveni pomen
Iz zdravniških krogov je prišla že pred meseci želja, naj bi uspehe te olimpijade proučila posebna znanstvena komisija. Akcijo je pobuddl šefzdravnik in predsednik švicarske sportno-zdravniške komisije dr. Knoll iz Arose. V tej Komisiji bodo sodelovali odlični znanstveniki, zdravniki iz Nemčije, Nizozemske, Poljske in drugod. Švicarski rdeči križ ie v ta namen
Ameriški prvak Thil Tawlor
skače čez devet sodov, ki so postavljeni v ravni vrsti dTug za drugim.
postavil v neposredni bližini starta in cilja barako, kjer bodo vsi smučarji — pred odhodom in oo povratku — zdravniško preiskani. Slične preiskave se bodo vršile tudi pri igralcih hoekeva in tekačih na ledu. Delo pri preiskavi je razdeljeno tako, da bodo raznj opazovalci beležili mere in teže posameznih tekmovalcev, nato dihanje, kroženje krvi, delovanje srca itd. Rezultati teh preiskav bodo z ozirom na razne predsodke. ki še vedno prevladujejo ,med neprrjatelji športnega gibanja, zelo važni. Športni krogi pa bodo imeli na podlagj teh rezultatov dragoceno oporo pri preso;anju sposobnosti posameznih atletov.
Imena naših
smo imenovali. Po sposobnostih so jih ocenili strokovnjaki. Denimo jih pod lečo še po siarosti in poklicih! Zastopani so prav bujno: dva inženjerja, lekarnar, jurist, državni uradnik, novinarski sotmdnik, kmet in posestnik ter torojač in slednjič dama — soproga zdravnika. Po starosti so dosegli med smučarji po eden 20, 23, 26 in 28. dva pa 35 lejt. Drsalci imajo vsi tri dece-nije za seboj. Ostale morda mnogo važnejše momente bodo ugotovili v Št. Moritzu. Pri nas za vse to še ni bilo prilike in sredstev!
*
Naj bi naša mladina, ki je letos prvič stopila dobro pripravljena na olimpijsko pozornico, brez strahu sprejela težko borbo. Mi vemo, da ne bo prva, ker je na tem polju še premlada... Vemo pa tudi, da ne bo zadnja! V zgodovini je dovolj dokazov, da je znala naša mladina tudi v mirni dobi visoko nositi svoj prapor.
Danes in te dni so napočili trenutki, ko bo to zopet storila!
Hilda Richertova
nemška prvakinja v umetnem drsanju pri treningu.
Onomatografija
Američani so iznajdljivi. Eni so lansirali križanke, ki so toliko časa vzbujale pozornost onstran in tostran Oceana in so pri nas 5e danes tako rekoč na višku aktualnosti. Če ne verjamete, povprašajte naše kavar-narje .. ., s primerno previdnostjo seveda: povedali vam bodo, da so križanke peklenska iznajdba, ki naj jo vrag vzame: da ljudem, zlasti damam, ni dati v roke ilustriranih listov in nedeljskega 3>Jutra<r; da je treba že enkrat napraviti konec tej križan-karski mani ji, sicer bodo vse ilustracije odpovedali; da naj si križankarji sami naroče >Jutro« in revije in naj trgajo iz njih liste po mili volji itd. itd.
In ko so se križank preobjedli, so si Američani takoj našli nove zabave: >Do You
Ford
nego tudi tako zvani povprečni inteligent ne. verjetno slabo podkovan v temeljnih problemih splošnega znanja. Izkazalo se je n. pr., da so bele vrane med y a n k e e j i, ki vedo, kako so prišli do tega svojega pridevka; da jih je malo med Angleži, ki bi znali povedati, kako širok je njihov Kanal ali pa, v katerem stoletju sta se jim rodila Shakespeare in Newton; da mogoče niti 30 odstotkov Francozov ne ve, katerega leta in za kakšno boleznijo je umrl Napoleon, da meri Eiffelov stolp natančno 300 metrov in da vodi nanj natančno 1792 (!!) stopnic; da toliko in toliko Slovencev nima pojma, kdo je izdal pryo slovensko knjigo; da bi jedva vsaki 5. tako zvani inteligent katerekoli narodnosti znal točno definirati pojem bliska, hipotenuze ali rumene nevarnosti, in tako dalje. Dasi je nova igra, indiskret-no, pogodila ljudi na njih najobčutljivejšem mestu, si je vzlic temu mahoma osvojila vse sloje: navdušili so se zanjo vsi oni, ki so prej posedali pri križarkah, pa tudi mnogo takih, ki so dotlej stali ob strani. Igra »Do You know?« je danes sredi največjega razmaha.
A še preden je bila la originalna družabna igra dodobra lansirana, se je — zopet v Ameriki I — rodila nova ideja, ki sicer nikdar ne bo doživela tolike popularnosti kot križankarstvo ali izpraševanje po sistemu >Do You know?« Vsaj ne v širokih
Dempsey
leno v,' ? c j Kaj vem? Koliko znam?« Nova igra, novo navdušenje, nov ... business. Kri-žai.ke so bile pametna in koristna iznajdba: ugankarji so si ž njimi širili obzorje, izpopolnjevali znanje in krajšali dolge ure v pisarnah; avtorji ugank so si služili dolarje, največ pa so profitirali knjigarnarji in založniki slovarjev, enciklopedij in lek.«i-kov. Tako je bilo vstreženo vsem.
Nova igra je bila še mnogo bolj zapeljiva in mnogo bolj potrebna, ne samo za Američane, nego tudi za nas Evropoe. Pokazala je namreč, da je ne samo človek iz naroda.
ChapHn
masah. Aktivno je namreč omejena ie na ozke kroge ljndi, ki bo zmožni umetni-Sko misliti in se udejstvovati na polju slikanja in karikiranja. Tem bolj pa utegne zanimati pasivno. Novo igro so v. Ame riki krstili na ime >nameografija<, Fran cozi pa so jo nazvali >onomatografijo<, kar bi naj se po naše reklo »karikiranje (ali pa portretiranje itd.) oseb, živali in stvari ° črkami njihovega imena.«
Meja sicer po bistvu nI nova (naši fita-telji se ntegnejo še spomniti simbolično iz
Paderevski (Paderewski),
Številk letnice 1926 izražene karikature Mussolinija, ki smo jo svoječasno priobčili po laških listih); novo na njej pa je sistematično in smotreno iskanje vedno novih karakterističnih tipov in simbolov pojavov iz vsakdanjega življenja in njih izražanje z zadevnimi črkami. Naloga ni baš lahka; zahteva pa mimo potrpežljivosti smisla za karikiranje, dobrega okusa, primerne doze domišljije in — last, not least — esprita. Cim čistejše so črke, tem boljši je onomatogram. Tudi pri tej panogi umetniškega udejstvo-vanja velja staro pravilo: preprostost je prvi in največji pogoj. Takisto ni vseeno, ali teko črke pravilno v istem redu kot v do-
Plesalka Pavlova (Pavlova)
hčni besedi, ki označuje karikaturo, ali pa so brez sistema pomešane, kakor je pač avtorju bolje kazalo.
Danes prinašamo nekoliko dobro pogo-denih enomatogramov, ki smo jih posneli po ameriških in deloma po francoskih listih. Naše čitatelje pa naprošamo, naj tudi oni poskušajo sestaviti kaj sličnega iz naših domačih prilik. Objektov bodo našli na pretek bodisi v zgodovini in politiki, bodisi v naši književnosti ali kjerkoli v vsakodnevnem življenju. Kar bo dobrega, bo naš list * veseljem objavil.
Don Quickotte
Ali ste že naročili
»LJUBLJANSKI ZVON"
za L 1928?
Poleg novel in pesmi prinaša ta naša najstarejša leposlovna revija velik ro* man iz beneškega miljeja
«Serenissima»,
Naročnina 120 Din letno se pošilja Tiskov* ni zadrugi v Ljubljani, Prešernova 54
DrOETKER
JEVIM
BACK1NOM
Najbolj preizkušene recepte razpošilja na želio brezplačno in prosto od poštnih irristofbln. Dr. Oetker, d. z o. z., Maribor.
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. uri.
Nedelja, 12. ob 8. popoldne: <Pepelka>. Mladinska predstava. Izven. — Ob 8. zvečer: <Dane8 bomo tiči>. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 13.: »Sodnik zalamejski*. G
Ljubljanska opera.
Začetek ob pol 20. uri. Nedelja, 12. ob 3. popoldne; ^Grofica Marica*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 13.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 12. februarja ob 10. in 11. uri Nastop guslarja g. Tanasija Vučiča»; ob 15. uri «Takrat v starih časih*. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. »Grofica Mari* oa». Kuponi
Nedelja v ljubljanskem gledališču. Danes v nedeljo vprizori ljubljanska drama ob 13 priljubljeno mladinsko igro »Pepelka« ali »Stekleni čeveliček«. Zasedba ista kakor pri dosedanjih predstavah ie princa Krasno-slava igra mesto bolne ge. šaričeve gna. Mira Danilova, vlogo Kunigunde pa prevzame gna Silva Danilova. Zvečer ob 20. uri se vprizori zabavna veseloigra »Danes borno tiči« kot ljudska predstava oo znižanih cenah. Pri obeh predstavah sodeluje muzika dravske divizije. V ooeri se poje popoldne ob 15. Kalmanova opereta »Grofica Marica« v običajni zasedbi z go. Poli-čevo in go. Balatkovo ter gg. Drenovcem, Pečkom In Povhetom v glavnih vlogah. Predstava je ljudska t>o znižanih cenah.
Petindvajsetletnlco umetniškega delovanja najboljšega slovenskega pevca g. Julija Betetta proslavi Narodno gledališče v Ljubljani v četrtek, dne 16. t. m. Ob tej priliki se bo vprizorila oo preteku par desetletij zopet na našem odru melodiiozna Flo-tova opera »Marta«, v kateri DOie odlični slaviienec glavno moško basovsko partijo. Popolnoma odveč bi bilo če bi danes naštevali veHke zasluge g. JuHia Betetta za našo operno umetnost. Pa tudi za vzgojo pevskega naraščaja, kateri le posvetil odlični pevec vse svoie znanie ta ves svoi prosti čas. Prepričani smo. da zna naše občinstvo ceniti zasluze g. Julfta Betetta ter da mu svoje simpatije pokaže na častnem večeru ki bo v četrtek, dne 16. t m. v naši operi Predprodaia vstopnic od ponedeljka dalie. Nedelfa v mariborskem gledališču: do»
poldne ob 10. ks 11. uri nastop guslarja g. Tanasija Vučiča, popoldne ob 15 uri «Ta* krat v starih časih« pri znižanih cenah, ob 20. uri r Grofica Marica«. Kuponi.
Ljubljanska opera v Zagreba
V četrtek 9. t. m. ie gostovala naša opera v Zagrebu s Prokofjevo »Zaliubljen v tri oranže«. Oni. ki so se tega gostovanja udeležili, nam poročalo, da ie uspelo naravnost sliatao. Slično se izraža tudi za-grebškakritika. Tako ie naoisaJ skladatelj Žiga Hiršler v »Jutarniem listn< daljše poročilo. iz katerega posnemamo sledeče stavke:
»Končno so se mogli tudi Zagrebčani prepričati. da vesti o dobroti ljubljanskega ansambla niso pretirane in da se nahaja Iiublljausko Narodno gledališče na zelo visokem umetniškem nivoiu ... Mogoče, da so šli nekateri sinoči z neko skepso v gledališče, toda že sam oočetek opere, že prvi toni zbora so zadostovali za dokaz, da se da ta ansambel meriti z naistrožiim glasbenim merilom. Naravno, kakor povsod je tudi tukaj kakšen pevec s šfbkefšim materiialom. Toda tudi takšni se pretopijo v ansamblu v zaokroženo celoto, kf M jo moglo zavidati tudi zagrebško gledališče.. Ni potrebno, da bi še posehei DOudarjaM večie aH maniše sposobnosti vsakega posameznega člana, ker bi s tem trgali lepi in edinstveni vtis. ki snio ga dobili od celokupnega ansambla liublianske opere Enotni nastoo tega ansambla — bodisi v glasbenem ali režOskem zmislu — ie moral vsakega poslušalca priletno iznenaditi. Viden dokaz, da ie zagrebško občinstvo objelo iakost tega ansambla, se je očltova! z dolgotrajnim in prisrčnim nloskanlem ob koncu vsakega delanja. Treba ie bilo videti navdušenje, ko fe občinstvo na koncu predstave pohitelo proti orkestm in neumorno pozivalo sodelujoče pred zastor... In ko Je Oskar Josefovfč predal liublianskemu upravniku lovoriev venec zagrebške uprave ta ko so sodduloči Dre teli cvetje in Je spregovoril nagovorienec nekoliko toplih zahvalnih oseb. tedaj ie izbruhnilo ploskanje naravnost z orkansko silo. Na licih dragih nam Ljubllančanov sta se izražala sreča In zadovoljstvo. Onazifi smo. da se le
tudi njih ugodno dohtrfl presrčnl spr.ejem v našem belem Zagreba«. Nato imenuje poročevalec po imenoma glavne osebnosti ljubljanske opere, ld so s svoiinJ delom, z majhnimi sredstvi pripomogle do tako velikih umetniških dogodkov in zaključuje z Iskrenim pozivom, da bf nai bilo to gostovanje začetek kulturnega sodelovanja man Zagrebom iu Lhibljano.
»Novosti« povdariajo. da ie treba za izvajanje takšne opere, kakor je Pro-kofjeveva zelo velikega orkestralnega aparata, ld ga Ljubljana žal nima. Vendar pa ie tudi ta orkester Dokazal veliko zmisla za interpretacijo sodobnih del. Celokupen vtis ie bil močan.
»Morgenblattc ie ljubljanski operi hvaležen. da ie seznanila Zagrebčane z delom ruskega skladatelja. Pokazala ie. kako Je mogoče tudi z manišimi sredstvi opraviti velike in težke naloee brez koncesij v škodo umetnosti.
Podobno se izražajo vsi ostali listi.
„Car Fjodor" v Sofiji
Znano trilogijo Alekseja K. Tolstega so izvajali prvič nemški igralci v Weimarju v navzočnosti avtorja 1- 1869. Od tega časa se ni uprizorila drama v tujem jeziku in na inozemskih odrih. Njen uspeh pri gostov a* neju Hudožestvenikov (ki so jo izvajali pred leti tudi v Zagrebu), je znan. Zdaj se je igrala v bolgarskem Narodnem gledališču v Sofiji Režiser N. Masalitinov je do* segel s predstavo izreden uspeh, ki je po* plačal njegovo težko delo. Vlogo pobožnega in slabotnega carja Fjodora. zadnjega Rju-rikovca, je krasno odigral Sarafov. Velik uspeh je imel tudi Ognjanov v vlogi Go« dunova. Bolgarski slikar Penkov je ustvaril krasne dekoracije. Lepe obleke so delo ruskega umetnika Glinskega. Krasen prevod ie oskrbel bolgarski pesnik N. LiHov. Pred stave so stalno razprodane. Upamo, da do« bfano sčasoma i mi prevod trilogije in dr. bo nekoč to delo uprizorilo i ljubljansko gledališče. Klasične ruske igre so pri nas mnogo premalo znane, o tem priča repen toar brez Ostrovskegal
Strauss pod Furtw&nglerjem na Dunaju. Vodstvo dunajske Državne opere se pogaja z dirigentom berlinskih filharmonlkov, Furt-wfinglerjem radi vodstva nekaterih oper Ri-harda Straussa. Akcija se bo menda posrečila. Obenem se prekllctijejo vesti, da pride na Dunaj ravnatelj frankfurtske opere, Cle-mens Kraus.
Drama Zlatka Gorjana. Zagrebški pisatelj Zlatko Gorjan je napisal dramo (Egoizem d. d.» in Jo je ponudil v uprizoritev upravi Narodnega gledališča v Zagrebu, ki je delo sprejela.
Begovičev (Pustolovec pred darmi> pride
letos spomladi na deske rimskega gledališča cTeatro degli Indlpendenti>. Dramo bo režiral italijanski režiser Bragaglia.
Koncert Jelke Stamatovil v Ljubljani Lanska jesen je bila v propagandnem oziru za jugoslovansko glasbo največje važnosti. V novembru se je vršilo v Pragi več koncertov z izključno jugoslovenskim programom, tako da laik o rečemo, da je bil v Pragi nekak jugoslovanski glasbeni festivaL Na njem je bila zastopana naša komorna in instrumentalna glasba, predvsem pa naši samospevi, katere je izvajala v Pragi z izredno lepim uspehom gdč. Jelka Stamatovič iz Beograda. Celokupna praška kritika hvali njen siguren nastop, lepoto njenega glasu ter njeno veliko muzikalnost ter moč v pred-našanju. Gdč. Jelka Stamatovič ima svoj koncert v Ljubljani v ponedeljek, 13. t. m., na katerem izvaja predvsem francosko, pa tudi špansko literaturo. Na klavirju jo spremlja gosp. Marijan Lipovšek. Predpro-daja vstopnic v Matični knjigarni
Romanski pevci v Ljubljani V ponedeljek, dne 20. t. m. koncertira v dvorani hotela Union mešani zbor cCantarea • Roma-nea> iz Bukarešte. Zbor šteje okrog 100 pevcev in pevk ter se vrača skozi Ljubljano iz Francije, kjer je celi mesec februar in deloma tudi januar prirejal koncerte. Ker je to prvi nastop romunskega pevskega zbora v našem mestu, bo brez dvoma zanimal našo publiko. Predprodaja vstopnic bo od ponedeljka, 13. t. m. dalje v Matični knjigarni
Uxta irv grlo
sta najlažja pot, po katerem klice bolezni prihajajo v naše telo. V kavarni se zatorej najlažje
čuvate kihanja, inflneoce in bolezni grla, npo-
treblluioč redno
ANACOTRUULE
Dnevnik ljubljanskega Kolumba
UteJrjMSERf
Gledališče in kino
VladfimlT Nemirovi&Dančenko, utemelji* telj, režiser in sploh duša mosovskega Hu-dožestvenega teatra, je zapustil Holly* wood Bil je tam dve leti, ni sitnaril, teme«
Ijito je proučil ljudi in prilike ter _ od*
šel je globoko razočaran. Bil je namreč na« stavljen kot režiser, a ni insceniral nobne-
f) filma. Kaj takega ni nihče pričakoval, aj |e izšlo iz šole Nemiroviča in Stanislav* skega več kinozvezdnikov: Olga Cehov a, Moskvin, priljubljen komik Kolin in drugi Osvojili so si svetovno občinstvo s pre* prosto, naravno igro, kakor jo izvajajo Hudožiestveniki, niso rabili za izraz in pod* črtanje duševnosti nobene umetne nere» nične, neverjetne kretnje, bi vendar tolik neuspehi VI Nemirovič je eden izmed piv vih režiserjev na svetu, delaven kakor mravlja in pravi čarovnik, kar se tiče navajanja igralcev k ustvarjanju. Poleg duševnosti ima tudi velik smisel za odersko sliko, nje« no lepo zunanjost. (V tem oziru je storil še več kakor Stanislavski, ki se bolj briga za -igro samo, nego za tehniške podrobno« sti.) Kaj je tedaj bilo Nemiroviču na poti v HolIywoodu, kjer bi lahko sestavil naj* krasnejše scenerije s pomočjo neomejenih kreditov in vseh tehniških možnosti? Kino ima več lastnosti, ki odbijajo umetnika. Pred vsem izrablja film površnost množice, ld čuti Ie potrebo po surovem razvedrilu. Pravo čustvo se v filmu nadomešča s plitko oaiadnostjo. Ta sentimentalizem ni nič na poti zverinskim prizorom iz zločinske^ sveta oziroma »divjega zapada«. Ljudje preganjajo drug drugega ra<fi bogastva, pi*
janstva, pohotnosti ali živalske maščeval* nosti. Kri se preliva korak za korakom. Da bi imeli zverinski junaki tudi trohico du* ševnega življenja ter notranje vrednosti ni videti Divjaki ld so rrastli v obupni asfaltni puščavi sedanjega neusmiljenega velemesta, zahtevajo gnusne in neverjetne zločine ter pustolovščin polne pravljice. Druge zgodbe ne ganejo pokvarjene in presite domišljije. Preprosti junaki so prišli iz mode. Lakajsko hrepenenje in zavist sta ustvarila »aristokratske« filme, »dvorne skrivnosti«, z ogabnim razkazovanjem kra* ljev in grofov. Se vlomilci morajo biti »gentlemanic.
Kino pa ima po sodbi ruskega režiserja še drugo napako. Odvzel je gledališču ob« činstvo, ker je cenejši, bolj draži živce ter ne zahteva globoke pozornosti. Gledališče je vedno gojilo drago umetnost: vleklo je množico navzgor, dasi je bilo odvisno od gmotne udeležbe množice. Zdaj pa so letal* ci, boksarji, komiki bolj priljubljeni kakor najbolj genijalni umetniki igralci, pisate* lji Kino je pokvaril občinstvo. Publikum godrnja v gledališču, ?e je igra »pretežka«, »premalo zabavna«, ali če je premalo bo* gato opremljena.
Pristaši kina s'0 do zdaj rekali; veliki umetniki nam bodo ustvarili nov kino, ki bo odgojil in dvignil kulturni nivo množi* ce. Nemirovi&Dančenko pravi, da so ta pričakovanja neutemeljena. On ne bi bil zapustil Amerike, če se ne bi prepričal po dveletnem brezuspešnem delu. da je so* dobni kino vse prej ne«jo sredstvo za po* speševanje kulture in požlahtnenjc človes* ke^a srca.
»Mj gremo naprea, mi gremo naprej«... Kako se zavedam življenske moči tega gesla, če letam ves dan in iščem kakor Koromandijo nedosegljivo stanovanje! Župančič kot prerok ostane na čelu naše dobe tudi v teh žalostnih razmerah.,..
Gospod, kdaj pa mislite iti ven?
Kako naj začnem to žalostno povest? Najboljše bo, če kar odkrito povem, kakor je bilo: Prišel je k meni hišni lastnik in mi je nastavil nož na vrat »Saj vem, da vam ni moja hiša pri srcu, — je rekel s prijaznim smehljajem, — vedno ste tožili, da ni dobra klinska peč v kopalnici, da se komaj ubranite stenic, kadar se selijo živali-ce spomladi. Da bi jaz vse to plačal pri tej draginji. Tako! Zdaj si lahko poiščete boljše stanovanje. S 1. majem vas bom postavil na cesto, če bi utegnili dobiti kako podaljšanje vam bom pa zvišal najemnino od 500 na 5.000 Din. Z Bogom gospod! Jaz nisem redil stenic!«
O, da bi md Bog dal doživeti čas, ko bodo stanovanja prazna in bo dO gospodarji prosili ljudi, naj se vselijo! Mar niso bili štacunarji in mesarji pred leti hudo ošabni? Zdaj so se že unesli in dobi kuharica včasih ogle-dalce, ali puder če redno zahaja v trgovino. Menda je še kaj pravice v nebesih. V boj torej! Se bo že našlo novo stanovanje!
Tri dni letanja od Friškovca do Rožne doline in od Šiške do Iga. Obupan sem za 300 let vnaprej. Gospodična prj »Jutru« se namrdne, če pridem vprašat po stanovanjih. Pred g. hišnim lastnikom bi najrajši pokleknil ln nosil vlečko njegovi ženi — če bi bila v modi (seveda vlečko, ne ženo!) Zakaj sem bil tako ošaben! Človek lahko izhaja brez kopalnice, čeprav jo ima in stenice ne koljejo več, če so enkrat site. Ljubljana bi lahko bila lepo mesto, a nove stavbe izgledajo kaktor čreda ovac. Ena je v luknji, druga stoji poleg nje na klancu. Proti jugu imajo vedno slep zid ali kvečjemu stranišče, balkoni pa seveda gledajo na severno stran. Človek bi mislil, da smo nekje v Afriki, kjer se ljudje skrivajo pred solncem. Borovci so posebna ljubezen ljubljanskih vrtnarjev. Veseli jih menda to, da hitro rastejo in nemara bodo dobri za drva. Za luč, zrak In cvetlice se ne zmeni nihče.
Stanovanje se ponavadi plača za več let naprej: gospodarji žele najemnino kar za sto let na enkrat. V Zeleni jami so mi ponudili brlog v zatohlj kleti, Če prevzamem obenem prevžitkarico, sto-
»Vaša soba je zraven« je pripomnil hišni gospodar, zdaj imamo drva noter. Ce boste kurili, se bo vam prašiček že oddolžil ob kolinah. Izmučen sem pritekel domov s centom blata na vsakem čevlju. Preden sem ga postrgal, sem še moral izobesiti na vratih listek: Poizvedbe za stanovanje Pri hišnem lastniku. Slavni magistrat je razobesil namreč seznam odpovedanih stanovanj in tudi moje je na sramotnem odru. Spodaj stoji in si beleži naslove na stotine ljudi. Ljudje godrnjajo, ker uradniki niso zapisaiL koliko sob ima vsako stanovanje! Zeparji švigajo kakor blisk sem in tja in pozdravljajo novo krizo. Razen njih ne bo menda nihče imel kaj prida od tega seznama. Kolikokrat sem že danes zagotavljal ljudem, da dobi moje stanovanje stara dama. A nihče mi ni verjel. Odločna zajetna branjevka mi je pokazala pest: Ce ste »kindan« pa na magistratu raz-obešen, potem že morate ven! Kdaj greste, to hočem vedeti. Moj gospodar je tudi jezen. Pravi, da bo razobesil na vratih listek: »Poizvedbe z astanovanje pri vragu«. Jaz pa sem kupil za vrata varnostno verižico. Naročil sem ženi in kuharici, naj nikomur ne odpro zaradi stanovanja. Ce bo vsak prinesel le kg blata, bom kmalu imel v sobah Blei-weisovo cesto!
Jože Ocvirk, ki je pri nas za slugo v uradu, je kmečki pesnik in nekakb in-teligent V predsobi, kjer lepijo pisma in pritiskajo pečate, navadno kramlja s tovarišem starim ruskim generalom. Sicer sta dobra prijatelja, a danes sem ju našel razvneta. 1. maja. na delavski
Poleg prašička se bo že našel kak prostor — kopalnice pa nI.
praznik, je kričal Jože, bodo pod šotori najboljši ljudje, celo profesorji z univerze! Gospod šentpeterski župnik je že dal napraviti ograjo okrog travnika, da mu na njem ne postavijo kolib. Vsi se bomo •ivignili in bomo na en mah rešili stanovanjsko krizo! — Stari general je svečano dvignil roko: »Tovariš Ocvirk«, je rekel, »stanujem v baraki, hujše ne more priti. Ali ste culi kaj godrnjajo ljudje pred magistratom? Pravijo, da bodo hišne lastnike pometali skozi okna. Le pomislite! Tukaj so komunisti vmes, zagotavljam vas da bo 1. maja revolucija.
Ta razgovor ni tolažil en. Bil sem pri strankarskih kolovodjih, pa pravijo da ni mogoče nič doseči na magistratu. Preveč so skregani občinski možje med seboj. Pisal sem ministru, a kaj če jih odslavljajo čez noč, ker ni konca vladni krizi! V vodo bi človek skočil... Stoj! Voda, Blejsko jezero. Ali nisem

Na magistratu pred uradno desko.
kajočo starko, češ, saj ne boste imeli z njo nikakih skrbd, par molitvic ji preberete, ker ne vidi brati, sicer pa bo itak kmalu romala na oni svet! Na Glincah so mj narobe ponudili nevesto z opremo in stanovanjem vred, ki je baje čedno dekle, samo da malo pije. Ce jo bo mož natreskal, so rekli, bo že opustila te oslarije! Žganje in tobak sta za moške. Oženjen sem! sem zapiska! v zadregi. Se pa dajte ločiti, mi je dal prijazen nasvet star vdovec z rdečim nosom, hišni posestnik in srečni oče hčerke. V Kurji vasj pa mi je Prijazno zakrulil naproti rejen prašič, čim sem odprl vrata v lepo sobo »zapuščenega uradnika«.
razkazoval poleti otočiča prijaznemu Srbu, ki je bil tajnik pri pariškem poslaništvu? Saj imam njegov naslov. Poslal mj je pozdrave s pota. Zdi se mi sicer, da je bil prestavljen v Bue-nos Aires, nič ne de! Poslal bom brzojavke na vse strani sveta, nekje ga bodo že iztaknili! Ni vraga, če se bo zame zavzel pri diplomaciji, saj ima vendar mednarodne zveze. Nemara se bo le našel gumb, ki bo občutno pritisnil tudi na mojega gospodarja, da bo odpoved preklical.
Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas!
Naši onstran granic
Kobol v Benetkah
Nedavno fe bil v Benetkah reški fašistični konzul Host. ki ie predaval o Reki in njeni preteklosti, iščoč bodočih prijateljskih zvez z Benetkami ki veliaio za glavno pristanišče na gorenjen Jadranu.
Sedaj ie posedi Benetke tržaški fašistični tajnik Kobol, ki je predaval v »Ateneo Ve-r.eto« o Julijski Krajini v zgodovini in življenju.
Stare so vezi med Trstom in Benetkami, kamor so se zatekli primorski italijanski pregnanci.
Julijska Krajina ima gozdove, rudnike. Trst je v velikh trgovskih stikih z zaledjem, industrijsko življenje je plodno, v obnovo spada tudi izpopolnitev železniških prog, treba zgraditi predelsbo črto v korist Trsta in Benetk. Julijska Krajina ie ob meji, ima posebne potrebe, kakršnih druge dežele ne poznaio.
Problem drugorodcev.
Glavna nalogja fašističnega delovanja v pokrajini je rešitev problema druzorodcev. Rapidno pada priseljeni slovenski element, ki se približuje avtohtonim (italijanskim) sodeželanom. odkar so bili odstranieni pro-pagandisti za slovenske pridobitve.
Že prvo italijansko štetje je pokazalo, kako umetna so bila avstriiska štetja. De-mografično eiban.ie ie sedaj štaciionarno ali Imamo nov dotok italijanske krvi, ker ie število priseiiencev iz starih provinc na-rastlo od 37.000 na 100.000.
Tako se pospešuje asimilacija in kmalu bo v Julijski Kraiini en iezik in eno čustvo.
Neodrešena Dalmacija.
Kobol v Benetkah ni smel pozabiti Zad-ra, ki je žarišče italijanstva v Dalmaciji. Na to zemljo, ki ie še ločena od nas. gleda vedno naša ljubezen.
Harmonija med Trstom
in Benetkami
Kakor sta Benetke in Trst danes združena v duhu vdanosti do domovine, v duhu zvestobe do fašističnih zakonov, tako nai bodo vedno združeni sinovi obeh mest v harmoniji, od katere pričakujejo imenom domovine svojo najboljšo usodo.
Govori fašističnih voditeljev iz Julijske Krajine so. kierkoli nastopijo. vedno enaki. Ponavlja se potreba rešitve problema dru-
gorodcev. laž o slovenskem priseljaništvu in italijanskem avtohtonstvu. vzdih po Dalmaciji. Zato pride v poštev iz Kobolovega govora samo konec: prošnja, da naj bodo Benetke milostne napram Trstu!
Benetke so povedale takoj po aneksiji Trstu, da ie prvenstvo na gorenjem Jadranu usojeno njim in da nai se Trst prilagodi novemu položaju. Razvile so se bile že ostre polemike, katere so ustavili le s težavo ukazi iz Rima. Stvari tečeio tako, da je vedno očitnejši beneški primat. V Trstu občutijo to z bolestjo. V svrho, da bi se razmerje med obema pristaniščema uredilo, kolikor mogoče manj škodljivo za Trst, je šel Kobol v Benetke predavat in
priporočat harmoniio____ katere nikoli ne
bo Kmalu bo dograieno pristanišče Mar-ghera pri Benetkah. To bo novo. moderno urejeno ogromno pristanišče, ki bo zajelo tudi vso v poštev prihajajočo industrijo. Trst se bo PTed niim kar skril!
Mešanica narodov
Tržaški »Piccoio* naganja Italijane dan na dan, da naj nemudoma izpremene svoje slovenske priimke v italijansko obliko.
Grozno ie, biti Italijan in imeti slovenski priimek, ki se piše po vrhu še z nemško ortografijo Ne pomaga, da človek prizna, da je navdušen Italijan. Častnik bo zirajal z glavo nad italijanstvom, vojaka, ki nosi slovenski priimek, vsak Italijan v starih pokrajinah bo dvomi! o njegovem pokoleniu in celo tuji državljani se bodo rogali takemu italijanstvu, smatrali ga bodo pač za renegata Končna similacija je datia šele s spremembo priimka .
Grozno ie »Piccolovemu« člankarju, da ima več nego polovica Tržačanov. da več nego dve tretjini slovenske priimke in strah ga ie pred dejstvom, da je to najboljši do» kaz Jugoslovenov za slovenski značaj Trsta.
Ker se pa seveda s tem stavljata Trst in Juliiska Krajina na nižjo stopnio italijan-siva kakor ostala Italija, potegne še to za seboj in pravi, da ako bi bili pustili Grki. Kelti. Ilirci, Langobardi. Goti. Arabci. Ncrmani, srednjeveški Italijani. Nemci,
Francozi, Španci za seboj vsi svoje priimke, potem spfofa ne bi Mo italijanskih priimkov in moglo bi te govoriti le o mešanici raznih narodov...
p— Na Reki Je pred vojno dobro delovala tov. torpedov Whitehead. Lastniki so bili Angleži. Po vojni je ostalo podjetje brez dela. Sedaj je kupila tovarno neka italijanska družba.
p— V Godoviču imajo učiteljico, ki očitno kaže svoje sovraštvo do slovenskih otrok. Zapira jih kar po dve uri, da trepetajo po mrzlih sobah. Otrok laške učiteljice ne razume, ona ne razume otroka, pa se razjezi in gorje otroku 1 Otrokom ukaže, da se morajo naučiti po 4 ali 5 strani. Kako pa, ko ne znajo laški? Šolske knjige menjujejo, kakor se jim zljubi, tako da ima kmet s šolo polno nepotrebnih stroškov.
p— Zadružna organizacija v Trnovem in Bistrici je dobila vladnega komisarja dr. Ungarellija. Organizacija se likvidira in na njeno mesto stopi nova organizacija pod fašističnim vodstvom.
p— Od odslovljenih podeštatov ne odpade niti eden na Julijsko Krajino. Tako so trdili po fašističnih listih povodom objave vladnega komunikeja o uspehih ustanovitve pode-štatstva. So pač pozabili na tomajskega Grb-ca. ki je bil odbacnjen, ker je sleparil z občinskim denarjem, in tudi nič več ne vedo o košanskem Premrlu, ki je bil odvržen, ker se je bil predrznil ugovarjati neutemeljenemu razpustu načelstva mlekarne v Novi Sušici.
p— Na Tržaškem so prekrstili vse šole po raznih prostovoljcih, ki so padli v vojni. Pa to še ni zadosti. Šolskim otrokom hočejo vcepiti fašizem tako, da se ph bo za vedno držal. Zato pa dobivajo sedaj posamezni razredi imena po fašistih, ki so padli v pocestnih bojih in pretepih.
p— Učitelj mora biti dvakrat Italijan in dvakrat učitelj. Novi šolski skrbnik Mondino se je mudil v Pazinu. Občinski načelnik Ka-mus se je hotel pred njim pokazati kot posebno gorečega borca za italijanstvo. Zato je povdarjal, da ima šola v Istri izredno važnost, ker Je treba uveljaviti italijanski jezik med kmeti, ki so imeli do zadnjega časa slovansko šolo in se jim je pridigalo v cerkvi po slovansko kakor tudi so po vseh hišah govorili slovansko. Šoli in učiteljem je poverjena nalqga za nacijonaliziranje tujerodnih mas. Naloga je težka, zato pa ni zadosti, da je učitelj Italijan, treba je, da je učitelj dvakrat Italijan in dvakrat učitelj...
p— Kj« te Je rodtl Oberdank? 701etnioo rojstva Viljema Oberdanka je proslavljal te dni tržaški cPiccolo>, ki je zopet beležil, da je bil Oberdank rojen v Trstu, dasi uredništvo lista dobro ve, da to ni res. Oberdank je bil rojen v Gorici in isti «Pio colo» je ugotovil to pred par leti v dolgem dopisu iz Gorice. Ali časi so taki, da ho« čejo imeti Tržačani Oberdanka celega in zato mora javnost verjeti, da se je rodil v Trstu. Gorica je proti Trstu majhna in mo« ra lepo molčati.
p— Poprava priimkov mora biti čisto italijanska. V tržaškem «Popolu» je nasve* toval neki Italo de Franceschi za one, ki nočejo poitalijančiti svojih priimkov, do* pustitev, da dobi priimek dobro izgovor* no obliko in po italijansko se morajo pisa* ti priimki. Tako dovoljuje za priimek Ivan* čič italijansko grafijo Ivancich. Drugi dan je že izšel v «Popolui> proti članek, ki za« hteva da bodi poprava priimkov čisto ita* iljanskal Torej ne več Ivancich ampak Gio* vanetti!
p— V Portorose tudi pogrešajo tujce. Jih ni pa jih ni Dočim hočejo v Opatiji z vso silo potegniti nase tujski promet s severa, so v Portorose merodajni faktorji bolj uvidevni pa sodijo tako*le: iz Srednje Evrope ne bo gostov, privabimo torej regni kole. Osnovala se je italijanska hotelska družba in razvila velika propaganda po Italiji, za poset kopališča Portorose, ki je ocbiser Istre« Precej regnikolov je bilo Ia* ni v Opatiji, kjer pa niso bili ž njimi nič zadovoljni. Laška gospoda je izbirčna in lire ji tečejo iz rok precej počasi
k— S Koroškega. V krajni šolski svet Borovlje je izvoljen tudi Slovenec Boštjan Borovnik. V krajni šolski svet Kapla volijo Borovlje 3 odbornike. Izvoljeni so sami Nemci dasi je večina šolskih otrok v Kapli slovenskih. — Škoda, ki jo je napravil po« žar v Leonovi knjigarni v Celovcu se ceni na 200 milijonov. Uničene so najdragoces nejše knjige. — Število podpiral. ' brez* poselnih oseb v deželi raste o1 tedna do tedna. Sedaj jih je * nad desettisoč, to je dva tisoč več kot lani v tem času. — De* želni svetnik, bivši deželni glavar šumi se mudi v Šlezvig»Holsteinu in študira tamo* šnje manjšinsko šolstvo Kako bo njegovo poročilo in kakih novih zvijač se poslužijo Nemci, da bi ne mogle izpolniti sloven* ske šolske zahteve? — V Šmih^lu pri Pli« berku v-prizori izobraževalno društvo igro «Začarane go vli». v Selah ph ^n prireditev izobraževalnega društva z dvema igrama •Mož ie g!ava» in «Zamorec».

Dopisi
RAJHENBURG. Sokol priredi v soboto IS. t. m. maškerado v prostorih lasm&ga doma. Volila se bo najiiepša tnaska. Pri-četek plesne prireditve točno ob 20. uri. Z jestvinami in z dobro in pristno kapljico je dobro poskrbljeno. Železniška zveza ua vse strani nadvse ugodna. Bratje, sestre in somišljenike! Posetite nas zanesljivo. da bo uspeh kar najlepši!	339 ŠOŠTANJ. Sokolsko društvo priredi drevi ob 20 uri zabavni večer s petjem in plesom. Na sporedu so dve spevoigri enodejanki in burka *Puutarka«. Ostali del večera bo spopolnil nastop moškega pevskega zbora ic ples. Ker bo spored nudil obilo raznovrstne zabave, vabimo vse prijatelje :gre, petja in plesa Zdravo! 318 GROSUPLJE. Tukajšnji Sokol priredi na pustni torek 21. t. m. veliko maškerado v sokolski telovadnici. Vabljeni ste vs;! Zdravo! 388 ZAGORJE. Plesni venček Sokola bo v četrtek 16. t. m. ob 20 uri Vabljeni vsi člani in članice ter po plesalcih vpeljani gostje! Prijavite udeležbo do ponedeljka pri g učitelju Černelču 330 DOMŽALE V soboto 18. februarja se bo vršila maškerida v Sokolskem domu. Poskrbljeno ie za izborna okrepčila in dobro zabavo. »Jazz-band Merkur« iz Ljubljane jamči, da bodo zadovoljni plesalci in ostalo občinstvo. Na izredno zabavo vabimo vse, zlasti pa okolico: Mengeš. Radomlje. Dob in Črni graben 234 VERŽEJ. V nedeljo 5. t m. se je vrši! ustanovni občni zbor novega sokolskega društva. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor: starosta Jakob S&nčar. podstarosta Ivan BunderI, načelnik Franjo Kožar, tajnik Raiko Topolov ec, blagajnik Joško Osterc. odborniki: Jožef Topolnik, Jakob Ferenc. Franc Janežič n Tončka Bunder-lova. Novo izvoljeni odboT nam jamči, da se bo pravkar ustanovljeno društvo pričelo orav lepo razvijati.
VRHNIKA. Danes ob 14.30 se bo vršilo v Jantarju« velezanimivo predavanje g. Grčarja o dobrovoljskem pokretu med svetovno vojno in o povratku naših do-bre/volicev iz daljnega vzhoda Vabimo k obilni udeležbi — Kr. org. SDS.
Po vsej Sloveniji gre glas, !e „BomoW je za nas!
Te&slor Ef»?n, Urnima.
Poljanska cesta štev. S
Krovec, stavbni, galanterijski ln okrasni klepar. Instalacije vodovodov Naprava strelovodov, kopališke io klosetne naprave. Izdelovanje posod fa pločevine za firnež, barvo, lak Ln med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatlje za konzerve) ter litografija.
VELIKO IZBIR
V
Izbranih vrst
m
A
za Zagreb, Maribor, Ljubljano, Beograd, Osijek
za angleške brezkonkurenčne preparate, Id se potrebujejo v vsaki hiši. se Iščejo.
Možnost velikega zaslužka. Vprašanja na oglasni zavod Kardos, Novi Sad.
ikg inisfriisiis podjetji
lice
po najugodnejši ceni.
lmi\ PEiMGVM damaCi
nudi Vam
PTVNIčARSTVO »OPSKRBA« D. D., Zagreb, Frankopanska qL 12.
Ako potrebujete Izvolite ogledati naše kleti tn ookus't! vrste brez obveze za kupčijo
Gradjanska Dionička štediona Daruvar
Ustanovljeno 1908.
Hranilne vlogp 110,000.000 Din.
Novo kolo za štedenje in kredit prične 1. januarja 1928. Pristopite takoj!
Vsa pojasnila daje:
lolormaclishi mi n Slovenijo. Ljuliip,
Karlovska cesta št. 2 Novo kožo lica!
dobite z »Venus«om«, največjim izumom mo* derne kosmetike. To me» dicinsko » biološko sred* stvo od dir. Dorraine & Cie., Pariš, odstranjuje v 10 do 14 dneh vse neči« stoče lica. kakor bore, nabore, mazoije, grube, pore, hrapavost, rdečilo, bobuljice, namrežkano kožo, lišaje in maščobo Koža lica postane zopet elas* tična, baržunasto nežna kot malega deteta, a izgled lica pomlajen je za mnogo let. Ne» brojne priznanice služijo vsakomur na uvid. Garnitura Din 92.—. Centifolia kosmet. za* vbd, Zagreb, Ilica 37. Zahtevajte brezplač* ne ilustrirane prospektel
Miničnn suetnuna luNlis
za moderno urejeno hladilnico z Die-selmotorjem. Ponudbe na Oglasni od-deiek <Jutra> pod tStalno mesto 46>.
Biti mora strokovnjak, ter mora razpolagati s potrebno garderobo,
jamčevino in znati tuje jezike Ponudbe s priloženimi spričevali in sliko na upravo
„Kote! Central", Sarajevo
□ □
O □
□
□
Preselitev trgovine.
Vsem svojim cenj. odjemalcem naznanjam, da sem svojo deiika- g tesno in špecerijsko trgovino preselil iz dosedanjih prostorov v ~ nasprotno hišo v Filipov Dvorec, Stritarjeva ulica štev. 9 ter se vljudno priporočam za nadaljno naklonjenost.
Anton Verbič.
Dobro uvedeno
trgovino
manutakturnega, drobnega, pletenega blaga, sukna in izgotov-ljenih oblek prodam zaradi drugega podjetja v vec em trgu z bogato okolico. Vprašanja na MAVRO HERLINGER,
Zagret, Bakačeva 5
Največje tkladlife AVRAM KAJON Sarajevo - Preatolotia tledolka Petra ollca 26
//
EJšA &AVA "
so lepe povesti.
Išče
»a svoj jugoslov. urad v Zagrebu
dipl. strojnega ali elektro-inženjerja
Pogoji: jugoslov. državljanstvo, večletna praksa, po možnosti v inozemstvu ali pa v obratu, perfektno znanje srbohrvaščine ali slovenščine in nemščine.
Obširno, lastnoročno pisane ponudbe s curriculum vitae in navedbo referenc, zahtevo plače in najkrajšega roka za nastop službe na Oglasni oddelek >Jutra< pod >Trajno mesto« št. 1884.
Naročite:
TOLSTOJ: Rodbinska sreča. Roman. —
Broš Din 26—-. vez. Din 34.—.
♦
MEŠKO: Kam plovemo. Roman.— Broš Din 34.—. vez. Din 44.—.
KERSNIK J.: Testament. Povest.— Broš Din 18.—. vez. Din 26—.
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani in Mariboru.
3©©@©©©©©©©©@©0 Reiirnafizem
Izjava zahvalnosti.
G. dr. Rahlejevu,
Beograd, Kosovska 43.
Vaše zdravilo »Radio balsamika« Je izvrstno. MoJa soproga Je bolehala več let na revinaitiz-mu, zadnji čas pa od silnih bolečin po vsem telesu ni vstala polne tri mesece. Ko Je porabila pet steklenic Vašega leika, so prenehale vse bolečine tn se počuti popolnoma dobro. Zatorej se zamore zdravilo »Radio-balsamtka« vsakemu priporočiti. Prosim, pošljite mi še tri steklenice.
S posebnim spoštovanjem
Laka Baburlč, trgovec.
Crikveaica, 18. VIII. 1927.
Lek RADIO BALSAMIKA izdeljuje, prodaja in razpošilja po povzetju Laboratorija RADIO BALSAMIKA D-ra I. Rahlejeva, Be ograd, Kosovska 43. Lek dobite v vsaki boljši lekarni in drogeriji.
Tkalskega mojstra
sprejmemo <i tkalnico
bombaževine za aorttrop ali za navadnt statve. Ponudb tvornld
Mite Rističa i sinov.
Niš.
i. ifardlan. M 54. Hrt
■r; porot* kot «Ur« Isdeto ralnica tvoje najboljSe tam "urine r»eb vrit CeoiU o* azuolago	184-»
Brez vsakega posebnega naznanila tem potom vsem, ki so nas ob prerani izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, tasta, strica, svaka, gospoda
MR.BAHOVIC
PLANINKA zdravilni čaj prenavlja, čisti in osvežuje kri. izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje čre-ves, napihovanje, obolenja mokračne kisline. Jeter, žolča Ln žolčni kamen Vzpodbuja apetit b (zborno učinkuje pri
arteriosklerozi. »Planlnka« čaj Je pristen v plombiranih paketih po Dio 20 t napisom proizvajalca Lekarna Bahovec LJubljana, Kong. trg (Dobi se v vseb lekarnah.)
tolažili in izražali svoja sožalja prisrčna zahvala.
Po <ebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gasilnim društvom, pevskemu društvu, občinskim odbornikom, zastopnikom oblasti, šolski mladini ter vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako obilnem številu spremili na njegovem zadnjem potu.
Najiskrenejša zahvala!
MEŽA, dne 10. februarja 1928.
Žalujoči ostali.
Zane Grey:
53
Železna cesta
Roman.
»Morda vam ni znano, sir: izgubil sem — človeka, ki ml je bil neizmerno drag. Od tistega trenutka mi na bilo ničesar več mar.« Neale se je obrnil proti oknu; sram ga je bilo solz, ki so mu zalile oči. »Da ni bilo tega, nikoli vas ne bi bil pustil na cedilu.«
Vodja je stopil bliže in mu je položil roko na rame. »Verjamem vam, sinko. Morda so bile moje besede pretrde. Pozabiva to.« Glas mu je postal mehkejši, pritisk njegove roke na Nealovem ramenu še bolj krepak. »Vprašanje je zdaj, ali se hočete spet vrniti na delo?«
Nealu je bilo, kakor da ga je nekaj vzdignilo iz mrkega razpoloženja, v katero ga je bil potegnil spomin. Obrnil se je k starejšim in je zagledal v njem drugega človeka. Njegove črte so bile svetle, ustnice so izražale prijazno vnemo in ostre, stroge oči so zrle
mehkeje.
»Sinko, ali se hočete vrniti k nam — in ostati pri meni, dokler ne bo delo dovršeno?« je s polnim, globokim glasom ponovil Lodge. To ni bdlo več samo razmerje med vodjo dela m njegovim pomočnikom.
»Da, sir, vrnem se,« je tiho odgovoril Neale.
Še! je pomolčal; nato je zamišljeno potegnil uro iz žepa in dolgo gledal na številnik. Roka mu je komaj vidno drhtela. Pobe-šai je oči, kakor da se ogiblje Nealovemu pogledu.
»Ostanite tu,« je velel. »Pokličem vas.«
To rekši, ga je ostavrl samega.
Neale je stal, kjer je bil, oči so mu uhajale skozi okno in so se upirale v sivozeleni polog doline. Bilo mu je, kakor da ga noge ne držijo več; zato je uprl koleno v zofo, da ne b iomahnil. Njegova prisiljena otrplost, krinka najgloblje razburjenosti, je ponehavala. Krasna misel mu je prešinjala dušo — vodja ga je bil pozval nazaj na veliko delo.
Cez nekaj trenutkov so se za njegovim hrbtom odprla vrata te. so se tiho zaprla. Nato je začul rahel, nagel vzdih. Ves prostor se mn je mahoma zazdel čudno rzpremenjen in poln strahotno silne slutnje. Obrnil se je, kakor da ga je ogromna roka nenadoma vrgla
na okoli.
V dragem koncu prostora je bila mračna poltema, a vendar Je raziočil ozko dekliSko postavo, ki je s hrbtom slonela na vratih. Nj?ne črte so mu bile znane. O, bridka prikazen njegovih sanj! Postava se je zganila, omahnila pa proti njemu. Strmel jI je naproti, ves zmeden in nem, tresoč se po vsem telesn. Slaboten, mil glas, ki je nekaj klical, mn je presunil srce kakor oster nož. 2e je mislil, da je zblaznel; vrnitev v staro življenje mu je bila razmajala duha. Drget njegovih mišic se je prelil v omotično čuvstvo nemoči; prsi so se mn hotele raztrgati.
»Neale!« je zaklical tisti mili glas. Postava je prihajala k njemu. »Jaz sem, Allie — Allie — tvoja Allie!«
Neala je bilo* kakor da se prebuja na onem svetu — v raju. Njegove oči so še dvomile o prelestni slnjini neba, o kosmičastih ob lačkih, o bujnem zlatem solncu, kj je sijalo okoli njega.
Toplo, mokro lice se je tesno prižemalo k njegovemu lica, svetle rjave kite so mu visele na oči, majhne, krepke ročice so se mu obešale za prsi. Oddahnil se je: Allie Lee je bila živa! In nato se je začutil tako šibkega, da so mu udje odpovedovali pokorščino.
»Allie!« je šepnil. »Ali je mogoče, da nisi mrtva?«
Sunkoma je vrgla glavo kvišku; da, bilo je njeno ljubljeno lice, bila je Ailie Lee.
»Živa sem,« je odgovorila s tihim, radostnim smehom. »Bolj živega od mene še nisi videl na svetu.«
Trepetaje ji je gleda! v obraz. Da, bilo je njeno obličje, brez-prlmerno, nepozabno obličje Allie Lee. Nemara da malce soženo in shujšano. Toda čas z vsem svojim trpljenjem je bil samo poveča! njeno milo lepoto. Nič žalega se ji ni bilo zgodilo — bleda vedrina njenih lic, krasne, temnovišnjeve oči, ki je iz njih globine sijala hrabra duša, drhteče, nežne ustnice — vse mu je pričalo, da ne.
»Neale, pravili so mi, da si pustil delo — in da gre s teboj po zln.« Zgovornost bolečine mu je izpremenila glas.
»Da, Allie Lee, tolikanj sem te ljubil — in ko sem te izgubil, se mi je primrzil ves svet.«
»TI si
»Allie,« ji je naglo segel v besedo, »ne govori o meni! ... Nisi me še poljubita!«
Allie je zardela. »Ne? ... To je vse, ka rveš?«
»Poljubila si me?«
»Da. dragi... Bala sem se že, da te ne bi zadavila!«
»in jaz nisem čutil ničesar; vsa zavest me je bila minila... Poljubi me zdaj! Naj čutim, da živiš in da me ljubiš kakor nekdaj!«
»Noter,« je kliknil Neale.
Vodja je stopil v sobo. Črte generala Lodgea so bile polne nasmeška, ki je ublatževal njih strogost. In nekam začuden je bil videti.
»Drugi Človek ste postali, Neale!«
Neale se je zasmejal. »Evo vam vzroka!« Pokazal je na Ailie, ki je bila vsa zardela.
»Ni mi bik) treba izigravati glavnega aduta, da sem vas vrnil delu,€ je rekel general
»Da bi ga le bili!«
Allie je vstala; boječe in ne baš fzahka je osvobodila svoje prste Izlahka je osvobodila svoje prste iz Nealovih rok.
»Gotovo se imata kaj pomeniti,« je dejala in zbežala iz sobe.
»Dražestno dekletce, Neale. Vsi smo zaljubljeni vanjo. Neko noč je pala med nas — in nas je prosila zaščite in povpraševala po vas. Zgovorna ni posebno. Zvedeli smo le toliko, da je ona tisto dekle, ki ste jo rešili v hoimih, in da je ušla iz ujetništva. Skriva se ponoči in podnevi. In molči. Zdi se, da jo je nekoga strah.«
»Da, tako je,« je resno odvrnil Neale. Nato je s kratkimi besedami povedal Lodgeu Alllčmo zgodbo, kakor io je bil pravkar slišal Iz njenih ust.
»čudna istorija,« je dejal generaL »In kaj mislite storiti?«
»Imel jo bom tukaj skrito. Mislim, da je pri vas najbolj varna. Sredi vojske!«
»Gotovo da. A Človek nikoli ne ve, kaj se utegne zgoditi. Če bi jo mogli spraviti v Omaho —«
»Ne, ne,« je skoro jezno odvrnil Neale. Misel, da naj bi se ločil od Allie. zdaj, ko jo je bil pravkar našel, mu je bila neznosna. Generalov predlog ga je bil tudi spomnil, da bi se utegnil pojaviti Alličln oče. Ta misel ie vzbudila v njem nedoločen strah.
»Razumem vaša čustva, Neale. Nič si ne belite glave.«
Neale je zdajci premenil predmet razgovora. »Slišim, da so hiženjerji naleteli na oviro?«
»Tako je, da ne moremo z mesta. Na vas se zanesem, da rešite to tehniško nalogo.«
Neale je stopil pod milo nebo. Barva stvari, občutek vetra, hrup ljudi in konj — vse to je bilo prav tako izpremenjeno kakor on sam. Prav je bil rekel general Lodge: drugi človek, drugačen svet!
Vsakdo, ki duševno dela
pozna kot posledico duševnega na-x>ra utrujenost ter ve, da po eni neprespani noči ni mogoče, da človek koncentrira svoje misli.
Oni, ki je to poskusil, naj pije v-sak predvečer eno steklenico
'©MMTi
ki ga ozdravi.
On ne bo občutil, da ima prenapolnjen želodec in tudi ne, da je la Sen. To mu povzroči, da bo lahko za spal.
Še važnejše je to, da Ovomaltine radi svoje velike hranljive vrednost) in lahke prebavljivosti nadomestijo sa časa spanja energijo, ki smo jo potrošili tekom dneva, tako, da zju traj posedujemo ponovno ono ener ?ijo, ki nam je potrebna za dnevni-delo.
Dobite jih v vseh lekarnah, droge cijah in boljših delikatesah za ceno. 100 gr Din 18 50, 250 gr Din 36.25 i 500 gr Din 63.25.
Zahtevajte vzorec zastonj, pozivajo či se na ta lisi od
Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb.
Notor auto-mehamk
prvovrstna samostotaa moč. zanesljiv in vesten, dober organizator ter vodla. Zeli primerne službe, ali se udeleži z 35—38.000 Din pri kakem odličnem oodietio Ponudbe pod zaupno Ra oglasni oddelek »Jatrac.
Ekspadijenta
manufakturne stroke mlajšega
sprejme takoj
tekstilna tovarna.
Ponudbe s spričevali na „Intex\ d z o z v Kraniu.
Naznanilo.
Prevzela sem
»1
v gostilno
Smerc"
v Mojstrani
PRISTNA JAPONSKA SVILA
V VoEH MODNIH BARVAH
DIN —
A. & E SKABERNČ LJU8LJANA
OCARINJEN JE
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hiro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik. Ljub. tjana, Masarykova cesta 9 (nasproti cari» narnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno
juuuljuuulilbjui a, 11 a uumuDu m. m
kjer bodem točila vedno pristna dolenjska in štajerska vina najboljše vrste ter postregla točno hi v vsakem času s toplimi in mrzlimi jedili
Snažne in zračne sobe za tujce so po primerni ceni vedno na razpolago.
Cenj. občinstvu, turistom, športnikom itd. se za obilen obisk najtoplejf priporočam.
FRANČIŠKA SOKLIČ.
naslednica.
Hišo ali vilo
kupim v centrumu na Biei-weisovi-Tržaški cesti. Ponudbe pod značko .Pripravno za zdravnika* na upravništvo .Jutra*
277 ^a
nnmnini it jjuuulo i r i mnr
BAZIlIJ JERAS, geom ter FRANCKA JERAS ro . ŽGUR poročena Maribor, 11. februarja 1828.
—
<
Murska Sobota
Podraga
Rabljeni in novi p-salni stroji najboljših znamk po najnižjih cenah
'ANT. RUD LEGAT & Co Maribor,
Slovenska ulrca 7
Telefon 100
Zahvala.
Ob prirand izgubi naše nad vse ljubljene hčerke, sestre, svakinje, tete
I ^^ tO
izrekamo najprrsrčnejšo zahvalo predvsem: gosp. Ozvaldu. njegovim uslužbencem ter ostali jeseniški javnosti za mnogoštevilno udeležbo na njeni
zadnji poti.
Vsem in vsakomur naša ponovna najiskrenejša zahvala. " Zagorje-Jesenice.
Žalujoča rodbina Kosmus,
Blibo tabo industrijsko podjetje
sprejme
za šumsko pisarno neoženjenega
popolnoma veščega srbo-hrvatskega m nemškega jezika v govoru in psavi, pertektno znanje nemške stenografije in stroiepisia ter da ima neKaj znanja v knjigovodstvu.
Vprašanja s zahtevo plače in prilog s prepisi sprčeval pod Šumska industr ja* oa oglasni oddelek .Jutra*.
Prostovoljna favna dražba
tik pred kolodvorom v Moškanjrih nižje Ptuja ležeče parcele 27 a sposobne za siavbiš e obrti, obrata, kleti, skladišča itd. se vrši s preklicom 16. februarja 1928 ob II uri na licu mesta. — Pogoji so eno nro prej tam
na razpolago.
IPlBiBiBiBiBiriBlBiffiBiBigliBiBiBiBiBlfflB
Kdor oglašuj?, fn napreduje
L*
Uloga (Schlauchschutz) Vas zaščiti zanesljivo pred defekti pnevmatike
ni tekočina, temveč elastična vloga Is posebnega predla
ne zmanjša nikakor hitrost
ne postane vroča in zato
ne ovira v nobenem oziru elasticitete pnevmatike
Glavno zastopstvo za celo Jugoslavijo
IVAN KENDA. liubliana, Mestni trg 17
Oddajo se okrajna podzastopstva pod zelo ugodnimi pogoji v celi Jugoslaviji,
ObStca Ljuhijea*
ilsstnj oogreM>< 2avo<i,
Brez posebnega naznanila.
Umrl je nai dobri soprog, ode. brat stric, svak in zet, gospod
MAT
mesar in posestnik
v soboto, dne 11. t. m., po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 13. februarja 1928 ob % 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 41 na pokopališče k Sv. Križu
Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi sv. Petra v torek, dne 14. t. m. ob 7- uri zjutraj.
V Ljubljani, dne 11. februarja 1928.
Josipiua Bain. soproga. J^iko, Božo. Jožica, otroci — Valentin, Leopold. Karol, Ferdinand, bratje. — Amalija, sestra — in vsi ostali sorodniki.
- '>.. . ' (t:, . J, - /.''t ;	"ij .
j »i,- ii-'!
.-*■ -k
;.r.' f} >;'^
Franc Terdina, veletrgovec, javlja v svojem in v imenu svoje hčerke Grete kakor tudi ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, najboljša mati, sestra, teta in svakinja, gospa
v petek popoldan v sanatoriju na Dunaju po kratki in mučni bolezni preminula,
Pogreb se vrši na Dunaju, Ljubljana, dne 11. februarja 1928.
/fas*&čiLa, tsu ust dopisi tiioid, t*, tnalih ogLasov. j*, poslalna. Oglasni otiLddtk JITTRA. Ljubljano, Prvlcmova, uL.4 CcJururu, racosi poftsn Lrasulnic* Ljubljana,šl rt£42		
		
TaUfan sbuulka, 2492	Jiah oplasi, ki sJudtjo v posredovalna, tsisocgaLru tianusi«. občinstva, vsaka beseda sopas-. Majm/injsi znesek. Visi	trgovskima aLi rvkLamsi&ga, zsui^aja, uzaJza beseda. Vui r-Uajmanjst, rsusek Vin, Vristcjbtsia za šifro J)ui 5-- Vse. prutorbi nt, j S, vpodati obunem, z naročilom,, uetrse oglase m. priobčijo
	Pristojbina za šifro Dva,3— ZviUv*, dopuovanjain oglasi,	
Sprvjctrumja malih, oglasov zsx prt ^ hsrdnjo- skaudko- JUTRA te, zszkljuČi, dasi, pmd vz^dom. lista, ob t/ tm, P&zsiej*. sprejih, oglase bodo pri, občesu, is ruisladsLfo s Umiku lista.
TaUfcm, stutulka, 24 9 2
Ekspozitura „Jutra"
v Šiški
Celovška cesta štev. 53
sprejema oglase ter daje naslove malih oglasov
Naslove malih
oglasov
Din 2-—
pošiljamo le tedaj, če vprašalec priloži v znamkah pristojbino
Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno Driloži to malo pristojbino, sicer ne bo prejel odgovora
OGLASNI ODDELEK »JUTRA«.
Avto vožnje
oskrbujem t i * k l čas s brzo-to v ornimi ln tritonskim avtomobilom. — Naročila t (infi Bolalflo, Bitk*, Med. redova cesta 6. T«L 2147.
45S2
Gostilna
pri fajmoštra
priporoča .p-aJboljSa sledeča vina: Oht«o po 11, Štajerca po 12, bizelca po 14, rizling novi po 16, rizling it vi po 16, portngalko po 16 in tramincK po 20 Din.
4228
Maškeflado
pri »Florjančku* na Ježicl,
x zelo pestrim sporedom priredi dane« popoldne pevsko društvo »Zora* na Ja-lici. — Odbor.	4568
MS »j r
i. --SSSSk
Za svilene klobuke in slamnike
damske Ln močke y pro-oblikanje po najnovej-ši modi se vljudno priporoča Stpmberjer Reš, Dunajska cesta 9.	4377
Damo
zgovorno, li bi posežala privatne stranke, sprejmem — ne da bi prodajala — proti fiksni plači in proviziji! Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro fDober na6top*.	4587
Kroj. pomočnika
res prvovrstnega, sprejme za veKko delo K. Pučnik, Tavčarje^ ulica 8. 4506
Deklico
poštenih staršev, sprejmem takoj za šiviljffto obrt r Rožni ulici 41/11 — levo.
4501
Obleke
vsakovrstne izdelujem po ?00 Diu po najmodernejših krojih ter sprejemam popravila in likanje. Se priporoča Makso Nečimer — Ljubljana, Vošnjakova 4.
4215
Foto-atelje
D. Rovšek — Ljubljana. Kolodvorska ulica štev. 34 se vljudno priporoča slavo, občinstvu v mestu in deželi. posebno za slikanje skupin ter za vsa druga v fotografsko stroko spadajoča dela. Iavršnjem prvovrstne povečane "slike na papir in platno. Na zahtevo pridem fotografirat tudi na dom. Cene zelo zmirne. — P. n. gg. kolegom priporočam preizkušene prvovrstne fo-to-plošče, papirje in drn^e potrebščine, francoskih in drugih tovarn, po nizki čemi.	4495
Pozor ženini in neveste!
Tovarna nogavic
v večjem mestu Jugoslavije, sprejme izurjeno vezalko (Ketterin) proti dobri plači. Ponudbe na oglaani oddelek »Jutra* pod šifro »Vezalka*.	4611
Prodajalko
ozirema učenko sprejmem takoj. Ponudbe s s*liko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delikatesa*.	4313
Šiviljo
ia pletene puloverje, obleke, bluze itd., vajeno krojenja in urezovanja. sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4622
Potnik
ki potuje po Sloveniji In Hrvatski, sprejme zastopstvo raznih predmetov. — Ponudbe pod »Potnik* na podružnico »Jutra* v Mariboru.	4283
100 Din že same ori en» stran d
dnevno lahko zaslužite l prodajo patentirane novosti, če se oglasite takoj pri g. I. Kenda, Ljubljana — Mestni trg 17 — od 2,- ' ure pop.	43065
Vratarlco
z m o i e m, ki se dobro
spozna na vrtna in druga _ _
dela, siprejme Kolinska to- Mariboru, varna v Ljubljani Natural-no stanovanje, kurjava in plača. Zglasijo naj se samo zanesljivi tn res zmožni.
4506
čevljar, vajenca
sprejmem. Naslov r ogla«, oddelku »Jutra*. 4515
Služkinjo
sposobno nekaj kuhe ln obdelovanja vrtaj v pomoč
fiosporlinji, sprejmem po dogovoru najpozneje do 1. aprila. Naslov y oglasnem oddelku »Jutra*.	4517
Kuharico
za vse Skupaj, sprejmem v gos-t&lno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4527
Zi

(matrace). ;>osteljnt mreže, železne Dostelje ^zložljve). otomane. divane m tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Krekov trg štev. 7
poleg Mestnega doma 30
SvHene klobuke in slamnike
r popravilo ter preoblikovanje, za dame in gospode sprejema modni salon Stuchlv - MaSke. Ljubljana, Židovska ulica 8. 4275
Vulkaniziram
Tte vrsti- »vtoznm* »er
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa m mo torje P Škafar LJubljana Rimska aesta 11	12
Gornjih delov
Izdelovanje ter	popravila
vseh vrst čevljev	sprejema
M Peternel. Sv	Petra o.
št 6	8979
Fr. Šmajdek
ključavničarstvo — Jesenice
se priporoča za naročila vseh ključavničarskih del. Izdelujem po najnižji ceni razne železne ogTaje, železna okna, vrata. Štedilnike za vridavo in pločevinaste, končno tudi peči in Sledil, nike na žaganje.	231
Najfinejša vata
volna, svila, puh, odeje vsgh vrst, izdelovanje in popravila. Rožna ulica 19.
4590
Mlekarno
sem otvorila v Sp 8iški, Celovška cesta 42 Prodajam mleko in druge mlečne izdelke po najnižji ceni ter se cenj občinstvu toplo priporočam — FrančiSka Žitnik
U


Sobarico
sprejmem Naslov v oglas.
Prodajalka
me>3ane trgovine, zmožna v-.ph pisarniških del in strojepisja v slov in nemškem jeziku, želi primerne ?'iižbe v mestu ali na de-žf'.i. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra moč 20».
Samostojno kuharico
z letnimi spričevali, ki je vešča tudi dobrih hišnih opravil, sprejme mala družina. Ponudbe na naslov: Dr. Rešetar, Zagreb, Ilica št. 42/n.	4478
2 čevljarska
pomočnika
sprejmem takoj za boljša z?>ita in tudi šivana dela. Hrana in stanovanje v hiši — Alojzij Negro, čevljar. Ljubno, poŠta Podnart, Gorenjsko.	4475
Natakarico
ki je tudi kuharica, staro 24—28 let. sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4268
Deklta
pridnega, zmogneora ln zanesljivega, v starosti 20 do SO let, sprejmem za kuharico, ki je že bila zaposlena v kaki fini hiši Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4180
Kovača
prvovrstnega, z večletno nra>kso. s podk&vsko skušnjo. — Oziram se samo na starejše, izkušene kovače. Event. tudi oddam obrt v najem. Istotam sprejmem krepkega, nad 16 let sta-reia kovaškega vajenca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4242
Vzgojiteljico
k 2 deklicama sprejme bolj ša rodbina v Ljubljani. — Perfektno znanj" slovenske-?a in nemškega jezika, kakor tudi potrebna naobraz-ba za vzgojo otrok, pogoj. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra* r>od šifro »Stalna služba 3333*.	4212
Blagajničarko
sprejmem. Pismene ponudbe na Veliko kavarno v 4638
Strojepisko
z znanjem nemščine, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4628
Dober krojač
za gospode in dečke, za novo in popravila, se priporoča na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4492
Posredovalnica služb
Loreber, Maribor, Vetrinj-ska ulica št. 5, nudi vmke vrste služb in osobja. 4687
Hišnik
katerega žena je čedna, vešča snaženja parketov in vseh hišnih del, dobi kot postranski zaslužek stanovanje ln nagrado. Pismene ponudbe z navedbo družinskih članov, pod značko »Nagrada 1928* na oglasni oddelek »Jutra*.	4607
Čevljar, pomočnika
zmožnega samostojno voditi čevljarsko obrt kot poslovodja, sprejmem takoj v manjšem mestu blizu Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poslovodja*	4571
Agilne zastopnike
za stalne delokroge sprejme novo podjetje v vseh krajih Slovenije in Hrvatske — Dnevno uporabljiv predmet nudi zajamčeno čisti dnevni zaslužek 150 do 200 Din, event. fiksno plačo in dijete. Začetni kapital 200 Din Ponudbe z Din 2.50 v znamkah za natančna pojasnila poslati og'as. oddelku »Jutra* pod šifro »Milarna*.	4594
Agilne potnike
sprejmem za vpeljavo kos-
metične specialitete — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Velika provizija*.	4599
Vajenca
sprejmem v trgovino z mešanim blagom Reflektiram 6amo na fante boljše družine, s primerno šolsko izobrazbo Ponudbe s spričevali na naslov: Franjo Cerne, Radeče pri Zidanem mostu.	4122
Pikola
s hrano in stanovanjem v hiši sprejme kavama Narodni dom v Kranju 4205
Modlst. vajenko
spretno in pošteno, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	4200
Zidar, delovodjo
kateri je absolviral nižjo obrtno šolo in da ima nekoliko prakse, takoj sprejme Dan Battelino, Ljubljana 7, Knezova ulica 32 4380
Izurjeno maserko
»prejmem za trikrat tedensko. — Ponudbe na poštni predal Št. 129, Ljubljana 4356
Učenca
sprejme v perttarno z vso oskrbo We5ss v Karlovcu.
4022
Slnžlnčad
kuharico »obari«« natakarice hišne Itd dobe najlažje službo v Beogradu — ako so oglase v birou Eko nomija — Beograd. Vaslna ulica 11	8133
Mlado šiviljo
pripravno, ieH eleganten irospod. — Prednost Imajo tiste, H znajo vsaj nekaj nemško. Ponudbe pod šifro «44 In 85* na oglasni od-4185detok »Jutra*.	4278
Ključ, pomočnika
starejšega, za stavbna dela sprejmem v službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 4546
Kontorlstlnjo
začetnico, sprejme veletrgovina v Ljubljani Pismene ponudbe pod šifro »Zmožna 444* na oglasni oddelek »Jutra*.	4586
Bolišo gospodično
srednjih let, solidno in resno. ki se razume popolnoma _ na gospodinjstvo, kuhanje in šivanje, sprejmem kot oporo k mali družini Samo nemško pisane ponndbe na Ireno Bali, Karlova« 4541
Fiksno 2500 Din
plačam osebam, katere hočejo razpečavati naše najnovejše 4 predmete, katere nujno potrebujejo v vsaki hiši. Cenj ponudbe s prilogo 8 Din v znamkah na poštni predal 6, Ptuj. 4471
Zastopniki!
Popularnost tvrdke in takojšen zaslužek, to je glavno Pri nas Vam je nudeno oboje! Sprejmem zanesljive in poštene zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev na 16 mesečnih obrokov, švicarskih ur Itd. — pro« fiksni plači ln proviziji Zumbulovič, LJubljana — Aleksandrova cesta 12.
4271
Šoferska šola
•lajt pouk in szo&razuje
praktično in teoretično kandidate za samuetujut šoferje Pouk je temeljit in uspeti siguren Kandidate sprejemamo vsak dan Prospekti grati* Natančne
Šofer
Slovenec, samski, 28 let star, ključavničar in strojnik elektrarne, ki govori srbohrv., precej nemški in francoski, želi stalne službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljv in trezen*. 4472
Natakarica
z učnim spričevalom, doina iz podeželske gostilne, želi nastopiti čimprej službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4486
Kuharica
želi v službo k Sjimočtoj-nemu gospodu za gospodinjo. Naslov pri podružnici »Jutra* v Celju.	4484
Pekovski pomočnik
trezen in zanesljiv, z lastno koncesijo, želi službo kot mišar ali poslovodja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4485
Pošteno dekle
pridno, z dežele, želi slui-
informacije t avto Soli. ! be, najraje" "za" sobarico"' -Zagreb. Kaptoi lo. telefon Vešča je slov. in nemške-
11-95
220
Jedicnio
se temeljito in trajno odvadite Najboljše priznalni-ce in relerence Prijave ta novi tečaj v^k dan od
ga jezika, zna opravljati vsa hišna opravila, kakor tudi nekaj kuhati Nastopi lahko takoj ali pa s 1. marcem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	4291
600 Din nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi
n rtUjTn, B^tj^fv?-, 'iT'
□ova ulica 4, pr ti, desno	a\kft<
Pavla Kovač Specialist,nja df*> t0™n\ PTon,n<5be na
za govorilno	J *;	^pod
Inštruktor
Strojnik
(s tipalnih strojev, parnih
francoščine, ki Je bil pre- turbin in motorjev na ben-tekli mesec pn družini cin) ter z nekaj znanja Močn.k v Sp. Sižk, radi elektrotehnične stroke, ižče instrukcijie, naj se čimprej službo s 15. marcem ali tamkaj zglasi.	4548 pozneje. Ponudbe na oglas.
oddelek »Jutra* pod šifro »Trezen In zanesljiv stroj-
■jirtrf Cii i A
Zastonj dobi kolo
nfk*.
4233
Učenka
za šivanje odej, katera hI vredno 1000 Din tisti, ki tudi plačevala učenje, bi mi preskrbi službo strojni- rada nastopila takoj. Za ka, kurjača ali ključavni- naslov in pogoje prosim na iarja. Naslov pove oglasni oglasni oddelek »Jutra* pod oddelek »Jutra*. 4440 »Pridna 62*.	4462
O. Th. Rotman:
Cvetka je poslej spet srečno živela pri mamici. Njeni stari znanci so radi prihajali ▼ vas. Vsi so jo še vedno imenovali «prin-cesko Zvezdano». Toda neposlušna ni bila nikoli reč. Le glejte jo, kako sedi tanile na «Do svidenja!*
K o n e e.
Agilne zastopnike
za prodajo ratne štete in drugih državnih srečk na obroke, želi pod ugodnimi provizij, pogoji denarni zavod. — Ponudbe na poštni predal 56. Maribor. 4134
Vinograd, zadruga
znanih vin goric sprejme
zastopnike
za Zagreb. Ljubljano in Sarajevo. ki bi t eventualno zadostno garancijo mogli voditi komisijsko skladišče vina Obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »V. Z. B.»	4201
100 Din zaslužka
in več dnevno nudim vsakemu, ki hoče delati. Za prospekte in navodila poslati v pismu 10 Din. — Podružnica »Jutra* r Celju pod »Pomoč brezposelnim*.
4487
PostraSkl zaslužek
nudim damam tn gospodom
— predvsem primerno » mladino, zajamčen dnevni zaslužek 15—80 Din Brez posebnega znanja. — Pouk, navodilo in pojasnilo stane 10 Din. Kdor se zanima, naj pošlje cenjene ponndbe na poštni preda! 6, Ptuj. s prilogo 10 Din Nobena prevara. Oblastno dovoljeno. — Na ta naslov se ne sprejemajo priporočena pisma Is nakaznice. 4471-a
Potnika
poštenega in treznega, ver-ziranega v pleteninah, ki zastopa že druge stroke, prejme takoj večja tovarna pletenin v 81oveniji. — Ponndbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Potnik, trezen in pošten 156». 4405
Zastopnike
vestne in zanesljive sprejme pod ugodnimi pogoji za prodajo obveznic vojne odškodnine Hrvatska banka d. d., Zagreb. Margaretska ulca 4 Mafiji rim osebam zasiguran stalni zaslužek 8179
Potnike
zanesljive in poštene zastopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač — Ponudbe pod značko »Zanesljiv 28* na oglasni oddelek »Jutra*
Potnike
sprejme za več okrajev ▼ Sloveniji dobro vpeljana domača tvrdka, za prodajo šivalnih strojev in koles — proti visoki proviziji. Pri zadovoljnem delovanju tudi plača. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pod »Marljiv in agilen* na ogl.
oddelek »Jutra*.
4630
Dober zaslužek
dobi vsakdo (moški ln ženske), k! je pošten (n hoče delati Priložiti 2 Din. — »Brezalkoholna produkcija*, Ljubljana. Poljanski nasip St. 10/b.	4572
Pek
samski, strokovnjak, gre v navadno ali parno pekarno, ali kot poslovodja. Tone Trebeški, p. Koprivnica pri Rajhenburgu.	4411
Samostojen vrtnar
oženjen, ki govori slov in nemško, z dobrimi večletnimi spričevali iz večjih vrtnarij, zmožen vseh v vrtnarstvo spadajočih del, želi premeniti službo — najraje na kako graščino Naslov poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiv vrtnar*. 4375
Ključavničarstva
U se rad učil fant krepke postave, z dovršeno šeat-razredno ljudsko šolo, s prav dobrim uspehom. Ponudbe na naslov: Franc Oset junior, Vransko. 4341
Gospodična
stara 30 let, želi mesto gospodinje pri samostojnem gospodu ali župniku. Gre tudi na deželo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4457
500 Din
tistemu, ki mi preskrbi v Ljubljani, v tovarni ali kjerkoli službo Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »-	4474
Potnika
ki stalno obiskuje špecerijske trgovine, sprejmem za prodajo splošnega predmeta Zaslužek siguren in velik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntta* pod šifro »Najboljši prodajalec*.
Kot pomoč v trg.
gre dekle t dežele, ki je v vseh ozirih strogo pošteno. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Začetnica 52*.	4452
Natakarica
s dežele, želi službe v Ljubljani ali v boljši gostilni na Gorenjskem. Dopise pod »Zanesljiva 53* na oglasni oddelek »Jutra*
4453
Prikrojevalec
perfekten v najmodernejšem inozemskem moškem in damskem kroju, z lastnim obrtnim listom, želi službe. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Zmožen in 4548 vesten*.	4331
Prodajalka
izučena mešane otroke, želi službe — tudi na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	45S3
Gospodična
z večletno bančno prakso, z znanjem slov in nemške stenografije ter zmožna tudi ostalih pisarniških del, želi stalno nameščenje v kakem industrijskem ali trgovskem podjetju Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4504
Gospodična
dobra gospodinja, želi znanja v svrno ženitve z gospodom srednjih let. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* poa Šifro »Nekaj gotovine*.	4521
Gospodična
želi službe k samostojnemu gospodu Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Varčna gospodinja*. 4522
Elektro-obratovodja
zanesljiv, pojiolnoma samostojen, z večletnimi spričevali, na vodilnih mestih, star S8 let, želi stalnega nameščenja. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Obrato-vodja*.	4538
Elektronadmonter
popolnoma, samostojen in izkušen pri gradbi central, omrežja, visoke in nizke napetosti, dober orgmiza-tor, kakor akvizator, išče nameščenja. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Elektronadmonter*	4539
Carinski dekJarant
prvovrsten, z dolgoMno prak«o, želi službe Božidar Popovi i, Maribor, Tatten-bachova ulica 21. 42S1
Mladenič
želi vstopiti v službo pri kakem avto podjetju kot šoferski praktikant Naslov v oglasnem oddelku Jutra 4423
Fotografi!
Inteligenten vajenec foto grafe k e <troke. k1 že 1 leto opravlja vsa dela „ temni ci ter le pozitivno in negativno retušira Išče radi opustitve dosedanjega. ateljeja. mesta kjer bi mogel nadaljevati učenje Riflck tir« na stanovanje in hra 00 Ponudbe pod šifro »Takoj korii-t^n* na oglasni oddelek »Jutra*	4211
Prodajalka
mlaj?a. dobro izurjen« v trg z mešanim blagom, želi službe Gre štiri mesece brezplačno Cenjene dopise na oslasni oddelek »Jutra* pod značko »Ener gična 74*.	4174
Ariel
S ppJtoi GO
v izvrstnem stanju, radi nabave avtomos bila ugodno NA PRODAJ. Naslov pove Aloma Com« pany. Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1
Avtogaražo
za 5 avtomobilov, z delavnico in malim stanovanjem, vse poleg hotela Stara pošta v Kranju odda s 15. marcem v najem Frane Gorjanc v Kranju. 4481
Motorno kolo
do 5 HP ali dvosedežni avto. brezhibno in dobre znamke kupim. Dopise pod »Motorkolo* na oglasni oddelek »Jutra*.	4339
Moških čevljev
10 | >a.ro v dobro ohranjenih, št. 4U-41, lepe, skoraj nove moške obleke za visoko postavo in otroški športni voziček prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
3990
Vreče
nove in rabljene vseh vrst ter
juto za embalažo
ima vedno v zalogi
MIRKO MLAKAR
Ljubljana, Slomškova ul. 11
Več stavbnih parcel
od 580—600 m« prodam v Stožicah pri Urbančku, ob Dunajski cesti. — Pojasnila daje Saksida, Poljanska c. št. 71.	4302
Wanderer
avtomobiL trisedežen, Baschevo -azsvetljavo. brezhibnem stanju tako, naprodaj — TriumpJ avto garaža Ljubljana VII — Celovška cesta.	2271
Spalnico
novo, masivno politirano. iz trdega l<jsa, prodam za 8900 Din. Naelov v oglas oddelku »Jutra*. 4443
Za pomladansko saditev
krasne sive in srebrno-modre Jelke, ciprese, drevesa za okfas in drevorede: okrogle ia rdeče cvetoče akacije, lipe, javor, jesen, divji kostanj, rdeče bukve itd., različno okrasno grmovje, grmovje za žive meje, plezalke, burus, mahoma, sadno drevje itd. v različni velikosU — po zmernih cenah. Uprava ve-lepos»<tva Tišina — pošta Rankovci (Prekmurje).
4459
Šofer
star 21 let. Mi dužbe za takoj ali pozne je Gre tudi J mesec na poskuSnjo. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*.	4393
Hlapec
z dobrimi spričevali, ože-njsn in brez otrok, želi službe k par konjem — Voniš Franc, pošta Brusnice.	4361
Knjigovodja-
bilancist
strokovnjak, ureja knjigovodstva vseh sistemov ter kartoteke Honorar zmeren Gre tudi na deželo Oenj. dopise naproSam pod šifro »Zanesljiv 59* oa oglasni oddelek »Jutra*	4359
Mlad
inteligenten moški, zmožen slov ln nemškega jezika, vešč vseh epedicijskib in carinskih manipulacij, želi službo skladiščnika ali trg. sluge Cenj. ponudbe pod »Trezen 1050» na oglasni oddelek »Jutra*.	4612
Upokojenec
brez otrok, želi službo hišnika ali vratarja, takoj ali pozneje. — Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Vpokojenec*. 4632
Gospodična
z večletno prakso, želi me-sto prikrojevalke v damskem salonu. Dopise pod šifro »Samostojna 523* na oglasni oddelek »Jutra*.
4523
Prodajalka
poštena in zanesljiva, z najboljšimi spričevali, želi službe v kakem več.iem špecerijskem podjetju Nastopi takoj ali pozneje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4326
Učenka
ki se je že učila v trgovini 1 % leta. želi službe z vso oskrbo. Joško Bevčič, Kette-Murnova. Ljubljana.
' 4320
Knjlgovodinja
bilancistinja z večletno prakso ter zmožna tudi vseh drugih pisarniških poslov. želi primerne službe Cenjene ponudbe na orias oddelek »Jutra» pod šifro »Popolnoma samostojna 28* 4264
Šivilja
za perilo in obleke. gTe po nizki ceni na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 461P
Čevljar, pomočnik
dobro Izurjen. Ieli službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	441;
Kontoristinja
s štiriletno prakso, zmožna slovenščine, nemščine, srbohrvaščine. stenografije in vseL drugih pisarniških del, želi premeniti službo Gre tudi samo za nekaj ur na dan Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kontoristinja*.	4551
S 4000 Din kavcije
želim nameščenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Računarica*. 4553
Elektromotor
na 220 voltov ali 90 voltov. 3/, konjske sile, izmena 50. prav malo rabljen, prodam po nizki ceni, ali zamenjam za motor enake vrste na 380 voltov. Ponudbe na tiskarno Pano-nija, Murska Sobota. 4468
Bencinmotor
dvocilindrski, 4 konjske sile, pripraven za motorni čoln aTi manjši obrat, malo rabljen, ugodno prodam — Istotako prodam leseno
transmisijo
Ponudbe na tiskarno Pano-nija v Murski Soboti. 4469
2 vagona podnic
43, 265. 53. 285 en vagon in 1 vagon hrastovih plohov, neobrobljenih, 5—14 cm debelih, od 250 naprej, na žagi proda Suha, Skofja Loka.	4389
Strojna pletilnica
A. PcngračiS v Celju, Gregorčičeva ulica 3 nndi najceneje vse vrste nogavic. — Trgovcem po tvormški ceni 4315
2 plato voza
v dobrem stanju prodam po nizki ceni. Istotam na razpolago cca 1000 kg lepih orehov. — Pojasnila daje F-anjo Cerne, Radeče.
4121
Radio-aparat
tricevni. popolnoma nov — neverjetno dober sprejem, ugodno prodam za 1400 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4R55
Indian Scout
skoro nov, zelo poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddeliku »Jutra*. 4531
Motamo kolo
s prikolico, v dobrem stanju, angleške znamke, zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4555
Zaprt avto
šastsedežen. dobro ohranjen, takoj ugodno proda Cron, Ambrožev trg 3/II.
4397
Trgovci!
Vsakovrstne lepe glavnik* izdeluje po nizki ceni Alojzij Bernik, Skofja Loka 407/
Stroj za perforiranje
prvovrsten, poceni naprodaj. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*.
4 rabljene kočije
pooenl naprodaj. Poizve se in na ogled v graščini Bo-štanj pri Sevnici. 4461
Vrvarsko obrt
proda takoj Alojzij Planina, Celje-Gaberje. 4483
Smrekovih hmelovk
2 vagona, lepih, 6—9 metr. ___________________
dolgih, prodam franko va- j tri {©trt leta rabljen, W
si oglejte ulogo krajo Ik brzošivalnih strojev, najnovejše iznajdbe moderne tehnike. Na ta stroj Šivate popolnoma enostavno vsakovrstno blago. naSitke ia čipke s cikcak Šivom, ve-žete vezenine, gumbe in gumbnice. Pouk v vezenju brezplačen. — Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko. »Tribuna* F. B L., Ljubljana. Karlov&ka cesta 4.
49
Pietilni stroj
osemidjučni »Dubied*, 8/60,
Itri četrt leta rablje.n, naprodaj za tretjino cene. — um Komaa. rr. rrijateij, 1 Naslov v oglasnem oddelku
I.	AAaA « .	9	____
Tržišče.
4460
Poročnih daril
leplb.	v veliki izbiri tn nizkih cenah nudi A Fuchs
zlatar	v Selenburgovl ulici it 6 18
Drva
nrastova. parketn« odpadke od žage ter mehka drva po nizki cent dostavlja as dom i«na tag» V 8cagnettf -Ljubljana, ca torenjskim kolodvorom	86
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvaroi Jugoslavije. Mehanična vrvarna Šinkovec. Grosuplje.	261
Najlepša drva
Cebia, Wo!fova ulica Ifll.
n
Premog, drva, koks
in oglje nndl lruiba »Ilirija*. Dunajska eesta 46 .poleg Iv Zakotnikai Telefon 2820	608
Čevljarski stroj
Singer (Hohlmaschine) poceni proda Skof, Maribor. Pobreška cesta 9. 4449
Železniških tračnic
po 7 m dolžine po Din 2 k<* proda 30 komadov Mihad Kaučič, Zg. Šiška — Ljubljana.	4444
»Jutra*.
S736
Razglednice
ta Šaljivo pošto, 100 kom. po 25 Din dobavlja tTgovi-na M. Tičal, Ljubljana
S349
2 veliki sliki
ter dobro ohranjen deko-racijski divan prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4324
Stavbni les
rabljen, zelo ugodno proda Badaiič, Ambrožev trg S.
4307
Veronežki gig
dobro ohranjen, naprodaj pri grajščini Brežice. 4419
Fijaker. koncesijo
z inventarjem vred prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4354
Predelna stena
steklena, lepa velika, naprodaj v trgovini Verbič, Stritarjeva ulica. 4183
Triciklje
s skrinjico ln napisom tvrdke, za prevažanje blaga, pripravne za trgovce, pekarne in mesarje, dobavlja »Tribuna. F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4.
46
2 moški obleki
ženski spomladanski p'ažč in zimsko površno jopico prodam v Florijanski ulici št. 1 /TI.	4502
Servis za čaj
nov alpaka, za 12 osr-b. močno posrebren, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4498
Razne steklnice ln krasen filodendron
(sobno tožo) prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4499
Močan voz
z diro. prodam takoj po ugodni ceni. Pojasnila v trgovini Iv. Perdan nasl.. Krekov trg 11.	4509
Več oblek
moških in žen-kih. prodam — Na o<:Ied ob nedeljah In praznikih Stara pot št. l/I, vrata 3	4518
Razne predmete:
hrastov pult. 8.15 m dolg; stelažo, 3.50 m dolgo, 2 m visoko in 50 cm široko; železno dvokolico za skladišče;
železen plug, dvolemežen; novo, dvojno »Amag* pum-
po;
2 železna lijaka (Ausguss); decimalno tehnico za 100 kg vitlo (Aufzugrolle) 30 cm
premer; Kugelkloset (Austerlitz patent); železno vrtno klop; brzoparilni kotel »Alfa*.
2	železna soda za bencin; težke Škarje (Hebelschere); krožne škarje (Kreisschere) železno stružnico fDreh-
bank) 1 m: 4 medene električne svetilke, za omarice; 60 m železne cevi 3/8"
ia vodovod; 11 kompletnih šaluzij za okna, 90 cm širokosti:
3	kompletne, trde. fin? spalnice in
kompletno jedilnico poceni proda Franc, Žužek Bled I.
4260
Tračno žago
6 cirkolarko na ročni ia nožni pogon, n3 krogličnih iežajih, proda po ugodni ceni Ferdo Laznii, kolar, Radeče.	S578
Pianino
nov, naprodaj T Florijanski ulici 5/U.	4569
Vinsko sesalko
dobro ohranjeno, proda Mihael Kaučič, Zg. Šiška št. 125 — Ljubljana. 4<i24
Lepo posestvo
z dobro gostilniško postojanko, cb drž. cesti, 10 km od Maribora, z 31 orail zemljišča, od katerih je polovica gozda — napeljana elektrika, krasna lega, avtobusna redna zveza, je 1 živino ln inventarjem vred radi starosti lastnika zelo ugodno naprodaj. Natančna pojasnila daje H. Feld-bacher (WUdhaus), pošta Selnica ob Dravi. 4634
Trgovsko hišo
v Mariboru, pripravno aa trgovino in vsako obrt ali icd ustrijo. takoj prodam. —-Ima veliko dvorišče, hlev, avtogaražo Ln 9 stanovanj, ter velike trgovske lokale. Stanovanje na razpolago. — Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Spomlad*.	4636
Gostilničarji
Po zelo nizki ceni prodam nekaj okroglih miz. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
4610
Nov bakren kotel
za Štedilnik in etaiiro za knjige poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4605
Pohištvo
proda ra li -elitve Marija Krušič, Streliška ul. lO/I 4384
Pekarno
In veliko hišo g prodajalno na oglu trga ln ulice, novozgrajeno. takoj vseljivo prodam ca 850.000 Din. — Cvek, Zagreb, Selška cesta št. 129	4367
Excelsior» Portland cement
vlsokovreden
iz splitske tovarne
dobavlja na »klepe in va-eron®k» naročila
ravnate!! M. Rozman
Ljubljana VIL.
Goriška cesta.	4295
Otroško posteljo
iohro ohranjeno, nrodam no ugodni cent Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 4352
Nova žima
za S žlmnici, naprodaj. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	4606
Kinoaparat
nov, proda 1 vso montaio M. Flšer, oficirski dom — Štip.	4591
Spalnice
eno gladko (šperano), politirano. lepo in solidno izdelano. eno masivno brestovo, politiTano in eno mahagoni pleskano, proda Andlovic, Ljubljana. Domobranska oeeta 23 — na Poljanah.	45S4
Fotoaparat
4.5 X 6, kompleten in flau-to ugodno proda Viljem Viljem Godnjavec, Trebnje 4570
Pisalna miza
z c^ledalom, lepa in črna usnjena obleka naprodaj v agenturni in komisijski trgovini na Sv. Petra cesti St. 24.	<575
Šivalni stroj
»Singer*, dobro ohranjen, luksuzni, naprodaj po zelo nizki ceni na Kodelievem
St. 248. .	4578 «
rti
z visokefrekvenčnim	tokom
za masažo, poceni	proda
Fr. Kušar, trgovina,	Drav.
«•	4540.
Pisalni stroj
A. p. G., « mizico in sto-loa prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. «57
Trgovska oprava
kemptotao poceni prod« AL Omr, Ambrotav trg it. 1.
4562
laket
a» srednjo postavo. skoro nor. prodam m 850 Din. Vatlov t oglasnem oddelki •Jotea*.	4519
KonverS. leksikon
Maverjev, 21 kgjif, naprodaj u 400 Din na Ceiov-
Od 5«wti S2/TL
44S4
Železno ograjo
s Trati, io dobro ohranj«-
C, 1.20 m do 1.80 a vlso-, u ogradit«* Trta, 10 a
dolgo, kupim. Ponudbe
•rišimi oddelek »Jutra* pod »Ograja 300». K dobra ohranjeno
tudi O L O. 4204
Železniške tire
Sile«) poljske is vozov« Hartner, Morska So-4458
Fotoaparat
• * 12, dobro ohranjen — aplanat aH »aastlemat, kupi i ter Anton, TržlS, Go-renjsko.	4478
Orehe
ta crebova jedrca razpošilja t reč jih in manjših množinah po 7 in 26 Din kg f r a a k o Koto mesto Janki) KarlovSek, trgovec, •marjeta pri Norem mestu.
8786
Otroški voziček
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe Ba oglat, oddelek »Jutra* pod Šifro »Otroiki voziček*.	4508
Brusnega lesa
obeljenega ta neobeljenega, toSJo kolSino kup? Fructus t Ljubljani.	4558
Srebrne krone
in zlatnike t vsaki mno-iinl kupim. — Ponudite na oglaeni oddelek »Jutra* pod šifro «400».	45«
Pisalni stroj
pisalno mizo ln omaro — (amerik.) kupim. Ponudbe s navedbo cene na oglasni oddelek <Jntra> pod šifro •Kupim..	4547
Družabnika
6 15—20.000 Din sprejmem xa ie obstoječo pekarno. Lahko tudi poročen. Stanovanje na raspolago. Ponudbe na upravo »Jutra* t Mariboru pod Šifro »Siguren obstoj*.	4190
Namestnika
družabnika ta otvoritev re-alltetne pisarne ▼ Ljubi ja. ni, t 12.000 Din prfetop-nine sprejme takoj Zagorski, Maribor, Tattonbacbo-va ulioa 19.	4465
Rabljene jermenlce
talezne iu leseno ter rabljena jermena kupim. Ponudb« na oglaeni oddelek •Jutru pod »Jermen«.
4SS2
Dirkalno kolo
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na Ojjlas. oddelek •Jutru pod Rfro »Dobro*.
4529
Starega bakra
kupim vež jo množino. Ponudbe s označbo količine ln cene na oglasni oddelek •Jutri* pod iifro »Kotfar*.
4516
Pisalno mizo
ia pisarno, t dobrem stanju. kupim. Ponudbe pod »Pisama» na oglasni oddelek «Jutra».	4838
Rabljenih tračnic
v teli 5—7 kg- meter, kupim 100—£00 metrov xa odvoz lasa. Ponudbe na na-eloT: Jakob Hribw, Medlja-Islako.	4491
Družabnika
s 75—100.000 Din sprejmem k dobro Idočemn In do-bičkanoenemu podjetja. — Ceajeoe ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod šifro •Dober metaiek*. 4493
Družabnico
s 25—30.000 Din ieUm ta pričetek gostilniške obrti na prometni in izletni točki morskega kopališča v Crik-veaioi. Naslov pore oglas, oddelek «Jntra».	3577
Družabnika
■ 80-100.000 Din kapitala Selim ta r&zpečavanje rai-oega, zaščitenega. in občo-koristnega predmeta. Sod«, lovanje in zmožnost organiziranja prodaje Je pogoj. Rizika ni. Ponudbe na ogl. oddelek «Jatra» pod iifro •Popolna varaort». 4608
General, prodajalca
tovarniških izdelkov več-jega obsega, Jako rentabilno, iSče«o. Potrebno Din 50.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro •Generalni prodaJnik».
4595
Hišo
t Novem mestu t Dolgi uL St. 31 proda Janko rilec. Cona po dogovoru. 4038
Vinograd. posestvo
v Dramljah, z lepo zidano enodruitasko hiSo s vsemi pritikiinami, vse v najboljšem stanju, prodam ali zamenjam za enodružinsko hiio ▼ bliiini Celja, Maribora aH Ljubljane. Fort. JelovSek, Sol. upravitelj v Libojah pri Celju. 4004
Enodružinska hiša
visokopritlična, s vrtom, t Kandiji pri Novem mestu, ob cesti proti Boijemu grobu, bo prodana v ponedeljek 20. febr. ob 4. pop. na prostovoljiii javni dražbi Natančneje v pisarni dr. Ivanetiča, odvetnika r Novem mestu.	3855
Hišo z njivo
tretjo od postaje Kandija {Hi Novem mestu štev. 68 prodam.	3836
Hišo v Celju
novo, visokopritllčno, * 6 sobami pralnico, kopalnico, električno razsvetljavo,
prosto več let davka itd., prodam Izpraznim jo takoj Prodam jo radi preselitve Cena izka, plača se po d o-
fovoru. Ponudbe na naslov '. Koleno, Celje, Aškerčeva ulica 9.	8630
Posestvo
doUSkaaooiM, četrt ure od Maribora, v najlepSi legi, vinograd, »adonoonikl njive, travniki in gozd, vsega 12 oralov, aronairano. Hiša risokopritllčna, solidno zidana steklena veranda, gospodarsko poslopje, vse v najboljSem stanju, iivi in mrtvi inventar, naprodaj zelo ugodno za 295.000 Din — Pojasni!« daje radi odsotnosti lastnika U i l a n Markovi č, Pesnica.
8552
7 PARCEL o'
Družabnika
Šoferja ■ 40.000 Din sprejmem tabo]. Dober zaslujek Pismene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod Iifro »Kompanjon iofer*. 4628
Tihe družabnike
s kapitalom od 10—15.000 Din sprehne trgovec deiel-nih pridelkov na Štajerskem, sa nakupovanje pridelkov na debelo. Ponudbo na oglasni oddelek «Jutra» pod »Sigurnost 609». 4609
w\hm hože
ta vse druge od divjačine
kupuj« in «ane?ljivo dobro plača D Zdravič, Ljubljana, Florijansks ulica it 9 47
Hlode
bukove Ia in hrastove od 20 eui naprej k u p a j • t vsaki množini parna Saga V. Scagnetti, Ljubljana
852
«Brivca»
stare letnike humoristične-gz. liita, ki ga je izdajal
Sred vojno v Trstu MiloS iamuiiič, kupimo. Pismene nudbe na «Ava», Ljubljana, Krekov trg štev. 10.
4177
po:
Ija
Srebrne krone
»tatnike in različno ilaio kupi F. Čuden, Prešernova ■lica 1.	4202
Blagajno
»M.ari.in». dobro	ohranjeno,
kupim Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra*	pod Šifro
»Martin*.	4156
Izložbene omarice
i rolo ali drugo zaporo kupimo, Pismene ponudbe na naslov: »Ava», Krekov trg 10.	4176
Železno blagajno
Itev 6 ali 7, ali p» večjo železno omaro za knjige kupimo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Blagajna 6-7*.	4395
Vrtne prsti
dobre, kupim ca 20 m*. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Slfro •črna prst*.	4621-a
Starega gumija
avto in kolesnih plaščev kupim po_ najvišji ceni vsako množino. Ponudbe « navedbo količine in cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »<3mni>.	4562
šivalni stroj
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra» pod »šivalni stroj* 4576
Stare kovine
jned, svinec.' cinkonro pločevino, aluminium, strugovi-ne iz m<;di, črke, železo, lkine. rabljene stroje, steklenic« in ostalo »teklo, sode. kupujemo in plačamo najvišje dnevne cene. — »Ferrooietal*, k. d;, Zagreb. Slovenska ulica 12;
.....44
40.000
ali več d&m v doblčkanos-no podjetje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod •Februar 20*.	4559
3 hiše v Mariboru
naprodaj. Pojasnila v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 23/1.	4445
Hiše
vil«, gostilne, trgovine, žago
posestva
in graj čine od 3—500 oralov proda pisarna Zagorski, Maribor, Tattenbachova ul. S*. 19.	4464
Manjše posestvo
blizu železniške postaje ali mesta vzamem za več let v najem. Ponudbe pod iifro •Takoj* na podruž. • Jutra* v Oelju.	4486
Gostilno
prodam — ako kupec ieli tudi novozgrajeno hišo y lepi legi v Hrvatskem Pri-morju. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 4387
po io Din: b Dunajski
Realltetna pisarna
družb« t o s.
Ljubljana Sv. Petra cesta 18
proda stavbliča: 1700 m*, blizu Vrtače po
40 Din; 5 8TAVBIBC ob glavni ce-10 I
6 £
oo 34 Dta; VEO 8TAVBI8C ▼ Koieziji 500—1000 m«, po 15 ta 17 Din; VEO STAVBI8Č t Zeleni
jami, od 400—1000 m«; 2 PARCELI pri st. Jožefu
po 500 m» — 00 Din; 2 PARCELI, Bežigrad, 700
m', po 27 Din; KOMPLEKS 20.000 m«, ob Dunajski cesti, po 10 Dtn Razen teb hiše, vito to posestva.	4604
Svetla prostora
suha, večjega to aaajisga,
tudi v prvem nadstropju, rabim — popravljiva shrambo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro •Večji prostor*.	4586
Lokal
trgovski, ali sa manjšo industrijo, na pripravni točki oddam takoj v najem Celje-Breg Ponudbe na podružnico «Jutra* v Celju pod •Savinja 14*.	4587
Urarski lokali
na zelo prometnem kraju t
Ljubljani, 17 let v prometu, takoj oddam radi selitve s 1. majem. Tudi stanovanje na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*.	4581
Pisarniške prostore
(3 srednjeveliki ali 1 veliko sobo) želimo s 1. majem. Natančne ponudbe poelaU oa poStni predal 174, L^utw Ijana.
Mesarijo
na prometnem kraju tik rudnika dam v najem. — Prednost imajo samci s premoženjem do 15.000 Din Naslov r oglasnem oddelku •Jutra*.
Pekarijo
vzamem v najem, najraje na deželi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod »Pekarna 10». 4510
Velik vrt
solnčnat, v sredini mesta dam t najem pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 4412
Kateri zidarski mojster
v Trbovljah ml zgradi eno družinsko htto. 2—8 sobe, kuhinjo in shrambo. Proračun želim. HUico telim v bližini rudniške restavracije. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod mačko •HSSica* St. 1.	4568
Hišo v Trbovljah
enodružinsko, čedno, kupim in plačam takoj. Dopise 4 ceno bi popisom prosim na oglasni oddelek Jutra pod »Trbovlje*.
4563
Večje posestvo
s stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, vse iz masivnega materiala, 16 oralov njiv, travnikov, sa-donosnika in gozda, primerno ia lesnega trgovca aH prevoznika, 5 minut od postaje Dovie prt fflovenj-gradcu, postaja Mlslinje — prodam ii pa dam v najem Cena 90.000 Din. Po-jaanila daje Anton Zrustek, LISen pri Brnu, C. S. R.
4284
Dr. Jos. Vošnjakov dom
naprodaj. Historično! Vieo-le, poŠta Slov. Bistrica — 18 »X oralov zemlje, inkl. S oralov vinograda, 6 oralov polja, 7 oralov travnika * 800 kom. sadnih dreves, ostanek gozd ta vrt. Gospodarska hiša: 6 sob, kopalna soba, veranda, t topi, jedilna shramba, kuhinja, pralnica, hlev za 11 goved, 8 svinjski hlevi, hlev za perutnino, soba za hlapca, tiskalnica in 3 kleti — Vinogradna hiSa: 8 sobo, kuhinja ln klet. Na hi« je koncesij« za gostilno ln za okrepčevalisče. Cena Din S00.000. Plačila ugodna. — Marija VoSnjak, pooestnica, Visole, Slov. Bstrie«.. 4489
Lepo posestvo
pol ure od Ptuja, zidano poslopje, 4 orale z«mljišča; lep sadonosnik, pri glavni cesti, ugodno naprodaj. — Skarba »tov. 46 pri Ptug.
Hiša
v Slovenjgradeu na prodaj, obstoječa is 8 sob, s hlevi in svinjaki, veliko dvorišče in SkladUče, obsežen sadovnjak. Kupec se lahko takoj vseli. Nakup Je priporočljiv za kovača, mehanika, mizarja ali za kakega obrtnika. Radi razmer prodam po ugodni ceni. — Pojasnila v odvetniški pisarni dr. Klemenčič, Maribor, Tattenbachova ul. št. 5/n.	4631
Parcelo
820 m», na lepi solnčni legi v Ljubljani proda A. Kas-sig, Židovska ulica. 4592
Stavbišče
za Beilgradom, ob samotni ulici naprodaj. Pojasnila
daje Mlrtič, Dunajska c. 47 4601
Vrtna hišica
i 2 sobama, kuhinjo in pritikiinami ter vrtom, se odda za maj mirni stranki brez otrok. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 4293
Trgovino
ataro in dobro radi od potovanja oddam na zelo prometni točki. Poleg stanovanje in lepa skla-dSi&a Najemnina nizka. — Naelov na oglas, oddelek »Jutra* pod mačko »Lepa prilika 99*.	4199
Gostilno
vzamem takoj na račun ali t najem Ponudbe na ogL oddelek »Jutra* pod Šifro »Prevzamem takoj 999*.
3708
Želite gostilne
t mestu ali na deželi prodati, dali v najem, poslu-žite se izbere rosnih reflek-tantov. »Marstan*, Maribor, KoroSka 10.	4S39
Trgovino
« mei. blagom t Mariboru,
staro in dobro vpeljano, z velikim stanovanjem 2 sob, kuhinje, skladiščem in veliko kletjo, v bliiini Glavnega trga takoj oddam v najem. Le resni ponudniki naj se oglasijo pri 8tan-cerju, Maribor, KoroSka c. St. 58.	4635
Pekarno
dobro idočo, vzamem s 1. marcem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobra pekarna*. 4564
Klavir
oddam za dnevne raje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4585
Stanovanje
S sob, kuhinj« ta predsobo,
solnčno ta raho, takoj oddam. Naslov t oglati— oddelku »Jntra*. 4388
Tričlanska družina
isH trisobno stanovanje t kopalnico. Ponudb« za maj al avgust pod šifro »Ako*
MMasnl - - - - - -
na ogli
oddelek »Jutra* 40»
Solnčno stanovanje
3 sob, t uporabo vrta ieli mirna stranka brez otrok, za takoj ali maj. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »V oentrumu*.
4317
Vilsko stanovanje
3 sob, kuhinje, pritiklin ta vrta oddam za maj mirni stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
4292
Stanovanje
1—2 sob ln kuhinje s pritikiinami želi mirna stranka z 1. majem, v bližini cc-atne železnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Maj 928*.	4266
Boljšega gospoda
sprejmem kot sostanovalca v lepo sobo z eleiktr. razsvetljavo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 4426
Mirna stranka
brez otrok (geometer) žeti stanovanje 1—2 sob ln velike kuhinje. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra* »500*.
Stanovanje
2 sob, kuhinje in verande takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
4378
Stanovanje
2 sob, kuhinje ter pritiklin za 15 maj ali 1. junij ieli tričlanska družina. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna 8*.
4369
Lepo sobo
......... vtaHta« ta
tnteo raceretliavo, v oao-tru mesta oddam. Iitnlsa sprajaem tudi
sostanovalke
Naslov v Oftasasa oddelku »Jutra*.	4466
Opremljeno sobo
* S pMislJsai, v »ovi Tfl
na Podrožnikm takoj oddam — Soba velika, parketlri-na, poseben vhod, elektr. mzst«U tava ta solatna loga. — Naslov pov» ogla«! oddelek »Jutam*. 4428
Prazno sobico
ieli šivilja v bliiini Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro «3i'
iivilja*. 4881
Opremljeno sobico
s proetlm vbodom oddaa. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	4868
Sobo
oddam mirni gospodični ali gospodu s svojo posteljo. Naslov t oglasnem oddele« »Jutra*.	4456
Sobo
« separatnim vbodom ta električno razsvetljavo, t bližini tehnike, tali s L marcaa boljši gospod. Naslov por« oglasni oddelek »Jutra*.	4494
Opremljeno sobo
eebnlm vhodom ta elek-io lučjo oddam lolld-Koepodu v sredini mesta Naslov pore oglas, oddelek »Jutra*. 4530
Stanovanje
4—6 sob. komfortno, želim za maj sil avgust. — Ponudbe oa poStni predal 129 — Ljubljana.	4357
.25.000 Din
plačam takoj hišnemu lastniku za stanovanje 8 sob, kuhinje in pritiklin v mestu, za 3 leta. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
4347
Stanovanje
4—5 sob želim v centru mesta za takoj aR pozneje. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Zdravnik*
4060
Stanovanje
2—S sob i pritikiinami, mestu želi profesor, mirna stranka brez otrok — Ponudbe z navedbo cene in kraja pod značko »Za maj* na oglasni oddelek »Jutra* 8874
(tarH>vgma
Stanovanje
1 ali 2 sob ieli za takoj ali pozneje tričlanska družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4470
Visokošolca
siprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 45S5
Uradnik
želi majhno stanovanje v mestu ali okolici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trije odrasli*. 4415
Vrtnarji
Ca. 10.000 m* zemlilSča oddam v najem v Linhartovi ulici 85. OglariU se je pri hišniku.	4543
Trgovski lokal
i i č e m, najraje t bliiini Maribora. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Lokal 31». 4448
Skladišče
v bližini kolodvora oddam v najem. Naslon- pove ogl. oddelek »Jutra*. 4528
Poslovne lokale
oddam v I., ozir. H nadstropju na Aleksandrovi c. it. 1, skupno ali posamezno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4332
Lokal
neopremljen, želi društvo. Primerna vsaka večja soba Cenjene ponudbe z n.nvodho najemnine pod šifro »H. S. 1593* na oelasni oddelek »Jutra*.	4477
Lokal
pripraven za vsako delavnico oddam Za grado« 9.
4580
Stanovanje v vili
8 sobe, kopalnica, veranda, event. z vso oskrbo oddam enemu ali dvema solidnima, uglednima gospodoma ali damam e 1. majem Dopise pod značko »V Ljubljani 83* na oglas, oddelek »Jutra*. 4388
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin takoj oddam na Glincah 1/6.	4325
Stanovanje
8 sob, kuhinje in pritiklin oddam za maj tik sodišča. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Četrtletje 5400*.	45-35
Stanovanje
4 sob, kuhinje in pritiklin oddam za maj v Sodni ul. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Šolnčna lega*.
4536
Stanovanje
2—4 sob, za april ali maj želi mirna stranka 2 odraslih oseb. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dvočlaničarja*. Najemnino navesU.	4597
Stanovanje
2—3 sob s pritikiinami ieli tričlanska družina za maj ali avgust, v sredini mesta Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Maj ali avgust*.	<627
Stanovanje
2 sob, velik« kuhinj« ta pritiklin oddam t nori rili takoj ali s 1. marcem ta 850 Din. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.
Stanovanje
2 sob in lokala, «tont. 8 sob, od katerih s« sme t •oba upotrebiti za »trojno pletenje, želim • pritikiinami, najraje t 8iSki. Ponudbe pod Šifro «1. ali 15. marec* na ekspozituro »Jutra* _ LJubljana VE. 4620
Stanovanje
3—i sob s pritikiinami Idi « i. majem 1928 profesorska družina. Ponudbe pod »Profesor 20» na ogla«il oddelek »Jutra*. 4567
Stanovanje
1 ali 2 sob in kuhinje ieli starejši gospod Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zasebnik*.	4570
Stanovanje
1_2 sob, kuhinje in pritiklin želi strufcs brez otrok. Ponudbe z navedbo cene na oglaeni oddelek
»Jutra* pod šifro »Ljubljana 1928».	4598
Stanovanje
2 sob in kuhinje, s pritikiinami oddam samo starejšima zakoncema brez otrok. Valjavčeva ulica 20 — Trnovsko predmestje. — Na-
tančnejša pojasnila _daje re-stavrater hotela
Mastnak.
»Slon* J. 4513
1 ali 2 boljši gdč.
sprejmem na stanovanje in hrano pri Taboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».
4524
2 psa
eo velik, kosmat, s črnimi pngami, ki sliši na ime »Lord* in mala p?ira popolnoma bela, ki sliši na ime «L»la». sta se neznano kam zatekla. — Najditelja naprošam, da javi proti nagradi svoj naslov na: Bogdan ZlliS, Dunajska c. št. 11.	4401
Stanovanje
dosmrtno, sredi Ljubljane, enosobno aH večje kupi SOleten soliden samec. Ponudbe na cglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »30.000 Din ali v3č*.	4561
Stanovanje
3 sob, 2 'kabinetov, kuhinje, drugih pritiklin in vrta — parketirano, solnčno, oddam s 1. majem. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra* nod »Mirna boljča stranka* 4554
Sobo
nasproti Kreditne banke, udobno urejeno, oddam z ali bTez hrane boljši gospodični. Naslov v oglas, oddelku «Jutra».	4507
Opremljeno sobo
zračno, mesečno, a poseb-tiim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	4450
Stavbne načrte
proračune in nadzorstvo zgradb izvršuje najceneje Tehn. družba t Ljubljani, Msstnl trg 25/1. Posot ta-ieojirja ali arhitekta ta informacije brezplačno. 3662
Prijazno sobo
oddaa na Kodeljerem 248.
4497
Gospod
IeQ čedno »oblo© t sajtr-fcom in točno postrežbo, s 1. m«reem. Oemj. ponudb« ;laeni oddelek »Jutra* •o »P. J.» 4506
Popolnoma gladko 1 ln kako dišiš? Da, moja draga, milo za britje
„PAON"
to povzroči:
1.	omehča brado,
2.	se gosto peni in se ne posuši,
3.	prijetno upliva na kožo katera lepo diši po uporabi tega mila,
4.	katerega le malo porabiš in ga izdeluje
JLBer tvornica sapuna l d.
To milo dobite povsod;
Več opremljenih sob
oddam na Vidovdanaki e, št. 16.	4512
2 gospodični
talita preprosto podstrešno sobico. NasloT t oglaeoem oddelku »Jutra*. 4311
Opremljeno sobo
lepo, oddam t bliiini Zvezde. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 4336
Opremljeno sobo
oddam 1 aU 2 oeebama s
15. februarjem. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra* 4500
Sobo
s posebnim vhodom ta električno razsvetljavo oddam v Rožni ulici 8/1. 4418
Prazno sobo
poleg sodnije, z elektriko in prostim vhodom oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4425
Opremljen kabinet
takoj oddam t Tavčarjevi
ulici 4/n, desno. 4434
Prijazno sobo
t vili, opremljeno, e posebnim vhodom oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 4262
Sobo
s posebnim vhodom ln elektriko, s b r • n o in vso oskrbo oddam dvema gospodoma po 650 Din me-»ečno na Sv Jakoba trgu H. B.	4088-a
Sobo
čisto ta sveUo, ieli boljii gospod i 1. marcem. Ponudbe s navedbo cene in pogojev pod iifro »Ul R* na oglasni oddelek »Jutra* 4107
Pisarniško sobo
opremljeno, t pritličju t sredin! mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddeTku »Jutra*.	4358
Lepo sobico
nim vhod o« ta elek-do razsvetljavo oddaa s 1B. febr. 1—2 gospodoma ali gospodičnama — s vso odkrbo t židovski ulici 6/T 4603
Sobo
parketirano — s posebnim vhodom oddam t centru. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.	4614
Solnčno sobo
s kopalnico oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
4618
V separirano sobo
v centru mesta sprejmem gospoda ali dijaka kot so-stanovalca t vso oskrbo. — Naslov t oglasne« oddelku »Ju tre.*.
Preprosto sobico
oddam čez dan odsotni gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 4626
Kabinet
oddam s 1. marcem solidnemu, čez dan odsotnemu gospodu. VošnjaJkova ulica št. 7.	4640
Separirano sobo
prijazno opremi i«no, oddani gospodični na Rimski cesti št. 28, pritličje. 4621
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom ta elektriko takoj oddam. Naslov T oglasnem oddelku Jutra.
4617
Sobo
imČno ta solnčno, oddam takoj 2 gospodoma. Naslov t oglasnem oddelku Jutra.
4588
Sobico
nasproti sodnlj« oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	8574
Sobico
zračno ln solnčno ter čedno opremljeno takoj oddam gospodični. Naslov T oglas, oddelku »Jutra*. 4560
Akademičarka
sprejme sostanovalko. Soba t sredini mesta, s prostim vhodom ln elektr. lučjo. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.	4534
Sobo
sposobnim vhodom In oskrbo perila ieli gospod i 1. marcem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Stalen*.	4577
Veliko sobo
elegantno opremljeno, takoj aU pozneje oddana — toda le solidnemu hi mirnemu gospodu. Dijaki Izključeni. Poljanski nasip Štev. 8/1.
4578
Sobe
za pisarno ali slično oddam v Majstrovi ulid 14.
4545
Arkadij Blagaj
Čakam odgovor. 4476
Henriko
dvignite.
4586
Gospod
tnteUgenten, čedne zunanjosti, 29 let star, želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti 22 do 26 let, z gotovino 8000 do 5000 Din. — Prilika t Franciji. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro »Ljubezen 117*.	4490
Gospodična
n »omadeževane preteklosti, dobra gospodinja, z lastnim pohištvom in nokaj tisoč gotovine, se želi poročiti, oziroma seznaniti radi pomanjkanja znanja z gospodom drž uradnikom, zdravim, poštenim in solidnim, starim od 35—40 let Ponudbe i polnim naslovom in sliko, katera se vrne, na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Pomlad 1928*. ' 4198
Slovenec
dobre obrti, srednje starosti, zaposlen v inozemstvu, ieli dopisovati radi poznejše ienitve z d »Metom od 22—26 let. Pogoj varčnost ln poitenost. — Dopise na oglaeni oddelek »Jutra* pod Šifro »V svetu*.	4366
Znanja želim!
Starost postranska stvar! Temperament, diskretnost, predpogoj! Ona, ki si želi tacega znanja, naj piše na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cmi Jurij*.	4363
Vojni invalid
82 let star, boljši obrtnik, tali tem potom resnej znanja v svrho takoj ienitve, z znač&jno gospodično, poltene pretenioeti. v starosti do 80 let, ki bi Imela nekaj premoienja za zboljšanje obrti. Samo resne ponudbe s sliko, k! se vrne, je poslati na oglasni oddelek »Jutra> pod Šifro »V ljubezni je sreča 812*. Tajnost strogo zajamčena.
Gospodična
ieli znanja t ielesniikim uradnikom, v svrho takojšna ženitve. Ponudb« na »Uprave* lista pod »2e-nitev 1928*. Nadalje * dopisovanjem ali z dogovorom. Lahko i sliko. 4610

Zlato zapestnico
sam nadel. Dobi t« r i*. sami plinarn« na Resljevi cesti 28.	4480
Pianino ali klavir
kupi proti takojSnlemu plačilu Vodeb, Marioor, Go-
sposka 41.
4446
Kratek klavir
skoraj nov, liboren glam kupi Dobrajc, Maribor, Frančiškanska 21. 4447
Za klavirske ure
oddajam fin klavir. Naslov v oglajewin oddelku Jutra.
4511
Dobrim ljudem
odda mlada mati 1 leto staro, zd'avo punčko za svojo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 4243
'j i.
Gospodična
ieli resnega znanja v svrho ienitve, t dri. uradnikom ali trgovcem. Razpolag* s 100.000 Din gotovi' ne. — Le resne dopise na ogiasni oddelek »Jutra* pod »Grozdana*.	4455
Resnega znanja
i gospodično sli vdovo, ▼ svrho takojšnje ienitve Zeli trgovec srednjih let. Cenjene dopis« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro •Miloš*.	4454
Mlad mornar
ieli ▼ svrho zabav« ln poezije, znanja z resnimi gospodičnami, v starosti 17 do 19 let. Dopise pod šifro »Idila 51* na oglasni od. delek »Jutra*.	4473
Mlado šiviljo
pripravno, želi eleganten gospod. Prednost Imajo ti-ete. ki znajo vsaj nekaj nemško. Ponudbe pod iifro <44 ln 25* na oglasni oddelek «Jutra».	4272
Kot inkasant
poverjenik sli (lično želim službe. — Imam zelo dobra spričevala in priporočila — zmožen tudi karcije. Na-sIot pove oglasni oddelek •Jutra*.	4233
Slušateljici
visoke iole za služkinje se zahvaljujeta diplomiran vi-vinopivec in višji trgovski učenec za ofert kresa — Uržka skvasl zopet kaj! — Veseli faSenfk!	4370
Hiromant
»ride ta nekaj časa v Ptuj Prične dne 11. febr. ter ostane do 1B. febr. 1928 v Ptuju.
Gospodična
želi spoznati veselega družabnika za skupne izpreho-de. Ponudbe na podružnico •Jutra* v Mariboru pod »Mladost*.	4633
Preklic
Podpisani nisem plačnik za napravljene dolgove od moje lene Marije toj. Suha-dolc. Franc Sojer, delavec ln hišni posestnik. Vič 125.
45S9
Gospod
star 27 let, želi resnega znanja z damo v starosti nad 18 let. Resne ponudbe pod šifro »Aurea 500* na oglasni oddelek »Jutra*.
4583
Želimo znanja
1. Prednost imajo Ponudbe pod Šifro , »Volumček* in »GladunS«k> na oglasni oddelek »Jutra*.	4582
Mlad trgovec
ugleden, z lastno hiio ln premoženjem, v lepem kraju, ieli resnega znanja z izobraženo goepico s nekaj premoženja, v svrho ienitve. Ponudbe proti zajamčeni tajnosti z naslovom in če mogoče s el&o na oglas, oddelek »Jntra* pod šifro »Lepo Življenje«. 4544
Mlad obrtnik
ln hižnl posestnik, bi ielel znanja z gospodično, ki bi Imela Istocako nekaj premoženja, t »vrh o takojšnje ženitve. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Slfro »Resnost*.	4550
Klavirska igralka
dobra, želi službe pri orkestru v kinu, kavarni ali restavraciji Ponudb« pod »Igralka 1928* na oglasni oddelek »Jutra*. 4259
Amerikanske citre
dobro ohranjene, naproda, na Sv.. Petra cesti št. 41 4072
35 kokoši
jajčaric, ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4430
2 lepa purana
La pleme, prodam ali zamenjam za puro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4308
Lovski psi
naprodaj. Kratkodlaki Utrj. jancl, 3 psiee, 1 p«s, vsi najboljši lovci, ki hitro najdejo in vstrajno gonijo, 1 psica 4 leta stara, ostali po 3 leta. Cena 8000 Din. Celje, poštni predal St. 84 4182
Sovo uharico
krotko, lepo in zdravo, leti et-aro, proda Avgust Vajngerl, Dobrna pri Celju 4340
Mlad obrtnik
dobro situiran, z lastnim stanovanjem, tali znanja ▼ svrho ienitve s gospodično, vdoro ali ločenko, s primerno doto, v starosti od 22—34 let, najraje z dežele Resne ponudbe po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Prišla bo poalod*i
Plemeniti vrvivci
Gojenje finih kanarčkov — Kari Grmek, G raz, Brock-mannga&se 114. — Spložna vaestranost, čistost, so poglavitni znaki mojih Ka-narčkovih plemen Odlikovani so bili 24. dec. 1927 z osmimi prvimi nagradami. Samogojitvenlh razredov s 300 točkami. Zlato deielsozvezno kolajno kot častno odlikovanje in specialno nagrado, srebrno ča-So. — Razpošiljam v tu ln inozemstvo ln garantiram, da dospejo iivi na naslov.
4066
Konja
5 let starega ia 2 toz»
prodam. Naslor pove oglas, oddelek »Jutra*. 4556
Solnčnat vrt
s stanovanjem
d» t najem Ropar, Triaika 11.	408
2 postelji
iz čečaovega lesa, naprodaj t Zeleni jami, Jamski trg 196.	4390
Več mask
posodi L. Kuelar. Trlaik*. Si. U.	4451
2 maski
janska
i/n.
Flori-4508
Svileno masko
iim ■ belo, črn domino ta več drugih original, mask posodim, event. tudi prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 4096-»
Masko
turklnjo proda sa 800 Dta Arhar v Kolodvorski ulici St. 18.	437«
Es piston
ln F. b&sepoeavno, normalno uglajeno prodamo ali pa zamenjamo za B. baa»-flilgelhorn, enako uglašen. Drugače ga kupimo, dobro ohranjenega. Godba prostovoljnega gasilnega društvo Zabnica pri* Skofji Loki.
4595
Gradbene načrte
projektiram proti zmernemu honorarju. — Poziv m obisk na oglasni oddelek »Jutra* pod »Projektant*. Istotam tudi naslov. 4616
3 lepe maske
naprodaj. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra*.	461B
Pekarno
kupim, ali grem	kot družabnik. Ponndbe	na ogla*. oddelek »Jutra*	pod Iifro »30.000*.	4431
Prostovoljna javna dražba
tik pred kolodvorom ▼ MoSkanjcih niže Ptuja ]•-žeče parcele 27 a, pripravne za rtavbjiče obrti, obrata, kleti, skladi!ča itd. se vrii s preklicem 16. febr. 1928 ob 11. uri na licu mesta. Pogoji so eno ur0 prej
tam na razpolago. 4596 »««♦»»♦«««««•«>>♦•♦♦<
Klavirje
narmonije u obroke in posodo svetovno najboljSe:
Steinway,
Uolzel. Bčses-dorfer, FOrster, Stingl original ete dobita le t Toliki zalogi is izberi strokovnjaka ta bivSega učitelja •Glasbene Matice*
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana. Hotni tre «. S
(poleg magistrata). 25888
v Liubliani
2 sobi i malo pritMa«, kuhinjo ia ev. kopalnico BCe priletna stranka sa takoj ali majnjk. Ponudbe na A loma Companr, Aleksandrova cesta 2 pod »PlačMo vnaprej ta dallSo dobo«.

/
ORIGINAL
PATENT
LEPE D08RE SOLIDNE
MALO GORIVA, DOLGA PRIJETNA GORKOTA
Zaloga:
INŽ. GUZELJ
UUBUANA-ŠIŠKA, Jer ejeva It. S.
dvorišče pod Celovško c. 58 PROSPEKTI DOMAČA PRIZNANJA
Sma/jlTvi oklep JJed/ro katrmi
v
Cevlie
vsakovrstne imam stalno v založi pri U R A R J U v Cerknici. Cene: potče-vlji boks
Din 150 do 200 visoki čevlji boks
Din 170 do 230 Lastni izdelek! — In po naročilu. — Solidna postrežba.
Se priporoča
IVAN PETRlC
selšček Begunje — Rakek.
SPEC1JALNA MEHANIČNA DELAVNICA
za popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih ln razmnoževalnih strojev in blagajn do konkurenčni ceni
Lud Baraga. Ljubljana. Selenburgova ul. 6/1. Telef.2980
nnnnnrrrrinnnnnnnnnnnnprTT" 0X13X0X1X03 BJJ
JAVNA ZAHVALA.
Zahvaljujem se tem potom Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani in Jadranski zavarovalni družbi za tako kulantno izplačilo požarne škode pri meni, ter isti vsakemu najtopleje pri-n poročam.
□	FRANJO CERNE, trgovec, Radeče pri. Zid. mostu.
rririrTTnnrTTTnnnnnnnnnnnnnnnni n n n n h u b y I u u b u « h ■ n
□
V parno jogo sprejmemo
posl ipodfo
in liiiolifiGironep mojstra.
žagi morata
Poleg ostalega dela na
poznati stio no izdelavo zabo ev. Prošnje z označko dosedanje prakse, referenc in zahtev podati
filijali Praške Kreditne banke v Beogradu.
Sol sv. Roke ze noge
ozdravi ju je noge, rane. vnetja na nogah !
tr\/ ?
Dobro je, da imam vedno pri sebi
»PUBI«
najjačji, najsigurneji, a ipak kot baržun mehko gumasto specijaliteto. Dobi se v vsaki lekarni na izrecno zahtevo, in to v dveh vrstah »Pubi elfenbein« in »Pubi transparent«.
IVAN ZAK0TNIK
MESTNI TESARSKI MOJSTER
Telefon St 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, csirešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve io zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, pavi« Ijoni, verande, lesene og-aje Ltd. Cudba iesemii mostov. Jezov in mlinov.
Zmrza vanje Zatekline
Strjeaje kože Znojenje rok in nog. Uganutost
Raztopimo manio količino soli sv. Roka za noge dobili bomo vodo nasičeno z oxige-nom. ki izvanreuio ublažuioče deluje na bolno noso ter obustavlja boli. povzročene od pritiska čevljev. Ozdravi tud; zastarele ozebline ter trganje. Dovzročeno od uzeblin in vsako rano na nogi. Po dolgotrajnem umekšavanju postanejo kurji očesi in trda koža tako mehki da iih lahko odstranimo brez noža in britve. Popolnoma ie sigurno, da sol sv. Roka naizapuščeneiše noge popolnoma spravi v red. Tesni novi čevlji Vam bodo udobni kakor da ste iih nosili že več let. Morete hoditi, kolikor Vas ie volja, morete stati ure in ure na enem mestu, brez da občutite naimarro bol ali utrujenost. Veliki omot soli sv. Roka za nožne kupeli stane Din 16.—.
Dobite io v vsaki lekarni in drogeriii.
je najboljši HflZPRSEVALEC na svetu Generalno zastopstvo:
Barzei d. Subotice
Zahtevajte cenik! Dobite ga povsod.
L I P S K I
Splošni velesejem od 4. do 10. mar« ca: tekstilni, čevljarski in usnjar* ski velesejem od 4. do 7. marca; tehnični in stavbni velesejem od 4. do 14. marca; prvi mednarodni velesejem avtomobilov od 4. do 14. marca
je najugodnejši kupčijski
trg in največji velesejem
v Evropi.
Znižane vozne cene, brezplačni vt» zorni.
Pojasnila daje:
Častno zastopstvo STEGU, LJUBLJANA,
Gledališka ulica 8.
Parna Saga.

42-*
Tovarna furntrf«. >>
Občinskim uradom
«n raznim podjetjem priporočamo
Občni
državlianski zakonk
Cena v platno vezani knjigi s poštnino Din 155
Essb lin® Alt i Uiti
Orehe
zadnje letine nudi po va-gonski in manjši količini
[ NI1MI
Brežice ob Savi
i
: Vaša obleka bode izgledala zopet kakor
| nova, ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni ^Jos. Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana. Podružnica: Selenburgova ul i.
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur.
Barvanje oblek v različnih barvah.
a
i«anctr o & ^^^^»'^Af^estssaaBaaaaaai
■ ■ ■
Delovodja
za vsa tesarska dela, samostojen, vešč pri stopnjicah in težjih konštrukcijah, se takoj sprejme.
Ponudbe z dobrimi spričevali naj se poš« Ijejo na oglasni oddelek »Jutra« pod »De* lovodja«.
Pozor, trgovci popust!
Brisiilice za no?e
| mreže za kanale, stojala za dežnike. I sobne ventilatorje z žaluziiami in železna pregibljiva korita za svinjake
i zd e1u i e MALENŠEK. splošno ključavničarstvo
BOlt BISTRICA, Slovenija.
Z n
ne cene
„SPECTRUIM" d. d.
inž. Kopista. Dnbsky in Krstič. tvornica
ogledal io brušenega stekla, Ljubljana Vil, Medvedova ul. 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Osiek. Središnjica: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-«ko steklo 5—6 mm. ogledala, brušena vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala	sv
zičkov
ln nalvečie skladišče ukrako dvo-koles motorjev otroških vozič kov šivalnih strojev, vsakovrst nih nadomestnih delov pneumatike Posebni oddelek za popolnr nopravo emailtranle tn poni k lani e dvokoles otroških vo-šivalnih strolev Itd - Prodala na obroke -
•TRIBUNA* F B L. tovarna dvokole* fn Otroških vozičkov. LJUBLJANA Karlovska cesta št 4
Sivi lasje!
so največji sovražniki mladosti, ter kvarijo lepoto vsake dame. — 2elite li popolnoma m enolično ter v vsaki željeni nijansi barvati Vaše lase, se brezpo* gojno posiužite od «JEXELC10R*HENNfE» dr. Dorraine & Cie, Pariz. Barvanje zelo lahko in enostavno za vsakega posameznika Ne maže rok, kože. glave, niti perilo. — Garantiramo vsak uspeh, barva je neškod« Ijiva za lase. Garnitura Din 36.— «Kamili» čin ekstrakt», najpopolnejše sredstvo za barvanje las v »vetloplavi ni j ar. s Din 40 aCENTIFOLIA« kosmet. zavod. Zagreb. j ca br 37. Zahtevajte zastonj ilustrovane prospekte!
prvovrstne, garantirane, kranjske oblike prave koroške „petnajstarceu 5300 komadov od 55 do 75 cm, belo brušene in naravno :—: sive, prodamo celo partijo jako ugodno. :—:
Vprašanje na »Predal 53, Celje".
LARHEJ.fi
VOI MA /VITO!
Najpopolnejši
Stoewer
šivalni strojs
za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdk:
Lud. Baraga, ljubljene
Selenburgova ulica 6 1.
<r6'.9lačeri oouk (5-letnt gErzntiji Telefon št. 980. *
Kup tu
stalno vsako množino kostanjevega
faninskega lisa'smrekove Skorie'
cele in zdrobitene, smrekove hmeljeve droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenan. AKreditivno
plačilo.
FRANC OSET - Sv. Peter v Savinjski dol.
CHRrmRJEV POLET
zmagovitej/i
KOT KDAJ PREJE!
Daljši, večji in hitrejši kot izborni model 70. Ta novi model ima izboljšan šestcilinderski niotor. Motorna gred na sedmih ležajih ima protiuteži, kar omogoča mehko akceleriranje. Motor je naslonjen na gumijaste opore. Široko postavljena peresa so istotako pričvrščena v gumijastem okvirju. Večja brzina — 115 kilometrov na uro. Večje medosje — karoserija je udobnejša, linija lepša. Hidravlične zavore delujejo mehko, momentano in močno. Oglejte si divne modele pri Chryslerjevem zastopstvu. Sedite za krmilo — brezplačno in brezob-vezno. Oglejte si tudi Chryslerjeve tipe 8o, 62 in 52 — Chryslerje v vseh tipah in cenah.
CHRmEIt MODEL TJ OXVAJA Vrt AUTOMOBILISTE V NASKOKU
GLAVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO: W. H. S M V T H, BEOGRAD.
ZASTOPNIŠTVA : LJUBLJANA,—AMERICAN MOTORS LTD.,—ZA LJUBLJANSKO OBLAST, MARIBOR,—AMERICAN IMPORT
co.,—za mariborsko oblast.
Chrysler Sales Corporation, Detroits U.S.A.
na prometnem kraju, z velikim obratom, gotova in i zelo dobra eksstenca, enonadstropna hiša, nova parna 1 peč sistema Warle & Schmotz, vsa potrebna pritiklina za pekarijo, stanovanje v hiši, vse v zelo dobrem stanju, se proda na dražbi, dne 15. t m. ob 9 uri | pri okrajnem sodišču v Celju, soba št. 4, Najnižji ponudek Din 109, 631 (cenilna vrednot Din 219, 262).
Informacije pri izvršilnem odelku okrajnega sodišča v v Celju ali pri Dr M Orožnu, odvetniku v Celju.
gg. krojaškim mojstrom.
Dovoljujem si gg. krojaške mojstre vljudno opozoriti, da bode moja nova kolekcija sukna za pomladansko in letno sezijo v nekaj dneh za raz-pošiljatev pripravljena. Ker je kolekcija dobro sortirana, ter cene izredno nizke, absolutno konkurenčne, priporočam vsakemu g. krojaču, da si iste pravočasno naroči, ker imam za iste zelo veliko prednaročil. — Postrežba solidna.
FRANC BEDIC, veletrgovina in razpošiljalnica sukna Maribor
Aleksandrova cesta 28.
| Iščemo lokalne zastopnike
1
za Ljubljano, Maribor, Celje, Ptuj, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Jesenice, Novo mesto, Tržič, Kranj, Kamnik, Vrhniko, Litijo, Mežico in dr. industrijska in prometna mesta Slovenije za prodajo po novem inozemskem načinu 16 različnih vrst blaga malim trgovcem in privatnim strankam. Pogoji so zelo ugodni.
Za pose! so potrebni solidni ljudje z dobrim nastopom, lahko tudi upokojenci. Refiekitiramo samo na kavcije in garancije zmožne osebe (v gotovini, imtabulactji ali garancijskih pismih) za prevzete kolekcije in blago.
Pripravljeni smo predati pozneje sposobnim agentom vodstvo filljalk In lokalnih skladišč.
Takojšnje ponudbe z navedbo osebnih podatkov na: Ljubljana, poštni predal 1S6.
Kdor osioiuje, fn napreduje!
Urejuje Davorin Ravljea Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adoli Ribnikai. Za Narodno tiskamo dd kff tiskarnarja Fran Jezeršek. Za LnseratnJ de) je odgovoren Alojzij Novak Vsi « Ljubljani.