................ ^vsakdaa ^ ta praznikov, med "ReprezenUntje organiziranega delavstva'V oe glasi dogovor, "ao obvezujejo napram governer-ju Hoxaaa, da no bodo aankcio-nlrall nobenega vmoševanja a atrani delavcev, ki bi oviralo makaimalno produkcijo za vojne napore ln de ne bo nobena delovna ura Izgubljena v državi, dokler trpje vojna." Governer Stetonson je na drugi atrani obljubil, da ae njegova admlnlatraclja ne bo vmešavala v zadeve unij In industrij. Dogovor ao podpisali vodiuljl unij Ameriško dolavake federacijo, Kongrooo Industrijskih orgenl-zacij ln želoanlških bratovščin, ki Imajo okrog 300,000 članov v Stevonson je dejal, da je dogovor, kolikor jo njemu znano, edini avoje vrate. Sedanje diakuzljo ao nanašajo na novo regulacije in mnenje prevladuje, da bodo kmalu oo-javljeno. Krajevni naborni uredi bodo inatrulranl, naj dobe točne podatke o poročenih moških a družinami, ŠUvilu otrok, as katero morejo akrbeti, in delu, ki ga odpravljajo. McNutt je dejal, da edini poročeni moški, ki ao bili doalej is-brani aa vojaško alulbe, ao oni, ki ao poatall očetje po S. decembru 1. 1941, preden je b U naborni zakon revidiran. Krajevni odbori bodo določili spored vpe-kllca očetov a odvisnimi otroki v armado. Pri tem ao bodo osi-rsli tudi na delo, ki ga ti odpravljajo. Za one, ki ao u poslani v vojnih indualrijah ln jih bi bilo težko nadomeatltl, bodo določene olajšave. . Senatni odaek za mlllUrlatične zadevo je obnovil Auatln-Wadaworthovem načrtu aplošno mobilizacije rsspoložljl-ve človeške silo. Pred odsekom ao naatopill bivši načelnik federalnega vrhovnega aodiŠČa Charloa Evana Hughea in voditelji u-nlj Ameriško dolavake federecl-jo ln Kongreaa induatrljsklh organizacij. Odaoku je bilo prodlofteno Uj-no poročilo, ki ga je aesUvll polkovnik Lowia Sandera, člen federalno naborno admlnlatraclja. To vsebuje pritožbe ln očitke, de je za sedanje potežkofto v mobilizaciji moštva odgovorno pomanjkanje kooperacije med u-radniki federalnih odborov ln s-gentur. Uld oo oo pod njegovim vod- proti oelščnlm podmornicam, ki nih stvom dobroprlpravlll za nepod/ nepodajo ameriške inzave^lš-ki je rezuhiiil v unlčenju * pomike no Atlantiku ln dru-ponskegs konvoja. ' ' I ^J^ deželi zarodi avoje bruUlnootl. Druga vest pro vi, do ao Nemci ustrelili devet Židov v Berlinu. Kongresni pododsek odobril davčni načrt Woshlngton, D. C., S. marca,— Kongresni pododsek sa pota in Berlin jo sinoči priznal, da jo bil sredstvo jo odobril nov načrt, ki maior Hans Hahn, sloviti vojaš- določa plačevanje dohodninake-ki leUloc, ujet v Rusiji. Mo- ga davka sproti. Davek bi sna-skva je prej poroČaU, da jo bil šol dvojsot odstotkov od pleče, Hahn ujet, ko bo ruski leUlei ae- ki jo prejemejo delavci In dru-strolili njegovo leUlo v bitki nad gl In pričel naj bi se plačovetl Domjenakom. Hahnu pripisuje- I. julijo tega leU. Izjeme bi bi-jo čez sto zmag v leUlskih bit- le lo za vojake, hišne uslužbenkah. On je' vodil uepošne napa- ce In poljedelske delovco. No-de no London in druge engleške črt je bil po odobritvi po pod-meeta po kapitulaciji Francijo odseku predložen v razpravo čla-prod Nemčijo ln dobil mnogo nom skupnega odseka, ki ga bo-odlikovanj. do najbrže tudi odobrili Notranja kriza v Španiji Aretacije britskih agentov v Valenciji London. 6. marca. — Znamenja kažejo, da so v ftpeniji razvija notranja kriza. Ta ao oči-tujejo v osiščnlh radliaklh poročilih, ds jo diktator Franeo sklical izredno zasedanje parlemen-U po dveh sejah članov avojege kabineta, na katerih ao razpravljali o korakih glede 80ŠS1U države. Berlinska radiopoataje je citirala poročila is Madrida, da ee bo španski parlament aeaUl v zasedanju 16. marce. Pariške rs-dloposUja, katero kentrolirejo naciji, je poročale, de je Frsnco predsedovol obom sejam členov svojega kabineta. Sprejeti ao bili zaključki o akciji erotl onim, ki ogražajo varnost Apen i jo. Radijsko poročilo ia Borilne omenja, da je španeke policije aretirala 40 oseb v Valenciji, ker so širilo bri tsko propegendo ln vojna poročile ter Informacije v škodo ftpeniji in njenim tntere-oom kot nevtralni državi. prosveta PROSVETA THE ENLIGHTEHMEMT _. GLASILO IH LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE PONEDELJEK, 8. MARCA Rasla* ao vss. fcs» kna sn* s — wi PROSVETA SM7-M So. Latrndale Aro« Chlcapo. IlUaoU MEMBER O T THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (March 31, 1M3), polog vašega imena na naslovu pomeni, da vam je • tem datumom potekla naročnina. Ponovite )o pravočasno, da se vam list ne uatavi Storža z dvema obrazoma Grof Carlo Sforza je bil pred dnevi v Chicagu in povabili ga so, ds je govoril pred Člkašklm svetom zs zunanjo politiko, odlično organizacijo, pred katero je do danes nastopil edini Slovenec, pisatelj Louis Adamič, ne pa kateri drugi Jugoslovan, kolikor je nam znano. Ves demokrstičnl tisk v Chicagu je pohvalil govor Sforze pred omenjeno organizacijo. In kako ne bi? Grof Sforza je nastopil kot najpreprosUjšl demokrst, kskor je trebs, da si pridobiš Ameri-čsne! Sforza je povedal, da Amerika dela veliko napako, ko ns smešen nsčin poziva italijaneki narod na revolto. Italijani doma, ki riski-rsjo ječo, ko poslušajo ameriški ln angleški radio, so silno poparjeni/ kadar jim Američsni pripovedujejo v njihovem Jeziku, da Je en sam človek, Mussolini, odgovoren zs njihovo nesrečo. Italijani doma vodo. bol je, zato se smejejo Američanom. Mussolini ima okoli sebe veliko fašistično milico poleg veliko armado nemških gosUpovcev—ln kako nsj Itslijsnl rebellrsjo? Skrstks: grof Sforzs je povedsl Člksianom, da ljudstvo Itslljo komaj čaks demokracije, ampak ne takšne, kakršno so Američani zsčali praktlclratt zadnjo jesen v severni Afriki—no takšne, kakršna bi pridržala italijanske fašiste in napol fašiste s krsljem vred ns krmilu; italijansko ljudstvo bo šele tskrst verjelo, ds je prišla demokrscljs v Italiji, kadar bo slišslo in Čitalo proklsmscijo italijanske republike in ko bo videlo resnične demokrste ns čelu ltolije. Tsko je govoril grof Sforzs ln nsvzočl Člkažanl so mu ploskali. lUkel je tudi, ds on veruje, ds je za trajni mir Evrope potrebna demokratične federacije vseh evropskih nerodov. Tudiza te svoje besede jo žel eplevz. , .V " Kako tie bi? Ze gornje besede bi mu tudi mi plosksli, ker mi tudi mislimo tsko o Italiji ln Evropi — — če ne bi vedeli, da Sforza tako ssmo govori, misli ln dole pa drugače. Niti s eno beeedo nI grof Sforza omenil Slovencev in Hrvatov na Primorskem. . ■., Če bi bil 8forze govoril Uko kot misli, bi bil rekel: "V severnovzhod-nem kotu Iullje Je okrog S00,000*Jugoslovsnov, ki so prišli v Italijo proti svoji volji, torej nedemokratično, in jas še vedno vorje-mem, de ze U Jugoslovsne no eme biti nobene demokrecije, de bi sami odločsll, ksm hočejo spedeti, zeto morejo poelll oeUtl v Iu-lijl, če bo ne moje! Demokrecije je semo zo iUltjene, no po ze Jugoelcvene!" — — Ker je grof Sforze gornje besede, sevede v drugačnem smislu, že Izrekel, zsto lahko rečemo, de je velik hlpokrit, ki noei dve Obreza. Vojni p«| tn kolonija i V prvi vrsti pe uporebljejo pse Librerr, Pa. — Kakor doma. 'za saniUtno službo. Pes ima naje pes tudi v vojni človeku zvest logo poiskati ranjence, se vrniti spremljevalec. Vsi čiUtelji so k saniUjskemu oddelku in do-gotovo že sllšsli o Uko zvsnlh vesti ssnitejce na določeno me-vojnih psih, ki eo že martikaU- sto. Nekateri eo tudi tako dresl-mu vojaki rešili življenje, eli pa rani, da toliko časa stoje pri raso napravili kaj Ukega, česar bi njencu in Ujajo, da pride pomoč, človek ne mogel storiti. Ns vedno imajo s seboj tudi ste- Napačna je trditev, da igre pes klenlco kake okrepčane pijače. Strašno opustošenje Ukrajine j Ameriški poročcvelcl, ki so zs ruskimi čeUml prvi prišli v Her-kov, Ros tov in druge osvobojene meeU v vzhodni Ukrajini, eo doslej odkrili le del slike prevo eituecije, v kakršni so nahajejo največje industrijske mesU Sovjetske unije, ki so bile nekaj čez loto dni pod okupecijo Hitlerjevih necistov. Slike, čeprev le delne. Je strešne. Ne primer v Herkovu, Ime-novsnem ruski Pittsburgh, kjer Je bil sedež sovjeUke jeklarske Industrije. Hsrkov je pred vojno imel nekaj čes 300,000 prebivalcev. Ena tretjine teh Je pobegnile ne vzhod, predno eo prišli Nemci, drugo tretjino so Nemci likvidirali oziroma odvlekli na prlailno delo v Nemčijo in osule Je še komej tretjina, namreč okrog 110,- 000 oseb. Ljudje, ki so osUll ln dočakali svobodo, pripovedujejo, da eo ee mesne cksekucijc dogajale dnevno; 15,000 žldov Je bilo pokošenih b strojnicami v eni sami eksekuciji deset milj od meeU. kamor so jih nscistt pognali na planoto ob neki Uverni. Neki Herkovčon, ki je osul šiv, je povedal poročevelcu Eddyju G Umoru, de eo prve dve dneve po okupeclji (v oktobru 1041) obešeni ljudje viseli t 1 n Ikono v hiš poldrugo m'ljo deleč, kakor opreno perilo na vrveh... Nemci eo se etcbUretl v Herkovu, kekor da je za eUlno njihov; turUnovUl so svojo politična uprevo in privlekli tje živil, plječo in drugega blaga is vseh krajev Evrope. Ko so se ps morali zadnji mceec naglo poalovitl. niso Imeli čeae uničiti vsega tege blaga in Uko se Je zgodilo, da so ruski čaetntki pogost iU ameriške poročevalce v najboljšem hotelu Herkove, kjer je bil glevni eUn nemške armade, s portugalskimi serdinemi, * ogrskimi salamami, s vinom i* Jugoslavije, dunajako čokolado ln s kavkaškimi lemonaml—veo to Je ostalo Nemcem. Kolikor so še imeli čeee pred begom, ao Nemci rezetrelill nej-večja poelonja v Herkovu, Uko da Je mceto večinoma v razvalinah. Ampak jcklareke tovarne eo opldnlli korenito še pred meseci tn meseci V«e tovarniške stroje so odpeljell v Nemčijo po svojem znsnem načrtu nsctjskegs "novega reds/' po katerem imajo biti vse te»ke industrije v Nemčiji, dočim imajo vee oeUle dežele v Evropi proizvajati le živel In krmo ze živino. Knako slik* opustošenje nudilo vsa oaUle ukrajinske mesU. kolikor je bilo doslej osvobojenih; nobenega dvomo nI. ds prsv Uko bo a Kijevom in oaUliml mesti, k* bodo le ispreinjene. Stalin, grad. središče velikih toveren se trektorje. Je bil mod oblegenjem in delno okupecijo popolnoma porušen To jaano dokazuje, kakšna bo Ukrejina In sploh vso sspsdns Rusija.'kadar »ovjeUke armade končno požanejo nacijske barbare čez meje V te industrije Umka| en uničeno »n vzelo bo drugih deeet let ako ne več, orodno se spH vpnaUvijo In predno se obnovi normalno življenje tamkaj samo v sedanji vojni važno vlogo. Ne. Uporabe psov v vojni je Uko stars kakor je sUrs vojna seme. Ze zgodovinar Herod poroča o perzijskem kralju Kser-ksu, ds je imel v vojni z Grki vsepolno psov. Isto se poroča tudi o kralju Clru. Pse so imeli nedelje v vojni Galci, Clmbri, Grki in Rimljani. Tudi v srednjem veku ni šol grejlček brez pee v boj. SUri narodi so Imeli neve-do, de so jih poslali proti sovražniku par ur prod napadom. Proti koncu sodemnsjsUga stoletja so Igrsll psi veliko vlogo v vojni. Posebno bslkanski narodi so jih ksj radi uporsbljsli v bojih s Turki. Dobro izvežban pes je bil veliko več vreden kot vse prednje streže. Pes je uren, udsn gospodarju in se da hitro lzvežbati. V sedanji vojni ima skorsj vsaka pa-trolja, ki gre ne kako nevarno mesto, psa s seboj. Jasno je seveda, da ni vsak pes sposoben za Uko službo. Vojaki potrebujejo psov, ki so srednje velikosti, zelo InUligentni ln opravlja-jo svojo službo mirno in vestno Ur so z vsem zedovoljnl. Najboljši eo Irski in škotski ovčsr-ski psi. Vojnege pes se lshko na dva načina dresirs. Nekateri ga dre-sirajo na U način, da postopsjo z njim zelo strogo, da se pes boji svojega gospodarja. Nekateri jih pa dresirejo ne U način, da postopajo z njimi z ljubeznijo in no zehtevejo več od njih kot morejo nepreviti. Način dresirenje je odvisen od psa ssmegs. Vodstvo nemške srmade zahteva, da mora Imeti vssk vojni pes raočsn pss okrog vrstu, ki j^ ,j£m*ko gospodarst opremljen s kovlnssto ploščico,TN*mci wniali* na kaUrl je natančno označeno, kaUri četi je prideljen; nedelje ima platneno torbico, v kateri prenaša poročile ln vrečico ze hreno. Druge armade imejo zopet drugačne predpieo. , Kekor hitro se pribllže pred-streži kaj sumljivega, postane pee sumljiv ln da etražl komaj vidno znemenje; nekeUri so colo Uko sdreslranl, da z znamenji dopovedo strsži, kako daleč je približno sovražnik ln koliko ge je. V poizvedovalni alužbl eo doli vojni pel žo velike uapehe, najbolj ao ae pa obneeli v pre-nešonju poročil med posameznimi ftiažeml. Poveljnik strsže n s piše poročilo, gs dene psu v torbo ln mu pokaže smer, kjer se itehoje sosednja straža. Pee odide ln po preteku nekaj čaee ime h> poveljnik eoeednje strsže poročilo v rokeh s katero se ranjenec nekoliko o-krepča. Tristo dobro dresirsnih psov zamore ponoči po bitki najti do tisoč rsnjencev. Skorsj vsi poskusi, ki so jih delali zadnja leta z vojnimi psi, so se dobro obnesli. Pri zverin jaku v Bosni so pred nekaj leti preiskušsli 150 vojnih psov. Nekateri mod njimi so bili Uko izborno dresfcrani, da so odnašali poročila tri ali štiri ure delec in so se vrnili z odgovorom. Trebs je ps misliti, da je zemlja v Bosni zelo rlzorana, preprežena s potoki in rekami, Uko da pes zelo Užko obdrži sled. V sedanji vojni uporabljejo pse tudi Jza donašanje patron. Vsak pes nosi do 400 patron in gre neprestano ob strelskem jarku. Vojak, kaUremu primenj-. kuje municije, se lahko z njo preskrbi. Koliko psov imajo v Uj vojni posamezne države, se ne more natančno dognati. Gotovo pa jo, da jih potrebujejo doeti, ker jih rabijo v močvirnatih krajih. Se nekoliko o nemških in drugih kolonijah. Po zadnji vojni je Nemčije obdržaU od vseh svojih kolonij lc nemško Vzhodno Afriko in del Kameruna; z drugo besedo: od 1,128,000 štiri-jaških milj, ki jih je Nemčija i-me v avgustu leU 1914, ji' je o-stelo le 400,000 štirijaških milj. Vse drugo je prišlo v roke njenih sovražnikov. Nemčija je torej izgubila ozemlje, ki je trikrat in pol Uko veliko kot je nemškege ozomlja v Evropi. Zdi se, da bo zdj|i izgubila še ostale dele svojih Ji%^nij. Pomen teh« izgub je velik za vo. Nekdaj so bodo dobili iz svojih kolonij bpmbaž, kavo, riž, tobak, palmovo pije ln druge ko-lonijske pridelke in surovine. Z izgubo zednjf vojne jim je veo to UpodleUljjjl/ S prihodom Hitlerje ne krmilo so se jim ti upi zopet obudili. Nejvečja kolonijalna posestva ima Anglija, potem Francije, Holandska, Belgija, Špenija in Portugalska, ki so si jih nerope-le večinoma v zadnjem stoletju. Nsjbolj agresivna v imperialističnem osvajanju v zadnjih par stoletjih jO biU Anglije, zato si Je tudi negrebiU največ kolonij. Nemčija je prišle ne to pozornico šele proti koncu zed-njege stoletje in kot nove vele-siU zshtevsla svoj delež kolonij. V veliki meri je to tudi odgovorno, ds je prišlo do prve svetovne vojno. Anglljs tudi pred to vojno ni hoteU nič slišati, do bi odsto* pilo bivše nemške kolonije, ka-terih je ona pugrabiU največ ki zeto eo torij* "apizali" Hitlerje ln mu Uko rekoč dali prosto pot za kreiranje "nemškega živ-Ijenjskegs prostora" v vzhodni Evropi: na račun Češke in držav proti Balkanu, kakor tudi na ran eun Rusije. In ko je posulo jasno, da se Hitler ne bo zadovoljil samo s Um, marveč da bo "nemški življenjski prostor" hoUl raz-širitl tudi na račun angleških in deloma francoskih in drugih kolonij, je prišlo do sedenje #vo j ne. V zadnjem stoletju lo se vsi narodi zapadne Evrope pehali za kolonije, si podvrgli vso Afriko in tudi velike dele osUlega sve-U, posebno na Bližnjem in Daljnem vzhodu. LeU 1800 jo živelo izven Evrope manj kot deset milijonov belih ljudi, zdsj jth Je ps že nsd 150,000,000. Izboljšana prometna sredstvs so odpria človeštvu dežele, ki so bile prej nedostopne in o katerih se je mislilo, da so ze vedno zaprto "civilizaciji", seveda imperialistični "civilizacji". Od nje podjer-mljena kolonijalna ljudstva nimajo na splošno nobenih koristi, marveč so le predmet brezvestnega izkoriščanja iii novega suženjstva. Zato so bila malajska ljudstva, Burmanci in Indokinci tudi povsem |>asivni v tem boju med zapadnimi in japonekimi imperialisti, ali 1» so slednjim še pomagali, ker so ljudje poč sma-trali, de pod Jeponcl, ki so povrhu še njih polti, slobše ne more biti. Glede kolonijalnih posestev, ki si jih je bila pridobila Nemčija v vzhodni in. jugozapadni Afriki, se je na splošno smatralo, da tisti kraji niso priprsvni za bivanje belih ljudi. Am|»k velik del nemške vzhodne in jugoza-padne Afrike 1 ef v Ukih višinah, kjer je podnebje zelo zdravo. Vendar pa Nemci niso razvijali svojih kolonij Uko uspešno kot ns primer Angleži. Vzrok za to je bil, ker nemška vlada ni dala kapitalistom Uke svobode pri izkoriščanju kolonijalnih bogastev kot jo daje na primer Anglija svojim. Ce je Kdo hotel začeti kako obrt, graditi Železnico, kopati rudo, je moral prositi za dovoljenje v Berlinu. Zato se nemške kolonije industrijsko tudi niso Uko rszvile kot na primer angleške. Ampak ta Vojna je tudi sngleš-ki imperializem omajala do korenin. Na Daljnjem vzhodu je njene kolonije pograbili Japonska, kakor tudi holandske in francoske. Indija zahtevi svojo neodvisnost. Ts vojns je poka zala, da Anglija, ne more več skupaj držati in braniti svojega imperija brez pomoči Amerike. Razširiti in utrditi ga zna le v Afriki, njene osUle kolonijalne poseščine so pa na tohthid. Kej se bo znjimi zgodilo, je v veliki meri v naročju bogov ln — Amerike. Jekob Zupančič, 386. Veetl ls Bridgeporta Brldgaport O. — Zadruga bližnjem Dillonvalu, člje pbdruž-nlco eo neheje tudi pri noe v Bridgeportu, je Uni prvič v ovojem Življenju doeegU $1,000,000 letnega prometa. Ta delavska ne ke ooee nakaJalL usUnovs letos praznuje 35-letnico svojegs obstan- Za dne 28. marca eklicuje zvezni zakladniški department veliko mesno zborovanje in parado, kar se bo vršilo v bližnjem Wheelingu. Podan bo tudi obširen program, na kaUrem bo podeU vsaka narodnost nekaj svojega.. Za to priredbo ae je vršilo že več sestankov in na zadnjem jo bilo zastopanih devet narodnosti Izvolili so se razni odbori za to veliko manifesUcijo, ki bo prirejena v prid kampanji sa nakupovanj o vojnih bondov. Na** nem sesUnku sU bilo navzoča dva zsstopnika zvezne vlade, na osUlih pa eden. Podpisani je dodeljen oglaševalnemu odboru za Slovence. O tam bo io več pik ročano, vendar pa oposerjam nošo rojake v Ohio Vafleyju, da pa-zlU 'na nadaljnja naznanila v, Prosveti. Ker to manifestacijo sklkuje zvezne vlado, je našo dolžnoet, da pri Um sodelujemo. Tudi naš narod bo zastopan na programu, ki bo vseboval narodne plese, godbo in petje, vUda pa bo poslaU dobro znanega govor- bo še poročano. V nedeljo, 28. februarje smo imeli sejo tuksjšnje postojanke JPO-SS v društveni dvorani na Boydsvillu. Ustanovili smo tudi postojsnko SANSs, v čije odbor so bili izvoljeni: Predsednik Joseph Snoy, podpredsednik Joseph Febjan, tejnik-blagajnik John Vitez, zapisnikarica Karo-lina Stefanich. Seja je bila zelo hermonična in z dobro Uktiko je šlo vse glad ko naprej. Kako bo v bodoče, je pa odvisno od tega, kakšne kora ke je podvzela eksekutiva SA NSa na svoji seji 27. februarje proti onim, ki so pričeli podirs-ti delo, ki gs je začrUl SNK 5. in 6. decembre v Clevelandu, to je proti naoprotnikom Louiea A damiča, ki so ga denuncirali v Washingtonu. Ako eksokutiva ni podvzeU pravih korakov, se bojim slabih pooledic. v Do nekaj tednov nazaj so slovenski časopisi poudarjali« čeprav smo majhen narod, imamo vsaj prednoati v Um, de nimamo denunciantov med nami,ki bi drug drugega tožili pri zvezni vladi, kot ee jo to ne promer delalo mod Srbi in Hrveti. Danes pa imamo tudi mi U medež Nima ge Adamič, kajti on je preveč poznan v Washingtonu t in med ameriško javnostjo na splošno. On noe kot sin slovenske motere in očete (poznal i obe) lehko pozabi. Njemu ee ni trebe z nemi ukverjeti, kajti ml ga nismo privedli do stopnje u-gloda, na kaUri se dsnes nahaja. Ravno naeprotno. Takoj, ko co jo začelo njegovo delo razvijati, so mu pričeli meUti polena pod noge od iste strani, od katere mu jih zopet danes mečejo. Čital sem, ds je posUl tudi član SNPJ in da ga je pridobila Mary Udovich ne SNK. Jez tukej pišem, kot mi veet nerokava, kajti vidim kaj tli in delujem, da ne vsplamti. Vse napredno misleče ljudstvo v Uj okolici ln tudi drugod spoštuje Loulsa Adamiča in ga člsls. V njih srcih jih neksj teži, ampak obdržimo še zase, de vidimo, keko se bo isUklo. H Js, Človek se priprsvljs, pose-ča soje, gUdi pota zo skupno delo. Ims upsnje, ds se bomo na teh sesUnkih vseh prepriČsnj ze-dinill in skupno delell zs nsš trpeči narod, ki krvavi no rodni zemlji kot nI krvavel še nikdar v Svoji zgodovini. Pa pride vest, ksj nekeUri delajo proti osebi, ki bi Uhko največ storila v prid Ideji, za kaUro smo se zodiniU. Bomo videli, kaj iz tegs pride. Mi smo sklenili, da gremo takoj ne delo. IzvoUli smo ooo-be, ki bodo šle trketi po hlšeh na srca rojakov sa prispevke V pomoč in rešitev naših onkraj morje. Proeil bi članstvo kluba Naprej št. 11 JSZ, de se vsi gotovo udeleže redne sejo v nedeljo. 14. »norce. Rešiti moremo precej vežnlh stvori. Zihvelim ee vsem brstom in »estram SNPJ. kot tudi urednlšt-vu Prosvete ln Proletsrco so simpatije, ki sU nsm jih Itkezo-II pismeno ln v listih ob času smrti naše hčerke Prede. Id je preminul 14. februerja v Child-im Hnepttahi v Columbus*. O. Umris jo rsdi kostne boloini, so! katero je trpeU tri leta in ^ mesecev in katere Ji je zagtrZJ vso kri. Sožalja eo prišla izT? krejev dežele in še vedno r>rZ jejo. Nieem vedel, de imamo ti liko poznanih in »spoznanih Z jeteljev, ki z nami simpatij Ne morem se vam zadosti L hvaliti. Pokajna hčerka j« iml trnjevo pot. ki se ne da t £ resom opisati. Mi smo st0S vse. kot tudi zdravniška vedT ampak ni bilo pomoči. Le jo je rešile trpljenja * Joaeph Snoy, 13. Po dolfom čaau— Arma. Keneae. — Precej čin je že poteklo, od kar sem M ^ njlč oglasila v Prosveti, d*« jo redno prejemam in čitam. Ko jo dobim v roke, najprvo pogie. tfam domače vesti in drugo o« prvi strsni, potem pa nad dopi. se, Zadja pride na vrsto zadnji stran s povestmi ln romani. Rada ČHam dopise, pa naj bo. do ie izpod peresa moške aH ženske toke, in to posebno ie * daj, ko poročajo o svojcih, ki n v službi Strica Sama. Ker je tu-di moj najmlajši sin Victor v vo. jaški uniformi že devet mesecev, mi torej ni treba omenjati, kaks se počuti mati, ki je ie v letih ia povrhu še brez moža približna 14 let. Victor je bil še skoraj o-trok, ko mu je smrt iztrgala dragega očeU. Druga dva sin* va pa še čak«U, kdaj jih pokličejo pod orožje, dasi sta že ože< njena, toda vojaških let. Victor se sedaj nahaja v Cali-forniji. (Njegov naalov je: Pvt Victor Sinkovic, 337th Fighter Squadron, Glendale, Cal. Mog> če mu kdo izmed mlajših želi p. sati in sem prepričana, da mo bo rad odgovoril.) On je dovrši Šolo za lotalskegs mehanika. Bil je v razničnih mestih in dris vah in poslsl je domov vse liiti« ne o izpitu. Toliko o tem, ker mi solze silijo v oči in roks se mi trese ot misli na to strsšno klanje. To ležim s? s tem, da v tem nisem sama prizadeta, marveč na tisoče in tisoče meni enakih. Akd mi vzamejo vae tri sinove, vd mi jih no morejo, ker jih ot mem. UUho mi deje tudi to, di se naši fantje in možje enkrat srečno in zdravi vrnejo z zmagu nad to eovražno golaznijo. ČiUli smo v slovenskih in a» gleških listih o podivjanosti ele velandske slovsnske dvojice ia o smrti njunegs pet meaecef sUrega otroka. K temu rečen le to, da vsaka divja Žival imi več ljubezni do svojih mladice! kot nekateri sUrši do svojih # trok. . . Tudi jsz se pridružujem onin ki so podprli Ano Gorenc gleda njenega dopisovanje. Ana, n ustraši sol Lo s ponosom nspn in no vrži puške v koruzo, alfl ni komu vse všeč. Tudi ju sen bUs že večkrat kritizirana, todi S0 nilem ustrašila, marveč mi ji to dalo še več poguma. Kriti* roH so me po listih, pismeno is ustmeno, sekaj to tn to, jsz sel se ps požvižgala na vse in nadaljevala z dopiai. Da nisem i tako dolgo pisok, so ps druffl vzroki, kaUrih ne bom omenja-la. ■ Tudi jas bi Uhko nevedla take stvari kot jih je Ana Gore«. Mislim, ds se še kdo spominja, ko je list Gles Svobode priobce vel pred kekimi 30 leti sličned* godke iz Rojhenburga (moje b-re) ne Spodnjem Sujerskcm O sebe so mi bile dobro znane T®-rej ako bi ne bilo resnica, bi j» bili fenatiki vteknili pod Nisem še possbils šolskih IA kako so isvsbljali šolska dekku v farovž in ke plenijo z raznim siedčlceml in msrsikaUra * » zavedle prej, kej vse tisto pome ni. 'f 'HaIU aa I, •tratil t Pred dvajsetimi leti (Is Proovote. 8. merce 1»| Domača vaetL V Grevju. Ps-jo umrU 22-letna Man Jug.» niče SNPJ Delavska vesti. RazstrelksJ rova v Weat Virginiji je uisr UU šest radarjev. Isneaaesti b Anglij« nagovff Je Frdnoljn, naj so pomiri 1 ** čijo. * »t-^^im Vesti z jugoslovanske fente Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in dragih virov - PROSVETA r0r dr. Mihe Kreka Slo-^Jpetm v domovini v začetku svojega-govora opi . dr Krek proslavo 25-letm-C^ke rdeče armade in nagla da vlada med zavetniki pošlega ter da gredo Velika ^Amerika, Rusija in fci-tej vojni za ietim ciljem, i veličastne proslave 25-rdece armade so vsi go-Uko Angleži kakor Ru-darjali. da bo 20rletni spo-Velike Britanije in Rtjpi-kazal v povojnem svetu poli-zavezniških narodov ono fci-pot, na katero bodo krenili miru. Mfr Zdaj ni več nobene možnosti kompromise — s silami osišča nvore priti do nobenega sporna več. Vojna se bp nada-vala do brezgojne predaje o- Govornik poroča nato o izme-h brzojavk med poljskim mini-kim predsednikov Sikorskim Stalinom ter naglaša, da je in potrdil, da ne more priti sklepa miru, dokler sovražnik do zadnjega pregnan z ruske poljske zemlje. Vse države in vse narodne e-ice morajo biti zedinjene in Kvizlinški režimi se ne mogli nikjer obdržati in. bo- morali vsi izginiti. Burja za-iške zmage jih bo odnesla svojem prvem naletu na Evno-Vsi narodi sovražijo svoje inge, povsod so ogromne e ljudskih množic proti zasužnjeni narodi morajo bi-iložni in pripravljeni na po-ovalno akcijo, tako da bodo ;li zavezniki računati nanje vsakem ofenzivnem podjetju. Sovjetski ambasador v Londo-je v svojem govoru naglašal jenje, da bi morali Angleži zapadni zavezniki čimprej u-iti na evropska tla v cilju, izkoristijo velike zmage šolske Rusije v svrho hitrega končnega poraza sovražnikov, udarec zdaj ni več daleč. Se se bo v tem pogledu zgodi-marsikaj odločilnega. Kar koli pa se bo zgodilo in por koli pade udarec — glejta bomo pripravljeni, kadar re odločilna ura. Prihod za-ikov nas mora najti aložne strnjene v eno vrsto — le ta-jih bomo mogli podpirati in pomagati. Pripravljajte se te velike dni, ki bodo prine-svobodo naši domovini! |V . . — lesko-jugoslovanski parlamentarni odbor London, 27. febr. (Radiopre-|na služba). — Pretekli četrte je sestal angleškojugoslo-ski parlamentarni odbor pod ■sodništvom Harolda Mit-I« Seji je prisostvovalo pre-20 članov angleške spodnje krnice in s strani Jugoslovani' clani vlade in jugoslovanski [Mi. ki nahajajo v Londo-iSlobodan Jovanovič je na-P1- da je Jugoslavija tudi v P^jjni dobi spoštovala bri-■ kulturne ustanove in je izrazil svoje upanje, da bo Anglija po koncu vojne podpirala Jugoslavijo pri delu obnovitVe. -V teku diskuzije, ki je sledila, so angleški politiki stavili Jugoslovanom različna vprašanja glede Jugoslavije. Seja je bila zaključena z govorom Ran-dalla, britanskega ambasadorja v našem kraljevem dvoru., V...— O kongresu ameriških Hrvatov London, 27. febr. (Radiopre-jemna elužba). -4. Londonski radio je poročal naslednje o velikem kongresu ameriških Hrvatov v Chicagu: Na tem kongresu je bil opisan prispevek ameriških Hrvatov za stvar Amerike v vojni, njihov delež v ameriški armadi in na polju tovarniškega dela ter v vlaganju denarnih sredstev v vojne obveznice. Kongres je z vso jasnostjo pokazal, da hrvaški narod nima nobene skupnosti z izdajalcem Paveličem, katerega namen je uničfti z enim mahom hrvaški narod sam in e-dinost Jugoslavije. Pavelič je izdal Hrvaško, ko je izročil Italiji Dalmacijo, a Madžarski Med murje. Po tem uvodu je govornik pre-čital nekatere izmed resolucij, sprejetih na hrvaškem kongresu. j j . .'.!■■ na ni edine eredetvo izvajanja nacionalne politike; neuspeh s o-rožjem nikakor ne zahteva, da se brezpogojno opusti udejstve-vanje take politike. * Imperializem je danes in bo vedno oetal glavna teza vsakega fašističnega ali polufašističnega režima v Italiji. Kafcor hitro bo fašiatična vlada začela zares su-" ** jadranaka pristanišča pa so miti, da svojih imperialističnih ciljev ne bo dosegla s orožjem, si bo začela pripravljati pot, da jih doseže v miru. "Ako-nam ni dano, da diktiramo mi", si misli fašist, "moramo vsaj takoj naglasi ti svoje minimalne zahteve, m to s takšno silo, da nam jih zavezniki ne bodo niti poskušali odrekati, niti si delali preglavic, kako jih pobiti. Ugodnosti, ka tere smo si preskrbeli začasno pomočjo nasilnosti in zvijače, moramo uporabiti v to, da li pri svojimo nekatere kraje, katerih nam obnovitev zakonov in pravice s strani zaveznikov ne bo mogla odvzeti." 4'B Kakšne pa so te začasne ugodnosti, ki jih je vojna prinesla I-taliji? V zameno ža ceaaratvo, za poniževanje in trpljenje njenega ljudatva, je dobila Italija par nevarnih in neaigumih oporišč v Niči, naf Savojekem in na vila je tudi iz Ja- Strategija reševanja (Angleški publicist Stephen Clisshold, bivši časniški ataše v Zagrebu in velik prijatelj našega naroda, je napisal v . londonskem — The Central European Observerju — od d. januarja 1943 pod gornjim, naslovom članek, katerega prina 'šamo v celoti Stephen Clisshold je napisal o slovenskem vprašanju izvrstno t?rpšurO "The Slovenes Want to Live" ki je našla mnogo odmeva v a-mtfriSK! j&Vnosti ln' celo v u-radnih krogih.) Nikdo v Italiji ne veruje več v možnost, da bi osišče zmagalo; Italija si želi le še zmage zaveznikov, a to čimpreje, da bi trajen mir nastopil po možnosti takoj. To vidimo, kadarkoli vzamemo v roke laški časopia, to slišimo kadarkoli odpremo svoj radioaparat. Prijetno je tako govorjenje, tolažilna misel, v katero vsakdo z zadovoljstvom in rad verjame, ne da bi si belil glavo s tem, kaj naj to pomeni, In vendar ima ta stvar globoke in močno vznemirjajoče implikacije. Dobro jih bo naglasitl, dokler je še čas. Zelo verjetno je, da Široki masa laškega naroda zdaj zares pričakuje našo, t. j. zavezniško zmago. Verjetno je tudi, da fašistična vlada že sama veruje v zavezniško zmago — in zato svojo politiko spravlja v sklad s to mislijo. Mussolini, ki je realist in praktičen politik, si bo brez težav prisvojil geslo, da je "vojna le politika, nadaljevana s posebnimi sredstvi". Toda voj- Korziki. Napra dranakega morja nekakšno italijansko jezero in zaaadtla svoje kremplje v obalna ozemlja od Grčije preko Albanije pa do slo* venskih planin. Malo verjetno je, da računa z možnostjo obdr žati one, kar je naropala v za hodni Evropi—tam se obnavlja prerojena, pomlajena Francija; vprašanje pa je, dali bo Italija ravno tako lahko pripravljena odreči ae svojemu "kulturnemu poslanstvu" na Balkanu. Francijo je oropela šele včeraj, v jugovzhodni Evropi pa gradi njena armada strelne jarke zdaj Še več nego dve leti. Zahod ne nudi nobenih mož nosti za imperialistične avantu re v bodočnosti. Male deželice vzhodne Evrope, polne razprtij ln sporov, pa so s svojim dect-miranim prebivalstvom navidezno neomejeno polje za širjenje meja. Tam je tudi največ upanja, da se ne bo preveč gledalo v podrobnosti in da bo na bodtv či miroVnt konferenci to aH ono ostalo zanemarjeno. Saj je tudi res, da so te dežele, ako se jih gleda iz Washingtona ali Londona,' videti neznansko oddaljene ln nekako temne; spominjamo se, kako so si Italijani prisvojili Istro, kako je prišlo do tajne londonske pogodbe, kako je D'-Annunzlo zasedel Reko ln kako je bila anekttrana Albanija — ali ni vse to dolga vrsta dokazov neodločnosti, neznanja in brezbrižnosti zavezniških državnikov napram jadranskemu problemu? Iz podrtih ambicij oeiš-ča upajo laški fašistični gospodarji rešiti vsaj ono, kar so nagrabili na Balkanu. Ako gledamo na stvar s te perspektive, se nam bo odprl drugačen razgled ln razumeli bomo cilje italijanske politike v zasedeni Jugoslaviji. Dalmatinska o-bala in njeno zaledje sta neprecenljive vrednosti za italijansko strategijo ln gospodarstvo. Vzhodna obala Italije nima naravnih luk, a Dalmacija ji nudi dyoje imenitnih, zaščitenih luk z globoko vodo pri Sibenlku in v Kotoru, dvoje idealnih skrivališč proti napadom sličnim o-nemu, ki je akoro uničil laško mornarico v Tarentu; raze« tega je Dalmacija polna nsAtevil-nih zalivov in ealivčkov na otokih in vzdolž glavne obale, ki so idealno pripravni za baze podmornic Trst in. nekatera manj eksplodirale m pomorščaki pri izhodišča gospodarskih potov srednje Evropo; sedanji italijanska Bfteja vsdolt Dinarskih Alp nudi mnogo izvrstnih stra-tegičnih oporišč sa bodoče navale na vzhod. ».' • Toda iudi gospodarske možnosti Dalmacije same niso bit-/ vrednosti. Tam ao ogromna naj dišča baksita in precej kemične industrije. Rezerve aluminija in velike tovarne cementa blizu Splita, arzenali mornarice, n le djedelnice in tonaža trgovske mornarice, vse to ao prispevki važni za italijanski vojaški po-teneial. Kako namerava Italija rešiti iz vojne ta det svojega grabeža? Uporabila bo brc« vsakega dvoma vsa aredstva in orožja, kar jih premore oroiarna njene propagande. Kar je |e važnejše, je to, da bo poskušala postaviti svet pred grozen fait accompli s tem, da si bo skušale na ključnih točkah zaželjenega ozemlja zaaigu-rati neoporečno narodnostno pravico ln utemeljiti svoje zahteve na podlagi najbrezobzir-nejše politike istrebljevanja, zatiranje in italijftftteaclje. Dokler je imelo osišče še nekaj navideznega upanja ne uspeh v vojni, je italijanska politika včasih Je upoštevala "sodelovanje", ki je v nekaterih slučajih moglo povzročati manj težav kakor nasilnost. Ko pa je poetal jesen neizogibni poraz odšča, se je b vso silo vrgle na brutalno potujčevanje, sa vsako oeno in z vsemi sredstvi. Ako naj bodoča mirovni konferenca zopet odloča v geslu samoodločbe, potem bo fašisUčna 1» talija že poskrbele ts to. da ne bo ostalo nobenega slovanskega prebivalstva, ki hi moglo kot politična sila izraziti željo, da odloča o svoji usodi. Odtod nasilno italijaniziranje Šol'in vse administracije v Dalmaciji ln Sloveniji; to je smisel aretacij, deporta-cije in streljanja vseh hrveiklh ln slovenskih - predstavnikov, množično klanje taleev, sistematično uničevanje vseh gospodar skih virov ogemljs tn rušenje neštetih krajev tn vasi po barbarskem vzgledu, katerega so postavili Nemci na Čehoslovaškem It M nji TmAmh 1M fl ^ »s Sfc ■■! — «i n Mea isiro in Hercegovino mora* nI niti enega okraja, ki ne b*- I-mel svojih lastnih Lldic, svojih žalostnih pogorišč. < jj Blizu SplHa so ustanovili o-gromno transttno tabortiče, kjer ne tisoče hrvaških domoljubov čaka na deportodjo v Italijo. Niti fašisti sami ne morejo verjeti, da bi tako barbersko postopanje moglo koristiti v boju ln poma geti dobiti vojno; ns ta način oni le upajo, da bodo morda uspoH rešiti Pli je mogoše odvrniti 1(11» linije od te berbarske in cinične strategije reševanja? Trebe bi bilo naglaša ti teko pogosto kot le mogoče — tO ne bo nikdar do volj pogosto poudarjeno — v na šl propagandi in v uradnih izjavah, da nobena situacije, ki se bo rodite is neeilje in surove si*| le, ne be mogla obveljat; v miru; da zločini preteklosti ne bedo mogli nikdar upravi&«^*t< zahtev v bodočem m i rut ds bo treba dajati odgovor za vsako krvoločno dejanje in za vseko krivico ter da bodo oni. ki so jih •zakrivili, kaznovani. Dobro je, in poguma nam daje. ker je angleška vlade Izjavila, de ne prtanava itelljeneke nnfck-sije Albanije. Te je zdaj venfar že detet Mrcševehja", na katerega fašisti in njihovi beje "zmerni" nasledniki ne bodo mo^li več računati. Toda 'reba je ob-jaenlti tn e isto rerlVunstjo povedati. de kodp uK>.akčfUtiina svojem seznamu tudi vse druge želje In zaMeve 1 Se; ven|ar vaa kdo ve, de CBn<«*tij£ beseda reševanje le aprevt£e*e In sake-nfte rešitev stvart lr iMsobče ka-trestrofe. Ako pn si kdo takšne etveri neupravtUno (in »•zakonito, v svoj zascBni vprid, dobi dejanje povsem drugo l^e — plenitev, A ze zločin nI uaSfii-I jenje. Oni. ki ao oanovali fašistično strategijo reševanja, Mi si to dobro leposmtjo n Senatee Warren Austln (leve) In kengroentk Jemea Wadsworth, avtoric sakonsklh načrtov ac konakrlpcijo delavcev. Office of War Information, POreign Language Division, Washington, D. C. Vrtovi amage Racioniranje skoraj vsega živeža v konzervah je dalo še večjo važnost obdelovanju "vrtov t zmago" (Victory Gardens), kjer naj se prideluje sveža se-lenjave aa družinsko rabo. Za hteve vojne za živež in kovine ne dajejo priložnosti, da bi se moglo zadostiti vsem potrebam naše armade in onim zaveznikov in Še povrh zalagati civilno pre-bivalatvo z normalnimi količinami. Radi tege, postaja vrtnarstvo sa zmago letos del vojnega programa in ker se pomlad pri bllluje* je Čas, ds obračsmo svoje misli ns obdelovanje teh vrtov. Program "vrtov za «mago" v L 1943 upošteva Štiri vrste vrtov: vrtov na farmi, vrtov pri hiši, šolskih vrtov In družbenih vrtov. Vsaks farma, kjer koli podnebje in vodna zaloga dovoljujeta, bi morala pridelovati zadosti zelenjave za vae potrebe cele družine, toliko kar se tiče sveže zelenjave za takojšnjo rabo ln one za domačo shrambo, kolikor po motnosti sadju. Vrtovi na farmi naj se razširijo in pridelovanje naj se tsko uredi, da bo vedno na rezpolego zadosti hrane sa takojšnjo rabo oziroma za shrambo. Vaaka poljedelska drutina naj po motnosti napravi načrte za v^čje pridelovanje potrebnega sadja s tem, da pravočasno sadi jagode,' sadno grmovje in primerna ssdns drevesa. r Mali mestni in predmestni prebivalci, ki imajo zadosti odprte, solgčnatc - in rodovitne zemlje, naj se pripravijo na pridelovanje čim več zelenjave za domačo rabo. Ljudje, ki imajo hiše v predmestjih, naj sedijo tudi za sadje, zlasti drobno sadja, kjerkoli imajo prostora za to. Po nevndl ljudje, ki stanujejo v mestih (n mestnih okrajih, nimajo zadoatl rodovitne zemlje, da bi pridelovali precejšnjo količino zelenjav. Ti pa naj ee zdruiljo s svojimi sosedi In someščani ze <*>delovanje tako-zvanlh "communlly-plot" ali allotment-gerdcM" na praznih industrijskih zomijišfth ali kje zunaj mesta, kamor je lahko Iti z bueom ali cestno kero. V nekaterih slučsjih je ftsgsče prit' do sporazuma z bližnjimi farmarji, ki bi sadili, obdelovali In teli, ako bi meščani sodelovali In delili pridelek z njimi, ftole po deželi in v meatih razvijajo šolske vrtove, teko sa drtsne in upravljane, da bodo pridelovali zadostne zaloge zelenje ve. cvete in se •hramb') se šolske obede Ko ae ti vrtovi obsede, bo Jako velno v*dr*evatl zanimanje in navdušenje v toku vse cezof« de ae zefetni strošek semen in gnojil dobro izplača s primernim pridelkom. Obseg vrta ln vrsta pridelka sta scveds odvisna od podnebja, prsti, čl-aa, ki je na razpolago in obsega družine. Zelene, listnate zelenjave, kot so zdlje, solata, repa in korenje, je tako lahko pridelovati ln se tako obilno izplačujejo, da more vaakdo postati vrtnar in zalagati svojo družine popolnoma, f Podrobna navodila, kako naj se aadi, kako naj se vrt pripravlja in obdeluje,, kako naj se prst pripravi, mofe vsakdo dobiti ako piše na State Eztension Services ali državnim poljedelcem šolam (State Agricultural Coileges). Sledeče knjižice so tudi ns razpolago s strani federalnega poljedelskega depart* 'menta v Washingtonu: Victory Gardens, City Home < l i.n The Home Frutt Garden, Dis-easo-Resistent Varieties of Veg-etables for Home Garden. Z obdelovanjem takega "vrte za zmago" more vsak Amerika-nec pomagati, da zmagamo v bitki na fronti produkcije žlve->m. Farmarji bodo 1, 1U43 delali za največjo produkcijo živeža vseh časov, sli ljudstvo potrebuje pomoč vseh Amerikancev Kpioh. S tem, dk pridela in shrani za zimo zelenjavo in sadje, more vsaka drpžinu povečati svojo zalogo čefe to, kar bo re-cionlrano. DomaČe konzerve se ne odštevajo od količine, ki je dovoljena pod racioniranjem. -UL- / Office of War Information. Foreign Language Divtsion. Waahington, D. C. Vojni sklad Rdečega krtia Ko je predsednik RooaeVelt označil mesec marec kot. "mesec Rdečega križa", je pozval vsakega Amerlkanca, naj se vpiše v "armado usmiljenja" pod praporjem Rdečega krita in naj "radodarno prispe" v sklad Rdečega križa. Cilj te kampanje je. da se nabere $125,000,000 in do te vsote je prišlo po natančnem preraču-nanju dejanskih potreb Rdečega križa s ozirom na njegove izredne obveznosti in odgovornosti za časa vojne. Zgornja vsota bi pokrivala lokalne, splošne in mednarodne vojnodobne obveznosti organizacije za leto dni~» razen v slučaju nepričakovanih nujnoati In nezgod. O detanskem delovanju Rdečega krita—za časa miru aH voj-ne—ima večina ljudi le nejaane pojme. Ljudje si predstavljajo Rdeči krit bolj kskor simbol kot pa organizacijo poaamesnih ljudi. Citajo, kako je Rdeči križ priakodil na pomoč žrtvam kake povodnji aH sestradanim otrokom Grške ali pa vojnim ujetnikom, redkokdaj pa mielijo n« zdravnike, bolničarke in druge osebe raznih poklicev, ki končno omogočujejo ono dobro delo, ketero Ja značilno aa Rdeči križ. Amerlkancl tu doma, ki pri-speveje k vojnemu skladu Rde- % križa, dajejo direktno ln Jšnjo pomoč očetom, sopro- Glasovi iz j naselbin (NsdsljevsnJ* i S. tirml.; Kot sem že rekla, so tudi meni metali polena, pod noge. Neka dopisnica iz 1'enne ae je v svojem dopisu še hotela ponorče-vatl iz mene in pustih kanaaških planjav Nlaern Ji takrat o4fe-|vega rojstnega dne gom ali bratom, ki so ns bojni fronti, sorodnikom, ki so vojni ujetniki, ljudem zasedenih dežel, ki trpijo vsled vojn*. R tlaka fronts Nemške umikanja is Krasno-dara, Rostova, VoroŠUovgrada in Harkova so morda manj hudi porazi po merilu človeških lt- Sub kot polom v Stalingradu [emci pe so bili teko premanev-rlrani po supeiUrni strategiji Rusov, da »o ihorall odrediti umikanja na veliki" potegi, kajti trdnejša obrambna akcija bi bila s>ela predrago. Povsem jasno je, da se Nemci laeubUi večji del svojih poglavitnih postojank ns južni ruski fronti, dočim so Rusi pridobili nazaj mnogo* mest, ki po prejšnjem babe-nju Nemcev semlh so tudi odločilne goepoder«ke in vojaške važnosti .4 Mogočen iovec na Pacifiku Mogočne ameriška podmornica VVshoo je priplule v neko lu-ko jugosepednega Pacifika s metlo privezano k svojemu strežnemu stolpu. Ljudje, nc-navajenl ns morske običaje, w kar sijali. Stari mornarji pa so dobro znali, da je metla neuradno odlikovanje se podmornico, ki se vrače v luko, potem ko je potopila vse ledje sovrešnlšksgs konvoja, ln podmornice Wehoo nje, ker je vse pometle, ko je potopile rušiiee, tanker, transport in dve voliki tovorni ledji nedaleč od Nove Gvineje. Trene* port Je bil natrpan s Japonskimi vojaki. S tem prispevkom podmornice Wahoo je ameriške mornarica mogla našteti vsej 129 Japonskih ladij, potopljenih od podmornic, 22 brftkone potopljenih ln 32 drugih poškodovanih Tualsils Ds so se necljl odločili ns kr-vsvo obrambo v Tuniziji, je moral brez dvoma vpHvstl na nje govor predsednike Jtooaevelta, • ki ga je Imel ne dan Lincolno-V Istem je voilla, naj pa aedaj rečem, da je rekel: "Hitler sna. kake bodo v veliki zmoti. Morda Je Kanae« posledice zmage zaveznikov v videla z ene strani, toda če po- Tuniziji. Te poledice se dejen-gloda po drugih državah, bo vfc ,kr invazije evnopekegs konti-dela, da ni povaod enako. Teko mte. Pritlakl na Nemčijo In tudi ni v Ksnsaeu. Italijo bodo stalni in nepopuat- Lahko bi pisala še več o tem ijivl. Ruske armade ne vzhodu In onem od tukaj. Ker pe še ao udarile premegovelno; ml drugI kaneašk! dopisniki poro- moramo storiti Isto ne sanedn. čsjo, Čltateijt lahko vidijo, kako Udariti moramo ns sovražniki« se imamo. Torej Ana Gorene in. uko težko In e toliko strani,