38. številka.
V Trstu, v sredo 13. maja 1891.
Tečal
„E D ! N O S T"
i*h«ja dvakrat na teden. vsako arsde in lobote oh 1. uri popoludn*
„Edinost" stane:
ta vtie leto gl. «.-; i*v«n A»it. 9.— gl. za pola leta , 3.— : » . 4.50 . ta ćetrt leta , 1.50; „ „ 2 25 . Posamične Številke se dobivajo v pro-<iajalnicah tobaka ▼ Trstu po fc nov.,
t SoriOi in v Ajdovićtni po « um. Na naroebe brez priložene naročnine ee uprarniitvo ne ozira.
EDINOST
Ogl&sl in oiniaila ne raAune po TrHiica v petitu; *a naalOTt * debelimi črkami »h plačuje prostor, kolikor b» ga
olmeiflo navadnih vrstic. Foelana, javne zahvale, osmrtnice Ud »e račune po pogodbi.
Vei dopiei ha poAiljajo uredniAtvu v ulici Cnrintia it. 25. V*uk<> pinino moru biti trHiikovano, ker nefrankovana ne ne npre-jemajo. Kokopini .e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inaerate pre-jem« upravniitvo t ulici Carintia 2». Odprte reklamacije no pronte poštnine
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V *dl<imt Jt m Ć
Dobro došli!
V	znanosti je moč! Na jeziku marsikoga je rek ta le puhla fraza, kaj prikladna ob posebnih prilikah. In vender je izražena v njem sveta resnica; resnici tej se radi in brezpogojno pokore vsi oni, koji pošteno mislijo se svojim narodom.
Ves svet je silno napredoval v vseh strokah javnega življenja; posledica napredku temu je, da vse hita in vse tekmuje. Nastalo je mej narodi obče vrvenje, obči mejsebojni boj. Orožje pa, ki se rabi v boji tem, je duševno, je orožje znanosti. Zato je pa tudi res, da v znanosti je moč!
V	tem stoletju napredoval je svet silno, ali konečni cilj mu je v nepregledni še daljavi, tn zato bode tudi v bodoče v isti meri in istimi velikanskimi koraki koračil naprej po poti napredka. Upor od katere-koli strani ostane brezvspešen : časa kolo se ne da ustaviti. Narodi, nesposobni se udeležiti tega napredovanja, obleže v jarku kraj ceste, kjer jih doleti usojena jim nečastna narodna smrt. Zato je pa resnica, da v znanosti je moč!
Vsakemu rodoljubu je torej sveta dolžnost po svoje pripomoči do uspo-sobljenja naroda našega za tekmovanje na poti občega napredovanja. Brez znanosti ni napredka, brez šole ni znanosti, a brez dobrih učiteljev ni dobre šole. Iz istin teh jo zaključek kaj jasen: oni so uajvečji dobrotniki naroda, koji skrbč za njega izobražbo. Najvažnejša činitelja v tem pogledu pa sta poleg zavedne narodne duhovščine šola in — časnikarstvo. Oba ta činitelja delujeta — če tudi vsak po svoje in vnak na svoji strani — za isti cilj: za izobražbo naroda slovenskega. Skrb jima mora biti, da preskrbita narodu zmožnosti, prepo-trebne v mejnarodni borbi, in ga potemtakem usposobita za obče tekmovanje: da se vzdrži vštricno z dru-
PODLISTEK. Zadnje pismo.
Spisal J. Piano.
(Daljo.)
Dragi! gotovo Vam je znano, kako tesno je človeku pri aroi pred bližajočo se hudo uro. V naravi vlada neka neznosna tišina; zrak jo^tako težak, da te kar tišči ob tla. O ori ob obnebji pa ae pode temno-sivi nesrečonosni oblaki. Kmalu se začuje od daleč zamolko bobnenje, koje prihaja bližje in bližje. Vse to pretrese človeka, da strahom pričakuje, kaj nam prineso bližnjj trenotki. Grmenje postaja siloviteje in siloviteje .... dvigajoče strele raz-svitljajo temno obnebje, vsuje Be strašna ploha — — — vmes pa naleta tisto ledeno zrnje----0 ubogi kmot, ubogi
kmet, čemu je ves tvoj trud !
Prijatelj! olika ta iz narave je pristna slika tega, kar sem doživel, čutil in trpel, predno me je doletela katastrofa. In doletela me je neverjetno hitro. Srečne moje ljubezni jasno obnebje jelo je temneti: do-
gimi narodi in ne obtiči v jarku kraj ceste. I)a ne sodelujeta ta dva činitelja za srečno bodočnost naroda, nečastna narodna smrt bi mu bila neizogibna.
Zato pa smemo po vsej pravici trditi, d« je nam časnikarjem učiteljski stan z duhovskim vred najvernejši in najizdatnejši sobojevnik. Pota in sredstva so nam inorda malo različna, ali cilj nam je isti!
Prihodnjo soboto prihite nad par stotin učiteljic in učiteljev v mesto naše, da se tu posvetujejo o koristih svojega stanu in potrebah šole.
Če se jih kdo veseli, veselimo se jih v prvi vrsti mi, ki smo združeni okolo našega lista. Dobro došli, sobojevniki naši!
Žalostni so odnošaji tu ob Adriji: veren odsev so onega „prijateljstva", kakoršno goje na vseh straneh do Slovanov, do uas Slovencev pa še po-sebe. Častiti naši gostje nas menda razumejo; in ker nas razumejo, vedo, da jih v Trstu ne čaka sijajen in šumen vsprejem.
Sijajnih in bleščečih slavnosti njim na čast ne moremo prirediti; ali ovacija, kojo jim vender-le prire dimo, jim bode izvestno stokrat ljubša — ker jo priredimo v srcih svojih. Iz dna svoje duše zakličemo dragim gostom: dobro došli!
Pozdravljeni torej, sobojevniki naši! Bog blagoslovi Vaše sveto delo, da se kolikor m6či približamo svojemu cilju: izobražbi naroda! Posve-tujočim se bddi Vam neprestano pred očmi resnica: da v znanosti je moč. Vi ste poklicani, da preskrbite narodu tega orožja, Vi mu morate gladiti pot do srečne bodočnosti.
Še enkrat torej: dobro došli!
—t—.
zdevati ae je jelo, da postaja Almira nekako hladna. Nekega dne pa je ni bilo več na sestanek. Pisala mi jo, da je nekoliko bo-lehna in da se boji — zn-me.
Boji se za-me ! V svesti sem si bil takoj, dn to nekaj pomeni. Bil sem tako zbegan, da nisem bil za nikako rabo. In zatč sem prosil 14 dni odpusta, katerega sem tudi dobil. Dnevi ti — sicer dnevi veselja — bili so mi grozni. Kakor izgubljen lazil sem okoli, da kaj poizvem o njej. Tudi v hiši, kjer je stanovala, som poupraševal. Toda vse je bilo zastonj : nihče ni mogel ali ni hotel dati pojasnila. Po vsej pravici sem sumil, da je stvar nalašč tako zasnovana, da nič ne izvem.
Prvo nedeljo meseca majnika 1. 1851. gnalo iue je v okolico, d« »e nekoliko razvedrim. In reB sem šol. Da bi le ne bil Sel! Ure, doživelo na tem izletu, prištevam najbridkejšim, kur sem jih doživel na tem svetu.
V neki gostilni no daleč od mosta imeli so nekako zabavo. Obilo mestjanov se je zbralo tu. S prijateljem piisedava k jodni mizi. Ali ni mi bilo obstanka uioj srečnimi ljudmi ! Želel sem si 8aiuutc.
Glavni zbdr
„Slovanske Čitalnice v Trsta, dne 9. maja 1S9V.
Piedsednlk g. Anton T r u d o n otvori zborovanje, pozdravlja mnogoštevilne navzočne člane ter predstavi vladnega svetnika, g. vit. V i d i c a.
Tajnik Ivan M a c h e r pročita svoje poročilo.
Slavni zbor! Velečastiti društveniki!
Po 12 mesečnem delovanji stopa odstopajoči odbor pred Vas, da Vam poroča na kratko o svojem delovanji, katero ste itak vedno imeli priliko nadzorovati.
V	glavnem zboru 10. maja 1890. izvoljeni novi odbor ustanovil se jo v seji 12. maja 1890. tako le :
Truden Anton, predsednik; Mankoč Ivan, podpredsednik; dr. Ribar Otokar, tajuik iu knjižničar; Viličič llinko, blagajnik in gospodar. Odborniki: Pollich Mate, Abram Ivan, Macher Ivan, dr. M* Truden, Vuokovič Gjuro. Namestniki: dr. Mandič Fran, Furlani Ljudevit in Kavčič J.
Dr. O. R y b a f preselil se je pa še isti mesec v Paziu in tajništvo jo dne 29. maja zopet prevzel Ivan Macher. Nadomestiti truba je bilo vsled bolezni in smrti g. H. Viličiča tudi blagajnika. Od 19. decembra sem vodil je blagajništvo podpredsednik g. I. Mankoč. V odbor sta pa vstopila namestnika gg. dr. Mandič [Fran in Ljudevit Furlani.
Društveno življenje bilo je Živahno; bralna in igralna soba navadno dobro obiskovana. Kakor že mnogo let sem bila je „Slovanska Čitalnica" tudi v tej dobi zbi-rališčo in središče slovanske inteligencije v Trstu.
V	letošnji zimski dobi priredilo je društvo 6 zabav in sicer: 10., 17. in 24. januvarja plese, 31. jan. veliki ples, 7. febr. tombolo in ples, 7. marca pa koncert.
Plesue zabavo so bile lepe in prilično dobro obiskovane. Koncert, pri katerem so sodelovale skoro izključljivo lo društvene moči, bil je pa krasen. Vse točke programa izvele so se na občno zadovoljnost.
Poleg gostilne bil jo vrt z malim parkom. Tjakaj sem so podal. Nesreča je hotela, da ae srečava — z očetom Almire. Pozdraviva •e hladno. Malimi besedami mi pove, da je ozdravela in da je tu, in da je odšla na vrt. Še danes mi je nedoumno, da mi je to povedal, ko je izvestno želel, da je ne vidim. Posloviva se. V moji notranjosti pa se je vnel hud boj — mej razumom in strastjo. Razum mi je velel : ne hodi tja! — strast je zahtovala nasprotno. In zmagala je — Btrast! Hitel sem na vrt. Preletel sem vse stezice, da bi jo našel. Toda zastonj! Sila vzburjen približam se naj-oddaljenemu kraju parka. Izza grmovja, kjer je stala klop, zaslišim polglasni pogovor. Obstal som kakor okamenel: spoznal sem jo po glasu. Ni bilo morda lepo, kar sem potom storil, ali vprašam: kdo bi bil, — v takem položenju, v kakoršneni houi bil jaz — drugače ravnal ? ! Splazim se kolikor mdči tiho do grmovja in sicer tako blizo, da sem — vso videl. Na klopi jo sedela Almira, poleg njo p« mlad aristokrat. Pogovarjala »ta bo roko v roci. Lo malo trenotkov je trajalo, in vedel sem, da je pozabljen nekdanji prijatelj;
Naj omenim še zabavne večeru, pri katerih se je v istini kazala vzajemnost in bratsko občevanje tržaških Slovanov. Da vlada ta sloga tudi nadaljo v društvu, to je odstopajočega odbora iskrena želja kakor tudi vsacega pravega društvenika. Gospoda moja! 30 let obstoji naše društvo; cvelo ali vsaj živelo je pod najneugodnejšimi razmerami, napredovati pa mora pri dosedanji vzgledni slogi med člani, pri dosedanji prijateljski zvezi z vaemi slovanskimi društvi v Trstu.
Društveni proatori odstopali ao se „Ženaki podružnici sv. Cirila in Metoda" za seje in glavni zbor in „Dijaški kuhinji* ob ponedeljkih in četrtkih. Vseh narodnih večjih zabav udeležil se je odbor po deputaciji ter podpiral sploh vsako narodno gibanje.
Bnojavilo se je mej letom: Ud dežnikom M. Kačičeve slavnosti na Makarski; našemu častnemu članu, prevzv. vladiki Jurju Strossmayerju v Djakovo k 40 letnici ; „Celjskemu Sokolu" k ustanovni slavnosti; obitelji Mažuraničevi o priliki smrti hrvatskega pesnika Ivana Mažuraniča. Pismeno sožalje se je pa izreklo našemu prezaslužnemu članu g. Mateju Pollichu in g. Ivanu Viličiču. Prvi izgubil je prerano svojo blago soprogo, drugi pa svojega dragega brata, našega vrlega blagajnika. —
Društvo ima jednega častnega Člana, namreč prevzv. vladiko Jurija Strossmayerja. Pristopilo je mej letom 32 Članov. Mej temi s posebnim zadovoljstvom omenjam b r a t e Ć e h e, ki so so pridružili slovanskemu življu v Trstu. Gospoda! ako korakamo tem naprednim potom, vredno bodo najstarejše naše društvo dičnega svojega imena „Slovanska Čitalnica". Izgubili smo 21 članov, največ (vsled preselitve iz Trata; štiri pa smo morali izbrisati, ker niso spolnjevali svojih društvenih dolžnosti. Neizprosna smrt pobrala nam je tudi dva, in sicer dva dična in vrla Slovana. Dne 5. jan. prominol je po dolgi mučni bolezni g. Hinko Viličič, mož zlatega značaja, ki ima velike za*
na njega mesto pa je stopil mlad plemski gizdalin.
V meni zsplapolala je strast do silnega plamena. Slednjič me je zmogla vzburjenost; glasnim vsklikom: maščevanje, maščevanje ! zgrudil sem so na tla. *
• «
Ko se zdramim, slišim izza grmovja glasno ihtonjo. Ihtela je ona, ravnokar vzbudivša so iz nezavesti. On jo stal poleg nje. Vzrši nališpanega tekmeca svojega začelo je zopet po meni vreti. Silnim dušnim naporom ojačil sem se, da som odšel.
Prijatelj me je že nestrpno pričakoval. Vtis ravnokar doživelega je pa bil menda jasno viden na licu mojem, kajti prijatelj zrl mi je kaj pomenljivo v obraz. Slednjič me vpraša : Prijatelj, kaj se ti je dogodilo? Jasnega odgovora mu nisem dal, pač pa sem ga prosil, da zapustiva nesrečni ta kraj. Mcjpotoma povedal som mu vse. Tolažil me je, kakor je vcdol in znal. Prišedšemu domov biln mi je prva misel, pisati jej ter jej očitati vso grdo nje nezvestobo. Proti tej nameri uprl so jo zdravi razum — ali zmdgla jo zopet strast. Napisal sem list, v kojem zahtevam pojasnilu za-
sluge sa naše društvo kot odbornik in blagajni. Ne le mi, vsa narodna društva silno pogrešajo blagega podpornika. Odbor udeležil se je pogreba korporativno. Še isti mesec dne 19. jan. sledil mu je na poti ▼ večnost prijatelj njegov, g. Jakob G oru p, mlad mož, a velik, delaven in požrtvovalen rodoljub. Gospoda ! mulo nas je, vsaka izguba nas britko zadene, tembolj ako se tiče takih marljivih in zavednih narodnjakov. Hranimo jima hvaležen spomin v svojih srcih ter vzdignimo se v to a svojih sedežev. (Slava .').
Ne morem si kaj, da ne omenim pri tej priliki lepe in plemenite navade, ki se je udomačila v Tržaških krogih. Mesto vencev gospej Pollichevi, gospodoma II. Viličiću in Gorupu nabiralo se je mod prijatelji, večinoma našimi člani, za po* družnico sv. Cirila in Metoda v Trstu, kar je imelo vspeh, da se je nabralo čez 200 gld, Izražamo željo, da se plemenita ta navada razširi po vsem slovenskem svetu, da take nevenljive vence polagamo na gomilo onih dragih, katerim hočemo izkazo-vati poslednjo čast. V isti namen nabralo se je mej letom v društveno pušico 27 gld. 95 kr.
Razsvetlili so se društveni prostori povodom poroke Nj. cesarske visokosti nadvojvodine Valerije, in po deputaciji poklonilo se je društvo tukajšnjemu ces. kr. namestniku ob istej priliki.
Vročilo in vložilo se je 25 aktov. Odbor je imel 14 rednih sej. Naročeni smo bili na 18 slovanskih, 8 nemških, 3 italijanske in 2 francoska lista in upisani kot član Slovenske in Hrvatske Matice.
Društvena knjižnica šteje 500 knjig, pevski arhiv pa 85 zborov in čveterospevov. Petje pod vodstvom g. Bartelja gojilo se je redno.
Z letošnjim letom potekla je pogodba za naše stanovanje. S srbsko občino ni bilo mogoče napraviti nove, ker je zahte* vala 300 gl. višjo najemnino, ne da bi nam hotela kaj popraviti ali dovoliti razširjenje dvorane. Zaradi tega odpovedalo se je stanovanje in odbor se je za časa trudil dobiti primerne nove prostore. Po mnogem trudu posrečilo se mu je slednjič najeti lepše od sedanjih v hiši g. Dušana Ris ti ća v Torrente. Meseca avgusta preselimo se v nje. Prepričani smo, da bodo novi prostori z 110 ut. veliko dvorano ugodno uplivali na razvoj in razovi-tanje društva. Razmere tukajšne se niso preobrnile nam v korist. Da smo vse jedno nekoliko napredovali, zasluga je le Vašega zanimanja za društvo in Vase sloge. Pa s tem se nočemo in se ne smemo zadovoljiti. Napredek v vsacem obziru bodi naše geslo. Dolžnost vsacega razumnega
trdeč jej, da bodem iskal in našel zadoščenja. Ni mi bilo dolgo čakati na odgovor. Takoj druzega dne ga dobim. Odgovor pa se je glasil:
Na Vase grožnje Vam odgovorim, da se že kdo najde, ki bode branil proti Vam čast mojo.
A 1 m i r a. Po vsem životu sem se tresel preči« tavši teh par besedi. Jaz sem torej nevaren njo časti ! Očitanje to bila je najhujša krivica, ki me je mogla doleteti. V tem trenotku sem jo — zaničeval.
Druzega dne potrka nekdo na vrata moje sobe. Na poziv moj VBtopi — mladi aristokrat, tckmec moj. Nekoliko trenotkov stala sva si molče nasproti. Slednjič ga uprašam, kakova da mu je želja. Zamolklim glasom mi odgovori; „Jaz ali vi, jeden so mora umakniti. Za naju oba ni prostora mej živimi. Drznostjo svojo posegli ste v razmerje moje do bitja, koje obožujem ; in za-to zahtevam zadoščenja.Vsaj me umete !"
Razumel sem ga. Odgovorim mu hladno: „Hvala vam lepa, da ste se potrudili. Pozivu vašemu se odzovem, kadar vam drago : vsak trenutek sem vam na uslugo".
Dogovorila sva še, kar je bilo potrebno — in odšel je.
(Dalje prihodnjič).
Slovana v Trstu je okleniti se trdno društva, katero skozi 30 let častno služi svojemu namenu in dostojno zastopa slovanski živelj ob Adriji. Sveta dolžnost vsak-terega je po Bvoji moči in zmožnosti služiti svoji domovini. Pa le združeno in složno delovanje nas privede do našega cilja. Zaman so posamični napori pri še tako resni volji in še toliki nadarjenosti. Upi v boljšo bodočnost so ničevi, ako držimo roke križem ali gubimo Čas z malenkostmi ali celo z osebnostmi. Ločimo dosledno pri vsaki priliki stvar od osobe, plemeniti cilj od zasobnih interesov. Učimo se od naših nasprotnikov narodnega navdušenja in rodoljubja ; složno in v bratski ljubezni delujmo v prospeh slovanstva v Trstu. Živela „Slovanska Čitalnica11 ! Živeli društveniki I — Poročilo vsprejme ee z odobravanjem.
Istotako se odobri poročilo g. I v a n a Mankoča o finančnem stanji društvu, iz katerega posnemljemo, da je imelo društvo dohodkov gld. 2362'99, stroškov gl. 2021-82, preostanka gl. 341*17.
Pregledovalci društvenih računov našli so vse v popolnem redu.
Na predlog gospoda predsednika izvoli se poteui z velikim navdušenjem g. Mate Pollich častnim članom Slovanske Čitalnice.
G. M. M a n d i č prosi besede. Poudarja v svojem govoru vspešno delovanje odborovo pri težavnih razmerah. Omenja njegove velike zasluge za nove prostore ter predlaga, da se izreče odstopajočemu odboru zahvala, kar se z navdušenimi živio-klici sprejme.
Potem se je vršila volitev novega odbora. Izvoljeni so jednoglasno :
Truden Anton, predsednikom ; dr. Fr. Mandič, podpredsednikom; Macher Ivan, tajnikom ; Mankoe Ivan, blagajnikom. Odborniki : Abram Ivan, Ružić Ljudevit, dr. Truden Mihel, VuČković Gjuro in Anton Žiberna. Namestniki: Furlani Ljudevit, Guzelj Ivan, Đogdanović Anton.
Predsednik g. Anton Truden za hvaljuje se za izvolitev, obljubuje po avojih močeh delovati v prospeh društva, prosi podpore odbornikov in društvenikov ter zaključi glavni zbor.
Politični pregled.
Notranji dežel«.
Dne 10. maja vsprejel jo cesar predsedstvo državne z b o r n i o e. Na udanostni govor dra. Smolke odgovoril je cesar z najmilostnejo zahvalo na izjavi lojalnosti zbornice in naglašal posebno zadovoljstvo, da se je zbornico dotični ukrep sklonil soglasno. Tekom avdijence ponavljal je cesar svoje veselje na parlamenta izjavi, ki se popolnoma ujema z njegovimi blagovoljnimi nameni in izražal upanje in željo, da bode sedaj, ko ne bode adresne debate, pridobljeni čas uporabljal se za rešitev mnogobrojnih važnih nalog. Smolki zahvalil se je cesar najtopleje na inicijativi, Chlumeckemu na patrijotičnih besedah.
V seji državnega zbora dne 11 maja poročal jo Smolka o vsprejemu tem. Zbornica vzela stoje udanostno poročilo na zuanje. Trgovinski minister zopet predložil v zadnjem zasedanji nerešeni dostavek glede obratnega vodstva na Albrechtovi železnici na državni račun, eventuvatno, da se ta železnica podržavi.
Poslanec L u z z a 11 o in tovariši predlagajo, da se v Trstu osnuje italijansko vseučilišč o, ali vsaj pravna akademija. — Poslanec grof C o roni ni utemeljuje predlog svoj, da se premeni volilni red za državni zbor in da so premeni postava gledo na poslovni red državnega zbora, osobito kar so tiče sodišča za volitve, proti katerim so se uložili protesti. Predlog Coroninijev izročili so posebnemu odseku 18 članov.
V proračunskem odseku za gotovil je finančni minister, da se pridno bavi z uprašanjem „soli*. Rečeni odsek pozval je vlado s posebno resolucijo, da reši to uprašanje in stopi v dogovore z ogrsko vlado. Potem se vsprejeli dogovor z ogrsko vlado glede pomnožitve kovanega denarja, kakor tudi postavni načrt, tikajoč se preložitve vojašnic is mesta Dunajskega. Finančni minister je izjavil, da nikakor ni čudno, ako se je pomnožilo kro-ženje bankovcev, kajti potreba v prometu je vedno večja. Urejenje valute izvršilo se bode postopno. Posl. Menger je predlagal, vlado pozvati, da premišlja o konvertovanji 5% avstrijske papirne rente na primeren način.
Vnanje države.
Znano je, da se papež L e o XIII. jako marljivo bavi se socijalnim uprašanjem. Sedaj namerava izdati posebno encikliko o tem uprašanji. Doposlal jo bode vsem vladarjem in načelnikom držav. Enciklika obstoji iz treh delov. Prvi del opisuje zgodovino tega vprašanja ia vzroke sedanjim homatijam, katerim pravi povod pa je pomanjkanje avtoritete na jedni, in pokorščine na drugi strani. Drugi del je spis politiško-gospodarske nravi. Tu se navajajo pota, kako bi si moglo katoličanstvo priboriti vodstvo socijalnoga gibanja. Lev XIII. smatra vzravnajočo pravico kot glavno načelo in pojainjuje odnošaje, ka-koršni bi morali vladati mej državo in po-samičnikom, mej kapitalistom in delom. Spis ta obsoja izgrede kapitala in pretirano nakopičevanje kapitala. Obsoja pa tudi neosnovane zahteve revolucijonarnega socijalizma. Temu delu namen je: poravnati Bocijalna nasprotBtva.
Tretji del je najvažnejši. Tu pove sv. Oče svoje menenje, kako bi se dalo rešiti težko to uprašanje. Po njega me-nenji more je rešiti le država; drugače je ni ro6či rešiti zbog čudne organizacije človeške družbe. Države naloga bi bila, da določi vsakdanjo dobo za delo, da vredi plačila, delo žensk in otrok, predpise glede na zdravstvene zahteve itd. Nedavno se je izjavil papež o socijalnem uprašanji: Socijalizem je hudournik. Rešiti bi se dalo to uprašanje trojnim načinom. Prvič, da se mu pot zajezi' To pa bi bilo nevarno, ker bi nas utegnilo za seboj potegniti. Drugič, da mirno stojimo ob bregu ; to pa bi bila uloga onega, ki je v spanji srečen. Tretjič, da se mu napravijo odvodilni kanali. To bi bila prava rešitev, ki se najbolj vjema z bitstvom cerkve.
DOPISI.
Iz spodnje okolice, dne 12. maja 1.1.
[Izv. dop.] V zadnji številki „Edinosti" se je že omenjalo o znamenitem odloku mestnega magistrata, s katerim se je odpovedala dotična plača cerkvenemu orglarju, g. Hr. Ražemu. Ta gospod ni prva žrtva nasprotne nestrpnosti. V roinolem letu moral je nek dijak mestne višje gimnazije zapustiti zavod, ker je bil član „Adrije*. To pa vsled ovadbe nakega znanega zlob« neža. Kako so ravnali dotični gospodarji, poslužni mestni oblasti, se svojimi dolalei-udi „Adrije", jo tudi že znano čitateljem „Edinosti* !
Zadnji dogodek, glede odpovedi plače tamošnjemu cerkvenemu organistu je pa čeloma razburil vse Barkovijane. Nekateri so želeli javne demonstracije, no ljudstvo naše odzvalo so je drugim potem označe-nimu činu mogočne sinjorije.
V nedeljo, dne 10. t. m. zbrali so se pevci-,, Adrijaši" v polnem številu v dvorani krčme „Pri rumeni hiši*. Bila je to istinito prava domača zabava ; koncem vsega pa so se zbrali pevci pred krčmo ter tu v tihi noči zapeli nekaj zborov, da se je razlegalo to slovansko petje po širnem Barkovljanakem selu, kazoč, da so tukajšnji prebivalci po rodu in mišljenju— Slovani!
V ponedeljek, dne 11. t. m. zveeer so se zbrali v krčmi „Pri društvu" vsi Harkovljanski veljaki in vse polno druzih domačinov. Razni govorniki so omenjali ter odločno dokazovali, da se je odpovedala plača domačemu cerkvenemu organistu le za to, ker deluje kot pevovodja domaČega pevskega društva „Adrija". Sklenilo se je enoglasno, da se odpošlje deputacija 7 Barkovljanskih prvakov pod vodstvom dež. poslanca, g. Ivana Martelanca, k tržaškemu županu. Ta deputacija, katera se pokloni v sredo 13. t. m. g. županu, ima nalogo dokazati, kako ničevi so razlogi, radi kojih se hoče odvzuti plačo domačemu organistu ter ob tej priliki pojasniti g. županu naše razmere. Enoglasno se je tudi sklenilo, da se ta deputacija enako izreče v imenu vseh domačinov Barkovljanske župnije. Zahtevalo Be bode tudi od slavnega magistrata. da prekliče dotični dekret, z opomnjo, da bodo drugači Barkovljani rajši sami plačevali cerkvenega organista ! Ta sklep jo pač hvalevreden in rodoljuben Čin vseh Barkovljanskih domačinov, kateri stoje kot skala edini proti krivicam, ki se nam dogajajo. Hoteli so prizadeti hud udarec društvu „Adrija" ; prišlo pa je drugače : njihov čin je voda na narodni Darkov* ljanski mlin 1	»X*.
Različne vesti.
Oeobna vest. Gosp. namestnik tržaški vitez R i n a 1 d i n i dobil je naslov tajnega svetovalca.
Tretja skupščina , Zaveze slovenskih učiteljskih društev' o binkoštih 1891. 1. v Trstu. A. Koncert dne 16. maja 1891. I. v prostorih pri Bergerju, Belvedere pod gradom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vsporod : 1. a) Titi: Uvodnica po slovanskih motivih, b) Eileuberg: Koncertna mazurka, svira vojaška godba. 2. a) Dr. G. Ipavic: Za-vezna, unisono spremljevanjem orkestra, b) A. Forster: „Naše gorć", mešani zbor. 3. a) Kremser: Biserji iz Launerjevih valčkov. b) Bisit: Spomini na opero „Carmen* svira vojaška godba. 4. a) Nedved : „Moj dom", možki zbor. b) H. Volarič: „Pogovor z domom", mešani zbor. 5. Rosen-krauz: „Moja Avstrija", fantazija za rog spremljevanjem orkestra. 6. A. Forster: „Pobratimija", možki zbor. 7. a) Blasohke: Slovanska Koračnica, svira vojaška godba, b; Gilett: „Loin du Bali", medigra v kvartetu za godala. 8. a) Dr. G. Ipavic: „O moja Avstrija", b) Dr. G. Ipavic: „Pozdrav", mešana zbora. 9. Kahanć: „Turška Podoknica", svira vojaška godba. 10. a) D. Jenko: „Naprej", možki zbor. b) J. Haydn: „Cesarska pesem", unisono s spremljevanjem orkestra. Vstopnina za neude: osoba plača 40 kr., obitelj 1 gld. B. Sv. maša v nedeljo, dnć 17. maja 1891. 1., ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Antona nov. Pela se bode A. Nedvedova maša „Slava Stvarniku'1. C. Istega dno po sv. maši „Glavni zbor" v prostorih pri Bergerju, Belvedero pod gradom. Va-pored, kakor ga bodejo določili delegatje' D. Ob 1»/» uri popoldne banket. E. Po banketu izlet v Miramore.
Za III. glavno skupščino „Zaveze slov. Učiteljskih dru&tev v Trstu oglašeni so sledeči predmeti: a.) za glavno zborovanje: 1. Pravne razmere ljudskih učiteljev. 2. Važuoat obrtno nadaljevalnih šol, kako jih snovati. 3. O socijalnih razmerah slovenskega učiteljstva v sedanjih časih. 4. Latinica in nemščina, 5. Metoda računstva na višji stopinji, b.) v sekcijah pa: 1. O zavarovanji pri banki Slaviji. 2. O je-dnotni pisavi v Šolah na Slovenskem 3. posebni nagradi za tiste učitelje, kateri poučujejo črezpostavno število otrok. 4. O volilni pravici učiteljev in učiteljic na Kranjskem.
Učiteljstvu na Primorskem! „Zaveza"
slovenskih učiteljskih društev bode imela letošnje Duhovo III. skupščino v Trstu. Sedaj, prav sedaj se nam zopet kaže
in ponuja prilika, da si tovariški, prijateljski sežemo z roke v roko, da si bratski odkrijemo gorja svoja, bolesti in težnje ; da delujemo v to, da vse svoje moči posvetimo narodu ljubljenemu slovenskemu, kojega sinovi in hčere se s ponosom imenujemo, da delamo v blagor mile in drAge mladine, potomcev svojih najdražjih biserov, dike boljše bodočnosti. Polje naše je prostrano in globoko in ravno zato potrebujemo tem jačjih moči, moči v delavnej službi, BOglasnem postopanji in složnem delovanji, da napotimo narod svoj v tir srečne blagosti. Obzor našemu poklicu biva dan za dnevom širji. Pomnožimo v to Bvoje sile, da častno vzmoremo zadačo, koja hoče biti zvesta pravim naprednim načelom vere, doma in cesarja. Pokažimo tudi mi Primorci in Primorke, da so popolnem zavedamo pristne, zdrave stanovske dolžnosti in to s posebno mnogobrojno udeležitvijo. Naprej tedaj, naprej !
Vsprejemni odbor za III. glavno skupščino učiteljske „Zveze".
Poziv! Vsi učitelji ali učiteljice, ki so se pri 78prejemnem odboru oglasili zaradi stanovanja v Trstu, oglasijo naj se v soboto v Trstu „Caffe Commercio" Via Ca-serma. K pevski poskušnji vabljeni so vsi pevci in pevke dne 16. maja ob 2 uri popoludne k Berger-ju, „Belvedere" pod gradom.	Vsprejemni odbor.
Za družbo sv. Cirila In Metoda v Trstu. „Krokarji z metlo" nameli 10. maja 5 gold. Dne 7. maja „Kokuča" v Škorkolji donesla 54 kr. Dva puljska izletnika v St. Vincenti 1 gld.
Občni zbor „Tri. Sokola" je dne 24. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih „Del. podp. društva".
Občni zbor delalskega podpornega druitva bode dne 24. t. m. ob 3. uri popoludne v gledališču „Fenice". Uhod iz ulice S. Francesco.
Volilni Shod. Nekateri člani tržaškega „Sokola" vabijo ostale brate „Sokole" na volilni shod, koji bode jutri v četrtek ob 9. uri zvečer v hotelu „Europa".
Pojte no, pojte! Zadnja „L' Istria" zatrjuje natn — kar jej prav radi verjamemo — da je vest o izvolitvi dra. Ferjančiča poročevalcem o Vergottinjevi volitvi vzbudila „profondo disgusto*. Samo to n< res, da bi bila tak „disgusto* vzbudila „in tutta 1'Istria", ampak vzbudila gaje samo v nje lastnih vrstah. Seveda je to za do-tičnika skrajno neprijetno, ako dozna, da se pripravlja veliko zrcalo, v kojem se ima v kratkem fotografiško verodostojnostjo vsemu svetu pokazati njega odurno obličje, krajno nesimpatično vsem onim, ki so si ohranili le količkaj dobrega ukusa. Taka neprijetnost čaka v Istri vladajoče stranke. Ni čuda torej, da so gospdda dis-gustirani. Sitno in mučno njih položenje vzbuja cel6 v nas toliko sočutja, da jim radi privoščimo ono malo tolažbe, kojo iščejo v predalih „Neue Freie Presse". Žal, da list ta ni verodostojna priča. Izvolitev dra. Ferjančiča, pravite, je prava ironija. No, vse vaše gospodarstvo v Istri je najbridkejša ironija in satira na zdravi človeški razum. Veseli nas, da g. Ferjančiča dobro poznate. Ker ga pa poznate, ni lepo od Vas, da mu očitate surovosti proti italijunski narodnosti ; Ferjančiču ni navada izgovarjati surovosti, ampak — resnice. Ako pa je resnica, izgovorjena o vas, odurna, na tem pa za božjo voljo ni kriv dr. Ferjančič, ampak le vi sami. Ferjančič naj bi se sramoval prevzeti tako poročilo „in causa propria" ! Pojte no, pojte! Vsaj ni treba, da bi parlament verjel samo besedam dra. Ferjančiča, kajti njega poročilo je podprto z dokumenti, kojih verodostojnosti so ni smeti dotekniti. Akti ti so vsakemu poslancu na razpolago: čita naj jih in poteui naj sodi. Kaka da bodo sodba, o tem ni možno dvomiti, če je sploh še kaj pravice na svetu. Če pa že govorite gospoda o „sramu", menimo da bi se odločno moral sramovati vsakdo, ki vsprejme mandat, priborjen na tak način. Obžalu-i
jemo Vas na tem, da ste prišli do prepričanja, da od strani sedanjega parlamenta ne smete nič dobrega pričakovati. Potolažite se: nam se približno jednaka godi. Nikakor vam pa ne moremo verjeti — oprostite nam — ako trdite, da vam je vse jedno, sedijo-li gori 2, 3 ali 4 vaši zastopniki, ker ta trditev vaša ni resnična. Čemu se je pa stranka vaša toli srdito borila, čemu je toli drznimi čini „korigirala1' vspeh volitve P! Zatrdilo vaše, da ostanejo Italijani — vi jih že morate poznati ! — to, kar so bili, vzamemo na znanje; vsprejmite israz našega Božalja. Konečno dovolite nam odkritosrčno besedo: navidezna resignacija vaša porodila seje, ker slutite, kaj vas čaka! Ali to, kar vas čaka, zasluženo je v polni meri. Pojte no, pojte, koga hočete varati !
S takimi surovostim! se fte ponašajo!
V svoji številki od nedelje pripoveduje „11 Piccolo" s posebno slastjo, kako je poulična sodrga v mestu Bujakem napala dva duhovnika, tako, da sta morala župan in žandarmerija posredovati. Menili bi, da je taka zdivjanost na sramoto vsaki stranki; no, nasprotnikom našim se dozdeva to posebno častno. Sram jih bilo! — O dogodku samem se nam piše: „Dne 8. t. m. dogodil se je v Bujah čin, pričajoč o nečuveni surovosti. Duhovnika Bottegaro in Stefanutti imela sta posla pri c. kr. sodišču v Bujah. Pozvana sta bila kot priči o dogodku, dovršivŠem se v Oprtlju dne 15. t. m. (Tega dne je sodrga v Oprtlju napala in insultovala duhovnike, došle k dekanatski konferenciji). Ubogima duhovnikoma so morali priteči na pomoč vsi štirje ž a n d a r m i. Ali pobalini niso hoteli pokoriti se poveljem zapovednika postajo, radi česar so morali nekatere odvesti v zapor. Slednjič so morali vmes poseči mestna straža, župan in sodnik. Na ulici bilo je 500—600 teh surovežev, ki so grozno rjoveli. Obla sti so se bale velikih izgredov. Veleč. g. Bottegarja čakali so nekateri pol ure daleč pred mestom. V mestu bila so za napad pripravljena jajca, blato in druge stvari. Za rečenima duhovnikoma so kričali divjaki: Manjćli — deghe zo — čapćli — porchi de ščavi! Konjem g. Bottegarja p o r e-zalisouzde. O dogodku tem brzoja-vilo se je c. kr. namestništvu. V obče se misli, da jo dogodek ta v zvezi z dogodkom v Oprtlji. Da vidimo, kaj store oblasti, pod kojih očesi se je vse to dogodilo!
Vladna komisija za konečno določitev prostega prostora v novi luki (porto franco) in druzih podrobnosti o priliki odvzetja prosto luke, kakor tudi menda za pregledanje in določitev užitninske črte, bavi se v Trstu od minologa petka. Komisija sestoji iz avstrijskih in ogrskih odposlauikov. Določbe se menda oddajo dotičnemu odseku, predno pride stvar pred državni zbor. Vsakakor so bode moralo pretresanje tržaških zadev začeti v kratkem, kajti do odpravo imamo samo še poldrugi mesec.
Zadeva meatnih dacarjev, o kateri smo svoječasno že poročali, obravnavala se je zopet v zadnji seji mestnega zbora Mestno starešinstvo so jako poteza za te „uradnike", kakor jih imenujejo laški časopisi. V resnici pa so delavci-dninarji. Kako je pač, da se mestna gospdda toliko huduje in poteza za te ljudi, v tem ko so lansko leto zavrnili delalco v plinarnici ter jih postavili na tlak, ker so tirjali malega polajšanja za svoje trudapolno delo? Nedavno je tukajšnji tehniški zavod odpustil iz dela tudi par stotin delaleov, ker je zmanjkalo dela, a nikdo se za to reveže ni potegnil niti jim preskrbel dola drugod! Tudi dacarji so delalci, ki z odpravo proste luke zgube svoje delo — pa toliko krika! Vzrok tiči v tem, da bo večinoma tujci in njihove barve ljudje iz sosednje Istre in domači renegati. Njih služba ni bila te žavna, temveč so se cele božje dni potikali po mostu in okolioi ter delali na korist tu vladajoče stranke, osobito začasa volitev. Do-
bro sredstvo so bili za njihove strankarsko namere, radi česar so jih je sedaj vzeli v svojo zavetje ter se repenčijo zoper vlado, ker je oprezna in premišlja, koga vzame v svojo službo. Inde irae. —
Ljudsko štetje v Koperskem okraji.
V okraji tem so je naštelo glede na obče-valni jezik: 27.328 Slovencev, 15.074 Srb o-Hrvatov, 31.103 Italijanov, 268 Nemcev in 2 Čeha ; vkupno torej: 73.775. Potemtakem nadkriljuje v tem okraji število Slovencev in Srbo-Hrvatov za 11.029 glav. — Čitati in pisati znajo: 10.430 možkih in 7589 ženskih. Samo čitati : 823 možkih in 1194 ženskih. Ni čitati ni pisati ne znajo : 27.674 možkih in 27.055 ženskih. Po veri je v tem okraji 74.657 rimskih katolikov, 90 grško-vstočne vere, 5 avgsburgske in 5 helvetske konfesije, 8 Židov.
Iz Zagorja se nam piše: Poleg telovadnega društva Sokol se je osnovalo tukaj tudi bralno društvo, za katero je prebival-valstvo jako navdušeno. Pri občnemu zboru dne 29. p. m. so bili voljeni v odbor: predsed. gosp. M. Medved, podpredsed. "VVeinberger, tajnikom Modic, blagajnikom Zimerman, preglednikoma Firm in Jerin. Premogarji tukajšnega premogokopa ustavili so 1. majnika delo. Na štrajku jo kriv nek list, ki je nekatere tako razburil, da so jeli še druge hujskati; posledica temu je bila, da so 2 zaprli in nekaj jih je moralo iti že v Ljubljano. Kesajo se danes vsi, da so se dali zapoljati. — Za slovesnost blagonlovljenja, oziroma razvitja zastave društva Sokol se delajo velikanske priprave. Več društev je zagotovilo svojo udeležbo. Ker bodo slavnost sijajna, naj se jo kdor le more udeleži !
Iz Štori] se nam piše: Pred kakim dobrim letom — če se ne motim — je bil objavljen nek dopis v cenjeni „Edinosti" iz tukajšnje občino, koji je slikal, kako ovire bo se tačas stavile nedolžnemu petju. —
Sedaj je pa jasno dakazvno, da ni bil takratnih homatij kriv nikak doma Č i n e c, ampak, da je to zakrivila neka ptuja oseba, koja pa ne biva več mej nnmi, oseba, kojo dolžnost bi bila, stvar pospo-ševati ne pa zatirati. —
Ukljub vsemu temu je nastopil o prošlih velikonočnih praznikih v tukajšnji cerkvi prvikrat nov mešan zbor, kojega petje je g. pevovodja|s harmonijem spremljal.
Ker sem bil slučajno to praznike v Štorjah, naj povem resnioo, da me je to petje presenetilo. Nisem se mogel načuditi pogumu, s kojim so ti mladi pevoi prvič nastopili, kakor bi bili to že stari in izkušeni pevoi. — Osobito mi je dopadel bas in smelo trdim, da se ne more vsaka vas ponašati s tako krepkim in prijetnim glasom. Pohvaliti moram tudi sopran, alt in tenor. Želeti je, da se zbor še pomnoži.
Rad verjamem in priznavam, da na deželi, zlasti manjih vaseh, težavno najti glasov, kakoršnih bi si razvajen človek želel. Vendar se nadjam, da se doseže polagoma tudi to. —
Poizvedel sem tudi pozneje, da se pevci in pevke pridno in marljivo vežbajo v petju, ter da skoro vsako nedeljo in vsak prazuik iznenadijo občinstvo z novimi skladbami.
Akoravno so od težkega dela trudni in zmuČeni, vendar prihajajo redno in z veseljem k pevskim vajam. —
Javne pohvale so tedaj vredni ti pevoi in njihov pevovodja, ker se trudijo za izboljšanje petja.
Slednjič bi jim pa svetoval, da se urijo tudi v narodnem petju, kolikor jim v to Čas in okoliščine dopuščajo, ker petje posladi Človeku marsikatero urico, da volj-neje prenaša križe in nadloge tega sveta, kakoršnih nikomur ne manjka. — Le tako naprej!	Poslušalec.
Na božjo pot na Trsat se jo odpeljalo iz Trsta 580 oseb.
Nov parnik za prenašanje min za o. kr. vojno mornarico spustilili so v morje minulo soboto predpoludno v ladijetcsalnici
sv. R.ika. Kumovala je žen* g. morna-ričnega okrajnega poveljnika^ Sem«ey de Semse. Parniku ime je „Salarnander".
Proti poljskim mišim, katere je često prav težko odvrniti, navajajo to-le sredstvo. Na mesto, kamor navadno hodijo v škodo, nadenejo jim koščeke kruha, v katerega se je dejal košček živega apna. Malo proč jim pa postavljajo posodo polno vode. Miši so najedo kruha, kateri jih jame žejati in ko vidijo vodo, hlastno se je napivajo ; voda pa v njih želodcu raz-ipljc koščeke živega apna in miši pomori.
Vreme imeli smo več dni slabo. Deževalo je neprenehoma. Po okolici je delo na polju sploh zaostalo; zarod, ki jo začetkoma lepo kazal, so pn preveč pretvarja v „vilice". Ako nam Bog ne da ugodnega vremena, ni se nam nadejati dobro letine. —
Utopljenca A. Zanon, 30 letnega, utrni-ženega izvlekli so iz morja pri pomolu sv. Karla. —
Nesreča. 59 letni vodotop Anton Ber-lessi iz Trsta delal je pri vzdigovanju noke ladijc iz morja pred Piranom ter nenadoma pod vodo umrl. Izvlekel ga je iz morja nek drugi vodotop ter so ga prenesli v mrtvašnico sv. Ju*ta.
„Slovanskega Sveta11 9. štev. ima naslednjo vsebino: 1. Brez adreso! 2. Odprto pismo gosp. dru. Levu Bilinskemu.
3.	Kritika o latinskem obredu: Gledć na koledar, specijulno velikonočni praznik.
4.	Adresa Mladočehov. 5. Rusko drobtinice. 6. Sanje. (Pesem). 7. BiiA'Uiiie (Vi-donije: ruska pesem). 8. Hossija i Jev-ropa. (Knjiga N. Ja. Danilevskega). 9. Ogled po slovanskem svetu. 10. Književnost.
Bratje „Sokoli"!
Javlja se Vam, da je letošnji redni občni zbor našega društva dne 24. t. m. ob 3. uri popoludne v prostorih „Delal, podpornega društva".
ODBOR.
(jOspoMo in \mmiti M
Domača beseda.
Svojim rojakom na Krasa zapisal Fran Buno.
(Dalje.) II.
Prav dobro vem, da me utegne marsikateri mojih dragih čitateljev, prebravši moj spis na marsikaj opomniti. — Evo: nekateri bodo rekli, da jim primanjkuje gaoj, drugi bodo tožili, da na Krasu je premalo krme za živinorejo itd. — Vse to je istina, a kje biva vzrok vsemu temu ? — Umni in nepozabljivi pok. Vrtovec je pisal v svoji vinoreji: Delajte is polja seno-Žeti! Da, če preračunimo, koliko nas stane obdelovanjev našega, že davno izmol-ženega polja, ua katero sejeuio pšenico, ječmen, turšico itd. tako vidimo, da smo vedno skoro na izgubi. — Suša in huda burja navadno uničita naše od leta do leta smiraj bolj pičle pridelke; kajti polje ali njiva se le takrat suši in burji vpirati zamore, če se vsaj vsako 5. ali 6. leto na dva „pikona" prekoplje in tako prBt ali zemlja na njej zrahlja; le na tako prekopani njivi zamoreš pridelka pričakovati. Tako so nekdaj delali naši dedje in preddedje. — Na prekopani njivi se razprostirajo koreninice rastlin na široko in globoko ; postanejo krepke in se zamorejo vpirati suši in burji. A pri vsem tem bi mi prav malo na boljem bili, kajti od nekaj let sem se je mnogo mnogo ua sveti premenilo. — Dandanes se nam ni bati več draginje in hudo lakoto. Cel svet je promrežen se železnicami. Illaponi na železnici in parobrodi na morju vozijo z majhnimi stroški blago in živež vsake baže, iz kraja v kraj, kakor potreba donaša. — So dežele in kraji, kjer je zemlja za žito tako rodovitna, da žito vsake baže brez gnoja in brez velikega truda bogato dozori. Če v kaki deželi radi slabe letine
preti lakota, ni treba druzega nego, brzo-javiti in žito pride lahno v dveh ali treh dnevih v deželo, ne da bi cena visoko poskočila. Letos so prodali naši vinorejci kraški teran po 85 gld. in nekateri celo do 40 gld. 1 hekto; koliko turšice bi si lahno zatnogli kupiti naši kmetje z 2., 3. hekt. našega kraškega terana? —
Če bi mi tedaj nase polje z deteljo obsejali in v senožeti spremenili, koliko krme bi si zatnogli pridobiti! — Mi bi lahno potem krmili doma krave, katere bi nam tako koristile, kakor našim hribovcem, in z mlekom, maslom, sirom si mnogo opomogli. Kakšne so sedaj naše krave in koliko nam koristijo, ko si navadno poleti rebra na solncu pečejo in zobe z bilkami po naših občinskih pašnikih trebijo? — V kakšnem stanu je sploh naša živinoreja ? — Kam je prešla reja ovac, od katerih so naši stariši dobivali gorko sim-sko obleko in „kraške suknje", katerih ni dež nikdar premočil in v katero se jo kraška burja zastonj upirala ? — Menda vse to smo odstranili, da bi naše polje ohranili in naša goveda na pašnikih o času hude vročine mučili! — Je li našemu kmetu v korist, da je domačo ovčjo obleko opustil in si kupuje po štacunah ptuje blago za obleko, večkrat narejeno in na upanje, v katerej on in njegova deca po zimi od mraza trepetajo in skoro zmer-zujejo ? — Je li more prinesti naše polje toliko dohodkov, d» zamoremo platiti dolg, katerega smo naredili po prodajalnicah radi obleke? — Stoletja so se naši pradedje z rejo ovac pečali, ker so dobro vedeli, da so naši hribovi in skalnate pustinje sa to ustvarjeni. A po tej poti se pašniki ne dajo zboljsati. Modra vlada, katera več tisočakov v našo korist vsled pogojzdo-vanja naših kraških goljav potrosi, ona nas uči, kako imamo ravnati, če hočemo da bode trava na naših pustinjah rastla. S hvaležnim srcem pristopimo tedaj k za-aejanju mladih dreves in pngojzdovanju našega golega Krasa! —
Tudi naši travniki ne dado toliko krme in sena, kakor nekdaj. Uzrok temu je tudi ta, ker so naši travniki od paseče ae govedine poteptani tako, da zelišča na njih se ne morejo ne na široko ne na globoko razprostirali iu razvijati. Naši travniki so popolnoma enaki našemu polju; vse je tako trdo kakor naše skale, in vsled tega ne z a morejo uspešno rasti ne zelišča in ne druga rastlina.
Radi gnoja mi ni treba mnogo opomniti ; kajti vsakdo vč, da gnoj je kruh kmetu.
Če hočemo imeti gnoj, moramo ae pečati se živinorejo, in če hočemo živalstvo rediti, moramo za krmo skrbeti; a krmo zamoremo le po tem načinu dobiti, če de* teljo na njive sejemo in tako njive v senožeti spreobraČamo. —
Pridno pristopimo k pogojzdovanju naših občinskih pašnikov. Poprimimo se zopet reje ovac, kajti ovca nam bode Bto-terno povrnila, če jej privoščimo vživati zdravi zrak po naših hribovih in občinskih pašnikih, temveč, ako se bode hladila pod senco zasajenih in čvrsto rastočih dreves.
(Konec prih.)
Visoko c. kr. namestništva v Trstu jo z ukazom dne 17. januvarja t. I. št v. 404/111 dovoljilo, da se v vasi BoljuneC pri Dolini mesečni semnji na 24. dan vsacega meseca piioenši 24. junija t. I. za živino ter prostem obrtu pripuščeno blago vrši, izjemši prilično na ta dan spa-dajočega praznika, za kateri slučaj se ta semenj na drugi ditn bode preložil.
P. n. občinstvu se to z dostavkom naznani, da se bode prvi semenj
24. junija 1891
vršil in se za obisk vabi.
Županija Dolina
7. maja 1891.
Candeo-ve škropilnice
proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri
Živic in družb, v Trstu
—i ulica Zonta 5
po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Mejnarodni promet prve Primorske druibe ta prevažanje mčblev
KONRAD EXNER
via Squero Nuovo št. 7, skladišča via Ferriera št. 9 (Telefon St. 2fi5) v Trutu.
Podružnice v Pulji, Gorici, na Beki in v Opatiji Zavod za shranjevale meblev in efektov.
Prevažanje meblev vzprejomije ne na vae strani.
—	Razpošiljajo in vzprejemijejo bo v varstvo
kovčegi, z uboj i, koši itd.
Trgovinska agenturu državnih železnic. — Spedicijski burean c. kr. južne železnice v OPATIJI.
Redna dovajanja in odvažanja do in od parnikov
—	Nakladanju in razpošiljanja itn vse strani. — Zastopniki v vseh mestih doma in v inozemstvu. Služba za poštne in hitre pošiljatve in pošiljatve
S—8	prtljage.
Glavna agentura paroplevnih družb za Istro in Dalmacijo.
NB. Prazni vozovi za prevažanje mčblov odpošiljajo se točno na vse postaje. Informacijo točne in gratis. Vprašanja je stavljati direktno na centralo v Trstu.	3-8

Naznanilo.
1'. t. občinstvu naznanjam, da sera otvoril
na Dunaji, I., Kohlmarkt št. 22.
ELEKTROTEHNIČEN ZAY0D
Vsprejemam vsa dela. spadajoča v to stroko, upeljavo električnega svetla, prenos električne sile in dr.
Cene računam najsolidnejše.
Vsa pojasnila dajem z največjo natančnostjo in hitrostjo.	8— 8
J. ŠČUKA & C
Vaba za ribji lov
IZVRSTNO! 4-4
Kdor hoče vspešno ribariti po odprtem nli za-prtom vodovji (po rokah, bajerjih itd.) bodisi s trnkom ali mrežo in ribe od daleč in iz globino vabiti, kupi naj si moje izvrstne nezastrupljene vabe za ribji lov a poukom, kako je isto rabiti Došlo mi je obilo zahvalnih pisem. Cena 2 marki. Izdelujem tudi poznano dobre vabo za lov na rake,' vidre, podlasice, zajce, lisicc, dihurje, srne itd. j Cena & 2.20 mark. — Naslov: Portaskiewicz Witt«rungafab. BRESLAU, KletBchkauerHtrftHBo 4.
Grlens bol kaialj, hreputavica, promuktost, nazeb, zadavica, rora. zapala ustijuh itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem
NADARENIH	27-30
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINJ)
što jih gotovi Prendini, lačbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kniljnć nočih, navadne jutranje hreputavice i grlonih znp&lah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah. koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, d.» bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini*.
Člena 30 nč. kutijici zajedno ea naputkom.
Prodaju ne u Prendinijevoj ljekarni u Trata
(Fnrmaroia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljekarnah srteta.
42 — 43
Krasne nzork« na privatne naručitelje 20—18	badava i franco.
Jošte navidjene knjige uzoraka za krojače nefrankirano i uz uložak od 20 for., koji će so nakon ovršene naručbe uračunati.
Tvari za odjela.
Peruvien i Dosking za visoko svećenstvo; propisano tvari za kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolaše, livrfe; sukno za biljard i igrač je stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se pere
Plaid za pntnlke od 4-14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cnnje, štono ih posvud nudjaju, te jedva podnose
krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stikarofsky-a u Brnu.
Veliko skladište sukna Austro-Ugarske. U mojem stalnom skladištu u vriednonti od '/, milijima for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici j'-st pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi. da se od tako malenih osta-naka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naručala nzorkah u kratko ništa preostalo, te je ono usljed toga prava slleparija, kad tvrdko sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanaka, te su u takovih slučajevih odrezci uzoraka od komada, nipošto od ostanaka; nakane takovog postupanja jesu bjelodane. — Od ro z u i, koji se nedopadaju, zamjenjuju so il se povrati novac. Kod naručbe trelia navesti boju. duljina i uienu.
Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje preko 10 for. frmko. 13-24
Dopisuje u njemačkom, madjarskom, ćeslcom, poljakom, italijanskom i francezkom Jeziku.
Zadruga „Preustrojstvo vjeresye" u Trstu
(VSBEIN CBEDITBEFORM)
sa 350 podružnica u Austriji, Ugarskoj, Njemačkoj, Belgiji i Švicarskoj pribavlja obaviesti brže nego li ikoji drugi Buroau te preuzimlje takodjer utjerivanje dvojbonog duga. Svaki član dobije imenik 850 podružnicah na imeni ravnatelja)), tako da može dobiti sve Obavfestl izravno te dobiva takodjer odgovore izravno i prosto od poštarine. Potrebito je za sve trgovce, koji rade sa inozemstvom i za sve one, koji žele stupiti u nove i dobre odnošaje sa inozemstvom. Godišnji prinos for. 6. Predplatu prima
Ravnateljstvo
Zadruge „Preustrojstvo vieresije" 1-2	A. Cheliaa - Via Valdlrivo far. 6.
1
0.
Občina Št. Peter na Notranjskem si je dobila štiri letne semenje, in sicer: I. 17. marca, II. v ponedeljek po sv. Režnjem telesu, III. 9. avgusta in IV. v četrtek po lio-ženkrtinski nedelji. Prvi semenj za živino in razno blago bode letos v ponedeljek	1-2
(lne 1. junija 1891
po sv. Režnjem telesu.
Za obilno vdeležbo se priporoča občinsko oskrbništvo.
IVA K BODINA
ima svojo
kleparsko delavnico
v ulici via Giulia št. 21.
Prodaja, napravlja in popravlja vsake vrsto kleparske stvari, bodisi iz cinka, kositerja, bakra ali medena itd; zalivniko vsake vrste ; vrče za mleko, vrče za nategavanje vodo in druge za pohištvo potrebne stvari; različne mehe za žvepljanje ; sesalke za vodo ; banje za kopanje.
Priporočam so toraj vsem onim, ki potrebujejo take reči, in pridodam Šo, da so pri meni ceno jako nizke.	e—10
Biunione Adriatiea di Sicurti
v Trstu.
Zavaruje pioti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883
r.lavnica društv.i	ald. .%S«»O.OOU —
Reservni fond o<. dooičkov • 53tt.6'22 02 Posebn:i reserva dobičkov od
zavarovanja na Življenje	150.000'—
Rezervni fond za podjetje trn premikanja vrednostnih efektov Premima reserva vinh oddelkov • Reserva za shode	•
24-9	V portfelju:
Premije, ki ?e imajo potirjati
v prihodnjih letih	. 16.954.118 57
Skupni znesek v: h škod pla-Sanih o<J I. 1>8H do 1883 gld. 114.949.H47 05
Urad ravnateljstva: Vta Valdlrivo, (v laatnej M*',}
1«1 500 — 7.342.780-36 •2*7 601 ~
DROGjE RIJA
na veliko i malo
G. B. ANGELI
TRST
Piazza della Legna bry 1.
sa odlikovanom tvornicom kista
I velikim shlađi&ćem boja na ulje vlastite priprave. Okvire englezke, franoezke, nje mačke itd. itd.
Oslm toga velik izbor
MINEBALNIH VODA
dobavljenih ravno iz vrela zajamčene uvieie, kano 1:
Sumpora iz Romanje
za sumporati trsje, pomjeBanoga sa modrom galicom vrlo fino eameljenoga, uporabiva pruti mildevu (peronospori). 3—8
La Filiale della Banca Union
TRIE STE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca
e Cambio • Valute, a) Accetta rermrnenti in Conto correnle, abfumando
PER BANCONOTEs , PEK NAPOLEONI: 3° 0 o. preav di 5 g ni
3' flf
8' a«
i	preav.di 21) g.n
3'/« r *
3'/» n u
3 moBi 6 „

i% 1» 11 , , „ a 4 mesi Uhbo
t « a ® »	n
t n a 8 „ „
II nuovo tasso d* interesse principiera a decorrore sullo lettere di versnmonto in circolazione dal 1 e 8 Marso 1890 a se-conda del relativo preavviso.
In Banco glro abbuonando il 2%°f0 interesne annuo silio a qualunque somma: prolevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chčquc; Importi maggiori preavviso avanti Ia Borsa. — Con forma dei versamonti in apposito librotto.
Conteggia per tutti i verHainonti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del mo-desimo giorno.
Astiumepei propri correntiati Pinoasso di conti di piazza, di cninbiali per Tiieste, Vionna, Budapcst cd altre principali cittk, rilascia loto asscgui per questc piazze, ed accorda loro la faeoltft di domiciliarc effetti presso la sua cassa franco d'ogni »pesa per em.
b)	Smcarica delVaapiiMo e della vendita di effetti pubblioi, valuto e diviae, noneb^ deli' incasso di asaegni, cam-biali o coupons, verso 1le0|0 di prov-vigione.
c)	Accorda ai propri committenti la fa-eoltii di dopositaro offetti di qualsia8i specio, e ne cura gratis rinoaaso dei coupons alla scaden/.a.
d)	Vende le Lettero di pogno	e 5°[0 della Banca Commerciale Unghe-rese di Pest e lo lettero di pegno 4°|0 deli' i. r. pri v. Banca Ipotooaria au-striaca di Vienna. 5—12
TrioBto, 24 Pebbrajo lfiflO.
Lastnik pol. družt^o „Edinost".
f-dlajntolj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
TiHlfHrna Dolenc V Trstu