215. žtCTlM I LWrt. i Utrti ft uftmto BB. XL¥. Ido. .Slovenski Narod* vdja: ▼ Ljubljani na dom dostavljen: r v uptavništvu prejeman: ceJo teto, ..%«-♦ K 24— cek> leto.......K 22-— pol leta ......... • 12*— po! teta .. . . . . 11 — četrt leta . /'.(.i. . • 6"— četrt leta . •#*$«,/. . . 5-50 Dopisi na? se fratikiiajo. Rokopisi se ne vračajo. 0i*4ni*tvo: KnaSora uMcrn £L S (v prifličju levo), telefon it- 34. Imkaja vsak im zvečer Isvttatfi ne*el|« In praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 via, za trikrat ali večkrat po 10 vin. RMte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjtti Smcrcijati po dogovoru. Upravu ištvu naj se pošiljajo nn ročni ne, reklamacije, inserati itcL to je administrativne stvari. ---------------- Posanieia« itcvilka volfa 10 vlnarfev, ---------------- Na pismena naročila brez istodobne vposiatve naročnine se ne ozira. ,,Narodna tiskara«* telefon 61. 85. .Slovenski Narod* velja po poSti: za AvstroOgrsko: ■ za Nemčijo: celo leto.......K 25-— celo leto....... K 30*— cetrt leta.......6*50 » Amuko to vse druge dežele: na mesec .»•••• w 2*30 celo le*b......K 35*—. Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamha. Upravnlstro (spodaj, dvon ščc I ero), Knaflova nllca: šf. 5 telefon št. 85 One ZV. t. m. so dopoinilns dežeinozborslse uolitue. Ker je sedanja đeželnozborska večina proti vsem zakonitim predpisom nasilno razveljavila mandata naših dveh posl-ancev, je naša posebna dolžnost, da ista dva gospoda zopet kandidiramo. Kandidata narodnonapredne stranke sta Jožef fielsnsr. c. kr. profesor v Ljubljani mestni tržni nadzornik v Ljubljani. Za izvrševalni odbor narodnonapredce stranke: Dr. Ivan Tavčar, predsednik. Hleritalna kandidata. Klerikalna stranka je torej sreč-no iztaknila dva moža, ki sta pre-vzela kandidaturo za deželnozbor-sko volitev v Ljubljani. Njena kandidata sta dr. Lovro Pogačnik in Ivan Kregar. O Kregarjevi kandidaturi ni treba govoriti. Prevzel jo je, ker misli, Ja se s tem pred Ijudmi nekako rehabilitira, čes. zaupanje ćele stranke kaže, da nisem kriv tistih dejanj pri predzadnji vol it vi v trgovinsko in obrtniško zbornico, zaradi katerih sem bi! pač pred porotnim sodiščem oproščen, ne pa tuđi v očeh javnosti. Kregar je za klerikalno stranko do-sti storil in žel veliko nehvaležnost; ostal je tuđi zelo pasiven in če so mu zdaj ponudili kandidaturo in on jo je spreiel, se je to pač zgodilo iz čisto zasebnih razlogov na obeh straneh. Klerikalci so mu ponudili kandidaturo, ker je nihče drugi ni hotel sprejeti ffr Kregar jo je sprejel, da bi si s to kandidaturo pomagal malo utrditi svoje podkopano stali-šče v javnosti. Nekaj posebnega je pa kandidatura dr. Pogačnika. Ta gospod je bil doslej širši javnosti znan samo kot posestnik lepe brade, ki mu je pomagala do visoke-ga dostojanstva paradnega generala vseh Cukov. Veljal je v obče za pre-cej neškodljivega gospoda in urad-nika. čeprav so mu klerikalci nezasluženo pomagali do večje stopnje v statusu, kakor mu gre, ker nima vseh izpitov. Posebnost dr. Pogačnikovr: kandidature tiče v tem, da kot deželni uradnik kandidira v deželni zbor in da hoče na ta način postati sam svoj nadzorovalni organ in sam svoj predstojnik. Bili so čaši, ko so v de/clnem zboru sedeli tuđi možje, ki so bili sami v deželni službi. Dežman na pr. je bil kustos dež. muzeja in dež. po-slanec ter celo deželni odbornik; dr. Karei vitez Bleiueis je bil primarij deželne bolnice in dež. poslanee; dr. Josip Vošnjak je bil zdravnik v dež. prisilni delavnici in dež. odbornik. Toda v vseh ten slučajih se mora vendar reci, da ti možje nišo bili pravi dež. uradniki, nego so le opravljali neke službe, ki jih je pla-čevala dežela. Bleiweis in Vošnjak sta bila samo zdravnika v dež. službi, izvrševala sta samo zdravniske posle in ništa imela z upravo dež. zavodov nič opraviti, Dežman je pa sploh le nekako kot dež. odbornik vodil muzej, tako kakor dr. Zajec nekaj časa bolnico. Med pravimi dež. uradniki in med strokovnjaki, ki opravljajo kak specijalni posel v dež. zavod ih, so doslej vse stranke delale razloček. Najboljši dokaz tega je dr. Oregorič. Ta je primarij v dež. bolnici, a vendar ni se nihče ugovarjal njegovim opetovanim kandidaturam v dež. zbor, ker je vsakdo spoznal in priznal, da ne spada med prave deželne uradnike. da je zdravnik, ne pa upravni uradnik. Z dr. Pogačnikom je pa vse kaj drugega. Ta je pravi upravni uradnik in sicer na vodilnem mestu, saj sloni vsa uprava dežele na koncept-nih uradnikih in zato je njegova kandidatura absolutno nezdružljiva z njegovo službo. Kolikor je nam znano, se Se nikoli ni zgodilo, da bi bil kje kak deželni uradnik postal deželni poslanee, kakor je tuđi izključeno. da bi kak občinski uradnik mogel postati občinski odbornik. Vsak člo-vek, ki ima količkaj pravnega čuta, mora priznati, da to vender ne gre, da bi deželni uradnik postal sam svoj predstojnik. V raznih državah so sli tako daleč, da so celo državnim uradni-kom vzeli pravico sprejeti mandat za parlament, pri nas pa hočejo zdaj klerikalci celo za deželni zbor pre-kucniti to načelo, zapeljani menda po vzoru koruptne goriške deželno-zborske večine, ki je vzela izmed upravnih uradnikov enega svojih najbolj vnetih pristašev in ga napravila za dež. odbornika. Kandidatura dr. Pogačnika na-pravlja vtisk, da hočejo klerikalci poslovanje deželnega uradnika Pogačnika zavarovati proti vsem eventualnostim s poslansko imunite-to. Ce bi deželni uradnik Pogačnik na pr. zagrešil kako zlorabo u radne oblasti, bi klerikalci rekli, da je to storil deželni poslanee Pogačnik, ki je odgovoren samo klerikalni večini dež. odbora in vseh besed bi bilo konee. V interesu ćele dežele in vsega prebivalstva je, da ostane deželni zbor kakor je bil doslej, strogo ločen od deželnega uradniškega aparata. Deželni zbor je zakonodajna in kontrolna korporacija, je najvišji predstojnik deželnih uradnikov in zato dež. uradnik ne spada v deželni zbor. Pred volitvami. Shod pri Zupanćiču. Politično društvo za šentpeier-ski in vodmatski okraj je sklicalo za snoči volilni sestanek pri Zupančiču na Ahacljevi cesti. Sestanek ie bil izborno obiskan ter je nastopil kot prvi govornik, viharno pozdravljen, dež. odbornik dr. Triller, prinašajoč predvsem pozdrave voditelja napredne str^rke župana dr. Ivana Tavčarja, ki je vsled žu-panskih poslov zadržan. Drugi kandidat, prof. Reisner se ie moral odpeljati v Zagreb, da zastopa dramatično društvo pri slavnosti hrv. gledališča. 24. t. m. je treba stopiti zopet na volišče in sicer popolnoma po nepotrebnem, ker so biez vsakeea razloga klerikalci r&zveljaviii »Iva napredna đeželnozborska mandata. Dne 25. januarja se je zgodilo v dež. zbornici tolovajstvo, ki je mora vsak pravično misleč .llovek kar najstrožje obsoditi. Prjti zakonu, proti vsaki pravici so klerikalci raz-vtMavili niandata dv"^h pravično in pošteno izvoljenih ljubljanskih deželnih poslancev. (Ogorčenje.) Če morate stopiti zopet na vo-lišče, to pot ue gre za volitev novih poslancev, marveč protestirate samo proti temu, kar se je zgodilo v dež. zbornici. Vsaka glasovnica, ki jo oddaste. manifestira, da smatrate kot svoja že sedaj pravilno izvolje-na poslanca SZ- Reisnerja in Ribnikarja. Stališčc nar. napredne stranke je lahko in naravnost priprosto. Vodstvo stoji na stališču, da sta Reisner in Ribnikar še danes pravilno iz voljena poslanca ljubljanska. Ce nas sili jo zopet na volišče, borno samo potrdm, da sta in ostaneta naša zastopnika. Zato tuđi ni treba1 opravičiti izbere kandidatov, ker niti ne moreta biti dva druga kandidata za te volitve, ker ne moreta biti druga dva, kakor ona, ki sta brez volitev poslanca 1 Klerikalna stranki: si je nadala tuđi sedaj krinko, da ji gre za blagor in gospodarski naprede.-c Ljubljane. Kako razumevajo to, so dokazali v deželnem zboru, kjer so si stavili za devizo, izstradati Ljubljano. Ta njih Ijubezen do davkopiačevalcev se zrcali tuđi v obč. svetu! Kdor je slišal in videl njih nastop v občinski hiši, zlasti nastop dr. Zajca in Štefeta, je spoznal, da jim gre samo za skandale in razdor, ne pa za pošteno delo. Nobenega predloga nišo stavi!* v obč. svetu, ki bi stremei za čem ko-ristnim, vsi njih predlogi so bili samo demagogični in vsakokrat, kadar se njih nameri ni moglo ustreči, so bili gotovo v obč. hisi skandali. Njih Ijubezen do Ljubljane pa se zrcali posebno v teh dveh :zgledfli. V torek je imel sejo c. kr. mestni šolski svet. Šio je v iej seji za oddajo malenkostne zacasne učiteljske službe. Klerikalci so premamili nemškega šolskega nadzornika, da gre z njimi skoz drn in strn In dasi-* ravno Je bilo sprejeto naček), da nemMrfšolski nadzornik ne glasuje, kadar gre za slovenske sole, $o vstrajaii klerikalci na tem, da mora glasovati. Tako imajo en glas večine. Kompetiral je za rnesto zaćasne-ga učitelja sin Ijubljanskega obrtnika in sorneščana D e q u a 1 a , ki rnnravil izpit z izvrstnim uspehom. Župan in jaz. ter ostali napredni za-stopniki, * kakor tuđi učiteljski referent smo stali na stališču* da priđe v Ljubljani v prvi vrsti v poštev Ljubljančan. Župan je prosi!, da naj imenujejo tega, dobro kvalificirane-ga kompetenta, klerikalci pa so imenovali vnanjega kompetenta, ki je bil že pri trapistih. Klerikalci tedaj nišo imeli srca za sina Ijubljanskega obrtnika. V isti seji mestnega šolskega sveta je šio tuđi za mesto začasne suplentke na šentjakobski dekliški soli. Kompetirala je hčerka vpokoje-nega mestnega uradnika g. Kališa, ki že dve leti brezplačno službuje na tem zavodu kot volonterka. Toda kljub vsem prošnjam ni dobila ona tega inesta, marveč neka učiteljica iz uršulinskega samostana. (Velika usko ogorčenje.) LISTEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. franeoski spisal Alphonse Daudet. Prevel Oton Župančič. (Dalje.) A kako naj bi izvedeli? Jean ni v Parizu z nikomer občeval. Njego-vega očeta, »konzula^, kakor so ^a imenovali domaćini, je priklepalo na dom leto in dan nadzorstvo zelo ob-simega posestva, ki ga je obdeloval, in hudo otepanje z vinogradi. Mati, nadložna, se ni mogla brez tuje po-nioči niti geniti niti prestopiti ter je prepustila Divonni gospodinjstvo, in skrb za mala dvojčka, Marto in Marijo, katerih prerani porod ji je uni-čil za vedno vso telesno prožnost. Stric Cezar pa, Divonuin mož, Ie bil velik otrok, ki mu nišo dali samemu ra pot. In Fani je poznala sedaj že v*° njegovo obitelj. Kadar je prejel pismo iz Casteleta, kjer sta na koncu vselej pristavila dvojčka par vrstic s svojo debelo pisavo z drobnimi ro-kami, ga je čitala preko njegovega ramena in z njim vred se je storilo tuđi nji inako. O njenem prejšnjem življenju ni vedel on ničesar, pa je tuđi ni izpraševal. Imel je lepi, neza-vedni egoizem svoje mladosti, bil je brez Jjubosumnja, brez nepokoja. Po!n lastnega življenja, ki je kar ki-pelo iz njega, je mislil naglas. ji je vse zaupal, dočim je ona ostala tiha in zaprta. Tako so tekli dnevi in tedni v mirni blaženosti, ki se je skalila za hip vsled okolnosti, ki ju je oba zelo vzburkala, a vsakega po svoje. Ona je mislila, da je zanosila in mu je to razodela s tolikim veseljem, da se je tuđi njega prijelo. A v dnu svojega srca se je bal. Dete, v njegovih le-tih!... Kaj bi z njim?... Ali ga naj pripozna?... In kakšna zaveza med to žensko in njim, kakšen zapletek za bodočnost! Hipoma se mu je pokazala veriga, težka, hladna, sklenjena. Ponoči je spal prav tako malo kakor ona; in drug poleg drugega v prostirni postelji, sta sanjala z odprtimi ocrni, po tisoč milj vsaksebi. K sreči je bil ta strah prazen, in zopet sta živela po starem mirno, popolnoma zase. In ko je minila zima in je so!nce prigrelo, se je njiju kajba olepšala m povečala za teraso s šatorom. O večerrh sta jedla tam pod zelenkasto sevajočim nebom, po ka-terem so se spreletavale lastavice s svojim drobnim cvrčanjem. S ceste je vstajala puhteča vro-Čina in ves šum sosednjih hiš; a naj-rahlejša sapica jima je pahljala hladila, in s prepletenimi nogami sta presanjala po ure in ure, dokler ništa več ničesar videla. Jean se Je spo-minjai podobnih noči na ronskih bre- govih, je sanjaril o daljnih konzulatih v vročih deželah. o ladijskih mosti-čih pred odhodom, ko bo sapa tako nadolgo pihala kakor ta. pod katero plahuta zavesa na terasi. In kadar rnu je neviđen poljub zašepetal na ustnicah: »Ali me ljubiš?...« Sedaj se je moral vselej od daleč vrniti, predno ie odgovorili »Oh, da, ljubim te ...« To imaš od tega, če si vza-meš tako mlađega fanta; takim blodi vse preveč po glavi. Na istem balkonu, samo ločen z železno pregrajo, po kateri so se pletle rastline - plezavke, je grulil še en parček, gospod in gospa Hettema, zakonska dvojica, zelo debela, katerih poljubi so tleskali kakor zaušni-ce. Čudovito srečno sta bila izbrana, enaka po letih, okusu, zavaljenih pregibih, da je bilo res genljivo, poslušati tadva zaljubljenca zarjavelih let. kako sta pela. oprta na naslon, prav potihoma duete, stare sentimentalne romance... »A slišim ga, kako vzdihuje v mraku; prekrasen sen... pustite me, naj spim!« Fani sta bila všeč, rada bi ju bila spoznala. Včasih sta se ona in soseda skozi očmelo pregrajino že-lezo druga drugi nasmehntli, dve srečni zaljubljeni ženski; moža pa sta se držala kakor po navadi bolj napeto in tako se ni razvil razgovor. Neko popoldne se je vrača! Jean po Ouai d' Orsav domov, ko ga na oglu rue Rovale nekdo pokliče. Bil je čuda krasen dan. gorko solnee je privabilo ves Pariz na ta bulvarski ovinek, ki mu ga o lepem solnčnem zahodu ob promenadni uri ni para na svetu. »Sedite no semkaj, mlado cveU je, in pijte kaj... ocem de dobro, če vas gledaio.« Krepke roke so ga bile zagrabile in posedle pod plahto pred kavar-no, ki si je osvajala trotoar s tremi vrstami miz. Ni se vpiral, godilo mu je, ko je slišal, kako zvedavo šepe-čejo okrog njega ljudje iz province in stranci v progastih suknjah in z okroglimi klobuki ime Caondalovo. Kipar je sedel pri čaši absinta, ki je pristojal njegovi vojaški postavi in rozeti v gubnici; poleg njega in-ženir Dechelette, ki je prišel prejšnji dan v Pariz; bil je še vedno isti, za-gorel in rumen, lične kosti so mu štrlele visoko pod drobne, dobrodušne oči, in z razvajenimi nosnica-mi je vdihaval Pariz. Toliko da je mladi mož sedel, je pokazat Caondal s komično togoto nanj: »Ali ni Iep, ta-le koštrun? ... Ce pomislim, da sem bil tuđi jaz tako mlad in prav tako kodrast..» O, mladost, mladost...« »Še zmerom?« je Dćchelette porogljivo pozdravil muhasto otož-nost svojega prijatelja. »Nič se ne smejte, dragi moj... Vse kar imam, vse kar sem, kolajne, križee, institut, vso ropotijo bi dal za te-le lase in za to solnčno polt...« Potem se je okrenil proti Gaus-sinu. pa brez okolišev, kakor je bila to njegova navada: »Pa Sapho? Kaj delate z njo?, Saj je ni vec videti.« Jean je debelo pogledal, ga ni razume!. »Ali ništa več skupaj?« In ko ga je Jean Še vedno topo gledal, je pri-stavil z nestrpnim glasom: »No da, Sapho ... Fani Legrandova ... Ville-d' toray ...« »O, končano, že davno ...« Kako mu je prišla ta laž na jezik? Ker mu je bilo nerodno, ker ga je bilo nekako sram, radi priimka Sapho, ki so ga zdeli njegovi ljubici; ker ni rad govoril o nji z drugimi ljudini, nemara tuđi, ker je na skriv-nem upal, da izve kaj, česar mu sicer ne bi povedali. »Saj res! Sapho... Ali se še vedno po svetu potika?« je prašal Dechelette razmišljeno, ves omam* ljen, da vidi zopet stopnice pred Ma-deleno, cvetični trg, dolgo vrsto bu-Ivarjev med dvema redoma 2elenih šopkov. »Ali se je ne spominjate vec, od lanskega leta, pri vas!__ Bila je divna v svoji felaški tuniki__In to jesen, ko sem jo našel neko jutro pri zajtrku s tem-le lepim fantom, pri Langk>isu,da ste jo videli, pa bi rekli, da Je nevesta, da Je prišla pred šiiri-najstimi dnevi od poroke.« (DaU© prlhodnJJCJ Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 215 štev. Ta dva slučaja sta jasen Joka^ za njih Ijubezen do Ljubljane. Zato pa je stališče naprednjakov zeio eno-stavno in popohioraa Jasno. Kdor stoji v napredni stranki, ne more imeti glede volitev nobenega dvoma. Pri teh volitvah ne gre za ose-be, marveč za čast in usled stranke, da javno in slovesno pokaže, da si ne da dopasti zakonolomstva. Važna je ta manifestacija tuđi zato, ker imamo že čez 2 leci splošne volitve. Ce se posreč* zloinni klerikalno igo, bo treba iskati zvez. ki so ze!o naravne. Treba ie ustvariti v dežel-nem zboru tako razmerje. da je vsa-ka stranka navezana na drugo, slov. st*anko, m da m >ra v važnih vpra-šanjih priti do kompromisov. Le te-daj je podana garancija za trezno delo v korist davkoplačevalcev. Le takrat pa je tuđi upati, da nastopijo tuđi na Bleiweisovi cesti zdravejše razmere. Če stremo klerikalno strafiovla-do, odleti tuđi klerikalni eksponent na Bfeiweisovi cesti. V zadnjem času smo imeli tri dežeme predsednike. Priđe mi na um prispodoba iz grških časov. Nad Grki so vladali v najtežjih časih trije perzijski kralji: Kvros, Kambyzes in Darius. Kyros je vladal kot oče. Kambvzes kot gospodar in Harius kot skopuh. Tako je vladal tuđi Win-kler kot oče, Iiein kot gospodar, vča-sih trd gospodar, in Schwarz kot skopuh, ki sedi na škrinji naših pra-vic. Mi pa borno vzdignili svoje pravice in odletel bo predsednik Schwarz. Če borno sli vedno složno in disciplinirano v boj. (Burno odobravanje.) Kot drugi govornik je nastopil kandidat gospod Adolf Ribnikar. naglašajoc začetkom svojega govora, da se hoče kljub vsem nasilnostim ki jih je prestal od klerikalne stranke, neomajno boriti za napredne cilje. Klerikalci so razveljavili dva napredna mandata, da bi lahko delali v deželnem zboru z vso komoditeto in brez kontrole, kar bi hoteli. Sicer obstoja za deželni zbor opravilni red, ki onemogoča vsako brezobzirno obstrukcijo, toda kleri-kalcem ni za de!o, marvec samo za to. da so sami. To so pokazali v proračunski razpravi. ki so jo končali v treh urah ter njih glavni referent dr. Krek niti odgovarjal ni na temeljite ugovore naših poslaneev. zlasti dr. Trilleria, ki jim je zalučat v obraz, da postane dežela. če se gospodarstvo ne izboljša, tekom leta 1913. banke-rotna. Referenta takrat niti v dvorani ni bilo. Govornik poroča nato o sklepu deželnega zbora, ustanoviti deželno klavnico. Ce hočejo ustanoviti tako klavnico, kl naj bi zboljšala razmer-je med konsumentom in producentom, ter naj bi bila regulator cen, bi stala klavnica naimanj 2.000.000 kron in samo obresti bi zmašale na leto 150.000 K. Drugo vprašanje pa je, če bi ta klavnica kaj nesla. Gotovo pa bi trpeli pri tem obrtniki. Vprašanje pa je tuđi, ali bi klavnica v agrarnih rokah, cen morda ćelo ne zvišala. Klerikalci pa so kar slepo dovolili posojilo. Govornik se dotakne nato de-nuncijacij klerikalcev proti bivšemu Uubljanskemu županu. Kar je za hi-kne rnrhovirta, to je za klenkaice denuncijacija. Nato spominja govornik na de-setmilijonsko melijoracijsko posojilo in na cestni zakon, slikajoč ob roki teh dveh slučajev ljubezen naših klerikalcev za Ljubljano. Ista ljubezen se kaže tuđi v volilni reformi za občinski svet in v najnoveiši izpre-membi deželnega volilnega reda. Postavili so klerikalci za kandidata Kregarja in dr. Pogačnika. Ce bi bil Kregar res tako dober zagovornik obrnikov, bi imel dosti prilike pri klerikalcih, ki delajo na vseh koncih škodo, zastaviti svoj glas, toda Kregar tega ne sme. Drugi kandidat je deželni uradnik, ker potrebuje dr. Lampe poslanca, ki ga lahko prime za ušesa. Oba sta morala kandidirati, ker n-oben drug ni hotel. Končno se bavi kandidat s soci-falnimi demokrati, osvetljujoč njih zvezo s klerikalci pri občinskih vo-litvah v Mostah in v Šiški ter zahvalo klerikalcev za to pomoč v tej obliki, da so povzročili, da je bil so-drug gospod Etbin K r i s t a n v Ameriki zaprt. (Odobravanje.) Govori! je nato gosp. Lavtar ter zlasti osvetljeval nastop socijalnih demokratov. Končno je izpregovoril še enkrat deželni odbornik, gospod dr. Triller. V svojih uvodnih besedah principijelno nisem spregovoril o kvaliteti kandidatov. Sedaj pa konstatiram, da štejem kandidatu Ribnikarju v posebno zaslugo, da se ni aotaknil svojega hudega križevega pota vsled klerikalnih denuncijacij. Treba pa je, da se tega spominjamo, ker namiga- vajo, kako da bodo nocO c kr. md-■Jki vontl moia, kl ie bU obtožea razžalienla Veličanstva. Ta napad ie bH napovedan, toda zelo nepremiš-Ijen se ta napad, ker imaio kterikalci kot kandidata na prvem mesni Kregarja, ki je stal tuđi pred sodniki, kakor Ribnikar, in je bil tuđi opro-Sčen, kakor Ribnikar. Jaz Kregarju privoščim, da je bil oproščen, konstatiram pa, da je bistven razloček med njegovo inRibnikarjevo oprostit-vijo. Kregar je bil oproščen pred poroto in vsi vemo, da tam ne govori vsikdar edino postava, marveč pogo-sto tuđi srce. Vsi vemo, da so bili pred poroto oproščeni tuđi že ljudje, ki so svoj čin priznali. Kregar je stal pred celjsko poroto, v kateri so bili tuđi Nemci, ki jim je bik) prav, da se ie godila naprednim volilcem krivica. Jaz čestitam Kregarju, da je bil oproščen! Naš kandidat pa je bil v hujsem položaju. Sta! je pred sodniki-uradnfkl, ki ne smejo poslušati svojega srca in rnorajo strogo soditi po zakonu. So-dili so ga Nemci in Slovenci, možje, o katerih lahko rečem, da Ribnikar pri njih ni užival niti osebnih, niti političnih simpatij. Vzlic temu ie bil si-iajno oproščen, dokaz, da je bil čist in nedolžen in da je bila vsa obtožba h u dobna denuncijacija. Kdor tedaj Ribnikarju očita to zadevo, je propalica. Če je treba tedaj se kakega argumenta, ozirajte se na ta njegov križev pot, ko je vsa njegova socijalna, družabna in politična eksistenca visela na tanki nitki in je bilo treba samo ene krive priče, da je bil Ribnikar izRublien. Zato je dolžnost, dati kandidatu prmerno zadoščenie. (Viharno odobravanje.) Vsaka glasovnica mora biti obsodba denuncijacije in denuncijantov. Zato bodo volili vsi, ki so napređnega mišljenja, dne 24. t m., kandidata narod-no-napredne stranke, ki sta: Josip Reisner in Adolf Ribnikar Iz Makedonije in Stare Srbije. (Vojni poročevalec baron Binder- Kriegelstein. — Gibanje med Ar- navti.) V Skopiju, 16. sept. Ko so se jeli Arnavtie živahneje gibati in je nastala nevarnost, da priđe do krvavega konflikta med Turki in Albanci, so razni inozemski listi poslali semkaj svoje dopisnike. Med temi žurnalisti je bil tuđi znani dopisnik raznih nemških listov, baron Binder - Krieglstein, ki je prišel v Makedonijo, kakor je zatrjeval, naravnost s tripolitanske-ga bojišča. Nastanil se je v hotelu Turati, ali kakor se imenuje sedaj: »dela Li-berta«. Tu je stanoval in dobival hrano, od tu je tuđi pošiljal raznim nem-škim listom svoja poročila. Njegove dopise smo zlasti čitali v dunajski 'Neue Freic Presse«, ki dohaja v par izvodih tuđi v naše mesto. Nišo bili slabi ti dopisi, samo to napako so imeli, da nišo povsem od-govarjali resnici. Toda kdo bi to zameril. imajo pač kakor poetje tuđi žurnalis* sem-tertja svojo časnikarsko svob do. Gospod baron je imel sabo tuđi fotografski aparat. S svojim aparatom je fotografira! tuđi razvaline neke hiše, ki je nedavno tej?a pogorela v našem mestu. Slika je bila prav lepa in zanimiva. Kakih 14 dni kasneje pa smo našli prav to sliko v nekem nemškem ilustrovanem listu, pod sliko pa je bilo tiskano: »Drei zerstorte Kula des Isa Boljetinac.« F^oleg te slike je bila nameščena se druga — podoba starikavega srb-skega kmeta, sedečega na tleh. Pod to sliko pa je bilo napisano: »Der Ar-nauten-Fuhrer Isa Boljetinac.« Ta nemški ilustrovani list je šel od rok do rok in vzbuja povsod splošno veselost, zakaj slika, ki bi naj predstavljala »razrušeno kulo Ise Boljetinca«, je bila fotografija hi-še, ki je nedavno tega pogorela tu pri nas v Skopiju. Da pa tuđi fotografija, ki bi naj predstavljala Iso Boljetinca, ni bila prava, smo vedeli vsi, saj smo videli tega arnavtskega voditelja med na-mi, znano pa je nam tuđi bilo, da se Boljetinac se nikdar v svojem življenju ni dal fotografirati. Samo ena avtentična slika Boljetinčeva namreč eksistira, a to je napravil naš sko-peljski fotograf Baubin v splošnem metežu skrivaj takrat, ko so Albanci in ž njimi tuđi Isa z vlakom zapuščafi SkopHe. m # Skoro na to, ko se ie izvedelo, kaj je pravzaprav z »razrušeno kulo Boljetinčevo in njegovo sliko«, je baron Binder-Kriegistein izginil iz Skoplja. Izcmil ie, ne da bi poplačal svo-jfh obveznosti. V hotelu »Liberta« je namreč ostal doliM ftenovaaie In hrnou ćeli ■•■cc Zakaj vam poroćam vse to? Ker ne morem verjeti, da bi bi! mož, ki se je pri nas izdajal za ba-rona Binderja, res tišti, ki slovi kot eden najboljših nemških korespon-dentov, kot žurnalist, kateremu so odprti predali vseh nemških listov. Bajramski prazniki so pri koncu, z nimi je potekla tuđi »besa« (zaob-ljuba), ki so jo dali turski vladi, da bodo mirovali, dokler bo trajal Ramazan in dokler ne bodo pri kraju bajramski prazniki. In res med Arnavti se že opaža živahnejše gibanje. Te dni so imeli arnavtski glavarji v Ferizoviću po-svetovanje glede nadaljne svoje akcije. Kakor se sliši, so sklenili, da bodo takoj pričeli s splošno vstajo, ako ne bo Ibrahim paša, predsednik ar-navtske komisije, v določenem roku izpolnil vseh obljub. Med vsemi arnavtskimi prvaki je najbolj nasproten mirnemu spora-zumljenju med Arnavti in tursko vlado Isa beg Boljetinac. Nobenega sporazuma več s Turki, boj na nož, to je sedaj Boljetinčevo geslo. In za to devizo je sedaj že tuđi večina albanskih glavarjev. Vsi na-glasajo, da so se dali že itak preveč-krat prevariti Turkom, sedaj pa je prišel Čas, da turski vladi dejansko pokažejo, da ji nočejo več hoditi na lim. Kakor vsc kaže, ie že v nekaj dneh pričakovati resnih dogodkov na albanskih tleh. Ker je na Kosovem razmeroma malo vojastva, bodo imeli Skipetari, ako se zopet upro, prav lahko delo. Pravik), da zastopa Isa beg Boljetinac mnenje, da bi bilo najbolje, ako bi Arnavti sklenili, da se odce-pijo od Turčije in da pokliče jo v svojo zemljo neko sosedno državo. Temu Boljetinčevemu nacrtu se nekateri poglavarji se protivijo, ni pa izkljuČerK), da bi končno vendarle ne prodrl Tsin predlog. Vsekakor bo že bližnja bodoč-nost pokazala, kaj se bo izkuhalo med Albanci. A naj se izkuha že to ali ono. eno ie gotovo, da ne bo ni-česar dobrega za Turke. Štajersko. Iz Celja- Nanemško- slovenskih gimnazijskih razred i h je bilo začetkom novega šol-skega leta sprejetih 191 učencev in sicer šteje I. razred 71, II. razred 56 -M. III. razred 36 -i- 1 in IV. razred 25 -i- 1 učencev. I. in II. razred se bodeta delila. Profesorski zbor se vtoliko spremeni, da je na zavod imenovan za pravega učitelja gospod Rabuza iz Maribora. Iz Celja. Celjski okrajni šolski svet je dne 15. juli ja suspendira! voj-niskega nemškutarskega učitelja Karla Dankwarta Zwergeria zato, ker se ni hotel ukloniti njegovim od-redbam in ker je pisal okrajnemu šolskemu svetu kot svoji predstavljeni šolski oblasti* do skrajnosti žaljivo pismo. Proti suspenziji je napravil Zwerger ugovor na deželni šolski svet, kateri je sklep okrajnega šol-skega sveta tuđi točno razveljavU. Sevcda, saj je celjski okrajni šolski svet slovenski, Zwerger pa nemški prenapetež prve vrste! Tako lahko pa se tuđi celjski okrajni šolski svet ne da pod klop — in zato je iz že navedenih in še raznih drugih razlogov dal Zwergerja v disciplinarno pre-uskavo. Radovedni smo, kaj bo sedaj storil deželni šolski svet — posebno, ker se je nemški šolski nadzornik Stering očividno popolnoma strtnjal s post-opanjem celjskega okrajnega šolskega sveta. Iz Celja. Nova slovenska obrtnika se naselita v kratkem v našem mestu in sicer en tapetnik in en dimnikarski mojster. Tapetnik bo imel tuđi za Celje in okolico zalogo iizdelanega pohištva. Za podjetne obrtnike s primerno glavnico se dobi tukaj še vedno kruha dovolj. Iz Celja. (I z i d tekme), ki jo je priredila Celjska sokolska župa dne 8. septembra v celjskem Sokol-skem domu, je sledeč: V višjem o d d e I k u : prvi Alojzij Jerin (C3-lje), drugi Fran Lužar (Celje), tretji Drago Kralj (Celje). V n i ž i e m od-delku: prva (dva z enakim številom doseženih točk) Gostiša Ivan (V^an-sko) in ffolv Josip (Brezice; drugi Vedenik Ivan (Celje), tretji Brodet Oroslav (Brezice). Tekme so se udeležila sledeča društva C. S. Zr Celje, Brezice, Vransko, Ptuj, Tr-bovlje, KrsTco in Zagorje. (V ostalih društvih pa se bratje Sokoli menda raje na veselicah vcsehjo, kakor pa telovadijo. Op. poroč.) Skupno zborovanje slovenskoga in nemskega učitellstva za regulacijo uCiteljslkh plac na Stalerskem. V čeških in nemških listih beretno zani-mivo poročilo o skupnem zborova-nja češkega in nemškega učiteljstva v Pragi. Na tem zborovanju se je javno dokumentiralo solidarnost učiteljstva ćele kraljevine Češke v boju za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Da ta javna demonstracija ne bo ostala brez vpliva na tekoča po-gajanja za delazmožnost češkega deželnega zbora, je več ko gotovo. Štajersko učiteljstvo brez razlike narodnosti se pa nahaja v še slab-šem gmotnem položaju ko učiteljstvo na Ceškem. Potreba skupnega po-stopanja, skupne velike demonstracije za regulacijo učiteljskih plač je torej na Stajerskem še večja in še aktualnejša, posebno ker ni niti pri nemških nacijonalcih, niti pri slovenskih klerikalcih volje do delazmož-nosti štajerskega deželnega zbora in do regulacije učiteljskih plač. Iz Gradca se sliši jo glasovi, naj bi se taka skupna demonstracija po češkem vzorcu priredila. Po našem mnenju je nujno potrebno, da se slovensko učiteljstvo oglasi in zavzame k temu nasvetu primerno stališče. Na kleri-kalce in njihove narodnostne fraze se ne smamo ozirati, ker je dejstvo, da so baš slovenski klerikalci v deželni zbornici najbolj zagrizeni nasprotni-ki zboljsanja učiteljskih plač. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic, zga-ni se in govori! — Slovenski učitelj. Iz Maribora. Naši nemški naci-jonalci nimajo več sreče s svojimi društvi. Ni ga namreč v mestu nem-škonacijonalnega društva, ki bi ga ne razjedali notranji boji med različ-nimi klikami ali pa popolna nezmož-nost društvenih voditeliev. O žalost-nem hiranju »Arbeiterschutza<% s ka-terim se je ob lanskih volitvah agitiralo proti socijalistom, smo že pisali. V istern stadiju se nahaja »Bau-p:ewerbege?io.s.senschaft«. Začelo pa je pokati tuđi v železničarskem »Reichsbundu ogrožene obmejne ob-čine. (Te volitve so najboljši odgovor tištim možem, ki sanjarilo o slogi na meji. Op. ur.) Izkaz posredovalnice občesk>-venskega obrtnega društva v Celju. Iščejo se: 4 učenci za mizarsko obrt, 4 učenci za kovaško obrt, 6 učencev za pekarsko obrt, 1 učenec za kolar-sko obrt, 1 učenec za tkalsko obrt, 1 učenec za sedlarsko obrt, 2 učenca za krojaško obrt. Nadalje išče 6 učencev ključavničarske mojstre. Opozarjamo starše, posebno revnej-še, ki želijo dati svojega sina v uk kakemu obrtniku, da večina moj-strov zgoraj navedenih obrti prevza-me učence za ćelo učno dobo v po-polno oskrbo, tako da imajo starsi skrbeti kvečjemu le za obleko. — Posebno priporočamo mojstra, ki išče učenca za tkalsko obrt. Dotični je vri narodnjak, ki bi vzgojil učenca v spretnega in narodnega obrtnika. Ker ima ražen velike mehanične delavnice še razna druga podjetja, želi dobiti fanta, kateremu bi lahko po nekaj letih zaupal to delavnico v nadzorstvo. Starši, ki hoćete zasi-gurati svojemu sinu eksistenco, ne zamudite ugodne prilike. Trbovlje. (570 kron avstrijske veljave, naprej zastava Slave!) — Uspeh, ki smo ga dosegli, je nadkrili! vsa pričakovanja. Pod devizo »cvet-Iičnih dnevov« spravili smo se tuđi mi na delo, da pripomoremo zrnce k skladu. Vprizoritev je bila težka; ker osebe, ki imajo na jeziku veano narodnost, in bi lahko dosti pripomogle k še boljšemu uspehu, se pod raz-ličnimi pretvezami izmuzavajo. Delo ne diši, posebno pa narodno delo. Tako je bilo pri gospodičnah, kakor tuđi pri gospodin. Neka gospodična L. se je o prireditvi zelo neokusno izrazila, kar se ne bi od nje pričako-valo. Vsa čast pa izjemam, to so one gospodične, gospe in gospodje, ki so z vso požrtvovalnostjo ves dan na-birali, liki Čebelice, za naš prekorist-m sklad. Da so pa pri tem morali marsikatero požreti. je umevno, posebno če so naleteli na take moža-karje, kakor je imetelj zaloge punti-gamske pivovarne. Iz tega je razvidno, kakšno ogromno delo so izvršile naše narodne dame in gospodje. Pri tem so se posebno odlikovale: Okrožje Trbovlje II., načelnica ga. Kramerjeva, in prideljene gospodične (258 K 76 v), Goropevšek, Kajtna, Pust in Ličarjeva, kolodvor, načelnica ga. Pertotova, in gdčne. Rezika Trco, Hilda Rajnhofen, Justi Fritz, malčki: Vera in Nada Pertotova Cl 19 K 9 y). Okrožje ge. Velkavrhove in prideljene gospodične: Dežman, Volker, Pungerčar (87 K 54 v); okrožje ge. Ražun, njeni malčki (n hcerka g. Forterja (32 K 51 v); okrožje ge. FeŠtajn (42 K 10 v); slovenska mama z eno deklico (30 K). Vsega skupaj 570 K. Tem vsem, kakor tuđi gospodom spremljevalcem najiskrenejša zahvala za res truda-polno delo. Hvala tuđi onim, koje smo mogoče pomotoma izpustili. Posebno moramo pohvaliti naše mal-čke, ki so sli s takim veseljem na delo in to moramo z veseljem pozdraviti, ker »Iz malega raste veliko.« Najiskrenejša zahvala za podar-jene cvetlice gospodični Berti Mullerjevi in Intihar iz Zagorja, go-spej Peperl Perme, gdčni. Justi Fritz, gg. Al. Zavedu in Kisovcu iz Kres-nic, kakor tuđi drugim, ki so na ka-koršenkoli način pripomogli do tako lepega uspeha: Slovenska mama bla je tud' vesela, ker je lepe kronce štela! Zato naj jo bog živi! Obe Ciril-Metodovi podružnici in Sokol so res lahko veseli uspeha. To pa naj jih le bodri, da dosežejo drugo leto še lepši uspeh. Bratskim društvom pa kličemo: Pogum in za nami! V. narodna zbirka spodniestajer-skih Slovencev. Nabiralne pole za Narodno zbirko, ki se vrši tuđi letos po celem Spodnjem Stajerskem, so razposlane. Kraji, v katerih se bo na-biralo za isto, so sledeči: Artiče, Bi-zeljsko, Bočna, Boreći, Brezice, Celje, Cadram, Dol (pri Hrastniku), Dolina (pri Ptuju), Dramlje, Fala, Fram, Frankolovo, Globoko, Gomilsko, Gorica (pri Mozirju), Gornja Radgona, Gornji grad, Goto vi je, Gradec, Grize, Grobelno, HoČe, Hrastnfk, Jurklo-šter, Juršinci, Kapele, Konjice, Kozje, Laškl trg, Lehen, Lembach, L]o-bečno, Ljubno v Savinski dolini, Lju-tomer, Makole, Malanedelja, Maribor, Mestinje, Mota, Mozlrje, Muta, Nova cerkev, Orla vas, Ormož, Petrovce. Pilštajn, Podčetrtek, Podgor-je, Podsreda, Polenšak, PoliČane, Poljskava (Zgornja), Polzela, Ponik-va, Ptuj, Ročje, Rajhenburg, Rečica (trg), Rečica na Paki, Ribnica, Roga« tec Ruše, Sevnica, Sluvenjgradec Slovenska Bistrica, Sredlšče, Sv. Anton na Pohorju, Sv. Boffenk v Slovenskih goricah, Št. Janž na Dr. P-, Sv. Jurij ob J. ž^ Sv. JuriJ ob Taboru, Sv. Juri ob Ščavnici, S>. Ksaverij v Savinski dolini, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Sv. Marko nlžje Ftuja, Sv. Pavel ob Preboldu, Sv. Peter pod Sv. gorami, Sv. Peter v Savinski dolini, Sv. Trojica v Slov. goricah, Sv. Vid (pri Planini), Škofja vas, Šmarje, iHii 215 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran« 3 Šoštanj, Teharje, Trbovlje, Velenie, Velika nedelja, Videm, Vi ta nje, Vode (p. Trbovljah), Vojnik, Vransko,Vuč-ia va% Vuhred, Vuzenica, Zidan most, Zaiec, Zamenci, 2iče. V navedenih krajih se bo torei nabiralo dne 20. t. m. v narodne in kulturne svrhe slovenske: Za dijaška podporna društva, dijaŠke kuhinje, ljudske knjižnice, družbo sv. Cirila in Metoda itd. Vse cenjene nabirateliice in nabira-telje. — katerim smo poslali nabiral-ne pole — prosimo se enkrat, da pre-vzamejo r.ehvaležno, a Častno delo nabiranja prispevkov v svojih okra-Hh- Ce kdo na nobcn način ne bi nio-gel prevzeti nabiranja, naj izroCi na-biralno polo kaki drugi zanesliivi osebi v istem kraju! \ udi po dve osebi skupaj lahko pobirate; v več-jih krajih pa se naj razdeli delokrog nabiranja. Veselo tore] na delo, da bo uspeh veličasten! — Slovenci, dne 20. septembra darujte torei vsi brez razlike stanu, za Narodno zbirko. Vsak prisnevaj po svojih močeh! — Klub nnnrednih slovenskih akademikov v Celju. Drobne novice. I z C e I j a. Nem-ški mesarji iz Štajerske in Koroške imalo prihodnjo nedeljo tukaj svoj strokovni shod. — V Cmureku je umri te dni Radeckijev veteran Karei Simončič, 85 let star. Udeležil se je italijanske vojne v letih 1S4S in 1S49. — Iz Maribora. Kap je za-dela 351etno Lino Pušenjak. stanujo-čo na Elizabetni cesti 16. Spravili so je v nezavestnem stanju v bolnico. — Iz Maribora. 14. septembra zvečer je povozil v prejšnji Poštni ulici nek kolesar soprogo gimnazij-skega ravnatelja gosp. Tominška. Gospa je dobila na roki lahko po-škodbo. — Iz Maribora. Kie je ostal \Vastian? Tukajšnji remški svobodomisleci zelo zabav-liajo, da se ni poleg deželnega poslan-ca Negra udeležil tuđi \Vastian pro-testnega slioda. ki se je vršil minulo r.edeljo pri Gotzu proti evharistične-mu kongresu. Ti zabavljači nienda ne vedo. da je bil \Vastian izvoljen za državnega poslanca ^ Variboru samo s pomocjo dufrovščine! — Iz koštanja poročajo, da so zaprli deklo A. Čuiež iz Pake zaradi posku-šanega detomora. Brezsrcna babni-ca ie zar.esla otroka takoi po rojstvu v svinjski hlev in ga položila pod korito. Ako bi ljudj'e otroka slučajno ne zaslišali, bi vzel žaiosten konec. Ana Ču jež je seveda Marijina devica. — Iz 'kulturne Srednje Štajerske. Zakonska Langl v Dusen-dorfu sta se hotela ločiti; vendar pa mož ni hotel privoliti v kako odorav-nino za ženo. Ta se je pa oblekla v hudiča in obiskovala svojega pobož-nega moža ponoći. Strašila ga je s peklenskimi mukami in izsilila iz njega sčasoma 2S00 kron. Ko je končno Langl s pomočjo sosedov vendar pri-šel ženi na sled, je ta z denariem neznano kam zginita. — 1 z C e 1 i a. Te dni so se vračali udeleženci in ude-leženke evharističnega kongresa z Punaja. Pri tem se je nek postarni kmečki zakonski par, ki bi bil moral že izstopiti v Poljčanar*. zapeljal v Celje. Reveža sta lokala in tarnala, ker sta morala plaćati občutno ka-zen. Morda jima ta znesek povrne domači fajmošter? — Iz Celja. Poroča!i smo svojecasno, da ie celjska policija zaprla nekega Franca Turina, ker je bil obdoižen, da je v puljskem hotelu * Central- ukradel reketnu gostu večjo s^oto denaria. Sedaj nam Turin poroča. da je pulj-sko sodišče preiskavo proti njemu ustavilo. Korono. Potiesrečen železniski delavec Josip Mikula, katerega je povozil vlak na progi južne železnice med nostajarna Kriva Vrba in Voj&ško kopališče je včeraj v bolnišnici umri. Dva samomora. V Celovcu so našli v mestnem drevoredu na neVi klopi siikarskega pomoćnika Pavia Nosila. Ustrelil se je z revolverjern v slavo. Vzrok samomora ni znan. — V Borovljah se je ustrelil s flobert puško 191etni puškarski pomoćnik Emil Ganzer. Samomor je izvršil v hipni blaznosti. Samomor v ječi. V preiskoval-nem zaporu deželnega sodišča v Celovcu se je obesil na žepni robec 42!etni Osvald Sukalja Iz strahu pred pretečo kaznijo. Sukalja je do-ina od Sv. Marjete v Kožni dolini. — To je ta teden v Celovcu že tretji samomor. VJom v pisarno mestne plinarne v Beljaku. Snoči je vdrl neznan tat v pisarno mestne plinarne. OdprI je vsa vrata s tatinskim ključem. V pi->arni je odprl pri šestih mizah pre-Jale in vse razmetal. Iskal je Ie de-iar, ker je vse drugo pustil razme-tano po mizah. Dobil je samo v ?nem predalu denar in sicer samo 13 tron. u Primorsko. Fazbita igralna banka v Opatiji. Snoči je razbil neki trgovec iz Steinamangra igralno banko v Opatiji. Stavil je 20krat zapored na št. 5 in vselej dobil. Po zadnjem dobitku št. 5 je banka, bilo je okrog polnoči, ustavila igro. Koliko je ta srećni igralec dobil, še ni znano. vViribus unitis« je prestal vse poskušnje vožnje nepričakovano dobro. Največjo hitrost, ki je bila določena na 20 vozlov je še skoraj za en vozel prekoračil. Laško puljsko gospodarstvo pred sodiščetii v Rovinju. Včeraj se je vršila v Rovinju zanimiva obrav-nava proti bivšemu mestnemu inže-nirju v Pulju, Rudolfu Borriju in proti mojstru v mestnih tehničnih delavnicah Francu Stiligoju zaradi goliufije in poneverbe pri mestnem gospodarstvu v škodo mesta in ob-čanov davkoplačevalcev. Borri ie prišel v Pulj reven, brez premoženja in je bil navezan edino Ie na svojo plačo. Doma ie iz Krfa. V Pulju se je pridružil laškim gospodarjem na magistratu, postal v kratkem z njimi prav intimen in si osvojil na ta način v kratkem popolno svobodo v svojem oddelku. Kot vsi drugi, ki sede še vedno v preiskovalnem zaporu v Rovinju, je tuđi on goljufal občino kolikor je mogel. V kratkem je obogatel, sezidal si je krasno vilo, držal si je lepe konje in krasne me-tresc. On je pač delal. kar je hotel, bil je brez kontrole. Likvidirali so se računi brez preiskusa v njegovem oddelku. mestna blagajna jih je iz-rfcčevala. Posebno ie cvetela Borriju pšenica v 1. 1904 in 1905 ko je mestna uprava zidala v lastni režiji več stavb. Borri, ki je ta dela vodil, v\ podal še do sedaj končnega računa. Pelal je z mestnimi delavci doma krasno vilo, izvršil lepe nasade, in mestni uslužbenci so bili tuđi njegovi služabniki. kot ^oficirski purši-•, ki so morali nositi korbe s trga in streči njemu in gospodovi metresi kot ponizni lakaji. Plačala jih je seveda občina. Borri je proda-jal ćelo mestni materijal, in ko je račun mestnih stavb presegel že za več kot polovico preračunane vsote, »e inženir Borri predlagal zvišanje in Jaški mestni gos-3odarji so mu ga seveda dovolili. ker so vedeli, da to moraio storifi. da preprečijo javen skandal, kajti Borri je bil takrat že netelin v košu na magistratu in ko-zel v občinskem zelniku. Soobtože-nec Borrijev, mojster Sfiligoj pa j2 svojemu gospodarju zvesto poma-gal. seveda ne zastoni. Borri ie bil šarmanten človek in ni bil trdih rok in je rad kaj prepledal v prid svojemu kompanjonu. Vladale so nezasliš-ne razmere. Borri krivdo deloina prizna, ravno tako tuđi Sfilieoj, samo s tem razločkom. da pravi, da je moral izvršiti povelja svojega go-snodarja. Ra/prava še ni končana, o iztdu borno roroča^i. K atentat« na Čuvala — za-srrebška ohravnava se nadaijfije v Zadri;. Državno Dravdništvo v Zadru je dvignilo obtožbo nroti 191ct-nernu dovršenemu učiteljiščniku Tv. Alfirevriču iz Obrovca zaradi so-krfvde hudodeistva umora, češ da je Alfirevič dne 3. funija vF Zajebu narova r jal Jukića k atentatu na konii-.^arja Čuva ja in veliko priru mogel s svojim nagovarjanjem, da ie Jukić poskusil P^entat. Obravnn\ i se bo vršila pred poroto v Zadru dne 2. decembra t. 1. Po ceh Dalmaciii vzbuja to dejstvo velikansko zatii-manjo. Več o tem borno se poročali. Zanimive izkopnine v Offlein. Pol metra nod tlakom zgodovinsko /nane bazilike v Ogleju s,n izkopali krasna tla iz mozaika. Tla so zelo obsežna in dosegajo po sodbi stro-kovnjakov čez 800 m2. Centralna komisija je sklenila. da bodo seda-rja kamenita tla popolnoma odstranili in jih nadomestili z odkopanim tlom iz starinskega mozaika, vsied česar se bo nivo cerkvve znotrni znižal za pol metrn. kar pa cerkvi sami ne bo nič škodovalo, ker sega-jo temeljni zidovi cerkve 2 m 80 cm pod mozaik. Mozaik bo ostal ka-kršnega bodo odkrili, pokvarjena iresta pa bodo izpolnila s cementom. Obzitfek v visini pol metra bodo pa pokrili z mramornimi ploščami. Dnevne vesti. -i- Kdor izmed volilcev še ni dobil legitimacije in glasovnice, naj gre na deželno vlado in jih tam za-hteva. Opozarjamo volilce. naj to store najkasneje do ponedeljka zve-čer, ker se volilni dokumenti na dan volitve ne bodo več izdajali. Iz iz-kušnje vemo, da se marsikateri vo-lilec briga za volilne dokumente sele na dan volitve, zato rotimo svoje somišljenike, naj se pobrinejo pra-vočasno za legitimacije in glasovnice. da se ne bo zgodilo tako, kakor pri zadnji volitvi, da je ćela vrsta naših somišljenikov izgubila volilno pravico samo zbog tega, ker nišo pravočasno skrbeli za volilne dokumente. Somišljeniki, pazite, da se ne izgubi nobeden napredni glas, ker se bo pri volitvi šio prav za vsak glas! -f Ni pač treba po v dana ti, da je dolžnost vsakega naprednega volil-ca, da voli od narodno-napredne stranke priporočena kandidata profesor ja Josipa Reisnerja in tržnega nadzornika Adolfa Ribnikarja. Klerikalna većina v deželnem zboru je veljavno izvolitev teli dveh poslan-cev nasilno in protizakonito razve-ljavila, zato je naša dolžnost, da proti temu nasilju in proti temu zakono-lomstvu energično protestiramo s tem, da kot en mož volimo zopet za poslanca profesorja Reisnerja in trž. nadzornika Ribnikaria. -f- Deželnemu odboru kranjske-mu. V občini Pobrunje se nam je vsilil za župana Korbar. Mož je sicer c. kr. poštar, a vendar ne zna delati pobotnie. Kdor ima kaj terjati od občine ali kakega drugega zasto-pa, v katerem je Korbar, ne dobi vedno pravilno izpolnjene pobotnice v podpis, ampak včasih kar prazno polo. Vsoto in drugo opravi potem znameniti Korbar sam. Ker to nika-kor ni v redu, naj ga pouči deželni odbor kot nadziralna oblast ofjčin-sekga poslovanja, kaj je prav, kaj ne. Tuđi mu naj oblasti, kadar ga priniejo za račune, ne puste veljati izgovora, da jih ie izgubil. Ako je ta vzor župana že pozabil. komu je dal prazne pole v podpis, si osveži spo-min lahko pri sodišču. Pa ga ne bo mikalo! Klerikalci in napredna društva. Klerikalci imajo brez števiia društev vsake vrste, a v vseh teli društvih viada dolgčas in mrtviio. Čuki so samo za posmeh, iz teh se ves svet samo norca dela. Ce kdo ie zine besedo čuk, se že vse^ smeje. Ćelo klerikalci zasmehu.iejo Čuke in jih zaničujejo. med tem ko se sokol-stvo mogočno razvija in uživa simpatije tud? najpriprostejšega ljudstva. Vsakdo čuti. da^ je čast biti Sokol in sramota biti Cuk. Zaman se trudno klerikalci podkopati Sokolu tla. Slovensko sokolstvo, ki si je na zletu v Pragi priborilo prvenstvo med vsemi slovanskimi Sokoli, je ne-premagljivo. »Domoljub« oiše v zadnji stevilki: »Sokol se je že postaral. pa še nišo prišli ž njim preko vsebi-ne. ki so jo dali sokolstvu češki usta-novitelji, pa da T>i bili saj pri tej vse-bini ostali, sli so in izkvarili lepo sokolsko mise!, tako da če bi se bilo vzporedno z mislijo spreminjalo tuđi ime, bi že davno ne imeli več Sokolov, ampak smrdokavre«. Bog mu odpusti. kdor je povezal te otro-be. s katerimi je slaboumni »Domo-liiih'-r hotel udariti Sokola. Uboge čučje reve, ki mislijo. da bodo s ta-kirn pljuvanjem kal opravile. — Enako psuje ^Pomoliub- tudi druga napredna društva, popisuje njihove noštene veselice, kot pijanske orgije in naprednjake kot ošabneže. Kako ntročje. Ce je kdo ošaben na Kranj-skem, so to pred vsem duhovniki, ki jih je sam napuh, kajti že vsaka klaun si domišljuje. da ie pol boga; osabni so dalje oderuhi, ki se vedno obesajo tišti stranki na suknjo, ki ima ttioč. in ki so danes vsi klerikalci. Prusrače pa osobnosti ni; Kra-njec je časih »št'man« ampak drugih ne zaničuje. Prav zato pa, ker ni nič osabnosti med naprednjaki. zato se vse napredne priredbe tako dobro obnesejo. Na tisoče je veselic: prire-jaio iih napredna društva, a obisku-ieio iih tudi klerikalci kaj radi. ker vlada na teh priredbah neprisiljeno veselje, ker se vsakdo Čuti domače-£a. brat med brati. Klerikalci sploh nič takega skupaj ne spravijo: klerikalne veselice so dolgočasne kot veliki petek: iz vseh kotov zija sama nrisiliersost. vse se hlini. sredi pa se šopiri duhovski napuh. Še klerikalci ne marajo klerikalnih priredb, kai še ^ruiri liudie. Seveda boli in jezi klc-rikalce. da tako kar nič ne morejo opraviti v družabnein oziru. ^iveli so v mislili, da so poslanski mandati vse — spoznali so pa, da to na vsak-danje in na družabno življenie nima nobenega vpliva. In spoznali so. da jim napredna društva s svojimi dru-/abnnni priredbami počasi a trajno izpodkopavajo tla pod nogami. To pa jih navdaja z besnostjo, kajti proti temu pri najboijši volji ne morejo ničesar storiti. Prepovedujejo pač pleše in godbe, pa kdo se meni za to? Nihče! Casi, ko so Ijudje samo molili in delali, skrbeli za nebesa in se tresli pred parkljem so minuli. 4 Pritožbe Uršule Marenko in Karla Kačarja, prodajalcev kislega zelja, zaradi odkazanja tržnih stojišc na mestnem tržnem prostoru, so dale »Slovencu« toliko opravka, da ho-čemo javnosti v pojasnilo podati v naslednjem poročilo obč. svetnika Višnikarja z zadnji seji obč. sveta! Tržni nadzornik je dne 29. februarja 1912 odredil, da se tržni stojišči Ur-šule Marenko in Karla Kačarja pred škofijsko palačo premestita z enega na drug vogal. Iz te na sebi malen-kostne zadeve je nastala ćela afera. Ker se je mož Uršule Marenko vpiral premestitvi stojnic, je bil z razsodbo dež. sodišča z dne 13. maja 1912 ob-sojen zaradi prestopka po § 312 k. z. Pritožbo U. Marenko in K. Kačar je občinski svet kot neutemeljeno za-vrnil. Peželni odbor je pa z razpisom z dne 13. maja 1912 št. 11589 ukazal, da se pritožnikoma odkažeta prejšnji stojnici. Vsled sklepa občinskega sveta z dne 4. junija 1912 je mestna občina dne 3. julija 1912 zoper odredbo dež. odbora vložila pritožbo na c. kr. upravno sodišče. Pež. odbor pa je z novo odločbo z dne 6. julija 1912 izrekel, da pritožba na upravno sodišče nima odložilne moči in da se mora odredba takoj izvršiti. Mestni svet je v seji 11. julija 1912 sklenil, da se pritožba navedenih zeljarjev zoper odredbo z dne 5. aprila 1912, ki se je izdalo zgolj v interesu tržnega reda, zavrne, ker pritožnika ništa legitimirana do pritožbe. Na zopetno pritožbo U. Marenko in K. Kačar je dež. odbor z odločbo z dne 2. t. m. št. 18907 razveljavil sklep obč. sveta z dne 11. julija 1912, s katerim je bila potrjena odredba tržnega nadzorni-štva, ter ugodil zahtevi pritožnikoma, da se jima odkažeta prejšnja sto-jišča na trgu. Obč. svet je že v prvi pritožbi na c. kr. upravno sodišče zastopal stališče, da mestna občina razpolaga popolnoma avtonomno s tržnimi stojišči. Tržne zadeve pa ne spadajo pred avtonomne, temveč pred politično administrativne instance. Z odločbo dež. odbora se je kršila avtonomija statutarne občine ljubljanske. Ako bi bila občina pri odkazavanju stojišc neprestano vezana na voljo tistega, kateremu se je stojišče enkrat odkazalo, potem je sploh nemogoče vzdržati red na trgu, kjer se v tem oziru vsaki dan prijavljajo nebrojne nezadovoljnosti. Pež. odbor je ugodil pritožnikoma, ne da bi bil zadevo točno preiskal. Na ta način lahko nastane kaos, ko-tega ne premore noben trg. Kako naj bi n. pr. na Punajskem »Nasehmark-tu« tržna policija vzdrževala red, ako bi se postopalo tako, kakor v Ljubljani. — Zadeva je sicer sama na sebi malenkostna. a je načelne važnosti, ker gre za reši-tev vprašanja, kako daleč šega avtonomija mestne občine. Odsek tedaj predlaga. da so tudi proti novi odloč-bi dež. odbora vloži pritožba na upravno sodišče. — Župniku na Jezici resno sve-tujemo, naj ne obrekuje Ciril - Me-todovo družbo in njenih ondotnih članov in čianic, ker bi se mu sicer lahko zgodilo tako, kakor njegovemu stanovskemu tovarišu v Ledinah, ki se sedaj zvija in išče prič, katere naj bi dokazale, da je bil vedno naklonjen družbi. Posebno naj ježiški župnik ne laže osebno in v časopisih, da so Iiberalci pometali iz družbe duhovnike. V Boli. Bistrici so bili leta 1907 izvoljeni v glavni odbor %%. du-hovniki: prost Einspieler Gregor, dr. Svetina, Andrej Kalan in Ivan Vrhovnik, nadalje pa tudi posl. Fr. Pov-še. Razun gosp. Vrhovnika pa so vsi izvoljeni ali sploh ignorirali izvolitev. ali pa se prostovoljno odpoveda-!i. Seveda za odborništvo v Ciril-Me-todovi družbi je treba rodoljubnega srca in dobre volje za brezplačno delo in žrtve. — Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani ima danes. v četr-tek. dne 19. septembra ob 8. zvečer prvi sestanek in pevsko vajo skupne-ga zbora. Za vse dosedanje in vse nanovo vstopivše p. n. %^ pevke in pevce se vrši vpisovanje v pevski zbor pri današnji vaji, za %%. pevke pa razun tega še 19., 20., 21. in 2?>. septembra od 5.—6. zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice« v II. nad-stropju. — K obilnemu pristopu vljudno vabi — odbor. — Gospe načelnice pri II. ljub-Ijanskem cvetličnem dnevu prosimo, da odboru naznanijo imena onih dam, ki so njim (torej ne centralni zalogi) poslale brezplačno cvetke ali bonboiiov. Rabimo namreč ta imena, da ustavimo kolikor mogoče popolen seznani vseh požrtvovalnih daro-valk. Obenem prosimo one načelnice, ki tega še nišo storile, da pošljejo odboru listo gospodičen - prodajalk. — II. cveltični dan 15. septembra 1912 v Ljubljani. I. Mesto: ga. Bernatovič in Mikšič K 575*07 » Vida Pogačnik . ., . » 219*31 » Jos. Košiček . •. • » 256*— » Cerne .....» 197*86 skupaj . K 1248*24 II. Poljansko predmestje: ga. Turk ...... K 9130 — in ^......» 739 skupaj . K 9869 III. Sv. Petra predmestje: gčna. Mikuž . . . , K 36939 ga. Trškan.....» 32580 » Šega • . . . ^ . » 112-59 skuoai . K 80778 IV. Frančiškansko predmestje: ga.Reisner in Ružička . K .440\07 ge. Hudovernik, Ozmec in Wider .... * 855*57 j> Klobučar in Naglič . » 315*83 » Heren in Sič ...» 463*02 ? Švigeli in Tekavčič . » 300*64 skupaj . K 237513 V. Gradišće: ga. Županja dr. Tavčar . K 422*55 » Pfeifer ..»..» 704*43 skupaj K 1126*98 VI. Spodnji Rožnik: ga. Danilova . . . . K 35*60 VII. Kolizej: » Krč - Gašperlin . . » 24684 VIII. Krakovo in Trnovo: » Kozina .....K 437*23 IX. Dolenjska cesta: Neimenovana # *. • . K 46*35 Skupaj K 6422 84 Vrhniški lov. Razkrili smo v so-boto, na kako škandalozen način so se klerikalni mogotci na Vrhniki, župan Tršar in občinska svetovalca Mayer in M u 11 e y polastili vrh-niškega lova in kako so ti možakarii oškodovali občino za velike tisočake. Naše razkritje je vzbudilo na Vrhniki velikansko senzacijo. Vse se je trgalo za »Slovenski Narod« in med klerikalci samimi je zavladalo nepo-pisno ogorčenje, zlasti proti županu Tršarju, kateremu so klerikalci take povedali in ga tako pasje opsovali, da tega žive dni ne bo pozabil. CvetliČni dan v Idriji se vrši v nedeljo, dne 22. septembra po slede-čem sporedu: V predvečer je v pi-varni pri »Črnem orlu gledališka predstava, in sicer se uprizore burki »Nemi godec« in »Doktor Hribar«. Začetek točno ob pol 9. zvečer. V nedeljo zjutraj se vrši prodajanje cvetk od 7. zjutraj do 1. popoldne. — Popoldne so v čitalniški dvorani ki-nematografične predstave s pričet-kom ob pol 4. V pivarni pri »Črnem orlu« je ob 4. popoldne veselica s koncertom godbenega društva v Idriji, vstopnina 30 vin. za osebo. Po kinematografičnih predstavah je na čast sodelovalkam ples v čitalnični dvorani. Cvetlični dan prirede: mo-ška in ženska podružnica Ciril - Me-todove družbe, delavsko bralno društvo, ženski odsek gasilne straže, godbeno društvo, slovenska čitalni-ca, narodno - napredno dijaštvo, Prosveta, Sokol in pevsko društvo Svoboda. Cvetlični dan se^v nedeljo prvikrat priredi v Idriii. Želimo, da se izvrši v prospeh naših narodno-obrambnih društev in revnih visoko-šolcev kar najlepše. Cvetlični dan v Starem trgu pri Ložu. Tudi pri nas je bil cvetlični dan! Naša lepa Ložka dolina ni hotela zaostati za drugimi kraji, kjer so se priredili cvetlični dnovi, tudi ona je hotela pokazati, da Še bedi in klije za sveto narodno korist- Sel je glas za prireditev cvetličnega dneva; in dasi je pri nas že vsaka prireditev nekaj skrajno težavnega, kljub temu so sklenile naše požrtvovalne dame. da oživijo tudi nas Stari trg s prodajo cvetic. Gospa Miči Lahova in gdč. Ida. Stana in Olga Peče so vzele z vso marljivostjo to trudapolno delo in gre jim za vso krasno uspelo prireditev zahvala vse Slovenije. Bile so kot oznajevateljice mlade Vesne, s šopki svežih cvetic so hodile po va-seh in skoro ni bilo srca, da se jim ne bi darežljivo odprlo. In ker je bilo delo za tako obširno okolico preveliko, da bi ga mogle opraviti v enem dnevu, so si izvolile zato cei teden. Tako smo imeli pretečeni teden vsak dan, dan cvetic, dan mlade Vesne, ki je doprinesel lepih 200 K. Na zdar! Potres. Dne 17. septembra so čutili v Dvoru nekaj minut pred 2. uro popoldne več sekund trajajoč potres. Smer mu je bila od severa na jug. Potres je bil tako močan, da jp pri neki hiši omet na stropu popokal, pri drugi hiši sta dva dofa koruze padla na tla. Gospića Malči Klinčeva je ravno »Slovenski Narod« brala; prestrašila se je potresa tako, da ji je list padel iz rok in je ona bežala iz sobe na plan. V postojnskem političnem okra-ju je bilo pri letošnjem glavnem na-boru izmed 676 mladeničev 118 k vojakom potrjenih, in sicer 64 iz po-stojnskega, 58 iz vipavskega, 40 iz ilirsko - bistriškega in 26 iz senože-škega sodnega okraja. Razgrajači. Danes ponoći so bili zasačeni nekoliko prevroči mlečno-zobeži, ki so na Bregu, na Sv. Jakoba nasipu in na Dvornem trgu poško-dovali ograjo in pri neki trgovini od-trgali reklamne napise. Are ti rana je bila včeraj slabo-glasna Amalija Dolenčeva, roj. 1873. v Leskovici ter pristojna v Oselico, ker ima za mesto prepovedan povra-tek, a kljub temm še zahaja nazai Delavsko šibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Arae-riko 12 Bolgarov; iz Amerike je pa prišlo 39 Slovencev in 89 Hrvatov; 15 Hrvatov je prišlo s Pruskega, 10 Slovenoev se je m Relfer^.vrNavo. mesto. Stran 4« SLOVENSKI NAROD. 215 štev. Našla se |e v gostthii pri »Zve-zo se zbrali ob 9. v klubu ljudske stranke ter so sklenili, da pridejo v zbornico, če ne bo parlament cerniran od kordona. Sklenili pa so tuđi, da zapuste parlament, kakor hitro bi zopet nastopila policija. Nato so se podali člani opozicije proti parlamentu, z njimi tuđi grof Julij Andrassv, grof Albert Anponvi in grof Aladar Zichy. Ko je prišla opozicija pred parlament, se ji je pridružil tuđi Fran Kossuth. Ob 10. je prišla policija v parlament, 130 stražnikov, pod povelj-stvom nadinšpektorja Pawlika. Drugi policijski oddelki so še v suterenu. V razpravni dvorani je 70 do 80 opo-zicijonalnih poslancev. Clamv delav-nih strank ni v razpravni dvorani. £ele ob 11. pridejo v dvorano, nakar se začno oni tumulti. ki smo jih opisali že v včerajšnjem brzojavnem poročilu. Tuđi dogodke, ki so se odigrali, ko je stopil grof Tisza v zbornico, smo že opisali. Začetkom seje je bilo pri vsa-kem vhodu 20 stražnikov. Ob 10. so prišli v zbornico opozicijonalni po-slanci in ob istem času se je postavila v parlamentu tuđi rešilna postala. Trgovinski minister Beothv je bil med tem od opozicije tepen, kakor smo to že v včerajšnjem listu poro-čali. Minister pravi, da mu je spo-drsnilo in da je padel med opozicijo, nakar se je ta strnila nad njim in so ga njegovi prijatelji le s težavo spravili v kvesturo. Po govoru in opravičbi trgovin-skega ministra je govoril grof Tisza, ki je izjavil, da je z opravičbo trgo-vinskega ministra zadovoljen in je prosi!, da naj bi se včerajšnji dogodki v očigled priznanju trgovinskega ministra, da je bil sam kriv dejan-skih nanadov, ti dogodki sploh več ne upoštevajo. Kazen. Pri razpravi k poročilu imuni-tetnega odseka glede včerajšnjih do-godkov, je zbornica po kratkem po-svetovanju sprejela predlog odseka, glasom katerega je izkijučenih 50 poslancev od 30 sej, 10 poslancev pa od 15 sej. Pri volitvi članov za delegacijo, ki se je vršila poimensko, so bili iz-volieni kot delegatje in kot namestni-ki, člani ogrske narodne delavne stranke in nekai Hrvatov. Opozicija se je podala iz zbornice v klubove prostore Kossuthove stranke, kjer je dolgo časa konferirala o včerajšnjih dogodkih. Konstatirali so, da je izjava grofa Tisze glede glede včerajšnjih dogodkov v nekaterih bistvenih točkah nepravilna in da je izvolitev članov delegacije neposiavna. Končno pa so opozicijonalci opustili protest proti volitvi v delegacijo. Posleđice v delegacljan. Važno je pri vsem tem, da se je grof Andrassv javno pridružil opoziciji z vsemi svojimi tovariši, in da je igral pri tem precej važno vlogo. Se-veda poskuša on, da bi odvrnil opo-zicijonalce od demonstracije pri de-legacijah, vendar je neverjetno, da bi niogel on to zabraniti, posebno, ker so mlajši člani opozicije že napravili natančen nacrt, kako bodo demonstrirali pri delegacijskem zasedanju na Dunaju. Tuđi je izjavil Andrassv zadovoljstvo nad temf da so se vče- rajšnjega nastopa opozicije udeležili tuđi socijalni demokratje, namreČ zato, ker so s tem odvalili od sebe sum, da so sporazumljeni z vlado. ffrvaški poslancl, ki pripadajo ljudski stranki, so izrekli v posebni konferenci vladi zaupnico, ker je predsednik zbornice izjavil, da se zviša za leto 1913 budget za Hr-vaŠko. Ćastne za deve. Poslanec Rudnay, katerega je med včerajšnjim tumultom poslanec Bakonvi udaril za uho, je poslal po-slancu Bakonviju svoje zastopnike. Tuđi trgovinski minister Beothv hoče svojo afero častnim potom resiti. V celem se je povzročilo včeraj v zbornici 7 častnih afer. Varnostne odredbe v Budimpešti. 2upanstvo je izdalo in nabilo po mestu lepake, podobno kakor dne 23. maja t. 1., s katerimi opozarja hišne gospodarje, da naj v očigled napove-danim socijalno - demokratčnim izgredom zapro zvečer že ob 8. hišna vrata in naj sploh tujcem ne dovolijo vstopa v svoje hiše. Policija in oro-žništvo sta dobila strikten nalog, da smejo rabiti orožje in streljati, kakor hitro bi jih začeli demonstrantje — tuđi če se ognejo — obmetavati s kamenjem. Ce bi pa demonstrantje začeli demolirati hiše, srne vojaštvo po tretjem signalu na demonstrante streljati. Demonstracije vseuči'iščnikov. Okoli 300 do 400 vseučiliških dijakov je priredilo včeraj protestni obhod. in sicer od vseučilišča proti stanovanju grofa Karolyja. Sprevod je bil zelo številno zastopan z razni-mi zastopniki dijaških zvez. ki so se ga udeležili z zastavami. Priredili so dijaki burne ovacije pred stanovanjem grofa Karolvja. poslanca Frana Kossutha in pred stanovanjem poli-cista, ki je odpovedal v zbornici po-korščino in ni hotel dejansko nasto-piti proti opozicijonalnim poslan-cem. Mir v mestu — policija in vojaštvo na ulicah. Kljub temu, da je vladal v mestu popolen mir, je bilo konsignirano vojaštvo, policija in orožništvo. 25 tr-gov v mestu je zasedenih od voja-štva. V službi je 5000 mož vojakov, 500 orožnikov pešcev, 200 orožnikov na konjih in 2000 policajev. Patrulje, močne od 5 do 10 mož, hodijo po mestu in praznijo ulice. Generalno stavko so delavci odpovedali. Vendar je prišlo vsled nastopa vladnih organov do številnih spopsdov. pri Čemer je bilo ranjenih več oseb. Budimpešta, 19. septembra. Ranjenih je bilo pri spopadih med ob-činstvom in vladnimi organi 31 oseb. Zdravniki so dognali, da so poškodbe povzrocile nolicijske sablje. Med ra-njenci je 16 oseb težko ranjenih in 3 bodo bržkone poškodbami podlegli. Lahko ranienih je nad 200 oseb. are-tirali so jih 62, 37 pa so jih izročili sodišču zaradi javnega nasilstva. Budimpešta, 19. septembra. Opozicijonalni poslanci hočejo na vsak način onemogočiti delegacijsko zase-danje na Dunaju. Vladni pristaši hočejo onemogočiti to namero opozici-jonalcev s tem, da bodo vse prostore zasedli ogrski vladni poslanci. Za predsednika ogrske delegacije je iz-voljen dr. Lancr, za podpredsednika pa Kuhen - Hedervary. Budimpešta, 19. septembra. Mesto izgleda še vedno kot bi bilo v ob-sednem stanju. Na trgih in po veČjih ulicah kampira vojaštvo, policija ie vsa v službi, po mestu hodijo števil-ne močne policijske, orožniške in vo-jaške patrulje. Ogrski policaji na Dunaju! Budimpešta, 19. septembra. Vlada se zelo boji ogrskih op-ozicijonal-cev, da ne bi napravili povodom de-Icgacij na Dunaju skandala. V Budimpešti se je razširila vest, da po-kličejo za čas delegacij na Dunaj ogrske policiste, katerih se vlada posluži proti opozicijonalcem, če bi hoteli uprizoriti na Dunaju kake skandale. Magnatska zbornica v službi vlade. Budimpešta, 19. septembra. Opozicijonalni listi dolže ogrsko magnat-sko zbornico falsifikacije povodom volitve v delegacijo. Volitev delega-tov je nezakonita, ker bi se moralo volitve udeležiti najmanj 50 članov. Zapisnik magnatske zbornice izkazu-je 51 navzočih članov, opozicijonalni listi pa trde z vso gotovostjo, da je bilo navzočih samo 38 članov. če je to, kar trdijo opozicijonalni listi, re-snica. mora biti ta volitev gotovo razvetjavljena in zna postati za ogrsko magnatsko zbornico usodna. Mirovna pogajanja. Carigrad, 19. septembra. Ministrski svet je prerešetal preliminari-ief ki so jih postavili posredovale! v Svici, ter jih z malenkostnimi spre- membami sprejel. Nato so te izpre-membe zopet odposlali posredoval-cem. Zunanji minister je izjavil na-sproti uredniku lista »Liberta«, da je sicer s prisego vezan na molČanje, da pa so pogajanja v najboljšem tim in da upa na gotovo spravo. Rim, 19. septembra. »Message-ro« poroča, da se je izrazil bivši minister in sedanji posredovalec Berto-lini o mirovnih pogajanjih, da bi se ne vrnil v Švico, če bi ne pričakoval od pogajanj sigurnega uspeha. Nato je izrazil, da je prišel samo obiskat svojo obitelj, da se pa že v par dneh vrne v Svico. Prekinila so se mirovna pogajanja samo radi bajramskih praznikov. Itafijansko - turska vojna. Mifan. 19. septembra. »Secolo# poroča z Dunaja, da je turska vlada na svet velesil izpustila ekspedicijo San Filippa Sforza. Vjetniki se spre-mijo do tuneške meje in izročijo tara franeoskim oblastim. Rim, 19. septembra. »Tribuna« poroča, da je franeoska vlada napela vse sile, da prepreci transport vojne kontrebande. Oblasti v Marseillu imajo nalogo, da strogo nadzorujejo vse ladje, ki se odpeljejo na severno-afriško obal. Dve torpedovki boste vedno patrulirali ob tuneski obali. Balkan. Carigrad, 19. septembra. Dobro poučeni politični krogi so mnenja, da se bo balkanska kriza kljub vsem homatijam mirno poravnala. Tuđi ruska vlada ie dala razumeti. da ne bo kalila na Balkanu statusa quo. Francosko brodovje v Sredozem-skem morju. Pariz, 19. septembra. Kakor ie videti, ni ostala opozicija trgovcev z Bresta proti preložitvi oklopnega vojneiTa brodovja brez učinka. V »Eclairu« namreč zatrjajejo, da hoče Delcassč odložiti izvršitev pro-jektov do konca decembra ter opra-vičuje ta sklep s potrebo poprave več ladij. iMedparlamentariČna unija. Ženeva, 19. septembra. Sedem-najsto konferenco medparlamenta-rične unije je tu včeraj otvoril belgijski minister Beemert ter je bil na-cijonalni svetnik Gobat, predsednik švicarskega dela Unije, izvolj^n za predsednika. Zeneva, 19. septembra. rT konferenci je prišlo nad 300 parlamen-tarcev iz 18 raznih držav. Program obsega številna važna mednarodna vprasar.Ja, kakor vprašanje razsodi-šča. vprašanje posredovanja med dr-žavami, omejitev oboroževanja, omejitev vojnih operacij v zraku itd. Nizozemsko. ffaag, 19. septembra. Prestolni govor poudarja, da je razmerje z drugimi državami ostalo zelo pre-sreno. Financijalni položaj države je sedaj vsled zvišanja dohodkov precej ugoden. Radi tega je potreba do-voliti radi neizoeibnih izdatkov vse nacrte zakona, da se okrepi stalne državne dohodke. Haag, 19. septembra. Prestolni govor naznanja, da bo vlada združila departementa vojne in mornarice v deželnobrambno ministrstvo. Obramba Hollandske pa se bo popol-noma ločila od obrambe ostalih ko-lonij. V to svrho se namerava zvi-šati rekrutni kontingent. Kitajski železniškl projekti. London, 19. septembra. Po poročilu iz Šanghaja je predaval Sunv-atsen nekim časnikarjem o svojih že-lezniških projektih. Napravile se bodo proge Kanton - Tšengfu, Kanton-Taku in Kanton - Tientzin - Mand-žurija. Sklenil bo potrebne pogodbe z inozemskimi bankami in oddal zgradho železnic inozemskim druž-bam. Te družbe bodo mogle pripo-znati kitajske zakone in bo imela kitajska država pravico prevzeti Čez 40 let te železnice v lastno oskrbo. Hmelj. Norimberg, 19. septembra. 1500, 800, kupci ja mirna, prima neizpreme-njena, srednje, blago slabo, medio. Književnost. Nova učna knjiga. Ministrstvo za uk in bogocastje je z odlokom z dne 13. t. m. št. 36.933 odobrilo novo učno knjigo: Latinska vadnica za III. razred gimnazij in realnih gimna-zij, sestavil dr. Josip Pipenba^ c h e r. Cena 2 K. Razne stvari. * Nesreće na železnici. Tirolski nočni brzovlak je povozil pri Hallei-nu nekega Ivana Binderja. Ko so vstavili vlak, so potegnili izpod ko-les strašno razmesarjeno truplo. — Turski brzovlak pa ie povozil TMetno štev. 215. S L O V E N S KINA ROD. Stran 5. ažitkarico Heleno Savran. 2ena Je bila na mestu mrtva. * Napadi na vojaške posebne vlak«. Ko so se vračali vojaki z velikih nemških vojaških vaj domov s posebnimi vojaškimi vlaki, so neznani napadalci napadli pri Lorrach več vlakov s kamenjerrL Razbili so več šip in občutno ranili več vojakov. posebno velik kamen je priletel v nek častniški kupe, razbil sipo in ogledalo, pri čemer je bil težko ranjen en višji častnik. O napadalcih nimajo še nobenega sledu. * Železniška nesreća pri Kusada-ku. Iz Belgrada poročajo, da je pri Kusadaku trčil belgrajski konvenci-jonalni vlak v neki tovorni vlak. Raz-bitih je mnogo vozov, posebno pri tovornem vlaku, polomljena sta oba stroja. Več potnikov je lahko ranjenih, neki bedgrajski odvetnik in dva Albanca pa sta težko ranjena. Materijalna škoda je ogromna. Vzrok ne-sreče se ni znan. — Iz Sofije poroča-jo, da je tam skočil s tira neki tovorni vlak. in sicer vsted slabo postavljene menjalnice tirov. Dve ose-bi sta lahko, ena pa težko poškodo-vana. * Visinski rekord, ki ga je imel dosedaj avijatik Garros, ki je dosege! visino 5000 m, si je priboril vče-raj avijatik Legagnent na pariškem letalnem polju s tem. da je dosegel s svojim enokrovnikom »Morano« visino 5720 metrov. * Dvoboj med dečki. Dva 151et-na dijaka v nekem južnem pariškem predmestju sta se zaljubila v 15let-no hcerko svojega ravnatelja. Ker se drugače ništa mogla sporazumeti, kdo bo smel deklici dvoriti, sta skle-nila dvoboj na pištole. Pri dvoboju, ki se je vršil v bližnjem gozdu. je bil eden dečkov zadet v glavo in smrtno nevarno ranjen. * Pomnožitev nemške vojske. Vojaški tednik v Berlinu objavlja v posebni izdaji razpise raznih mest. ki se bodo zasedla povodom pomno-žitve nemške vojske. Nanovo se bo ustanovila 7. armadna inspekcija. 2 nova armadna voja. dva nova divizijska štaba, 4 topničarske brigade in ena pionirska inspekcija. Nemčija ima sedaj 25 armadnih vojev. * Stavkati so pričeli vsi železni-čarji v Barceloni. Ker je železniška družba v Saragosi odrekla vse za-hteve katalonskih železničarjev, bodo začeli tuđi ti v najkrajšem času stavkati. * Pretep v sodni dvorani. Pred vraškim deželnim sodiščem se je vršila obravnava živinozdravnika La-zine za locitev zakona. Obravnava se je nad vse nepričakovano končala Ko je mož izpovedal kot priča proti svoji ženi več intimnih njenih stvari, sta planila na očeta njegova smo-va. ki sta bila v dvorani in ga začela rretepati. Hči pa je skočila v mater in nastal je v dvorani nenadoma si-len hrušč in trušč. Poklicati so morali več iečarjev in slug. ki so bude nasprotnike z veliko težavo potisnili iz sobe in zaprli za niimi vrata. * Morilec matere. V Trudnovu so aretirali 24letnega sina vdove tr-C let. PredvčerajŠniim so jo našli ustreljeno v njeni sobi, samomor je izključen. * Nesreča pri laških manevrih. V reki Ta^liamento je utonil povodom velikih laških manevrov ob av-^trijski meji pionir Anton Chiodi. Iz-STinil je s konjem vred v valovih močno narasle reke, in ga še sedaj nišo dobili. * Angleško brodovje v Koda-niu. Angleško križarske brodovje, r'H^toječe iz 4 oklopnih križark pod poveljstvom kontreadmirala je do-spelo k večdnevnemu obisku v Ko-danj. Danske oblasti nameravajo velike slavnosti. * Pogreb geneia Nogija. Včerai so pokopali generalnega feldmaršala N^ija in njegovo ženo z vsemi vo-jaškimi častmi. * K veliki rudfiiški nesreči v Bochumu. Uprava rudokopa Avgu-sta Victoria le izdala objavo, da je nemosroče. da bi podsute delavce spravili na dan, ker se pogrezajo v rovih vedno večje plasti zemlje. * Eksplozija v soifiih lamah. V 4 rovu v solnih jamah v Stassfurtu je tk^plodiral smodnik. Eksplozija je ^dsula del rova, 4 delavci so bili na mcstu mrtvi. Bih so ravno v smod-n':st raztrgana. Ostali delavci v ro-v« so razbili vrata za sflo in so se 7avočasno rešeK. Vzrok eksplozije S€ ni znan. * Polom cesarskih vrtov na kimaju. Trgovsko sodišče je otvori-0 konkurz nad ravnateljem cesar-^ n vrtov Oaborjem Steinenem in ]* bo dvamilijonski primanjkljaj de-rnia pokril z njegovim premože- * Ponesrečeti taški avfjatTk. La- ,^i avijatik Inghictti je izumel nov etalni stroj. Ko ga je hotel na polju ^r Cancianu poskusiti, ga je zadel, Se predno se Je vzđignrl, propelen v glavo. Inghietti je vsled poškodbe čez pol ure umri. * Novo padalo. Na vojaškem vežbališču so preskusili novo padalo, ki ga je izumil ritmojster Adolf pl. Ottolek. Spustili so padalo več-krat iz visine 500 m m je primerno obtežili. Padalo se je spuščalo na zemljo kljub precejšnji teži zelo po-Časi in prišlo prav varno na tla. Posebnost tega izuma je, da se padalo, kakor hitro se ga spusti vsled pritiska zraka samo odpre. NavzoČih je bilo pri poskuŠnji veliko zastopni-kov raznih civilnih in vojaških oblasti. Sef prometne brigade fml. Sehle-yer je takoj naročil za vojno upravo več padal. Ottolek, ki se že več let bavi z aeronavtičnimi problemi, namerava izrabiti svoj izum v Parizu. * Poroka v cesarski hlši. Danes se je poročila v dvorni kapeli v Wallsee nadvojvodinja Jožefa Fran-čiška, hči nadvojvoda Franca Sal-vatorja z grofom Jurjem \Valdburg-Zeil - Lustanau - Hohenems. Današnji list obsega 8 strani. Iztlajatel.j in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lnstnina in tisk »Narodne tisknrne . \# **jy»B.,%» Lji_it)ljarii naznanja bratom članom, da se vrši nameravani sestanek v soboto dne 21. t. m. ob 9. uri zvečer v re-stavraciji rNarocInega doma". Na zdar! Odbor. Umrli so v Ljubljani: Dne 16. septembra: Josip Marks, sin vpok. orož. stražmojstra, poldru-go leto. Hradckega vas 37. V deželni bolnici: Dne 14. septembra: Ivan Otič, želez. zavirač, 2S tet. Dne 16. septembra: Ivana Pet-kovšek. biv^a služkinja. 37 let. — Karei Ahčan., rejenec, 5 mesecev. Mnenie gospoda dr. Rudoifa Eisen-mengerja Szaszvaros. Gospod J. Serravallo Trst. Sporočam Vam, da rad pripisujem Vaše Serravallovo kina - vino z žeiezom pri malokrvnosti — toliko primarni kakor sekundarni — kjer manjka tek in bolniki ga radi jem-Ijejo. Krvno stanje kakor tuđi tek se v vsakem slučaju boljšata. Szaszvaros, 7. maja 1909. Dr. R. Eisenmenger. je trpe zna in hrani tok Kavama Mal. Danes in vsak dan W&* vso noč "V| KOnCERT nanovo došlega 3228 dmajskega damskoia eltL Mkedra. Štovanjem i%*J*m ^IAOUC kavafBV* j Bor zna poročila. LfaUIanska »Kreditna banka v Ljubljani-. Uradlai kani tfaujske bone 19. septembra 1112 ■i.t^.i p.pini. De"r" B1^°-4*'# majeva renta .... 8^60 868} A-7* , srebrna renta .... &*8Q 90-— 4*U avstr. kronska renta . . *t> 60 Hf> «0 4t; op. „ „ . . 1 8650 86 70 4% kranjsko deželno posojllo 9125 92 25 4»/. k. o. četke dež. banke . 90 — ] 91*— Srećke lx ». 1860 V, • . 442 — 454 -1864 ... 614 — ; 626-:; H.k€ :::: . »«-! 310-- ««e.».ke J.Udale . 288- 300 -1 obrste hlpotečne . ". 243 75 255 75 dun. komunalne . *£^ 491 — avttr. kreditni* . . . 47? ~ 489-l]nb()anske .... ?350 7450 " avitr. rdeč. križa . . 53 25 r9-2o w o«r . ^2 90 38 90 „ bflsltika..... 3i- 35 — I,' turske......247 35 250 35 ■•latio«. Ljubljanske kreditne banke . ^28— 432 — Avstr. kreditne?« zavoda . . *41 50 ^42 Si) Dunajske bančne družbe . . ";35 10 | 53610 Južne želernice.....121—! 122 — Državne železnice .... 7O4"25 70525 Aiplne-Montan.....jio71 —| 1072 — Cefike sladkorne družbe . . 364-— 369 — Zivnostenske banke. . . . 278*— 279*— ValMt*. CeMnl........ H39; 1144 Marke........117-75 118 OS Frankl........ 9*45 9C> 60 lire........94 40 94 65 RnblH......... 254— J55 — Žitne cene w Budimpešti. Dne 19 septembra 1912. Termin; Pšenica za oktober 1912. za 50 kp 11-10 Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 11 61 R2 za oktober 1912 . . . za 50 kg 9-49 R2 za april 1913 .... za 50 kg 9-96 Ove?; za oktober 1912 . za 50 kg 10 OS Oves za april 1913 za 50 kc 10*32 Koruza za september 1912 . za 50 kg 9 34 Koruza za maj 1913 za 50 kg 755 ftefeorološieno neročflo. ŽjViiia nad morjem 30«-2 Srednii zrafsl t]«k 736 nm ! čas ^ Šb ! i & °'sr ^ ^ Vetrovi Neb0 , % vanJa v mm £3 18. b.pop. 739-7 19-1 sr. jjzah. del.oblač. „ 9. zv. 7397 ; 122 : bresvetr.! jasno 19. 7. zj. 740-8 11-2 si. jzah. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 11 8% norm. 14'5° Padavina v 24 urah 0*6 mm. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena sopro^a, ozir. matv sestra in teta, gospa j NEŽA JAVORNIK danes dopoludne ob 10 uri v starost M let, previđena 5 sv. zakramenti, mirno in vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 21. t. m. ob 4. ir\ popoludne iz hiše žaiosti Poljar- ska cesta St. 52—55 na rokopališče k Sv. Krištofu ter se ondi položi v [ -odbinsko grobnico k večnemu pc- itku. Sv maše se bodo darovale v 1 "aznih cerkvah. 3405 Žalujoči ostali. I. slovenski pogrebni zavod Jos. Turk Kovaćnita se odda v Krškem 107 V kovačnici je ne kaj orodja, ki se tuđi lahko prevzame, eventualno se orodje tuđi proda. Več pove 3395 Franc Lopič v Kranjo štev. 183. ie se goiii ki je vešča i talijanske in po možnosti tuđi Irancoske trgovske korespondence, za parkrat na teden po uekoliko ur na dan. Ponudbe na upravn. „Slov. Naroda" pod „Itali|ankaM. 3388 liče se za takoj preddelavec ozir. delovodja 34(lh v kartonažno tovarno. Plača po dogovoru Ponudbe Da JLResch I Ropret, jMCengeS. Kraiaškega pomoćnika ■preima takof 3369 Fr. Vidur, kraj. lojsttr r Zelenikili (GorenjsEco). ■■■".-----------— Delo je trajno. ------------^g^ JCckaj desetakov (po zmožnosti tu5« stwtakov) si lahko zasluži vsaka poštena in agilna oseba za mali pismeni trud v teku meseca oktobra t. 1. Oziram se le na ponudbe dostojnih in inteligentnih oseb, kakor gg. trgovcev, vodij kon-sumnih društev, gostilničarjev, učiteljev, občinskih tajnikov; dalje oseb obojega spola, katere uživajo v svojem [ kraju splošno spoštovanje in zaupanje. Ponudbe zavarovalnih potnikov odnosno prodajalcev srečk ali drugih predmetov na obroke so izključene. Prijave z znamko za odgovor in i natančnim naslovom pod šifro: „No- , bena agentura in trajen zasluiek" na upravn. „Slov. Naroda". 3400 , Zahvala. Stanovsko dru§tvo uradnikov c. kr. uŽitnf* ne mi je po mojem soprogu izplačalo za pogrebne stroške K 200— za kar mu tem potom izrekam svojo zahvalo. V Št. Petru na Krasu, 17. sept. 1912. Pranja Blaznlk. i m~»&tf*uaB« izvrsten, malo rabljen I UiaSOVir (Mignon) 3370 ■ Att#AM** ze'° le^> za veliko sobo ^•^«***5>"^ ali dvorano Z^aliflT'iic* za okna' 145~75 cm "■CB1«***«JH5 velika se prav ceno proda. :-: Josip Oblak. Selenburpva ulica štev. 1, Ljubljana. :-: Drž. izprašana učiteljica itoIijonsHcoo in fpancosHega jezika, ki je 7 let živela v Florenci, daje ure (jezikovne tečaje). Prijave od 26. septembra naprej: Dalmatinova ulica št. 5« (Nasledcica gdć. Mayer.) 5383 Učitelj poučuje citre privatno in temeljito po dunajbki metodi »Umlauf« Začetniki in taki ki že igrajo, dame in gospodje, kakor tuđi dijaki in šolska mladina od 10. leta dalje se smp;o zann*ati na ^otov uspeh. Lfubljana, Coizova cesta ii. 9. 34q1 Cena staklenici kron 250. Dostizaveć niesece?. Čas je fottj da smo opozorili na izredno dobroto, ki jo lahko izkazujemo svojim la^em z rednim umivanjem s PixavoDom. Velikansko zdravstveno vrednost umivanja las in glave s Pixavonom so hitro izpoznali vsi, ki so to poskusili. Kdor se je navadtf, lasišče in lase redno vsak mesec enkrat umiti s Pixavonom, ve, da ni boljšega sredstva, da si obranimo lase zdrave in krepke. Pixavon ne čisti samo nego zaradi katrana, ki ga )w vsebuje. na lasišče \plivsL naravnost spođbnfeval- ^^■:;^ U©. Zatorei je resnično naiboliše sredstvo za negova-i Wm\ nje lasisča in jačenje las. [Si aepiiff liiiii^k. Povest. — Spisal Blaž Pohlin. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s posto 20 vinariev več. :: Upi? proparščak.: Zgodovinska povest. Spisal Iv, Reraec. Cena broš. 1 K 80 vinM vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. ■ i I Ti najnovejŠi zabavni in veseli knjigi priporoča najtopleje I Narodna knjigama vCjubljani. Plessii pouk. = Prednaznanilo! = Svojim cenj. podpornikom in znancem naznanjdm, da pridem pričetkom oktobra in zopet pričnem s plesnim poukom. Privatne družbe, klubi itd., ki se nameravajo učiti, se vljudno prosijo, da se do mojega dohoda za gotovo odločijo. Gg. p. n. dijakom, ki se hočejo spojiti v klube, rad dajem posebne olajšave. Z velespoštovanjem Glulio MOPterPa ■K. 3391 avtor. plesni učitelj. A f e==i Vse i »li I na tukajšnjih in zunanjih učnib zavođih vpeljane ] jsolske knjige | | v predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi j meinmayr & Harnim! , Ljubljana, Kongresni trg 2. j W f/^m Seznami nčnih knjig se dobivajo zastonj, ~1B&l ^ Stran & SLOVENSKI NAROD. 215 štev. HoH kaniti i vetletno prakso se ište za notarijat v Ilirski Bistriti. Ponudbe z zahtevo plače. 3176 Učeitka iz poštene hiše 3387 se sprejme? papirnato io galanterijo trgovino. A. Škulj, Poljanska cesta iiev. 12-—------ r Ljubljani. ==— Dacarja s: sprejme takoj :: vodstvo odkupnega davka v Postojni, Plača po dogovoru. Prosnie so dopo-slati reprezentantu gosp. G. Pikel V POStOJnf. 3402 Piva rLStjvečja, eksportna tvrdka urv zlatnine in srebrnine H. Suttner, Ljubljana Mestnl trg 25, nasprotl rotovža Nudim svojo veliko izbiro draguljev, zlatnine, srebrnine in vseh v to stroko spadajočih predmetov. — Cene brez konkurence. P. n. odjemalcem se £iriporo&a?n za vsa zadevna naročila. Pdflrel.ia sliftal Langus, se proda. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda^ ■ ■ — ■ "Poročiti se želi' gospodična, izvežbana v gospodinjstvu, izobražena, prijetne zunanjosti ter z nekaj tisoč kron premo-ženja, z boljšim gospodom ozir. definitivnim uradni-: kom, blagega značaja. : Cenjene ponudbe s sliko naj se blago voli jo B poslati do 10 oktobra g pod šifro: „Resnica 2fc H na uprav. »Slov. Naroda«, §3 Modni salon Stuchlv JVtaschke ^3 ŽnDOTTS^Iu^. ULICA ^> Priporoča cenjenim datnam tu in na deželi svojo krasno :-: zalogo zimskih klobukov za dame in deklice. :-: Popravila točno. Gene znano nlzke. I BmMiHB Žalni klobuk i vedno v zalogi. ■■^■■^h ' ^H NajpopolnejSe mm in zajamčeno zanesljivo I (te konstrukcije prvo na Kraajskem) 1204 j je interesentom oa osied io ludi na razpoiago za poskušnje vožnje pri tvrakJ Karei Čamernik&iCo. j Ljubljana, Dunajska cesta štev. 9—12. I To motorno kolo je izdelek I. vrste, priporočljivo je vsakomur zlasti i I pa lajikom ali osebam, ki bolehajo in bi jim vožnja z motornim ko- l I lesom radi tresenja utegnila škodovati. Sigurna in lahka vožnja ob I vsakem vremenu, bodisi dežju, blatu ali na zanemarjenih cestah. Vsled I izredno mirnega delovanja stroja je vsaka utrujenost izključena, zato [ tuđi posebno pripravno bodisi za službene namene, kakor zabavne I vožnje. Vozi brezhibno s hitrostjo 7—65 km na uro. Izvrsten jemalec LmiH'mH klancev. Radi nedosežnega izdelkn ^o defekti kot popravila t^^m^m fflfcjfffljj malodanc izkijučene. — Zahževajte cenife! *1^^H Šolskl odbor obrtne nađaljevalne sole v Ljubljani, dne 12. septembra 1912. • Št. 68/O. n. š. ^^ 3394 Na obrtno nadaljevalnih ftolab v Ljubljani, in sicer: na strokovnih nadaljevalnicah za mehansko-tehniške obrti, za stavbne obrti, za umetne in obladlne obrti, končno na splošni obrtni nadaljevalnici se prične šolsko leto 1912/3 v tetrtek, dne 3. oktobra 1912. Vpisavalo se bode; a) za strokovno nadaljevalnico mehansko-tehniških obrtov v vodstveni pi-sarni I. mestne deške ljudske sole v Komenskega ulici; b) za strokovno nadaljevalnico stavbnih obrtov v vodstveni pisarni II. mestne deške ljudske sole na Cojzovi cesti; c) za moški oddelek strokovne nadaljevalnice umetnih in oblačilnih obrti v vodstveni pisarni IV. mestne deške ljudske sole na Prulah; č) za ženski oddelek strokovne nadaljevalnice umetnih in oblačilnih obrti v vodstveni pisarni mestne nemške deške ljudske sole na Erjavčevi cesti štev. 21 (pritaje); d) za splošno obrtno nadaljevalnico v vodstveni pisarni III. mestne deške ljudske sole na Erjavčevi cesti št. 21 (II. nadstropje), povsođ v četrtek, petek in soboto dne 28., 27. in 28. septembra od šesti* do sedmih zvefcer in pa v nedelfo, dne 29. septembra dop. Sprejemali se bodo vajenci in vajenke. Vajenci in vajenke, ki vstopijo v solo na novo, se morajo pri vpisu izkazati z odpustnicami ljudske sole; vajenci in vajenke, ki so obrtno solo že pohajali(e), pa s svojim zadnjim izpri-čevalom. Načelnik: dr. Ivaa Tavčar 1. r. Mestni učitelj -64 preuzDiHc pouH mhh v boljši hiši- muh.....■■ Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. 29 let star, iŠČe SlUŽbe. Gre tuđi kot strojnik, kurjač in strojni ključav-ničar. — Naslov pove uprav. »Sloven-skega Naroda«. 3346 Četrtoletnik nči!elfi$ča 3371 zmožen poučevati tuđi gimnazijca nižjih razredov. — Ponudbe prosim pod šifro: „Vesten Št. 90" na uprav. ,Slov. Naroda' v železninski stroki clobro izvežbana, poštena in živahna prodajalka, absolv. trgov. tečaj, vešča stenografije in stro-jepisja, zmožna nemškega in slovenske-jra jezika 3389 želi premeniti dosedanje mesto. Želi 40 kron mesečne plače in vso o?-krbo v hiši. — Cenjeni dopisi do 26 septembra 1912 nn imravnistvo »Slov. Naroda« pod „Vestn& prođajaika". Narodna kavarna prične zopet prirefati vsak dan koncerte mtoviHBMae, priijnsiioiie elitne đoinske kapele R. H. Dieirich. Zacetek o!) 9. eri. Vstop prost. Ob nedeljah in praznikih začetek ob 8. uri. Slavnemu občinstvu in rodoljubom z dežele se priporoča za obilen obisk 3404 Fran Kraped. (vojaika hantina) z dvema velikima prostorama, se davka prosta. Gostilniški in zelenjadni vrt, zraven polje, vinogjad in ledenica, svinjaki, na vojaščničnem dvorišču nova lesena baraka. — Kapitala je treba K 30.000. Gostilna je v najboljšem teku in se proda samo iz rodovinskih razmer. 3397 Več pove Earl Bayer v Mariborn. ? Metoda Berlitz. Sž EB tfi S 19" 5 Knafljeva ulica 5 -91 Honorar za po en jezik: Irancoščlno—anglešžlao. ! Ves tečaj 10 mesecev ! Tri lekcije na teden; lekcija traja eno uro. Plačljivo v 10 nrcsečBii] cbrokih po: i 2učenca — vsak za vsako lekcijo K 2*— K 26*— 3ucenci — » „ * „ n 1-60 „ 20*50 4 . — . . „ n ,1*40 . 18-— 5 učencev — vsak za vsako lek- cijo .........„ 1*25 , 16'— I Privatno (1 učenec) za vsako ' lekcijo........* 3-25 te uiefice višjih šd, za dijake in za trgovska društva posebni popi. 5 učencev, 3 lekcije na teden. Vsak učenec plača mesečno K 10'—. IO učencev; vsak učenec plača mesečno K 8*—. Tečaj o slovnici, slovstveni zgodovini, trg. korespondenci. Konverzacija. Učenci si sami izbero ure. £ i Več pove raonsieor Algond vsak dan od 2. do 5. ure pop. Or 3396 ^^| za ljudske in srednje sole, učiteljišče in licej, za obrtne :-: in strokovne sole :-: ima v najnovejših izdajah v zalogi „Narodna knjigama" v Ljubljani, v Prešernovi ulici štev. 7. Prešeriove slike piiaja ii P^ia P> vMb smetii Iv. Bonač v Ljubljani. Ctma sUkl 9 lm 327 Sprejema zavarovanja človeškega živ- j^^ "^' Jf^ ^^^ ^ TT^^ * * Zavaruje posiopja fn premičnine proti ljenja po najraznovrstnejših kombina- ^* ^ požarnim škodam po najnižjih cenah. cijah pod tako ugodnimi pokoji, ko .-. - •>. vzajemno zavapowalna banka v Prag i« ••- - -•■ Škode cenjuje takoj in najkulantneje. nobena drupa zavarovalnica. WLmmmrwmi loadl K 5^759.285-24. — Isplaćan« oiUkodaJa« la kapltmUlo K tl5,3«O.tO3-ftl. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zlasti je ogodtaTItavarovanje n. Po ^elikosti draga vzijcmiia avarovalnica naše držare z v«cikozi slovansko-nirodno npravo. Dovoljuje l2 člste,a doblčka lzdatno doživetje io smrt z manjšajočimi se ------------------------------- *•? »•*•—"• «•• —------- -----■ podporo v aarodne ia občnokaristne vpiaein. tm~ toralM zastmtii t LlitUiani f^ef^TnV^ i EKuHi Hld itei. 12. -*• — ■ i ._. _.___________________________._____ - —■—- 215 štev. SLOVENSKI NAROD, Stran 7. Telefon fttov. 1€. Leta 1837. ustanovljena delniŠka družba 427 Telefon štev. 16. KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI Stavbno podjetništvo; plsarna za arhitektui»o in stavbnotehni&ka dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kotezah in na Vicuj kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. Naznanilo. Na predlog odbora upnikov se bode prodala v konkurzno maso tvrdke Josip Sepetavcc trgovina z mešantm blagom v 35riji, spadajoČa zaloga manufakturnega, konfekcijskega in galanterijskega blaga z opravo vred, sodno cenjena na 9006 K 23 v, ofertnim potom, kakor stoji in leži, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino. Pismene ponudbe opremljene z 10% vadijem, je vložiti pri podpisanem upravitelju konkurzne mase najka>neje do 5. oktobra 1912 in ostanejo ponudniki vezani nanje do vštetega 13. oktobra letos. Kupnino mora kupee plaćati tako\ ko se mu naznani, da ie njegova ponudba sprejeta. Prodana zaloga se izreći kupcu takoi po plačilu kupnine in je kupee zavezan zalogo nemudoma prevzeti. Inventarski zapisnik ]e navpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Idriji, odd. I, natančnejša pojasnila pa daje podpisani upravnik. Alojzij Pegan 3399 c. kr. notar kot upravnik konk. mase. C. kp. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 9. septembra 1912. Sl 1090/m. š. sv. 3393 I Razpis službe. I Na pomožni Soli za manj nadarjene otroke ie vsled razpisa c. kr. dež. ■ solskega sveta z dne 2. septembra t. 1. pod št 6281 v stalno popolnitev raz-I pisano na novo ustanovljeno 1= učno mesto, = I s katerim je poleg običajnih zakonitih prejemkov ljudskega učiteljstva združena I Ie mesečna remuneracija 40 (stirideset) krcn. I Poleg vsposobljenostnega izpričevaia za ljudske sole se zahteva tuđi I ^e dokazilo o dovršenem tečaju za vzgajanje učiteljev, oziroma učiteljev za I p-jučevanje anormalnih otrok. I S potrebnimi dokazili opremljene prosnie je pri c. kr. mestnem šolskem svetu predpisanim potom vlagati do 9. Oktobra 1912. 1« Zakasnele ali pa pomanjkijive prošnje se pri oddaji službe ne bodo rpoštevale. Predsednik: dr. Ivan Tavčar 1. r. _ Gospodična vešča slovenskega, nemškega in italijan-skega jezika v govoru in pisavi želi premeniti službo v kak komptoar. Naslov pove iz prt|aznosti upr. »Slov. Naroda« pod štev. 3384. Proda se v trsu na nofraolskem blize Reke kletjo in vrtom. Istotam je na prodaj par koni z 2 vozovoma, kočijo in vso opravo. Cene zmerne Za trgovino je na prometni točki jako priporočljivo. — Cenjena vprašanja na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3367 Dragoiin Puc Ljubljana, Marije Terezije testa šfev. 16 na dvorišču, levo 3856 se priporoča za vsa v to stroko spada- joča dela Velika izber zgotovljenih otomanov in modrocev. Št 29881. . 3392 Razpis ustanove. S koncem tekočega leta postaneta prosti obe mesti Eatarine War« nassove ustanove za s^evsie deklice* vsako mesto po 135 K na leto. Ustanova se oddaja na 3 leta. Pravico do te ustanove imajo v prvi vrsti dekleta iz sorodstva Katarine WarnussoveT če pa teh ni, pobožne in revne hčerke ljubljanskih meŠčanov. Prošnje je viagati do 20. oktobra t. 1« pri mestnem magistratu in jih je opremiti z rojstnim in krstnim listom, oblastveno potrjenim rodovnikom, ki dokazuje sorodstvo z ustanovite!jico, ozirorr.a z dokazilom, da je prosilkin oče ljubljanski meščan in z nra^stvenim spričevalom. V prosmah je tuđi natanko navesti gmotne in rodbinske razmere ter navedbe po možnosti podpreti z dokazili. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 11. septembra 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar I. r. Pri^&foi'ili orožnotovarnjška dražba Borovlje Peter Wemig Koroško }h I mednarodnl lovski razsfav! cdiik. z državno kolajno. j Izđelaje najsovelše £n priznaso prvovrstns paške vseh sesiav, za aro a in krojio z nal^oijšim strslnim učinkom. Bogata zaloga Brcw-.' niBg-.StejfKluonigifi1' avloniEtiiBi^iaoLja-mokresoi min puške, spioii vsB ? stroko spadajoče oiožje. |Prevzema vsakovrstna ipopravila in predela-vania pod pelnlm jamstvom in po najmji teal. — Ceniki brez- pidcno in post. piosto. Presernova ulica štev. 7 m Ljajluljaili Pr&ieri&ava ulica šfev. 7 združena s priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kanceSifskega, ■ ■. komptoarskega, risarskega, siikarskega in šolskega biaga ■". ~%0F~ najboljše Isakovosti in po nalnižpli cenah. ~^f Papir . Pisalne in risalne Crniiniki in utezi kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in 5^^ž4 l^^^l^^LC^lB^^^ za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za 1^** " ^**"^^^"""^^ pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma, peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne Bmvm|AffinS#%A barvasti papir in papir za zavijanje. priprave, crtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. !*»*j|it5tJ*liCt5 Tjiiiamj^ L -^ 1^ "" ^pw J.^^. umetniŠke in pokrajinske, ljubljanske in kranjske, ■ PflOlfSK© Knjige I in*C Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake veli kos ti. najpriprostejše in najfinejše, crne, vijolčaste in barvaste. mm ^ ■ ■_ ___ Narodna knjigama sprejema tuči naročila na Mape Solske mape u sa shranjevanje trgovskih pišem. ^ Platna m 1Z usnja ter jermena za knjige. 1jMS^ftMHw SIaOI W _ mm Mape za iveike. " * Zavitki ^ . ......vseh sistemov ■" ■ — Iva Sete Po tovamiških cenah; vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in belL Sprejemajo se tuđi naročila na zavitke s tiskano firmo s ptsemskim papirjem avstrijskega in inozemske^a izvora dalje naročila na v vseh velikostih, za dama ia za gospoda, za na- ^ . !• 1 • Soiski zvezki vadno rabo in tudiMBltari1"- vsakovrstne tiskovine vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovara. flllUimi namreč lavitko, Tixitaio«, oaianila, labtore, Trgovci dobe poseben popust za slike, razglednice in poezije. tTfltUTlka pisma itd. itd. Stran 8« SLOVENSKI NAROD. 215 štev. IPriporočamo našim , ~ gospodinjam z i KOLINSKO CIKORUO" iz edine slovenske -1 tovarne y Ljubljani JBančno posredovanje. I Trgovci, tovarnarji in obrtniki dobijo predujme na I ispostavljen račun, ka kor se tuđi eskomptujejo. — I it Obt-esti 6—61/, °o- — Postreiba točna in kulantna. ;i I Baniiranja a) za javne uradnike in častnike na 10 do 20 let event. brez po- I vračila kapitala. Mesečni obroki od K 490 naprej za K 1000*—, tuđi brez porokov. I b) Za javne in privatne uradnike, bančne, odvetniške, notarske uradnike biez I predznambe plače. Mesečni obroki po 10 K za 1C00 K. Strogo bančno 51.2° o obresti letno. I c) Vojaške ženitne kavcije. Priskrbitev in posojila do 7O°/o brez police, brez I predznambe, 5oo, brezplačno preskrbljenie polic za večkrat zavrnjene. I Vprašanja zaradi najnatančnejših informacij pod „postni prftdal 45 v Lfub- I ljani, glavna posta restanfe. 2974 r"~"""—■— i P. n. gg. soslavičarjem m pripotoča svoje prvovrstne sadne aromate ia izvlečke (brez dodatka kemičnih I ali sintetičnih primesi) za izdelovanje izbornih Šumečih limonad kakor • I peogča »Ma, WM biser, kristalna riinisaili. maiincvka iti I Pri naročitih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znaraka „Zlatocvet*. I Z odličnim spcštovanjem V6S9 I D n 4 ti i fr Qrp?lrn tfestilaci2a rasti, ia sađnih arom fereks-I rOiniK *J I C LIV U traktov itd., Ljubl^na, Slcmškova ul. 27. Zaradi opustitve raznih vrst perila in švicarskih vezenin posameznih I prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah, I Opreme za neveste i Platno, Sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo I ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, oprave za 1 .• .* .• .* / .' kavo, nogavice in žepni robci. .* .• .• .- .• .• j Glavna zaloga i b. t prlv. ton plafi in vseh platnenih izdelkov Nsrbsrt Langer & Sohne I znano najboljši izdelki, originalne tovarniške ceoe. I Opreme zir^oroienčiie. T%ntšr\w CL^i**/* Llubljone, Selen-rtllli? i *I5cirw bursooa ulica 5. Priti salon na Kranjskem. li IHaiiliia Stuzzi \starorenomirana firmaf , Mn iha M. i. II. iiM. ■"'' :sstG2 železDite postajaiišće kavaraa „Evropa", priporoča 3141 Ue i« Princess najnovejše fasone in pariškega kroja kakor kaže slika, samo lastnega izdelka po meri. Izdelovanje vseh v stroko steznikov spadajočih del, n. pr. izravnalaiki, ravnodržci, oplečoi pasovi, stezniki za noseče itd. Ravnotam se stezniki za 3—5 kron tuđi snažijo in pero ter vsa popravila drage volje sprejemajo. — Zundnja naročila se izvr» i šujejo vesino in točno- : iije za penlo sprejrne zm Union Sari, LjuHljana, Sglenbargova m. 5, kriSa, kostume, plašče, pelerine, predpasnike, otroške oblekice plaSfkc, klobnCke, havbice, cepice, hiSiieniiRg pclrob^ine za novcroienfke in vsako modno blago pošilja na izt)iro M. Kristofič-Bučar Ljubljana, Start trg it. 9. lp o> oj _ ■ m |i .S ^z JI -.\ | '& .S > *& l\ I ^2 vS I j| 3s>^^^5^«^ ^ bbi ' 91 ir~imrn—rwn—w' iini ii 'aiirrTTT1 kakor tuđi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalomi o!i!ast¥eDO kontssilonirana prodaja strupov 2793 v Ljnblfani, SeBenSaurgova ulica ši. 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno posto Zahtevaite conikr ! I Na debelo in drotmo I po nizkih cenah priporočam svojo I bogato založeno - ; galanferiiskim is w}, vrst kra mankirn blagom iR plGlsninami. 354 Devocionalife I in vse vrste blago Za bOŽ|a pota. Tvomišfia zaloga kranisKils oia'^iikov. ylnton Skoj I Ernest Jevnikarj«v naslednik I tomu cesta, v HiJ: gostHne šl. 6. Krasna umetniška reprodukcija v ve6 barvah ZNA3113HITE G^ROHARJEVE SLIKE PRfflOŽ A TRUBARJA H USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI H Visoka 66 cm In široka 55 cm je naj-lepži okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepža In naj-dovrsenejža kar jih Imamo Slovenci. Cena s pošto kron 3-20 «H9flflMfl KNIIfiflDNfl V LJUBLJANI, PRE- za vse šoSe v najnovejših predpisanih izdajah ter i vse šolske potnebščine v najboljši kakovosti priporoča po | :== zmernih cenah =z=n= i v Ljubljani 326S | ^ Pš&ova ulica si. 3 (posloi Mi\n Ulnke"). i ^___________________._____._______J) f ^ i JPravhar došlo cez 30.000 i i svežih najmodernejših komađov in sicer: če% SOOO jesenskih in finskih oblek, pelerin i i in desnih plaščev za gospode od i K 12—, 20—, 30 in naprej ! „ 3000 jesenskih in zimskih raglanov 1 najnovejših vzorcev a K. lom—9 i 2O*—, .30*— in naprej \ „ 2000 jesenskih in zimskih hlać naj no- i vejših vzorcev a K 4, 6, 8 itd. I „ 3000 oblek in raglanov za dečke a K 3 •5*—, 8#—, 12*— in naprej I ^ 3000 najmodernejših klobukov za go- ! spode in dečke od 2 Jt naprej. 1 15000 damske konfekcije I najmodernejše, kakor kostumov, plaščev, pale- \ totov, jopic, kril in bluz po pri znano nizki ceni. I Vsakdo si lahko ogleda mojo bogato zalogo, ne da bi I bil prisiljen kaj kupiti* I ■■*- Na deželo poštijatn na ogled brez povzetja. -mm I JPriporoca se slavnemu obcinstvti » vsetn spoštovanjeni I „JknglešPco sTclctđzšČe obleTc" I O. Bernatovic Jffi£2 m^ ■ Ivi vseli vist na3solldae*e izvršeno In. po najra-ižJiSa. ceaa.a.li đ.o"ba,vl3©-: MnhlOflffl Stalna razstava in tržnica z obrtnimi izdelki v Brnu, p. z. zo.j- 1 lllllllllill podružnica na Dunaju, I., Adlergasse £tev. 12. 3171 I UIIIwili# »»-\polne oprave za stanovanja, hotele, vile, restavracije, kavarne, pisarne itd. Izvoz pohižtva.