GLASILO SOCIALISTIČNE
DELOVNEGA LJUDSTVA
Leto XV
Številka 9 (471)
Velenje, 9. marca 1979
Cena 4 din
YU ISSN 0350-5561
Z danskim gospodarjenjem niso zadovoljni
V Gtorenju si bodo prizadevali, da bi čimprej spodbudili .vse (delavce za še zavzetejše delo in boljše gospodarjenje — Nihče ne bo namesto delavcev Gorenja organiziral proizvodnjo, izboljševal in posodabljal tehnologijo, uve-Ijavlljal dohodkovne odnose in načrtoval prihodnji razvoj
Kljiub temu, da so delovni kolektivi v okviru sestavljene organizacije Goremje Velenje v zadnjem letu dni povečiali obseg proizvodnje oziroma celotmega prihodka za 40 odstotkov, prodajo na tuje pa kar za 50 odstotkov, z doseženim ne morejo biiti zadovoljni. Zato bodo, kot je v pogovoru z našim glavnim ured-nikotin naglasil generalni direktoi sozda Gorenje Ivan Atelšek, potrebni noivi napori za angažiranje delavcev, itn to prav vseh, da bi prispevali svoj idelež za še boljše delo in gospoidarjenje.
Dellovne organizacije Gorenje, ki so v Sloveniji, so lani dosegle skoraj 15,5 milijard dinarjev skupnega pri-hodkai, na tuje pa prodale za 1,7 milijarrde dinarjev izdelkov. TGO Goremje je dosegla dobrih 7,3 milijard slkupnega prihodka, Gorenje -nomet, Servis 5 milijard dinarjev, Goremje - Glin Nazarje 630 milijonov diin, Gorenje - Muta 580 milijonov d:in, Gorenje - TI KI Ljubljana 490 imilijonov din, Gorenje - Elrad Gornja Radgona 390 milijonov din, Gorenije - Varstroj Lendava 320 milijonov din, Gorenje - Fecro Slovenj Gradec 180 milijonov din skupnega prihodka itd. Del akumulacije, ki so ga kolektivi razporedili v poslovni sklad, pa znaša 450 milijonov dinarjiev.
Prestrukturiranje proizvodnje, optimalno izkoriščanje zmogljivosti
Tovarne Gorenje so dosegle lani nov mapredek v prestrukturiranju proizvfodnje in optimalnem izkoriščanju! proizvodnih zmogljivosti. Eden tod poglavitnih problemov preteklega leta pa so bile cene, ki so
ostale dobro leto dni nespremenjene. Zelena luč za višje maloprodajne cene izdelkov Gorenja je bila prižgana šele nedavno tega, vendar pa ne v tolikšni meri, kot se zvišujejo stroški Letos, denimo, se povečujejo cene reprodukcijskih materialov za 12 do 13 odstotkov, višji so tudi drugi materialni stroški itd. Bruto sredstva za sklade pa so preobremenjena z različnimi posojili. Nasploh je, kot opozarjajo v Gorenju, značilen v zadnjem obdobju vse večji pritisk na dohodek, ki ga ustvarja gospodarstvo. Na drugi strani pa je vse več primerov neracionalne porabe denarja, oblikovanja preštevilnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti itd. Pri razporejanju dohodka bi morali v prihodnje, bolj kot doslej, upoštevati dejanske možnosti gospodarstva in le-temu zagotoviti prihodnji razvoj.
(nadaljevanje na 2. strani)
Pestro ob dnevu žena
Ob mednarodnem prazniku žena se je in se še bo tudi v Gornji Savinjski dolini zvrstila vrsta prireditev. Povedati velja, da slavja na občinski ravni letos ni bilo, zato pa so toliko več pozornosti namenili slovesnostim v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih še posebej. P dav in spremljajočih prired' / ni manjkalo nikjer. Ze ko.-ic minulega tedna so se prvi izkazali malčki v nazarskem vrtcu. V svojih prostorih so pripravili prisrčno svečanost za svoje mamice, z razstavo del akademske slikarke Darinke Lorenčakove in tudi drugače pa jim je priskočila na pomoč krajevna skupnost. Potrudili so se tudi v vseh drugih krajih. Skoraj povsod so učenci osnovnih šol obiskali ostarele žene, jim čestitali in jim tako ali drugače priskočili na pomoč, kar sicer več ali manj redno počenjajo skozi vse leto.
Krajevne skupnosti so v sodelovanju s šolami, vrtci in drugimi
Ustanovna skupščina naše gospodarske zbornice
Za prvega predsednika SŠGZ in njenega izvršilnega odbora je bil izvoljen Slavko Geratič (Gorenje International), za podpredsednika pa Bogomir Strašek (Kovinarstvo Ljubno ob Savinji) — Ivan Atelšek (SOZD Gorenje) kandidat za člana izvršilnega odbora gospodarske zbornice Slovenije in za njenega podpredsednika — Sprejet program dela za leto
1979
ČESTITKA
Vsem ženam krajevne skupnosti \Velenje - Šmartno ob dnevu ženaa čestitajo Krajevna konferenca SZDL, ostale družbenopolitične organizacije in skupščina kcrajevne skupnosti.
S SEJE MS ZKS CELJE
Rreed dnevi je Medobčinski svet 2ZKS Celje organiziral skupno s svojo komisijo za idejna vprašanja, razgovor o nekaterih aktuailnih idejnopolitičnih vpra-šanjihi v procesu preobrazbe vzgojne in izobraževanja. Na posvetu,, kateremu so prisostvovali najodgovornejši delavci srednjih in poklicnih šol, delavskih univerz i in vzgojno izobraževalnih orgamizacij vseh osmih občin, je imel uvodno razpravo izvršni sekrettar v predsedstvu CK ZKS Emil Roje. Med pogovorom so najodgovornejše družbeno politični delavci, ki vodijo javne razprave o preobrazbi vzgoje in ibnaževanja, globje seznanili z nekatterimi idejno političnimi vprašsanji te preobrazbe.
V drugi polovici tedna bo spremenljivo vreme, padavine l bodo predvsem danes. Temiperature bodo brez večjih sfprememb.
V petek, 2. marca je bila v Velenju ustanovna skupščina Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice. Zraven 41 delegatov (od 58, kolikor jih sestavlja skupščino) so se skupščine udeležili tudi predstavniki občin Velenje in Moziije,. medobčinske gospodarske zbornice Celje, sveta osmih občin celjskega območja ter podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije, Rado Dvoršak.
Na začetku ustanovne skupščine 90 delegati sprejeli sklep o ustanovitvi medobčinske Savinjsko Šeleške gospodarske zbornice za občini Velenje in Mozirje s sedežem v Velenju ter statut zbornice. Sledile so volitve in imenovanja organov Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice. Za prvega predsednika SŠGZ in njenega izvršilnega odbora je bil izvoljen Slavko Geratič (Gorenje International), za podpredsednika pa Bogomir Strašek (Kovinarstvo Ljubno ob Savinji). Člani izvršnega odbora pa so še Janez Erhart (SOZD Gorenje), Alojz Diacci (Rudnik lignita Velenje), Jože Jurak (Veplas Velenje), Franc Tratnik (Gorenje Glin Nazarje), Milutin Bulajič (GIP Vegrad ^elenje), Alojz Plaznik (Zgornje savinjska kmetijska zadruga Mozirje), Ludvik Kastelic (Rdeča dvorana Velenje) ter Vili Marovt (zasebni obrtnik iz Rečice ob Savinji).
Izvoljeni so bili tudi odbori pri SŠGZ in njihovi predsedniki, in sicer v odboru za planiranje in družbeno načrtovanje Peter Sirko (Elkroj Moziije), v odboru za napredek gospodarstva in tehnologijo Peter Krepel (TGO Gorenje Velenje), v odboru za kadrovsko politiko Jože Tlaker (Gorenje Glin Nazar-
je), v odboru za informativno dejavnost Hubert Herček (Gorenje Promet Servis), v odboru za prostorsko načrtovanje, komunalno in stanovanjsko dejavnost Rudi Hudovernik (Zavod za urbanizem Velenje), v odboru za drobno gospodarstvo Ivan Krefelj (zasebni obrtnik iz Na-zarij), v odboru za turizem, gostinstvo, preskrbo in agro-kompleks Dominik Miklavc (Gorenje Glin Nazarje) ter v odboru za inventivno dejavnost Mile Trampuš (TGO Gorenje Velenje). 5-članskemu nadzornemu odboru pa bo predsedoval Srečko Godec (REK Velenje).
Za delegata za skupščino gospodarske zbornice Slovenije sta bila izvoljena Bogomir Strašek (Kovinarstvo Ljubno ob Savinji) in Maijan Moškon (Rudnik lignita Velenje), delegat za izvršilni odbor gospodarske zbornice Slovenije pa je Ivan Atelšek (SOZD Gorenje), ki je tudi kandidat za podpredsednika gospodarske zbornice Slovenije. Za nadzorni odbor gospodarske zbornice Slovenije pa je bil izvoljen Ivo Gorogranc (Združenje samostojnih obrtnikov občine Velenje).
Ustanovna skupščina SŠGZ je določila tudi možne kandidate za člane v koordinacijskih odborih in komisijah pri skupščini gospodarske zbornice Slovenije ter za odbore izvršilnega odbora gospodarske zbornice Slovenije.
Angažiranost organov SŠGZ za razreševanje konkretnih vprašanj
V nadaljevanju ustanovne skupščine SŠGZ je predsednik Slavko Geratič prebral referat „Gospodarska zbor-
nica kot organizacijski sistem za oblikovanje novih družbeno ekonomskih odnosov", v
katerem se je dotaknil novih oblik organiziranja in združe-(nadaljevanje na 4. strani)
prav tako pripravile priložnostne slovesnosti, vsi pa so tako ali drugače sodelovali tudi v organizacijah združenega dela. Jutri popoldne se bodo v Nazarjah zbrale vse delavke nazarske lesne industrije Gorenje — Glin.
V pestrem programu bodo na primer sodelovali mladi iz Rečice ob Savinji, podobno pa so se potrudili tudi povsod drugod.
J.P.
SEJA OK SZDL MOZIRJE
V sredo popoldne so se v prostorih skupščine občine Mozirje na redni seji sestali člani občinske konference SZDL. Na seji so dopolnili sklep o merilih za izvolitev in delegiranje članov občinske konference ter drugih določb o njenem oblikovanju, pogovorili so se o izvedbi kandidacijskega postopka za izvolitev člana predsedstva SFRJ ter predsednika in člana predsedstva SRS, opravili pa so tudi nadomestne volitve dveh delegatov v družbenopolitični zbor republiške skupščine. Na koncu so obravnavali in sprejeli še zaključni račun občinske konference za leto 1978 in sprejeli finančni načrt za letos.	J.P.
POTEZA ZA ZGLED
Delavke Rudnika lignita Velenje so ob letošnjem praznovanju mednarodnega dneva žena sprejele odločitev, ki je vsekakor vredna vse pohvale. Sklenile so, da denar, ki je bil namenjen za njihovo praznovanje ob 8. marcu, poklonijo otroškemu oddelku bolnišnice v Slovenj Gradcu za nakup inkubatorja. To je njihov prispevek letošnjemu „letu otroka".
Skrbne priprave za štafeto mladosti
Letos oddide Titova štafeta na pot iz Slovenije. 24. marca bo krenila iz Raven na Koroškem. Proslave v Ravnali se bodo udeležili mladinci iz cele Slovenije. Iz Velenja se bo odhoda štafete in slovesnosti ki bo ob tem pomembnem dogodku, udeležilo približno 500 mladincev iz delovnih organizacij, šol in krajevnih skupnosti.
Štafeta bo prispela 26. marca ob 13.55 v občino Velenje. Naši mladinci bodo štafetno palico prejeli pri Jovanu v Vinski gori iz rok žalskih mladincev. Od tu jo bodo prenesli na Titov trg, kjer bo osrednja proslava v naši občini. Na poti po občini
bo štafeta obiskala naše večje delovne organizacije — RLV, Gorenje, Vegrad in TEŠ ter se nato ustavila v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, kjer jo bodo prevzeli mladinci iz mozirske občine.
Osrednja proslava bo na Titovem trgu v Velenju v ponedeljek ob 13. uri in 30 minut. V programu bodo sodelovali pevski zbor, godba na pihala in ena od folklornih ali baletnih skupin.
Tudi mladi v Gornji Savinjski dolini se zavzeto pripravljajo na sprejem letošnje štafete mladosti. Od vrstnikov velenjske
občine bodo zvezno štafeto prejeli v ponedeljek, 26. marca popoldne v Gorenju. Precej težav imajo s predvidenim časovnim razporedom. Za pot od Gorenja do vrha Črnivca, kjer bodo štafetno palico sprejeli Kamničani, imajo odmerjeno le pičlo poldrugo uro, kar je brez dvoma premalo. Problem skušajo v teh dneh rešiti z medobčinskim usklajevanjem. Kot vsako leto pripravljajo tudi občinsko štafeto, ki jo bodo znova z Okrešlja ponesli planinci, nato pa bo nadaljevala pot po vsej Gornji Savinjski dolini in se v Mozirju priključila zvezni.
B.Z. J.P.
^ d 9 orenj


Nad 5000 gledalcev se je zbralo v nedeljo ob igrišču pri jezeru na prvem spomladanskem srečanju med nogometaši Rudarja in Novega Sada. Velenjčani so si proti dobrim gostom šele nekaj minut pred koncem zagotovili točko. Več o tem na športni strani. Na posnetku: Prvi zadetek Miljkoviča (S.V.)
RADIO VELENJE vabi v petek, 16. marca 1979, ob 19.00 v dom kulture Velenje na
4. srečanje malih vokalnih skupin slovenije
Program povezuje MARJAN KRALJ .Pokrovitelj GORENJE
2i\5
Številka 9 (471)-9. marca 19.
Gostinstvo in turizem morata naprej...
V	času od objave članka Združevanja dela ter sredstev gostinstva in turizma občine Velenje („Naš čas" 16. 2. 1979) so tekle v sindikalnih skupinah in na zborih delavcev v OZD Hotel Paka, Kajuhov dom, Pod gradom in Rekreacijski enoti komunalnega centra razprave o združevanju v novo organizacijo združenega dela gostinstva in turizma Velenje.
Razprave in zaključki sprejeti na zborih so pokazale in potrdile upravičenost ter pravilnost prizadevanj
Z lanskim...
(nadaljevanje s 1. strani)
Več denarja bi moralo ostati delovnim organizacijam za investicijska vlaganja, za izboljšanje organizacije dela in posodobljanje tehnologije, se pravi za dvig produktivnosti, saj samo z večjimi fizičnimi naprezanji želenega napredka ni mogoče doseči.
Kot že nekaj let doslej so se lani v Gorenju srečevali z velikimi težavami zaradi pomanjkanja stanovanj. Nova stanovanja gradimo vse prepočasi, cena kvadratnega metra stanovanjske površine pa je preveč obremenjena z drugimi stroški, izdelava urbanistične in druge dokumentacije kasni, najboljši tudi ni odnos izvajalcev do investitorjev, premalo pa prispevajo tudi sami pričakovalci za reševanje lastne stanovanjske problematike. V prihodnje bo zato treba denar, namenjen za stanovanjsko gradnjo, zanjo tudi dejansko porabiti, če želimo postopoma odpraviti to problematiko.
Prizadevanja za še zavzetejše delo in boljše gospodarjenje
Položaj, s katerim se zdaj srečujejo v Gorenju terja, da spodbudijo čimprej prav vse delavce za še zavzetejše delo in boljše gospodarjenje. Vsi morajo več ustvariti in več tudi prispevati družbi. Enkrat za vselej bo treba odpraviti miselnost posameznikov, ki pa niso niti tako redki, da bo namesto njih kdo drug, morda tudi zunaj tovarne, organiziral proizvodnjo, izboljševal tehnološke procese, uveljavljal nove dohodkovne odnose, načrtoval prihodnji razvoj itd. O tem morajo razmišljati prav vsi, ustrezne službe pa morajo potem pripraviti najboljše predloge za odločitve.
Akcija za še zavzetejše delo in boljše gospodarjeve pa bo tekla v Gorenju tudi v smeri, da bi pridobili vse delavce, da bi še več ustvarjali za Gorenje, da bi kar najbolj objektivno ..razdelili" dosežke Gorenja med vse, ki so prispevali svoj delež k zdajšnjemu položaju in ugledu ter da bi vzbudili med zaposlenimi še več ponosa na dosežene rezultate dela, ki so tudi v ponos vsej naši skupnosti.
Investicijski načrti 1978 in načrti 1979
Ob ocenjevanju lanskoletnih dosežkov in pregledu nalog 1979. leta ne gre prezreti pomembne ugotovitve, da je doseglo Gorenje velik napredek v prestrukturiranju proizvodnje in njeni specializaciji znotraj posameznih delovnih organizacij. Tudi na ta način želijo povečati proizvodnjo in produktivnost ter zmanjšati stroške poslovanja.
V	letu 1978 so porabili kar precej denarja za investicije, tako v Velenju kot na Muri, Slovenj Gradcu in Lendavi. Tudi za letos ne manjka načrtov. V Velenju bo dograjena nova tovarna za proizvodnjo zamrzovalnikov in hladilnikov, pred odprtjem pa so tudi novi prostori za centralni laboratorij in računski center. V Črnomlju gradi Gorenje novo tovarno kompresorjev, z gradnjo nove tovarne začenjajo v Bistrici ob So tli, za tovarno kondenzatorjev v Rogatcu pripravljajo program za razširitev proizvodnje itd. V Nazarjah bodo gradili tovarno za oplemenitenje ivemih plošč, pripravljajo pa tudi načrte za gradnjo Tovarne montažnih objektov. V Velenju pa bosta Gorenje in Vegrad povečala proizvodnjo prostorskih elementov.
Opredeljena razvojna hotenja in pripravljena strategija prihodnjega razvoja
Kot je povedal Ivan Atelšek bo Gorenje že v kratkem predložilo Ljubljanski banki zahtevek za investicijsko posojilo okrog 5 milijard dinarjev za naslednje srednjeročno obdobje, da bi tako ustvarili cilj leta 1985: doseči 40 milijard dinarjev skupnega prihodka in prodati na tuje za 10 milijard dinarjev izdelkov.
V	pogovoru je generalni direktor sozda Gorenje Ivan Atelšek še poudaril, da je pripravljena strategija prihodnjega razvoja Gorenja, opredeljena so razvojna hotenja ter tako izoblikovana vsebina nadaljnjega razvoja posameznih programov. Vsa področja delovanja znotraj Gorenja se bodo morala temu ustrezno organizirali, da bi dosegla želen napredek.
po združevanju dela in sredstev na tem področju. Posebej pa je bila povsod izpostavljena nujnost povezave, delavcev in sredstev Rdeče dvorane, kot nosilca turistične ponudbe naše občine, v to obliko samoupravne organiziranosti.
Prav gotovo pa ne bi sledili določilom Ustave in Zakona o združenem delu, ciljem poglabljanja samoupravljanja ter boljšim gospodarskim dosežkom, če bi s tem procese združevanja zaustavili. Omenjena zakonska določila in spoznanja nas silijo na upravičena razmišljanja o nadaljnjih integracijskih procesih, ki bodo prej ali slej morali pritegniti v takšno obliko tudi komercialne dele obratov družbenih prehran organizacij združenega dela. Se več! Nehote se nam ob teh razmišljanjih kot na dlani pojavi vprašanje, da sodi proizvodna organizacija združenega dela VINO Šmartno ob Paki v ta gostinsko turistični kompleks.
In če hočemo imeti končno v tem delu naše ožje domovine pravi turizem in gostom zagotoviti celovito gostinsko turistično ponudbo, ne moremo mimo naravnih lepot Gornje Savinjske doline in prepletala vezi z mozirsko občino tudi na tem področju.
Usmeritve so jasne in začrtane, novo ustanovljena organizacija združenega dela pa bo nedvomno morala postati nosilec njihovega uresničevanja.
Kam bi morali biti usmerjeni razvojni načrti? V prvi fazi, ko se organizira nova delovna organizacija, gotovo v razvijanje:
kvalitetnejših gostinskih uslug, poslovnega turizma, povečanja nočitvenih zmogljivosti,
Pri zagotavljanju kvalitetnejših gostinskih uslug je nujna zagotovitev ustreznih lokalov restavracijskega tipa, posebej pa še tako imenovanega »poslovnega tipa", kjer lahko poslovni gostje nemoteno tudi v času obrokov nadaljujejo pogovore. Ne smemo pozabiti tudi na kuharske mojstrovine ostalih narodov. Večjo pozornost bo ob vsem tem treba posvetiti tudi zasebnim gostinskim obrtnikom, ki lahko s svojimi kvalitetnimi ali nekvalitetnimi storitvami še kako vplivajo na rezultate s tega področja.
Velenje je gospodarski center, ki z Rekom in Gorenjem spada med največje v naši domovini. K nam prihaja veliko poslovnih partnerjev, ki rabijo, če ostanejo dalj časa, mir in
počitek, kot ga rabijo še bolj naši delavci. Iz teh razlogov gotovo bar niti kegljišče ne spadata v center mesta. Z njuno premestitvijo izven centra bi pridobili še kako potrebne prostore za drugačne namene.
Vsi vemo, da imamo premalo načrtovanih zmogljivosti. Mesto, kot je naše, zaradi tega ne more sprejeti večjih srečanj, pa najsi bodo gospodarskega, splošnega pa tudi športnega značaja.
Vse to in še vrsta, nenačetih vprašanj kažejo na nujen in resen pristop k uresničevanju nakazane razvojne politike. Izgradnja novega hotela v Velenju, premestitev bara in kegljišča izven centra, adaptacija nekaterih objektov in depandanse, adaptacija hotela Kajuhov dom v Šoštanju je le del nalog in opravil, ki bi v začetni fazi razrešile probleme, s katerimi se srečujemo na področju gostinstva in turizma v nasi občini.
Problematika, potrebe in s tem razvojne naloge so tako nakazane. Gotovo pa je, da uvodoma naštete gostinske organizacije združenega dela tega programa niso zmožne uresničiti same, temveč le ob pomoči in podpori vseh, ki takšno gostinstvo in turizem rabimo.
TONE HLADIN
Delegatska vprašanja in odgovori
Izvršni svet skupščine občine Velenje nam je posredoval za objavo vprašanja delegatov, ki so bila zastavljena na zadnjih sejah zborov skupščine občine Velenje in odgovore
nanje.
• Krajevna skupnost Velenje-Center Desni breg
VPRAŠANJE: Kdaj bo prišlo do odstranitve skladišča gradbenega materiala ERE in ranžiranega tira železnice?
ODGOVOR: P. e. Skladišče gradbenega materiala v okviru delovne organizacije ERA Velenje je v zelo kritičnem stanju. Zato smo predvideli prestavitev skladišča na ustreznejše mesto in že odkupili zemljišče pri centralnem skladišču ERA, Celjska cesta - Velenje.
Vendar je prestavitev povezana z
določenimi težavami in sicer:
1.	Prestavitev skladišča je povezana tudi s prestavitvijo industrijskega tira.
2.	Dalje je prestavitev povezana z določeno investicijo. V IX) ERA planiramo to investicijo v naslednjem srednjeročnem obdobju; del investicijskih sredstev naj bi pridobili s prodajo sedanjih objektov skladu za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč.
VPRAŠANJE: Zakaj še do danes ni prišlo do ureditve okolice, gradnje zaklonišč in garažnih boksov po urbanističnem načrtu med blokoma Jenkova 15, 17, 19 kljub zagotovljenim sredstvom?
ODGOVOR: Po načrtu zunanje ureditve zemljišča med blokoma ob Jenkovi cesti v Velenju, kije sestavni del zazidalnega načrta za to območje, je predvidena ureditev zaklonišča. Za ureditev zaklonišča sta zadolžena investitor obeh blokov, to je TGO Gorenje.
Z gradnjo zaklonišča se šc ni pričelo. Dokončno se lahko uredi zemljišče med blokoma šele takrat, ko bo zgrajeno zaklonišče.
Zato mora TGO Gorenje najprej urediti problem gradnje zaklonišča, dokončno pa se bo zemljišče med blokoma uredilo takrat, ko bo zgrajeno zaklonišče . .
VPRAŠANJE: Ali je prišlo do spremembe prvotnega urbanističnega načrta soseske V.?
ODGOVOR: Gre za zazidalni načrt v soseski Z1 in Z2. Cc nekateri objekti še niso pozidani, (vključno s prometno ali komunalno infran-strukturo) to šc ne pomeni, da je prišlo naknadno do spremembe v programiranju omenjene soseske, ampak, da je izgradnja zaradi objektivnih zaprek preložena na kasnejši čas. Enako velja za šolski center.
VPRAŠANJE: V letu 1977 je bilo novinarjem Ljubljanskega dnevnika povedano, da bodo Tomšičeva, Zidanškova in Jenkova ulica toplifi-cirane leta 1979, zlasti blokovna gradnja. Izjavo je dal tovariš Šeliga Tone in ga sedaj sprašujemo, kje so tc obljube.
Vemo pa, da s tem denarjem, ki so ga namenili KS, ne bi mogli kupiti niti enega samega stanovanja. Dalj časa bomo odlagali, dražje in težje bo graditi.
ODGOVOR: Tovariš Tone Šeliga je v akciji ..zelenega telefona", ki ga vsako leto organizira Ljubljanski dnevnik, takole povedal:
..Krajevna skupnost Velenje-Center Desni breg sc je na referendumu o uvedbi samoprispevka obča-
nov odločila, da bo večino sredstev samoprispevka, ki ga po stopnji 30 % zbere KS, namenila za sofinanciranje toplifikacije. Ker se referendumski program izteka maja 1980 sem prepričan, da bo v letu 1979 toplificiran predel krajevne skupnosti pod Kidričevo cesto s tem, da bo morala krajevna skupnost Velenje-Center Desni breg v ta namen zbrati poleg sredstev samoprispevka še dodatna sredstva. Akcijo toplifikacije namreč vodi krajevna skupnost sama, zato le ta tudi zbira sredstva."
Po prvotnem programu KS Vele-nje-Center Desni breg bi morala biti končana toplifikacija nad Kidričevo cesto v letu 1978, v letu 1979 pa bi se pristopilo k toplifikaciji stanovanjskih objektov pod Kidričevo cesto. Ker pa se je zavleklo zbiranje sredstev, kot tudi sama izvedba toplifikacije nad Kidričevo cesto, krajevna skupnost Velenje- Center Desni breg pa je bila preveč osamljena v tej akciji, je vprašljiva časovna realnost prvotnega programa KS. Pri tem seveda niso vprašljiva sredstva za razvodno omrežje (sekundarni vodi), ker bi sredstva, kijih KS zbere s samoprispevkom ter iz naslova prispevka OZD za programe KS, v glavnem zadoščala in bi bilo moč do leta 1980 končati celotno razvodno omrežje v tem delu KS.
Problem predstavlja predvsem notranja napeljava toplotnega omrežja, za kar morajo sredstva zagotoviti OZD, ki so lastniki stanovanjskih objektov. Reševanje tega vprašanja je zelo zahtevno, predvsem zaradi izredno visokih stroškov, saj znaša cena ogrevanja in tople vode za 1 m2 583 din, brez spremljajočih stroškov zidarskih in pleskarskih del. K vsemu temu pa jc potrebno prišteti še veliko mero brezbrižnosti stanovalcev, ki bi morali sami več pomagati pri reševanju problemov toplifikacije, naj si bo znotraj ali zunaj stanovanjskih objektov. Na izgovore, da imajo občani v drugih soseskah ogrevana stanovanja, čeprav sami niso za to nič prispevali, pa je potrebno odgovoriti, da stanovalci v teh drugih soseskah plačujejo tudi precej višjo stanarino in skozi vse leto stroške toplovodnega ogrevanja.
• Krajevna skupnost Paka pri Velenju:
VPRAŠANJE: Ali je mogoče tudi v KS Paka graditi individualne hiše, da bi se s tem zmanjšalo odhajanje mladih iz KS?
ODCOVOR: Po odloku o urbanističnem redu za občino Velenje je mogoče v KS Paka graditi oz. prido-
biti gradbeno dovoljenje pod sledečimi pogoji:
-	v primeru nadomestne gradnje,
-	v primeru adaptacije,
-	za potrebe kmetijstva ter
-	za vse objekte, ki imajo širši družbeni značaj.
Za širšo organizirano gradnjo individualnih hiš KS nima naravnih pogojev, zato tudi za to območje ni izdelan zazidalni načrt.
• Krajevna skupnost Velenje— Šmartno:
VPRAŠANJE: Ali se sredstva za stanovanjsko izgradnjo združujejo in po kakšnem ključu?
ODGOVOR: Znano je, da smo se v občini Velenje odločili nameniti za stanovanjsko izgradnjo 9,7 % od bruto osebnega dohodka. Masa teh sredstev seje delila tako: 0,782 % za kreditiranje graditve in nakup stanovanj (t.i.m. 13. člen družbenega dogovora), združujejo se v temeljni banki. SISS razpisuje natečaje: 0,820 % za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (t.i.m. solidarnostni sklad), združujejo se v okviru SISS občine Velenje,
0,345 % za gradnjo dijaških in študentskih domov,
0,700 % za kreditiranje primarnih komunalnih naprav v stanovanjskih naseljih,
0,053 % ta sredstva so se do sedaj zbirala v delovnih organizacijah za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, bilo za gradnjo novih stanovanj, kreditiranje individualne gradnje novih stanovanj, kreditiranje individualne izgradnje, oz. za odplačilo anuitet za že koriščena stanovanjska posojila.
V predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje (objavljen v Delegatskem Našem času 8/3. 11. 1978) je v 7. členu naveden predlog delitve in združevanja, kjer je opredeljeno, da bi se tudi sredstva v višini 7,053 % združevala v stanovanjski skupnosti.
Nekatere TOZD in DO (med njimi TGO in REK) so navedeni sporazum že sprejela. Ko ga bo podpisalo 2/3 ustanoviteljev stanovanjske skupnosti občine Velenje, bo začel veljavo.
VPRAŠANJE: Kako se zbirajo sredstva za izgradnjo zaklonišč in kako so se ta sredstva izkoriščala do sedaj?
ODGOVOR: Sredstva za gradnjo zaklonišč sc v skladu z zakonom o ljudski obrambi in občinskim odlokom zbirajo od investitorjev novih stanovanjskih ali poslovnih objektov, ki jim ni naložena gradnja zaklonišč. 2% od investicijske vrednosti brez opreme ter 1 % na stanarino oz. najemnino uporabe stanovanjskih in poslovnih prostorov.
Sredstva se zbirajo na posebnem računu. O razpolaganju s temi odloča svet skupščine občine za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
Do sedaj so bila ta sredstva porabljena za gradnjo zaklonišča doma za varstvo ostarelih in zaklonišča ob vrtcu Tinkare v krajevni skupnosti Velenje-Center Desni breg.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
4
•51
Na podlagi 187. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občina Velenje, št. 2/74) in 25. člena poslovnika občinske skupščine (Uradni vestnik občine Velenje, št. 7/74)
i' ~ ■ j >J
SKLICUJEMO 7. sejo zbora združenega dela, 7. sejo zbora krajevnih skupnosti in 7. sejo družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Velenje.
Seje zborov bodo v ponedeljek, dne 12. marca 1979 s pričet-kom ob 7. uri zjutraj v naslednjih prostorih:
—	seja zbora združenega dela v sejni dvorani občinske skupščine Velenje,
—	seja zbora krajevnih skupnosti v sejni sobi občinskega sindikalnega sveta Velenje (zgradba sodišča, soba št. 51/IV),
—	seja družbenopolitičnega zbora v sejni sobi občinske skupščine Velenje (soba št. 28/1.).
Za seje zborov predlagamo naslednji dnevni red:
1.	izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja in obravnava poročila komisije (vsi zbori);
2.	določitev dnevnega reda (vsi zbori);
3.	obravnava in potrditev poročila o izvršitvi sklepov in skrajšanega zapisnika 6. seje zborov z dne 25. 12 1978 (vsi zbori) in poročila o izvršitvi sklepov in skrajšanega zapisnika 5. seje družbenopolitičnega zbora z dne 4. 1 2. 1978 (DPZ);
4.	obravnava predloga odloka o spremembi proračuna občine Velenje v letu 1978 (vsi zbori);
5.	obravnava predloga odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Velenje za obdobje 1986—1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (vsi zbori);
6.	obravnava predlogov skupščinske komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve (vsi zbori):
a)	imenovanje komisije za piegled prispevkov in davkov občanov občine Velenje,
b)	imenovanje članov v medobčinsko komisijo za preveritev in eventualno uskladitev meje med občinama Velenje in Žalec,
c)	imenovanje delegatov v delavsk e svete TOZD Savinjsko—šaleški zdravstveni dom Velenje in TOZD Bolnica Topolšica,
d)	imenovanje delegata v svet Osnovne šole XIV. divizije Velenje,
e)	imenovanje delegata v svet Doma za varstvo odraslih Velenje;
7.	obravnava predloga dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979 (ZZD in ZKS);
8.	obravnava predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (ZZD in ZKS);
9.	obravnava predloga odloka o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe (ZZD in ZKS);
10.	obravnava predloga odloka o spremembi odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav primarne individualne rabe (ZZD in ZKS);
11.	obravnava predloga o soglasju k cenam oskrbnega dne v Domu za varstvo odraslih Velenje (ZZD in ZKS);
12.	obravnava predloga odloka o zazidalnem načrtu ..Dopolnitev zazidave enojčkov ob jezeru (ZZD in ZKS);
13.	obravnava predloga, da se ena izmed ulic oziroma cest v Velenju poimenuje po Avgustu Jerihi (ZKS);
14.	obravnava delegatskih vprašanj in odgovorov (vsi zbori).
PREDSEDNIK ZZD ERNO RAHTEN, s. r.
PREDSEDNIK ZKS TONE HLADIN, s. r.
PREDSEDNIK DPZ MARIJA ŽUŽEK, s. r.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA VSR SLOVENIJI PODRUŽNICA VELENJE
Razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
razpisuje dela in naloge po močnika
DIREKTORJA PODRUŽNICE
Pogoji:
—	visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri,
—	štiri leta ustreznih delovnih izkušenj,
—	sposobnost za organizacijo in koordiniranje dela,
—	izkazana družbeno politična aktivnost,
—	moralno politična neoporečnost.
Izbran delavec bo imenovan za dobo štirih let. Stanovanja ni.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni od objav« razpisa na naslov. Služba družbenega knjigovodstva Velenje, Rudarska 3, komisiji za razpis.
ORGAN ZA POSTOPEK O PREKRŠKU OBČINE VELENJE
OBJ A VLJA dela oziroma naloge
STROJEPISKE - ZAPISNIKARJA
Kandidatke morajo imeti dokončano administrativno šolo ter eno leto delovnih izkušenj. Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Kandidatke naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi ,,Organu za postopek o prekršku" Velenje, Trtov trg. 1
--
Števiilka 9 (471) - 9. marca 1979
l\*3
Uspela akcija - zaključni računi V ospredju skrb za kvaliteto
Usklajeno delo vseh subjektivnih faktorjev, ki so se z veliko zavzetostjo lotili te republiške maloge ter pripravljenost poslovodnih organov za kvalitetno izvedbo akcije rodili dobre sadove — Razgovor s predsednikom občinskega sveta ZSS Velenje Marcelom
Medvedom
V tozd Plastika TGO Gorenje si prizadevajo predvsem za čimboljšo kvaliteto izdelkov Pri nabavi opreme in materiala iskati čimveč možnosti na domačem trgu
Akicija - analiza zaključnih računov za leto 1978 v delovnih organizacijah, katere namen je bil kar najpopolnejša obveščenost delavcev v združenem delu o poslovanju v preteklem letu je pravzaprav končana. Zaključne račune sedaj analizirajo delavci službe družbenega knjigovodstva, delavci v OZD pa so se že opredelili, dali določene pripombe in sprejeli ustrezna stališča.
-	Kako bi tovariš predsednik ocenili celotno akcijo, ki smo se je prvič llotili v takšnem obsegu?
Preteklo sredo je bil zadnji rok do katerega so morale OZD predložiti zaključne račune službi družbenega knjigovodstva. To je vzrok, da še nimamo popolnih podatkov kakšni so bili zaključni računi. Vsekakor pa lahko v tem trenutku ocenimo, kako je sama akcija potekala. Na seji koordinacijskega odbora za vodenje akcije zaključni računi 78 v občini Velenje, smo že sprejeli določeno oceno in nakazali smernice za nadaljevanje akcije. Na seji smo ugotovili, da je bila akcija zelo dobro pripravljena, usklajena med vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, skupščino, njenim izvršnim svetom, službo družbenega knjigovodstva, družbenim pravobranilcem samoupravljanja in drugimi subjektivnimi faktorji, ki so sodelovali pri izvedbi te zahtevne naloge. Ta usklajenost in pripravljenost samih poslovodnih organov za kvalitetno izvedbo akcije je rodila dobre sadove. V tem trenutku že lahko rečemo, da je akcija uspela in daje močno presegla dosedanje načine obravnavanja zaključnih računov, ki so bili marsikje le formalnost.
V nekaterih redkih primerih pa je bil pristop vendarle premalo resen. Koordinacijski odbor je zato sklenil, da te primere razišče družbeni pravobranilec samoupravljanja in da se po poročanju na koordinacijskem odboru sproži ustrezen postopek v skladu z zakonom o združenem delu. Izpostaviti moramo tudi nepravočasno dostavo poročil samoupravnih interesnih skupnosti o izvajanju programov v letu 1978. Ta poročila so prišla v združeno delo s kar tri-najstdnevno zamudo. Ob tem pa kvaliteta poročil mnogih samoupravnih interesnih skupnosti ni bila
zadovoljiva.
-	Kako pa ocenjujete vsebino * razprav in kakšna so bila poročila,
ki so jih morali pripraviti individualni poslovodni organi oziroma ustrezne službe?
-	Poročila so bila večinoma pri-, pravljena v pismeni obliki, skupna
poročila pa so podajali s poročili koordinacijskih odborov, ki so predstavljala dovolj razumljivo gradivo za delavce. Tako so v razpravah padale pripombe predvsem na poglavitna vprašanja gospodarjenja v preteklem in letošnjem letu. Udeležba na se stankih je bila zadovoljiva. Poročila o gospodarjenju so bila v večini primerov pravočasno pripravlje-> na, v nekaterih pa z nekajdnevno za-: mudoi, vendar to ni bistveno vplivalo na potek akcije. Vsa pismena poro-| čila z:biramo na občinskem sindikal-; nem svetu iz njih pa lahko ugotavljamo predvsem naslednje pomanjklji-: vosti: Premalo je primerjalnih po-; datkcnv; tako manjkajo podatki o gi-banjui gospodarstva v preteklem le-' tu, v sorodnih dejavnostih in podobno. Nekateri poslovodni organi so
želeli podati poročilo le v številkah kar pa ni bil namen akcije. V poročilih, ki so jih pripravili poslovodni organi so večinoma manjkali konkretni predlogi ukrepov za odpravo dosedanjih pomanjkljivosti. Premalo je bila obravnavana organizacija dela, poročila pa niso vsebovala dovolj podatkov o svobodni menjavi dela med delavci tozd in delovnimi skupnostmi. Piemala pozornost je bila namenjena izvajanju sklepov samoupravnih organov kakor tudi neures-ničevanju zakona o združenem delu z vidika dohodkovnih odnosov.
Seveda so bile ponekod prisotne objektivne težave za te pomanjkljivosti v poročilih.
-	Kaj menite o razpravah?
-	Razprave so bile večinoma kvalitetne. Delavci, ki so imeli določene usmeritve od koordinacijskih odborov, so dajali pripombe na res poglavitna vprašanja gospodarjenja. Naj navedem nekatere. Precej poudarka je bilo posvečeno delovni disciplini, kvaliteti dela, preveliki odsotnosti z dela in boljšemu izkoriščanju delovnega časa. Ob teh pripombah so še posebej opozarjali in dajali predloge za izboljšanje dela v strokovnih službah in za zmanjšanje bolniškega staleža. Padali so predlogi, da bi uvedli tovarniške ambulante, ki bi prispevale k izboljšanju tega stanja in poostrili kontrolo bolovanj. Precej razprav je bilo namenjenih osebni odgovornosti. Poudarjeno je bilo, da je vendarle potrebno aktivirati organe delavske kontrole, ki naj bolj kot doslej opozarjajo na nepravilnosti, ki se pojavljajo. Izpostavljeni so bili problemi pri nabavi materiala, pri kvaliteti nabavljenega materiala, ceni repromateriala, veliko pa so delavci razpravljali o planiranju, še posebno tam kjer nimajo sprejetih srednjeročnih planov in kjer premalo dosledno izvajajo sprejete letne plane. Ugotovljeno je bilo, da na nekaterih področjih gospodarstva precej ovira normalno poslovanje pomanjkanje ustreznih kadrov za odgovorna delovna mesta in tudi ustreznih kvalificiranih kadrov v neposredni proizvodnji. Veliko besed je bilo namenjenih stanovanjski problematiki, ki pogojuje fluktuacijo delavcev. Na to pa vplivajo tudi neurejeni odnosi nagrajevanja po delu in pogoji dela. Postavljene so bile ostre zahteve po hitrejšem dograjevanju sistema delitve po delu. V nekaterih sredinah so opozorili na slabe medsebojne odnose, še posebej na odnose med vodilnimi in podrejenimi delavci, na odnose med delavci tozdov in delovnimi skupnostmi.
-	In kako v prihodnje? Boste z akcijo nadaljevali?
-	Da. Z akcijo bomo nadaljevali. In sicer tako, da bomo obravnavali podatke in poročila o poslovanju mesečno, najmanj pa tromesečno. Iz teh razlogov je koordinacijski odbor sprejel nekatere usmeritve. Kljub zamudi je potrebno obravnavati poročila o uresničevanju programov SIS. Ta poročila je potrebno obravnavati v sindikalnih skupinah oziroma v organih samoupravljanja tako kot je bilo predvideno. Zaradi racionalizacije naj bi ta poročila obravnavali skupno s finančnimi plani SIS za letošnje leto.
Ugotavljamo tudi, da nekatere OZD poročil niso dostavile. Ne razpolagamo niti z zapisniki iz katerih bi bilo razvidno kakšni so stabilizacijski ukrepi, ki so jih sprejeli delavski sveti na podlagi razprav o zaključnih računih. Te zapisnike bo-
Tehtno o zaključnih računih
Alkcija sprejemanja zaključnih ra-čunoiv je zavzeto tekla tudi v mozirski občini. Občinski svet zveze sin-dikattov je pred njenim začetkom priprravil najprej enodnevni posvet za vsse predsednike osnovnih organizacij sindikata in kasneje še posvet z direketorji organizacij združenega dela. Nla obeh so vse prisotne podrobno sseznanili z napotki in navodili reputbliškega sveta zveze sindikatov in sliužbe družbenega knjigovodstva. Priprrave so bile resnično temeljite, zato danes že ocenjujejo, da je bila akcijsa resnično uspesna. Zaključne račuine so najprej obravnavali v vseh sindilkalnih sredinah, največ kritičnih cocen o poslovanju v preteklem letu in največ tehtnih napotkov za boljšie gospodarjenje v bodoče pa so rodilile razprave po sindikalnih ali delovvnih skupinah. Minulo gospo-darjeenje so ocenjevali seveda tudi na sejahi delavskih svetov in na zborih delavrcev. Za večino teh zborov je značiilno, da so se delavci na njih, ko so raazpravljali o delitvi čistega do-hodkca odločili, da ostanek namenijo za krrepitev materialne osnove dela.
Deelo koordinacijskega odbora, ki je ussmerjal in usklajeval akcijo, je tako končano. Sedaj je na vrsti delovvna skupina, ki bo do 15. marca obdelala poročila, o rezultatih njenega dela pa bodo razpravljali člani plenuuma občinskega sveta zveze sin-
mo zbrali in ugotovili ali so to nalogo povsod opravili do kraja. Če je še niso bi morali to narediti v čim krajšem času.
Poročila o poslovanju so obravnavali v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih tako kot je bilo dogovorjeno. Ta poročila pa bi morali obravnavati se na nivoju DO in SOZD.
Zadnja usmeritev pa je, da se koordinacijski odbori za vodenje akcije Zaključni računi 78 ne razpustijo, temveč ostanejo v istem sestavu za neomejen čas, kot tisto koordinacijsko telo, ki bo vodilo in usklajevalo akcije pri obravnavi mesečnih oziroma tromesečnih poročil o poslovanju.
Na seji koordinacijskega odbora smo sprejeli tudi dopolnjen rokovnik akcije Zaključni računi 78. Bistvena sprememba je v tem, da smo razširjeno skupno sejo občinskega sveta ZSS Velenje in OK ZK zamenjali za razširjeno skupno sejo predsedstev občinskega sveta ZSS Velenje in OK ZK Velenje. To smo naredili zato ker v prvi polovici tega meseca še ne bomo imeli dovolj točnih podatkov o gibanju gospodarstva v občini, da bi to lahko obravnavali na tako širokem zboru. Zato bomo najprej obravnavali le oceno poteka akcije, razširjeno sejo občinskega sveta ZSS Velenje pa bomo imeli 27. marca, kjer bomo poleg ocene obravnavali tudi kazalce gospodarjenja in sprejeli usmeritev za nadaljno akcijo oziroma stabilizacijo gospodarstva. Predvidena seja vseh treh zborov skupščine občine, kjer bomo obravnavali rezultate gospodarjenja za preteklo leto bo 11. aprila.
B. Z.
Nekaj več kot leto dni je stara temeljna organizacija združenega dela Plastika Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, ki s takim rojstnim datumom sodi med najmlajše tozde te delovne organizacije. Dejavnost, ki jo Plastika opravlja pa je v Gorenju seveda mnogo starejša. Razvijali so jo že v nekdanjem tozdu Chrommetal, iz katerega sta na pragu lanskega leta zrasli dve temeljni organizaciji: Galvana in Plastika. O proizvodnih in drugih prizadevanjih slednje je pred dnevi stekel pogovor z Gvidom Kumrom, ki vodi to temeljno organizacijo.
„V tozdu Plastika imamo še štiri proizvodne oddelke: ekstrudirane plastike, brizgane plastike, duropla-stov in oddelek prašne lakirnice. Vsi ti oddelki delajo za potrebe finalne proizvodnje drugih temeljnih organizacij Gorenja kot so hladilna in zamrzovalna tehnika, pralni stroji, elektronika, pohištvo in še nekateri. Za te proizvode izdelujemo armaturne plošče, gumbe, vse vidne zunanje dele pralnih strojev in zamrzovalnikov pa kompletno notranjo opremo hladilnikov in še kaj. Vsi ti polizdelki so estetsko zelo pomembni, ker so vgrajeni na najbolj vidnih straneh. Manjši del naše proizvodnje pa predstavljajo zunanji naročniki, vendar bolj kot usluge ne pa kot pogodbeno delo."
Z ustanovitvijo Plastike kot samostojne temeljne organizacije se je razširil tudi njen proizvodni program, ki so ga dopolnili ekstrudirana plastika, duroplastika in montaža plastičnih polizdelkov. V tozdu je ta čas zaposlenih 140 delavcev, med njimi 73 odstotkov žensk. Svoje razvojne zamisli uresničujejo v prostorih, kjer je obratoval bivši Chrom-
metal, le da so jih povečali približno za tretjino, kar jim, kot pravijo, trenutno zadošča.
„Značilnost naše poslovne politike je ta," nadaljuje Gvido Kumer, „da se ravnamo po planu finalne proizvodnje drugih tozdov in da smo od tega odvisni. Naša naloga je, da razširimo osnovno dejavnost s povečano investicijsko opremo za razširitev zmogljivosti. Dolžni smo se prilagajati drugim našim temeljnim organizacijam ter njihovim potrebam in planom. Pri tem upoštevamo nabavo najsodobnejše elektron-
Gvido Kumer - vodja tozd Plastika
ske opreme z vsemi dodatki za predelavo plastike. Predvsem pa si prizadevamo, da to opremo poiščemo na jugoslovanskem trgu seveda z dopolnitvami iz uvoza. Veliko stare opreme je že iztrošene, zato jo obnavljamo z generalnimi remonti. Z investicijami v opremo želimo predvsem razširiti naše zmogljivosti za zadovoljevanje vse večjih potreb Gorenja in pa delavcem ponuditi boljše delovne pogoje. Naj s tem v
Z obnovitvijo izboljšati delovne pogoje
V tozd Zagarstvo občutijo zlasti problem upadanja količine hlodovine — 80 let žagar-stva v Nazarjih — Uporabljeni tudi vsi odpadki
Kmalu bo minilo osemdeset let, odkar je v Nazarjah v Gornji Savinjski dolini zapela prva žaga. Kot priča kronika, so jo postavili leta 1900, upravljala pa jo je ljubljanska škofija. Po vojni je skrb nad žago prevzelo Lesno industrijsko podjetje LIP Nazarje, poleg nazarske pa so bile žage še v Gornjem gradu, Solčavi, Spodnji Rečici in na Ljubnem. Stara žaga v Nazarjah je pridno rezala les vse do leta 1965, ko so postavili novo. Druge žage v dolini so ob tem
dikatov in občinske konference zveze komunistov, ki se bodo na skupni seji sestali do 20. tega meseca. O rezultatih gospodarjenja v preteklem letu in o najpomembnejših bodočih nalogah bodo konec meseca razpravljali šc delegati zbora združenega dela skupščine občine Mozirje.
Po prvih ocenah, ki so na voljo, je bila akcija pravočasno opravljena v vseh sredinah, pri ocenjevanju njenih vsebinskih razsežnosti pa se seveda pojavlja obilo razlik. Že sedaj je namreč na dlani ugotovitev, da v nekaterih sredinah ocenjujejo svoje delo sprotno in se prav tako sproti prilagajajo potrebam in razmeram, res pa je tudi, da je sprotno ocenjevanje gospodarjenja prenekateri delovni sredini še vedno tuje. Posledica takšnega vedenja je seveda pripravljanje in sprejemanje zaključnih računov na hitro in v resnici bolj za službo družbenega knjigovodstva, kot za svoje lastne potrebe. Te vrste pomanjkljivosti bodo morali povsod takoj odpravitij navzlic vsemu pa velja, da je letošnja akcija le uspela. Prav sedaj teče v združenem delu mozirske občine razprava o stališčih republiškega sveta zveze sindikatov glede delitve osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe. Tudi na to razpravo so se v Gornji Savinjski dolini dobro pripravili in jo bodo končali do 15. marca.
ing. Franc Tratnik
prenehale delovati, ostala je le še na Ljubnem, ki obratuje v sestavi lju-benskega Gradbenika. Nazarska žaga je takrat delovala z zmogljivostjo 110.000 kubičnih metrov lesa letno, v dveh izmenah pa je ob njej delalo tristo delavcev. Novo nazarsko žago so postavili z namenom koncentracije žagarske proizvodnje in lesne surovine, ki jo ponujajo bogati Savinjski gozdovi, na enem mestu. V vseh teh jetih se je že kazal problem upadanja količine hlodovine, saj je interesentov za predelavo lesa vedno več. Da bi zagotovili čimveč lesne surovine, je pred desetimi leti prišlo do združitve Lesno industrijskega podjetja in Gozdnega gospodarstva. Žaga je pozneje delovala kot obrat tozd Lesna industrija, ob novi organizaciji Glina pa so leta 1976 ustanovili tudi temeljno organizacijo Ža-garstvo, ki danes zaposluje 260 delavcev. O proizvodnih dosežkih in načrtih Zagarstva sta pripovedovala vršilec dolžnosti vodje tozd ing. Franc Tratnik in njegov pomočnik Fcrdo Skok.
„Naša temeljna organizacija je sestavljena iz obrata žaga, kjer predelamo letno 83.600 kubičnih metrov hlodovine, obrata tračna žaga, ki
obdela približno 6800 kubičnih metrov lesa ter obrata skoblani trami in ladijska tla. V tej enoti izdelamo vsako leto 215.000 kvadratnih metrov raznih opažev in predelamo vsaj 8600 kubičnih metrov hlodovine. Poleg tega pa imamo še skladišče žaganega lesa in gozdnih asortimentov. Največ žagamo za potrebe temeljne organizacije Stavbeno pohištvo pa tudi za stropne opaže in druge ko-ristnike. Veliko našega lesa roma tudi v izvoz, predvsem tistih iglavcev in listavcev, kijih ne moremo predelati. Pri proizvodnji žaganega lesa dobimo na leto tudi približno 40000 prostornih metrov raznih odpadkov, ki jih uporabi temeljna organizacija Iverna. Prav tako pa s kurilnimi odpadki oskrbujemo tudi našo kotlarno. Zanimivo je to, da ne prodajamo nobenih lesenih odpadkov, kot smo jih nekoč, saj vse predelamo v iveme plošče ali pa v toplotno energijo. Predvsem pa nas pri našem delu motijo težki delovni pogoji. Žaga je tehnološko že močno zastarela in obrabljena, zato smo že v sedanjem srednjeročnem obdobju planirali rekonstrukcijo. Prav zaradi težkih delovnih razmer se naš kolektiv po letih vse bolj stara, saj mladi delavci iščejo boljše zaposlitve. Zato si vsi skupaj močno prizadevamo, da bi z obnavljanjem pričeli čimprej."
Kot načrtujejo v Žagarstvu, bodo obstoječe zmogljivosti delno rekonstruirali že letos. Zgradili bodo nov obrat za predelavo drobne oblovine z mnogo boljšimi delovnimi pogoji in zmogljivostjo predelave 14000 kubičnih metrov lesa letno. Prav tako bodo v novem obratu izdelovali tudi stropne opaže. Čimprej pa bo treba modernizirati tudi tehnologijo lupljenja hlodovine in obnoviti žago ter skladišče.
„S tem bi končno le dosegli izboljšanje težkih delovnih pogojev, pridobili pa bi tudi vsaj sto delavcev, kijih bomo nujno potrebovali za nadaljnje uresničevanje naših razvojnih programov," sta nadaljevala sogovornika. „Poglavitni problem, ki nas spremlja že vrsto let pa je ta, da dobivamo vedno manj hlodovine. Z zmogljivostmi, kijih imamo na razpolago. lahko letno predelamo 110.000 kubičnih metrov lesa, lani pa smo ga dobili le 89.000 kubičnih metrov. Zato z rekonstrukcijo ne bomo povečevali zmogljivosti, temveč je naš osnovni cilj modernizacija in avtomatizacija proizvodnje ter s tem izboljšanje delovnih pogojev. Ti so posebno neugodni zlasti pozimi, ko primanjkuje hlodovine in ko zmrzne les. Tako prihaja do izpada proizvodnje, zaradi česar je naš delovni plan, ki ga kljub težavam vselej uresničimo, sestavljen dinamično.
Že v tem času pa stoji pred nami še ena pomembna naloga. V razpravah ob sprejemanju zaključnega računa se je pokazal močan interes za tesnejše dohodkovno povezovanje s temeljno organizacijo Gozdarstvo. Naša želja namreč je, da imamo ob sebi tudi razvito gozdarstvo. Zato bomo še letos vzpostavili prave dohodkovne odnose ne le na podlagi tržnih cen hlodovine, ampak tudi pri delitvi ostanka dohodka."
J. KRAJNC
zvezi povem, da smo v primerjavi z letom 1978 letos povečali nas plan za približno 15 odstotkov."
Eden izmed razvojnih ciljev zapisanih v načrtu je tudi zmanjševanje deleža uvoženega reprodukcijskega materiala. V skupni strukturi uporabljenega materiala je kakih 40 odstotkov uvoženega. V Plastiki pravijo, da je problemov pri preskrbi z domaČim materialom vedno manj. Jugoslovanski trg že ponuja večji asortiment pa tudi kvaliteta je vse boljša. Vse to jim narekuje tudi obveznost, da z ustreznimi tehnološkimi posegi kar se da nadomestijo uvožene materiale z domačimi. Sicer pa pri njihovem delu že vseskozi stopa v ospredje skrb za nenehnim dviganjem in utrjevanjem kvalitete njihovih izdelkov. O tem je Gvido Kumer povedal:
„ Uspešnost poslovanja našega tozda pogojujeta tudi ustrezna kadrovska politika in dodatno izobraževanje naših delavcev za dvig kvalitete polproizvodov pa čeprav na račun količine proizvodnje. To predvsem zato, ker je že skoraj 75 odstotkov vseh delavcev iz neposredne proizvodnje vezanih na tako imenovano avtokontrolo, s tem, da neposredno vplivajo nanjo in so za to tudi stimulirani. Ni pa vse odvisno le od delavcev ampak seveda tudi od delovne opreme, ureditve delovnih prostorov, dobrega počutja in tako naprej. Skratka, pri našem delu skušamo dajati prednost kvaliteti."
V temeljni organizaciji Plastika pravijo, da so lahko zadovoljni tudi z delom njihovih samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij. Predvsem jih navdušuje precejšnja aktivnost mladih, ki so se lani na primer udeleževali mnogih delovnih in drugih akcij ter aktivno sodelovali tudi na vseh drugih področjih. Pri ocenah uspešnosti utrjevanja samoupravnih procesov pa ugotavljajo tudi to, da bodo morali še veliko opraviti zlasti pri razvijanju dohodkovnih odnosov zaradi velike interne realizacije njihovih proizvodov v sklopu delovne organizacije. V tem času pa tudi v tozd Plastika posvečajo največ pozornosti zaključnim računom. Potek te akcije je Gvido Kumer takole opisal:
,,Naša osnovna organizacija sindikata, ki je vodila to akcijo, je upoštevala vsa navodila občinskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja Zveze komunistov Velenje, da akcijo temeljito izpeljemo in da se držimo vseh dogovorjenih rokov za zbiranje, obravnavanje in sprejemanje potrebnih kazalcev gospodarjenja. Pričakujemo, da bodo pozitivni, čeprav najbrž manj uspešni predvsem zaradi začetnih težav poslovanja kot samostojne temeljne organizacije in ker zato nimamo ustreznih primerjav iz prejšnjih let," je zaključil vodja tozd Plastika Tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja Gvido Kumer.
J. KRAJNC
2 Uspeh TOZDA inženiring s TE Šoštanj
Šoštanjčani so podpisali že dve pogodbi za investicijski inženiring, in sicer za novo toplarno Ljubljana 2 in za novo termoelektrarno — toplarno Trbovlje 3
Znano je, da seje investicijska skupina, ki je skrbela za gradnjo našega največjega termoenergetskega objekta, 4. faze šoštanjskih termoelektrarn, samoupravno oblikovala v temeljno organizacijo združenega dela Inženiring z nalogo, da poslej skrbi za gradnjo termoenergetskih objektov, tako v naši republiki kot drugod.
Delavci tozda Inženiring šoštanjskih termoelektrarn so doslej dosegli že dva pomembna uspeha pri uveljavljanju na tržišču. Pred časom so prevzeli investicijski inženiring za toplarno Ljubljana II. Dela so že v polnem teku; trenutno montirajo nizkotlačni kotlovni del objekta, pripravljajo pa se tudi na sklenitev glavnih pogodb z dobavitelji in izvajalci del. Vsi dobavitelji za novo toplarno Ljubljana II so že izbrani in je mogoče pričakovati, da bodo pogodbe že v kratkem podpisane.
Pred tednom dni, 2. marca, pa so Šoštanjčani v Trbovljah podpisali pogodbo za izvedbo pripravljalnih del za termoelektrarno - toplarno Trbovlje 3. Predvidena električna moč tega objekta je 1 50 MW, toplotna moč pa prav tako okrog 150 MW. Zraven že običajnih pripravljalnih del bo treba opraviti tudi nekatere večje predinvesticijc, da bi omogočili gradnjo objekta. Tako bo treba zgraditi novo de-
ponijo za potrebe trboveljske termoelektrarne in prestaviti železniško progo Ljubijana - Zidani most na območju elektrarne v predor. Ti dve investiciji morata biti končani pred začetkom gradnje nove termoelektrarne -toplarne Trbovlje 3.
Tako za toplarno Ljubljana 2 kot za termoelektrarno - toplarno Trbovlje 3 je tozd Inženiring šoštanjskih termoelektrarn prevzel kompletni investicijski inženiring, vključujoč pridobivanje sredstev za investicije.
Zapisati velja, da so naloge, ki jih je prevzel tozd Inženiring v zvezi z gradnjo termoelektrarne - toplarne Trbovlje 3 dokaj zahtevne, saj bo treba zgraditi objekt na utesnjenem prostoru, zelo zahtevna bo tehnologija, gradnja tega novega elektroenergetskega objekta pa bo trajala s pripravljalnimi deli in predinve-sticijami vred predvidoma 7 let. Gradnja nove termoelektrarne — toplarne Trbovlje 3 je predvidena v naslednjem srednjeročnem načrtu izgradnje elektroenergetskih objektov pri nas. Ker investitor še ni mogel zagotoviti instrumentov za zagotovitev plačila za investicijo je trenutno v veljavi pogodba samo za pripravljalna dela, ko pa bo gradnja objekta odobrena in bodo zagotovljena sredstva, pa bo veljala celotna pogodba.
IZ INŠPEKTORJEVE BELEŽNICE
Izvršni svet o gradnji soseske Šalek II,
Kar najhitreje moramo podpisati samoupravni sporazum o celoviti izgradnji te soseske -
Uskladiti delo strokovnih služb
Kako pereč problem je stanovanjska gradnja in koliko vprašanj je še odprtih, nedodelanih, je pokazala četrtkova seja izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, na kateri so se sestali najpomembnejši podpisniki bodočega samoupravnega sporazuma o celoviti izgradnji soseske Šalek II.
Čeprav se v občini že lep čas trudimo, da bi stanje na tem področju premaknili z mrtve točke, očitno le še bolj mešamo že itak nejasne odnose. Vsa priporočila in sklepi, ki smo jih na različnih forumih v zadnjih letih sprejeli so bob ob steno. Odpirajo pa se novi problemi, nova vprašanja. Tudi s samoupravnim sporazumom o celoviti izgradnji soseske Šalek II za zdaj nismo imeli srečne roke. Po številnih sejah in predlogih se je menda pred podpisniki znašla že 11. verzija. Tudi nanjo je padlo toliko pripomb, da podpis sporazuma ni bil možen.
In medtem, ko že vrabci čivkajo, da tu nekaj ni v redu, da takšno zavlačevanje gradnje povzroča velikansko škodo, da je nekdo vendarle odgovoren ali pa nismo pravilno samoupravno organizirani, prosilci čakajo in upajo. Žal, je čakajočih in upajočih vedno več.
Seja izvršne^ sveta z bodočimi podpisniki samoupravnega sporazuma je najbrž vendarle določen premik na bolje. Vsaj pri gradnji soseske Šalek II lahko pričakujemo boljše rezultate.
Samoupravni sporazum, so menili udeleženci seje, je prav
gotovo nova kvaliteta, mora pa biti takšen, da bo ustrezal vsem Udeležencem predvsem pa mora prinesti hitrejšo, celovitejšo in cenejšo gradnjo. Dosedanji pristop k oblikovanju sporazuma ni bil najboljši. Preveč se je zavlačevalo, premalo upoštevalo pripombe in želje podpisnikov. Samoupravni sporazum, ki ne prinaša ničesar novega pa je nesmiseln.
Beseda je padla tudi na račun številnih strokovnih služb, ki same zase zbirajo podatke, delujejo neusklajeno in tako precej nesmiselno trošijo sredstva, ki so vložena vanje. Nujno je to delo skoordinirati, ker bomo le tako lahko dobili ustrezne analize, ki so nam nujno potrebne, obenem pa osmišlili delovanje teh strokovnih služb. Združevanje - ne drobljenje sil - so poudarili na seji izvršnega sveta je prav gotovo eden od pomembnih dejavnikov celotnega razvoja občine in tako tudi stanovanjske gradnje. Več pozornosti pa bo potrebno posvetiti kadrovskim zasedbam.
Udeleženci seje so sklenili, da je potrebno samoupravni sporazum dokončno oblikovati v najkrajšem času in ga po razpravi podpisati do 15. v tem mesecu. Vsak podpisnik je pozvan, da pismeno predloži svoje pripombe, ki bodo v samoupravnem sporazumu upoštevane. Pripraviti je potrebno finančni, tehnični in operativni plan za komunalno in stanovanjsko gradnjo ter ostale objekte in v najkrajšem času pričeti z gradnjo.
Plan je torej zastavljen. Odločno in konkretno. Upamo, da bo tako tudi izpeljan in da bo nova soseska v kar najkrajšem času dograjena.
Na seji izvršnega sveta pa ni tekla beseda le o stanovanjski gradnji. Spregovorili so tudi o problematiki dela inšpekcijskih služb občine Velenje. Načelnik oddelka za gospodarstvo Ivan Kolar je opozoril na bistvene probleme, ki izhajajo predvsem iz same vsebine dela in so objektivne narave. Dejal je, da bi bilo delo inšpektorjev uspešnejše, če bi jim pomagali občani, saj smo občani dolžni sodelovati in ukrepati tako, da bomo pri odkrivanju in odpravljanju družbeno škodljivih pojavov čim bolj uspešni.
Ker so bili člani izvršnega sveta mnenja da bi bilo dobro celotno problematiko osvetliti še z nekaterimi podatki, posebno pozornost pa nameniti medobčinskemu povezovanju na tem področju ter ustanovitvi medobčinskega inšpektorata, so nadaljno razpravo o teh vprašanjih preložili na eno prihodnjih sej izvršnega sveta.
B. ZAKOŠEK
Ustanovna skupščina naše zbornice
(nadaljevanje s 1. strani)
vanj organizacij združenega dela v gospodarske zbornice in splošna združenja. Obširno pa je spregovoril o interesih združenega dela občin Velenje in Mozirje, da ustanovi skupno gospodarsko zbornico in o skupnih interesih, ki naj bi v prihodnje združevali gospodarstvi obeh občin. Navedel pa je tudi nekatera konkretna vprašanja, pri razreševanju katerih se bodo morali še posebej angažirati organi SŠGZ. Gre za delo pri oblikovanju in sprejemanju razvojnih programov, zbiranju, urejanju in distribuciji gospodarskih informacij, celovitost obravnav posameznih problemov, analiziranju gibanj v materialni in finančni sferi gospodarjenja, pri ustvarjanju in delitvi dohodka ter pri gibanju tržišč, nadalje za sprejemanje sanacijskih programov, izvajanje občinskih razvojnih nalog ter za prestrukturiranje gospodarstva. Seveda pa ne gre prezreti tudi nalog na področju raziskovalne in inventivne dejavnosti, sicer pa bodo, kot je bilo večkrat poudarjeno, potrebni veliki napori vseh za uresničitev zastavljenih nalog SŠGZ.
Slavko Geratič je nanizal tudi nekatera ključna vprašanja, ki jih bodo morali razreševati v občinah Velenje in Mozirje v obdobju do leta 1985, ko naj bi gospodarstvo obeh občin doseglo blizu 8,4 milijarde dinarjev družbenega proizvoda (po cenah iz leta 1977) in zaposlovalo najmanj 32.500 delavcev.
Naloge SŠGZ pomembne tako za območje kot za vso Slovenijo
Potem, ko so poslušali delegati še poročilo o delu medobčinskega odbora gospodarske zbornice Slovenije za celjsko območje so v razpravi opozorili na nekatere pomembne naloge nove medobčinske zbornice. Pri
tem seje Franjo Kljun, predsednik velenjskega občinskega izvršnega sveta, zahvalil iniciativnemu odboru za opravljeno delo pri ustanovitvi nove SŠGZ ter izrazil prepričanje, da bo prišlo v prihodnje do kar najtesnejšega sodelovanja med gospodarsko zbornico Celje ter Savinjsko Šaleško gospodarsko zbornico Velenje povsod tam, kjer bo to potrebno in koristno.
Podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije, Rado Dvor-šak je bil mnenja, da si zastavlja nova Savinjsko Šaleška gospodarska zbornica velike naloge, ki so pomembne tako za območje, za katerega je bila SŠGZ ustanovljena, kot za vso Slovenijo. Seveda pa bo treba stremeti za tem, da bodo naloge in aktivnosti, ki so zapisane v programu dela za leto 1979, tudi uresničene. To pa bo mogoče doseči, če bo v delu SŠGZ čim manj forumskega dela, se pravi, da bodo morale v delu SŠGZ kar najaktivneje sodelovati vse njene članice ter delo zastaviti tako, da ga bodo uspešno zaključile. Nova SŠGZ pa mora postati resnično mesto oziroma prostor za sporazumevanje in dogovarjanje, pričakujoč seveda, da bodo sprejeti sporazumi in dogovori tudi uresničeni.
Prednostne naloge nove SŠGZ za leto 1979
Predlog delovnega programa SŠGZ, posebej pa tudi predlog dela za leto 1979, bodo dopolnili s predlogi in pripombami, ki so jih izrekli delegati na petkovi ustanovni skupščini.
Nova SŠGZ bo namenila vso pozornost pripravi in sprejemanju družbenih planov občin Velenje in Mozirje, spodbujala bo boljšo organiziranost, učinkovitost, strukturo in razvoj gospodarstva, ki naj bi bil v prihodnje tak, da bi zagotavljal možnosti za zaposlovanje nove delovne sile in povečanje standarda zaposlenih. SŠGZ bo na-
Vclenjski maturanti so ob letošnjem proslavljanju zaključka šolanja poskrbeli za spodbudno in nadvse dobrodošlo novost K temu proslavljanju po tradiciji sodi maturantski ples, ki so ga četrtošolci gimnazije in Rudarskega šolskega centra doslej prirejali ločeno. Prizadevanja, da bi obe omenjeni prireditvi združili v eno, so letos vendarle rodila želene sadove in tako bodo maturanti obeh velenjskih srednjih šol, njihovi starši in drugi občani letos skupno proslavili to pomembno življenjsko prelomnico. Odločitev gimnazijcev in dijakov Rudarskega šolskega centra da združeno pripravijo letošnji maturantski ples, je vsekakor vredna vse pozornosti in pohvale, saj je tovrstni prireditvi le na tak način mogoče dati ton, v katerem naj bi izzvenela. Maturantski ples naj resnično postane druž beno politična manifestacija mladih (je bilo rečeno tudi na nedavni seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje, ki bo pokrovitelj te prireditve), saj mu pristoji le tako opredeljena vsebina.
Ob vsem tem pa se ob takih in podobnih prireditvah pogosto pojavlja nevarnost, da se njihov smisel in namen razvodeni. Tudi maturantski ples je v tem smislu ples na trhlih deskah, kajti le nekaj napačnih korakov lahko prireditev kaj hitro obarva drugače. Doslej smo namreč ob podobnih priložnostih že večkrat bili priče pojavu, ko bi taki manifestaciji še najbolj pristajal naslov ,,modna revija", saj je izzvenela kot tekmovanje, kdo bo nosil lepšo, boljšo in dražjo obleko pogostokrat celo kupljeno v tujini. O nesprejemljivosti take usmeritve, katerih posledica je demonstriranje raznolikosti socialnih oziroma statusnih simbolov dijakov in njihovih staršev, ne gre izgubljati besed.
Vsi smo radi lepo oblečeni, še posebej mladi in prav je tako. Pa vendar, če bo ob vsem tem maturantski ples uspel postati več kot zgolj ples in modna revija", potem bodo mladi dijaki tako pomembno življenjsko stopnico prestopili s primerno občutenim korakom.
J. KRAJNC
V zadnjem času je čutiti povečano ,.zaskrbljenost" svetov krajevnih skupnosti za vzdrževanje različnih spominskih obeležij iz NOV, kot so grobišča talcev, spomeniki talcev, posamezna in skupna grobišča borcev. Ta skrb - čeprav malo pozna a vredna vse pohvale - se kaže v intenzivnem razpravljanju in odločnem dopisovanju komunalni inšpekciji naj nekaj ukrene, da bi bila ta obeležja urejena in vsem nam v ponos ne pa v sramoto. Tako razmišljanje in govorjenje spominja na lov za čarovnicami, ker akutno zanemarjenih spominskih obeležij iz NOB v naši občini ni. Ni pa jih zato, ker zanje ves čas skrbe organizacije ZZB NOV v krajevnih skupnostih; delo pa koordinira občinsko združenje borcev.
Borčevska organizacija v krajevni skupnosti skrbi za vzdrževanje spominskih obeležij s tem, da se dogovori s šolami za vzdrževanje tam, kjer niso potrebna večja sredstva in gre le za pozornost in skrb, da so vedno urejena. Za obeležja, katerih vzdrževanje zahteva večja denarna vlaganja pa so se borci dogovorili z delovnimi organizacijami in ni znano, ,bi katera delovna organizacija to odklonila.
Končno pa, na kakšni stopnji bi bila naša morala in zavest, če bi to področje zavestno prepustili nadzoru inšpekcijske službe?
Komunalni inšpektor NARALOČNI K DANE
Socialistična republika Slovenija
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE
ZADEVE
UPRAVA JAVNE VARNOSTI V CELJU
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in opravila:
1.	oskrbnik — ekonom
2.	strojepisec
3.	hišnik — kurjač
Pogoji:
Pod 1. srednja šola ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj
pod 2. dvoletna administrativna šola
pod 3. kvalificiran delavec (ključavničar, vodovodni instalater, mizar).
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi na Upravo javne varnosti v Celju, Gregorčičeva ul. 5.
dalje pomagala pri sestavi usklajevanju letnih planov in razvojnih programov organizacij združenega dela, predlagala bo ukrepe za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, skrbela za izobraževanje kadrov itd.
V tem letu pa bodo namenili pozornost zlasti še nekaterim nalogam, ki so zapisane tudi v občinske razvojne načrte. Tako bodo sodelovali pri iskanju novega programa in pri postopnem preusmerjanju proizvodnje v tovarni usnja Šoštanj, pri iskanju novega programa in preusmeritvi proizvodnje na osnovi pepela v delovni organizaciji elektrofiltrski elementi Šoštanj ter pri razvoju turistične dejavnosti v občinah Mozirje in Velenje, da bi zagotovili celovito turistično ponudbo obeh občin s povezovanjem turističnih zmogljivosti ter z izgradnjo novih zmogljivosti.
Zaradi velikega pomena oziroma vpliva na prestrukturiranje gospodarstva ter usposabljanje kadrov bodo podpirali razvoj računalništva in elektronike. Nadalje bodo sodelovali tudi pri pripravi programa razvoja prehrambeno predelovalne industrije, vključili se bodo v akcijo za zagotovitev zadostnih količin surovin za lesno predelovalno industrijo ter v načrtovanje prihodnjega razvoja te industrije. Pomagali pa bodo tudi pri pripravi prostorskega plana za Savinjsko dolino s posebnim poudarkom na vodnem gospodarstvu. Skrbeli pa bodo še za dopolnilno izobraževanje kadrov v gospodarstvu ter pripravili razgovore o aktualni družbeno — ekonomski problematiki.
In končno je ustanovna skupščina Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice potrdila tudi finančni načrt za čas od 1.4. do 31. 12. 1979, ki predvideva blizu 1,610.000 dinarjev celotnega prihodka ter prav toliko odhodkov.	(Ma)
gorenjeiKji
vila herbestein
velenje
teden slovenske kuhinje od 12. do 17. marca 1979
•	vsak dan trije menuji slovenskih narodnih jedi
•	specialitete slovenske kuhinje po naročilu
•	odprto bizeljsko vino
•	za dober tek in prijetno vzdušje bo s slovensko narodno glasbo skrbel naš solist na hammond orglah
Na vašo željo pripravimo tudi poslovna in svečana kosila.
Obiščite nas lahko vsak dan od 12. do 22. ure.
Ob nedeljah in državnih praznikih zaprto
Informacije in rezervacije na telefon: (063) 850—620, 850—363
gorenje
vila herbestein
i kevilfika 9 (471) - 9. marca 1979
Sv_
Izpolnili skoraj vse naloge
Šola nepogrešljiv dejavnik
Takojj po seji občinskega sveta Iveze siindikatov Slovenije Velenje s jjredsedlniki osnovnih organizacij . sindikata in konferenc osnovnih or-■Ulizaciij sindikata, so se sindikalni Mnkciomaiji v tej OZD lotili zastavljene nailoge. Sklicali so sestanek ter ie dogiovorili za potek akcije in sprejeli konkretne naloge in zadolžitve. Pio vseh temeljnih organizaci-ah so ustanovili koordinacijske od-jore, us:tanovili pa so tudi koordina-fjjski odbor na nivoju delovne organizacije. V akcijo so se aktivno idjučile tudi vse ostale družbeno kHitičnie organizacije in vodilni de-hvci. Akcija je potekala v skladu z (okovnikom. Do 5. februarja so »oslovoidni organi pripravili poročilo o poslovanju. Pri tem so se posvetovali s koordinacijskimi odbori. Kasneje so se sestali koordinacij-
ski odbori in do teh poročil zavzeli določena stališča. Pokazalo seje, da .je bilo potrebno posamezna poroči-, la še dopolniti. Tako pripravljeno gradivo so potem obravnavale vse sindikalne skupine. Delavci pa so na teh sestankih dodali še nekaj bistvenih pripomb in stališč. Z vsem tem gradivom, so se spet soočili koordinacijski odbori na ravni tozda in ga analizirali. Ob koncu pa se je sestal še koordinacijski odbor na ravni delovne organizacije. Tako se je celotna akcija zaključni računi odvijala po programu, analize so bile pravočasno in kvalitetno izvršene in popolnoma ustrezne za razpravo.
Pri celotni akciji, ki so si jo zastavili najširše, je bilo izhodišče stanje v preteklem letu. Zanimivo je, da so v Vegradu obravnavali nekatere najpomembnejše kazalce gospo-
S predpripravami v akcijo
V delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje^ ugodno ocenjujejo potek sprejemanja zaključnega računa — Živahne razprave v samoupravnih delovnih skupinah
V delovni organizaciji Rudnik lignita Velenje so akcijo Zaključni lačuni 78 dočakali že nekoliko pripravljeni, saj so ob koncu preteklega leta vodje posameznih temeljnih organizacij združenega dela pri-tvili ocene letnega poslovanja, ki jih obravnavali že v zadnjih dneh iskega leta. V Rudniku lignita relenje si že dlje časa prizadevajo, h bi delavci resnično gospodarili z dosežki svojega dela in zato so mesečne ter periodične razprave o kazalcih poslovanja postale že stalna praksa.
Da bi akcija o zaključnem računu itekala po dogovorjenih metodah rokih, so koordinacijski odbor, ki imenovali že prej, nekolfto ili in ta odbor je usmerjal celoten potek priprave, obravnave in sprejemanja zaključnega računa. Po-slovodni organi so pripravili analizo gospodarjenja, o kateri so delavci nato razpravljali v samoupravnih tfelovnih skupinah. V živahnih ide-javnih razpravah so se porodila mnoga stališča in sklepi, ki so jih nato posredovali tudi občinsk nu pv ot .	; ,
sindikalnemu svetu Velenje ter od-činskemu komiteju Zveze komunistov Slovenije Velenje. V drugi etapi sprejemanja zaključnega računa so delavci Rudnika lignita Velenje razpravljali še o finančnih kazalcih gospodaijenja. Ob zaključku obravnav so koordinacijski odbori uskladili vsa mnenja in pripombe, ki so se največ nanašale na gospodarjenje, varčevanje, varnost ter disciplino pri delu in podobno, na podlagi tega pa so delavski sveti pripravili stabilizacijske programe, ld jih bodo še dopolnjevali.
Akcijo Zaključni računi 78 ocenjujejo v Rudniku lignita Velenje kot uspešno opravljeno, saj je resnično dosegla svoj namen. Ob vsem tem pa se je pokazala naslednja pomanjkljivost. Istočasno bi namreč delavci morali obravnavati tudi poročila o izvajanju delovnih programov samoupravnih interesnih skupnosti, ki pa jih njihovi izvršilni odbori niso pravočasno poslali in zato razprave o zaključnih računih samoupravnih interesnih skupnosti niso utegnili pripraviti.
J. K.
darjenja mesečno že od septembra dalje in so za akcijo ..zaključni računi" to delo le še nekoliko po^obili.
In o čem so delavci v tej OZD ob obravnavi lanskega poslovanja imeli največ pripomb. Predvsem so se ustavljali pri nagrajevanju po delu in izračunavanju stimulacije za opravljeno enoto dela, spregovorili so o odnosih med tozd in inženiringom, o pojačani operativni pripravi dela, o povečanju investicij v delovne priprave. Poiskati je treba rešitev za program DOM 101 ter izboljšati organizacijo dela. Seveda to niso vse pripombe, ki so jih delavci izrekli in katerim nameravajo na Vegradu v letošnjem letu posvetiti vso pozornost.
Akcija Zaključni računi 78 je pokazala, da so na Vegradu izpolnili skoraj vse zastavljene naloge iz preteklega leta, pokazala pa je tudi da so delavci pripravljeni in da znajo tvorno sodelovati, če jim je le nudena možnost in dovolj razumljivo obrazloženo gradivo, ki ga morajo obravnavati. Kot nam je dejal predsednik konference osnovnih organizacij ZSS na Vegradu Janez Zore nameravajo z akcijo nadaljevati . skozi vse leto in tako omogočiti delavcem kar najširšo obveščenost in možnost pri oblikovanju nadalj-nega razvoja te OZD.	M. T.
Prvi sad solidarnosti delovnih ljudi in občanov Gornje Savinjske doline je bila obnovljena in dograjena osemletka na Ljubnem ob Savinji. Najmlajši prebivalci te krajevne skupnosti so pred dobrimi petimi leti pridobili vrsto novih in sodobno opremljenih učilnic, telovadnico, večnamenski prostor, vrtec in druge pridobitve. In kot da je osemletka šele takrat v polni meri zaživela, sama zase in v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Pogled v zajetno knjigo letošnjega delovnega načrta to nedvoumno potrjuje.
Ljubensko šolo obiskuje 320 učencev. Zanje skrbi 34 zaposlenih, od tega 20 pedagoških delavcev. Imajo 15 oddelkov, le trije imajo izmenično pouk popoldne, dva oddelka podaljšanega bivanja in dva vzgojno-varstvenega oddelka. Šolski okoliš se pokriva z območjem krajevne skupnosti, kar je edini primer v mozirski občini. Okoliš je zares obširen in prenekateremu učencu meri pot v šolo več kilometrov, ki pa jih s pomočjo šolskega avtobusa in kombija razmeroma lahko premaguje. Podružnične šole so pred leti ukinili in učenci iz Ljubnega, Tera, Primoža, Savine, Planine, Oko-nine, Radmirja, Meliša in JUvanja imajo poslej skupne prostore, skupno si pridobivajo znanje in skupno
DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA
' KAJ NAM POVEDO KAZENSKE DOLOČBE Z/ - ^ KONA O ZDRUŽENEM DELU
Sedaj, ko so že vse določbe Zakona o združenem delu veljavne se bomo večkrat srečevali s primeri, ko bodo OZD, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter odgovorne osebe prijavljene sodišču ali sodniku za prekrške zaradi nespoštovanja posameznih določb Zakona o združenem delu. Zaradi tega je nujno, da se vsak delavec na odgovornem delovnem mestu seznani s tistimi določili Zakona o zdru-
ženem delu, kjer se govori o kazenskih določbah (čl. 647-657). Za primerjavo naj omenimo, da ravno tako, kot poznajo vsi vozniki motornih vozil prometne prekrške, bomo morali počasi poznati tudi vse prekrške v združenem delu in se tudi zavedati, da prekrškom sledijo kazenske sankcije, kijih bodo po prijavah začela izrekati sodišča in sodniki za prekrške v posameznih primerih.
Municijske škatle so bile na njegovi levi. Dolg redenik je že pomolil jeziček v odprtino mitraljeza. Trikrat je Stojan potegnil zapirač nazaj. Trikrat je votlo zaklopotalo v mitraljezu. Vsakokrat je potegnilo redenik v mitraljez, dokler se ni prokazal jeziček pri odprtini na drugi strani.
,Mitraljez je pripravljen," je raportiral Stojan. Ronko mu je rekel: „Stojan, ti veš kaj je tvoja dolžnost. Danes grešprvič v borbo z mitraljezom. Čuva municijo, ki je nimamo na pretek! Municija nam pomeni življenje. Toda kadar je treba, udari! Bre-z mojega povelja položaja ne smeš zapustiti. Umika ni!"
Stojan, ležeč pri mitraljezu, je kratko, kakor da je to samo ob sebi umevno, odgovoril: ,,Razumem, Ronko, držal bom."
Naše levo krilo je varoval komandir Gustl, štiriindvajset-letni borec. Bil je molčeč, toda drzen. Ko smo prišli do njega, nam je samo pomežiknil, češ: „Na mene se lahko zanesete. Na tej strani bo držalo, dokler bom dihal."
„Gustl, saj poznaš naš položaj, umika ni. Vzdržati je treba do noči!" je rekel komandant Ronko. Gustl je pokimal. Njegove sivkaste oči so dobile kovinski sijaj. Njegov široki obraz s skoraj orlovskim nosom se je zresnil in zmračil. ,Jlonko, tukaj ne bodo prodrli. Do noči bomo vzdržali."
Počasi smo se pomikali po položaju, od borca do borca.
Mitraljezi so bili redko posejani med njimi. Komaj smo se vrnili na svoje položaje se je že utrgalo v dolini pod nami. Enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat je počilo. Rezko piskajoče je zažvižgalo preko naših glav in treščilo v globeli za nami.
,,Slabo so merili, hoteli so zadeti vrh, pa jim je spodletelo. Pazi, Stane, sedaj pride druga salva! Ta ulegne vsekati že med nas", je poltiho pošepnil Janko,
dosegajo lepe uspehe na različnih področjih.
Delovni načrt za letošnje leto je resnično zajetno delo in že bežni pregled potrjuje dejstvo, da so se učenci na ljubenski osemletki v veliki meri že uveljavili kot subjekti v učnem procesu, da sodelujejo pri njegovem nastajanju in izvajanju in da so, zlasti pri delu v izvenšolskih dejavnostih, že pravi mladi samoupravljala. Na skorajšnje delo in življenje se zavzeto pripravljajo na vsakem koraku. Njihove najpomembnejše samoupravne enote so seveda razredne skupnosti, ki sprotno skrbijo za uresničitev sprejetega programa, ob vsakem tromesečju pa na oddelčnih konferencah po samoupravni poti ocenjujejo opravljeno delo, rešujejo tekoče probleme in za učiteljski zbor pripravljajo predloge ocen iz vedenja. Po delegatskem sistemu tvorijo učenci šolsko skupnost, ki se sestaja občasno in po potrebi. Učenci sami pravijo, da je njihovo samoupravljanje zares zaživelo, da pa se težave pojavljajo v nižjih razredih, predvsem na začetku uveljavljanja novih odnosov.
Navzlic vsem uspehom se na osnovni šoli Ljubno otepajo tudi s pomanjkljivostmi in v letošnjem delovnem načrtu so odločno zapisali, da jih bodo poskušali v kar največji meri odpraviti. Sem sodi na prvem mestu dokaj šepavo sodelovanje s svetom staršev in s svetom šole. Oba sta sicer oblikovana vendar bosta morala obogatiti svojo dejavnost in si zagotoviti takšno vlogo in pomen, ki jima pripada. Okrepiti bodo morali tudi vez s starši slabših učencev.
Ti starši vse premalo prihajajo v šolo in slabši učenci tudi zaradi tega takšni ostajajo še naprej. V večji meri bo treba izkoristiti vse razpoložljive učne pripomočke, zlasti avdiovizuelne ter radio in interno televizijo, ki ju že vključujejo v redni pouk. Tudi navajanju učencev na večjo mero spoštovanja do starejših, na čut odgovornosti do dela in do družbene imovine posvečajo v tem šolskem letu veliko pozornosti.
Poskušali bodo pripraviti še nove oddelke podaljšanega bivanja, ki so za to področje še posebej pomemb-
namestnik komandirja bataljona, ko sva ležala vsak na eni strani debele smreke. V takih trenutkih, ki so pomenili življenje ali smrt, smo vedno govorili potiho. Laže je borcu, če spregovori s svojim sosedom samo nekaj besed ali izmenja pogled. Takoj se čuti mnogo mirnejšega, samozavestnejšega, mnogo odločnejšega.
Hip nato je zopet zavrelo tik nad našimi glavami in udarilo v gozd za nami. Ozrli smo se. Iz gozda za nami je štrlelo več okleščenih smrek brez vrhov, zavitih v dim, ki se je v počasnih, cunjasto raztrganih kolobarjih dvigal v zrak.
V tem trenutku je začelo klestiti tudi na levo od nas. Piskajoči, zategli zvok letečih min je bil docela različen od izstrelkov topov. Stisnili smo glave v sneg. Vsak se je hotel napraviti čim manjšega. Z vseh strani je začelo tuliti po ozračju nad nami. Nabijali smo, da se je zemlja tresla. Zdaj je zarigalo pri komandirju Gustlnu na levem krilu, ppa v sredini pri Ronkotu. Ni se še tam pomirilo, že je zaječalo pri Viktorju na desnem krilu. Vmes so tenko žvižgale naše in švabske svin-čenke. Prvič so se oglasili švab-ski mitraljezi na skrajni levi strani. Kakor na dogovorjen znak so zaropotali hip nato na vsem sektorju. Med švabskimi vrstami so bili na gosto posejani. Premoč je bila ogromna. Na en naš puškin strel so odgovorile salve mitraljezov, min in topov. Naši mitraljezi so še molčali. Čakali so, da se prezgodaj ne izdajo, ker bi Švabi takoj skoncentrirali nanje ves svoj ogenj.
Streljanje se je približevalo skupini, kjer je bil komandant Ronko. Prvič so zaklokotali naši mitraljezi. Vedeli smo, da so se Švabi približali pod okriljem gozda našim položajem. Že so se slišali švabski kriki „Vor-waerts!" je donelo iz gozda. Hip nato pa se je razlegel njihov: „Sturm,hura!"
Šola je s krajevno skupnostjo tesno povezana in tvorno sodeluje pri vseh njenih akcijah, pa naj bodo to očiščevalna dela, prostovoljne delovne akcije, različne prireditve in proslave in še bi lahko naštevali. Tudi sami so veliko storili za kraj.
Pred leti so učenci zavzeto zbirali starine in narodopisno izročilo kraja v celoti. Zbrali so preko 2000 primerkov in jih razstavili v šolskem večnamenskem prostoru. Takšna razstava je nedvomno več kot uspela. Predvsem v tem smislu, da so se ljudje končno zavedli vrednosti teh predmetov. Ne uničujejo jih več vsevprek in tudi ,,izvoz" v druge kraje je močno usahnil. Brez grenkega priokusa tudi ni šlo. Niso namreč našli prostora kjer bi vse predmete stalno razstavili in tako rešili izročilo. Morda prostora še dolgo ne bo, o tem pa bi veljalo kaj več kot razmisliti. Pripravili so tudi razstavo ročnih del s poudarkom na preteklosti Pred šolo so postavili spomenik savinjskim flosarjem, večnamenski prostor pa vse bolj postaja kulturno središče kraja in krajevne skupnosti Njegova vrata so odprta vsem, svoje mesto pa so v njem našle tudi likovne razstave, ki jih prq v kraju skorajda niso poznali. Osnovni šoli pripada tudi največ zaslug, daje Ljubno dobilo športno igrišče, da je pridobilo nekaj atletskih naprav in otroško igrišče ob vrtcu, o tem kolikšnega pomena je za razvoj športa nova telovadnica, pa ne bi kazalo izgubljati besed. Pozabili niso na ostarele občane, saj je šola v sodelovanju s krajevno skupnostjo že pripravila srečanje z njimi in jih bo tudi v prihodnje.
Ob naštevanju uspehov pri delu in življenju osnovne šole Ljubno, ki je nepogrešljiv in nedeljiv del vsakodnevnega utripa krajevne skupnosti, ne smemo pozabiti njenega pokrovitelja - temeljne organizacije združenega dela Kovinarstvo. Izdatna mera razumevanja in sodelovanja tega kolektiva jim je bila vse doslej v veliko oporo in jim je obenem spodbuda za nadaljnje še uspešnejše delo. O bogati izvenšolski dejavnosti in o tehtnem uveljavljanju samoupravnih odnosov bodo prihodnjič spregovorili mladi samoupravljala sami.
JANEZ PLESNIK
V nižini za nami je bila pripravljena četa, da se zakadi na izpostavljeno mesto, kakor hitro se bo čutilo, da se lomijo naši položaji. Toda ni bilo treba. Tam je bil Ronko. Naši se niso zagnali s položaja. Pritisnili so se k zemlji in odprli peklenski ogenj. Nabijanje topov je prenehalo. Tudi švabski juriš je potihnil. S krvavimi buticami so se zgubili med visokim smre-kovjem. Švabi so bili vrženi na nižje položaje, kakor so jih zasedli pred pričetkom borbe. Ni s še potihnilo pri Ronku, že je zaorilo na desnem krilu pri Viktorju. Borce pri sedlu med obema vrhoma so hoteli presekati na dve skupini, ki bi se morala boriti vsaka sama zase. To bi pomenilo, da bi divizija ne imela enotne komande, s tem bi izgubila na udarnosti, med borci pa bi nastal poplah. Čutili smo, da tudi Viktorjevi borce, še niso dali vse iz sebe. Tudi oni so sprejeli isto taktiko kakor malo prej Ranko. Pričakovali smo sovražnika stisnjeni med drevjem in prilepljeni v sneg. Z municijo je bilo treba štediti in streli so morali zadeti. Švabi so se zagnali proti vrhu. Do naših lin j je bila le še kratk?. razdalja, največ tiideset metrov. Že so se pokazale prve vrste naskakujočih Švab?v. Tega trenutka je čakal Viktor. Mitraljezi, ki so dosedaj molčali, so zaklokotali v križnem ognju.
Ročne bombe so udarile izza smrekovih debel, za katerimi so ležali borci. Noben vonvaerts Švabskih komandantov ni pomagal. Njihove razbite vrste so 'jtonile nazaj v globino gozda. H skanje snega pred našimi položaji Je utihnilo. Le smreke so žalostno povešale prestreljene veje in molele v zrak odbite vrhove.
Na položajih je zavladala grobna tišina. Tudi gozd v ■nižini, zaseden po šva'iih, se ni vzdramil. Tišina je morila borce, čakmj'; jih je delalo nestrpne.
Več sodelovanj
Naše uredništvo na obisku v krajevni skupnosti
Konovo
Za gozdičkom nad Šmarsko cerkvijo leži na visoki terasi na približno 460 metrih nadmorske višine naselje Konovo. Pičle kmetijske površine so po letu 1960 spremenili v gradbene parcele, kjer so naglo zrastle hiše delavcev. Stari Velenjčani se še spominjajo nekdanjega zaselka Konovo, v katerem je bilo pred petnajstimi leti komaj štirinajst hišnih številk. Spominjajo se starih makadamskih in poljskih poti, polkmečkih domačij, malih polj in sadovnjakov.
MLADA KRAJEVNA SKUPNOST
Danes je Konovo popolnoma drugačno. Iz malega kmečkega zaselka je nastalo naselje z več kot tisoč prebivalci. Skoraj polovica krajanov je zaposlenih. Še vedno se je obdržalo dvanajst čistih kmetij, predvsem na obrobju Konovega, na meji proti Hrastovcu in Cirkovcam. Tu pa je tudi štirinajst polkmetov. V krajevni skupnosti prevladujejo mladi ljudje. Imajo le 63 upokojencev ter več kot sto predšolskih otrok.
V krajevni skupnosti Konovo imata obrata dve delovni organizaciji. Vegrad ima tu tozd Vemont in obrat DOM 101, Era pa trgovski lokal na Selu. Otroci obiskujejo osnovno šolo Velj-
Franc Cevzar
ko Vlahovič in Miha Pintar Toledo.
Tudi na Konovem so preoblikovali samoupravne organe krajevne skupnosti. Imajo skupščino krajevne skupnosti, ki šteje 43 delegatov, v svetu krajevne skupnosti pa je devet delegatov. V krajevni konferenci SZDL je devet krajanov, v predsedstvu pa 11. Za večjo obveščenost krajanov ter za njihovo boljše sodelovanje pri vodenju krajevne skupnosti so
Jože Lempl
ustanovili dva ulična in dva vaška odbora.
SPREMENJENA PODOBA
S hitrim razvojem Velenja se je povečala potreba po novih naselitvenih površinah in tako je Konovo, kjer zemlja za kmetijstvo ni bila najbolj primerna, prišlo v zazidalni načrt. Poletu 1964 so številni Velenjčani pričeli gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Pokrajina je naglo spremenila podobo. Zal, so se graditelji srečevali s popolnoma komunalno neurejenim prostorom. Ni bilo cest, kanalizacije, vodovoda, elektrike. Kljub temu so hiše rastle kot gobe po dežju in kmalu so se prvi graditelji naselili v nove domove.
V začetku je bilo nastajajoče naselje vključeno v krajevno skupnost Šalek. Z njenim hitrim razvojem pa so se pokazale potrebe po ustanovitvi samostojne krajevne skupnosti. Tako so na zboru občanov 15. decembra leta 1973 sprejeli odločitev, da se osamosvojijo in postanejo samostojna krajevna skupnost, ki združuje Konovo, Selo in vzhodni del Hrastovca. Sprejeli so tudi delovni program do leta 1980.
Od takrat je minilo že šest let. V teh šestih letih je bila ta krajevna skupnost ena najbolj aktivnih v naši občini. Večina načrtov, ki so sijih zastavili, je že uresničena. Še več! Naredili so marsikaj, kar pred leti niso nameravali, a so kasneje pokazale potrebe.
Pred dnevi smo se oglasili v njihovi krajevni skupnosti, kjer smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Francem Cevzarjem, predsednikom skupščine krajevne skupnosti Jožetom Lemplom, pred-
sednikom krajevne konference SZDL Karlom Stropnikom, ml. predsednikom krajevne organizacije zveze 'borcev Brankom Peerom, predsednico društva prijateljev mladine Majdo Per-govnik, predsednico odbora za družbeno politično aktivnost žena Lojzko Stropnik, Karlom Stropnikom st., Lojzetom Ram-šakom predstavniki mladinske organizacije ter nekaterimi drugimi krajani.
IZGRADNJA CEST -POMEMBNA NALOGA
Zbrali smo se v večernih urah v lepo urejeni dvorani v spodnjih prostorih novega še neodprtega vrtca. Dvorano so odprli pred kratkim. Ta pomembna pridobitev za krajevno skupnost pa je le začasna rešitev, saj nameravajo ob vrtcu graditi še dom družbenopolitičnih organizacij.
Ceste na Konovem so bile včasih izredno slabe. Slaba je bila tudi edina povezava z mestom. Zato si je vodstvo novo ustanovljene krajevne skupnosti v letu 1973 zadalo za nalogo, ureditev cest. Že pred tem so se lotili prepotrebne ureditve kanalizacijskega sistema. Tretjino denarja za ureditev kanalizacije so zbrali sami, ostalo pa so dobili iz komunalnega sklada in delovnih organizacij. Kanalizacijo so dokončali spomladi leta 1974. V tem času so izpopolnili tudi električno omrežje v krajevni skupnosti.
Najpomembnejša akcija pa je bila vendarle izgradnja sodobnejših cest, ki naj bi omogočile boljšo povezavo s centrom Velenja. Blatne makadamske poti naj bi končno zamenjale sodobne asfaltirane ceste, ki bi bistveno prispevale tudi k lepši podobi kraja. Akcija je bila zastavljena in dela so se Konovčani resno lotili, tako kot že nekaterih akcij prej — npr.: gradnje lastnih hiš. Združili so moči in
sredstva, denar pa je kanil tudi od drugod. Glin Nazarje je izdelal projekt, terenska dela pa so opravili kar sami. Toda ne le to! Opravili so še številna druga dela, tako da je bilo na koncu kar 3.800 udarniških ur. In tudi v žep so segli precej globoko. Skoraj vsi, tudi v takšni krajevni skupnosti se najde kakšna črna ovca, so prispevali povprečno po pol mesečnega osebnega dohodka. Za boljši jutrišnji dan se jim ta žrtev ni zdela velika. Trud je bil poplačan že oktobra leta 1974, ko so predali namenu 4,8 kilometrov asfaltiranih cest. Ob gradnji tega objekta so uredili tudi cestno razsvetljavo.
ZASADILI LIPO,
MED NJENE KORENINE PA ZAKOPALI STEKLENICO S PROGRAMOM
Še predno je bilo to veliko delo končano, so se krajani Konovega odločili za novo akcijo. 24. marca 1974 so na priložnostni slovesnosti, ki se je je udeležil tudi sekretar CK ZKS Franc Šetinc, zasadili lipo, med njene korenine pa shranili v steklenico zapečaten program del do leta 1980. Program so zakopali kot dokaz, da bodo naloge, ki so si jih leta 1974 zastavili, tudi uresničili. Z zasaditvijo lipe so pričeli tudi z gradnjo novega doma, v katerem so nameravali urediti otroški vrtec, dvorano za družbenopolitične organizacije in trgovino z bifejem.
Vsa leta, ko se je rojevalo novo naselje Konovo, predvsem
Karel Stropnik
pa od kar je zaživela nova krajevna skupnost, so imeli krajani različne sestanke in manifestacije kar v garaži Karlija Stropnika. V želji, da bi delo čim bolj zaživelo, je Karli radodarno odstopil ta del svoje hiše, krajani pa so ga primerno preuredili. Vseskozi pa je bila prisotna želja po novih prostorih. Z rastjo števila prebivalcev so naraščale tudi potrebe po organiziranem varstvu otrok. V
Vrtec v krajevni skupnosti je že opremljen, vendar zaradi nekaterih pomanjkljivosti še ne deluje
Branko Peer
tej krajevni skupnosti je veliko predšolskih otrok. Ker so v teh letih precej denarja vložili v komunalno ureditev kraja, je zmanjkalo sredstev za gradnjo doma. Kljub temu so se za akcijo odločili. Rudnik lignita Velenje jim je odstopil hišo in hlev na rušnem področju. KRa-jani soju s prostovoljnim delom porušili in vso opeko zvozili na prostor, kjer naj bi zgradili novi dom. Pri tem so opravili preko štiri tisoč udarniških ur. Tako se je tudi v tej akciji pokazala visoka zavest, saj so vsa možna dela opravili s prostovoljnim delom, denar pa porabili izključno za nakup materiala.
Pri delu, urejanju krajevne skupnosti je bila ves čas največja težava, pomanjkanje denarja. Težave so bile tudi zaradi dokumentacije, ki je često niso dobili pravočasno. Dela pa je bilo treba pričeti, saj bi vsako odlašanje bistveno povečalo stroške gradnje. Tako je bilo tudi z gradnjo doma.
Ker je v krajevni skupnosti Konovo obrat Vegrada DOM 101, ki je pričel s poskusno proizvodnjo celične gradnje, so se krajani odločili, da zgradijo vrtec s to gradbeno tehniko. Sami so zgradili kletne prostore in nanje pa so postavili montažni vrtec. Za to so porabili milijon 850 tisoč dinarjev sredstev iz krajevnega samoprispevka, milijon stopetintrideset tisoč pa je za vrtec prispevala skupnost otroškega vsrstva. V vrtcu je prostora za 48 otrok in je že opremljen, ni pa še odprt, ker ni dokončno urejena kanalizacija. Sicer pa krajani pravijo, daje potrebno urediti še stopnišče in okolico. Menijo, da bo vrtec dokončno usposobljen do začetka meseca maja, odprli pa naj bi ga z novim šolskim letom. Pri gradnji vrtca so krajani opravili 3.800 udarniških ur.
Program krajevne skupnosti predvideva, da bodo že letos pričeli ob vrtcu z gradnjo doma družbeno političnih organizacij. Prostore krajevne skupnosti pa so si začasno uredili v spodnjih prostorih vrtca ter v stanovanju, ki je bilo predvideno za hišnika. Predvidevajo, da bodo za dokončno izgradnjo doma opravili nad 4.500 udarniških ur ter porabili 850 tisoč dinarjev sredstev samoprispevka, 500 tisoč dinarjev pa bodo zbrali iz sredstev, ki jih delovne organizacije namenjajo za potrebe krajevne skupnosti.
V preteklih letih so na Konovem delno uredili še otroško in nogometno igrišče. Pri tem so opravili tri tisoč udarniških ur. Pri gradnji so se srečevali s težavami, ker je igrišče na močvirnatem področju. Kot so povedali naši sogovorniki, so v krajevni skupnosti od ustanovitve opravili skoraj dvanajst tisoč udarniških ur.
Krajani pa so nam potož zaradi slabega urbanistične načrta tega področja. Prihaja je do neljubih napak, ko načrtovalci zarisali gradnjo parcele, ki so bile za kaj takšn ga popolnoma neparnem Tudi ceste so spelj ane nerazui ljivo ovinkasto, so preozke kraj nima dobre povezave centrom. Kako neizdelan je celoten načrt, dokazuje tudi t da so kanalizacija in nekats drugi komunalni objekti spel: ni tam, kjer je predvidena grai nja hiš. Tako morajo gradite! predno pričnejo kopati temelj na lastne stroške prestaviti ni prej komunalne naprave.
Konovčani ugotavljajo, urbanisti pri izdelavi načrti premalo sodelujejo s krajevu skupnostjo, često pa si teren najbrž niti ne ogledajo. Tako nam dejali: „Načrti nastajajo pisarnah, na mizah, ki so le] ravne, teren v naši krajev skupnosti pa je popolnoma dn gačen. Dogodilo se je, da izdelali načrt za kanalizacijo, je bil speljan navzgor (torej imel padca), gradbene para pa so vrisali tudi na teren, k bi hiše morali postaviti, kal koliščarji - na stebre."
MNOGO DELA TUDI V PRIHODNJE
Z deli, ki so jih Konovča naredili v preteklem obdobj
Majda Pergovmk
so zadovoljni. Veliko opravil j čaka tudi v prihodnje. Najp membnejša je dograditev don družbeno političnih organizac Urediti morajo tudi cestne o seke nad Grmom, proti š« Veljko Vlahovič, proti dom činu Raku ter ceste k novi gradbenim parcelam. Uredi morajo kanalizacijo in vodovo na Selah in vodovod v Hrasto cu ter toplifikacijo kraja. Pn jekt zanjo bi radi dobili i letos. Njihova velika želja j tudi napeljava telefonska omrežja, vendar PTT podjetje programu za zdaj nima sredsti za gradnjo te napeljave. In eno željo imajo krajani. Potu bovali bi trgovski in gostinsi lokal. V Selah je sicer manji trgovski obrat, ki pa je prevei odmaknjen od središča Kono vega. Zato si bodo prizadeval najti ponudnika, ki bo priprav ljen ob domu družbeno pol tičnih organizacij zgraditi trge* ski lokal.
V prihodnje se bodo bo vključili v oblikovanje prosta skega plana tega področji Predlagali so že, da bi vzhodi del Hrastovca ostal takšen ko je in da na njem ne bi načrte vali gradnje stanovanjskih ob jektov in počitniških hiš, s menijo, da bodo tu lahko i kasnejših letih uredili prijetn in zanimivo izletniško točko.
In še ena nadloga jih pest zadnja leta. Kljub trudu, dal bil njihov kraj čim lepši, mno|
Veleenjčani skrbijo, da postajajo obrconki gozdnih površin na tem preddelu večja ali manjša smetišča..
SPOMINSKO OBELEŽJE PETIM BORCEM VDV BRIGADE
Vr krajevni skupnosti delujejo tudi razn«e družbeno politične organiza-
Alojz Ramšak
cije iin društva. Krajevna organizacija Zvezie borcev, ki združuje 84 članov je biia ustanovljena leta 1974. V začettku so se srečevali s problemom evideintiianja članov, saj se je krajevna skupnost naglo širila, prebivalci •pa se: med seboj niso dovolj dobro poznali. Njihova velika želja ob ustaniovitvi je bila, da bi imela orgamizacija svoj prapor. Ker niso imelii sredstev, so morali denar zbrati čllani sami. V ta namen so prisptevali 6.000 dinarjev, 5.000 dinarjem pa so dobili od rudnika lignitta Velenje. V bližini Rahnetove kmetiije, so na mestu, kjer je padlo pet borcev VDV brigade, v sodelo-
vanjiu z Zvezo združenj borcev na-rodnco osvobodilne vojne Velenje postaivili spominsko obeležje, okolico pa v sodelovanju z mladino že delncD uredili.
Čliani Zveze borcev imajo po-memlbne naloge tudi ob raznih praz-nikihi. V spomin na težke čase narocdno osvobodilne vojne pripravljajo manifestacije. Ob praznikih obiščiejo in obdarijo svoje bolne člane:, organizirajo pa tudi razna predavanja in srečanja z mladino. Aktiwno sodelujejo člani krajevne organizacije Zveze borcev Konovo v vseh i družbeno političnih organizacijah knajevne skupnosti. Organizirano pa se: udeležujejo tudi vseh delovnih akcij..
V lletošnjem letu bodo dokončno uredilli okolico spominskega obeležja pettim padlim borcem VDV brigade,, kjer bodo že tretjič proslavili 4. juliij - dan borca.
PIESTRO KULTURNO ŽIVLJENJE
K(o so bila glavna dela pri izgraidnji domov opravljena, so
turno društvo Konovo, ki je po štirih letih delovanja pokazalo številne uspehe. Najprej je pričel z delom pevski zbor, kasneje pa so ustanovili še tambura-ško sekcijo. Ker ni bilo denarja, so člani društva sredstva za nabavo instrumentov sami založili. Kasneje so prirejali zabavne prireditve, srečolove, izkupičke pa namenjali za delo društva. Tako so že odplačali instrumente za tamburaško sekcijo, lansko leto pa so nabavili tudi pianino ter obleke za pevski zbor.
Posamezne sekcije kulturnega društva so sodelovale na vseh prireditvah, ki so jih organizirali v krajevni skupnosti in jih s svojo aktivnostjo bistveno obogatile.
V prihodnje želijo poživiti delo literarne in dramske sekcije, ustanovili pa bi radi tudi manjšo folklorno skupino.
MLADI AKTIVNI NA VSEH PODROČJIH
Tam kjer je življenje tako pestro, tako bogato, kjer so vsi krajani kot ena velika družina, najdejo zares plodna tla za delo različne organizacije in društva.
V vsakodnevnem življenju kraja, pri njegovem razvoju, njegovih željah, nalogah, pri številnih uspehih je ves čas prisotna tudi osnovna organizacija ZSMS Konovo. Z drugimi družbeno političnimi organizacijami jih družijo isti cilji in hotenja in tako složno dosegajo uspehe ki so v prid celotni krajevni skupnosti.
Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Konovo
Lojzka Stropnik
krajaani začeli razmišljati tudi o kultcurnem življenju. Tako je bilo 1 leta 1975 ustanovljeno kul-
Karel Stropnik
združuje petinosemdeset mladih, ki se aktivno vključujejo tudi v druge družbeno politične organizacije kraja, polnoštevil-no pa so zastopani tudi v krajevni samoupravi. Doslej je bilo njihovo delo precej otežko-čeno, saj je bilo v Stropnikovi garaži premalo prostora za večja srečanja. Mladi pravijo, da bodo s pridobitvijo novih prostorov svojo dejavnost še poživili. Najbolj aktivni so bili na športnem področju. Sodelovali so pri tekmovanju za Kajuhov pokal. Na uspehe, ki so jih dosegli, so ponosni, vendar bi radi še več. Zato redno trenirajo v nekaterih športnih oano-gah. Vključujejo se v priprave vseh proslav v krajevni skupnosti ter pomagajo društvu prijateljev mladine pri uresničitvi njihovega programa. Tako so njihovi člani mentoiji posameznih krožkov, ki jih organizira društvo prijateljev mladine.
Poleg tega, da se vključujejo v dogajanja v krajevni skupnosti, pa dobro sodelujejo tudi z občinsko konferenco Zveze socialistične mladine. Trudijo se,
da bi zadani program skupno realizirali.
ŽENE IMAJO ENAKOPRAVNO VLOGO
Na Konovem so v vseh delovnih akcijah, ki so jih v preteklih letih organizirali enakopravno sodelovale tudi žene. Te se vključujejo v vse družbeno politične organizacije ter v krajevno samoupravo. V želji, da bi k delu pritegnili čim več žena, so leta 1976 ustanovili odbor za družbeno aktivnost žena, ki naj bi žene prosvetljeval, da bi doumele, kako pomembno je, da so vključene v sleherno dogajanje v krajevni skupnosti. Poleg tega pa odbor razvija aktivnosti za katere se zanimajo predvsem žene. Tako so lani pripravili več predavanj o zdravi prehrani, o ginekoloških obolenjih, gojenju cvetja in podobno.
Organizirali so več poučnih ekskurzij ter dve udarniški akciji. Posebej je potrebno omeniti uspešno sodelovanje z društvom prijateljev mladine, s katerim so skupaj organizirali več predavanj in nekatere aktivnosti.
Tudi v prihodnje bo potekalo Njihovo delo v tej smeri. Nadaljevali bodo z organizacijo predavanj, za katera je v krajevni skupnosti izredno zanimanje. Izbrali so teme, ki so jih predlagale žene, poseben poudarek pa bodo dali vlogi žene v splošnem ljudskem odporu.
V krajevni skupnosti so si žene že pridobile enakopravno vlogo, saj so vsa leta delovale pri izgradnji kraja. To vlogo morajo v prihodnje še okrepiti. Članice odbora za družbeno aktivnost žena menijo, da so pogosto žene same krive, če niso vključene v krajevno samoupravo, saj se te prevečkrat izogibajo. Resje, da imajo za to slabše pogoje kot moški (varstvo otrok), vendar če so pripravljene delovati, imajo dovolj možnosti. To je mnogo Konov-čank že dokazalo.
MNOGO KRVODAJALCEV
V krajevni skupnosti je aktivna tudi krajevna organizacija Rdečega križa v katero je včlanjenih 220 krajanov. Največje uspehe so dosegli na področju krvodajalstva. Imajo kar 46 krvodajalcev in precejšnje število takšnih, ki so darovali kri že več kot 25 krat.
BOGAT PROGRAM ZA OTROKE
V želji, da bi omogočili otrokom boljši in smotrnejši izkoristek prostega časa ter poizkušali prispevati delček k njihovi vzgoji in izobrazbi, k zdravemu razvoju njihove osebnosti, so v krajevni skupnosti novembra leta 1976 ustanovili društvo prijateljev mladine. Društvo je v preteklih letih doseglo izredno lepe uspehe in lahko rečemo, da je eno najbolj aktivnih krajevnih društev v občini. V društvo je včlanjenih 255 krajanov.
V preteklem letu so popisali malčke, ki nestrpno pričakujejo kdaj bo pričel delovati vrtec. Teh je v krajevni skupnosti 34, povedali pa so, da prošnje še vedno prihajajo. Med akcijske naloge v preteklem letu so zapisali tudi izgradnjo otroškega igrišča, žal pa jim ga ni uspelo dograditi. Uspešno sodelujejo s pionirsko organizacijo in mentorjem te organizacije na osnovni šoli Veljko Vlahovič, kamor hodijo otroci iz te krajevne skupnosti. Skupaj so čistili ulice kraja, učenci šole pa so pomagali tudi pri gradnji igrišča.
V letošnjem letu bo društvo prijateljev mladine Konovo nadaljevalo z aktivnostmi, ki so v tej krajevni skupnosti že utečene, uvedli pa bodo še nekatere nove.
Za predšolske otroke bodo organizirali cicibanove pravljične ure, ure telesne vzgoje, ročnih spretnosti, prometno vzgojo; za cicibane pa izlete ter enodnevna taborjenja in kopanje v malem bazenu. Šolski otroki imajo na voljo potujočo knjižnico, udeležujejo se lahko ur ročnih spretnosti, telesne vzgoje, igrajo namizni tenis, šah, sodelujejo na enodnevnih ali dvodnevnih taborjenjih, se kopajo v bazenu, nastopajo v otroškem pevskem zboru, reci-tatorskem in foto krožku. Občasno organizirajo sankanje in smučanje, vsako leto pripravijo otroško maškerado, predvajajo risane filme, obiskujejo starejše
Med našim razgovorom v novi dvorani
žene v krajevni skupnosti, v sodelovanju z Zvezo borcev skrbe za spominska obeležja.
Poleg tega organizira Društvo Prijateljev mladine Konovo razne dejavnosti za odrasle. Letos bodo pripravili predavanje z vzgojno temo za starše, predavanje za člane mladinske organizacije na temo Stiske mladostnika, šivalni tečaj ter večere ročnega dela. Te aktivnosti
bodo organizirali skupno z aktivom za družbeno politično aktivnost žena.
Člani društva so si poleg tega za letos zastavili še nekatere druge naloge. Tako morajo končati dela na otroškem igrišču v središču Konovega, postaviti igrala na otroškem igrišču v Hrastovcu, uredili pa bodo tudi manjše igrišče pri tov. Lahovi, ki ima varstvo na domu.
♦
■v !
Ob delu se krepi prijateljstvo
O razvoju Konovega smo se pogovarjali še z nekaterimi krajani. Ti pa so spregovorili tudi o svojih željah. Poudarili so, da so se vseh dosedanjih prostovoljnih delovnih akcij za ureditev kraja vedno radi udeležili in so zato prepričani, da bo tudi v prihodnje tako.
VIDA PEER: „Žc devet let je, kar smo se preselili na Konovo. Takoj smo se vključili v
niki naše volje ne morejo omajati."
JOŽE MARTINSEK: „Ko sem pred leti hodil po "Blatnih cestah Konovega, kjer je bilo le nekaj kmetij, si nisem mogel predstavljati, da bo stalo tukaj nekega dne lepo naselje, ki bo z lepimi cestami povezano s centrom. Ob ustanovitvi krajevne skupnosti, smo si zastavili program dela do leta 1980. Takrat se mi je zdel ta program neures-ničljiv, zdaj pa je že skoraj vse realizirano. Seveda si še vedno kaj želimo. /Najbolj pogrešamo trgovino, ker moramo po najosnovnejša živila precej daleč. Naša krajevna skupnost pa je tako velika, da bi potrebovali poleg lokala v Selu še kakšen trgovski obrat. Pogrešamo pa tudi gostinski lokal."
ALOJZ JELEN: „Vzhodni Del Hrastovca (Šembric)je pripa-
naši krajevni skupnosti, ki je zelo enotna, nekateri posamezniki ne želijo sodelovati in se ne vključujejo v akcije, ki jih planiramo. Pa ne le to. Poizkušajo jih tudi otežiti."
TONE OCEPEK: „Mislim, da se mladinci ves čas aktivno vključujemo v vsa dogajanja v krajevni skupnosti. Udeležujemo
Vida Peer
akcije za ureditev kraja. Potrebe so bile zelo velike, saj razen stanovanjskih hiš nismo imeli ničesar. Ceste so bile nemogoče. Kadar je bilo vreme slabo, smo prišli v mesto blatni do kolen. Urediti pa je bilo potrebno tudi vse ostale komunalne naprave. Mnogo smo opravili z udarniškim delom. Moram reči, da smo se takšnih akcij radi udeleževali, saj se na njih krepi prijateljstvo
Rok G rudnik
se udarniških akcij, sodelujemo na kulturnih prireditvah ter smo pdnoštevilno vključeni v družbeno politične organizacije krajevne skupnosti. Skratka prizadevamo si, da bi se naš kraj kar najhitreje razvil in da bi bilo življenje v njem prijetno. Cesto smo tudi sami nosilci posameznih akcij ter uspešno sodelujemo z občinsko konferenco ŽSMS Velenje. V preteklem obdobju
Jože Martinšek
krajani, in Konovčani smo dobri prijatelji. Skupnih delovnih akcij se vedno veselimo. Po delu pa se tudi razvedrimo. Res je v krajevni skupnosti nekaj takih, ki se v delo ne vključujejo ali pa nam ga poiskušajo delo otežiti, vendar t; i„afci . ,>surnez-
Alojz Jelen
dal najprej krajevni skupnosti Šalek, nato Cirkovcam, a k tema krajevnima skupnostima nismo sodili niti po legi, niti po interesih. Zato smo takrat bore malo naredili. Ko se je leta 1973 oblikovala krajevna skupnost Konovo, smo se vanjo z veseljem vključili. pristopom v to krajevno skupnost je prišlo do večjih akcij tudi na našem področju. Dokončno smo uredili cesto, ki nas povezuje s centrom ter nekatere odcepe. Naše nadaljnje naloge pa so še izgradnja telefonskega omrežja, vodovoda ter dokončanje še nekaterih cestnih odcepov."/
ROK GRUDNI K: „Krajani krajevne skupnosti Konovo se v preteklih letih nismo izkazali le na delovnih akcijah ampak smo bili aktivni tudi pri družbeno političnem in kulturnem življenju v naši skupnosti. Vse akcije so množično obiskane, ne le zabavne in kulturne prireditve, ampak tudi politične akcije, ki jih moramo opraviti v krajevni skupnosti, uresničujemo z vso resnostjo. Tako je bilo na primer z volitvami, ki smo jih končali med prvimi v občini. Žal tudi v
Tone Ocepek
smo organizirali krvodajalsko akcijo in sodelovali v tekmovanju za Kajuhov pokal, kjer smo dosegli lepe rezultate. Omenim naj še naše obiske ob 8. marcu pri vseh ženah v krajevni skupnosti, ki so stare več kot 70 let."
Takole je Miljkovič drugič premagal vratarja gostov (foto: S. Vovk)
Rudar: Novi Sad 2:2
Na prvem srečanju spomladanskega dela tekmovanja med domačim Rudarjem in Novi Sadom se je ob igrišču pri jezeru zbralo čez 5000 gledalcev. Tolikšno število gledalcev je bilo pričakovati glede na to. da so bili po trimesečnem premoru že vsi željni nogometne igre. Seveda je k dobremu obisku veliko prispevalo toplo sonce, ki je grelo kot sredi pomladi. Kot je že v Velenju običaj pa so za slovesno otvoritev spomladanske sezone poskrbeli še člani velenjske rudarske godbe, ki so z igranjem koračnic pričetkom srečanja „vlivali" borbeni duh domači enajsterici. Žal, niso v celoti uspeli, saj so domači uspeli le polovično. Seveda pa tudi točka, pa čeprav na domačem igrišču, proti izredno dobri enajsterici Novega Sada ni neuspeh. Domači igralci so imeli sicer več priložnosti za zmago, toda visoka obramba gostov je klonila le dvakrat, to pa je bilo premalo za poln izkupiček.
Seveda pa je treba še povedati, da so v nedeljo nastopili brez odličnega Janeza Hudarina, kije, poškodovan.
Nedeljsko srečanje je bilo izredno borbeno. Žal, so domači igralci nesrečno prejeli dva poceni zadetka. Z prvega nosi delček krivde vratar Vukorič, saj je bil udarec Radivoje-viča v 28. minuti zelo blag. V nedeljo najboljši igralec gostov Vje-štica je lepo ušel po levi strani in v pravem trenutku podal Radivojevi-cu, ki seje s kakšnih sedmih metrov takoj odločil za strel. Na izredno blatnem igrišču je spolzka žoga zletela pod rokami Vukoviča v mrežo.
Kmalu za tem so imeli domačini izredno priložnost za izenačitev,
vendar sta bila Mujič in Šuica, ki sta bila oddaljena od gola Novega sada le približno šest metrov, premalo odločna.
V	četrti minuti drugega polčasa so igralci Rudarja izenačili. Metali so žogo z roba igrišča. Prejel jo jc hitri Gašič, in jo poslal na rob kazenskega prostora Novega Sada. Tam jo je prejel Miljkovič, ki je lepo preigral enega izmed gostujočih obrambnih igralcev in nato iznenada streljal. Žoga je presenetila vratarja gostov in se znašla za njegovim hrbtom.
Ta gol je domačim vlil novih moči. Ustvarili so si nekaj izrednih priložnostih za gol. Omeniti je treba najlešpo akcijo domačega moštva. Miljkovič je lepo prodrl po levi strani in poslal žogo pred gol gostov. Kikič se je v dolgem skoku pognal za njo, in jo silovito udaril z glavo. Zal, je zletela mimo gola. Malo pred tem je Miljkovič izvajal prosti strel s kakšnih 20 metrov. Žoga je zletela le nekaj centimetrov mimo mesta, kjer se spajata vratnica in prečka.
V	60. minuti je sledil pravi šok za domače navijaie. Levo krilo gostov Vješticaje z leve strani poslal nizko žogo v domači kazenski prostor, tam jo je nespretno zadel Vlajič in gostje so spet povedli. Konec srečanja se je hitro bližal in le redki so upali, da bo domačim igralcem kljub borbenosti uspelo vsaj izenačiti. Ne grev jim očitati borbenosti, toda njihov jiajvcčji nasprotnik je bilo blatno igu&e. Gostje na čelu z vratarjem MaraKjčem so se krčevito branili. Štin>mlnute pred koncem je jijihov vratar nepravilno zaustavil Suicfe jn^vojem kazenskem prostoru in Miljakovič je z natančnim strelom z J bele točke postavil končen rezultat srečanja.
Neodločen rezultat pa je tudi najbolj pravičen. Tako eni kot drugi so igrali borbeno, športno in za uvod v spomladanski tlel tekmovanja pokazal tudi zadovoljiv nogomet. K temu naj še dodamo, da je v
domači ekipi sredi drugega polčasa znova zaigral Josm Vugrinec, ki je moral zaradi poškodbe kar devet mesecev počivati.
V nedeljo nogometaši Rudarja znova igrajo na domačem igrišču. Njihov nasprotnik je ljubljanski Mer-kator, enajsterica, ki je sicer na zadnjem inestu, vendar še vedno z možnostmi za obstanek v ligi. Prav zato se obeta izredno zanimivo srečanje. Tekma se bo začela ob 15. uri.
Za Rudar so igrali: Vukovič, Oruč, Gašič, Rusmir, Vlajič, Mujič, (Buškovič), Kikič, Suica, Kustudič (Vugrinec), Miljakovič. Srečanje je dobro vodil sodnik lhtijarevič iz Sarajeva.
S. V.
POJUTRIŠNJEM ZAČETEK TUDI ZA ŠMARČANE
Po približno trimesečnem premoru so v nedeljo zaživela znova nogometna igrišča v II. zvezni nogometni ligi — zahod, kjer tekmujejo nogometaši Velenja, v nedeljo pa bodo na svoj račun prišli še ljubitelji šmarskih nogometašev, saj se bo začel tudi spomladanski del prvenstva v slovenskih ligah. Nogometaši Šmartnega ob Paki z jesensko uvrstitvijo na sedmo mesto niso bili najbolj zadovoljni. Zamujeno bodo skušali popraviti v preostalih srečanjih. Njihov cilj je uvrstitev v super ligo, zato so se za nadaljevanje prvenstva zelo marljivo pripravljali, končno pa je kot kaže — tudi steklo sodelovanje z velenjskim drugoligašem, saj so vrste selekcijo Šmartnega ob Paki okrepili štirje igralci Rudarja, in sicer Rudi Huda-rin, Roman Frangeš, Gnezda in Kregar. V nedeljskem prvem kolu se bodo nogometaši Šmartnega ob Paki srečali na domačem igrišču z enajsterico Mure iz Murske Sobote.
Jutri v Rdeči dvorani Velenje: Olimpiji
V Rdeči dvorani v Velenju jutri ob 19. uri finalno srečanje za pokal m dosti SRS med rokometašicami Velenja in ljubljanske Olimpije
Velenjski ženski rokometni klub slavi letos 10. letnico delovanja. V tem jubilejnem letu se lahko dekleta pohvalijo z uspešnim nastopom v tekmovanju v Slovenski rokometni ligi — vzhod, saj so po jesenskem delu tekmovanja na prvem mestu.
Izredno uspešno nastopajo tudi v letošnjem tekmovanju za pokal mladosti, kjer so se uvrstili v Finale. Že sama uvrstitev v sklepno tekmovanje je za velenjske rokometašice največji uspeh v tem tekmovanju.
Seveda so se tudi na jutrišnje finalno srečanje z ljubljansko Olimpijo, članom II. zvezne ženske rokometne lige, dekleta izredno marljivo pripravljale pod vodstvom trenerja Franca
Ramskuglerja. V pripravah na finalno pokalno srečanje ter nadaljevanje prvenstva, so odigrale tudi 11 prijateljskih tekem, od tega so jih kar osent dobile. Pri tem je treba omeniti, da so med drugim premagale tudi ekipi II. zvezne ženske rokometne lige - kot sta Drava in Krka, pred dnevi pa še zagrebško Trešnjevko, člana I. zvezne rokometne lige.
Nasprotnik Velenjčank Olim-pija je zelo izkušena ekipa; zato je težko pričakovati uspeh domačih igralk. Vendar so dekleta obljubile, da se bodo borile do zadnjega sodnikovega piska, kajti tudi v rokometu je žoga okrogla.
Uprava in dekleta gotovo pričakujejo, da se bodo ljubitelji
rokometa jutri resnično v čii večjem številu zbrali v Rdei dvorani in jim z bodrenjei pomagali morda k njihovem največjemu uspehu v pokalnei tekmovanju. Dober obisk pa b gotovo največje priznanje našii dekletom ob njihovi 10. letnic
S. \
USPELA KOŠARKARSKA LIGA
Košarkarski klub GLIN Nazarje je v februarju pripravil zimsko občinsko ligo. Ekipe Mozirja, Nazarij, Gornjega grada. Bočne, Ljubnega in Luč so se pomerile na turnirjih v štirih različnih krajih.
Letošnje tekmovanje je bilo dobro organizirano in bi veljalo z njim nadaljevati tudi v prihodnje. Po petih kolih so ekipe Gornjega grada. Nazarij in Mozirja po štirikrat zmagale in po enkrat izgubile. Zaradi boljše medsebojne razlike danih in prejetih košev so postali zmagovalci Gornjegrajčani, drugi so bili Nazar-čani in tretji Mozirjani. Za njim so se uvrstile ekipe Luč, Ljubnega in Bočne. Najboljši strelec je bil Veniš-nik iz Gornjega grada s 148 koši, sledita pa mu Dobovičnik iz Ljubnega in Matjaž iz Mozirja s po 103.
J P.
• STRELJANJE
Na sindikalnem prvenstvu delavcev „kontrole" TGO Gorenje jc nastopila kar četrtina zaposlenih. Najbolj mirno roko je imel Tomaž Strniša (vhodna kontrola kuhalnih aparatov - 140 krogov). Drugi je bil Drago Romih, tretji pa Branko Poli-mac.
V strelskem tekmovanju s serijsko zračno puško so sc pomerili delavci TGO Gorenje - služba zavarovanja in delavci postaje milice Velenje. Gorenjčani so nastreljali 670, delavci postaje milice pa 607 krogov.
Ne glede na jutrišnji izid je lahko ekipa Velenja že sedaj zadovoljna
Elektra znova uspešna
V 6. kolu republiške košarkaške lige so igralci Elektre v derbi srečanju premagali v Konjicah ekipo KONUSA z rezultatom 83:69. Ta pomembna zmaga daje Elcktn velike upe za prihodnja srečanja, saj se v boju za sam vrh srečujejo z moč-
Nad 600 udeležencev
V nedeljo, 4. marca 1979, se je blizu 200 delavcev Gorenja pomerilo na svojem prvenstvu v veleslalomu. S tem tekmovanjem, ki so ga pripravili na Zahodnem Pohorju, so zaključili letošnje smučarske tečaje, ki se jih je udeležilo nad 600 udeležencev.
Na Pungartu so tekmovale ženske in moški nad 40 let. Na položnejši progi so svoje spretnosti potrdili sicer že preverjeni tekmovalci, vendar so prišli resnično vsi na svoj račun. Drugače pa je bilo na zahtevnejšem smučišču ob Partizanskem domu. Moški so se pomerili v dveh skupinah, do 30 let in od 30 do 40 let. Proga je bila zahtevna, z okrog 30 vratci, dolga pa.kakšnih 800 m. Presenečenj med najboljšimi ni manjkalo. Zanimivo pa je, da je najboljši čas proge dosegel kol pred-teicmovalec zunaj konkurence vodja službe za rekreativno dejavnost Milan Šteharnik.
S podelitvijo priznanj, diplom in lepo izdelanih plaket, se je za leto 1979 končala sezona organiziranega smučanja v Gorenju.
REZULTATI:
Ženske nad 30 let: 1. Hernaus Vitka (DSSS) 44,67. 2. Oven Ana (Elektronika) 44.92, 3. Silovšek Darinka (DSSS) 46.84. 4. Pele Belka (Elektronika) 47,22, 5. Mijoč Slavka (SOZD) 54.09 itd.
Ženske do 30 let: I. Turičnik 1'ranja (DSSS) 38,42, 2. Verbovšek Martina (Hladilna tehnika) 43,62, 3. Bjeladinovič Sonja (SOZD) 45,01,
4.	Ževart Erna (Elektronika) 46,32,
5.	Plaskan Anica (Promet) 46,51 itd.
Moški nad 40 let: 1. Veršec Jure (Pohištvo) 36,02, 2. Mežner Lovro (Orodjarna) 38,19. 3. SkronšekJože (Servis in maloprodaja) 39,63, 4. Sevčnikar Franc (Galvana), 5. Andrelič Bogo ( Vzdrževanje) 41,45.
Moški od 30 do 40 let: 1. Kitck Anton (Servis) 53,03,2. Ravnjak Tone (DSSS) 53,25, 3. Drev Drago (DSSS) 53,87. 4. Koprivnikar Silvo (DSSS) 53,91, 5. Mencinger Slavko (Avtopark) 54,03 . . .
Moški do 30 let: 1. Krenker Drago (Elektronika) 5,43, 2. Adri-nek Miran (Vzdrževanje) 53,29, 3. Es Zvone (DSSS) 55,50, 4. Blagotin-šek Tone (Elektronika) 56,29, 5. Perše Oto (DSSS) 56,43 itd.
SKUPNI VRSTNI RED: Ženske: 1. Delovna skupnost skupnih služb 83,09, 2. TOZD Elektronika 91,24, 3. DSSS SOZD Gorenje 99,10.
Moški: 1. TOZD Vzdrževanje 2.29,0T, 2. DSSS TGO Gor.enje 2.30,22. 3. TOZD Servis in maloprodaja 2.31,21, 4. TOZD Oiodjar-na 2.35.66, 5 TOZU i'romel 2.40,94, 6. TOZD Galvanika i44,91. 7. DSSS TOZD Gorenje 2.54,46.	N. JERClC
nejšimi moštvi na domačem parketu. V tem srečanju so prikazali vse odlike borbenosti in srčnosti, kar gre zasluga predvsem veteranoma Polovšaku in Jeriču. Slednji jc ponovno zaigral za klubske barve v želji, da pomaga ekipi v derbi srečanju čez 10 dni z ekipo Trnovega. Za odlično igro v obrambi je potrebno pohvaliti vse igralce Kokolja, Breznika, Kafedžiča, Štaherja, Bukoviča, Hrovata in seveda poškodovanega Hliša, ki je nastopil v drugem polčasu z zlomljenim prstom.
V soboto 10. 3. je na sporedu zadnje kolo prvega dela prvenstva v Šoštanju. Elektra gosti zadnje uvrščeno ekipo Šentjurja.
R. N.
MIKLAVŽINA DRŽAVNI PRVAK
V Skopju je bilo minulo nedeljo, 4. marca 1979, državno prvenstvo« spomladanskem krosu, kije prineslo velenjskim atletom razveseljii uspeh.
Največje presenečenje je pripravil v konkurenci starejših mladincev Stanko Miklavžina. Na 6.000 m dolgi progi je v konkurenci starejših mladincev prepričljivo zmagal in tako s časom 18:40,8 postal državni prvak. Svojega tekmeca Rozmana (Kladivar Celje) je prehitel za dve sekundi in se mu tako oddolžil za medsebojni obračun s slovenskega prvenstva v krosu, kjer jc bil Miklavžina drugi.
Stanko , iklavžina
Najboljši smučaiji Gorenja v sezoni 1978/79 od leve: Mežner, Veršec, Skorašek, Kitek, Ravnjak, Dreu, Adrinek in Krenker
V okviru splošnih obrambnih priprav je šolsko leto 1978/79 jubilejno leto organiziranega usposabljanja in pripravljanja mladine na SLO. Občinski štab za proslavo 30-letnice obrambne vzgoje mladine za SLO
RAZPISUJE
tekmovanje v znanju iz SLO za učence 7. in 8. razreda osnovnih šol, 1. in 2. razreda srednjih šol ter delavsko in kmečko mladino.
VSEBINA TEKMOVANJ:
a) V OSNOVNIH ŠOLAH:
—	elementi iz programa prve pomoči in zaščite,
—	orientacijski pohod,
—	streljanje i zračno puško;
b)V SREDNJIH ŠOLAH
—	poznavanje orožja in vojne opreme,
—	mladinski mnogoboj,
—	streljanje z zračno ali z vojaško puško M 48;
c) DELAVSKA IN KMEČKA MLADINA
— program tekmovanja je enak kot za srednje šole.
Ftodrobna navodila so objavljena v tretji številki VIII. letnica Biltena
ŠŠD. Občinsko tekmovanje bo 20. aprila 1979.
Šole prijavijo 5-članske ekipe po šolskem tekmovanju Občinskemu
štabu za proslavo 30-letnice obrambne vzgoje mladine za SLO SO
Velenje, Titov trg 1,do 10. aprila 1979.
VODJA ŠTABA LADO ZAKOŠEK, s. r.
Uspeh Stanka je izredno pomemben. S tem se je uvrstil tudi v državno reprezentanco, ki bo čez nekaj dni nastopila na balkanskem prvenstvu v krosu na Kosoven polju. Za 19-letnega Stanka je prišla zmaga ob pravem času. Kljub nadarjenosti pa je Stanko eden izmed redkih atletov, ki dosledno izpolnjuje načrt trenerja Valterja Štajnerja. To pa pomeni nenehno delo, kilometre in kilometre teka. To je pol napornega treninga, ki ga ne zmort prav vsak. Zato veljajo Stanku Miklavžini izredne čestitke, saj je znova eden tistih atletov, ki so se uvrstili v državno reprezentanco in torej mlad športnik, ki bo 18. marca oblekel državni dres.
V članski konkurenci je bi Atletski klub Velenje zastopan s članom Petrom Svetom in Josipom Šamujem. Po nekaj letih se je Peter Svet, ki se ljubitelji atletike spominjajo z balkanskega prvenstva v Velenju, znova vrnil na stezo in prestopil v vrste velenjskega atletskega kluba. Že na slovenskem prvenstvu v krosu je opozoril nase, v Skopju pa je z izrednim 6. mestom dosegel tudi to, da ga je zvezni trener Dane Korica uvrstil v reprezentanco za balkansko prvenstvo.
v i-
v
Josip Šamu je v teku članov na 12.000 m dolgi progi dokazal izredno voljo in bil osmi v konkurenci vseh najboljših jugoslovanskih tekačev.
Znova velik, lep uspeh atletike Velenja!
H. J.
9 (471) - 9. marca 1979
p215
Petek., 9. marec — Frančiška Sobot a, 10. marec — Makarij Nedelja, 11. marec - Krištof Pbnedleljek, 12. marec - Doroteja Torek , 13. marec — Kristina Sreda, 14. marec - Matilda Četrtek, 15. marec - Klemen
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE:
9. 3. 1979 od 7. do 20. ure dr. Ivan Kralj
9.	3. 1979 od 20. dr. Maja .Natek
10.	3. 1979 do 7. ure dr. Maja Natek
10. 31. 1979 od 7. dr. Dušan Logar
12. 3. 1979 do 7. ure dr. Dušan Logar
12. 3. 1979 od 7. do 20. ure dr. Janez Poles
12.	3. 1979 od 20. dr. Nada Hribar
13.	3. 1979 do 7. ure dr. Nada Hribar
ZDRAVSTVENI DOM ŠOŠTANJ:
Od 9. 3. do 11. 3. 1979 dr. Jovan Stupar
Od 12. 3. 1979 do 13. 3. 1979 dr. Peter Lazar
Od 14. 3. do 15. 3. 1979 dr. Bogda n Menih
ZOBN A AMBULANTA:
10. 3. in 11.3. 1979 dr. Romana Lalh, Kidričeva 17, Velenje Od 8., do 12. ure dežurna v zobni ambulanti SŠZD Velenje, sicer v pripravljenosti doma
VETERINARSKA POSTAJA:
Od 9. 3. do 15. 3. 1979 Peter Rihtarič, dipl. veterinar iz Šoštanja, Prešernov trg 7, telefon 881-143
POŠTENEGA najditelja ročne ženiske ure DOXA naprošam, da mii jo proti nagradi vrne. Izgubilla sem jo na avtobusu 21. 2. 79' iz Šoštanja v Velenje. Tatjana Dobnik, Jenkova 23, Velenjje.
MLAD uslužbenec išče dekle od 25 do 30 let za skupno življenje. Naslov v uredništvu.
PRODAM čistokrvnega nemškega ovčarja, starega 2 leti. Jevšnik, Selo 14, Velenje (telefon 85>0—855).
UGODNO prodam 8 mesecev staro 101 SUPER, prevoženih 12.000) km. Naslov v uredništvu.
TAKC0J sprejmem čistilko za štiri utre na dan in natakarico. Naslov v uredništvu.
POCENI prodam avto AMI 8 letnik 1971 - december, registriran do 12. 1. 1980. Mihael Potočmik, Glavni trg 2, Šoštanj.
kino
-	ameriška kriminnalka. Režija: Clint Eastwood. Igrajo: Gint Eastvvood, Sandra Locke
11. 3. - nedelja ob 16., 17.30 in 19.30 VELIK IZZIV —ameriška kriminalka
12.3. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 LENNY - ameriška drama. Režija: Bob Fosse. Igrajo: Dustin Hoffman, Valerie Perrine
13.	3. - torek ob 17.30 in 19.30 SUROVA IGRA - ameriški. Režija: George Roy Hill. Igrajo: Michael Ontkean, Paul Newman
14.	3. - sreda ob 17.30 in 19.30 SUROVA IGRA - ameriški
15.	3. - četrtek ob 17.30 in 19.30 ŽENSKA - ADVOKAT
—	češki film. Režija: Andrej Letrich. Igrajo: Emilia Vašaryo-va, Svatopluk Matyaš
KINO DOM KULTURE VELENJE
12. 3. - ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE LEILA IZ MEDJUE - iranski ljubezenski. Režija: Siamak Ja-semi. Igrajo: B. Visogi, Afarin
KINO ŠOŠTANJ
10.	3. - sobota ob 19.30 LENNY — ameriška drama
11.	3. - nedelja ob 17.30 in 19.30 SUROVA IGRA - ameriški
12.	3. - ponedeljek ob 19.30 VELIK IZZIV - ameriška kriminalka
14. 3. - sreda ob 19.30 ŽENSKA ADVOKAT - češki film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
10. 3. - sobota ob 19. uri SUROVA IGRA - ameriški
13. 3. - torek ob 19. uri VELIK IZZIV - ameriška kriminalka
KINO TOPOLŠICA
10. 3. - sobota ob 16. uri SAM PROTI KLANU - italijanska kriminalka
REIDNI KINO VELENJE
9.	33. - petek ob 17.30 in 19.30 SAM PROTI KLANU -italijamska kriminalka
10.	3. — sobota ob 16., 17.30 i in 19.30 VELIK IZZIV
samo človek, čigar dušo žeja po njej.
Svoj praznik bodo naše planinke letos praznovale U. marca na Homu nad Grižami.
To je prijazna točka na Savinjski poti z lepim razgledom po dolini in okoliških hribih. Iz Zabukovice je le eno uro hoje, zato se izleta lahko udeležijo prav vse. Odhod iz Velenja je ob 7. uri izpred avtobusne postaje.
R. K.
AVTOMOBILISTI
Montiramo radijske sprejemnike, ineglenke, vzvratne luči, Doprav-Ijamo vso avtoelektriko na vozilih, polnimo in kontroliramo akumulatorje.
AVTOELEKTRO SERVIS, JANEZ PELKO, DUŠANA K VEDRA 12.
rudarsko
elektroenergetski
kombinat
MH velenje
Kadrovsko — socialni sektor
Komisija za delovna razmerja pri TOZD Krovsko—ključavničarski obrati DO ESO
OBJAVLJA
dela in naloge:
I.	2 KLEPARJA Pogoji:
-	KV klepar,
—	zaželjene delovne izkušnje;
II.	2 NEKVALIFICIRANA DELAVCA
Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 15 dneh po objavi na naslov:
Kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6. Delo je za nedoločen čas.
Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objavljenega roka.
Srečno!
Petkov kulturni večer Drevi ob 19. uri bo v galeriji Kulturnega centra „Ivan Napot-nik" Velenje večer domačega filma, na katerem bo Kino klub „Gorenje" predstavil film „Po poti dela in tovarištva", ki govori o delu AMD Velenje.
Monodrama v Šoštanju Drevi ob 19. uri bo v preddverju doma kulture v Šoštanju kulturni večer, na katerem bo nastopil dramski igralec Dare Ulaga s Partljičevo monodra-mo: „Nekoč in danes".
Slovenski oktet v Šmartnem ob Paki
Drevi ob 18. uri bo v domu kulture Šmartno ob Paki koncert Slovenskega okteta, ki je odpadel dne 10. 2. 1979.
Ure pravljic
Vsako sredo ob 16. uri so v knjižnici Velenje ure pravljic namenjene otrokom v starosti 5, 6, in 7 let.
IZLET ZA ŽENE
Velenjsko planinsko društvo vsako leto enega izmed izletov namenja planinkam za njihov praznik 8. marec. S tem našim družbanicam -materam, ženam, samoupravljalkam - po planinskih poteh, želimo izkazati posebno pozornost in zadovoljstvo, da poleg vseh svojih obveznosti ob delu in domu najdejo še čas in voljo za sprostitev v naravi. V naravo, v prvobiten svet tisočakov pa jih prav gotovo vleče lepota, tista lepota, ki jo lahko vidi in občuti
Gozdno gospodarstvo Nazarje Obrat gozdarske kooperacije Šoštanj
obvešča
vse lastnike gozdov na območju občine Velenje, da je rok za vlaganje prošenj za neposredno lastno uporabo in prošnje za finančno pomoč pri gradnji in popravilu gozdnih cest za leto 1979 do 31. marca 1979.
Prošnje se lahko vložijo na obratu gozdarske kooperacije v
Šoštanju ali dostavijo po pošti.
Po tem roku vložene prošnje bodo reševali jeseni.
UPRAVA GOZDARSKIH KOOPERANTOV
ŠOŠTANJ
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE TOZD OŠ KAREL DESTOVNIK—KAJUH ŠOŠTANJ
komisija za medsebojna delovna razmerja
vabi k sodelovanju delavko za opravljanje del in nalog
ČISTI LKE
Delo je za nedoločen čas s polnim^ delovnim časom. Stanovanja ni. Prijave sprejema TOZD OŠ KD Kajuh Šoštanj 15 dni po objavi oglasa.
ČGP DELO TOZD PRODAJA PODRUŽNICA CELJE
VABI
vestnega in dinamičnega sodelavca za opravljanje del oziroma nalog
PRODAJALCA
v kiosku DELO VELENJE
Od sprejetega kandidata želimo, da ima:
—	končano poklicno šolo trgovske ali gostinske smeri,
—	vsaj šestmesečne delovne izkušnje pri opravljanju enakega ali podobnega dela.
in je pripravljen svoj pravilen odnos do dela dokazati v času dvomesečnega poskusnega dela. Delo je pogodbeno za nedoločen čas.
ODLOČITE SE
in pošljite svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela podružnici DELO Celje, Trg V. kongresa 3a, v 15 dneh po prvi objavi.

"DOM"
Delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš Velenje, Šaleška 19/a
Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev in pravilnika o delovnih razmerjih pristojni organ samoupravljanja
objavlja
prosta dela in naloge 1. KV instalaterja vodovodnih naprav Z KV stavbnega kleparja
3.	KV monterja centralne kurjave
4.	KV mizarja - parketarja
5.	KV asfalterja za popravilo ravnih streh
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za prevzem del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. da imajo poklicno šolo ustrezne smeri ali opravljen tečaj z izpitom,
Z da imajo 24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
3.	poseben pogoj: poskusno delo traja 2 meseca,
4.	pod točko 1., da je voznik B kategorije in dvoizmensko delo.
Delovno razmerje za vsa opravila se sklene za nedoločen čas.
Kandidati za prevzem del in nalog iz te objave posredujejo vloge do zasedbe objavljenih del na naslov „DOM" Velenje — Delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš Velenje, Šaleška 19/a, komisija za medsebojna delovna razmerja.
Kandidati morajo k vlogam priložiti tudi dokazilo o strokovni izobrazbi in o ustreznih delovnih izkušnjah ter druga dokazila, zahtevana v posebnih pogojih.
Kandidati bobo o izbiri obveščeni 15 dni po sklepanju pristojnega organa.
"DOM"
Delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš Velenje Šaleška 19/a
razpisuje
LICITACIJSKO PRODAJO naslednjih osnovnih sredstev:
1. traktor znamke IMT,
letnik izdelave 1974, moč motorja 58 KM s prikolico
znamke IMT, letnik izdelave 1974, dovoljena nosilnost 5000
kg, za izklicno ceno 85.000,00 din.
Z betonski mešalec LIV Postojna,
90 I, leto izdelave 1972, za izklicno ceno 1.000,00 din.
3. betonski mešalec LIV Postojna,
100 I, leto izdelave 1974, za izklicno ceno 2.500,00 din.
Izklicna cena je brez prometnega davka, ki se zaračuna
končnemu kupcu od izlicitirane cena
Licitacija bo v ponedeljek, 26. marca 1979 od 8. do 9. ure za
družbeni sektor in od 9. do 10. ure za zasebni sektor v
prostorih sejne sobe DOM Velenje, Šaleška 19/a
Na licitaciji lahko sodelujejo vsi, ki pred pričetkom licitacije položijo 10—odstotno varščino od izklicne cene. Ogled traktorja s prikolico in mešalcev je mogoč 22. in 23. marca 1979 od 8. do 12. ure v Velenju, Celjska 9 a (delavnice „DOM„).
Vse ostale informacije dobijo interesenti na telefon 851-010
• i
! i I	I
I ZNAMKA i
L______]
UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAŠ ČAS"
INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 2 63320 VELENJE
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od naprej
Pošiljajte ga na nasiov:
(priimek in ime).........................
(ulica) . . .............................
(poštna številka in pošta).....................
Datum...............................
(lastnoročni podpis)
—a*
Za srečanje malih vokalnih skupin v Velenju je izredno zanimanje, saj seje doslej prijavilo že dvanajst Člani kluba OZN na osnovni šoli A. Aškerc Velenje so pred dnevi pripravili pogovor za okroglo miz skupin. Na posnetku: s tretjega srečanja, ki je bilo prav tako v Velenju.	Pogovarjali so se o mednarodnem letu otroka. O tem so nam poslali daljši prispevek, katerega bon
objavili prihodnjič.
Vse za družino in dom, za stanovanje in gospodinjstvo pod eno streho!
veleblagovnica
H
nama velenje
Pred srečanjem malih vokalnih skupin Slovenije
Odslej bodo srečanja v Velenju, njihov organizator pa je Radio Velenje
BVHpMHfS
lo na
Mozirski pust je v času svoje kratkotrajne vladavine uspešno razrešil marsikateri pereč problem življenja in d( mozirske občine — V petdnevnem programu naporov in razposajenega veselja ni manjkalo
Male vokalne skupine Slovenije so doslej trikrat prinesle med ljubitelji petja veliki dar— bogastvo in žlahtnino narodne in umetne pesmi. Prvikrat so se male vokalne skupine Slovenije in iz zamejstva zbrale 1975. leta v Črni na Koroškem, geslo prveg3 srečanja pa je bilo ,,Kdor poje, v srcu hudo ne misli"'
Drugo srečanje je bilo v Moravcih, tretje pa lani v Velenju. Ker male vokalne skupine še niso imele določenega kraja za vsakoletna srečanja in z namenom, da bi prispeval svoj delež kulturnega poslanstva, tako pri ohranjevanju slovenske narodne in umetne pesmi, kot pri spodbujanju za ustanovitev malih vokalnih skupin, je prevzel organizacijo srečanj Radio Velenje, organizacijska enota Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje.
Letošnje, četrto srečanje malih vokalnih skupin Slovenije bo v Velenju 16. marca v domu kulture.
Dosedanja srečanja malih vokalnih skupin Slovenije so po-
REVIJA MLADIH PEVCEV
Jutri bo v domu kulture Velenje že XXII. srečanje mladih pevcev občine Velenje. Zaradi izrednega zanimanja in petnajst prijavljenih pevskih zborov bosta dva koncerta, ob 16. uri bo koncert prijavljenih pevskih zborov, ob 18. uri pa koncert mladinskih pevskih zborov.
Organizatorji srečanja, Zveza kulturnih organizacij Velenje, Glasbena šola F. Korun Koželj-sla in Kulturni center „Ivan Napotnik" Velenje, sporočajo da bo RTV Ljubljana snemala oba koncerta. Posnetke srečanja bo RTV Ljubljana kasnqe posredovala v svojih rednih mladinskih oddajah. Zaradi snemanja med koncertom ne bo dovoljeno odhajanje iz dvorane pa tudi ne zamujanje. Organizatorji se že vnaprej zahvaljujejo za razumevanje.
r~
kazala, da bi morali nameniti poslanstvu teh skupin večjo pozornost, čeprav je jasno, da bodo morale same skupne na-črtneje delati ter bogatiti in posodabljati repertoar. Bližnje, 4. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije v Velenju bo nova priložnost za dogovore o nadaljnjem delu ter strnitev sil, da bi tudi te skupine prispevale pomemben delež pri ohranjanju slovenske narodne in umetne pesmi.
Vladavina njegovega veličanstva mozirskega pusta je bila kratkotrajna, pa zato izrazito delovno naravnana in morda celo učinkovita. Pust se v Mozirju tudi tokrat ni izneveril stoletnemu izročilu. Po zares uspelem pustnem rajanju v soboto so se v nedeljo po veselil i najmlajši.
1 Veliko mladih mask je bilo in v spremstvu pusta, njegovih spremljevalcev in godbe so sproščeno zaplesale na mozirskem trgu.
Spet ribe v Velenju
Vsi tisti, ki so jim ribe priljubljen sestavni del jedilnika, se bodo prav gotovo razveselili novice, da je ribe odslej spet mogoče kupovati tudi v Velenju. Kmetijski kombinat Ptuj, tozd Kletarstvo Slovenske gorice, je na velenjski tržnici (Bivši Košaki) v torek, 27. februarja odprl prenovljeno prodajalno rib, ki bo lahko potešila potrebe in želje vseh ljubiteljev nbjega mesa iz naše doline in od drugod.
Sicer pa so se vrata velenjske ribarnice prvič odprla leta 1974 skupaj z novo tržnico. Ribarnico so takrat upravljali mariborski Košaki, kmalu zatem pa jo je pod svoje okrilje vzel Dela-maris iz Izole, ki je hotel prekiniti s prodajo sladkovodnih rib. Kolektiv Tržnice je temu nasprotoval, kljub temu
pa izbira rib ni bila nič kaj pestra. Ribarnica je bila predvsem zaradi kadrovskih težav odprta le občasno, pred nekaj meseci pa so jo zaprli.
Meseca oktobra lani so se delavci velenjske Tržnice odločili, da bo njihova enota skrbela za poslovanje ribarnice. Prodajalno so preuredili, obnovili bazene za sveže ribe in lokal je od 27. februarja ponovno odprt. Da so občani Velenja in okolice trgovino z ribjim mesom težko pričakovali potrjuje tudi podatek, da so v dneh, odkar je ribarnica ponovno odprta, prodali iz hladilnikov in bazenov že lepo količino rib. Izmed sladkovodnih rib ponujajo postrvi, krape in amurje, med morskimi pa prevladujejo osliči, zobatci, lignji, papalini, slaniki, skuše, škarpene in druge. Ljubitelji svežih rib lahko v velenjski ribnici kupijo postrvi, ki jih iz gojišča na Muti dobavlja mariborski Agrokom-binat. Tržnica pa se z dobavitelji rib dogovarja še o tem, da bi vsaj enkrat tedensko v Velenju prodajali tudi sveže morske ribe.
V ponedeljek se je pričelo zares. Popoldansko ofiranje od hiše do hiše je pustu in spremljevalcem nedvomno pobralo veliko moči, pa vseeno je bila budnica v torek zjutraj dovolj zgodna in bučna. Tako kot se za budnico spodobi. Za en dan in eno moč je pust prevzel v svoje roke občinsko oblast in enodnevni župan se je z vso zavzetostjo lotil reševanja najbolj žgočih problemov s katerimi se mozirska občina ubada. Tudi delovne in druge organizacije so bile deležne številnih koristnih napotkov za boljše poslovanje in hitrejše reševanje obilnih problemov, pustnjaki so zakoličili zemljišče na katerem je predvidena gradnja prizidka k občinskemu poslopju, komunalnemu podjetju se končno obetajo novi prostori, pust je
razložil način njenega delovanja. V enem tednu naj bi opravila pot po vsej dolini, mesarji bi spotoma klali in spotoma tudi prodajali. Meso seveda. Mozirski pust se je lotil tudi reševanja pomanjkanja pitne vode v Šaleški dolini in je dokaj enostavno rešil nesporazume v zvezi z delno preusmeritvijo potoka Ljubije - vedro vode za vedro premoga. Še veliko je bilo koristnih napotkov, veliko pa je bilo tudi razposajenega veselja na maška-
radi. Pričela se je v torek zgo< zvečer in končala v sredo zj daj zjutraj. Pusta takrat že bilo več. Omagal je in polnočni uri nepreklicno prei nil. Za leto dni.
V sredo dopoldne so se trgu v Mozirju mnogi poslov od njega, popoldne pa so ga] dostojnem obredu upepeli Brez testamenta in utrujei vesele sedmine seveda ni brez krepkega nasvidenje p hodnje leto tudi ne.
J.
Pokop po vseh predpisih
ffimm
V bazenu plavajo sveže postrvi.
Prevzem občinske oblasti, za en dan samo, pa vendarle
presekal gordijski vozel nadal-njega razvoja trgovine in je novogradnje odboril tudi domačemu podjetju in še bi lahko naštevali.
Popoldne je bil v Mozirju karneval. Nekaj tisoč ljudi in zvrhana mera domislic, nemalokrat dokaj pikrih. V mozirski občini skoraj ni več mesnic, prav toliko je tudi mesa. Pust je prisotni množici predstavil potujočo klavnico in podrobno

„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov tre 2,p.o.
, JMAS ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ...ŠALEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja ,,NAŠ ČAS" od 1. januarja 1973 naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 dinarjev (za inozemstvo 360 dinarjev).
Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482.
Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna ,.Ljudska pravica" Ljubljana.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,NA$ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.