PROSVETA » • > * t ■ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ln uprsvnJJki prostori: 1057 South Liwndolo Am Otftco of Puhlica tlon: SSS7 South Lavmdais Avo. Tolophono. RockwoU 4804 ""Ž2 iSTcii^S 5 SZrZVfHf CHICAGO. ILL.. TOREK, 25. FEBRUARJA (FEBRUAWY 23). 1S43 8ubscription $0 00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER 37 Acceptanos for SMiling ot special rato of posta«« provtdod for In stctlon 1103, Act of Oct I. 1817, authorlsed on Juno 4. 1818. Dva parnika torpedirana na severnem Atlantiku; čez 850 Američanov utonilo Ruske armade ogražajo nemške vojaške posadke ob reki Dnjeper. Prvi ruski oddelki se bližajo Dnjepropetrovsku, Kremenčugu in Zaporežu. Nepotrjeno poročilo pravi, da nemške čete zapuščajo Orel.—Rommel vrgel oklopne kolone v boj proti ameriškim četam po okupaciji strategičnega prelaza v Tuniziji. Nov bombni napad na Neapel in Crotono, italijanski luki.—Ameriški in avstralski letalci bombardirali japonsko bazo pri Solomonih I Washington, D. C., 22. febr. — Mornarica je danes objavila vest, da je sovražna podmornica v jačetku tega meseca torpedirala dva ameriška parnika na severnem Atlantiku in več ko 850 o-jeb, civilistov in vojakov ter pomorščakov, je utonilo oziroma so med pogrešanimi. Parnika, ki sta nosila poleg tovora vsak po okrog 700 oseb, sta bila potopljena štiri dni narazen. To je doslej največja ameriška izguba na morju v teku te vojne. London. 22. febr.—Ruske ar* made ogražajo tri glavne točke nemške bojne črte ob reki Dhje-per — Kremenčug, Dnjeprope-trovsk in Zaporože. Nemška Ameriška letala tipa Libera-tor so izvršila nove napade na Neapel. in Crotone, italijanski pristaniščni mesti. Bombe, ki so vrgla, so porušile več mili-tarističnih naprav in zanetila požare. Vsa letala razen dveh so se vrnila v svoje baze po napadu. Molbourne, Avstralija, 22. feb. —Ameriški in avstralski letalci so metali bombe na Buin-Faisti, japonsko mornarično bazo pri severnih Solomonih, ki so zanetite'Ogromne požare. Letalci so povedali, da so videli plamene, ko so bili 50 milj stran od tarče napada. Bombni napad iz zraka je bil izvršen tudi na japonsko bojnaxrta na vzhodni strani te "bazo v Aipbonu, holandska reke je bila prej prebita z rusko okupacijo Krasnograda, 52 milj južnozapadno od Harkova, in Pavlograda, 100 milj južnozapadno od Harkova. Vest iz Moskve se glasi, da so prvi ruski vojaški oddelki prodrli do točke, ki je oddaljena samo 25 milj od Dnjepropetrovska. Dve ruski armadi prodirata proti reki Dnjeer. Izgleda, da bosta kmalu navezali stike in spravile v past nemško armado. Pet tisoč Nemcev je padlo v bitki z Rusi v sektorju fronte pri Orlu, strategičnem mestu, 200 milj nad Harkovom. Ruski gerilci so pognali z dinamitom v zrak nemški vlak v bližini Orla. Poročilo, ki pa še ni potrjeno, pravi, da nemške čete zapuščajo Orel, da se izognejo uničenju. Vlaki odvažajo vojake po železniški progi, ki vodi iz Orla v Brijansk, drugo nemško trdnjavo. V vojnih operacijah v zapad-nem delu Kavkaza so Rusi okupirali nadaljnje naselbine v prodiranju proti Novorosisku, mor-narični bazi ob Črnem morju, ki jc še v nemških rokah. Na za-padni strani Rostova so Rusi zasedli več vasi v prodiranju proti Taganrogu. Kuska armada, ki operira na južni strani Vorošilovgrada, je okupirala tri mesta, med temi Djakovo, ki leži 45 milj pod Vo-rosilovgradom in 60 milj vzhod-n" "<1 Stalina, železniškega cen- Vzhodna Indija. Štiri japonska letala, ki so se dvignila v zrak, so bila sestreljena v spopadu z ameriškimi in avstralskimi letalci. V severovzhodnem delu Nove Gvineje so bombe, katere so metali zavezniški letalci, razdejale vas Waipali, kjer se nahaja japonska vojaška posadka, dočim so japonski letalci bombardirali Buno in okolico, Nova Gvineja. To je bil prvi japonski letalski napad, odkar so bili Japonci poraženi tamkaj po ameriških in avstralskih četah. Čungking, Kitajska, 22. febr. —Kitajska sila v zapadnem de-u province Junnan je vrgla Japonce, ki so skušali prekoračiti reko Sahveen, nazaj, se glasi uradni komunike. Japonske čete so bile potem ojačane in se pripravljajo za nov napad. Pearl Harbor. Hava). 22. febr. Amerika je izgubila največjo podmornico Argonaut, pravi uradno naznanilo. Potopljena je bila v bitki z japonskimi bojnimi ladjami, ki so spremljale konvoj. Preden je bila potopljena, e torpedirala dva Japonska vojaška transporta ln eno križar-ko. tra. Berlin. 22. febr.—Vrhovno poveljstvo poroča, da so nemške Cl;t<' odbile ruske napade na pozicije na fronti pri Rže-VU. l;jo nji|j severozapadno od Moskve, in da se je ruski pritisk n;J nemške vojaške posadke med Orlom in Azovskim morjem Bnanjsai. Z-vomiiki stan, Afrika, 22. Hr Feldmaršal Rommel je V!' klopne kolone v ofenzivo P^ ameriški sili, ki se je mo-unjakniti z ozemlja ob pre-lK;.sserinu, centralna Tuni b'1 K ».mel je Udaril istočas-g' ameriški sili pri tem pre-M 'I . bcssLH r ki komunike pravi, da nemški na| I'' j' f**tojanke pri važnem V križišču pri Šibi, 30 * v tor tha Ueltod Stoto* ( M OO por y#ar. Chicapo aod Clcero 91M por fear. ioroipn po doforom—Rokopisi t tiiokov n m nki)o Rokopisi literarne. pMjiti Ud.) so vmojo poiiljatelju le e stoto ju. 4e le prltoštl Advortialnp Mtos on »yr*< n.enl.-MaS«aelptS of ond unnrMd*^ srtlclM wlll oot ke returnod. Otbor tuch as storloa. pi«ys. po« oto. arlll bo retorned to vkae occompanUd bf Mlf-addrassed and stompod only Naslov oa vsa, kar Ima slik a Hstoam PROSVETA MS7-M So. Lawnda!e At«m Chlcapo. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS naselbin »us Datum v oklepaju na primer (februar? 20, IMS), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovit« jo pravočasno, da sa vam list ne ustavi. \_ Tedenski žarkomet Predsednik Roosevelt je s posebnim pismom pozdravil Poljski narodni svet v Ameriki ln slovesno obljubil ameriškim Poljakom, oa Poljska bo spet vstala. To je odlična obljuba in ameriški Poljaki so lahko pt> pravici ponosni nsnjo. Nsš SANS je zadnji mesec dobil obljubo od državnega pod tajnika VVellesa, ds bodo Združene države pomagale Slovencem v stari domovini po svojih močeh. To Je prvs uradna, čeprav skromna, obljuba člana katere koli večje zavezniške vlade, katera se direktno tiče Slovencev. Neksterlm našim rojakom ni to dovolj; oni hočejo črno na belem. Res Je, da bi pismena obljuba s podpisom veliko več zalegla kot ustmena. Ali ne bi mogel naš SANS doseči predsednika Združenih držav, kateri bi mu odgovoril s pismom, kakor je Poljskemu narodnemu svetu? Predsednik morda reče, da je Slovenija le del Jugoslsvljc in on se ne more ozlrstl na posamezne dele te ali one države, ampak naša zadeva je drugačna. Mi želimo združitev vseh Slovencev, tudi onih zunaj Jugoalavije—in v tem oziru bi predsednik Roosevelt lahko podprl našo željo. • « • Purbonci v kongresu delajo na vse kriplje, da porazijo demokracijo doms. Lansko jesen je Roosevelt med svojimi ukrepi proti Inflaciji odredil tudi omejitev letnih plač na $25,000 ln s to odredbo je znižal tudi svojo plačo, ki znaša $75,000 letno. Kongresni bur-boncl se zdsj pripravljajo, da to odredbo razveljavijo, nakar je predsednik odgovoril s kompromisom. Sporočil je kongresnlkom, da sam rszveljsvl odredbo glede plač, sko kongres rsdlkalno zviša davke na $25,000 letnih dohodkov samskih ln ns $50,t»0 oženjenlh posameznikov. In kaj so odgovorili? Da je Roosevelt—komunist' Burbonci v kongresu vodijo vojno s predsednikom še na druge načine. Biroju, ki ga je Roosevelt imenoval za izdelar*e načrtov, ki naj preprečijo depresijo takoj po vojni, so burbonci v nižji zbornici odvzeli vsa finančna sredstva. Biro je ostal brez vsakega centa. Ali si morete misliti večje zagrizence? • • • Mornarska unija CIO je vložila tožbo za milijon dolarjev odškodnine proti največji ameriški časnikarski agenturi Associated Press ln proti Hearstovim listom zaradi objave vesti, da člani te unije niso hoteli izkladati tovora na nedeljo na otoku Guadalcanalu na Pacifiku. Unija pravi, da je bila ta vest navadno obrekovanje mornarskih delavcev. Pinančna klofuta najbolj zaboli čaanikarske burbonce, zato je batlna, ki jo je nastavila mornarska unija, zelo na mestu. eoa 1 The Evening Star lz VVashnigtona, D. C., je 13. t. m. objavila zanimiv članek, čigar pisec je Blair Bolles. Članek je zanimiv zaradi tega, ker se tiče primorskih Slovencev—kar pomeni, da polagoma le prodiramo v veliki ameriški tisk. Clankar omenja govor državnega podtajnika Wellesa> ki jc prejšnjega dne apeliral na diplomate Združenih narodov, naj zdaj poakrbe, da bodo takoj po vojni odpravljene vse stare krivice, ki lahko Izzivajo novo vojno—nato pa pravi, da te krivice najbolj prizadevajo male narode, na primer Slovence, katerih velik del je po zadnji vojni prišel pod Italijo, vsled česar nl bilo vseh zadnjih 23 let pravega miru med Jugoslavijo in Italijo. Bolles poudarja dejstvo, da so Slovenci majhen nsrod, toda vaeh K100 let pod Avstrijo niso Izgubili svoje narodne zavednosti, zato pa zaslužijo, da se danes upoAteva njihova zahteva po združitvi v eni državi. • • • Glede "partizanske" zadeve v starem kraju se nekateri ameriški rojaki zelo izklicujejo na Sulzbergerjai ki poroča lz Londona New York Timesu. Odkod pa Sulsberger zajema svoja poročila? Iz vaeh mogočih govoric in osebnih pisem, ki prihajajo v London. Ali on sam verjame tem virom? Ne! Na koncu svojega poročila z dne 8. lebr. pravi: "The letter represents merely the view of one com-petent but prejudtced observer of the compllcated altuatlon »n Jugoslavla and —cannot be verified!" Takšna je ta stvar. V istem |mročilu je rečeno: "Slovenci ae sami mod aebo) uničujejo . . .** Po vsej mešanici dosedanjih poničil bo to—na našo največjo žalost-najbližje resnici. Slovenci v starem kraju se zdaj sami uničujejo'— O tem la onem Librarf, Pa^—Zopet se ml je malo nabralo, da napšiem za Prosveto. Nsj prej naj povem, da sem še v Libraryju, dasi se je zadnjič pomotoma glaailo iz FmleyvUla in bi kdo lahko mislil, da sem se preselila. Letošnji jednotini koledarji so izvrstni in lepi. Že več let ni bilo članom tako ustreženo z njimi kot letos. Jaz sem jih dobila pet, enega za vsakega člana v družjni. Dela se zdaj šest dni v tednu. Vse je uposleno, staro ln mlado. Mladina je večinoma v fabrikah in pri vojakih, kamor še vedno odhajajo. Zadnji teden sta Šla Louis Kravanja in Raphael Ba-tolj. Naša želja je, da se zdrava vrneta, kakor tudi drugi, kadar bo zmanjkalo te nacifašistične golazni za pobijanje. Kako pobijajo ljudi v starem kraju in požlgajo vasi. Ce bi bilo samo pol resnice, kar čitamo o starem kraju, mora biti tam nekaj'strašnega. Ko človek o vsem tem premiš-ljo, se nam tukaj še dobro godi, in čeprav bo šlo vse na odmerke, upamo, da ne bomo lakote trpeli kot Jo trpe naši v rojstni domovini. Vsakdo naj pomaga po svoji moči. Kar se tiče kave, bi priporočala gospodinjam, naj jo mešajo s Pranckovo clkorijo Na vsak funt kave lahko daste Štiri ali pet velikih žlic cikorlje ln s tem podaljšate količino ka ve za par dni. Pri veliki družini gre funt kave kaj hitro. Tudi jsz zelo rada čitam dopise, toda če so predolgi, so pa res žalostni. Nekaj prostore mora biti tudi za take, ki se bolj redkoma oglašamo. Včasih je res dobro, da urednik kaj prlstrlže. Ako bi vsakdo napisal dve ali več kolon, bi morala Prosveta izhajati na osmih straneh. Želela bi, da bi Anna Gorenc zopet napisala kak dopis, čeprav je bila'kritizirana. Saj je Fran-ces Cvetan povedala, da je bilo res tako kot je Anna pisala. Anna, nadaljuje svoje dopisovanje ln ne ustraši se kritike. Tudi meni je znanih več takih reči iz našega kraja. Ampak kaj hočemo, narava tako zahteva* Saj je še Kristus rekel: "Ljubite se med seboj." Duhovni so hodili v šolo, da uče narod in to je njih delo. Ampak tudi duhovniki so podvrženi ljubezni, kot vsi drugI ljudje. In ljubiti ln ljubljen biti—kaj je lepšega? Saj nl boljših zdravil posebno za mlade ljudi. In ljubezen je strastna stvar, brez katere ne more nihče živeti. In ljubezen je ena stvar za reveže, katere nam tudi bogatini ne morejo vzeti. Uršula Klobčar. V zadnjih desetih dnevih je urednik Prosvete prejel več osebnih piolj napreden sodnik, ki je Toneta dal samo na parolo za dve leti. I V Brownsvillu sem obiskal ie Mavrovičevo (?) mamo. Mož je pričel zopet delati v rovu Mo-xom, kjer so bili v stavki teden dni. Obiskal sem tudi Kozlev-čarjeve. Jožeta bi bilo skoro hudo pobilo, ko se je utrgal stropJ ko je spodrezaval premog. Zahvaliti se ima prisotnosti duha, da se je hitro zvalil za stroj in tako je bil j>obit samo na nogo, da ni mogel par dni delati. Jože je naročil Proletarca in kupil koledar—bil je zadnji. Od tam sem se z majnarskim busom peljal v Clarksville, kjer sem obiskal tri družine. Mrs. Gorišek je ponovila Proletarca in kupila Adamičevo knjigo What's Your Name". Ona ima že dva sinova pri vojakih, enega na fronti. Zupančičevi so ponovili Prosveto. Radi bi bili videli, da bi tam prenočil, toda mo; načrt mi je veleval, da moram Poročila zastopnika Hermlnie. Pa*—Moje potova nje od 8. do 13. februarja je bilo po sledečih naaelbinah: Belle Vernon, Monoaaen, Brownsvllle Grindstone. Veataburg, Clarksville, Isabclla, Ncmacolin, Grays Landlng, Edenborn, Masontown in Unlontowt»« V Belle Vernon u sem proda nekaj koledarjev, oziroma jih je zame prodal L. Resni k, ker aem mu Jih že prel poslal, dokler sem Jih še imel. Zdaj mi Jih Je zmanj kalo ln prlkft(fšan sem bil za 100 izvodov, l ani aem jih proda 400, letoa sem Jih prejel pa sa mo 300, ker jih niso dovolj tia- kali. Možaki se vračunali, ■proh tarcu ao ma pd rojstva, toda omožena— mož je delal—ijp ima dva otroka, hčerko tn sine, ki sta bils v Šoli. Mislil sem si, da sta bila oba ko-rajžna, posebno pa mož, ki je poročil hromo ženo. Je morala biti pač ljubezen, ki je premostila veliko zapreko. Prej je mož delal pri WPA in se je po pohištvu poznalo, da je bila v hiši revščina. V Nemacolinu nisem imel uspeha. Le Mike Kumer je ponovil Proaveto. Nekaj jih ni bilo doma, par žensk mi je povedalo, da ne čitajo slovenski. V tej naselbini ima Prosveta samo dva naročnika, sioer pa tam ni več kot šest slovenskih družin. Hiše so zelo lepe v tej "kempi", tekoča vods, lepe sobe in fur-naz. Vendsr je sitno, ker ne moreš nikamor brez avta. Iz Nemacohna sem se moral vrniti nazaj' ob reki v Isabello, kjer sta ponovila Prosveto Svi-gel in Škoda. Mrs. Škoda je doma iz bovškega okraja, kot podpisani. Prenočil sem pri Keri-novih in računal, da se bom zjutraj peljal z majnarskim busom proti Uniontownu do New Sale-ma. Ko je prišel Lojze zjutra; z nočnega šihta, je povedal, da busa ne bo, ker se je prejšnji dan pokvaril. Kaj sedaj? Louis pravi, naj grem v hišo, ker zunaj je mraz. Pride sosedova hčerka, ki pravi, da pozna voznika šolskega busa, ampak sreča mi ni bila mila, ker prišel je drugi voznik, kajti prvi je tudi imel smolo z busom. Ker nisem hotel čakati do opoldan, ko pride vlak, sem se napotil peš, ker sem upal, da bom dobil "ride", pa tudi s tem ni bilo nič. Tako sem moral hoditi v hu dem mrazu več kot poldrugo uro do Meritstowna, kjer sem dobi karo. Nisem bil nič na boljšem kot če bi čakal vlaka, raje na slabšem, ker sem moral izpusti M. 'M ti naselbini Adah in Gates Mine še tisti večer oblezti Vestaburg. Radi utrujenosti sem šel samo Vendar smo toliko govorili, da v Edenborn in od tam v Mason sem zamudil en bus, čeprav je mrs. Zupančič pazila pri oknu. To pii je prišlo sicer prav, da sem še tisti večer iztaknil še eno slovensko družino v bližnji naselbini, namreč J. Zadnika pri rovu št. 2. On je delal pet let ns za padu, v Montani in drugod, po prvi svetovni vojni pa je prišel v Penno. Tukaj ima svoj dom in družino. Doma je od tam, kjer rogovilijo Mussolinije-vl rokovnjači. Zeli, da bi prišla zopet svobodna Jugoslavija in je ponovil Prosveto. V Vestaburgu sta ponovila Prosveto Max Magajna ln Sitar, Proletarca pa ' Carollna Baša, Josephina Sitar in Jack Baloh, pri katerem sem zop^t prenočil. On je zelo navdušen društvenik in aktiven pri federaciji. Seveda se tudi njegova Mary strinja z njim. Dal je tudi copak podpore Proletarcu. Ko sem se drogi dan od njih poslovil, je bil hud mraz, burja in snežilo.je. Prepeljal sem se s splavom preko reke v vzhodni Friderlcktown, da se peljem z vlakom do Hurona ln zopet s splavom preko reke v Nemaco-lin. Ker sem moral čakati vlaka eno uro ln me je zeblo, sem šel do bližnje hiše in potrkal. Odprla ml je debela ženska srednje starosti. Ko ji povem, da čakam vlaka in da me zebe, me povabi notri. Bila je uljudna. Spoznal sem, da je reva hroma i)° eni nogi in roki. Pove mi, da je hro- TOREK, 23. FEBRITAOJ town. Sicer sem v Edenbornu dobro opravil, ker sem Horvato-vemu sinu prodal štiri Adamičeve knjige—Craddle of Life, My America, From Many Lands in Native's Return, prej enkrat pa že What's Your Name, Two-Way Passage pa mu je poslala 9estrs iz CleVelanda. Fant pravi, da hoče imeti vse Adamičeve knjige. On še ni star 20 let, toda je zelo navdušen za čitanje, kar je dobro znamenje. Mrs. Gerden in mrs. Juršič sta pa ponovili Prosveto. Obe sta vdovi in fajn ženski—če bi prišel "pravi" ženin, mislim, da bi se še možile. Mrs. Juršič ima lepo družino, same zale dekleta in dve že delata, najmlajša pa ima deset let. Mrs. Gerden pa ima samo eno hči, ki je že poročena. (Da ne boste mislili, da nameravam postati ženitveni agent. Rad pa vidim, ako se ljudje ljubijo med seboj in drug drugemu pomagajo lajšati življenje in uži-jejo kakšno uro razvedrila.) V Masontownu sem najprvo obiskal bivšega tajnika Volka, ki pa je že obnovfil Prosveto. Doma na vojaškem dopustu se je nahajal ravno njegov zet, či-jega očeta sem pridobil, da se je naročil na Prosveto. On ni več član SNPJ, kor jo je v dolgi depresiji moral pustiti, kot več drugih. Volk je rekel, da ima par zgodovinskih slik iz Primera, Colo., iz leta 1910, ko Je bila tam eksplozija in je bilo 72 pre- mogarjev ubitih. VprašalT^S če bi hotel poslati te slike nJ* šetu v Cleveland in sem, da rad. On je ddJT?® stem rovu, ampak $e 1 eksplozijo preselil drugam Tl gače bi bil tudi on med žru!!2B Prosveto so Um ponovili uB Shine, Albin Ule in M. n.Jj ki je doma na Kredi, urTJS od Kobarida. Tam ima ^ »9 dom in dve hčeri. Žena mTS umrla leta 1S», predno 7 fl on pet let v Ameriki, da bi S lahko dobil sem po tedanJH priseljeniškem zakonu. MikeiB bil tudi v svetovni vojni v JB skem ujetništvu. Pravil mi S kako se ga je oklenila nek« Jfl ska družina, ki je imela 3 hčerko in ga je hotela za Bili so premožni in so se h ,'fl naseliti v južni Sibiriji, kj«S dobro podnebje. Rekel je, naj gre tja, ko ga je pa'h, J čakala žena. Mike bi tudiqH videl, da bi se Lahi umaknil« njtfgove domačije, če še stoji, fl V Masontownu sem zopet pni nočil pri Zadelovih. Prišla moja znanca, Charles Ule in q9 glar in smo se precej dolgo poni varjali z mrs. Zadel o našihnH srečnih rojakih v stari domoS ni. Obiskal sem seveda še vfl drugih. ■ Od tam sem se odpeljal profl Uniontovvnu, kjer je bil moj pfl vi "kastumar" John Lipar, ki jI Obnovil Prosveto. Povedal j«, H list pošilja hčerki v WashingtoI D. C., ki zelo dobro obvladuj! slovenščino in služi pri vladi kol prevajalka. Morda naredi tudi izpit za staro domovino. Lipi sam ne more delati radi bolol nog. Potem sem obiskal Belci ki pa je delal, sin pa je kupil pl angleških brošur. Pete Pavli vich je bil tudi na delu, žena I v mestu. Pri mrs. Močnik, ki je oboo vila Prosveto, sem dobil izrea iz Pittsburgh Pressa s sliko Pi vlichevega sina, ki se je odliko val na Guadalcanalu. On je uje prvega japonskega oficirja v m danji vojni. On in še dva drug vojaka so zalotili štiri Japone v džungli in jih ujeli. Pori valci Pittsburgh Pressa so ol kali Pavlovicheve in jim tali na hrabrosti sina, ki je bi odlikovan. No, sin je hraber lo je njegov oče, ki je bil v stavbi zelo pogumen, radi česar je bil preganjana vsa družina, ko j bila v .modi črna lista pred Roo se vel to vo administracijo. V Uniontownu sem obiskali druge družine. Mrs. Rukfc j obnovila Prosveto in ima tud sina pri vojakih. Mrs. Kastelk bivša Bedek v Herminieju, inn dva sinova v armadi. Enega a poslali v kolegij v Washingta (Pa.), kjer se uči za vojaške* inštruktorja. Mati je že par k v postelji radi paralize v nogah Z Dornikom sva govorila o teo in onem. On ima tri sinove t armadi, dva sta že preko morji Eden je saržent nekje v Angliji Louis je rekel, ako bi ne bili dobro, da bi se ustanovila neka ka federacija vseh jednot gledi pomožne in politične akcije i stari kraj, kajti bi morda imel več vpliva in uspeha s skupnii delom. Morda bo konfuzija, akl imamo postojanke pomožne afc cije, drugi pa pošiljajo narav nost na jednote itd. Treba b» torej nekaj pisati o tem. Najbolje je, da ljudje pošiljajo kot mi vidijo, da je najbolje, san* da enkrat začnejo zbirati, pa na) bo že za SANS ali pomožno akcijo. Stvar gre zelo počasi H koncu naj še omenim, da n« pozabite priti 6. marca na ve*-lico društva 87 SNPJ v Herm»-nie. Obiščite nas enkrst v k-tu od blizu in daleč. Anton Zornlk, ' )n> Čer ao jih tiskali toliko manj kot jih Je ostalo prejšnje leto. Ampak ako bi bili dobri računarjti bi lahko vedeli, da je bilo lani uposlenlh več ljudi kot 1M1. Ce bi bil Jaz na M»ti aejt, na kateri so odločsll, koliko naj Jih tlaksjo. bi bil rekel, nsj ae jih tiska enako število kot Irtnlka 1*42. Ampak podpiaanl Prav kar sem slišal po radiu se ne bo veliko jezil, ker februarja Je Itak premrzlo, da bi člo- Pregovot pravi, da je čaa najboljši zdravnik. Mi pa pravimo, da! ji je čas tudi najboljAl »odntk ln ko bo čaa pravično sodil, bo nj* založen i s modernim orožjem—a I tanki, aeroplanl in drugim orot-Well, mogoče )e to večinoma izmišljeno, nekaj Je pa le gova obsodba tefko, teškn padla po onih majhnih ljudeh, ki en da-| reanlce. ker se toliko sliši o par nes naj hitrejši in najglasnejši s svojimi krivimi sodbami.,. tiranih zadnje čase. Saj Pft»v*. vek noatl dva kovčega po naael binah Lojse Resnik je kupil tudi angleško knjižico, kot tudi mrs Podbevšek. Prosveto in Pmie-tarca pa Je obnovil Sam Debe- % uradnik unije IateraaHonal Ladtoa Gar-Workera. ln gledallščna Igralka Ellaabetk Fi Pred dvajsetimi M> (U Prosvete, 23. februarja Poinafra veeti. V Morflanu. Pa., Je bil pri delu v rovu Fr. Pintar iz Poljan nad Loko, član SNPJ. Dela rake veati Drupi skl proces proti rudarjem se | vleče kot morska kača Inooematvo. Francoske vo£ *ke čete v Porurju so sc t"*" puntati. Sovjetska Rusija. Sovjeti "j zagotovili Litvo, da Jo podprt v konfliktu a Poljaki.__ AGITIRAJTE ZA PROSVETO1 ■ esti z jugoslovanske fronte poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov PROSVETA iaCISTI POROČAJO O SVO- JIH TEŽAVAH S HRVA- skimi uporhi« vew York, 16. febr. (NYT).— ■ nacistov kontrolirani radio adimp^ta je v oddaji ZSi dota madžarsko prebivalstvo R, da so uporniki na Hr- «ikein prešli na mnogih toč-LTy protinapad na čete osišča. ro oddajo je zabeležila služba foreign Intelligence v Zedinje- jih državah. Isti radio poroča, da sabotaža skušajo vrniti na rusko ozemlje. V berlinskih zadnjih številkah lista "Voelkische Beobach ter", ki so dospele v^London, je n^jti nekatera priznanja teh do-godljajev. Popotniki iz Švedske govore o neverjetnem številu vojnih ujetnikov in tujih delavcev, ki se svobodno krečejo v rajhu. Voelkischer Beobachter sam opozarja na grozno nevarnost, ki preti Nemčiji v slučaju vojaškega poraza. . , London, 15. febr. (ONA).— železnicah in cestah zelo ovi- Nemške in italijanske oblasti ao vojaške operacije osišča, ako-vno se vrše s podporo zračnih (Vojaštvo osišča se bori z ve-^ni terenskimi težkočami, jti uporniki imajo čestokrat bro zgrajena obrambna opori-na visokih gorskih planotah, h do 1200 /netrov višine. Brzojavka nacistične agentu-DNB, tudi za obveščanje škega domačega prebival-a, trdi, da "tolpe banditov" v Idni Bosni pustošijo vso de-na svojem umiku na "ne-odno planinsko ozemlje". V drugi oddaji za domače pre-ivalstvo je poročal radio Bu-pešta, da so se čete osišča padle z močnimi silami hrva-ih upornikov, ki so uporablja-celo tanke in letala. V . . . — in trepet prevsema naciaie na zasedenih ozemljih ln v marijonetnih drŽavah London, 15. febr. (ONA).—Po •očilih nevtralnih popotnikov, so prispeli v London, je nem-uradništvo na ljih na vzhodu in v deže-svojih hlapčevskih zavezni-v velikem strahu. Na Poljskem, Čehoslovaškem, unskem in Madžarskem se ašajo Nemci, ki imajo tam dna nameščenja, ko da bi i zapustiti svoja mesta od I s do jutri. > Uradno sicer opozarjajo Poke, Čehe, Slovake, Rumune Madžare, naj bodo mirni, češ, so Rusi še vedno tisoč milj klaljeni od Krakova, toda ljub vsem« prigovarjanju mci s svojim ravnanjem kva-o vtis varnosti, ki ga hočejo variti. S svojimi RM nakupujejo vse, je na prodaj, napravljajo si oge hrane in kujejo načrte, io bi vsak zase ušli domov, o pride potreba; šalijo se goreč o času, ko bodo morali po-gniti. Poslušajo inozemske ra-iooddaje in so sami celo bolje formirani o razsulu nemških ■ad v južni Rusiji nego do-Pee prebivalstvo. Nacistični uradniki vidijo vsak p nove vlake ranjencev, ki pri-Jajo in tudi poznajo obseg, v ■terem narašča dezertiranje krnskih vojakov, ki so na dopu-to. Njihovo nervoznost Še potuje pogled na narod, ki jih fjaja, ker vidijo, kako v srcih jdjarmljenega ljudstva raste Pnj< na /mago. V____ BOJI V JUGOSLAVIJI ■London, 14. febr. (Radiopre-Pfona služba).—London poroča, b * Nemci in Italijani, govoreč J S! 'J1 ak( ,JI l)rotl upornim Ju-^»'vanom, hvalijo, češ da ze-l' i.apredujejo. Agen-fJ Sl' hni trdi celo, da so bili 1 1 "/pršenj in imeli veli- 5L"! ">><■ začele internirati rezervne častnike v vseh obalnih predelih Grčija ter na Egejskih in Jonskih otokih. Nemški agenti v Grčiji hodijo od hiše do hiše in obetajo ljudstvu hrano in svobodd za ceno sodelovanja; s tem poskušajo pridobiti zase naklonjenost prebivalstva za slučaj invazije Bal kana. » Tedenski pregled H I ■Toda iz Stockholma I i" >v, prihajajo istočasne o hHgaM^E f'1' J'nii.j F"4 '' ; W K u ti 4-. bojih pri Plitvi-v katerih je bilo t tankov in ubitih rric.v. list "Nova Hrv^t-6. januarja, da ge-*1 'J'1 nima vojaškega ' m več da so to napadi *,h tolp. Pred kratkim ' govorili. V . . — ^0Bl'rM TUJIH DELAVCEV v NEMČIJI |rt ' f«*r. (ONA).—Ru-rt^ «' /ajKMileni v nem 'h. so začeli v čeda-„',' v«lu zapuščati svo- " katerih krajih te-^ i < hivalstvo onih kra '« gredo, ko m Office of W«r Information. Foreign. Language Divlaion. VVashington, D. C. Amerlkanlsem la stvar uma ln arca V izredni izjavi je predsednik Roosevelt zadnji teden ponovil svoje stališče, da se nikakemu lojalnemu Amerikancu ne sme zabraniti, da bi izvrševal svoje državljanske dolžnosti. "Nikakemu lojalnemu državljanu Združenih držav", je rekel zasedenih|predsednik Roosevelt, "se ne sme zanikati demokratična pravica do izpolnjevanja odgovornosti državljanstva brez ozira na njegove prednike. Načelo, na katerem ie bija ta republika u-stvarjena in po katerem se je vedno ravnala, je to, da amerikani-zem je stvar uma in srca; ame-rikanizem ni in nikoli ni bil stvar plemena ali rojstva. Dober Amerikanec je oni, ki je lojalen tej deželi in naši veri v svobodo in demokracijo. Vsakemu Amerikancu se mora nuditi priložnost, da služi domovini, kjerkoli njegove sposobnosti nudijo najboljši priapevek — naj si bo v vrstah oboroženih sil, v vojni produkciji, v vladni službi ali pri drugem delu, ki je potrebno za vojni napor." Poročilo o vojnih pomožnih akcijah Več ko $28,000,000 so 1. 1942 nabrale razne organizacije v [Združenih državah za relif v i-nozemskih deželah, kakor poroča predsednik dotične nadziralne oblasti, War Relief Control Board. Skoraj $80,000,000 je bilo nabranih v teku vse dobe, ki jo poročilo jemlje v poštev, namreč od 6. septembre 1930 do konca 1. 1942. Največ je bilo pomagano sledečim deželsm: Rusija, Poljska, Grška, Francija in Angleška. Popolni seznam vseh obdarjenih dežel uldjučuje Albanijo, Armenijo, Belgijo in Luksemburško, Kanado, Kitajsko, Čehoslovaki-jo, Dansko, Estonijo, Frsncijo, Grško, Nemčijo, Letvijo, Litvin-sko, Nizozemsko, Norveško, Ps-lestino, Filipinske otoke, Poljsko, Rusijo, Angleško in Jugoslavijo. V gornjih številkah ni uklju-čen denar, nabran od registriranih organizacij za pomoč deželam, ki niso v vojni, niti od nekaterih verskih organizacij, kakor tudi ne prispevki, nabiam od Rdečega križa ln od onih skupin, ki se bavijo z domačimi pomožnimi akcijami in socislno oskrbo. obrambo ustanov, ki so jih nji hovi predniki ustvarili s krvjo in žrtvami. , Stoječ pred drugim letom vojne, da ae zatre grabežljivost osišča, ae ljudstvo dobro zaveda, za kaj gre in dokaz temu je bil proglas, naj se Washingtonov rojstni dan, 22. februarja, proslavi v Združenih državal ne kot praz nik, marveč kot dan, ko bodo milijoni .delavcev v tovarnah in v drugih delavnicah za vojno industrijo na delu, da povečajo svoj delež svetovnega boja, d* se zatrejo sovražniki onih stvari, ki jih je Washington tako junaško in uspešno vodil. V šolah se je obletnica proala-vila kot po natadi. Ob proslavi ae fa Šolska mladina spominjala činov priljubljenega moža, ko se je republika rodila. Spominjala se je njegovih mladih let in ai ga predstavljajo kot dečka, stopajoČega po bregovih potoka ob reki Potomac komaj uro daleč od tam, kjer danes leži glavno mesto, z lovno puško v roki. Videla ga je potem kot doraslega mladeniča, Ako posnema brata Lawrenca, ki se je ravnokar vrnil iz vojne, kako se pripravlja za vojaški poklic po kratki izkušnji v zeniljemerstvu. Predstavljala si ga je kot 21-letnega polkovnika, ko je poveljeval četam na polju — britanskim četam seveda, ali že se od-likujoč po onem pogumu in oni bistroumnosti, vsled katerih je kasneje postal glavni poveljnik kolonialnih čet. Sledila mu je po raznih bojiščih prve vojne za a-meriško neodvisnost, v kateri je porazil izvežbane veterane e-vropskih bojev in prisilil tedanjo najmočnejšo evropsko velesilo, da je njegovemu ljudstvu dala svobodo in vse velesile sveta da so priznale subventnost Združenih držav. Spominjala se je Washingto-nove skromnosti in plemenitosti, ko se je po dovršeni vojaški nalogi umaknil na svoje posestvo na Mount Vernonu, kakor se je kasneje z val njegov rojstni kraj, dokler ga niso rojaki poklicali nazaj, da prevzame vodstvo novorojene republike. Rooeevelt urglra zaslišanja o diskriminaciji Predsednik Roosevelt je mino-li teden objavil v izjavi, izdani iz Bele Hiše, da je napravil Pau-la V. McNutta, načelnika komisije za moštvo, naj skliče konferenco voditeljev onih skupin, ki obsojajo diskriminacijo ob upo-slitvi v vojnih industrijah, v svr-ho, da se razpravlja o možnosti revizije in ojačenja delogroga in oblasti odbora za pravično uposlevanje (Committee on Fair Employment Practice). Skoraj dve leti, kakor je predsednik naglaail, je ta odbor z njegovim izvršilnim ravnateljem vred-storil mnogo dobregs in pripomogel ljudem do dele. Ena težava je bila v tem, ker so člani odbora mogli kot prostovoljci posvečati le del svojega časa in niso imeli zadosti oblasti ne zadosti osebja kot je bilo primerno za njihove odgovornosti. Predsednik je rekel, da smatra zato za umestno, da se ves položaj prouči in ko se ustvari primerna mašinerija za reševanje problema, naj se nadaljujcjQ zaslišanja v zadevi železnic in drugih podjetij, ki bi se začasno od-godila. Proslava obletnee WaahInglona ob delu Proalava rojstnega dne Geor-ga VVsshingtona, "očete domovine" in prvega Američana pod vodstvom katerega je bilo ustanovljenih 20 neodvisnih držav v zapadni hemisferi. je letos dobila nov pomen Prvič v zgodovini so vse ameriške dežele združene v izraženi odločnosti, ds se uprejo napadom tujih groziIcev in v formalni izjavi skupne solidarnosti za Bela knjiga o neuspeha nacijev v Z. D. Dokumentirana študija, ki jo je državni department ravnokar izdal pod naalovom "National Socialism", nazorno opisuje naj večji politični polom nacijev -namreč njihovih neuspehov, da bi v Združenih držuvah zgradili mogočno peto kolono. Bela knjiga, obsegajoča 500 strani, ki je bila nalašč izdana ob desetletnici ustanovitve na cijske države pod Adolfom Hitlerjem, daje podrobne podatke o organizaciji in metodah, ki so jih uporabili, da bi pridobili mi milijone Nemcev, živečih v inozemstvu, zs nacijsko naziranje. Izmed teh opisanih metod so (1) nacijska propaganda, stremeča za tem, da ae izpod kopa vajo demokratake ustanove drugih dežel in da se ukorenini ideja, da so Nemci "mojstersko pleme"; (2) razširjanje takih nazorov kot je oni o dvojnem državljanstvu; (3) izrabljanje ekspatriacije in repatriacije; (4) prisilno registri ranje Nemcev v Inozemskih deželah in (5) načelo, da so Nemci povsod po svetu podložni nemškemu pravu. Lend-leaano delovanje Stettinius, administrator 'lfnd-leasa', je minuli teden podal poročilo o delovanju "lend»leasa" in navedel, ako sa že mors razpravljati o kakem vprašanju v zvezi z "lend-leaanim" zakonom, je po njegovem mnenju ono, zakaj nismo poslali le več našim zaveznikom, ne pa vprašanje, da-li naj jim nadalje pošiljamo svoje naloge. Orožje, živež ln drugi material, ki smo ga poslali Angliji, je pomagal najprej utrditi obrambo, sedaj pa dejstvi čim mogočnejšo vrsto ofenzivnih nspadov. "E-den. izmed največiih učinkov lend-leasnega delov in ja, je bila pomoč, ki smo dali, da so britanski otoki mogli postati nepremagljiva baza za ofenzivne operacije in eden izmed velikih arsenalov demokracija" — je trdil. Velik del severb-sfriksnske kampanje je bil započet iz Angleške in tako so bile tudi kampanja na Srednjem vzhodu, v i-talijanski Afriki, Siriji in Mada-gaecaru, dočim so smeriške čete za Indijo, Irak, Ir^n in mnogo drugih krajev začele delovati na Angleškem ln od tam dobivale velik del svojih zalpg. Avstralija dobiva od Združenih držav zaloge orožja in surovin za svojo rsstočo vojno industrijo. Nova Zelandija, ki tudi dobiva pomoč cd Združenih držav, je dala našim četam tako velike količine živega (brez stroška za naa), da je tam že nastalo pomanjkanje jajec, mleka in ssd-js in civilno prebivslstvo že čuti stisko. Združene države niso mogle odposlati vse "lend-leasne" pomoči, ki jo Kitajska potrebuje in ki bi jo tako radi pošiljali -je rekel Stettinius. Zaloge, ki se tja pošiljajo po zraku čez naj-e gore na svetu ob okolnb-stih, ki se zdijo neverjetne, prodirajo v ono veliko deželo — v "neusmiljeno" pičlih količinah napram veliki potrebi Kitajake, pač pa v hitro rastočem razmerju. Združene države so od začetka pomožne akcije za Sovjet' sko Rusijo v oktobru 1. 1941 odposlale v SSSR zaloge. V so nas stale več ko $1,250,000,000. Od sedaj naprej, kakor se pričakuje, bodo "lend-leasne" pošiljut-ve živeža v Sovjetsko Rusijo znatno presegale vse pošiljatve živeža v vae druge dele sveta skupaj, vštevši pošiljatve na Angleško. Slabo uprlsorjeno Fanfare zmagoslavja niso na mestu, ako ni zmage, ampak poraz. Da bi tega ne bilo, bi ae bila proalavila deaetletnica Hitlerjevega nastopa na oblast kot praznik prve vrste. Rusi in R. A. F. — ali pa usoda, kot pravijo Nemci — so pač drugače hoteli. Popolni polom šeate nemške armade pri«Stalingradu; u-spehi ruske ofenzive drugod ob vzhodni fronti, Sauckelove najnovejše naredbe o popolni mobilizaciji komaj doraslih fantov in deklet, moških in žensk za prisilno delo in poslednji zračni napadi na Berlin — vse to ne tvori primernega ozračja za proslavo. ~~ ■ T Goeringov govor je bil zakaš-njen za več kot eno uro, ker so angleški "komarji" spuščali svoje bombe na Berlin ravno ob Času, ko se je pričakoval govor maršala "rajha" na radiu. Hitler se sploh ni pokazal, ker je bil preveč zaposlen na fronti. Goebbels, ki gs je nadomestoval, je igral žalostno vlogo na velikem shodu v berlinskem Sports-palatzu. Naproti običajni navadi nacijskih govornikov, ki zadržujejo svoje govorniške rs-kete za drugi del govora, začel jih je spuščati v brzem tempu že v začetku govora. Morda je Čutil, da je bil zrak pretesen in je morsl dsti takoj odduška. Začel je z opravičevanjem Hitlerjeve odsotnosti in obljubil, da na mesto tega prečita Hitlerjev proglas. Namesto ps, ds bi poslušalce pripravil na Hitlerjev proglas, Je sam dolgo govoran-čil, pa je potem Hitlerjev proglas prišel brez pravega po-udarlui kot nekaj postranskega. Nasproti ustanovljenemu pravilu na nacijskih ljudskih zborih, da nikdo ne govori, ko je Fuehrer spregovoril, je Goeb-bells zopet govoril ns dolgo, po-em ko js prečital Hitlerjev rokopis. h%/ % .4 ' • v ' v v Ameriški mornarični častniki v družbi grupe domačinov v Casablanci. francoski Maroko. Naša slovanska domača fronta Odprava francoska damarhacijšha črta London, 22. febr. — Lavalova vlada v Vlchyju Je naznanila, da bo demarkacljska črta med bivšo okupirano in neokuplrano Francijo odpravljena 1. marca, Francijo odpravljena 1. marca. Odpravi bo sledile vzpostavitev neomejenih poštnih komunikacij. Odredba, razglsšens ns rs-diopostsjl v Vichyju, Je nsjbrže v soglasju z zaključki, ki so bili sprejeti na konferenci med Hitlerjem ln Lavslom, katera se je pred nekaj tedni vršila v Berch-tesgadenu. Te se je udeležil tudi grof Clsno, ki je bil takrst še italijanski minister zs zunanje zadeve. Ameriški mornarični čaalnlk s ujetih Japonskih vojakov M dalu Panfik ■ Rev. K. ZAKRAJ&EK, tajnik 8ANSa l Deputacija Sansa je v Imenu ameriških Sluvoncev nesla v VVashington naši vladi resolucije, ki smo jih sklenili ns Ns-rodnem kongresu v Clevelandu in jih v kratki pa jasni spomenici predložila v Imenu zasužnjenega alovonskega naroda doma njegove zahteve za svojo bodočnost po tej vojni. Naklonjenost, ki Jo je držsvnl podtajnik Sumner Welles pokazal v Imenu vlade nam, ameriškim državljanom slovenskega rodu, posebno pa njegovo globoko razumevanje trpljenja slovenskega naroda doma, nam jamči, da pot deputacije ni bila zastonj. Trdno smo prepričani, da bo naša vHida vse storila, da bodo Slovend dobili po vojni vso in oelo pravico, katero s svojimi sedanjimi tolikimi žrtvami tudi zatflužijo. Res je, da si ne smemo delati otroških utvsr, da je sedaj s to deputsoijo že vse doseženo in vse storjeno'1n vse naše delo končano. Ravno nasprotno: ta naš prvi uspeh nam Je samo še le pot odprl na >lsto dolgo in težko cesto velikega dela, ki bo potrebno, če hočemo rus kaj trajnega doseči, še bo treba v VVashington, pa še večkrat, še bo treba, kakor pravimo9 kljuke pritiskati po raznih naših vladnih departmentih in tam doka* zovati in prepričevati mnoge Savle, da naredimo lz njih Pavle, t. j, da bodo razumel} ogromno važnost ravno slovon-skegs vprašanja za celotno evropsko ureditev. Kdo se je do sedsj zmenil /.a nss Slovence? Prej so bili doms Avstrijci, zadnja lets pa—recimo kar po pravici—preveč Jugoslovani, da so pozabili biti Slovenci. Saj neka-tprlm njihovim voditeljem obeh strank se Je doma to ponovno Zato danes celo srce tej Ameriki! Za njo vse! . Ameriški Slovenci, zdaj prosimo veliko za svoj narod doma, da bi tudi njemu naklonili po tej strašni Kalvariji saj košček naše Amerike, katere amo mi deležni, Toda da bo mogla Amerika to narodu dati, bodo šlo ugromne milijarde v denarju, pa potoki krvi. Da, če ameriški Slovenci na to pomislimo, potem nam je takoj jasnu, kaj je danea naša glavna naloga ln glavna dolžnost—vujni bondi! Že do sedsj smo bili smoriški Slovenci v nakupovanju vojnih bondov po vseh naselbinah v prvih vrstah. Cul sem odličnega A meri kanca v Clevelandu, ki je dejal; "Clevelandakl Slovenci so storili svujo dolžnuft odlično!" Enako mi je pripovedoval tudi rojak, da ao rekli v New Yor-ku. Enako so gotovo rekli op vseh nsselbinsh. Zsto Je dslo politično tajništvo SANSa vsom novim po-druftnicsm kot njih prvo-4n glavno dslo sa meeec februar: popis vseh vojnih bondov, kolikor so jih do sedaj Slovenci pokupili po vseh naselbinah. Vse hiše je treba obiskati in sestsvltl kolikor mogoče točno številko teh vojnih bondov. Ko je depu-tscijs sedele skupsj s mr. Poo-lom, Jo je Poole sam opozoril na to važno delo. In hvaležni smo mu za njegovo opazko, Zato rojaki po vseh naselbinah takoj na dslol Ko bo tsj-nlštvo dobilo vss ts poročlls in bo seštelo vsote is vseh nsselbin, bo dslo številke čssnikarskim ursdom in Jih bo objsvllo po čs-sopisju, pred vsem pa jih neslo v naše vlsdne ursde in tsm s številkami dokazalo, da naša slovenske ljubezen do Amerike ni kska samohvala, da številke govore. Lahko bomo rekli: "Vidi- očitalo. Zato ps moramo danes tff jmo tud| lrtvuJemo." pred svetovno javnost kot Hlo- Mm#c mari,c bo pM pg^^n venci, morama kričati, morsmo^ posebni slovanski ksmpsnjl po povedsti, ds so v Evropi tudi Slovenci in ds tsm tudi hočejo ostati. Sedsj po tem prvem uspehu smo ameriški Slovenci gotovo dobili korajžo in bo sedaj že lažja šlo. Vendar pa je pri vsem nsšem delu zs pomoč nsrodu doma, predvsem ssms ens glsvns pot —senu) eno glavno delo. Najprej po tej poti, najprej to delo. Vse drugo bo ps lažje, ln ts pot Je pet peftrivevslnega sode levsnjs s naše vlade in driavo ss ssaafo našega orožja, dele ss driavo In s dršsve v tek velllRk časih. Mi smo danes najprej in pred vaem ameriški državljani, kajti naša prisega Ameriki ni bila hinavščina. Prišla nam jv iz srca in nas Je zagrabila s celo dušo. Mi ame navdušeni Ame-r i kanci, ttr sider morda bolj, kakor kateri drujgl narod, ker »mo v 1400 letni zgodovini t ameriškim državljanstvom prvič začutili sladko beaedo domovine! Avstrija ni bila naša domovina' Mačeha Tu pe smo postali naenkrat člani, in sicer popolnoma enakopravni z vsemi tolikimi milijoni srečnih državljanov, vsa vrata do srečnejše bodočnosti so se nam odprls, postsll »mo državljani največje, najboljše in najmogočnejše države sveta. Katero toliko prezirano slovensko srce ni začutilo sladkosti tega občutka? vseh naselbinah, kar bomo še poročali, Zato rojsk, rojskinjs: tvoj sin, tvoj mož, tvoj brst, tvoj fant je na fronti, svoje Življenje nese zs rešitev domovine, svobode. Zavaruj gs z vojnim bondom, ki mu bo poskrbel saščito, poskrbel najboljše orožje, da bo branil tebe In sebe! Doma ti Je Nemec, Italijan (Nižgal rodno hiio, morda ti umoril lastno mater, pobil tvoje sorodnike, požgsl tvojo rodno vss. TI ps hitro kupi vojni bond, ceno za orožje, ki gs nsj kaznuje, naj se zanj mesto tebe mslčujel Clm več vojnih bondov, tem bolj gotovs zmaga. Z ničem ne moremo imka/ati tako občutno svojega protesta proti vsemu, ker se gfidl v Sloveniji, kakor z vojnimi bondi. Ameriški Slovenci, te dni nam je naša Amerika pokazals avojo naklonjenost. Ml ti pa noksži-mo svojo* s nakupom čim več vojnih bondovt For VICTORV TOREK, 23. FEKRI —. = TUJEC Rado MumUe imiiiiihiiiiim (Se nadaljuj«.) Tu je zagledal Zorka, kl ae je z modroslov-cem Mra vijakom vračal z božje poti. Mizar je bil videti prav židane volje. Dotlej se je ogibal hiie Valenčakove, daai ga je hudo mikalo, izneveriti se sklepu. Molčeč, čemeren in razdražljiv je bil te dni, pust in žalosten se mu je zdel ves svet Namesto k Va-lenčaku je iel parkrat v goetilnico h Kolariču, ki je bil oblagodarjen s tremi hčerami, godnimi za možitev. Toda nobena mu ni ugajala tako kakor Valenčakova Milka. Z neznano silo gs je gnslo k njej in izteika se je premagoval. Danes pa je srečal Valenčaka na Svetih Gorah in med pogovorom mu je gostilničar mimogrede omenil, da je davi doma dobro izpovedal neko svojeglavko; povabil ga je, naj le pride kmalu zopet. Zorko se je tegs močno obveselil in sklenil, ds pojde ie drevi spet v Vslenčskovo gostil-nico. "Matek je dobre volje, poje in uka", si je mislil Anza, ki je prilezel izza robidovja na pot. "Mu bom kaj povedal ali ne? Morebiti bo {pije, da ne." ^ "Oho — kaj pa ti tukaj, Anzar je zaklical Zorko ie oddaleč. "Se na tak praznik lazil po hosti, divjsk! Pojdi rsjii z mano k Valenčaku! Danes gs bol pil, kolikor gs bol hotel. Ksj me gledsi Uko debelo?" —. Anza je z velikim veseljem sprejel prijszno ponudbo in modrovsl med potoma sam pri sebi: "A — nič mu ne bom pravil, da ne bo slabe volje. Nsj se veseli, zs ialost in jezo je ie zmeraj čsss dovolj. Grdo bi bilo, če bi mu pokvaril dobro voljo. Ms tek bi se rnztogotil in ne bi hotel več k Valenčaku in ne mara bi naredil ie kaki-no drugo neumnost. Pameten bodi, Anza, pameten! Kaj bi se vtikal v vsak močnik ko stsrs baba! Pil bom ko kraika jama in molčal ko grajski zid. Ksj me brigsjo tuji grehi?" Pred Vslenčskovo hiio se je Mravljsk poslovil, mizar in Anza pa sta stopila v gostilnico. Zorku jp leglo počet koma zopet nekaj mučnega, težkega na duio, kakor vselej, kadar je priiel na njen dom. Toda navzlic vsemu dosedanjemu trpljenju se je čutil skoraj srečnegs na tem krsju, koder je hodila in dihala ons. Veselo so mu zsžsrele oči, ko jo j« zsgledsl v točilnici. fte veselejii ps je bil, ko gs je prijszno vprs-šala: "Ali si bil tudi ti na Gorah?" "Tudi, tudi." V njenih očeh je opazil vlažen svit, kakor bi se bils joksls. "Ali si ae dobro imel?" "Dobro, le Ikods, ds tebe ni bilo gori." Anza pa je mencal tobak v mehurju in zinil: "Matek, Bog U daj najti rdeč storž, ko bol jeseni zrsven Milke koiuhal koruzo!" — Kadar "ko-žuhajo" ali robkajo turlčico, sme po sUrem narodnem običaju vsak fant, ki mu pride v roke stori z rdečimi zrni, poljubiti dekle, sedeče poleg njega. Milka se je zasmejala in odila. Zorku se je zdela krotka in ljubezniva kakor le nikdar ne. "Prejkone je uvidela, da s onim tujcem ne kaže nič dobrega", si je dejal ves srečen. Budili ib se mu nežni, rsdostni občutki, veselo upanje in duia se mu je topila od miline in blaženosti. Anza pa je pil ko kraika jama in molčal ko grajski zid. X. Dobrs dvs tedna pozneje je Leskovarjev An-zs sedel v svoji borni koči pri majavi mizi. Pred njim se je ns počenem ln oikrbanem krožniku kadil v oblicah krompir. Moiiček ga je lupil z okrhanim nožem in ga potisksl v skodelico, kjer je bils sol. Poleg krožnika je imel na pa- pirju odrezek slanine in kos kruha. Neprenehoma je odganjal muhe, ki so se pasle okoli njega. Po revni izbi je bilo vse navlečeno. Postelja 1 že dolgo ni bila postlana; po njej in na skrinji se je vsljsls obleka in perilo. Lepega stanovanja ni imel Anza, pač pa je bilo j ako dobro prezračeno, zakaj skozi razbito okence je mogel noč in dan prihajati sveži zrak iz bližnjega bukovja. Ko se je namalical, ie je prekrižal, zazehal, lopnil ie enkrat po muhah in vstal, da bi iel naj prvo k Valenčaku na frakeljček, potem pa v hosto po krhlikovega ljubja; prodajal ga je za-grebikemu lekarju. Segel je po gorjačo, naslonjeno v kotu. Kar je dvignil razmršeno zabuhlo glavo — mimo pralnega okna je nekaj zabelelo. Pogledal je natančneje skozi razpoko in spoznal Valenčako-vo Milko. Dejal si je kazalec na čelo in umoval: "Skoraj sem pozabil, kaj je bilo na Veliko malo, dva tedna me ni bilo doma . . . Kam neki gre? V gorco? V Valenčakovo trsje pod gradom? A — kaj v trste! K tistemu tujcu se ji mudi. Gotovo sts bila po prazniku vsak dsn vkup sil pa vsaj večkrat, jej, jej, jej! fiog nas varuj greha in pohujianja! O ti prismods mlada, kako si lshkomiselns in bedasts! Ni prav, da nisem Zorku nič povedsL Dsnes ps bom. Kar precej k njemu!" Vzel je gorjsčo in klobuk ter se ns potil k mizarju. Zorka ni bilo doma. Rekli so Anzi, ds je ns polti. Ondukaj ao mu dejali, da ae je Matek že vrnil domov. Tako ga je iskal dobre pol ure. Naposled ga js nalel v delavnici. Zorko je žagal desko in ga ni zapazil, ko je Leskovsr pr^kolovrstil. Mladi mizar je bil dobre volje; vedel je, da Hubinger js po prszniku ni bilo več k Valenčsku. Anza mu je položil pegsvo roko ns ramo in mu velel: "Stopi malo v lopo, pa hitro, ker se mudi!" Zunaj mu je naglo povedal vae, kar je videl in aliial. Kakor da js treičilo predenj, je vrglo oaupele-ga Zorka k zidu nazaj. "Laieš, Anza!" "Zlagal aem ae res dostikrat, ne bom tajil, toda večinoma za kratek čas, nikdsr pa zato, ds bi komu ikodovalo. Zdajle pa sem govoril čisto resnico in iiv nsj pridem v pekel, če sem se le količksj lagal!" "Zakaj mi pa nisi povedsl prej?" Anza si je zasukal klobuk na razkuitranih laseh in ni vedel, kaj bi rekel. Naposled se je izgovarjal: "Moral aem z doma. — Kaj'pa, če bi molčal le danes? Pa čemu ae bova zdaj prepirala? Pred pol ure je ftla Milka mimo moje bajte navkreber, najbrže zopet k onemu gospoa-kemu brglezu. Če ae požuriva, ju utegneva .ie zalotiti tam sa gradom." Zorko j« zrlkripal z zobmi. "Pojdiva!" je velel hripavo in se naglo obrnil proti vratom. "Vzemi vendar slamnik in pomiri ae vaaj nekoliko, da ae ne bo čudno zdelo ljudem," je ave-toval Anza. Zorko se je ravnal po njegovih besedah. Molče sta krenila skozi vss. Zorku je ilo po glavi: "Zs grsdom se aha jata, zato ga nI bilo več k Valenčaku. Kako sem se motil.. Ko sts bila na bližnjici med robidovjem, je začel zopet Anza: "Le dobro ga daj, Matek! Ga ne bol? Kaj jJNmliljujei? Jaz bi ga že! O le daj ga, le, pa preveč ne. da naju ne vtaknejo v kakino zoprno in nezdravo luknjo, kjer ao podgane in uši, slaba menaža in peklenaki dol-tas..." (Dalje prihodnjič.) Iz tajnosti prirode Zbirka polludno--saanstvenlh črtic PRAVLJICA O LAKOTI Spomin izza vojnih dni Dr. P. Vidov y (Nadaljevanje.) "Več ali manj," odvrne Cedilnik. "Saj sem ti pravil, da si vseskozi meni enak, in da mi hia-ma ali koks ne zaležeta v isti meri.—Ce bol na primer ves bol ji dan otepal edino krompir, k* bol moral o^ibaaati tri in pol kl lograma. Ce se bol gostil s sa miml jajci, bi ti jih bilo treba zaužiti celih 38 kosov. Ako pa—" — "Dovoli, ds te prekinem. To vendsr ni nikskor mogoče Za okroglo 4 Din krompirja naj mi tekne enako kot za polnih 38 Din jajc? Slab matematik si. kakor si sam priznal, brezdvom no ti je ušel kak računski po Kreiek?"' — "Potolaži ae, človek! Na kurivo se dobro razumem. Do zai nje kalorije wm ti računal pravilno. Potratne! si. saj aem ti rekel. Oku« in rabavo plačuje! I dragim denar jeift." Zopet se je zazibala jajčja Lupinica na deski in spregovorila jokaje: "Ko sem bila še mlada in lepa, sem tehtala polnih 50 gramov. Danes ps me Je preostalo od vse mladinske lepote edino le teh pet žalostnih gramov, U moja mrtvs apnens lupina. Sest grsmov plemenita beljskovine si mi uničil, IkodlJI-vec, snedel si mi mastnih pet gramov toliče in en gram soli ter popil mojemu sinku 33 grsmov vode. Joj^to bi bilo srčka-no piiče, nenadtni požrešne!!" "Ne jadikuj, starka! Zdaj js prepozno," povzame besedo Qg-n j tiče in nadaljuje: "Torej, kafcof rečeno, 38 jaje zahteva vsak dan tvoj telesni motor. Če bi gS ps zakuril a i mlm tečnim kruhom, bi ti ga bilo treba naložiti samo pičel poldrag ktUgjpm na ognjllča. Zadovoljil pa ga tudi lahko s 2 Vi kg puate govedine ali divjačine, a 4 H litra mast nege mleka, s 3V4 kg postrvi ali s samo % kii sladkorja. Se mnogo manj ps pot roll! človeškega koksa, ma ičobe. S 40 dekagrami sirovega masla potolažil In odpravil živ* I j enaki stroj sa dobo celega dneva. Jurčkov pa bi moral nato-voriti polnih 10 kf, dasi Uko zelo hvalisajo tvoji neuki bratje njih radilno vrednost. Seveds bi tvoje razvajeno telo trajno ne mog lo sdržati ob Uko enostranaki hrani. Marsikatero porcijo, na primer dcltkatnih gobanov, bi sploh ne zmogls tvojs omehku žena prebaviU. Zato al moral previdno odtehUvati * živila \ pravem medsebojnem razmerju po njih prebavnoati, potrebi in kurilni vrednoatl." "Zgubljen bi bil, če bi ne vedel izhoda", izpregovori človek z zmagoslsvnim poudarkom. "Uležem se in zaspim. — Ne premaknem se z mesU, ne ganem t udi. ne trenem s očmi, ne si nem besede, ne sprožim ne ml Sli ne čuvstvs — ps si prilte-dim vse kalorije in hrano/' — "ln usUvil nihalo srca kot u ro, ki prehiteva", se zasmeje O-gnjiiče, "in zatvorii pipe krvnih cevi — In zamaiii pljučna mehove. ds ne lx»bta mogla več so-psti - in ukaže* shraniti svoje telo v ledenici, da ti ne bo potreba skrbeti za niegovo toploto — Vidil, mladenič, tu je ras-lika med nama ^ —. Kadar Ugasne zvečer v mojem telesu aadnji plamenček, ko zatlane zadnja žerjavica svoje trudno rdeče oko, tedaj tudi mene pre- JL KIN WELCOMBS PRIME MINISTER CHURCHILL HOME IM8 PHOTO, flashed by radio trom London to New Vork, shows Prime Minister Winston Churchill pufBnf on cigar after member« of his familjr welcomed him on his return to London from momentom tour, whlch included meetlngo wlth Preaident Roosevelt, Sir Oeoeral Bernard Mootgomery and Preaident Iamet Inonu. L to r.r Mrs. Churchill. Julisn Sandjs, Churchill, and daughter, Mrs. Duncan Sandjra. maga zaspanec. Se lahkonoč si voščim s prijateljem Vetrom in mirno zaspim.' Popolna podoba smrti je moje spanje. Ni ga sledu na mojem truplu, ki bi pričal, da je tu nekoč gorelo življenje. Niti besneči vihar, niti skrbi me ne predramijo iz smrtnegs spanja. Tako počivam mrzli mrlič čez noč, včasih čez teden in dan, in se ne morem zbuditi k zavesti. Dokler slednjič ne naloži kuharica znova kuriva v moje telo in me s plamenom pokliče v novo življenje. Na tvojem ognjišču pa mora brez presUnka brleti lučka življenja. Zvesto kot rimske Ve-stalke moje pradede, moraš čuvati nebeški ogenj svojegs bitja. Gorja ti, če mu le za trenutek poide reja, gorje ti, če se spozabiš in upihneš svoj sveti plamenček. Ni ga čarodejca pod aolncem, ae moči učenjaka in ne leka zdravnika, ki bi zopet zanetil ugaalo iakro v tvojem telesu." Se vedno ni obledel zadnjih žarek upanja v duši človeka. "Koliko olja moram prilivati svoji svetiljki, da mi bo ravno Še tlela in svetila k življenju?" povpraša mladenič Ognjišče. "Čeprav do dna priviješ živ-ljenako lučko, da ti bo komaj vidno brleU, še vedno ji moraš žrtvovati na dan 2400 kalorij gorilne tvarine." — "In če ji dobivam premalo?" — "No, tudi potem ti ne ugasne avetiljka trenutno. Dokler pač gre, ae hrani njen plamen a tvojim lastnim telesom in počasi pojema. Saj je vssk Človek od glave do nog nsdvse izvrstno kurivo — kajne, kako smešno ae čuje U misel: peč, ki je zgrajena iz ssmih gorljivih snovi, iz beljskovin, sladkorja in talšče? — Kadar ti tedaj primanjkuje kuriva, seže življenje po tej zadnji železni zalogi. Svoje lastno domovje vrže na ogenj, kot zmr-zujoča rodbina, ki si v stiski zakuri a pohištvom. — In ly> stoji tvoje živo telo v tiaočerih majhnih plamenčkih, ko dogoreva dan na dan košček za koščkom tvojega bitja, ko ti uaiha postava in gine telo kot plapolajoča a veča — ali več, kako imenujete vi ljudje to strašno prikazen? — Lakoto!—" Za trenutek umolkne Ognjišče in nato nadaljuje z ostrim poudarkom: "Najprej ti pogori vsa toliča, kolikor si jo v medvedji skrbnosti prištedil zs suho bodočnost. In z njo vred izplamti ves živalski škrob, nstovorjen v jetrih in mišicah, nato pa pride vrsU na tvoje organe. Za več kot polovico obsega ti upadejo jetra, za celo tretjino teže ti splaknejo mišice, a tudi kri, pljuča in kost morajo žrtvovati svoj delež in ga položiti na žgal-ni oltar domovine. Edino srca in možganov ne vrže lakota v plamen. Prepotreben in važen je njihov posel za obstanek življenja, prizanaša jima, kolikor more, a končno odpovesta tudi o-nadva službo — in tedsj je po tebi. — Gorje, če bi bilo tudi pri meni Uko in bi mi lastno telo pričelo goreti, kadar mi zmanjka kuriva!" Globlje zasope Ognjišče po teh besedah, kot bi se balo, da zmanjka plamenu prepiha. Du- BOOKS BY • LOUIS ADAMIČ CradU of Life......... $2.50 F rom Many Lands...... 3.50 Grandsons............ 2.50 My America........... 376 Two-Way Passage...... 2.50 Wkat's Your Name?. . . . 2\SO Order from ■ rv.*^ • u ■ •. w L . ^Proletarec 2301 South Lawndale Avenue Chicago, IU. - šik porabi ugodno priliko in se podviza, da bi ne zamudil na sUlega molka. "Poučna in nazorna je bila razlaga Ognjišča", nagovori iz ozračja človeka.' "V vsem obsegu ji lahko pritrdim, dosUviti pa moram v tvojo korist kratko pri pombo. Resnično je, kar je pri povedovalo Ognjišče: kar z lopato meče lakota tvoje snovi v žrelo plamenov, brez izbere, beljakovine, tolščo, sladkor. Toda vedi, tudi ko si do grla sit, vrže zdaj pa zdaj tvoje telo droben obrabljen košček v ognjeno peč in ga tamkaj zapali. Ker pa je tvoje živo telo grajeno iz beljakovin, zato ne pozabi mene, Dušika, in mojih spojin! Edino one so zmožne, da zamaše in izcelijo izžgane delce tvojih organov. Kar je stroju spreten isto so tebi beljakovine^ vijak naj odstopi, poči samo pero, ena sama <*M skrivi: prt najboljšem km stane motor in je mrtevH Enako je s Ubo. Uživaj J be, škroba, sUdkorja koliS češ, brez beljakovin mor? polni skledi umret L PrilicJ gramov čiste bel j a ko vi* dovajati dnevno telesnemu ju, in če si še tak||S| stradanju in uporabi^ najmanj 50 gramov belj^ mu moraš žrtvovati, da Z bi za vsa neodložljiva H po raznih organih. Sal tebi življenski plameni stano na lastnem telesu, dan ti odžgo košček ognji če tt moje spojine sproti nT] gradijo in izpolnijo nastalih, pok in vrzeli, se ti slednji* J je telo — in plamen ugasj — "In plamen ugasne! rej ni zame pomoči? — ■ potem koristi vsa vaša mol — Dvakrat bolj grozna je" ki je razumem!" — Čaroben sijaj zašije po sedah iz zaboja s premogom) blesk bajno lepih kristl svetlika v njem in izprer I mavričnih barvah. Ponosenj zapoje po sobi: "KruU sovražnica ti je da, o človek, dokler ne ra njenih sil in zakonov. Kol razrešiš Ujnoati njenega bitji je ponižna, poslušna dekli. Sedaj jo razumeš. — Tvoji i žabniki smo. Glej, tebi v in spas kličem elemente v bo življenja. — Čujte tedaj] pokorni vazali moj kraljtH kaz! V imenu življenja, ki i mu kralj, vaa lcličem na dc (Dalje prihodnjič.) Sadav petrOSttJete Sabar PREMOG sli KURIVO S« atsld oanl. tedaj pokUttta IVANHOE 6999 m- ' KaroUto pa m| tri ton« la ■ , pripaljamo teko]. THE EftlE COAL k ČOKE Frank FeaSe. lastopnlk. čl tm| 18807 Muohoko Ave.. TISKARNA S.N.FJ. sprej ¥ v tiskarsko obrt spadajoča dala Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice,] časnike, knjige, koledarje,, leUke itd. slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, | angleškem jeziku in drugih ...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ,I DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI) • » . . . # • . Vsa pojasnila daje vodstvo tiskirm] Cone smerna, unijsko delo prve Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RlN T E RY 2857-59 S. Lavmdalo Avenue • - Chlcago. Illiaoii| TEL. ROCKWELL 4804 naročite a dnevnik prosveto Po oklepu 18. rodne konvencije so lahko naroči aa list P""*** ie eden. dva. tri. štiri ali pot člaaev ia sae družine k eal wm+\ List Prosveta stano sa vse saako. sa ttaae aH aošlane UM a dno naročnino. Ker pa člani le plačajo prt asossoentu 11*« tednik, oe Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. io* da Je lkt predrag sa člane SIVPJ. Lkt Prosveta Jo vašs laotniao a gotovo Jo v vsaki dnašini nekdo, ki bi rad čital llat voak dsa. Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh Članov preneha biti a» SNPJ, ali če se preseli proč od družine la bo sabteval sam ovoj 1* tednik, bode moral tisti član Is dotične družina, ki Je Uko skup« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu Ista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tefo * stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum sa to vsoto nsrotnik* Cena listu Prosveta Jot Za Zdruš. drftsve In Kanado 88J8 Za Clooro la Chkoso Jo I 1 tednik In--4J0 1 tednik la-— J* m tu IM 8 tednika ln 8 tednike In 4 tednike ln 8 tednikov In Za Evropo Jo. IspolniSe spodnji _______ Monoy Order v pismu In si naročite T*oto donsrjo rf list. Id Jo vata lostalsa PROSVETA. BMP J, BSS7 So. Laomdalo Ave. Chicafo. IIL Priklone pošUjam naročnino ao Kst L lam _d Naslov Ustavite tlasov mojo 8. •" " • 8. _ 4 _ U _ la se