^ 0 Št. 183 (15.911)1**'"" /tUMS : »UBCA • Drevored 24 moggto 1 -Tel. 0481/533382 ■■POBBBHHBHNMHBHIHHHHIIIHHHPMBIIHIBMPHHBHHHBVHBKMHBMHHI ČEDAD - UL Ristofi 28 - Tel. 0432/731190_ ■ _____ OPRTMA* 'osmetics italy FARCO vrl. Trsi • tel. 114» - 232430 T;i\ 0411 - 232300 1500 lir S“S SOBOTA, 2. AVGUSTA 1997 Brez evra dolar kraljuje Vlasta Bernard Odmevi na nezadržno rast ameriškega dolarja, ki je včeraj prepričljivo presegel 1.800 lir, se v Italiji omejujejo v glavnem na ugibanje, ali so zadnje (in najbrž še nadaljnje) podražitve bencina res v neposredni zvezi z zelenim bankovcem, ali pa so morda le rezultat špekulacij naftnih družb. To je paC edini konkreten učinek, ki ga državljan v tem trenutku čuti v lastni denarnici, vse ostalo pa prepušča bolj podkovanim komentatorjem. Toda tudi ti so si precej vsaksebi, kajti realni vzroki trenutne fenomenalne dolarske rasti najbrž le niso tako preprosti, da bi jih lahko zanesljivo pojasnili z logičnim sklepanjem, ali pa krivdo prevalili zgolj na Spekulacijo. Gotovo je, da je presenetljivo ovrednotenje ameriške valute v prvi Vrsti posledica burne rasti tamkajšnjega gospodarstva, ki preseneča celo same Američane, Ce je res, da so sprotni realni rezultati skoraj po pravilu boljši od pričakovanj. V začetku gospodarskega zagona onkraj Luže je kazalo, da bo •norala Federal Reserve skrbno posegati v ceno denarja, Ce bo hotela Preprečiti inflacijske Pritiske, ki so po naukih ekonomske zgodovine Praviloma vedno spremljali obdobja strme gospodarske rasti. Pa tega ni bilo treba in tako se je I^all Street postopoma odvadil razvade, da je v zncetku vsako objavo u8odnih gospodarskih rezultatov pospremil s Padcem na borzi, ker so se investitorji bali zvisa-uja obrestnih stopenj. Preplah je mimo in Wall Street podira rekord za rekordom, da Se sam sebe preseneča. Ce je okraj Atlantika Veselo, je na tej strani to-uko bolj klavrno. Ame-riski bankovec se je začel vzpenjati tudi zato, ker je zaškripalo v Nemčiji in Franciji. Samo JUocan in stabilen evro bi namreč lahko omejil Prekipevanje dolarja, kajti sam jen se mu v tem trenutku japonske ekonomske negotovosti Ue more upirati. Se ena spodbuda za Evropo to-rej, da nadaljuje po zaCr-tani poti, saj druge izbi-re niti nima, Ce se ne želi ' tako kot se dogaja v °stalem divje razvijajočem se svetu - na hitro Ut dokončno amerikani-zirati. DEVIZNI TRG / Z GOSPODARSKO RASTJO ZDA IZRAEL / ZADREGA OBLASTI Nezadržni vzpon zelenega bankovca Sinoči je dolar dosegel skoraj 1.820 lir in se močno ovrednotil na vseh svetovnih trgih RIM - Svetovni devizni trgi so bili včeraj priča novemu razkazovanu moCi ameriškega dolarja, ki se je v razmerju do italijanske devize približal ravni 1.820 lir, moCno pa se je povzpel tudi do marke in do jena. Kljub nespornemu dejstvu, da izvira moC zelenega bankovca iz strme gospodarske rasti v Združenih državah Amerike, katere tokrat ne spremljajo inflacijski pritiski, so mnenja in predvidevanja o nadaljnjem gibanju ameriške valute precej deljena. Nekateri napovedujejo, da se bo njena rast nadaljevala tudi do novega rekorda 1.900 lir, drugi pa sodijo, da je dolar precenjen in da je njegova vrnitev na realno vrednost le stvar časa. Na 2. strani Liga preprečila sprejem deželnega rebalansa TRST - Deželni svet predvčerajšnjim ni odobril zakona o proračunskem rebalansu v vrednosti 73 milijard lir, ker je Severna liga nepričakovano predstavila kar 900 amandmajev k trem členom zakonskega besedila. Zasedanje deželnega sveta je bil predsednik Antonione - ob 3.30 v noči na petek - prisiljen prekiniti, nadaljevalo pa se bo šele 9. septembra, torej po poletnem premoru. Predstavniki večinskih strank in deželne vlade s predsednikom Cruderjem so vCeraj sklicali tiskovno konferenco in ostro obsodili ravnanje Bossije-ve stranke. Res je, da imamo pičlo večino, je dejal Cruder, toda Ce kdo razpolaga s širšim konsenzom v deželni skupščini, naj to jasno pove in se odkrito kandidira za prevzem upravljanja Dežele. V nasprotnem primeru je ravnanje, kakršnega je izbrala Severna liga popolnoma demagoško in dokazuje popoln neposluh za potrebe deželne skupnosti. Na 3. strani Za atentatom roka iranskih integralistov in ne hamasovcev Odhodi na dopust smotrnejši, vendar še vedno precej nesreč RIM - Včeraj so prekinile proizvodnjo velike severnoitalijanske tovarne in obrati od Fiata do Olivettija. Po napovedih prometne policije pa ne bomo danes in jutri priCa nekdanjim avgustovskim eksodusom, saj računajo, da bo vsega skupaj na cestnem in avtocestnem omrežju krožilo le ka-kihlO milijonov vozil. Kot kaže, so se ljudje spametovali in svoje odhode smotrneje načrtujejo. Glede prometnih nesreč pa tega ne moremo trditi, saj je bilo na italijanskem ces- tnem omrežju julija kar 454 mrtvih, kar je 11 odstotkov veC kot v istem obdobju lani. Zaradi gostejšega prometa in popoldanskega dežja pa je do vrste prometnih nesreč prišlo na Tržaškem, še zlasti na »zloglasnem« delu državne ceste 202 pod Ključem, kjer je tudi tako imenovano križišče H. Na sliki (f. KROMA) ena od včerajšnjih nesreč, ki so na srečo terjale samo nekaj lažje ranjneih, povzročile pa so nekaj gmotne škode. Na 2. in 4. strani JERUZALEM - Izraelske oblasti nadaljujejo z aretacijami domnevnih simpatizerjev palestinskega Ha-masa in Islamskega džiha-da tudi na ozemlju pod palestinsko samoupravo, kljub temu da so vCeraj morali priznati, da so se predsinoCnjim zmotili, ko so navedli imena atentatorjev. Se veC, kot kaže Ha-mas sploh ni izvedel atentata, tako da je za atentatom skoraj gotovo tujina. VVashingtonska administracija se jasno zaveda, da je položaj skrajno eksploziven in da mora Cimprej ukrepati preden bo prišlo do nepopravljivih pobud. Clinton je vCeraj napovedal, da bo na Bližnji vzhod v »primernem Času« poslal svojega odposlanca Dennisa Rossa. Na 7. strani ATLETIKA / VCERAJ V ATENAH Svečano odprtje SP v atletiki Rekordna udeležba (200 držav) - Danes prvi kompleti kolajn Sinoči so v Atenah svečano odprli 6. svetovno prvenstvo v atletiki, na katerem nastopa 1957 atletov iz 200 držav, med katerimi seveda tudi Italija in Slovenija. (AR) Umrl Svjatoslav Richter MOSKVA - Bil je sreni bolnik in se je iz Pariza vrnil v Rusijo, da bi umrl doma. To je bila poslednja želja velikega pianista Svjatoslava Richterja, ki je vCeraj umrl po ponovnem srčnem napadu. Bil je med najbolj znanimi glasbenimi poustvarjalci nasploh, veliko je nastopal in tudi snemal. Rodil se je 7. marca 1915 v Ukrajini znanemu pianistu, ki je tudi bil njegov prvi učitelj. Kot solist je začel nastopati leta ’40, vendar pa je na mednarodni ravni zaslovel v drugi polovici 50-ih let. Na 6. strani Danes v Primorskem dnevniku Prodi: Utrditi zagon Predsednik vlade zagotavlja, da je gospodarstvo v zagonu, vendar je treba rast okrepiti in utrditi. Stran 2 Kulturne pobude Pokrajine Na Tržaški pokrajini so vCeraj predstavili vrsto kulturnih in turističnih pobud, ki jih bo pokrajinska uprava izvedla ob sodelovanju okoliških občin. Stran 4 Požar v starem poslopju V nekem na pol obljudenem poslopju na Stari istrski cesti je ponoči izbruhnil verjetno podtaknjen požar, ki je povzročil veliko preplaha. Stran 4 Tango nadvse priljubljen Z večerom tanga v plesu in glasbi se je zaključil letošnji Poletni primorski festival, tango je tudi finalna tema oz. ritem tržaškega operetnega festivala. Stran 6 Družba za razvoj gospodarstva Na Goriškem so s sodelovanjem državne družbe Gepi ustanovili novo družbo za promocijo novih gospodarskih dejavnosti. 2 ITALIJA, GOSPODARSTVO Sobota, 2. avgusta 1997 r SKLEP UPRAVNEGA SVETA Seznam članov, ki so bili sprejeti v Zadmgo Primorski dnevnik Nadaljujemo z objavljanjem seznama elanov, Id jih je upšravni svet Zadruge Primorski dnevnik vpisal v člansko knjigo. Imena so navedena po zapooredju, s katerim je upravni svet sprejel nove elane. Opčine, Praprot Praprot Križ Križ Opčine, Devin Vižovlje Devin Sesljan Slivno Devin Devin Devin Devin Devin Devin Trst, Repen Mavhinje Prosek Opčine, OpCine, Devin Devin Devin Trst, OpCine, Bazovica Bazovica Kontovel 100.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 100.000 50.000 100.000 50.000 100.000 50.000 50.000 50.000 100.000 100.000 50.000 50.000 50.000 150.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 1.000.000 50.000 50.000 100.000 DevinšCina 50.000 OpCine, 100.000 Rob Lilijana Forcič por. Pieri Paola Pieri Stanislao Praselj Lara Pieri Sonja Rebula Milena Antonie Francesco Leghissa Marco Leghissa Giuseppe Semolič Lojze Antoni por. Kralj Anna Zimic por. Leghissa Lidija Antoni Danilo Legjša vd. Brecelj Jožica Žbogar Dimitri Brecelj Mariano Juan Fornazarič por. Slama Sara Ukmar Marco SLOVENSKI LOVSKI PEVSKI ZBOR DOBERDOB Pipan Roberto Starc Carlo Resinovič Silvana Valencie Kristina Žbogar Orlando Milcovich Marina Gruden Eugenia Maver Giovanna EKRA s.n.c. Fabris Renata Carli Sergio Zorn Radovan Praselj vd. Ferfoglia Miroslava Federica Feiluga Barbara SEKCIJA VZPI - ANPI OPCINE BANI, FERLUGI OpCine 1.000.000 Husu Carla Prosek, 50.000 Vidoni Roberto OpCine, 150.000 Grgič Giovanna PadriCe 50.000 Osbich por. Pison Gabriella Boršt 100.000 Sardo Giovanni Prosek 50.000 Emili Ivo Prosek 100.000 Emili Carlo Prosek 100.000 Bogateč Tjaša Prosek 50.000 Bogateč Bogdan Prosek 100.000 Praselj por. Bogateč Lidia Prosek 100.000 Knez Dora Kontovel 50.000 Emili Marko Prosek 100.000 Emili por. Pahor Alida Prosek 50.000 Vodopivec Zmaga Dolina 100.000 Sik Andrea Dolina 100.000 OTA M. & FIGLI sne Boljunec 100.000 Ota Carlo Boljunec 100.000 Ciuch Carlo Kontovel 50.000 Monteverdi Eriča Domjo 50.000 Sanjana Kontovel 50.000 Pertot Stefano Kontovel 50.000 Čepar Igor Trst, 50.000 Andolsek Janko Trst, 50.000 Andolsek Corrado Trst, 50.000 Carli por. Foraus Ingrid Dolina 50.000 Švab Luka Milje, 100.000 SardoC Nada Boljunec 50.000 Metlika Silvestro Boljunec 50.000 Kuzmič Giordano Prebeneg 50.000 Mauri Sergio LakotišCe 50.000 Smotlak Egidio Trst, 50.000 Smotlak Saša Trst, 50.000 Sancin Roberto Dolina 150.000 Malalan Peter OpCine, 50.000 Lupine Marko OpCine, 50.000 Ferfila Angela OpCine, 50.000 Pokeržnik Karmen OpCine, 50.000 Kozina Severino Dolina 50.000 ^ I 1. AVGUST 1997 v URAH I6C! valuta nakupni prodajni 3 j ameriški dolar 'm * nemška marka . -M funtšterling 5 0 švicarski frank M belaiiski frank «0 N k- 91 anK < (0 m francoski frank nr JL li danska krona * 3 E5 “okrona ~ r* švedska krona 5 kanadski dolar ^■■1 portugalski eskudo N nizozemski9u|den CC | avsfrjski šiling O španska pezeta grška drahma IM * irski šterling Zl(\ - japonski jen | avstralski dolar & r madžarski florinf jpr hrvaška kuna slovenski tolar 1780.00 964.00 2926.00 1169.00 46,17 283.00 250.00 230.00 219.00 1286.00 9,14 850.00 136.00 11,03 5,94 2578.00 14,62 1289.00 8,75 230.00 10,20 1825.00 984.00 2981.00 1199.00 48,17 293.00 260.00 240.00 229.00 1236.00 10,04 875.00 140.50 12,13 6,74 2658.00 15,52 1359.00 11.50 280.00 10,75 DENARNI TRG / VZPOREDNO Z IZREDNO RASTJO AMERIŠKEGA GOSPODARSTVA Dolar dosegel najvišjo vrednost v zadnjih 12 letih Zvečer dosegel skoraj 1.820 lir - Analitiki ne izključujejo kvote 1.900 RIM - Po mesecu neprestanega višanja je ameriški dolar vCeraj podrl vse rekorde devetdesetih let in dosegel vrednost, karšne na deviznih trgih sveta ni imel že okroglo desetletje, v Italiji pa vsaj zadnjih 12 let. V razmerju do italijanske devize se je zvečer povzpel do skoraj 1.820 lir, potem ko je že zgodaj popoldne na tečajnici Banke Italije dosegel 1.806, 18 lire. Zeleni bankovec se je rekordno ovrednotil tudi do marke in je v Londonu prvič od novembra 1989 presegel dosedanjo najvišjo stopnjo 1, 8490 marke ter prišel na 1, 85 marke. Občutno se je povzpel tudi v Tokiu, kjer je dosegel 119 jenov, čeprav ni segel do spomladanskega rekorda 125 jenov. MoCan dolar je v interesu Združenih držav, zagotavlja ameriški zakladni minister Robert Rubin, za katerega je vzpon zelenega bankovca posledica močne gospodarske rasti brez inflacijske nevarnosti. Zadnji podatki o brezposelnosti in o osebnem dohodku prebivalstva so celo boljši od najbolj rožnatih pričakovanj: julija je bilo brez dela le 4, 8 odstotka Američanov (predvidevanja so bila za 5%), medtem ko so se osebni dohodki povečali za 0, 6 odstotka (predvidevanja: 0, 5%). Nekateri mednarodni gospodarski analitiki napovedujejo, da bo ameriška valuta še rasla, predvsem do jena, kjer bi dolar kaj hitro lahko zrasel do 125 jenov, Ce bodo podatki o japonski zunanji trgovini prihodnji teden negativni. Vendar ni ma- lo niti takih ekonomistov, ki zelenemu bankovcu napovedujejo kratko vroCe poletje in potem vrnitev v realnejše okvire, kajti njihova ocena izhaja iz predpostavke, da je dolar precenjen, še posebno v razmerju do marke. Kakorkoli že, dejstvo je, da izvira dolarjeva moč iz realnih gibanj ameriškega gospodarstva, ki je v nepričakovano veliki ekspanziji in v globokem nasprotju s pridržano prognozo evropskih ekonomij. Stari celini ni uspelo ubrati poti močne gospodarske rasti, menijo analitiki, ki vidijo razloge predvsem v neprožnosti evropskega trga dela. Glede učinkov dolarjevega vzpona na italijansko gospodarstvo izvedenci menijo, da bi bilo najbolj nevarno njegovo nihanje, medtem ko bi nadaljnja krepitev po prvem obdobju pozitivnih učinkov na kompetitivnost italijanskega blaga, postopoma lahko povzročila pretirano podražitev uvoženih izdelkov in tako spodbudila inflacijska žarišča, ki bi prisilila centralno banko k zvišanju cene denarja. Na splošno pa »superdolar« ne bi smel preprečiti gospodarskega zagona, ki kaže prve, rahle znake oživljanja. V zvezi s tem je premier Prodi včeraj še enkrat zagotovil, da je gospodarstvo pognalo motorje, a da pozornosti ne gre zmanjšati in da je treba nadaljevati sanacijo javnih financ, ki se počasi, a vztrajno izboljšujejo: v prvih sedmih mesecih leta se je javna poraba v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšala za 33.500 milijard Ih. Prodi: Zagon je treba še utrditi RIM - Vlada bi rada končala pogajanja o reformi socialne države do 30. septembra, ko bo parlamentu predložila osnutek proračuna in finančnega zakona za prihodnje leto. Tako je povedal včeraj podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Micheli, ki je dodal, da je dogovor o reformi ključnega pomena za vstop v Evropo. Podtajnika pri predsedstvu vlade je dopolnil premier Romano Prodi, ki je v Benetkah, kjer je sodeloval na srečanju odbora za zaščito mesta v laguni, med drugim poudaril, da je zagon italijanskega gospodarstva zaznaven, vendar ga je treba utrditi. Tudi zaradi tega je predsednik vlade posvaril pred popuščanjem. Prodi je pojasnil, da bo vlada med poletjem napela sile, da se zagon utrdi in okrepi, ker bo samo na ta način mogoče zastaviti uspešnejšo bitko proti brezposelnosti. Za to pa je potreben dogovor > o reformi socialne potrošnje, saj samo to lahko prispeva n ura-vnovešenju držabne blagajne. Prodijev namig na boj proti brezposelnosti pa ni ganil sindikatov, ki so takoj zavrnili vlado, da ne sprejemajo Časovnih omejitev pogajanja. »Moramo se dogovoriti o nekaterih bistvenih vprašanjih. Ko gre za usode milijonov ljudi, ni mogoče postavljati ultimativnih terminov,« sta v en glas poudarila Sergio Cofferati (Cgil) in Sergio D'Antoni (Cisl). RIM / KLJUB POLEMIKAM JULIJ / TRAGIČEN POČITNIŠKI OBRAČUN Berlusconi zanika spopad v Kartelu svoboščin RIM - »Ni se zgodilo nic. Slo je za poletni nbrak, ki se je razblinil še hitreje, kot je prišel.« Tako je Silvio Berlusconi vCeraj z novinarji skušal omejiti doseg sporov v Kartelu svoboščin. Voditelj Kartela in predsednik Forza Ita-lia je novinarje obtožil, da so napihnili razhajanje in je zanikal, da bi v desno-srednskem zavežništvu prišlo do spopada. V nadaljevanju svojega izvajanja je Berlusconi poudaril, da je Nacionalno zavezništvo sestavni del Kartela in da on desnosredinske koalicije ne namerava rušiti. V isti sapi pa je Berlusconi tudi branil svoje dosedanje delo. Zatrdil je, da ima Kartel jasno politično shate-gijo, ki je prišla do izraza v dvodomni komisiji z bitko za polpredsedniško republiko, v poslanski zbornici z reformo 513. Člena kazenskega posto-pnika in v parlamentarnih bitkah za enakopravnost med državno in privatno šolo, za manjši davčni pritisk na podjetja itd. S svojim izvajanjem pa Berlusconi ni povsem prepričal svojih zaveznikov. Tako je tajnik Krščansko demokratske unije Rocco Buttiglione menil, da Kartel nima politične strategije. Za to sicer ni odgovoren predsednik FI, ampak celotno zavezništvo, ki še ni oblikovalo jasnega političnega načrta. Podobno je bilo mnenje voditelja Sredinske unije Raffaeleja Coste, ki je dodal, da en sam telefonski pogovor med Berlusconijem in Finijem (slišala sta se predsedsi-noCnjim po javni polemiki) ne bo omogočil premostitve krize. V nesrečah umrlo 505 ljudi Na cestah tudi 12.367 ranjenih - Ni več nekdanjih eksodusov RIM - Po napovedih prometne policije ne bomo danes in jutri priCa nekdanjemu avgustovskemu eksodusu, saj računajo, da bo vsega skupaj na cestnem in avtocestnem omrežju krožilo 10 milijonov vozil. Kot kaže, so se ljudje spametovali in svoje odhode smo-trneje načrtujejo. Glede prometnih nesreč pa tega ne moremo trditi, saj je bilo na italijanskem cestnem omrežju julija kar 454 mrtvih v 402 smrtnih prometnih nesrečah, kar je 11 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Težak je bil tudi obračun ranjenih, in sicer 12.367 ranjenih oseb v 8.253 prometnih nesrečah. Pri tem prometna policija navaja, da se je povečalo število nesreč v zgodnjih jutranjih urah, kar je treba v glavnem pripisati utrujenosti in pretirani hitrosti. Prometna policija in karabinjerji so s 1. avgustom poostrili svojo budnost na celotnem cestnem omrežju. Kot vedno bo višek te budnosti v obdobju velikošmarnskih praznikov. Budnost so varnostne sile in pristaniška poveljstva povečala tudi na morju. Kljub temu pa se je julija ob italijanskih obalah utopilo več kot trideset oseb. Obračun bi bil še hujši, saj so v okviru programa »varne obale« pripadniki vojne mornarice rešili 121 oseb-Po statističnih podatkih ISTAT vsako leto zaradi vode: v morju, jezerih, rekah, bazenih in kopalnih kadah umre 2.000 oseb, medtem ko jih v morju utone »samo« 300. Letošnjim utopitvam je v glavnem botrovala neizkušenost in zločinska neodgovornost. Neizkušeni plavalci in celo taki, ki so neplavalci, so se namreč med nevihtami namakali v plitvi vodi, tako da so jih valovi odnašali v globljo vodo, kjer so utonili- Poglavje zase so nesreče v gorah. Od 12. julija do konca meseca so gore terjale 21 življenj. Za razliko od prejšnjih let, ko so bile žrtve v glavnem neizkušeni alpinisti, je letos smrt kosila med izkušenimi, ki pa so kot kaže precenjevali svoje sposobnosti, saj je do večine nesreč prišlo v poznih urah, k° je lahko zaradi preutrujenosti tudi malenkostna napaka lahko usodna. Ob vseh teh negativnih statističnih podatkih pa je treba omeniti, da postopoma narašča število tistih, ki je za dopust kot prevozno sredstvo izbralo vlak, in sicer 1, 5 odstotka več kot lani- ■ \\ 1M [fil -IN 1 [ftHej.] r; TSEl 1. AVGUST 1997 v URAH 1. AVGUST 1997 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1782,00 1812,00 ameriški dolar 1806,180 nemška marka 966,00 984,00 EKU 1925,750 francoski frank 284,00 294,00 nemška marka 975,790 nizozemski gulden 850,00 875,00 francoski frank 289,490 belgijski frank 46,38 48,18 funt šterling nizozemski gulden 2956,360 866,270 funt šterling 2897,00 2977,00 belgijski frank 47,257 irski šterling 2571,00 2666,00 španska pezeta 11,564 danska krona 251,00 261,00 danska krona 256,030 grška drahma 6,06 6,66 irski šterling 2618,780 kanadski dolar 1284,00 1319,00 grška drahma 6,256 švicarski frank 1171,00 1196,00 portugalski eskudo 9,651 avstrijski šiling 135,15 140,65 kanadski dolar japonski jen 1311,110 15,183 slovenski tolar 10,30 10,60 švicarski frank 1187,960 avstrijski šiling 138,670 norveška krona 235,900 švedska krona 225,380 finska marka 326,790 MILANSKI BORZNI TRG 1. AVGUST 1997_________INDEKS M1B-30: +0,05% delnica cena va_r. % delnica cena var. Alleanza Ass. 15.219 -2,26 Montedison 1.148 -1,79 Bca di Roma 1.586 -1,12 Olivetti — — Bca Fideuram 5.837 -2,95 Parmalat 2.527 -0,07 Benetton 27.215 +2,58 Pirelli Spa 4.846 -1,76 Comit 4.086 -3,28 Ras 15.185 -1,82 Credit 3.473 -1,22 Rolo 22.055 -2,21 Edison 8.340 -1,22 Saipem 8.870 -3,02 Fiat 5.967 -1,43 San Paolo To 13.658 -1,41 Generali 35.870 -2,18 Sirti 9.784 -0,88 Imi 16.990 -2,15 Štet — — Ina 2.606 -0,42 TIM 6.094 -0,73 Italgas 5.477 -1,74 Telecom Ita 11.262 -1,81 La Fondiaria 8.792 -2,48 Mediaset 8.150 +1,04 Mediobanca 11.827 -1,35 Mediolanum 21.711 -0,59 DEŽELA / KAR 900 AMANDMAJEV DELO / V TRŽAŠKI POKRAJINI 9,7-ODSTOTNA BREZPOSELNOST Severna liga preprečila odobritev proračunskega rebalansa za 73 milijard Antonione preložil zasedanje na september Seznami iskalcev se daljšajo, dela pa ni Pozitivni trend severne Italije se Trsta še vedno izogiba TRST - Počitnice, na katerih bo do 9. septembra deželni svet Furlanije - Julijske krajine, se niso zaCele na najboljši način. Zadnje zasedanje deželne skupščine se je zavleklo Cez koledarski rok 31. julija, vse do 3.30 v noči na 1. avgust, ko je predsednik Roberto Antonione sejo prekinil in nadaljevanje preložil na 9. september. Svetovalci bi bili morali odobriti zakon o konsolidaciji proračuna (tako imenovani rebalans), sestavljen iz treh členov, ki predvideva sprostitev skupne vsote 73 milijard lir. Od tega naj bi šlo 69 milijard za pokritje povečanih potreb zdravstvenega sektorja (60 milijard) in prevozov (9 milijard), ki so se ustvarile po podpisu novih kolektivnih delovnih pogodb. Od preostalega zneska sta bili dve milijardi namenjeni trgovinskim zbornicam za začetek informatiziranja postopkov za upravljanje bencina po znižani ceni, 2,2 milijarde pa naj bi pripadlo emigrantskemu zavodu Ermi za njegovo dejavnost v tekočem letu. Račune je deželnemu odboru prekrižala Severna liga, ki je med zasedanjem neprestano zahtevala preverjanje sklepčnosti deželne skupščine in poimensko glasovanje o celi množici lastnih amandmajev k prvemu členu zakonskega besedila. Bossijeva stranka je predstavila kar 900 amandmajev, za razpravo in glasovanje o njih pa bi deželni svet porabil kar 150 ur. Sklep predsednika deželne skupščine o prekinitvi zasedanja je bil torej edini mogoC izhod iz tega položaja, ki je razumljivo razburil vodje svetovalskih skupin večinskih strank. Ti so vCeraj dopoldne sklicali tiskovno konferenco, ki se je je poleg nekaterih odbornikov udeležil tudi predsednik deželnega sveta Giancarlo Cruder (na sliki). Edini namen Liginih amandmajev je bil - po oceni vodij svetovalskih skupin večine, ki podpira deželno vlado - ta, da preprečijo nadaljevanje dela deželne skupščine, ne pa da sprožijo soočanje o vsebini zakonskega akta v razpravi. »S takim obnašanjem,« je dejal vodja svetovalcev Ljudske stranke Ivano Strizzolo, »deželni svet ne more delovati in vsak mora prevzeti svojo odgovornost, Ce ne odgovarja na potrebe državljanov.« Cruder pa je podčrtal, da je vložitev kupa amandmajev sicer povsem legitimna pravica, vendar bi bilo »pravilno, ko bi tisti, ki trdijo, da nimamo številk za vladanje, stopili naprej in pokazali, da jih sami imajo. Samo v tem primeru se bomo umaknili, sicer pa imamo dolžnost, da upravljamo deželo,« je pribil predsednik deželne vlade. Se bolj drastičen je bil odbornik Michele Degrassi, ki je dejal, da so poskusi po-raženja večine normalni, nenormalno pa je preprečevanje glasovanja: »Ce bi nas bili porazili z glasovanjem, bi danes tukaj razmišljali o tem, da smo koalicija s komaj 27 svetovalci na 60, toda tega niso storili.« Tisto, kar se je zgodilo v noči na petek, je po mnenju predsednika deželne vlade vsekakor dogodek, ki je vreden tudi premisleka o tem, kako zagotoviti večjo stabilnost uprave. »Razprave o volilnih zakonih ne zadostujejo, treba je zagotoviti tudi funkcionalnost institucij, in to z ustreznimi pravili. Danes lahko prepreči delovanje deželnega sveta že pet, šest svetovalcev,« je dodal Cruder,« in to ne bi smelo biti veC dovoljeno.« Vodje svetovalskih skupin deželne večine so na tiskovni konferenci povedali, da so imele navedene bilančne spremembe zgolj tehnični pomen in da so se glede vsebine svetovalske skupine že predhodno strinjale z njimi. V Četrtek zveCer pa je Severna liga nepričakovano in na splošno presenečenje vložila 900 amandmajev in tako dejansko preprečila odobritev rebalansa. TRST - V Času, ko se vsaj za severno Italijo in še posebno za sosednji Veneta kažejo znaki postopnega dviganja ravni zaposlenosti in ko je nekoliko veC optimizma tudi v Furlaniji, se v tržaški pokrajini ni prav nic spremenilo. Nasprotno, lahko bi trdili, da se razmere še slabšajo. Tržaška gospodarska struktura je pač taka - in to ni novost - da se le stežka prilagaja spremembam na trgu dela, saj sloni v pretežni meri na nekdaj cvetoči in zdaj zamirajoči javni osnovi in na v glavnem tradicionalnem terciarnem sektorju. Kljub temu, da je Trst eden od italijanskih centrov znanstvenoraziskovalnih dejavnosti, je podjetij z visoko tehnološko opremljenostjo razmeroma malo, tradicional- ne dejavnosti pa so zaradi zahtev tržne kompeticije prisiljene v vse bolj drastično krčenje stroškov in v posledično omejevanje zaposlitvenega obsega. Z letošnjim letom je tudi v Trstu končno prišlo do nekaterih pozitivnih premikov (mislimo predvsem na predlog industrij-cev o uporabi starega pristanišča in na prizadevanje za relansiranje pristaniških dejavnosti nasploh), ki bodo v perspektivi najbrž zagotovili ugodne posledice na zaposlenost, medtem pa se je treba še vedno soočati s konsolidiranimi številkami, ki so še naprej dramatične. Po podatkih, ki jih je te dni objavila zveza trgovinskih zbornic Unioncame-re, je v severni Italiji kar 11 pokrajin, ki imajo manj kot 5-odstotno stopnjo brezposelnosti, torej tako, ki jo raziskovalci opredeljujejo za fiziološko; med njimi sta dve (Bočen in Reggio Emilia), ki imata celo manj kot 3 odstoke brezposelnih. Za Furlanijo - Julijsko krajino se tudi v tem oziru potrjuje razkorak med Furlanijo na eni in Trstom oziroma Gorico na drugi strani: pordenon-ska pokrajina se ponaša z nanižjo stopnjo brezposelnosti, ki znaša 6,1 odstotka, v Vidmu dosega 6,6 odstotka, v Gorici se povzpne na 7,6, medtem ko znaša v Trstu kar 9,7 odstotka. Tržaške razmere najbolje izražajo dokončni podatki, ki jih je pokrajinski urad za delo objavil za leto 1996. Decembra lani je bilo v sezname iskalcev dela vpisano 14.281 oseb, od Cesar je odpadlo na nezaposlene, ki so izgubili prejšnje delo 9.499 oseb, 4.080 pa je bilo iskalcev prve zaposlitve. Iz seznamov zaposlenih razberemo, da se jih je v teku lanskega leta na novo zaposlilo 12.201, delovno mesto pa je zapustilo (ali izgubilo) 13.133 oseb. Razlika je 932 zaposlenih manj, ki so se seveda pridružili iskalcem dela na seznamu urada za delo. NajveC delovnih mest je bilo izgubljeno v sektorjih, ki niso kmetijski, industrijski ali javna uprava oziroma krajevne uprave, in sicer kar 9.552. Gre torej v glavnem za storitveni sektor, za trgovino, gostinstvo, banke, zavarovalnice, pomorstvo, špedicije itd., kjer je bilo izgubljeno skupaj 666 delovnih mest. V industriji se je število zaposlenih zmanjšalo za 433 enot, medtem ko se je povečalo v javni upravi (za 161) in - sicer skoraj nezaznavno - tudi v kmetijstvu (za 6). Podatki za prvo polovico letošnjega leta še niso znani, vendar za zdaj ni nobenega znaka o izboljšanju položaja. Poleg novih načrtov za gospodarsko oživitev tržaške pokrajine bo zato treba razmisliti tudi o možnostih povečanja dinamike trga dela z uvajanjem prožnejših oblik zaposlovanja in s po-gumnejšimi inovacijskimi pristopi v podjetništvu. Vsaj za zaposlovanje mladih, ki danes ne zahtevajo veC stalnega dela do pokojnine, ampak možnost, da se gmotno osamosvojijo in da si naberejo prepotrebne delovne izkušnje. r ZADRUŽNIŠTVO / OB 30-LETNICI ZVEZE ZADRUG M Vodnik po svetu zadrug Zadružne strani s pregledno ponudbo storitev in proizvodov TRST - Zveza zadrug Furlanije - Julijske krajine (Legacoop) je 30. obletnico svoje ustanovitve želela proslaviti tudi z zelo koristno pobudo, ki bo služila tako odjemalcem storitev ali proizvodov zadrug, kot zadrugam samim v njihovem marketingu. Izdala je namreC Zadružne strani, koristen priročnik, ki nas na pregleden način popelje v svet zadružništva in nudi državljanom, javnim upraviteljem, profesionalcem in podjetjem možnost, da na pregleden način spoznajo zadružno ponudbo. Priloga pravih pravcatih rumenih strani je v ta namen sestavljena na osnovi tipologije ponudbe posamezne zadruge, ki so tako storitvenega (za osebe in podjetja) kot proizvodnega značaja. V Času, ko je brezposelnost v deželi še vedno glavni socialni problem in ka- zalec težke gospodarske konjunkture s številnimi žarišči podjetniških kriz, je svet zadružništva eden od redkih odgovorov na žgoče probleme dela. Kljub zavidljivi ravni kompetitivnosti, ki jo je dosegel svet zadružništva že zaradi svojega participacijskega modela, pa je še veliko problemov, s katerim se mora soočati, kot je pred dnevi opozoril tudi deželni sindikat CGIL. Gre predvsem za konkurenčne možnosti zadrug pri natečajih javnih ustanov za zakupe del in za zlorabljanje zadružnih podjetniških oblik za izkoriščanje članov-za-poslenih, ki so na papirju elani, v resnici pa odvisni delavci brez pravic, ki jim jih jamči odvisno delovno razmerje. Na tem področju ima Zveza zadrug še veliko dela in njene Zadružne strani so majhen, a koristen prispevek v tej smeri. Poletni centri: eni so končali, drugi se šele začenjajo Dvojezično poletno sre-disce v Dijaškem domu v Tr-s,:u je včeraj zaključilo z le-P° in veselo prireditvijo (slika - foto KROMA), ki so jo ^edli otroci sami. Letošnje-8® poletnega središča se je ndelezilo več kot sto otrok od deh do štirinajstih let starosti; VGr- je bilo dečkov kot deklic 111 hidi več otrok italijanske narodnosti. Nekateri so tu Preživeli dva tedna, drugi kar ceh počitnice. Središče sta godila Fausta Sisti in Iztok Pečar. Pomagalo pa jima je okrog deset vzgojiteljev oz. vzgoji-tetjic. Otroci so imeti na raz- polago dva bazena, peskovnik, prostor za košarko in drage družabne igre. Tu so tudi risati in oblikovali iz dasha razne predmete. Razstave tokrat niso prirediti, ker so otroci nositi svoje predmete domov. Pa še veliko lepega so videti. Tako so obiskali Kulturni dom v Trstu, gledališče Verdi, Glasbeno matico, konservatorij Tartini, etnografeki muzej v Skednju in gledališki muzej v Ul. tinbriani. Obiskati so Mi-ramarski park, trenirali košarko na Opčinah, obiskati poletni center v Lonjerju, se peljali s pravim parnim vlakom v Gorico. N.L V Dijaškem domu se je konCal, v prostorih proseškega šolskega vrtca (levo spodaj) pa se je vCeraj začel dvotedenski poletni center, ki ga prireja Sklad Mitja Cuk Kljub neugodnim vremenskim razmeram se je že zjutraj veC razposajenih otrok veselo zabavalo na prostornem dvorišču. Za kratkohlačnike bo stalno skrbelo 7 animatork, en animator in ena prostovoljka, ki se bodo redno izmenjevati. Kot nam je povedala animatorka Valentina Destri, bo letošnja tema zaobjemala morsko kraljestvo, tako da bo vsa dejavnost (plesi, risbe, dela iz plaste- lina, pesmi, igrice itd) v tej lud. Dnevno se bodo tako 4 skupine otrok (razdeljeni so po starosti) ukvarjale z vsakovrstnimi dejavnostmi (tudi s telovadbo in plesom), zanje pa so na programu tudi izleti. Približno 40 otrok, kolikor jih bo obiskovalo poletni center (starost niha med 3 in 10 leti, prihajajo iz vse pokrajine), bo tako obiskalo Mtiamarski grad in akvarij, starejše bodo peljati na morje, za najmlajše pa je na Proseku na razpolago manjši bazen. Starejši bodo tudi »spoznali okolje« (npr. Napoleonsko cesto) in bodo morda obiskali naravoslovni muzej. A G. NAPORI GM ZA ODPRTJE AVTONOMNE SEKCIJE Konsenratorij Tartini po bocenskem zgledu? Problemi, ki nastajajo v zvezi z odprtjem avtonomne sekcije šole Glasbene matice pri tržaškem konservatoriju Tartini, so bili v zadnjem Času moCno v ospredju delovanja vodstva Glasbene matice. Ko je minister za šolstvo Berlinguer zagotovil, da ni nobenih ovir s strani rimske vlade za odprtje avtonomne sekcije pri tržaškem konservatoriju in da je nasprotno želja njegovega ministrstva, da se vprašanje publici-zacije Glasbene matice tako dokončno reši (seCanje vodstva GM z ministrom je bilo 2. aprila 1997 na tržaški občini), je vodstvo Glasbene matice storilo vrsto korakov v upanju, da se problem dokončno reši. V ta okvir spada tudi sestanek s tržaškim občinskim odbornikom Fortuno-Drossijem, ki je bil v Četrtek, 31. julija na tržaški občini. Omenjeni odbornik je izrazil vso pripravljenost, da se za odprtje avtonomne sekcije šole pri tržaškem konservatoriju da na razpolago občinsko stavbo v ulici Revol-tella v Trstu, Ce je to možno v okviru obstoječih pravil in zakonskih norm. Glede iste zadeve je bilo predstavništvo, ki so ga sestavljali predsednik Stoka, odbornik Ban ter ravnatelj Kralj, bilo 28. julija na obisku na državnem konservatoriju v Bocnu. Kot znano deluje ta konservatorij dvojezično in je v najemu v občinski stavbi v središču mesta. Na podobno pot delovanja naj bi po namigu rimskih vladnih krogov šla tudi šola Glasbene matice oziroma tržaški konservatoriji Tartini. V isti okvir širšega delovanja Glasbene matice gre omeniti še sestanek, ki je bil 9. julija v Gorici z vodstvom šole »Emil Komel«, katerega je odposlanstvo GM seznanilo tudi s potekom in problemi ustanavljanja avtonomne sekcije Glasbene matice pri konservatoriju v Trstu. TRST 4 Sobota, 2. avgusta 1997 NOVICE KULTURNE POBUDE POKRAJINE DRŽAVNA CESTA 202 Župan llly ugodno ocenil ustavne spremembe v Sloveniji Tržaški župan Illy je izrazil zadovoljstvo nad nedavno odločitvijo slovenskega parlamenta, ki je izglasoval ustavne spremembe. Na osnovi teh sprememb bo mogoče razrešiti dolgoletna nesoglasja med državama, ki so neposredno vezana tudi na Trst in na skupnost istrskih ezulov. V zvezi z odločitvijo slovenskega parlamenta je Illy poslal posebno noto predsedniku italijanske vlade Prodiju, zunanjemu ministru Diniju, podtajniku na zunanjem ministrstvu Fassinu in predsednikoma obeh vej italijanskega parlamenta, Mancinu in Vio-lanteju s pozivom, naj budno sledijo, Ce bo Ljubljana izpolnila še druge obveze. V prvi vrsti je omenjal dostop tujih državljanov do slovenskega nepremičninskega trga in na olajšave, ki bi jih pri tem morah uživati istrski optanti. Pri pozivu je župan povzel stališča organizacij Lega nazionale, Koordinacijskega odbora Istre, Reke, Dalmacije in federacije ezulskih organizacij. Deželni sindikat novinarjev kritičen do dnevnika Piccolo V posebnem tiskovnem sporočilu vodstvo deželnega novinarskega sindikata ostro obsoja odločitev lastništva tržaškega dnevnika, ki je odpustilo elana vodstva sindikata. Pri preoblikovanju novinarske zasedbe časopisa, piše v sporočilu, se lastništvo ne zaustavi ob nikakršni oviri, niti ne ob zaščiti, ki jo nudi izvohtev v vodtvene organizme novinarskega sindikata. Odpuščen novinar je namreč poverjenik deželnega sindikata za tržaško pokrajino. Založniško podjetje Piccola pa v svojem sporočilu naglasa, da se je pri odpustu držalo zakonskih predpisov in da sloh ne gre za napad na sindikalne garancije novinarjev. Baggi zamenjal Vessela Po Četrt stoletja dela v deželnem tiskovnem uradu oz. nazadnje pri deželni agenciji ARC (Agenzia Re-gione Cronache), ki jo je vodil, je Sergij Vessel odšel v pokoj. Na čelu deželne agencije ga je zamenjal kolega Grrido Baggi. Kot je v posebni noti podčrtal Vessel, jim je z omenjeno agencijo, ki ima v okviru deželne uprave določeno avtonomijo, uspelo ustvariti sistem dnevnega obvešCenja. Pomembno je po Vesselovem mnenju še dejstvo, da pri agenciji delajo samo poklicni novinarji. Tudi agencija ima seveda obveze, ki jih nalaga javna ustanova, vendar pa so v vsakodnevni pregled prišle tudi manj »uradne« domače in tuje vesti, pomembne za FJk. Prepeljeval je vretenca in lobanji morskih sesalcev Na mejnem prehodu pri Bazovici (Lipici) so finančni stražniki po natančnejšem pregledu prtljažnika avtomobila italijanskega državljana našli dokaj neobičajno blago. Moški je namreč, kot se je izkazalo po strokovnem pregledu najdenega, v Italijo skušal prepeljati lobanji živalskih vrst »tusio-ps« in »delphinus« in 21 vrtenc raznih morskih sesalcev. Ker moški ni imel ustreznih dokumentov za uvoz, so lobanji in vretenca zasegli. Ribiški čoln v težavah Včeraj dopoldne je Čoln obalne straže v Gradežu priskočil na pomoč tržaškemu ribiškemu Čolnu Consuelo, ki je bil zaradi razburkanega morja in tehnične okvare v precejšnjih težavah. Na krovu so bili 48-letni Arturo Freno in brata Palese, 25-letni Marco in 20-letni Antonio. Ribiški Čoln so srečno zvlekli do pomola Torpediniere v Gradežu. I u OBČINA DOLINA OBVESTILO O DRAŽBI Občina Dolina razpisuje javno dražbo dne 18.9.1997 za dobavo kurilnega olja za ogrevanje za obdobje od 1.10.1997 do 30.9.1998. Višina zneska na osnovi dražbe znaša 1.300 lir na liter poleg davka IVA v zvezi z zakonskimi določbami (vrednost zakupa 250.000.000 lir). Ponudbe morajo dospeti do 10.9.1997 ali biti predložene dne 18.9.1997 od 11.00 do 12.00. Vse nadaljne informacije lahko zainteresirani dobijo v občinskem uradu za zakupe in pogodbe (tel. 8329.240) ob delavnikih od 8.30 do 13. ure. Zupan Dolina, 28. 7. 1997 Boris Pangerc OBČINA DOLINA OBVESTILO O DRAŽBI Občina Dolina razpisuje javno dražbo dne 28.8.1997 za dobavo hrane za šolske kuhinje v šolskem letu 1997/98. Višina zneska na osnovi dražbe znaša: — 1. dobava svežega kruha............Lit 4.000.000; — 2. dobava mesa.....................Lit 22.000.000; — 3. dobava jestvin..................Lit 60.000.000. Ponudbe morajo dospeti do 20.8.1997 ali biti predložene dne 28.8.1997 od 11.00 do 12.00. Vse nadaljne informacije lahko zainteresirani dobijo v občinskem uradu za zakupe in pogodbe (tel. 8329.240) ob delavnikih od 8.30 do 13. ure. Župan Dolina, 28. 7. 1997 Boris Pangerc V znamenju večkulturnosti Včerajšnji dež in gostejši promet botrovala nesrečam V sodelovanju z okoliškimi občinami Pod geslom »Provin-ciassieme« oz. Skupaj-pokrajina je tržaška pokrajinska uprava, v sodelovanju s vsemi okoliškimi občinskimi upravami, predstavila bogat program kulturnih dogodkov, ki naj bi popestrili zadnji del letošnjega poletja. Pobuda, katere glavni nositelj je pokrajinsko odborništvo za kulturo ter prosti Cas in turizem v sodelovanju z občinami Milje, Dolina, Repen-tabor, Zgonik in Devin -Nabrežina, se prestavlja z jasno težnjo po ovrednotenju teritorija in raz- ličnih kulturnih stvarnosti na njem. Občinstvo bo tako imelo priložnost, da bo lahko spremljalo več kot trideset pobud, tako v samem mestnem središču kot v Miljah in v vseh krških občinah do Devina. Organizacija programa je bila zaupana združenju »Trieste contem-poranea« in kulturnemu društvu »Burattini e can-tastorie«, sodelovanje pa so ponudili tudi hrvaški konzulat v Trstu, deželni sedež RAI, skupina Gruppo 78 ter UNA -Svobodna umetniška akademija. Združenje Italija - Tibet in še mnogi drugi. Vse pobude sta finančno omogočili Fundacija CRT (Tržaška hranilnica in posojilnica) in Gospodarska zbornica v Trstu. Na sporedu bodo tako likovne, obrtniške in fotografske razstave, razni koncerti predvsem klasične glasbe, pa tudi zborovskega petja (med zbori bosta na primer nastopila Hrast iz Doberdo- ba in Obala iz Kopra), filmske projekcije televizijskega filma »La classe di Stuparich« v proizvodnji RAI in videa »Ch-romas«, delo tržaškega umetnika Edvarda Zajca. Zanimive bodo tudi ponovitve predstave Čarobnih svetilk, to je v bistvu preproste optične naprave za projekcijo na platno, ki so jo izumili že v sedemnajstem stoletju. Posebno pričakovanje vlada za otvoritev fotografske razstave o tibetanskih ritualnih plesih, katere pobudnik je združenje Italija - Tibet. Razstava bo sovpadala tudi z obiskom tibetanskega duhovnega voditelja Dalai Lame, ki se bo mudil v Trstu 12. septembra, kjer mu bo pokrajinski predsednik Co-darin slavnostno podelil peCat Pokrajine Trst. Obisk vseh pobud bo brezplačen in zadostno reklamiziran, tako da si organizatorji upravičeno pričakujejo dober odziv obiskovalcev. Predvsem v veselje najmlajšim bodo vsak veCer na sporedu lutkovne uprizoritve priznanih lutkovnih umetnikov Roberta Leo-pardija in Antonia Stu-paricha. Odbornik Poi-lucci je med drugim zagotovil, da je že poskrbljeno tudi za plakate in depliante v slovenskem jeziku. Ob tem je odločno poudaril večkulturni znaCaj in odprto naravo celotne iniciative, katere glavni namen je medsebojno spoznavanje in promocija mladih italijanskih in drugih umetnikov. Zaključil je, da si mora Trst ponovno priboriti svojo tradicionalno vlogo povezovalca in mostu med različnimi kulturnimi dejavniki tudi v vidiku bodoCe enotne evropske ureditve. Mar pomeni to zasuk v politiki Codarinove uprave? Preizkusni kamen bo gotovo diskusija o spremembi pravilnika pokrajinskega sveta, ki danes slovenskim svetovalcem ne dopušča izražanja v svojem jeziku... (GB) Največ se jih je, kot običajno, pripetilo no delu pod Ključem Dovolj je malo dežja in nesreče se kar vrstijo: temu pravilu, ki za Tržaško nesporno velja, se niso izognili niti v včerajšnjem deževnem in vetrovnem popoldnevu. In obveljala je tudi tradicija v tradiciji, saj je prvo mesto na nezavidljivi lestvici spet pripadlo državni cesti 202, točneje delu pod KljuCem s sila nevarnim križiščem na Hc. Kot so povedali mestni redarji, še je na omenjem predelu včeraj popoldne med 14.55 in 17.06 zgodilo pet prometnih nesreč, eno vozilo pa se je pokvarilo, skratka agenti javne varnosti (mestni redarji in karabinjerji) so morali poseči kar šestkrat. Na sliki (foto KROMA) ena od včerajšnjih popoldanskih prometnih nesreč. Na sreCo so agenti največ dela imeli z odstranjevanjem razbitin oz. poškodovanih vozil, veliko manj pa z nudenjem prve pomoči ranjenim. V včerajšnjih popoldanskih nesrečah je bilo namreč le nekaj lažje ranjenih, omembe vredne pa je gmotna ško- da. Na vprašanje zakaj =o na tistem predelu nesreče tako pogoste, so včerajšnji »reševalci* odgovorili, da gre glavne vzroke iskati v kombinaciji spolzkega cestišča in nervoze, ki zajame voznike, ko začne deževati' Včeraj pa je bil tudi na državni cesti 202 gostejši promet kot na običajen petek, saj je bilo čutiti vpliv odhodov-prihodov z dopusta. Po omenjeni cesti se namreč pelje veliko turistov, ki so namenjeni v istro ali pa se že vračajo, tako so bila v včerajšnje nesreče vpletena tudi tuja vozila. ^ skoraj istem Časovnem razdobju pa se je zgodilo več nesreč tudi na območju Valmame, vendar pa je tudi v teh primerih šlo predvsem za lažje poškodbe in gmotno škodo na vozilih. Bolj neobičajna nesreča pa se je zgodila včeraj dopoldne, ko je voznik fiata 127 na dovoznici do avtoceste v bližini izhoda pri Seslja' nu izgubil nadzor nad vozilom in se nekaj metrov »peljal« po ograji-nato pa še po mreži ob cestišCu. MUZEJ SARTORIO / RAZSTAVA NA STARI ISTRSKI CESTI Privlačnost starodavne Od včeraj - za občinstvo od danes - je v muzeju Sar-torio na ogled starodavno japonska grafična umetnost (foto KROMA). Eksponati so last tržaških občinskih muzejev, ki so se v letošnjem poletju ponovno odločili, da razstavijo dragocene večbarvne lesorese in sitotiske. Glede na lanski poletni odziv občinstva so se odločili, da bodo letos podaljšali urnik muzeja: tako si bo mogoče razstavo ogledati vsak dan (razen ponedeljka) od 9. do 19. me, avgusta pa ob torkih in sredah tudi od 20. do 24. ure, ko bo muzej odprt v okviru poletnih prireditev v parku. Razstavo je uredila Luisa Crusvar, ki tudi prispevala besedila za lep katalog. Velik preplah zaradi požara Zublji in gost dim spravili v nevarnost stanovalce višjih nadstropij Z ognjem se ne gre igrati, posledice so lahko pogubne. To velja za tistega ali za tiste, ki so vCeraj ponoči hote ali nehote podtaknili ogenj v poslopju s hišno številko 21 na Stari istrski cesti. Gre za staro poslopje, ki je obljudeno samo v višjih nadstropjih. Ogenj (po mnenju preiskovalcev je bil podtaknjen) je okrog polnoči zajel staro pohištvo na hodniku med drugim in tretjim nadstropjem. Gasilci, ki so nemudoma prihiteli na kraj požara, so sicer sorazmerno hitro ukrotili plamene, v poslopju pa se je gnetel gost dim, ki je spravil v nevarnost stanovalce višjih nadstropij. Ogenj in dim sta jim namreč zaprla pot in reševalci so jih prenesli na varno ne brez težav. Trem osebam so morali namreč nuditi prvo pomoč zaradi prvih znakov zastmpitve z dimom. Mladima Francu Trevisanu (letnik 58) in Paolo Pipan (letnik 78) so pomagali, ne da bi ju bilo treba prepeljati v bolnišnico, kar pa so morali storiti s starejšo Nidio Coslan, ki pa so jo tudi kmalu odpustili. V teku je preiskava. Poskus tatvine v Zadružni trgovini na Opčinah Policija openskega komisarjata je predvčerajšnjim popoldne aretirala 30' letnega Gianfranca Areno iz Ul. F. Saj vero, ki se je spet grobo prekršil protI zakonu, Čeprav je zaradi starih grehov pod stalnim policijskim nadzorstvoiB-Njegova zadnja potegavščina je potekala predvčerajšnjim dopoldne v Zadružni trgovini v bližini Brdine na OpU' nah. d uslužbenk, Eleonora Taucer nutek odšla v slačilnico in v iCila neznanega mladeniča, k1 u imel nobenega tehtnega raž" svojo prisotnost v slačilnic1, va je poklicala na pomoč kol6' itademCa zaustaviti, tona elo, ker se je neznanec (k6' podlagi opisa identificiran i^ n za Areno) pognal v beg' ^ osegom sta ženski vsekako1 i, da bi Arena izpraznil torbi 3 je brez haska že lotil), veP ahek davek. Med poskuson1, mstavila si je namreč zlomil3 oke in se morala zateci v bo* Katinari po pomoč. Okreva 25 dneh. prava so seveda zadržali 1)11 iju ter dodali obilnemu d° f ANSAMBLI LAHKE GLASBE Zanimiva ponudba skupine Ftee way 2e nekajkrat so se obiskovalci poletnih Sager zasukali ob glasbi nove skupine mladih s Tržaškega, ki jo od prve-83 majskega zgoniškega nastopa vabijo na vaške odre najrazličnejši prireditelji. Free way - skupina, ki gre že od samega začetka prosto po svoji poti -se je doslej predstavila približno že s desetimi kakovostnimi nastopi, čeprav se je na pot podala šele marca. Člani novonastalega ansambla vadijo skupaj dejansko komaj nekaj mesecev, čeprav se vije za vsakim izmed njih vrsta pomembnih glasbenih izkušenj. Gre torej Za spojitev in kompromis med različnimi glasbenimi sestavinami in okusi, kar že v naprej lahko zajamči široko Paleto glasbenih vzorcev in izvedb. Na Pobudo izkušenega basista Fulvia Ju-rinciča, ki je s svojimi štiriindtideseti-mi najstarejši član skupine, so se ostali hije mladi Freewayjevci zbrali okrog Čudovitega glasu dvaindvajsetletne Andrejke Cerkvenik iz Kačič pri Divači. Pravzaprav je Fulviu uspelo pritegniti na novo prosto pot najobetavnejše slovenske glasbenike s Tržaškega, tako da se Free way predstavlja še v postavi Marko Ota, 28 let, doma iz Doline, Aleksij Jercog, 26 let, iz Mačkolj, Tom Flmeljak, 27 let iz Trsta. Marko izstopa s svojo kitaro predvesm v blues glasbi, Aleksij, ki je diplomiral v mu-zikološki smeri na tržaški univerzi in načrtuje knjižni izid svoje diplomske naloge, poleg stalne spremljave ob klaviaturah poskrbi tudi za popestritev repertoarja z domačim zvokom svoje harmonike. Ritem ustvarja ob bobnih Tom Hmeljak, ki je iz tolkal tudi diplomiral. Free way kot celota cilja predvsem na kakovostne izvedbe, s posebnim poudarkom na modernejši glasbi. »Z našo glasbo želimo privabiti na ša-gre mladino in ji tako predstaviti nekaj novega, alternativnega diskotekam in podobnim lokalom,« pravi duša - ustanovitelj skupine Fulvio Jurinčič, ki v naprej obljublja tudi izvedbe lastnih skladb. Torej, klic mladim na plesišče pod zveznato poletno nebo... V glavnem še nepoznana skupina, ima vsekakor že nekaj ponudb. Ce pa jih na svoj oder želite povabiti še vi, sta na razpolago Fulvio (tel. št. 327465) ali Aleksij (232148). (JPC) VČERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 2. avgusta 1997 STEFAN Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.38 - Dolžina dneva 14.33 - Luna vzide °o 5.20 in zatone ob 20.04 Jutri, NEDELJA, 3. avgusta 1997 LIDIJA VREME VČERAJ OB URI: temperatura Zraka 21,1 stopinje, zračni lak 1008,3 mb narašča, veter 36 km na uro zhodnik severo-vzhod-dik, burja s sunki do 65 kln na uro, vlaga 50-od-stotna, nebo oblačno, Jdorje razgibano, tempera-dra morja 24,2 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodili so se: Ruben R°suta, Lorenzo Perini, , aniel Ciave, Mattia Sabadin. UMRLI SO: 80-letna Anna Cherti, 89-letna Mi-®na Poženel, 88-letna Ne-Una Fattor, 70-letna Blanca Prosdocimo, 87-letna . tovanna De Giorgio, 90-6tna Matilde Cossutta, 3-letna Maria Venier, 85-ehia Olga Sosič, 76-letni aolo Bari, 93-letna Cate-JfUa Grzinic, 88-letna Ita-haVarnerin. . OKLICI: uradnik Mas-Oiniliano Križman in Vadnica Luisa Trento, °brtnik Marcello Furlani 11 gospodinja Marisa Gel-jdJmino, zidar Alain Brun d natakarica Paola Mar-c°ni, inženir Mauro Giu-*ePpe Aiuto in Solnica rene Righi, delavec Davi-,e Ravalico in poklicna °lničarka Cinzia Rob, šo- fer Mauro Filipaz in uradnica Cinzia Degrassi, ekološki operater Ottavio Bi-siani in delavka Eriča Rui, delavec Stefano Car-bone in delavka Tamara Sebbeni, arhitekt Massi-mo Varin in Solnica Mar-zia Fioriti, funkcionar Umberto Mazzoleni in funkcionarka Elisabetta Michieli, poklicni bolničar Flavio Paoletti in poklicna bolničarka Elia-na Belci, pomorščak Adriano Cadel in prodajalka Jasna Basan, uradnik Roberto Metlika in poklicna bolničarka Sabina Domenighini, finančni stražnik Alessandro Pari-sio in v pričakovanju zaposlitve Maria Luisa Neži, delavec Massimo Romano in v pričakovanju zaposlitve Jessica Susan, kemik Ervino Zotti in kemik Maria Caterina Borto-lussi, opremljevalec Fabio Rimbaldo in tajnica Matilde Donadio, uradnik Sergio Giorgi in Solnica Vicki Ann Holder, predstavnik Stefano Borghi in uradnica Donatella Bello-di, zidar Massimo Bordon in uradnica Monica Coro-nica, uradnik Marco Man-tovanelli in uradnica Ma-nuela Colautti. L,] LEKARNE Od PONEDELJKA, 28. julija do SOBOTE, 2. avgusta 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785), Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6 (tel. 281256), Zavije - Ul. Fla-via 89 (tel. 232253) FERNETIČI (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Naselje sv. Sergija - Trg 25. aprila 6, Ul. Combi 17, Zavije -Ul. Flavia 89. FERNETIČI (tel. 416212)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (tel. 302800). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.15 (na prostem) »II gobbo di No-tre Dame«, risani film, prod. Walt Disney. ENCELSIOR AZZUR-RA - Zaprto zaradi dopu- ^EKCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. KI) JOŽE RAPOTEC - Prebeneg prireja tradicionalno vaško do 4. avgusta f jutri, 3. avgustabooblilo ) 1 srečanje godcev iz Slovenije, Avstrije In Italije j danes bo igral ansambel ADRIA KVINTET Poleg običajnih jedi na žaru in breskev v vinu,- ______:___bo letos na voljo še posebna specialiteta. TPK SIRENA vabi na tradicionalno Kalamarado na sedežu v miramarskem drevoredu 32 NASTOPALI BODO: danes, 2. avgusta STATUS SYMBOL jutri, 3. avgusta ZAMEJSKI KVINTET v ponedeljek, 4. avgusta STATUS SYMBOL Ob tej priložnosti bo razstava otroških risb s pomorsko tematiko_ V borovem gozdičku pri nogometnem igrišču danes, 2.8. in jutri, 3.8. OKUSNE JEDI NA ŽARU IZVRSTNA VINA Igral bo ansambel KRAŠKI KVINTET z Bracom Korenom NAZIONALE - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta. ALCIONE - 18.10, 20.15, 22.00 »Ridicule«, r. Patrice Leconte, i. Fanny Ardant, Jean Ro-chefort. Sl PRIREDITVE KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK: »Poletni večeri v zgoniski občini«, v sredo, 6. avgusta, ob 21. uri pri Petelinovih v Zgoniku: Jazz klasika in tango z glasbeno skupino »Evasion«. B ČESTITKE Danes stopata na skupno življenjsko pot NA-DIA ANTONI in PAOLO HERVAT. Obilo sreče, zdravja in ljubezni jima želijo vzgojiteljici in učiteljice osnovne Sole Albina Bubniča v Miljah. s________________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago Se nekaj mest za že tradicionalni tridnevni izlet ob priliki Radgonskega sejma in z obiskom sosednjih krajev Avstrije in Madžarske. Izlet bo potekal v dveh izmenah z enakim programom, in sicer prva od 25. 8. do 27. 8. in druga od 28. 8. do 30. 8. 1997. Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na urade Kmetijske zadruge, tel. 8990111, oz. Kmečke zveze tel. 362941. H SPISKE VESTI DTTZG »Žige Zoisa« obvešča, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in Naš tajnik Melita se z Ninkom poroči, danes 2. avgusta 1997! Vse naj, naj, naj... jima iz srca želimo odborniki in člani SSS četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, posluje v mesecu avgustu ob sredah, od 10. do 12. ure. H OBVESTILA TPK SIRENA vabi na tradicionalno KALAMARADO, ki bo do ponedeljka 4. avgusta. Za zabavo bo danes in v ponedeljek igral ansambel Status Symbol jutri pa Zamejski kvintet. V okviru praznika bo razstava otroških risb »Morje in ribištvo« ter razstava ročnih izdelkov Združenja »Starši skupaj«. Da bi se izognili nevšečnostim vljudno naprošamo, da bi parkirali na Miramarskem drevoredu ali v bližnjih ulicah. OB 55-LETNICI ustanovitve Brkinske čete in prvih slovenskih brigad ter ob 50. obletnici priključitve Primorske in Istre k matici Sloveniji, vabimo borce in prijatelje, da se udeležijo srečanja, ki bo danes, 2. avgusta, ob 16. uri v Gradišču (na cesti od Hrpelj proti Podgradu) v gostilni Pri Klavdiju. Vabljeni! V MARIJANISCU NA OPČINAH bo veseli živ žav ali oratorij 97 za otroke osnovne šole od ponedeljka 4. do petka 8. avgusta, od 9. do 16.30. Topel obrok je poskrbljen. Prijavite se lahko na tel. št. 211113 ali 0338/6526696. Prispevek 75.000,- lir, za dva otroka iz družine 45.000,- lir. FOTOKROZEK TRST 80 vabi člane, da se udeležijo razstave v sklopu vsedržavne zveze društev FIAF. Za deželo F-JK si je prevzelo organizacijo društvo »Lo Scambio« iz Krmina. Letošnja tema je »Zob časa« (I segni del tempo). Vsak član lahko predstavi največ 4 slike na običajni podlagi. Slike so lahko barvne ali črno-bele. Rok za predstavitev slika zapade 5. septembra. ZSKD obveSča, da je tržaški urad zaprt do 14. avgusta zaradi poletnega dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo avgusta zaprta. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). Poletno varstvo na Opčinah bo do 30. septembra od 8. do 13. ure -možno vpisovanje iz tedna v teden. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKGZ sporoča, da so do konca avgusta uradi odprti samo v jutranjih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petro-nio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/b Trst) obvešča, da bo urad do 31.8. odprt od 8. do 15. ure. KRUT obvešča, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31.8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Do 14. avgusta bo zaprta zaradni letnega dopusta. MALI OGLASI tel. 040-7796333 V CENTRU OPČIN je na prodaj velika stara hiša potrebna popravil. Tel. št. 0338/7398333. PRODAM popolnoma nov divan - še v embalaži. Tel. št. 040/911679 v večernih urah. ROVER VITESSE 216 letnik ’89 temno zelene barve prodam po ugodni ceni. Tel.: 040/200757 ali 0338/8780369. ISCEM delo kot skladiščnik. Tel. št. 040/226113. V JAMLJAH pri Mario-tu Krošelju, Gregorčičeva 14, prodajamo razne vrste krompirja, cena po dogovoru. Tel. (0481) 419948. ISCEM STARE VESPE (od leta ’46 do ’57) tudi v slabem stanju. Tel. št. 040/228538. POLETJE je čas sprememb. Ce si želiš afro frizuro, zelo praktično za plažo, pridi v frizerski salon Cecilia v Boljunec, kjer bodo po ugodni ceni ugodili tvojim željam, tudi če so tvoji lasje kratki. Tel. št. 228351. PRODAM TELETA (Draga 31). Tel. št. 228932. ZASTONJ POKOSIMO v bližnji okolici strojno primerne parcele (Draga 31). Tel. št. 228932. PRODAM skoraj nove bele kotalke št. 30/31. Za informacije tel. št. 040/211940 ali 212659. TRGOVINA MORIS v Nabrežini ima ugodne po- puste na čevljih in torbicah. Pohitite z nakupom! Nabrežina, 97. OPEL CALIBRA 2000, 8 ventilov, letnik 1992 prodajam v odličnem stanju, črne barve, aluminijaste feltne, široke gume komaj zamenjane, centralno zapiranje, vgrajena alarmna naprava. Aleš, tel. na št. 228174. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, mošldh in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, boste zadovoljni! OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO ima Marko Kovic (pri Mihelči) v So-vodnjah. OSMICO je odprla Sonja Rebula, Veliki Repen št. 2. STEVO ZAHAR je v Borštu, št. 58 odprl osmi-co. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino. OSMICO je v Mavhinjah odprl Ivan Terčon. OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden, Samatorca 17. ODLIČNO belo in črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806. PRISPEVKI Za prebeneški park Jože Rapotec daruje Boris Bandi (Skanter) iz Boljun-ca 100.000 lir. V spomin na moža Milana Slokarja daruje Anica 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev, 25.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost in 25.000 lir za cerkev na Jezeru. Namesto cvetja na grob Josipa Palčiča darujeta Edvin in Nerina Švab 100.000 lir za Dijaški dom Srečko Kosovel. V spomin na Karla Pirjevca darujeta Laura in Ivan Ban 50.000 liur za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Karla Pirjevca darujeta Milka in Marija Lukša 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Za zvon cerkvice na Jezeru darujejo člani lovske koče na Jazeru 100.000 lir. 2. 8. 1996 2. 8. 1997 Tanja Železnik Z ljubeznijo se te spominjajo mama, oče in sestra Podlonjer, 2. avgusta 1997 2. 8. 1996 2. 8. 1977 Tanja Železnik Z ljubeznijo se je spominja Martin z družino Veliki Repen, 2. avgusta 1997 Draga, nepozabna TANJA Z ljubeznijo se te spominja družina Urbani Sobota, 2. avgusta 1997 KULTURA MARINA VESSEL / AMADIEL PORTOROŽ / PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL Svojevrsten roman s pogledom nazaj Knjiga je izšla pri videmski založbi Campanoffo Slovo v ritmu čutnega tanga Tango bo zaključil tudi festival operete Srebati cappuccino v nekem rimskem baru. Vonj, ki veje iz skodelice. Gosta, topla tekočina v ustih. In zunaj megla. To je scenarij, kraj dogajanja. V nekem rimskem baru pije svoj jutranji cappuccino Gerti, protagonistka svojevrstnega, nekoliko atipičnega romana Amadiel, ki je izšel pred kratkim pri videmski založbi Campanotto editore. Avtorica Marina Vessel, ki je svoj knjižni prvenec objavila pred štirimi leti, je tokrat izbrala dokaj eksotičen naslov. In rahlo eksotičen je tudi tok romana. Tok zavesti. Da, Marina Vessel s polno roko zajema iz tistih romanov predhodnih generacij, ki so fabulo zreducirali na minimum in se osredotočili ne neko drugo dimenzijo, ki je po svoje tudi fabulativna: dimenzijo zavesti. Literarna klasika dvajsetega stoletja se vedno znova pojavlja med vrsticami in bralca sili k primerjavam, čeprav so primerjave tega tipa vedno tvegane. In vendar je vsebina romana tako enostavna, tako krhka, v nekem čisto posebnem smislu tudi linearna. Gerti srka svoj cappuccino, tistega velikega, kakršnega ti dajo povsod v Italiji z izjemo Trsta, kjer je cappuccino v bistvu kavica z dodatkom mlečne pene. In medtem ko opravlja svoj jutranji obred, se glavna junakinja z mislimi vrača v rodni Trst, k ulicam in trgom, pa tudi k negeografskim koordinatam, k Sumom in k vonjavam, k ljudem, ki jih srečuješ na ulici, in k tistim, ki jih nikoli ne vidiš. Delo je pogrezanje v Gerti- t tl-Mt I Vt I l:t t 't t t t t K nino zavest, obenem pa tudi pogrezanje v kolektivno zavest mesta ob Jadranu. Avtorica ga odkriva kot v mimohodu stavb, tržnic in ladij, preteklosti in sedanjosti. Vračanje v mesto in vračanje vase, vračanje v rojstni kraj in vračanje k svojim čustvom. Gerti se vrača k Marcellu, moškemu, ob katerem vsakič ponovno izkusi nekaj tiste trezne, a vendar skrivenčene ljubezni, ki jo baje človek odkrije šele v zrelih letih. Amadiel prav gotovo ni mladostniško delo. Prvič zaradi vsebine, ki je močno prepojena z odraslostjo avtorice, z včasih težavnimi citati, ki se kradoma pojavljajo zdaj tu zdaj tam med mislimi o Trstu. Veliko je namigov na avtorsko literaturo, na filozofijo, na publicistiko, na tisto že obče poznano, morda pa včasih nezavedno kulturno podrast, ki je pripeljala to dvajseto stoletje do epiloga. Ta podrast se nato nabira v človeku z leti in z izkušnjami, z iskanjem in iskateljstvom, nekega dne pa se pojavi v romanu, v poeziji, v javnem nastopanju sploh. Vprašanje je seveda, čemu. Notranja odraslost romana je po drugi strani opazna tudi iz povsem vsebinskih elementov, iz dogodkov, na katere namiguje1 avtoričino pero, iz notranjega podoživljanja, ki je navsezadnje vezna nit, nesporni protagonist dela. Ob koncu je treba omeniti (a bralec je najbrž to že zasledil iz povedanega) nekatere podrobnosti med skodelico cappuccina Marine Vessel in veliko bolj slavno skodelico čaja, o kateri je nekoč pisal neki Proust. Naključje? Najbrž ne. Vprašanje je tu drugačnega tipa: gre za zavestno posnemanje avtorja, ki je bil navsezadnje že za zgled marsikateremu uspešnemu književniku, ali za zatekanje k uveljavljenemu modelu, ki daje s svojo težo zanesljivo oporo zoper kakršnokoli kritiko? Vprašanje noče biti udrihanje po avtoričinem delu, ki je po svoji vsebini in obliki dovolj poglobljeno in dovršeno, pač pa le spodbuda za razmislek vsem tistim, ki bodo kdaj vzeli v roko knjižico in imeli ob branju vsiljiv občutek že videnega. Matejka Grgič Tango ni ples, tango je način mišljenja, doživljanja: za južnoameriške intelektualce, ne samo argentinske, ponazarja ples, ki je izšel iz beznic, neko splošno ljudsko razpoloženje do ljubezni, spolnosti, življenja. Predvsem pa tango zanje ni »zmagoslavje čutnosti«, za kar ga radi dandanes prodajajo, v njem je toliko melanholije, da ga gre prej brati kot odpoved želji po polni ljubezni. Naj bo tako ah drugače, teorij o nastanku in pomenu tanga je namreč veliko, tango je v letošnjem poletju pri nas nadvse priljubljen. Zanimivo je, da je večina pobud vezana na velikega glasbenika Astorja Piazzol-lo (na sliki), ki je tangu vtisnil zelo svojstven pečat. K Piazzollovemu tangu se je letos vrnila Milva, ki je pripravila izredno zanimiv in kakovosten program, z njim je pred nedavnim gostovala v Vidmu. Na Piazzollo in druge slavne »pevce« tanga so se navezali organizatorji tržaškega operetnega festivala pri pripravi finalnega dela pobude: pred sklepnim nastopom plesne skupine Nueva Compania Tangueros in glasbene Or-questa Color Tango so pripravili več večerov na temo tanga. In s tangom oz. s pravkar omenjenima skupinama iz Buenos Airesa se je zaključil tudi letošnji, četrti Primorski poletni festival. V portoroškem Avditoriju je v sredo zvečer zaživel tradicionalni tango, kot so napovedali organizatorji. Italijanska koreografinja Maria Chiara Michie-li, sicer tudi umetniška direktorica skupine, je pod naslovom Tangueros - kar je skupno ime za izvajalce tanga - pripravila pester izbor plesov, v katerih pridejo do izraza razni občutki oz. čustva, ki jih je tradicionalno mogoče izraziti s tem strogo parnim plesom. Ob plesu, ki so ga solistično ah skupinsko izvajali štirje dobri pari - Juho Valmacada in Dorina De La Rosa, Sebastian Mis-se in Andrea Reyero, Leandro Palau in Andrea Misse in Sabrina Morales in Lucas Galero -, pa seveda tango, navadno še bolj žalostno, izveni v glasbi. Pod vodstvom Roberta Al-vareza so v ansamblu igrati še Horacio Romo, Glistavo Mule, Diego Lerende-gui, Gustave Hunt, Cri-stian Zarate in Amilcar Tolosa. Občinstvo je bilo nad melanholicno-čutnini slovesom festivala p° začetni zadržanosti navdušeno. (bip) Zaključek letošnje Postaje Topolove Danes in jutri sta v Topolovem na sporedu zadnja dva dneva letošnje “Postaje", kulturne manifestacije, ki bi ji po izvirnosti težko našli primerjavo, a se je v nekaj izvedbah uveljavila ne le v domačem, temveč tudi v mnogo širšem okolju. Ni slučaj, da so dogajanja v Topolovem pritegnila precejšnjo pozornost deželnega tiska in ostalih medijev. Obračun pobude je torej zelo pozitiven in možno je predvidevati, da bo beneška vasica tudi prihodnje leto privabila v svoje gostoljubno okolje umetnike z vsega sveta Danes zvečer je v Topolovem na sporedu nastop Beneškega gledališča, ki se bo ob 21. uri predstavilo s komedijo “Buogi možje", nakar bo srečanje s slovenskim pesnikom mlajše generacije Matjažem Pikalom in skupino Autodafe. Jutri po potekal pohod preko odprte meje z geslom “Onstran namišljene črte". Ob 9. uri bodo pohodniki (doslej se jih je vpisalo preko 200) krenili iz sredine vasi po gozdni stezi proti Livku. Ob 13. uri bo na Livku postanek s prigrizkom, povratek v Topolovo pa je predviden ob 16. uri. Ob 18. uri bo kot zadnja točka Postaje recital “Besede, Luna", kot poklon koroški pesnici Christine Lavant (du) ___________V PONEDELJEK_____________________ Jovanotti bo končno le nastopil v Ugnanu Spomladi je obšel ves italijanski polotok in dosegel izredne uspehe. Večina koncertov je bila razprodanih, v mnogih mestih so bili organizatorji prisiljeni dodati naknadne večere. Videli smo ga lahko tudi v Trevisu, kjer je dva večera zaporedoma napolnil dvorano Pala-verde in skoraj tri ure navduševal razgrete množice. Govorimo o Jovanottiju, enemu med najbolj izrazitimi italijanskimi avtorji zadnjih deset let. Predstavnik mlajše generacije italijanskih kantavtorjev je sredi julija začel poletno turnejo, ki je pravzaprav dopolnitev spomladne. Tokrat bo Jovanotti nastopil tudi v Ligna-nu, kjer bi sicer moral nastopiti že sredi julija, a je iz tehničnih problemov moral takratni nastop prenesti na ponedeljek, 4. avgusta. Lorenzo Jovanotti je pred nekaj meseci izdal novo ploščo z naslovom L’albero, ki jo na koncertih predstavi skoraj v celoti. V primerjavi s spomladanskimi koncerti bo ponedeljkov delno skrajšan, vseeno pa bomo imeli možnost slišati številne njegove uspešnice izpred prejšnjih let. Spremljala ga bo ista skupina kot v Trevisu, in sicer zvesti Satumino, ki bo igral bas in violino, Pier Foschi na bobnih, Michele Centonze na kitarah, Ernestino Rodriguez in Daniele Di Gregorio na tolkalih, Luco Scarpa na klavirju, Marco Tamburini, Roberto Rossi, Vittorio Alinari in Andrea Toffanelli na pihalih. S tehničnega vidika bo koncert na odprtem drugače pripravljen, saj opreme oz. zvočnikov ni mogoče obesiti na strop, kljub temu pa bo oder ostal v središču dogajanja, publikabo lahko obkrožila Jovanottija in tovariše prav z vseh strani. Po napovedih bo pred Jovanottijem nastopila še neapeljska skupina 99 Posse. Bend izvaja izredno zanimiv raggamuffin, tj. sredozemska varianta reggaeja, katerim mlade neapeljske skupine dodajajo prizvoke blues, soul in tamkajšnje folk glasbe z zanimivimi besedili. Skupina 99 Posse, ki, kot večina novih italijanskih bendov izhaja iz kulturnega okrožja socialnih središč, je zaslovela predvsem s prisotnostjo v filmu Sud -Jug, režiserja Salvatoresa in s številnimi koncerti po celi Italiji (pred kratkim je igrala tudi na tržaškem Krasu). Glasbeni večer še bo začel ob 20. uri, na igrišču in tribunah nogometnega stadiona v Lignanu pa je precej prostora za vse, ki si želijo pristostvovati kar dvema zanimivima glasbenema dogodkoma. AW Umrl veliki pianist Svjatoslav Richter V Moskvi, se pravi doma, kot je bila njegova poslednja želja, je umrl svetovno znani pianist Svjatoslav Richter (zadnja leta je namreč živel v Parizu). Veliko je koncertiral tako doma kot v tujini, o njegovem mojstrskem igranju pa bodo pričale številne plošče. Svjatoslav Richter se je rodil 7. marca 1915 v Ukrajini, klavir je začel študirati že kot otrok pod vodstvom svojega očeta, ki je tudi bil znan pianist. Po prvih uspehih v Odesi, je odšel v Moskvo, kjer se je leta ’40 tudi začela njegova solistična pot. V drugi polovici 50-ih je zaslovel tudi v tujini, kjer je odigral vrsto koncertov. Obvladal je skoraj vso klavirsko literaturo od Bacha pa do modemih ruskih skladateljev. Ob uspehih v tujini je tudi v tedanji SZ prejel veliko uradnih priznanj. Kot je sporočila tiskovna agencija Interfax, bodo Richterja pokopali z državniškimi častmi. Tranzveizala utrinkov bo tri avgustovske sobote poživila Znojile, Kal in Slržišče Se en dokaz o uspehu Postaje Topolove prihaja iz skoraj sosednje Baške grape v Sloveniji, kjer bo tri sobote v mesecu avgustu potekala podobna pobuda z imenom »Tranzver-zala utrinkov«, ki bo za nekaj dni povrnila življenje gorskim vasicam Znojile, Kal in Stržišče. Gre za področje, ki je demografsko zelo ogroženo in je pozabljeno od vseh državnih struktur. »Tranzverza-lo utrinkov« so organizirali kulturni operaterji Metka Miljavec, Ernesta Drole in...kdo drug, če ne Moreno Miorelli, čigar sloves uspešnega izumitelja in organizatorja Postaje Topolove je (tokrat dobesedno) prekoračil hribe in doline. Koncept prireditev je soroden onemu iz Topolovega: postavljene bodo umetniške insta- lacije v vasi Znojile, kjer bodo travniki, gozdovi, dvorišča zapuščenih hiš, skednji in hiše same umetnikom nuditi prostor za razmišljanje in ustvarjanje. Različne kulturne pogojenosti in osebne izkušnje posameznih umetnikov se bodo tu združile in oplemenitile z duhovno in materialno dediščino tega kraja. Danes bo v Znojilah ob 14. uri otvoritev in ogled umetniških instalacij, nakar bo nastop flavtistke Lucije Čeme, ob 18. uri pa bodo v bližnjem Stržišču nastopili ljudski pevci v sodelovanju z Ljubo Jenče. V soboto, 9. avgusta bo ob 14. uri v Stržišču vaški sejem z obrtnimi delavnicami, po nastopu vaškega har-monikaša pa bo nastop plesne skupine Razor, za zaključek pa še vaški ples. i, 16. avgusta bo v Kalu °(| Ibrdo bi bilo brez. železu atna vas« avtorice Na J ic, sledile pa bodo Umov »Usak dbi so) P Valentinčičeve, »Powaq reya Reggia in »Unsee ni številni umetnih' r . • Topolovem, med te ponske, John Duncau ace Faval iz Švice, J ig iz Nizozemske, Jul1 Nove Zelandije, Pieror; 'rancije, Metka MiljaV . ’ akar in Rene RusjaB IZRAEL / ŠE VEDNO NI ZNANO KDO STA SAMOMORILSKA ATENTATORJA Zadrega izraelskih oblasti Za atentatom roka tujine? Nespodbudna javnomnenjska raziskava za jastreba Netanjahuja JERUZALEM - Kljub očitni zadregi, ker Se vedno niso uspeli ugotoviti istovetnosti obeh samomorilskih atentatorjev, ki sta povzročila pokol na zahodnojeruzalemski zelenjavni tržnici, izraelske oblasti nadaljujejo z aretacijami domnevnih simpatizerjev palestinskega Hamasa in Islamskega džihada tudi na ozemlju pod palestinsko samoupravo. Potem ko so pred-sinoCnjim že sporočili imena obeh atentatorjev, so včeraj morali priznati, da so se zmotili in da je bilo testiranje DNK sorodnikov domnevnih samomorilcev negativno. Hamas je včeraj objavil komunike, v katerem odkrito podpira in opravičuje atentat, a si ne lasti odgovornosti. Včeraj so se že Sirile govorice, da bi lahko atentatorja prispela iz tujine in da je za krvavim atentatom roka iranskih islamskih inte-gralistov. Ob takih govoricah, ki prihajajo iz izraelskih tajnoobveščeval-nih služb, je seveda Se manj razumljiva ihta, s katero Izrael napada Arafata in palestinsko avtonomno oblast, ki naj bi bila posredno kriva za Pokol. Resnici na ljubo takih atentatov je skoraj nemogoče preprečiti in to dobro vedo tako Izraelci kot tudi Američani, ki jim sedaj dajejo potuho. Se vec, ameriški predsednik Clinton baje že načrtuje, da bi finančno pomoč Palestincem pogojeval z njihovim odnosom do terorizma in teroristov. Bržkone bo moral Arafat spremeniti svojo strategijo in pokazati večjo odločnost do skrajne- žev v palestinskih vrstah. To pa ne bo koristilo ne njemu, Se manj pa Izraelu. VVashingtonska administracija se jasno zaveda, da je položaj skrajno eksploziven in da mora Cimprej ukrepati preden bo prišlo do nepopravljivih pobud. Clinton je včeraj napovedal, da bo na Bližnji vzhod v »primernem Času« poslal svojega odposlanca Den-nisa Rossa. Včeraj se je v VVashingtonu odkrito govorilo, da bo na Bližnji vzhod odpotovala tudi državna sekretarka Albrightova. Kljub atentatu pa iz javnomnenjske raziskave, ki jo je objavil včerajšnji izraelski Maariv, izbaja, da se je večina Izraelcev že sprijaznila z rojstvom palestinske države. Prav tako je večina mnenja, da bi se morala izraelska vojska umakniti z Golanskega višavja. Za desničarskega premera Netanjahuja pa je še najbolj zaskrbljujoč podatek, da je 54 odstotkov intervjuvancev mnenja, da je možen mir z Arabci in da le 22 odstotkov zagovarja enotni Jeruzalem. Se bolj porazen pa je podatek, da 43 odstotkov intervjuvancev meni, da Netanja-hujeva politika vodi v spopad, z njo pa se strinja le 31 odstotkov Izraelcev. Ko so takega mnenja Izraelci, ni torej ni C Čudnega, da Evropa že mesece od Netanjahuja zahteva, naj neha z gradnjo židovskih Četrti v Vzhodnem Jeruzalemu in naj konCno spoštuje obveze, ki jih je do Palestincev sprejela prejšnja laburistična izraelska vlada. Izraelske varnostne sile nadaljujejo z množičnimi aretacijami palestinskih skrajnežev (AP) NOVICE OVSE naj nadzoruje srbske politične volitve BRUSELJ - Evropska unija je zahtevala od Slobodana Miloševiča, novega predsednika ZR Jugoslavije, naj dovoli opazovalcem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) nadzorovati septembrske predsedniške m parlamentarne volitve v Srbiji. Petnajsterica je v včeraj objavljenem sporočilu pozvala jugoslovanske oblasti, naj spoštujejo svoje obveznosti in dovolijo nadzor OVSE nad potekom volitev, vključno s predvolilno kampanjo in jamčenjem svobode izražanja in poročanja v volilni kampanji. Evropska unija je vnovič izrazila tudi zaskrbljenost zaradi razmer na Kosovu in opozorila na nujnost pogajanj med Srbi in Albanci ter vztrajala, da se je treba za vsako ceno izogniti uporabi sile. Deklaracijo je podprlo tudi devet pridruženih Članic EU iz Srednje in Vzhodne Evrope, vključno s Slovenijo, poroCa francoska agencija AFP. (STA) Na Severnem Irskem preprečili bombni atentat DUBLIN - Britanska policija je vCeraj sporočila, da so ponoči odkrili in aktivirali avtomobilsko bombo pred nekim hotelom v turističnem kraju Lisbellavv na Severnem Irskem. To je prva bomba na Severnem Irskem, odkar je Irska republikanska armada (IRA) 20. julija razglasila premirje. Policija, ki je izvedla nadzorovano sproženje bombe, težke od 250 do 500 kilogramov, je sporočila, da jo je o njej obvestil anonimni klic. Odgovornosti za načrtovano eksplozijo ni prevzel še nihče. Policija sumi, da jo je pripravila ena od dveh skrajnih republikanskih skupin, ki nasprotujeta premirju.(STA) ________NEMČIJA / ZA IZVEDENCE JE KATASTROFA SKORAJ NEIZBE2NA____________ Od 5 do 10 % verjetnosti, da bodo nasipi zdržali Odrini bregovi se tresejo kot pudingi - Sedaj s strahom pričakujejo, da bodo priplavali hlodi iz poljskih gozdov BERLIN - Komaj je nemški vojski s pomočjo civilistov, ki neumorno polnijo vreCe s peskom (na sliki AP) , nekako uspelo utrditi odrine nasipe pri Hohenvmtznu v severnem delu Oderbrucha, se je včeraj ponovila podobna situacija v južnem delu Oderbrucha med Reihveinom in Lebusom. »Nasipi ob bregovih so kot pudingi, ker so neverjetno prepojeni z vodo,« je povedal šef potsdamskega kriznega štaba Michael Muth. Deželni notranji minister Ahvin Ziel pa je mnenja, da je le od pet do deset odstotkov verjetnosti, da bi nasipi vzdržali. Njegov kolega za okolje matthias Platzek je obupano povedal, da ni niti metra nasipa ob Oderbruchu, ki bi bil varen. »Achi-lova peta« pa je še vedno nasip pri Hohenvmtznu, ki so ga že res za silo utrdili, a ne bi vzdržal nove povodnji in tako imenovanega »torpednega efekta«, ko bodo do tega zavoja na Odri s hitrostjo 18 kilometrov na uro prispeli hlodi iz poljskih gozdov. Po mnenju odgovornih je torej katastrofa neizbežna. Po približnih ocenah bi do 8 metrov visoka voda zalila 640 kvadratnih kilometrov Oderbrucha, kjer živi 22 tisoč ljudi. VCeraj sta se na prizadetem območju mudila šef nemške opozicije SPD Oskar La-fontaine in evropska komisarka Monika VVulf-Mathies. Medtem je vsem jasno, da bo treba po stoletni povodnji poskrbeti za sistematično sancijo celotnega porečja Odre in Nise tudi na poljskem in češkem območju. SLOVENIJA / OBRAČUN POLLETNEGA DELA DRŽAVNEGA ZBORA Janez Podobnik se še ni odločil, ali bo kandidiral za predsednika države V pogovoru z novinarji STA je spregovoril o delovnih načrtih za letošnjo jesen, o kritikah na račun njegovega dela pa tudi o načrtih za počitnice LJUBLJANA - Pred nastopom parlamentarnih počitnic je predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik v pogovoru za STA kot uspešno ocenil delo poslank in poslancev v prvem polletju novega parlamentarnega sklica ter med drugim spregovoril o delovnih načrtih za letošnjo jesen, o možnostih za kandidaturo na bližnjih predsedniških volitvah, o kritikah njegovega dela in nenazadnje o lastnih načrtih za počitnice. Izteka se prvih šest mesecev novega parlamentarnega mandata. Kako bi ocenili delo DZ in kaj bi navedli kot največji uspeh DZ v tem obdobju? Prva polovica letošnjega leta je bila za državni zbor zelo delovna. Res je, da smo bili prva dva meseca pogojno rečeno ujeti, ko so parlamentarne stranke Čakale na novo vladno koaticijo, takoj meseca marca pa so se začele bogate vsebinske seje DZ s svojim vrhuncem v zelo dejavnem zadnjem mesecu. Po ustanovitvi ustavne komisije je bil dosežen zelo pomemben dogovor predsednikov parlamentarnih strank o svežnju zakonov za zaščito javnega interesa, ki je bil tudi pogoj za podporo za spremembo 68. Člena ustave in ratifikacijo pridružitvenega sporazuma. Glede na povedano bi ocenil, da je DZ uspešno opravil svoje delo v prvem polletju prvega leta svojega mandata. Po parlamentarnih počitnicah Čaka DZ obilica dela, med prioritetami je zagotovo čimprejšnji sprejem državnega proračuna, obravnaval pa bo tudi interpelacijo o delu vlade. Ali mislite da bi bilo smiselno in sploh mogoče glede na časovno stisko razmišljati o skrajšanem postopku sprejemanja proračuna? Poslovnik DZ jasno govori o postopkih sprejemanja proračuna skupaj s proračunskim memorandumom. Sprejem proračuna je možen v okviru poslovnika DZ in dogovora poslanskih skupin, sam pa bom storil vse, da bi bil poslovnik spoštovan. Vlada zelo kasni glede vložitve proračuna v DZ in je že kršila poslovnik. Pri tem velja spomniti, da smo na zadnji seji kolegija sprejeli dogovor, da bi roki za sprejemanje proračuna zaceli teci 1. septembra. O možnostih za pospešeni sprejem proračuna bom s predstavniki poslanskih skupin vsekakor razpravljal v okviru predvidenih postopkov. Ce bomo videli, da je velika večina poslanskih skupin za to, da se nekatere roke skrajša in omogoči hitrejši sprejem proračuna, bom sam storil vse, da bi se to tudi zgodilo. Nikakor pa to ne bi naredil na način, da bi mi potem kdorkoli lahko očital kršitve poslovnika. Vendar pa med poslanskimi skupinami tega vprašanja doslej še nisem preveril. Katere so po vašem mnenju najpomembnejše teme, ki se jih bo DZ lotil oz. bi se jih moral lotiti do konca letošnjega leta? Ob že naštetem nas poleg številnih zakonov s področja gospodarstva, pravne države in sociale jeseni Čaka še eno pomembno vprašanje. Gre za to, kako se bomo lotili celotnega spektra harmonizacije slovenske zakonodaje z zakonodajo Evropske unije (EU) oziroma strategije predpriprave na pogajanja o polnopravnem članstvu Slovenije v EU. To pomeni, da bo moral DZ predvideti določen čas za seje delovnih teles ter plenarnih zasedanj za sprejem nekaterih zakonov iz tega svežnja. Pri tem bi navedel še eno temo, ki se jo nekako vsi zelo otepajo. V parlamentu je namreč vloženih nekaj predlogov, da bi DZ obravnaval tudi vprašanje sprave. Prav DZ je po mojem prepričanju tisti, ki lahko na nek način najbolj široko in s potrebnim občutkom spregovori o tem vprašanju. Konec leta bodo predsedniške volitve in kot eden od možnih kandidatov ste bili večkrat omenjeni tudi vi. Ali ste se že odločili, če boste kandidirali? Res je, da sem bil večkrat omenjen kot eden od možnih kandidatov za predsedniške volitve in tudi v zadnjih dneh sem dobil različne pobude na to temo. Zavedam se, da je to predvsem moja osebna odločitev, po drugi strani pa se mi zdi logično, da jo temeljito preverimo v krogu SLS. Glede na to lahko reCem le, da se še nisem odločil - moja dokončna odločitev pa bo vsekakor znana jeseni. Kaj mislite o tem, da bi imele pomladne stranke skupnega kandidata? To je možnost, ki ne bi bila slaba. Koliko je uresničljiva, pa je drugo vprašanje. Trenutno sem zelo obremenjen z drugimi temami in sam nimam Časa, da bi se s tem vprašanjem ukvarjal bolj intenzivno. Kaj menite o kritiki nekaterih poslancev, da predsednik DZ že v začetku mandata razmišlja o kandidaturi za drugo funkcijo? Teh kritik ne poznam. Po ustavi pa ima vsak slovenski državljan pravico in možnost, da se odloči in da kandidira za katero od javnih funkcij. Pri tem ne vidim nobene izkljuCevalnosti. Kdaj boste razpisali roke za volitve? Držal se bom določb zakona. Ko govorimo o pristojnostih predsednika DZ, imam pri tem pomembno in odgovorno nalogo, izvršil pa jo bom korektno. Deležni ste bili ostrih kritik zaradi domnevnih kršitev ustavnih pravic, ki naj bi jih povzročila vaša odločitev o zavrnitvi referendumskih pobud Gibanja 23. december. Glede na to, da ste omenjene očitke doslej že večkrat zavrnili, kaj menite na splošno o dolžnostih in pristojnostih predsednika parlamenta? Pristojnosti predsednika DZ so zapisane v poslovniku in zakonih, ki jih je treba spoštovati. Resnično sem bil deležen kritik tistih, ki so vložili zahteve za predhodni zakonodajni referendum. Vsako od številnih referendumskih pobud, ki je bila vložena v skladu z zakonom, sem seveda vestno pretehtal, se obrnil na pristojne službe, ki so dale svoje mnenje, in se na koncu odločil. Vprašanje, ki je bilo zame najtežje in pri katerem sem bil postavljen v težak položaj, pa je bila ratifikacija evropskega sporazuma. V zvezi s tem pa bom vsekakor spoštoval vsako mnenje vrhovnega sodišča in ustavnega sodišča, Ce bo razpravljalo o moji odločitvi. Pri tej temi pa se postavlja dilema, na katero je utemeljeno opozorila strokovna služba DZ, in sicer ali je smotrno na zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe vlagati predhodni zakonodajni referendum. Kako nameravate preživeti počitnice? V krogu svoje družine, nekaj Časa na morju, potem pa bi rad šel tudi v slovenske" planine. Vsaj prvo polovico avgusta pa bi rad preživel nekoliko bolj mimo. (STA) Sobota, 2. avgusta 1997 GORICA 8 TRŽIČ / DRUŽBA "ISONT1NA SV1LUPPO'' Nov instrument za gospodarstvo Med delničarji državna družba Ge-pi - Cilj je promocija novih investicij Te dni so na Goriškem z odločilnim doprinosom državne družbe GEPI ustanovili novo družbo za promocijo industrijskih dejavnosti. Družba se bo imenovala “Isontina sviluppo S.p.A.”. Gre za delniško družbo, v katero so začetni kapital poleg Gepija prispevali še Goriška trgovinska zbornica. Konzorcij za industrijsko cono v Tržiču, Goriška hranilnica, Zveza industrijcev in družba Nuova indusvi, ki je nastala svojCas na pobudo zbornice, sindikatov in delodajalcev po likvidaciji podgorske predilnice z namenom industrijske promocije. Z ustanovitvijo nove družbe, podčrtujejo z zadovoljstvom na Trgovinski zbornici, se uresničuje še ena od obvez, ki jih je vlada sprejela s ti. Goriškima listinama 1 in 2. Pri podpisu 2. listine se je Prodijeva vlada med drugim obvezala, da bo podprla naCrt za razvoj tržiškega pristanišča in tamkajšnje industrijske cone. NaCrt je pripravila prav Gepi po naročilu Teritorialnega pakta za Goriško in je bil predložen vladi za financiranje na osnovi zakona 236. Pričakovati je torej, da bo nova družba usmerila svoja prizadevanja prav v razvoj teh, za gospodarstvo celotne pokrajine koristnih infrastruktur. Sedež nove družbe bo v poslopju Pristaniške ustanove v TržiCu. Pristop vanjo bo odprt tako javnim (priCakujeo zlasti Pokrajino ter občini Gorica in Tržič) kot zasebnim delničarjem. Nova družba naj bi dala zagon iskanju podjetij, ki želijo investirati v goriški pokrajini. ROMANS / AFERA SETRAL Togo stališče vodstva obrata spet pretrgalo dialog s sindikati Brandolin spet sklical sprti strani za poskus posredovanja Ko je že kazalo, da je poseg predsednika Pokrajine omogočil obnovitev dialoga med sprtima stranema, je togo zadržanje vodstva tovarne Setral v Roman-su predsinoci ponovno povzročilo razbitje pogajanj. Sindikati so se jezno umaknili, ker pri sestavi pisnega dogovora lastništvo ni veC hotelo potrditi malo prej v ustni obliki dogovorjenih obvez. Kompromisno rešitev je ponudila pokrajinska uprava, ki je stranema predložila štiri izhodiščne točke, na katerih nadaljevati pogajanja. Obe strani sta predlog načelno sprejeli, ko pa ga je bilo treba dati na papir, lastništvo ni veC hotelo podpisati zlasti točke, s katero bi se obvezalo, da bo plan prestrukturiranja izpeljalo v dogovoru s sindikati. Predsednik Brandolin se je vCeraj izognil komentarjem, Četudi ne prikriva nejevolje zaradi togega zadržanja delodajalca. Ponoven poskus posredovanja bo vsekakor izvedel že v ponedeljek, ko je sklical na ločeni srečanji na Pokrajini najprej lastništvo in nato sindikalne predstavnike. GORICA / PRIREDITVE OD 27. DO 31. AVGUSTA Na festivalu folklore skupine iz 8 držav Zadnjo nedeljo avgusta tradicionalni sprevod Ob plesih tudi posvet o ljudskem izročilu Na goriškem županstvu so včeraj predstavili 27. izvedbo Festivala svetovne folklore, ki bo v Gorici od 28. do 31. avgusta. Manifestacija bo potekala po že uteženih tirnicah in bo obsegala troje prireditev: veCere folklornih plesov s sodelovanjem osmih skupin iz prav tolikih držav, sprevod folklornih skupin po mestu, na katerem bo skupno sodelovalo 21 plesnih ansamblov in godb, ter mednarodni posvet o ljudskem izročilu, ki bo letos glede na sodeloujoCe izvedence še posebno kakovosten. Prireditve sta predstavila predsednik goriške Pro lodo Sergio Piemont! in občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag. Slednji je poudaril pomen koordiniranja poletnih prireditev in želel, da bi tradicionalna folklorna manifestacija še naprej prispevala k turistični in kulturni promociji mesta. Piemonti je predstavil spored prireditev, ki bodo potekale na Battistijevem trgu. Napovedani so trije veCeri plesov od Četrtka, 28., do sobote, 30. avgusta. Ge bodo premostih vse birokratske težave z vstopnimi vizumi, bodo prvi veCer nastopile skupine iz Burgosa (Španija), Djakar-te (Indonezija), Vilniusa (Litva) in Lime (Peru); drugi veCer so napovedane skupine iz Ankare (Turčija), Dorgalija pri Nuom (Italija), Nižne (Slovaška) in Saltilla v pokrajini Coah (Mehika). Tretji veCer se bo občinst- vu ponovno predstavilo vseh osem skupin. Na tem veCeru bo občinstvo glasovalo za najbolj sproščeno skupino, ki ji bodo podelili simbolično nagrado “Goriškega gradu”. Folklorni sprevod bo že 32. po vrsti in bo kot vedno v nedeljo popoldne, ob nastopajočih na festivalu pa bodo na njem sodelovale še mnoge goriške in furlanske skupine, godbi iz Celovca in Lienza (ki bosta dopoldne imeli koncert pri ljudskem vrtu) in slovenska skupina Karol Pahor iz Pirana. Goriške folkome dneve bo dopolnil še posvet na temo Ljudske tradicije, premoženje, ki ga gre varovati in zaščiti. Posvet bo 30. avgusta v občinski sejni dvorani. GORICA / PODPIS PROTOKOLA NA ŽUPANSTVU FILM / PREGLED AMIDEI Mestna podjetja postala delniška družba Večinski delničar občina, manjšinski družba Gepi - Obveze za razvoj in kakovost storitev Podpis dogovora o preoblikovanju Mestnih podjetij Mestna podjetja za storitve so od vCeraj delniška družba. Po nedavni odobritvi preoblikovanja v občinskem svetu so vCeraj župan Valenti, predsednik podjetij Milocco in predstavniki sindikalnih zvez podpisali protokol o preoblikovanju. Večinski delničar bo občina, manjšinski partner bo državna družba Gepi, v bodoCe pa naj bi med delničarje Vstopilo tudi osebje in drugi občani. V dogovoru se strani obvezujejo, da bodo ohranile in razvijale kakovost storitev, ki jih nudijo danes (voda, plin, elektrika, mestni prevozi). Namen je prevzeti tudi upravljanje greznic ip preCišCevalnih naprav. Družba bo sodelovala z drugimi javnimi storitvenimi podjetji, z upraviteljih komunalnih storitev v Novi Gorici, privilegirala bo zaposlovanje, občina pa se obvezuje, da bo zagotavljala socialno funkcijo storitev tudi s posebnimi oblikami pomoči za šibkejše sloje. Sporazum vsebuje jamstva za osebje, ki bov sklopu nove delniške družbe ohranilo dosedanji pravni in ekonomski tratma, medtem ko se bodo o bodočih morebitnih spremembah predhodno pogodili s sindikati. Nocoj nagrajevanje Ugibanja o zmagovalcu - Uspeh Giraldija NOVICE STRAŽICE / OB KONCU KAMPA ZVEZE CISV Po polemikah o bolnišnici danes srečanje z deželnimi svetovalci Zupan Valenti in občinska odbornica Francioso se bosta danes ob 10.30 na županstvu sestala z deželnimi svetovalci iz goriške pokrajine za razčiščevanje stališč in perspektiv gradnje goriške bolnišnice po odobritvi sporne resolucije v deželnem svetu, ki privilegira gradnjo videmske bolnišnice. VCeraj se je nadaljevala žolčna polemika Larise-Francioso. Odbornica jemlje na znanje, da je Larise glasoval proti resoluciji, a pravi, da to še ni dovolj. Larise pa vabi odbornico, naj ne pretaka krokodiljih solz in naj raje poseže pri svetovalcih Forza Italia, ki so glasovali proti financiranju za goriško bolnišnico. . Duo Corsi-Zitello v Krminu Na Trgu 24. maja v Krminu (v primeru dežja v bivši kinodvorani Italia) bosta nocoj ob 21. uri v okviru niza predstav “Notti e note” koncertirala kitarist Armando Corsi in harfist Vincenzo Zitello. Odlična glasbenika (vrsto let sta spremljala Ivana Fos-satija in druge pevce) bosta predstavila program, ki sega od antične glasbe do bluesa, od klasične do “new age” glasbe. VeCer bo slonel izključno na akustični glasbi, v izvajanju katere sta Corsi in Zitello med najboljšimi italijanskimi instrumentisti. (AW) Štirje goriški atleti v Atenah Predsednik Conija Gioigio Brandolin je vCeraj želel vso sreCo kar štirim atletom p Goriškega, ki sodelujejo na svetovnem prvenstvu v Atenah. To so Barbara Lah (troskok), Giada Gallina (100 m in štafeta 4x100), Loris Paoluzzi (kladivo) in Paolo Ca-mossi (troskok). Otroci posadili drevo miru Na prireditvi za prijateljstvo med narodi 48 otrok iz 14 držav S posaditvijo drevesa miru na ploščadi pred cerkvijo v Stražicah se je predsinoci končal kamp za 48 otrok iz 14 držav, ki so bili na pobudo mednarodne otroške zveze CISV skoraj cel mesec gostje go-riškib vrstnikov. Nicola Orzan je v imenu zveze poudaril vzgojni namen srečevanja otrok in pre- magovanja jezikovnih in kulturnih razlik. Mala Chelsea Stephens je kot predsednica “Parlamenta otrok kampa CISV” poudarila željo po prijateljstvu in miru med narodi. Občinska odbornica Mari-lena Francioso in podpredsednik Pokrajine Vit-torio Brancati sta se odzvala pozivu in menila, da so otroci lahko v zgled odraslim. Župnik cerkve sv. Jožefa pa je izkoristil navzočnost predstavnice občinske uprave za poziv, da bi trg pred cerkvijo preimenovali v Trg miru. Sproščeno srečanje se je sklenilo z veselim ringa-raja, v katerega so otroci potegnili tudi vse navzoče odrasle. Nocoj se bo s podelitvijo nagrade za najboljši scenarij sklenila 16. izvedba filmskega festivala Sergio Amidei. Nagrado bosta podelila predsednik žirije scenarist Age in režiser Franco Giraldi, Cigar film »La fron-tiera« (Meja) so vrteh predsinoci. Čeprav ni bil uvršCen v tekmovalno selekcijo, je film pritegnil številno občinstvo predvsem zaradi tematike, ki je vezana na tukajšnji geografski in kulturni prostor, kjer se s Časom meje premikajo in postavljajo ljudi pred vprašanje identitete znotraj te obmejnost. Nocoj spored bo ponudil ogled še zadnjega med desetimi filmi, ki se potegujejo za nagrado. Vrteli bodo film Mikeja Leigha »Segreti e bugie«, Četrtega med britanskimi filmi letošnjega izbora. »Hamlet«, »Go now« in »Trainspot-ting«, so vsak po svoje pritegnili občinstvo in marsikdo že napoveduje, da bo letos nagrada za scenarij kot pred tremi leti spet romala Cez Rokavski zaliv. Napoved utegne držati, Čeprav je tudi med italijanskimi filmi, ki večinoma sicer niso bili vrhunski, nekaj takih, ki bi zaslužili priznanje za scenarij. Sezonski popusti! Ivana m Dimitri VzameS dva, plaCaS eno. PREPOZNO! MIKI in DAVID priložnost že izkoriščata. Srečno in veselo Klapa E3 ČESTITKE V družini Raner praznujejo danes dvojno poroko. IVANA bo vzela DAVIDA in DIMITRI MICHELO. Obilo sreCe in ljubezni novima družinaina vošti Balinarski klub MAK KINO GORICA GRAD 21.00 Pregled S. Amidei:. »Segreti e bugie«. H ČRPALKE Danes jutri so na Gariškern dežurne bencinske Črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia MONTESHELL - Trg Muni-cipio AGEP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO - Trg Unita TR2IC AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco IP - Ul. IV. novembra KRMIN AGIP - Drev. V. Giulia POLJAN-SREDIPOLJE IP - Ul. IH Armata 58 n LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - D’UDINE, Trg S-Francesco 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. NICOLO’, UL 1 Maggio 94, tel. 790338. _________POGREBI Danes: 8.00, Maria Kleč z glavnega pokopaliscav LočfflK. 8.50, Rodolfo Marchesan |Z splošne bolnišnice v Gradež' 9.30, Teresa Leghissa na glaV nem pokopališču; 9.50, TaB" čredi Paron iz splošne bobri niče v Mariano; 11.00, Elsa u® Luca iz splošne bolnišnic® ^ cerkev v Podturnu in na glaV no pokopališče. ATLETIKA / DANES V ATENAH PRVE TEKME 6. SVETOVNEGA PRVENSTVA Prvenstvo brez kraljev in kraljic obeta hude boje za kolajne Zmage nimata v žepu niti šprinterja Bailey in Johnson - Italijani največ pričakujejo od Mayeve in Leoneja, Slovenci pa od Cankarja in Bukovčeve ATENE - Šesto svetovno prvenstvo v atetiki, tekmovalni del se po sinočnji slovesni otvoritvi na starogrškem stadionu Panathi-naikos pričenja danes, bo v znamenju velikega blišča, rekordne udeležbe in, prvič, tudi dokaj bogatih nagrad za dobitnike kolajn in morebitne osvajalce svetovnih rekordov. Sodobna atletika je povsem podrje-nena sponsorjem in televiziji, zaradi česar tudi toliko opevan boj proti jemanju poživil ni pravzaprav prva skrb mož v vrhu Mednarodne atletske zveze IAAF. »Cista« prvenstva bi bila prvenstva brez vrhunskih podvigov in torej v končni fazi za široke množice (TV) gledalcev nezanimiva prvenstva. Nedvomno pa je, da je Primu Nebiolu in ostalim vodilnim v IAAF uspelo narediti iz atletskih tekmovanj dogodek, ki se lahko po odmevnosti primerja z olimpijskimi igrami in velikimi nogometnimi manifestacijami. Se pred nekaj tedni je vsekakor kazalo, da bo atenski SP, ki ga je zveza poverila Grkom kot povračilo za neuspelo kandidaturo za izvedbo OI leta 1996, delno hrom, s pomočjo povabil (Wild cards) pa je organizatorjem vendarle uspelo privabiti na igre vso svetovno elito, vključno z medijsko najbolj odmevnim atletom Američanom Michaleom Johnsonom, ki zaradi poškodbe ni mogel nastopiti na ameriških selekcijah. V zadnjem hipu se je premislil tudi Etijopec Hai-le Gebrerselassie, ki menda zaradi trde proge v Atenah sprva ni hotel preveč obremeniti svojih dragocenih stopal. Večina poznavalcev si je vsekakor enotna v oceni, da na letošnjem svetovnem prvenstvu ni pravih kraljev in kraljic in nihče nima zmage že vnaprej v žepu. Podleili bodo 44 naslovov, mnogi pa bodo uneli novega nosilca, kajti cas je načel slavo tudi takih velikanov, kot so Lewis, Bubka in Christie. Celo Kanadčan Donovan Bailey, »najhitrejši človek na svetu« ne more mimo spati, saj na vratu že čuti dih nove generacije šprin-terjev, ki jo tu v prvi vrsti predstavljata Američan Maurice Green in državljan Trinidada Ato Boldon (9, 89 - najboljši rezultat letos). Michael Johnson, največja zvezda z iger v Atlanti, bo tekmoval samo v teku na 400 m. Johnson pravi, da je v formi, a mnogi menijo, da ni res. Edvvards (troskok) in Pe-droso (daljina) so favoriti, a konkurentov ne manjka. Veliko pričakovanje čaka za dolgoprogaške teke, kjer se obeta vrsto dvoboijev in menda tudi največje število rekordov. Predsednik italijanske atletske zveze Gola trdi, da Italija še nikoli ni imela tako močnega zastopstva, vendar je vprašanje, ali ne pretirava. Dejansko je edini resen kandidat za zmago temnopolta skakalka v daljino Fiona May, poleg nje pa ima največ možnosti, da stopi na najvišjo stopničko zmagovalnega odra maratonec Leone. V boju za kolajno naj bi bili še Mori (400 hs), Goffi (maratona), De Beiiedictis (hoja 20 km), moška štafeta šprinterjev, Brunetova (5000 m), Fiacconijeva in Ferrarova (maraton), Perro-ne (10 km) in Bevilacqua (višina), vsi pa bi lahko tudi ostali praznih rok. Slovenijo bo v Atenah SKRB ZA VARNOST - Zadnja navodila policistom pred začetkom SP (telefoto AP) Današnji spored (dva finala) 8.00 kladivo (kval. skupina A); 8.10 400 m 2 (kval.); 8.20 troskok Z (kval.); 8.50 krogla M (kval.); 9,00 in 15.00 1.500 m 2 (kval.); 10.00 kladivo (kval. skupina B); 10.30 100 M (kval.); 18.00 400hs M (kval.); 18.50 100 M (četrtfinale); 19.10 krogla M (finale); 19.20 hoja 20 km M (Start); 19.35 100 2 (četrtfinale); 19.55 400 Z (četrtfinale); 20.35 (hoja 20 km (cilj); 20.50 10.000 2 (kval.) zastopalo deset atletov in šest atletinj: to so Brigita Bukovec, Alenka Bikar, Jolanda Steblovnik Čeplak, Helena Javornik, Anja Valant, Britta Bilač, Tomaž Božič, Gregor Cankar, Igor Primc, Blaž Korent, Miro Kocuvan, Jure Rovan, Robert TerSek, Urban Acman, Grogor Breznik in Marko Štor. »Cilj Bukovčeve na 100 ovire je gotovo uvrstitev v finale, kjer ima možnost boja za odličja. Bikarjeva je v zadnjem času odlična na 200 metrov, Javornikova pa je napravila izjemen skok na srednjih progah. Napredovala je tudi Valan-tova, ki bo nastopila v skoku v daljavo in troskoku, kjer lahko poseže celo v finale. Jolando Steblovnik Čeplak (800 metrov) pa trenutno mučijo težave s hrbtom. Bilačeva je imela v drugem delu sezone težave s tehniko, v skoku v višino pa je obenem izjemno močna konkurenca, kar kaže tudi pravkar končano mladinsko evropsko prvenstvo v Ljubljani, kjer so mladinke skakale prek 1, 90 metra," stanje v ženskem delu reprezentance ocenjuje tehnični direktor Boris Mikuž. Gregor Cankar trenutno pospešeno pili formo za skok v daljino, kjer se lahko uvrsti v finale in računa na visoko uvrstitev, kar kaže večina njegovih letošnjih rezultatov. Tudi Igor Primc bi si ob nadaljevanju konstantne forme lahko zagotovil finalni nastop, za kar pa bo moral disk vreči prek 62 metrov, kar je tudi njegov cilj. Miro Kocuvan bo že v prvem predteku na 400 metrov ovire tekel na vso moč, ker se drugače verjetno ne bo mogel prebiti v polfinale, kar bi bil izjemen uspeh. Blaž Korent na visokih ovirah, Jure Rovan v skoku s palico ter Robert TerSek v metu kopja pravih možno- sti za finale nimajo, z novim državnim rekordom pa bi se temu cilju zelo približal Rovan. Slovenska moška štafeta na 100 metrov je prav tako izpolnila normo IAAF in bo po besedah Marka Štora lovila nov državni rekord 39, 82. 'Tudi ob teku okrog 39, 50 pa je uvrstitev v finale praktično nemogoča. V posamičnem nastopu na 100 metrov bo tekel Tomaž Božič, ki v sloviti Sprinterski konkurenci nima nobene možnosti za vidnejši dosežek (letos 10,42). ■ NOVICE Pokal UEFA: novogoriški Hit zdaj proti Brugesu ŽENEVA - V kvalifikacijskem krogu nogometnega pokala UEFA se bo novogoriški Hit pomeril z belgijskim moštvom Bruges, ki je skupaj z Ander-lechtom med najboljšimi moštvi od tistih, ki se niso direktno uvrstila v prvi krog tega tekmovanja. Dvanajstega in 26. avgusta bo moči merilo 36 moštev, 18 zmagovalcev pa se bo uvrstilo v prvi krog skupaj s tremi najboljšimi ekipami iz poletne lige Intertoto, 16 izločenimi moštvi iz kvalifikacijskega kroga Lige prvakov in 27 že uvrščenimi moštvi (po količniku UEFA), med katerimi so tudi Lazio, Mer, Sampdoria in Udinese. Novogoričane čaka torej prestižen nastop, na katerem pa objektivno nimajo veliko možnosti za uspeh, ne glede na to, da so z zmago v prekolu proti romunskemu Galatiju poskrbeti za lep podvig, če sodimo, da romunski nogomet v Evropi ni ravno med najslabšimi. Poleg tekme Hit - Brugese velja omeniti še nekaj zanimivih parov. To so An-derlecht - Poltava, Rapid Dunaj - Brno, Haduk Split - Malome in Celtic - Tirol Innsbruck. Nadmorska višina vpliva na rezultate DALLAS - Znanstveniki iz Medicinskega centra univerze v Texasu so ugotoviti, da tekači na dolge proge lahko izboljšajo svoje rezultate, če živijo na visoki nadmorski višini, trenirajo pa na nizki. Petletno znanstveno preučevanje 39 tekačev in tekačic je pokazalo, da lahko tekač na pet kilometrov v tem primeru izboljša svoj rezultat povprečno za 13, 4 sekunde. To je doslej najobšimejša raziskava, financira pa jo Ameriški olimpijski komite. Benjamin Levin, eden od strokovnjakov, ki je sodeloval v tej raziskavi, pravi, da življenje na visoki nadmorski višini izboljšuje prenos kisika, ki povečuje vzdržjivost športnika. Da pa ta tudi trenira na višji nadmorski višM, ni dobro, saj zaradi manjše količine kisika v zraku ne more trenirati z isto Menzivnostjo. Santoro usoden tudi za Mustra MONTREAL - Največje presenečenje teniškega turnirja v kanadskem Montrealu je Francoz Fabri-ce Santoro, ki se je uvrstil v četrtfinale. Potem ko je v prvem krogu premagal zmagovalca turnirja v Los Angelesu JMa Courierja, je bil v osnuni finala boljši še od tretjega nosilca Avstrijca Thomasa Mustra (6:2, 2:6, 6:4). Turnir v Montrealu ne bo ostal v lepem spominu tudi drugemu nosilcu Hrvatu Goranu Ivaniševiču, ki je v osnuni finala izgubil proti Chrisu VVoodruffu (7:6 (8:6), 6:2) _____NOGOMET / SLOVENSKI IGRALEC PRI TRIESTINI_ Alen Carli: »Upam, da bom letos igral več kot lani« Alen Carli (letnik 1979) je eden izmed redkih tržaških nogometašev, ki nastopa s Triestino. Bivši nogometaš PrMorja, ki je lani imel nekaj nastopov v C2 ligi in v italijanskem pokalu, je tudi letos v širšem izboru tržaškega tretjeligaša. V sredo se je predstavil v Bazovici našim ljubiteljem nogometa in navijačem Triesti-ne z dokaj dobro igro in NOGOMET / POKAL ITALIJE ZA AMATERJE Tudi derbi Primorje - Zarja/Gaja 97 V skupini še Capriva in Itala S. Marce - Juventina proti Ronchiju, S. Canzianu in Monfalconu Deželna nogometna zveza je včeraj objavila skupine in koledar letošnjega Pokala Italije za 16 moštev iz elitne in 32 moštev iz promocijske lige za amaterje. Pravico do nastopa imajo tudi tri moštva slovenskih društev Ju-ventine, Zarje-Gaje 97 in Primorja. Federacija je 48 moštev razdelila v 12 skupin s po štirimi moštvi. V naslednji pokalni krog se uvrstita po dve ekipi iz vsake skupine. V konkurenci bo torej ostalo 24 moštev. Zveza bo nato izžrebala dvanajst parov. Ekipe se bodo v dveh tekmah pomerile po sistemu neposredne izločitve v nedeljo, 14. septembta in v če- trtek, 25. septembra. 2e v kvalifikacijskem delu bo na sporedu prvi slovenski derbi. To bo kraški spopad med Primorjem in združeno ekipo Zarje in Gaje. V isti H skupini igrata še Capriva in Itala San Marc o. Juventina je bila vključena v skupino G, v kateri so še Monfalcone, Ronchi in San Canzian. V skupini M nastopajo Gradese, Lucini-co, Mossa in Pro Gorizia, v skupini N pa Muggia D.S, Ponziana, San Luigi in San Sergio, v ostalih osmih skupinah pa nastopajo furlanske šesterke. Spored: Skupina G 1. kolo (31.8. ob 17.00): Mon- falcone - Juventina; Ronchi - San Canzian. 2. kolo (4.9. ob 20.30): Juventina - Ronchi; San Canzian -Monfalcone. 3. kolo (7.9. ob 17.00); Monfalcone - Ronchi; Juventina - San Canzian. Skupina H 1. kolo (31.8. ob 17.00); Zarja-Gaja 97 - Itala San Marc o; Primorje - Capriva. 2. kolo (4.9. ob 20.30): Itala San Marco - Primorje; Capriva -Zarja-Gaja 97. 3. kolo (7.9. ob 17.00): Zarja-Gaja 97 - Primorje; Itala San Marco - Capriva. tudi z enim zadetkom. Skratka, nejgov nastop je bil povsem pozitiven in spodbuden. Alen, priprave so kar naporne? »Priprave smo začeli 19. julija. Treniramo dvakrat dnevno, s tem da imamo po petih-šestih treningih prosto popoldne. Zjutraj imamo telesno pripravo, popoldne pa vadimo tehniko in taktiko.« Konkurenca za mesto v ekipi bo neizprosna... »Trener ima na razpolago 24 nogometašev. Pridobiti si mesto v ekipi gotovo ne bo lahko. Mislim pa, da sem glede na lansko sezono napredoval in tudi upam, da bom igral nekoliko več kot lani.« Kaj meniš o letošnji Triestini? »Mislim, da je to dobra ekipa. Sestavljena je v glavnem iz mladih nogometašev. So pa tudi nekateri izkušeni igralci kot Sgarbossa, Catelli in No-tari, ki je igral tudi v A ligi. Ekipa je gotovo bolj organizirana.« Letos imate za trenerja pravega strokovnjaka, s prvoligaškimi izkušnjami.Kaj meniš o svojem novem trenerju Marchioru? »To je zelo dober trener. Takoj se opazi, da je treniral v višjih ligah, da ima velike izkušnje.« Kako pa se s teboj obnaša? »Kot z vsemi ostalimi. Spodbuja me pri delu in seveda želi, da bi čimprej in čimbolj napredoval.« Triestina je Mela letos pri žrebu skupin C2 lige srečo... »Meti smo zares srečo. Igrali bomo v skupini, v kateri ni pretirano močnih ekip. Naša skupina je gotovo zelo izenačena. Predvsem pa je za nas važno to, da ne bomo imeli tako dolgih gostovanj.« V tem šolskem letu te čaka matura. Kako boš uskladil skoraj profesionalno življenje s študijem? »2e lani ni bilo lahko uskladiti šport in šolo. Ze zjutraj zgodaj, ob 6. uri sem moral na pot v šolo. Po koncu pouka sem prišel domov, na hitro pokosil, nato sem moral spet v mesto na trening. Domov sem spet prišel okoli sedme, osme ure. Letos me čaka matura. Nedvomno bo še mnogo težje usklajevati treninge, tekme in šolo. Treba bo še bolje organizirati delovni dan.« Prepričani smo, da bo Alen tudi letos uspel na obeh »področjih«, saj je zelo resen fant. Sicer pa brez strogo športnega »režima« v profesionalnem nogometu ne gre. Alen je še mlad (18 let). Se dve leti lahko igra v mladinskem prvenstvu. Seveda izkoristil bo vsako priložnost, da si prisluži mesto tudi v članski ekipi. To pa se v nogometu lahko doseže le z zvrhano mero požrtvovalnosti in trdim delom. Potrebno pa je tudi malce sreče, (bi) Beneška Slovenija, 1950 Sedaj je čas košnje in spravljanja posušenega sena. Cas paše je kratek, zima pa je dolga in za živino je treba preskrbeti čim več krme. Premožnejši si pomagajo s konjsko vprego, revnejši pa kar na svojih plečih znosijo seno domov. Foto Mario Magajna, arhiv OZE ...... J KOROŠKA / SREČANJE V NARODNIH NOŠAH Vabilo na beljaški »Kirchtag VIDEM - Furlani so že kar navajeni na mimohode ljudi, ki so oblečeni v razne narodne noše, saj potekajo v tem mestu kar nekajkrat na leto prireditve folklornega ter gasto-nomskega značaja, na katerih sodelujejo tudi skupine in gostinci iz sosednjih držav, predvsem iz Avstrije, Slovenije in Madžarske. Tokrat, čeprav v Vidmu ni bilo prireditve, je po glavnih videmskih ulicah sla koroška skupina. Fante in dekleta, oblečene v narod- ne noše iz Ziljske doline, je spremljala glasbena skupina, da je nase Se bolj opozorila Furlane. NekoC so v Žili takšna Široka in kratka krila ob praznikih nosila slovenska dekleta, danes tega skoro ni veC. Korošci so tokrat prišli v Videm opozarjat na beljaški Kirchtag, t.j. veliki praznik, ki ga vsako leto v tem Času prirejajo v Beljaku. Po videmskih ulicah so delili letake z vabilom na ta praznik. Pomagal jim je tudi videmski župan Barazza, saj so najprej njega obiskali na županstvu. Mesti Videm im Beljak sta v zelo dobrih odnosih. Prireditve so se začele v nedeljo, 27. julija, trajale bodo od 3. avgusta. 2e SestindvajsetiC prirejajo teden, ki ga posvečajo tradicijam, višek praznovanja pa bo danes, 2. avgusta. Ponujali bodo posebno praznično pivo, igrale bodo godbe na pihala in nastopale folklorne skupine. Popoldne bo velika povorka, na kateri bo sodelovalo kakš- nih 3.000 ljudi v narodnih nošah: iz vse Avstrije, Slovenije, Italije, Nemčije, itd. ZveCer bodo plesali na vseh mestnih trgih. Za vstop v mestno središče bo treba plaCati tudi vstopnino 80 šilingov. Korošci zelo radi prihajajo na razne prireditve v Furlanijo, prav tako si Avstrijci nadejajo, da bo veliko ljudi iz naše dežele obiskalo njihovo. Tudi iz Gorice in Trsta je v prejšnjih letih v Beljak šlo kar precej ljudi. Marko VValtritsch KNJIŽEVNOST Nominiranci Veronikine nagrade za poezijo 1997 LJUBLJANA - V oviru kulturnih prireditev Poletje v Celju bodo v Četrtek, 7. avgusta, razglasili pesniško zbirko leta 1997 in lavreata poezije 1997. Nominiranci za t.i. Veronikino nagrado, ki jo letos podeljujejo prvič, so Aleš Debeljak za pesniško zbirko Mesto in otrok, Milan Dekleva za zbirko Jezikava rapsodija in improvizacija na neznano temo, Peter Kolšek za zbirko Kletarjevo popoldne, Iztok Osojnik za zbirko Razglednice za Darjo in Tone Pavček za zbirko Temna zarja. Dobitnika Veronikine nagrade, imenovane po Veroniki Deseniški, eni od tragičnih junakinj celjske zgodovine, ki je morala umreti zaradi prepovedane ljubezni, je izbrala tričlanska žirija, ki jo je predlagalo Društvo slovenskih pisateljev. Siriji je predsedoval pesnik Ciril Zlobec, v njej pa sta bila še pesnik Veno Taufer in kritik Matevž Kos. Pri izboru so upoštevali pesniške zbirke, ki so izšle v letu 1996 in v letu 1997 do 1. junija, in katerih seznam je žiriji posredoval NUK Predsednik žirije Ciril Zlobec je povedal, da je v tem obdobju izšlo 160 pesniških zbirk, od katerih so jih najprej izbrali 20, kasneje pa so ta seznam skrčili na pet nominirancev. Dejal je, da so poetike petih pesnikov med seboj različne, a glede na umetniško raven enakovredne. Dodal je še, da je imela žirija težko delo, saj je presojanje umetniških del vselej subjektivno, da pa so se ravnali po vnaprej določenih merilih. Avtor izbrane pesniške zbirke bo dobil nagrado v vrednosti 3000 nemški mark, teden dni počitnic v Radencih in priznanje Slovenski lavreat poezije 1997. Nagrado, ki naj bi postala tradicionalna, mu bodo podelili na pesniškem veCem, imenovanem Nekoga moraš imeti rad. Prireditev bo 7. avgusta ob 20.30 na Starem gradu v Celju. (STA) PISMO UREDNIŠTVU Kako je z uporabljanjem Kulturnega doma Spoštovano medništvo! Nisem poklican, da bi se kakorkoli vmešal v polemiko, ki je v teku med družbo DOM in SSG glede plačevanja, oziroma neplačevanja najemnine v zvezi z uporabljanjem Kulturnega doma v Trstu. Pri vsem tem bi si rad zastavil eno samo vprašanje, na katerega pa bi želel odgovor s strani obeh zainteresiranih ustanov, to je družbe DOM in Slovenskega stalnega gledališča. Ce že SSG plačuje neko minimalno najemniško mesečno vsoto (ni moj namen, da bi šel meritorno v to vprašanje!), kako potem dejstvo, da morajo tretji uporabniki Kulturnega doma, to je razne slovenske organizacije in ustanove odšteti za eno samo celovečerno (to je le za nekaj ur!) uporabo dvorane Kulturnega doma kar 2.000.000 (dva milijona) lir? Vprašujem se tudi kot predsednik Glasbene matice, ki je bila prisiljena (ker pač nima denarja!) najeti za prihodnjo koncertno sezono namesto Kulturnega doma dvorano bivšega inštituta Goethe v Trstu, katerega vodstvo vpraša za celovečerno uporabo svoje dvorane samo 300.000 (tri-stotisoc) lir. Tako smo prisiljeni imeti prihodnjo sezono kar tri koncerte v dvorani v Ul. Coroneo namesto v Petronijevi ulici! Ne vem, kaj mislijo druge slovenske organizacije in ustanove o tem, toda meni se vse zdi, da z uporabljanjem Kulturnega doma nekaj ni v redu, se manj pa da bi bilo vse kristalno Cisto! Menim, da imam pravico do ustreznega in jasnega odgovora. Vnaprej hvala! Dr. Drago Stoka Predsednik Glasbene matice FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Festival operete - Gledališče Verdi Danes, 2. avgusta, ob 20.30 opereta »V deželi zvončkov« po zamisli Carla Lombarda. Glasba Virgilio Ranzato, režija in koreografija Roberto Croce. Nastopajo orkester gledališča Verdi pod vodstvom Guerrina Gruberja, zbor pod vodstvom Franca Monega in baletni ansambel. Zadnja ponovitev jutri, 3. avgusta ob 18. uri. V četrtek, 7. avgusta, ob 20.30 premiera tan-go-drame »Milonga Boulevard«, predstava Mariachiare Michieli in Marca Castellanija. Nastopila bosta Nueva Compania Tangueros ob spremljavi Orqueste Color Tango. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je predprodaja vstopnic za opereto »Milonga Boulevard« (7., 8., 9., 10.8.). Dvorana Tripcovich: v torek, 5. avgusta, ob 21. uri nastop Ensemble Triestango. Avditorij Muzeja Revoltella: v ponedeljek, 4. avgusta., ob 21. uri »L’amore e un tango« -tango v italijanski popevki. Miramarski grad - Luci in zvoki V ponedeljek, 4. avgusta, ob 21.00 in ob 22.15 »Miramarski cesarski sen«. Triestestate - Grad Sv. Justa V nedeljo, 10. avgusta premiera filma Antonia A vati ja »Ti amo Maria«. Triestate Kino: jutri, 3. avgusta, ob 21.30 bodo predvajali film »La carica dei 101«. V ponedeljek, 4. avgusta, ob 21.30 pa bo na vrsti »Dragonheart«. SESUAN Poletje v Sesljanu V četrtek, 7. avgusta, ob 21.15 predvajanje filma »Nirvana«, režija Gabriele Salvadores, nastopajo Christhoper Lambert, Diego Abba-tantuono in Stefania Rocca. DEVIN Trg pred cerkvijo V ponedeljek, 11. avgusta, ob 21. uri bo na sporedu de Filippova »Filomena Martura-no« v italijanski izvedbi. Režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caharija in Livij Bogateč. GORICA Goriški grad - »Nagrada Sergio Amidei« Danes, 2. avgusta, ob 21. uri »Segreti e bugie«. VIDEM Občinski bazen: danes, 2. avgusta, ob 21.30 »La voce umana« v izvedbi gledališča CSS iz Vidma. Torre di Santa Maria: danes, 2. avgusta, ob 15. uri »Edipo« v izvedbi gledališča Teatro dei Lemming. MARIJA NA ZIUI ___________KOROŠKA______________ DOBRLA VAS Samostan: jutri,'3.8., ob 20.30 gorenjski večer z ansamblom Gašperji. OBIRSKO Jutri, 3.8., ob 11. uri pohod na Obir. ŽELEZNA KAPLA Remšenik: jutri, 3.8., ob 11. uri Žegnanje v Smarjeti. Farna cerkev: v soboto. 9.8., ob 20. uri koncert Donskih kozakov - sakralne pesmi ruske pravoslavne Cerkve in ruske narodne. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: Danes, 2.8., ob 19.30 predstavitev filma »Od zrna do drobtine«. V nedeljo, 10.8., ob 18. uri gledališka predstava »Divji lovec«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Poletje pri Sv. Ivanu V petek, 8. avgusta, ob 21. uri bo v parku bivše umobolnice, v baru »II Pošto delle Fra-gole«, nastopil ansambel blues glasbe Dottor Kamasio Blues Band. ZGONIK Poletni večeri v zgoniški občini V sredo, 6. avgusta, ob 21. uri bo pri Petelinovih v Zgoniku, v organizaciji KD Rdeča zvezda in pod pokroviteljstvom občine Zgonik, nastopila glasbena skupina Evasion z jazz klasiko in tangom. V sredo, 20. avgusta bosta v Repniču - pri Stubljevih na št. 11 nastopila violinist Ales-sandro Simonetto in harmonikaš Roberto Da-ris s ciganskimi melodijami in ritmi. TRŽIČ Trg Republike Jutri, 3. avgusta, bo ob 21. uri nastopila Car-men Consoli. Vstop prost. VIDEM Trg Matteotti Danes, 2. avgusta, ob 21.15 koncert Filharmoničnega orkestra iz Vidma pod vodstvom Antona Nanuta. Nastopali bodo: Annamaria DelTOste (sopran), Ondina Altran (mezzosopran), Massimiliano Fichera (bariton) in Alessandro Švab (bas). Folkest - Mednarodni festival etnične glasbe V Vidmu, na Trgu Antonini »Ai Frati« bo v soboto, 9. avgusta nastopil P. Cozzi Quartet VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 2. avgusta, ob 21.15 Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Dirigent Angelo Campori. Jutri, 3. avgusta, ob 21.15 »Carmen« G. Bize-ta. Dirigent David Gimenez. V nedeljo, 10. avgusta, ob 21.15 Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello San ti. V sredo, 13. avgusta, ob 21.15 Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Neschling. ___________SLOVENIJA IZOLA Festival Mediteran V petek, 8. avgusta bo ob 21. uri na Manziio-lijevem trgu nastopil Romano Rei. PORTOROŽ Portoroška ploščad Jutri, 3. avgusta, ob 20. uri Istrski večer z Istrskimi mužikanti. Vstop prost. NOVA GORICA Cerkev na Kostanjevici V četrtek, 7. avgusta, ob 20. uri koncert cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška. Nastopil bo pevski zbor Laudesi Umbri iz Spoleta. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Umik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13,15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. V nedeljo, 3. avgusta, ob 22. uri vodeni obisk razstave z dr. Lorenzem Michellijem. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. REPEN Galerija Kraške hiše: še jutri, 3.8. bo odprta razstava Marjana Miklavca in Janka Kastelica; na ogled: 11-12.30, 15-17. SESUAN Razstavna dvorana na sedežu letoviščarske ustanove: v torek, 5. avgusta, ob 18. uri odprtje razstave »I Torcolieri«, skupine rezbarjev »Bottega del Tintoretto« iz Benetk. MIUE Razstavna dvorana na sedežu letoviščarske ustanove: v sredo, 6. avgusta, otvoritev razstave Marie Grazie Detoni Campanella. GORICA Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). Ars Galerija - Katoliška knjigarna (Travnik 25): razstavlja Herman Kosič. ___________SLOVENIJA PIRAN Galerija Meduza 2: danes, 2. avgusta, ob 21-uri otvoritev razstave akademskega slikarja Narcisa Kantardžiča. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka. ___________KOROŠKA CELOVEC Kavarna Karner: odprta je razstava Tatjan6 Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strass6 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. st° letja«. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) ® RAI 1 Dokumenti Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajse L’ albero azzurro - Piavo drevo Mednarodni baletni maraton Film: Ti-Koyo e il suo pescecane (pust., It. ’62, r. Folco Quilici, i. Denis Puhira, Al Kaura) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Pogreb v gledališču (i. Angela Lansbury) Dnevnik Aktualna oddaja o morju:_ Linea blu (vodi Puccio Corona), vmes (15.10) dok. Orke Nanizanka: Pazza fami-Iglia (i, Enrico Montesa-: no, P. Panelli) Dnevnik I Nabožna oddaja: Sedmi j dan Nan.: Se bojiš teme?, 18.55 Gospa iz Westa - Očetov j povratek Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: Igre brez meja (vodi Maria Teresa.Ruta) Dnevnik, 23.15 Izžrebanje lota Aktualno: Posebnosti Tgl (vodi B. Mobrici) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Sobotni klub - Film: 01-tre la notte (dram., It. '93 ,r. Rosario Montesan-to, i. Francesco Prando) Film: Aquila nera - Črni orel (pust., ZDA ’86, i. C. Van Damme) RAI 2 7.00 7.10 7.50 8.10 9.00 10.05 10.30 10.35 11.35 11.50 11.55 13.00 13.30 14.10 15.35 15.50 17.30 18.20 18.50 20.00 20.30 20.50 22.35 Variete: Videocomic Nad.: La traidora Harry in Hendersonovi Film: No grazie il caffe mi rende nervoso (kom., It. '82, i. M. Troisi) 10.00 Dnevnik Nan.: Lassie Dnevnik Nan.: Komisar Kress Porche? - Zakaj? Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Variete: Ci vediamo in TV Variete: Scanzonatissima Film: Soul Man (kom., ZDA ’86, i. C. T. Howell) Tg2 Dosje Sereno variabile Šport: SP v atletiki Komični filmi S. Laurela in O. Hardvja Dnevnik TV film: Seduzione omi-cida (thriller, ZDA '92, i. C. Atkins, A. Peterson) Opera: Elisir d’ amore (pojeta R. Alagna, A. Gheroghiu), vmes (23.40) dnevnik RAI 3 6.50 10.30 12.00 12.05 14.00 14.30 15.20 18.50 19.00 20.00 21.10 22.30 22.55 23.30 23.55 0.05 1.35 Šport: SP v atletiki Otvortvimi koncert svetovnega prvenstva Dnevnik Film: Lo strano amore di Marta Ivers (dram., ’48) Deželne vesti, dnevnik, vreme Nan.: ENG - V živo Spori: Kaliv RAI, kotalkanje, 15.50 vaterpolo, 16.30 kolesarstvo, 17.15 SP v atletiki Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti SP v atletiki Dok.: V kraljestvu živali Dnevnik in deželne vesti Aktualna odd.: Nezveste Nan.: Erotic Tales - Vroom vroom (i. R. Barbara) Dnevnik in vreme Nočni šport: boks, Petric-cioli-Quka (SP WBU v petelinji kat.) , 1.00 vaterpolo Fuori orario. vmes film Quando muore una stel-la (dram., ZDA ’68, r. R. Adrich, i. Kim Novak) §8 RETE 4 ITAUA 1 M Nad.: Lasciati amare TV film: Bisturi omicida ■ (thriller, ZDA '81) M Pregled tiska ™ Nan.: Wings ^ Aktualno: Časa p er časa -B Nasveti za lepši dom Aktualno: Gin la masche-ra (vodi Gnido Prussia) La macchina del tempa Dnevnik Nan.: Hawaii Variete: Classici... ma non troppo IMCjl Aktualno: Eurovillage hi Variete:Perdonami || Dnevnik in vreme | j Variete: Game Boat g i Film: IL segno di Venere (kom., It. '55, r. D. Risi, i. S. Loren, V. De Sica) Film: Ma chi ti ha dato la patente? (kom., It. '70, i. Franchi-Ingrassia) Pregled tiska @ CANALE 5 22.30 0.35 12.30 13.30 14.00 16.00 6.00 8.45 13.00 13.30 13.45 15.45 17.45 18.15 18.45 20.00 20.30 20.45 23.00 23.45 0.15 0.30 Na prvi strani Nan.; VVonder Woman, 9.45 Blondinka za očeta, 10.30 Bionska ženska, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30'Nonno Felice - Dober začetek... (i. Ginu Bramieri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: Viuuulentemente ... mia (kom., It. '82, r. C. Vanzina, i. L. Antonelli, Diego Abatantuono) Nan.: Il ritorno di Missio-ne impossibile (i. Peter Graves) Nan.: Robinsonovi Nan.: Časa Vianello Variete: 6 del mestiere (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) Dnevnik TG 5 Variete: Paperissima Sprint: (vodi Michelle Hunziker) Variete: Sotto a chi tocca (vodita Pippo Franco, Pa-mela Prati) Dnevnik Nan.: N.T.P.D. (i. G. Clapp, G. 0’Grady, Den-nis Franz, J. Smitts) I Nočni dnevnik Nan.: Svvift il giustiziere, 1.30 Dream-On 6.10 10.10 10.30 12.20 12.55 13.30 14.30 15.00 16.00 17.25 17.30 18.30 19.00 20.00 20.30 20.45 22.45 0.55 1.25 Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Aktualna odd. o otrocih; Pianeta bambino Film: Big Man - 395 USD 1’ oncia (kom., '87, i. Bud Spencer, Uršula Andress) Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za najmlajše: Ciao ciao tutti al mare, risanke Variete: Mai dire TV Nan.: Hercules Variete za najmlajše: Bim Bum Bam, risanke Variete: Giovani intra-prendenti Nan.: Prvi poljubi, 18.00 Helene in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch Glasba: Karaoke Odprti studio Nogomet: Mineiro - Milan Film: Gunny (vojni, ZDA '86, r.-i. Clint Bastvvood, Eilden Heckart) Italija 1 šport Nan.: Star Trek, 2.30 Ba- retta- Ubežniki TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: Amando Film: Gente allegra Nad.: Joana Športna oddaja Enos Film: La grande pioggia Športna oddaja 0 MONTECARLO 13.00 19.30, 22.30, 1.15 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Nanizanka: Bo oker Film: La contessa Alexandra (pust., VB ’37) Nan.: Booker Variete: Poletni Zap zap Strogo osebno Nogomet: Tottenham-Fiorentina Film: Charlie Chan -Mezzanotte a Broadway (krim., ZDA '37) fr" Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Otroški program: Radovedni Taček: Jagoda, 8.05 Taborniki in skavti, 8.20 Zgodbe iz školjke Irke, po starom spijsane Tedenski izbor: nan. Snežna reka - Saga o Mc-gregorjevih (18. ep.) TV igrica: Hugo (pon.) Flm: Maja in vesoljček (Slov., 1988, r. Jane Kavčič) Tednik Poročila Razvedrilna oddaja TV Koper: Karaoke Nanizanka: Strela z jasnega (Nemčija, 12. ep.) Videostrani 9!l Parada plesas Videostrani Obzornik Dokumentarna oddaja: Svet narave (VB, zadnji del) Oddaja o ljudeh in živa- 18.25 lih:-4 x4 Ozare 18.40 19.10 19.15 19.30 19.45 20.10 21.40 22.15 22.45 23.15 0.05 1.35 TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport, 19.50 Utrip Film: A vvoman, her man and her futon (ZDA 1991, i. Jennifer Rubin) Povej naprej Poročila, vreme, šport Poletna noč. Nadaljevanka: Pacific Drive (Av-stral., 5. del) Nan.: Sestre (ZDA, 9. epizoda) Film: Scanner Cop (ZDA 1994, r. Pierre Davif, i. Daniel Quinn, D. Fluegel) Videostrani 7.45 8.00 13.45 15.40 16.10 17.00 19.50 20.00 21.001 21.50 22.20 0. 20 Teletekst Euronews Tedenski izbor. Film: Pobeg iz Alcatraza (dram., ZDA 1979, r. Don Siegel, 1. Clint Eastvrood, Patrick McGoohan, Robert Blos-som, Larry Hankin) Poletna noč. Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 4. del) Nanizanka: Sestre (ZDA, i. Svvoozie Kurtz, Patricia Kalember, Julianne Phillips, 8. epizoda) Šport: SP v atletiki (prenos iz Aten) Včeraj, danes, jutri Poletni festival Lent: Jose Feliciano (posnetek koncerta) Dokumentarna serija National Geographic: Kraljestvo kojota (ZDA, 5. del) V vrtincu Sobotna noč 51B Koper 15.00 16.15 18.00 18.45 19.00 20.30 21.00 21.15 22.30 0.55 Euronevvs Film: Rebus (krim., It. '69, i. L. Harvey, Ann Margret) Porgram v slovenskem jeziku: Zgabucin Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Oddaja o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: Spazio mare Dokumentarna oddaja TV dnevnik: Vsedanes, vreme Šport: SP v atletiki (iz Aten) Koprska kinoteka. Film: Two Faced Woman (kom., ZDA '42, r. Geroge Cukor, L Greta Garbo, Melvin Douglas) Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika r Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.23 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna raglja; 9.45 Obvestila; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo.; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Folklorni festival v Beltincih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 12.40 Šport; 13,30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.00 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jambalaya: Country, bluegrass, folk, itd. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues.,.; 11.05 Naši umetnikii; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Bili smo Trojanci; 18.30 V podvečer; 21.30 Koncert 1. Festivala Brežice; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30,8.00,8.30,9.30,10.30,13.30,14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19,00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle; 9.10 Cestne razmere; 9.45 Du jes?l; 10.50 Terenska akcija; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Novice iz pomorstva; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15,30 DIO; 16,05 Svežih 20 modrih: Glasb, lestvica; 18.00 Glasba in informacije; 20.00 Kozmični studio; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7,15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabata insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Siglasin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Radio Trst A 7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 New Age; 9.30 Izbrani listi; 10.10 Koncert slov. glasbe: S. Osterc; 11.30 Odprta knjiga: Ptičja pesem (11. del), nato Zabavna glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Tropicana; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev: Melodije morja in sonca; 15.15 Taka banda!; 16.15 Poslušali smo za vas; 16.45 Pousod je lepu, nrlepše je doma (T. Turco); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Roman: Oštrigeca; 18.15 Živahne melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v Ital.; 10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG /v A.. SREDISCE 12 Sobota, 2. avgusta 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO obiačno obiačno rahel zmeren močan rahel zmeren močan nevihte VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA A VREMENSKA SLIKA Nad vzhodno Evropo je odcepljeno jedro hladnega zraka, zato so tam Se padavine. Drugod nad Evropo se je razširilo območje visokega zračnega pritiska. K nam priteka s severnimi vetrovi razmeroma hladen in bolj suh zrak. iooo ^ ■;>aiPaK 1000 1010 1020 S ■» <6 - 1010 - /Sv. '020 Čkšb U)fo S---- A ‘ 15/i?SlO S|S0™ HELSINKI 12/23 dih) e 6 V6 v K0BENHAVt) -21 DUBLIN JL1 , S * DUBLIN o / g Wn A---------^ —LONDONo AMSTEI|^9 BE^N 13^2 VARŠAVA^/ „ o' OBRUSEU ^ °6/21Z ^ d''* DUNAJ 13"t»A'< LJUBLJANA 12125 MOSKVA 16/24„ ° GRADEC PS,,m M. SOBOTA iitifc ^ (X^» -v/ A 6 15/18 6^ 1020 LIZBONA -/35 .O MADRID 18/ O Temperature zrake so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 20.28. Dolžina dneva 14.33. oKIJEV -/- O KRANJSKA GORA O TRŽIČ 11/25 v ■ IH O 19/21 O KRANJ OVIMM i4/2t-^7^N'GOB,CA 13/26 o ?/22 O POSTOJNA (S ° 8/M 16/28 ' R > ^ ...... Hi O S. GRADEC .8/22 MARIBOR ° 11/23 O PTUJ CEUE O 10/24 KOČEVJE O PORTOROŽ UMAG 10 ° «/2<_rx BEOGRAD 16/28 / ŽENEVA 16/26 LJUBLJANA ^ ' X Sf LIT -/• OSOFIJA 19/29 I ^ č^rSKOPjE o - .ATENEJZS/33 1010 REKA 15/26 jm Danes bo ob morju pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, najvisje dnevne od 21 do 26 stopinj C. Sosednje pokrajine: Ob Jadranu bo delno jasno z nevihtami, drugod pretežno oblačno s padavinami, deloma mevihtami. JUTRI ° gradeč 13/25 f LUNINE MENE© Luna vzide ob 5.20 in zatone ob 20.04. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 24,2 stopinj. PLIMOVANJE Danes: ob 3.59 najnižje -60 cm, ob 11.03 najvišje 39 cm, ob 16.36'najnižje -19 cm, ob 22.15 najvišje 42 cm. Jutri: ob 4.27 najnižje -61 cm, ob 11.03 najvišje 39 cm, ob 16.36 najnižje -19 cm, ob 22.15 najvišje 42 cm. Pri vremensko najbolj občutljivih ljudeh se bodo občasno pojavljale manjše težave, večina ljudi pa zaradi vremena ne bo imela težav. V™ TEMPERATURE V GORAH 500 m. 1000 m. 1500 m. -JL—........... , CELOVEC TRBiž ^ O 13/26 8/24 O ^ KRANJSKA GORA Q . 1 TRŽIČ 11/25 1^ O KRANJ OVIDEM —^N. GORICA 15/29 ‘Tiir. )R|CA^0 14,21 POSTOJNA o 10,27 KOČEVJE -x° ČEDA 15/25 2000 m, 2500 m 2864 m 9 GRADEC /3"“ c CEUE O 12/27 MARIBOR O 13 M. SOBOTA O 12/26 13/27 ZAGREB C3X 14,27 o v- V nedeljo in ponedeljek bo večinoma sončno in spet topleje. < :: j l \ m. l J l1««HIBIIillllllMMIfe^Sa^V1^ilKII!