Posamezna Številka Din I- St. 254. f* V Ljulilpni, ¥ soboto S. novemora 1924. , V PoMnlna * |W»m^ Letak } ■0 Neodvisen p mm •>B ^ V w ^gg M Wl V V V V 3W 5 Al V 9 ^3* V 0 * * — | Izhaja vsak dan opoldne. f _n_________________________ f Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ! Mesečna naročnina: f «„ <»e»«o*»OMe«»e«»»M »«»»—«—a«»a«»»ma—>wawn»M|M|««»»«♦— e«»o— »«•»«**|C| m** pubdl a Naprednjaki in volitve. Včeraj je izšel voliveu proglas širnega bloka in v nekaj dneh smemo pričakovati proglas nacijonalnega bloka. Po vsebini že iz istega proglasa, po napovedih o taktiki nacij, bloka in po vsem poteku zadnje vladne krize smemo biti prepričani, da bosta glavna tekmeca v sedanjem volilnem boju širši |a Pa nacijonalni blok. Oba ta tekmeca posta celo tako močna, da bodo po vsej Verjetnosti razven zemljoradnikov, vse Srage stranke v volilnem boju izginile. Poostrenost političnega boja bo tako jnorda povzročila, da pridemo tudi v Jugoslaviji do dvostrankarskega, oziroma trostrankarskega sistema in da Je doba hipertrofije strank končana. Med nacijonalnim in širšim blokom se bo torej imel v prvi vrsti odločiti Volilec. Marsikomu bo odločitev težka, najtežja pa morebiti ljubljanskemu na-Prednjaštvu. Zakaj brez dvoma je, da ne zadovoljuje ljubljanskega volilca povsem niti nacijonalni blok fn niti širši blok. Po vsej svoji tradiciji, po vsej svoji vzgoji Je ljubljanski naprednjak čisto gotovo za državo in za narodno edinstvo in zato bi mogel vzprejeti parolo nacijonalnega bloka kot svojo. Toda na drugi strani je ljubljanski volilec 2e prevečkrat videl, da se ta parola Izrablja in zato ne more biti za njo brezpogojno, temveč se mora vprašati, kdo jo zastopa. • ■ In v Sloveniji jo zastopa dr. Gregor Žerjav, ki je kot neposlanec minister Jr sedanji volilni vladi. Mislimo, da zadostuje, če o tej stvari omenimo le eno dejstvo. Dne 19. februarja leta 1923, torej kakor nalašč za prihodnje volitve, je bil sklenjen med Narodno napredno in Jugoslovansko demokratsko stranko Volilen dogovor, na katerem je bil podpisan tudi dr. Gregor Žerjav. Ta vo-jlilen dogovor kljub jasni obvezi in dani besedi ni bil izpolnjen. Odločno zavračamo podtikanje, da bi nam šlo iv tej stvari za kako osebno vprašanje, Pe, nam gre le za načelo, ker kako se naj pošten naprednjak dogovarja z onim, ki ne drži volilnega dogovora! »V prvih dneh januarja, ko je bil volilni dogovor kršen, smo to opetovano jpovdarili, toda na vse naše besede so postali gospodje od mladinske stranke gluhi. Sedaj pride povračilo, ko bodo naprednjaki ostali gluhi na vse mladinske vabe, ker dr. Gregor Žerjav je za naprednjake nesprejemljiv. Toda naprednjak ni samo za narod in državo, on je tudi za resnično demokracijo. Zato je dosti točk v proglasu širšega bloka, s katerimi se more naprednjak strinjati. Toda tudi program širšega bloka ne zadovoljuje naprednjaka v vsakem oziru, ker njegove tradicije so ga postavile odločno med svobodomiselne stranke. V tem oziru pa širši blok ne daje nobenega pojasnila in nobenega odgovora. Končno je treba povedati tudi to, da bi bil proglas širšega bloka naprednjakom neprimerno bolj simpatičen, če bi manjkal na njem podpis zastopnika HRSS. Za Radičeve zaletelosti ne more nikdar biti slovenski naprednjak, ker demagogi niso uživali med naprednjaki njkdar ugleda. Slovenski naprednjak je iskren Ju-gosloven jn zato je absolutno za sporazum s Hrvati. Je celo tako za sporazum, da je v svrho njegove sklenitve pripravljen la marsikako žrtev, ki je drugače pod nobenim pogojem ne bi mogel storiti. grez rešitve hrvaškega vprašanja je konsolidacija države nemogoča, konsolidacija države pa je iti ostane prva skrb patrijota. Da je tudi naprednjak odločno proti korupciji in za gospodarski napredek naroda ter za socijalno zaščito revnih, ie samoposebi razumljivo in vsaka beseda v tem oziru je odveč. To so smernice, ki določ&jo stališče naprednjaku v sedanjih volitvah in od katerih res napreden človek ne more odstopiti. Prezgodnjo pa bi bilo, če bi te že danes naprednjak konkretno od-‘"*čil. Naj pa bo odločitev že kakršnakoli, epo je jasno brez vsega. S starimi frazami se ne bo dalo več begati na orad; U»ba DavidovK bo kandidiral tudi v Ljubljani. Zagreb, 8. novembra. Kakor se doznava iz tukajšnjih krogov, bo pri bodočih volitvah kandidiral na skupni listi bloka v Ljubljani g. Ljuba Davi-dovič. Radič odpotoval v Anglijo. Zagreb, 8. novembra. Komedija z Radičem se nadaljuje. Po mestu krožijo najrazličnejše govorice. Eni trdijo, da je Radič v Zagrebu, dočim piše blo-baško časopisje, da Radič ni rekel, da počaka v Zagrebu volitev. Vsa poizvedovanja za Radičem so ostala dosedaj brez uspeha. Na merodajnem mestu so izjavili, da ni gotovo, ali je bil Radič na Reki. Današnji jutranji tisk pa piše, da Radič ni v inozemstvu, ampak še v zemlji. Včeraj so baje videli Radiča v Krapini. Le notranje ministrstvo po-< roča, da je Radič na Reki. Notranje ministrstvo še ni ničesar ukrenilo proti Radiču. Beograd, 8. novembra. Na sinočnji seji vlade, ki je trajala do 8. zv., je Boža Maksimovič poročal o stanju v državi in o sprejemu nove vlade med ljudstvom. O Radiču še ni nobenih gotovih poročil. Baje so ga videli na Reki. Skoraj gotovo pa je, da je, kakor poročajo italijanski listi, Radič odšel na Angleško ali pa v Švico. V inozemstvu zlasti na Angleškem, kjer mu je javno mnenje zelo naklonjeno, bo Radič pod-vzel svojo akcijo in bo skušal vplivati na tok volitev v naši državi in ovirati našo vlado v njeni zunanji politiki. Volilni boj se Je pričel. VOLITVE BODO DNE 15. FEBR. Beograd, 8. novembra. Cel včerajšnji dan so se vršile konference vlade, da se ugotovi dan razpusta skupščine in dan volitev. Kakor dozna-vajo, bo skupščina razpuščena 15. t. m., tako da se bodo volitve vršile 15. februarja 1925. Ako pa bo opozicija razvila akcijo, kar tudi namerava, da se volitve vršijo preje, bo skupščina razpuščena že 12. t. m. STRANKE SE PRIPRAVLJAJO ZA VOLILNI BOJ. Beograd, 8. novembra. Včeraj se je vršila seja muslimanskega, klerikalnega in demokratskega kluba. Razpravljali so o položaju, o pripravah za volitve in o tekstu skupnega proglasa. Zagreb, 8. novembra. Politične stranke se že z vso vnemo pripravljajo na volitve. V zadnjih dveh mesecih je HRSS priredila nebroj sestankov in skupščin. Te dni je pričela tudi Hrvat-ska zajednica v Zagrebu in v državi organizirati volilno kampanjo. Zajednica v Zagrebu poziva svoje pristaše, da kontrolirajo volilne imenike. POKRAJINSKI KONGRES DEMOKRATSKE STRANKE. Beograd, 8. nov. Na včerajšnji seji demokratsk. kluba je bilo sklenjeno, da se dne 16. t. m. vrši v Beogradu veliki pokrajinski kongres demokratske stranke. Dnevni red je sledeči: 1. poročilo situacije in volitve, 2. proglas bloka, 3. edinstven nastop udruženega opo-zicioualnega bloka. DR. LAZA BO VODIL VOLITVE. Beograd, 8. novembra. Dr. Laza Markovič, organizator volilne kampanje od strani radikalne stranke je pooblaščen, da.sme prisostvovati vsem sejam ukaznega komiteta ministrov in vsem važnim sejam vlade, na katerih bo lahko dajal svoje predloge o volilni taktiki. Imenovanja in premeščanja. Beograd, 8. novembra. Za državnega podtajnika v notr. ministrstvu je imenovan Ranko Trifunovič. Dalje za šefa kabineta Rado Todorovič, za načelnika upravnega oddelka Antič. Vsi imenovani so že sprejeli svoje funkcije. Notranje ministrstvo je že pričelo z odpuščanjem in premeščanjem. Wil-derju je poverjena Hrvatska. Slovenija in oddelek za bezbednost, Trifunoviču vsa Srbija, črna gora, Bosna in Vojvodina, Pavloviču personalne zadeve, Todoroviču pa volilna tehnika. Z a g r e b , 8. nov. Povodom demisi-Je prejšnje vlade je tudi šef uprave oddelka pravnega ministrstva v Zagrebu g. Josip Pobor vložil prošnjo pri pravnem ministrstvu, da ga ono razreši dolžnosti. Kakor doznavajo, je Pera Rad-kovič, inšpektor pri pokrajinskem oddelku za prosveto in vero, nujno pozvan v Beograd radi večjih sprememb v Hrvatski in Slavoniji. Dosedanja voditelja oddelka Jemrik in Hondi bosta vpokojena. f, : » T ------- NOVI MINISTRI PREVZELI SVOJE POSLE. Beograd, 8. novembra. Včerajšnji dan je prešel v volilnih pripravah in s prvimi deli, da se položaj nove vlade v državi stabilizira. Vsi ministri so prejeli svoje dolžnosti. Včeraj je veliko število poslancev, zlasti iz opozicije zapustilo Beograd in odpotovalo v svoja volilna okrožja. Maček, Preda-vec in Bačinič so odpotovali v Zagreb in se povrnejo, kakor so sami izjavili, ko bo nanesla potreba. OSTRE ODREDBE^BODtT^ZDANE PROTI HRSS. Beograd, 8. novembra. Sinoči se je vršila v zunanjem ministrstvu med Ninčičem, Pribičevičem in Maksimovičem konferenca o Radiču. Ako se Radič nahaja v državi, ga bo dal notr. minister pod stalno policijsko nadzorstvo. Ako se pa Radič nahaja v inozemstvu, je to stvar Ninčiča. Maksimovič je izjavil vašemu dopisniku, da bo podvzel napram HRSS najstrožje mere. Kakor zatrjujejo, bodo vzpostavljeni v glatdiem vsi vel. župani, ki so bili do 27. julija. Spremembe bodo le majhne. njaka. Enako pa je gotovo tudi to, da bo znal varovati naprednjak čast napredne misli in da naj zato ne računajo na njegovo pomoč tisti, ki so v tem., oziru grešili. STRAH PRED INVALIDI. Beograd, 8. novembra. Finančni 4 minister je izjavil vašemu dopisniku, da r je podvzl vse mere, da zadovolji invalide. Na temelju člena 282 fin. ‘zak. o budžetu ima vlada pooblastilo, da svoje podvzel vse mere, da zadovolji invalidov. Sedaj delajo v fin. ministrstvu na načrtu, da pomorejo invalidom v smislu zakonskega invalidskega načrta. ZBOR HRSS V BIHAOr~ PREPOVEDAN. Beograd, 8. novembra Notranji minister je včeraj brzojavno prepovedal zborovanje HRSS v Bihaču. Kakor do-znavamo iz radikalnih krogov, so bosanski radikali baje zelo nejevoljni radi te odredbe, ker bi radi fizično obračunali s svojimi nasprotniki. KONTROLNA KOMISIJA ZA MADŽARSKO. Praga, 8. novembra. Glasom sklepa Zveze narodov se je formirala posebna kontrolna komisija v svrho finančne preureditve Madžarske. Komisija, ki ie že pričela delovati in je te dni imela svojo prvo sejo, ima nalogo, da nadzira madžarsko sanacijo, da se ne izvrši kak precendenčni slučaj. Komisija je sestavljena tako: predsednik Cavacconi (Ital.), podpreds. Gjurič (Ju-gosl.), Cook (Angl.), Bouniols (Franc.), dr, PosaiSil CČehosl.), Eculce (Rum.); Avstrijska vlada Je odstopila, Železničarska stavka v Avstriji. Dunaj, 8. nov. Včeraj zjutraj so se pričela pogajanja med zastopniki železničarjev in upravno komisijo. Brez uspeha so bila pogajanja kmalu prekinjena, deloma vsled nepopustljivosti generalnega direktorja Gunthcrja. Popoldne so se pogajanja nadaljevala. Upravna komisija je nekoliko popustila na svojem stališču. Vendar pa je Giin-ther zapretil, da bo vlada v slučaju štrajka dernisijonirala. Ker pa tudi to ni pomagalo, so se pogajanja popolnoma razbila. Kasneje so železničarji proglasili štrajk. Vlada pa se je takoj nato sestala k seji in podala zveznemu kance-larju Hainischu demisijo. Večje število inozemcev, ki so se nahajali na Dunaju, so hoteli se odpravljati domov. Innsbruck, 8. nov. Kakor doznavajo, je italijanska vlada ukrenila vse potrebno za ohranitev prometa preko Hufsteitia, ker se na tej progi na- PROGRAM NOVE AMERIŠKE VLADE N e \v Y o r k, 8. nov. Končni re-zulat ameriških volitev sicer še ni točno znan, vendar vse kaže, da so napredovali republikanci za 4 do 5 mandatov v škodo demokratov. Pričakujejo, da bo ponovno izvoljeni predsednik Coolidge sestavil novo vlado tako-le: Mellou (trgovinsko ministrstvo), Hughes (zunanje min.), Hoover (finančno min.), Stone (pravosodno min.). Državni tajnik za notranje zadeve Woork bo odstopil in na njegovo mesto pride Roosewelt, sin znamenitega bivšega predsednika. Roosevelt je kot kandidat za guvernerja New Yorka pri volitvah propadel. Nova vlada si je izbrala za svoj program naslednje smernice: vzdržati in izpolniti mednarodna razsodišča, razorožitev, vztrajanje na izplačilu zavezniških vojnih dolgov, pomoč gosp. obnovi Nemčije, udeležba pri reševanju evropskih zadev, ako so prizadeti ameriški interesi. »SAMOUPRAVA« O NOVI VLADI. Beograd, 8. novembra. Današnja »Samouprava« piše o programu nove vlade med drugim tudi sledeče: Nova vlada bo morala pokloniti posebno paž-njo, da popravi vse pogreške v pogledu pravnega napredka v državi. Vsi zato poklicani organi bodo morali skrbno čuvati nad zakonom in vsako kršenje zakona preprečiti, Naša država mora zavzeti med drugim civiliziranim svetom dostojno mesto, zadobiti mora mednarodni ugled, to pa le na korist svojih državljanov.tV pogledu zunanje politike mora dati nova vlada posebno jasen izraz o dobrem pojmovanju o mednarodnem položaju naše države. V zunanji politiki se morajo odstraniti vse neurejenosti oz. neorijentiranosti zunanjih ministrov. Že sam pojav g. Pašiča na državni upravi in Ninčiča v zunanjem ministrstvu vpliva ugodno na javno mnenje v inozemstvu. Kar se tiče sporazuma s Hrvati in Slovenci, mora nova vlada privesti do tega sporazuma. Zagotoviti mora vsemu narodu srečno bodočnost. Temu sporazumu bo posvetila nova vlada vso skrb in trud. Vse opravičene zahteve Hrvatov in Slovencev kakor tudi državljanov ostalih narodnosti bodo našle odmev pri novi vladi. Vsako delo proti državi pa bo, kjerkoli se bo pojavilo, kaznovano po zakonih. K .Dinarskemu dnevu* Jugoslovenske Matice dne 9. novembra 1924 Dinarski dan Jugoslovenske Matice. Sedemstotisoč jih je — žive priče — Sedemstotisoč jih čez mejo kliče, če ste za skledo leče nas moraii prodati s podpisi in pečati, olajšajte nam vsaj trpljenja ječe. haja več vlakov iz Italije s pokvarljivim blagom. Italijanski železničarji sa pripravljeni, da bodo v slučaju stavite sami prevzeli promet na tej progi, dokler bo trajala stavka. SPOR ŽELEZNIČARJEV Z AVSTRIJSKO VLADO. Dunaj, 8. novembra. Glede plač je bil včeraj že dosežen skoraj Sporazum. V glavnem gre le za diferenco glede draginjske doklade. Železničarji zahtevajo za november in december 48.t mesečnih dohodkov, dočim jim daje vodstvo zveznih železnic Ie 40. V vsem gre le za 6 milijard kron razlike. Zastopniki krščansko socjjalnih železni-.; carskih organizacij so ponudbe Zveznih Železnic prejeli, dočim so jih soci-ialiio demokratični zastopniki, ki zastopajo ogromno večino železničarjev odklonili. ANGLIJA BO ODKLONILA ŽENEVSKI PROTOKOL. L o n & o n, 8. novembra. Prvo 'delo v zunanji politiki nove angleške vlade bo odklonitev ženevskega protokola o razorožitvi in sigurnosti. Anglija noče priznati Zvezi narodov pravice, da bi mogla ta razpolagati čez njeno pomorsko silo v katerem koli oziru. Kakor zagotavlja »Morningpost* ho , angleška vlada stavila pismene predloge, da bo Francija kljub ukinitvi ženevskega protokola popolnoma zasigurana. Baldvri-nova vlada namerava odpoklicati dosedanja poslanika v Parizu in Berlinu. Na novo se bo skušalo urediti egipčansko vprašanje in*se bo bolj odločno varovalo angleške interese, zlasti one v Sij«, dahu. NEMŠKI NACIJONALCI PROTI VLADI. Berlin, 7. novembra. Desničarski listi objavljajo govor predsednika nemško-nacijonalne stranke, .poslanca Winklerja. V svojem govoru je izjavil Winkler, da onemogoča parlamentarizem trdno vlado. Nemški nacijooalcJ imajo pravico in dolžnost, da so v vladi. Nato je Winkler ostro napadel državnega predsednika Eberta, ki da postopa pristransko. Krepko je nastopil Winkler proti socijalnim demokratom in dejal, da bi Londonska konferenca izpadla čisto drugače, če bi bili na konferenci mesto socijalnih demokratov nemški naciionalci. Končno je dejal Winklbr, da ne bodo nemški nacijo-nalci nikdar dopustili, da bi se odstavilo z dnevnega reda vprašanje nemške vojne krivde. Vse spore Nemčije je treba razbiti! ČEŠKI I.IGIONARJI DOSPELI V ZAGREB. Zagreb, 8. novembra. Včeraj je prišel v Zagreb češkoslovaški legijonar-ski general g. Franjo Šip v družbi z g. Rudolfom Raše, predsednikom legijo-narske banke v Pragi. Oba gospoda sta prišla v Zagreb po privatnih poslih. MAČEK, PREDAVEC IN BAČINIČ SO SE VRNILI V ZAGREB Beograd, 8. novembra. Sinoči so odpotovali v Zagreb Bačinič, Predavec in Maček. Pred odhodom so bili poslanci še v Jugoslovanskem klubu na čaju in poslušali predavanje Edvarda Bovla. V Zagrebu bo Maček poročal o proglasu in skupnem nastopu bloka pri volitvah. V VOJVODINI DELAVCI SAMI ZA' DESETURNIK. O s j e k , 8. novembra. V nekaterih tvornicah v Vojvodini sp se delavci sami zavzeli za deseturni delavnik. V Tiedlerovi tvornici lanu je že uveden deseturni delovni čas. Obe naduri sta trojno plačani. Borzna poroflla. C u r i h, 7. novembra. Beograd T.M, New York 519, London 23.70, Pariz 27Jfl[ Milan 22.43 Praga 15.45, BudtapeiU 0.00675, Bukarešta 2.9t». Sofija 3.7S,JQ8»i 0.00735. Preglas Širšega bloka. Prijateljem narodnega bloka! Vlada uarodaega sporazuma, ki je pre-lanlala korupcijo ln pospeševala pošte-uat, vlada zakonitosti in reda, ki Je razpolagala v narodni skupščini z ogromno ve-Uno, je bila na neparlamentaren način pri-porana dati ostavko. Stranki narodne aužnje, stranki ko* nipdie, naaBja in nezakonitosti predstavljata v narodni skupičini manjšino. Da bi m dokopan de večine, mora ljudstvo zopet na volitve. V ta namen so že začeli •rganlslratl ki oboroževatl »vole pristaše. Stranke narodnega sporazuma se obra-Sajo vedrega čela- na ljudstvo, n« boječ se njegove sodb«. Prepričani so, da bo ljudstvo samo vnnje Imelo zaupanje, da bodo branile z večjo odločnostjo parlamentarizem, čuvale mrverenost ljudske volje, Iz katere prihajajo vsa ustavna prava, in preprečevale vmešavanje neodgovornih činl-teljev v svobodnem odločevanju narodov. Stranke narodnega sporazuma izjavljajo z obžalovanjem, da 'ta je sedaj vsled sile otelkočeno nadaljevati uspešno borbo proti korupciji ter Je za sedaj onemogočeno naMene krivce postaviti takoj pred sodišče. Korupcija je poklicana na vlado, da izvede volitve in z nasiljem prisili ljudstvo, rta bi odobrilo nadaljnje izkoriščanje in pllačkanje, ki se vrši nad njtrn. Str»nke narod, sporazuma prepuščajo z mirnim srcem ljudstvu, da izvoli ali poštenost ali korupcijo, bratski sporazum ali medsebojno mržnjo in borbo, ustavnost In parlamentarizem ali absolutizem in nasilje. Beograd, dne 7. novembra 1924. Ljuba M. Davldovlč s. r. Dr. Anton Ko« rošec «. r. Dr. M. Spaho s. r. Dr. V. Maček s. r. Nastas Petrovič s. r. Delovanje driavnega sveta. bo imela nova proga velik pomen. V slučaju zunanje nevarnosti s strani Madžarske ali Avstrije, se bodo lahko v par urah vrgle na mejo obrambne čete. Naroden in političen pomen pa bo obstojal v tem, da bodo živahnejši stfki Muropoljcev in Prekmurcev z našiTT* narodnimi in političnimi centri in stiki naših centrov z Mnropoljd m Prekmurci lažje In hitreje izenačili mišljenja in občutja in prelili tako oba, doslej ločena dela v eno samo celoto. Prekmurje bo tako vedno lažje pogrešalo stike z Madžarsko, ki jih onemogoča državna meja in vedno bolj občutilo gravitacijo proti jugu, k naši državi. Zato pozdravlja otvoritev te nove proge ves naš narod in želi, da bi se čimprej otvorll tudi drugi del in da bi se nato pričela graditi še zvezna proga Murska Sobota—Dolnja Lendava in bi bilo s tem omrežje prekmurskih železnic komple-tirano. K zborovaniu francoskih radikalov In radikalnih socijalisfov. Z odločbami državnega sveta, id je najviSja inštanca v administrativnih stvareh, naši turistični krogi v splošnem niso kaj zadovoljni, ie radi tega ne, ker svoje odločitve skevo nič ne utemeljujejo, tako da naša upravna oblastva na dobivajo smernic sa svojo prakso, kar bi bilo pri nejasnosti in pomanjkljivosti naših novejših zakonov posebno važno. Sedaj je i2šla rdločba, s katero zopet ne moremo biti zado-voljnL Neka stranka iz Celja je "tožila leta 1923 pravočasno pri drž. svetu pritožbo zoper rešenje generalne direkcije posrednih davkov, s katerim s« je potrdila obsodba na podlagi začasnega taksnega zakona od 21. junija 1921 radi zakasnele prijave reke kup-a« pogodbe. Državni svet pa jc sedaj reševal, »da «e ova tužba odbad kao nepropisnim putem podnešena*. ker je pritoloik svojo pritožbo vložil neposredno Pri drž. svetu rotivno členu 23 rit zač. zak. iz L 1921. — Res stoji v tem Členu, da se vse pritožbe po pri-stojbinsklh zakonih izročajo onemu uradu, ki je izdal prvo odločbo: to je pa bilo še leta 1921, ko je drž. svet funkcijonlral $amo za Srbijo. Leta 1922 ie pa izšel 22. maja zakon o upravnih sodiščih in drž. svetu, odkar Je bila mogoča tudi v naših krajih pritožba na državni svet. Ta novejši zakon pa v členu 21 izrecno določa, da se pritožbe vlagajo direktno pri sodišču (upravnemu sedišču odnosno državnemu svetu); s tem novejšim predpisom Je stare® razveljavljen in Je popolnoma jasno, da je bila pritožba, akoravno Je obravnavala slučaj Izza veljavnosti prejšnjega taksnega zakona iz 1. 1921, pravilno vložena naravnost pri drž. svet«. Predmetna odločitev naše naj-višj® instance r upravnih stvareh je torej oči vidno pravnopomotna v Jako enostavnem in jasnem slučaju. Take napake so nam pa popolnoma razumljive, ako pomislimo, kake množine pritožb naj naš državni svet rešuje. Vse se pritožuje* po največ kar naravnost na drž. svet, ker sl v administrativnem postopanju pridržujejo navadno ministri odločitev, proti tem odločbam gre pa pritožba takoj na drž. svet Najvišja instanca pa nikoli ne more natančno delati in se v posamezna vprašanja poglobiti, ako mora izdajati rešenja en masse. Bilo bi čas, da bi se naš upravni aparat tudi glede instančne poti začel popravljati, ker bo za enkrat samo potom upravne decentralizacije mogoče. Pred kratkim Je bil končan kongres stranke, katere volilna zmaga le rodila spremembo vlade in celega dosedanjega franc, režima. Poraz nacijonalnega bloka Je pomenil revizijo odnošajev Francije do Anglije in Nemčije. Nič ni bilo bolj naravnega. kakor sklicanje kongresa vladne stranke, da se razjasni njeno stališče in da se formulirajo glavni principi stranke in njenega razmerja do vlade, posebno z ozirom t.a notranjepolitične spremembe v Angliji in Nemčiji. To pojasnjuje, da !e večji del strankine resolucije posvečen njenemu dosedanjemu delu In uspehom. Kongres je čutil potrebo, odobriti Herriotovo zunanjo politiko In akcentuirati njeno stremljenje po obnovi in zasiguranju miru. Francoski premier se je znašel že lani na londonski konferenci v težki situaciji, ki je tirjala ravnovesje med socialističnim programom in nujnimi oziri na opozicijo nacijonalnega bloka, ki se je že takrnt pripravljal k resni kampanji proti vladi. Ta situacija Je btla»zostrena vsled pogajanj o ženevskem protokolu in razorožitvi pod zornim oglom notranjepolitičnih francoskih razmer. Likvidacija te kolizije Je bil eden glavnih namenov kongresa ln njena posrečena rešitev odseva Iz pozdravnega dopisa kongresa, poslanega Herriotu. Drugi del omenjene resolucije vsebuje zunanjepolitična vprašanja. Stranka zavzema ostro stališče proti naeijonalnemu bloku, katerega delovanje mota biti onemogočeno, ker sabotira vladni program in ob-težuje odločilne korake v r.unanji politiki, šovinizmu nacijonalnega Moka zoperstavlja stranka idejo pravičnosti s točnim programom, kako bi jo bilo mogoče v konkretnem slučaju uresničiti Nadalje se stranka 'zavzema za široko amnestijo in delavski sindikat, napoveduje boj vsem rušiteljem redu, pa naj ga ogrožajo revolucijonarci ali pa klerikalne težnje. Obsežen Je gospodarski, soclialni In kulturni program. Herriot je v svojem govoru posebno povdartl ozdravljenje državnih iinanc z dosego ravnovesja v proračunu in s strogim izvrševanjem zakona o osemurnem zakonu NacijonalnJ blok je že napovedal novo razdobje svoje opozicijonalne taktike in se zanaša tokrat na pomoč od zunaj. V zvezi z Millerandovim povratkom k aktivni politiki na predvečer angleških volitev, pa bi bilo umestno, če bi kongres radikalov tudi z ozirom nanje zavzel gotovo stališče. Tega kongres ni storU, kar priča, da zre tudi Francija « strahom v najbližjo bodočnost. Pred otvoritvlio nove proge Ormož — Muf 9 mer. Dne 21. t. m. se na slovesen način, ob navzočnosti okoliških občinskih zastopnikov, županskih oblasti ter zastopnika vlade in prometnega ministrstva otvori prvi del nove Prekmurske železnice, to je proga Ormož—Ljutomer. Dogodek ne bo velike važnosti samo radi svojega gospodarskega, strateglčnega in tudi političnega pomena, ampak že sploh zato, ker bo to prva nova železniška proga, zgrajena v Slovenji po osvobojenju. Prekmurje, ki je bilo celih dolgih tisoč et odrezano od ostalih slovenskih pokrajin se tudi po osvobojenju in prlkljnčenju k naši državi in strnil* c ostalimi našimi pokrajinami v tako celoto, kakor M bilo lelatl, to m v prvi vrsti ravno radi po-Mnega pomanjkanja dobrih zvez. Pred asvobojenjem d vezal Prekmurja z Murskim poljem ln ostalo našo zemljo pod Muro nitt en sam navaden most. Prvi J* bil (grajen komaj od naie države pri Veržeju, pa Še ta za glaven promet, ki j* šel doslej preko gornje Radgone ln Radencev na Mur-»ko Soboto, si prihajal veliko v poštev. Vo-lovl, avtomobili ln pešci so se morali po-’ tlulevatl brodov, ki so jih prevažali preko Mure, prav kakor kje v AlbanlJL Ce je Silo deževno vreme ln so bile slabe prekmurske ceste premočene, pa Je bil onemo- Marlbor, 6. novembra. gočeii sploh vsak avtomobilni promet in tudi navadni vozovi in pešci so le s težavo premagovali silno blato. Prekmurski poljedelski pridelki niso mogli prihajati na naša tržišča, pa tudi naši industrijski ln drugi izdelki so se spravljali tja le s težavo in so bili radi tega naravno dražji, kakor bi pa bilo treba. Prekmurje Je tako prometno še vedno gravitiralo proti Madžarski. Tranzitni promet preko Spllja ln Radgone je bil za blago skrajno neroden in zamuden, za potnike pa prava muka, saj so se vozovi na meji zaprli bi človek še skozi okno skoro ni mogel oziroma smel pogledati Do popolnega pomena bo prišla nova železnica seveda komaj takrat ko se otvo-rl tudi drugi del, to ie proga Ljutomer— Murska Sobota, toda tudi že otvoritev prvega dela, Ormož—Ljutomer bo nekolika razbremenitev. Naša slepe proga Ljutomer—Gornja Radgona dobi tako zvezo, vse Mursko polje dobi naraven prometni pritok in odtok ln Ljutomerske gorice, v katerih se nahaja zninl Jeruzalem, kjer raste najboljše vino v naši državi, bodo sedaj lahko hitreje ln ceneje dostavljale svojo zlato vinsko kapljico v Ptuj, Maribor, J-jubljano, Zagreb itd. Tudi strateglčnct narodno ln politično Politične vesti. «= Volilni oklic SLS. V posebni izdaji »Slovenca« Je izSel včeraj volilni oklio SLS. V tem oklicu se pravi med drugim: »Kora-kali smo po potu do samostojne Slovenije, do popolne raivnopravnosti ta poštene uprave. CepTav pa mo imeli več no v skupščini smo morali or opustiti usodo naših narodov trem zlim duhovom: Pašlču, Pribičevi-ču ln Žerjavu. Nasilju m koru pel t1 le tako odprta pot, svoboda, pravica In ooštenost pa se morajo umakniti, ker nimajo sedanje vladne stranke večine, sl Jo bodo skušali pridobiti s silo. Pr^prčanl pa smo. da ostane slovenski narod zvest svojim Mealom. Slovenska individualnost, svoboda in oošte-nost so ti najvfšli Ideali, ki se dajo doseči le ?. revizijo ustave In z zakonom. Ustava pa se mora spremeniti tudi v tem smislu, da se •nora spoštovanje ljudske volje zajamčiti. Svobode pri nov'h volitvah ne bo veliko. Toda slovenski narod se ne bo sil’ nikoli uklonil. Živela Slovenija, svoboda Iti poštenost — Podpisani so vsi poslanci v abecednem redu. =■= Kriza češke komunistične stranke se ie na ravnokar končanem kongresu stranke Javno Dokazala. Ne samo. da je članstvo zelo psdlo. od 400.000 na 138.000, so vladali med voditelji samimi tudi tako hudi preplrt, ko *a se bo kongres razbil. Vzrok je v tem ker je komunistična stranka na Češkem nastala Iz levih radikalnih socialistov, ki imajo vsi za seboj s>ocial'sti-Sno šolo !n ki so ?ato sprejeli 21 točk moskovske internacionale samo zato, ker so j “h razmere k temu prisilile. Končno pa je kongres končal vendarle s kompromisom, ki je delo dr. Šmerala. Ta je izjavil, da se popolnoma podredi Moskvi, da sprejema v celoti tud' njen narodnostni program. Po katerem H Imeli Nemci In Madžari pravico, da se oddele od Češke. Da je bila odkritosrčnost n jegovTi podreditev Ja9na, Je Šmeral končno privolil v to, da imajo v novem vodstvu stranke levi elementi, ki so v ogromni manjšinL 18 mest, dočim Je bilo dano desničarskim samo 14 Ravno v tem pa je vzrok novih prepirov, ki so nastali v stranki in ki k) vedno boli slabe. =* No*’a angleška vlada. Nova angleška vlada Je bila včeraj popoldne sestavljena sledeče: predsedstvo: Stanley Bald-win, zunanje ministrstvo, Ansten Chamberlain, vojna Laming Worthington-Ewans, notranje zadeve James Jonson Hcks, zra-koplovstvo Samuel Heare. kolonije lord Amery. mornarica William Brldgeman, zdravstvo Neville Chamberlain, poljedelstvo Eduard Wood, trgovina Philipp Lloyd-Creame. prosveta lord Eustace Percy, socialna politika Artur Stuel Masti and in Indija lord B'rkenhead. — Mussolini le sprelet d»putaciJo Nemcev Iz južne Tirolske, ki ie min. predsedniku razložila stališče Nemcev. MušSOlInt Je lzjšvfl, da bo po 10 letih Tirolska taka, kakršno si io želi on in Nemci. Ta čudež bi res radi videli. = Po vesteh iz Bukarešte je rumun-ska policija prišla na sled organizirani tolpi, ki je pripravljala ptentat na imenitne osebe Nekaj članov te tolpe je bilo prijetih. Epohalna iznajdba. Veter urorabljen za gonilno silo ladij, zrakoplovov in avtomobilov. Te dni le bila spuščena v kielskem pristanišču ladja popolnoma nove konstrukcije. ki pomeni po mnenju nemških strokovnjakov popolen preobrat v ladjedelstvu. Nemci povdarjajo, da se sme nova iznajdba vzporeditl z Iznajdbo parnika. Nova iznajdba da pomeni pričetek popolnoma nove epohe v razvoju tehnike. Nova ladja se Imenuje »Buckau« in je takozvana rotorna ladja. Ladja nudi nad vse čudovit pogled. Mesto Jader se nahajata dva 20 metrov visoka In 3 metre debela kovinska valjarja, ki naredita v minut! okoli 120 obratov. Pogon valjarjev se vrši z malo električno silo. Z obratom valjarjev pa se pridobi potom vetra velikanska sila. Ves princip nove Iznajdbe sloni na od leta 1853 poznanem Magnus-efektu. Hamburg—Amerika Linie In oa velika Friedrich—Krupp— Germania ladjedelnica v Kielu sta že sklenili, da takoj vpeljeta novo iznajdbo na vse svojih novih ladjah. Iznajditelj Flettner se je o svoil iznajdbi Izjavil sledeče: Moji poskusi segajo že daleč nazaj. Vse svoje premoženje sem \rkadlj Averčenko: Kontrola produtcclje« Med vogelne kamne tretie Internacionale, ki bo ustvarila raj na zemlji, spada: — Kontrola produkcije. — V duhu si predstavljam, kakšne bodo posledice te ustanove. Pisatelj Je pravkar sedet za mizo, ko io mu Javili: —• Neki delavci so prišli. — — Naj vstopijo. Kaj želite, gospoda? — Mi smo delavska kontrola produkcije. Odborniki. — Kontrola? Kakšne produkcije? — Vale. — Kakšna pa Je ta moja produkcija? iai pišem povesti, feljtone... To ne pod* k«a kontroli. — Val se tako izgovarjate! Ml smo odborniki tipografov ln zadruge novinarjev le bomo nadzirali vaše proizvajanje. — Oprostite... Kako pa nameravate vršiti to kontrolo? — Zalo priprosto.,. Tu se posedemo )kr0g vas ln vi... kaj pa pravzaprav nameravate napisati? — S« ne vem; nimam še snovi! — Pa «1 jo izmislite! ko odidete, sl k> Izmislim. — Ne, ne, pustite take obrabljene izgovore! Takoj sl Izmislite. — Toda Jaz se ne morem osredotočiti, če ml dva tuja obra2a... — Oprostite, ml nismo tuji obrazi, temveč kontrola Vaše produkcije! No? — Ka »no«? — Mislite hitreje. — Razumite vendar, da je vsako ustvarjenje tako intimna zadeva... — Te Intimnosti pa že ni treba! Vse se mora vršiti lavno, vidno In pod kontrolo. Pisatelj se zamisli. — Povejte nam, kaj ste se tako zamislili? — Nikar me ne motite! Premišljujem o snovi. — No, tako Je prav! Samo malo hitreje mislite! No? Ali ste sl že izmislili? — Nikar me vendar ne priganlajte tako! Saj za to pa je naša kontrola, da se po nepotrebnem ne trati čas. Le živo, živo! — Saj vendar morate uvideti, da se ne morem poglobiti, če me vsako sekundo molite z govorjenjem I Delavska kontrola Je utihnila ter Jela radovedno opazovati obraz v. delo zatopljenega plsatelia, Pisatelj pa sl je belil glavo, se praskal za ušesi in pokašljeval. Končno pa Je ves obupan planil pokonci: — Ne morem in ne morem misliti, če štiri oči bulljo name, kakor bik v nova vrata! Delavska kontrola se je spogledala. — Ali ste opazili, tovariš! Očivldna sabotaža! Najprej mu ni prav, da govoriš, potem ne dovoli, da bi ga gledal, na vse zadnje nam bo še dihati prepovedal! Seve, ko nas ni bilo— je pisal. Takrat je bilo mogoče, zdaj Pa kar naenkrat ne? Pod kontrolo Je težko, kaj ne? Kadar je vse javno, brez prevare — takrat pa noče delati glava? Prav, prav! Bomo že poročali na pristojno mesto! — Delavska kontrola Je vstala ter je — do dna duše užaljena — odštrkljala. Opomba avtorja: — V dobrih starih časih so se podobne povesti končavale tako-le: »...Tedaj pa se Je pisatelj naenkrat prebudil. Bil je kakor polit od mrzlega znoja.« Jaz, žal, ne morem tako končati. Ker se v šestem letu še nismo prebudili, da sl nas venomer obliva mrzel anoi ,11' v porabil za poskuse, kako uporabiti silo vetra za pogon ladij. Moja Iznajdba ie bila celo za strokovnjake presenetljiva ta teta so rrrniJa. predno se mi je posrečilo pridobiti strokovnjake za mojo Idejo. Prva poskušnja vožnja z »Buckau« se Je čisto posrečila. Dokazano Je bilo, da nova ladja prekaša jadrnico glede Izkoriščanja vetra neprimerno. Celo veliki oceanski parniki bi rabili s pomočjo moje iznajdbe samo 10 odstotkov kuriva. To pomeni, znižanje tovornih in potniških tarifov za 30 odstotkov. Samo dva odstotka na umeten način pridobljene pomožne sile Je potrebno, da se vsa ostala sila pridobi od vetra. Velikim oceanskim parnikom bo mogoče s pomočjo vetrovne sile pridobiti 10.000 od 20.000 konjskih sil. S tem Je problem »plavega premoga« rešen. Pri dobrem vetru bo nova ladja hitreje vozila ko tovorni parniki. Strokovnjaki so bili naravnost presenečeni od velike ma-nevrirske sposobnosti moje ladje. Izkazalo se Je, da valjarji varnost ladje zelo povečajo. Tudi druga polja tehnike so prizadeta od moje iznajdbe. Tako se bo v bodoče pridobivala elektrika s pomočjo po mojem principu zgrajenih elektraren na veter. Mesto Berlin se že pripravlja, da zgradi 100 metrov visok transformator. Na ta način se bo elektrika pocenila za 60 odstotkov. Tudi avtomobili bodo mogli uporabiti novo iznajdbo. Posebne važnosti pa je nova iznajdba za zrakoplovstvo. Sedal se dela na konstrukciji popolnoma novega zrakoplov-skega krila, s katerim se bo njegova nos-nost šestkrat povečala. Zeppelinska družba ko tudi ameriška Good Year Zepellln Com-pagnle se že pogajati z menoj glede skupnega dela na tem poliu. Zrakoplovi bodo z uporabo moje Iznajdbe veliko bolj stabilni in odporni. Najbrže bo tudi mogoče sedaj drago podolgasto obliko zamenitl z ovalno, ker se z Iznajdbo onemogoča skoraj vsak zračni odpor. Enako bo imela iznajdba največjo važnost za kmetijstvo s tem, da se bodo ustanovili na deželi stroji na veter. Tujina se že zelo zanima za mojo iznajdbo. Iznajditelj Flettner uživa svetovno reputacijo in zato je njegovo iznajdbo sprejeti kot resno, kar tudi dokazuje Izredno zanimanje prvih ladjedelnic vsega sveta. Človeštvo Je z novo Iznajdbo storilo nov korak k osvojitvi naravnih sil. Kar Vi hočete to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28'—. Lekarnar Euir. Feller Stu-bica Donfo, Elzatrg 337, Hrvatska Prosvafa. Drugi Mušičev jubilej. Pred meseci je praznoval največji sodobni srbski književnik Branislav Nušič 60 letnico svojega rojstva. Povodom tega se ni samo srbski del našega naroda poklonil velikemu pisatelju, marveč celokupni jugoslovenski narod, ki zna ceniti zasluge svojih velikih mož. Dne 6. t m. pa J« Branislav NuJič obhajal Jubilej svojega 40 letnega književniškega delovanja in ob tej priliki so mu Izrazila vsa jugostoven-ska, a pred vsem srbska kulturna in prosvetna društva hvaležnost. Ob Nušlčevl 40 letnici umetniškega udejstvovanja le priredba beograjska univerza svečanostno akademijo, a narodno gledališče v Beogradu je dalo slavnostno predstavo. Novejša srbska literarna doba ni dala močnejšega genija, kot je Nušič. N *v°Ja odkritja. Kupna svota za ti-Sf™0 i,n hišo Narodne tiskarne, ker za slovenski Narod« in njegov deficit Itak ne da- ie znaša!a 3,500.000 PlaCljfvih takoj, za 1,800.000 dinar-j51 *e obremenila hiša Narodne STSSJL h!?°teko- Vprašanje pa je, če tfv-. j držala, ker predvidena hipo-f st/vlia očlvidno protizakonitost * sKodo delničarjev. Delnice se namreč »me kupovati samo s svojim denarjem, ne P® * aenaTjem delničarjev. , ~~ VčeraiSnJl »Slovenski Narod« Je iz- rf**®0 na Štirih straneh. Bil Je ravno •*«o dolgočasen. Prof. dr. Jaroslav Hlava umrl. Iz adit£?. P11113!8 tužna vest, da Je preminul na«Si kl 2nanstven^ in iskren prijatelj naroda, predsednik anatomsko-pa-,?a tasMtuta prof. dr. Jaroslav Hlava. Je bil eden najodličnejših čeških lJ£*venltov ter Je zlasti slovel kot medni!« pedagog. Vel ke zasluge si je pribil prof. Hlava tudi na kulturnem polju, M procvit Narodnega divadla. Sionski narod pa je zlasti dolžan prof. Hlavl owc° hvaležnost Prof. Hlava je bil ved-“JtoU zanesljivih podpornikov nr.iu? rJ dijakov v Pragi, in da je moglo sv«? rodporno društvo uspešno vršiti koiio-i18«20! fe v ve1'w merI zasluga po čudrtvf♦«? »P'ava bil tudi iskren ob- , na^h Planin in velik del svojih |^ moz uda, znanosti in iju- u t* 7,3 Wjžnle>?a iudl zaslužil. Pogreba Ljuba N«jm • J?* lugoslovanski poslanik (Hcfnov ?! 'n |?ni5tvo Jugoslovanskih me- vnet -I Nar«5nega gledališča, čegar bil ,n Clan upravnega sveta je »ooinl, .)e zaPe' ve^ žalostink. Slava »»Ottmiu profesor}« Hlavet' - diialfT i?ržav.?1 %end,s,tI-, Da bI raoe» oni »ki, ki So jim bile podeljene državne štipendije za študije v Inozemstvu, čimpreje ^Potovati na svoje študije, je prosvetno “unlstrstvo poslalo v Zagreb ln Ljubljano jjfojega uradnika, kateremu bodo štipen-izročili svoje obveznice In potrdila za J&rae stroške, ki jih bodo prejeli za pokanje. .r Pogajanja za popravo naše ln mad-0rl Subotici. Madžarska vlada •votth 0 , mesecem predlagala po vlado vdeLeeatlh- kl so se P°Kaiali z našo ce fzv^Jl60,tTadu. da se v bližini Subotl-l( na ? nekatere korekture meje, da bi ki 1» rvf^Dia ,n odpravilo neznosno stanje, m J? t 3,0 vsied neumestne določitve dni sta bila v Subotici načelnik ntinistrstvu Vlaškalin in in-jym ?r Konjovifi, ki sta s subotlšklm vell-vara*« ,anoJP *a“Pno razpravljala o tem net?^n ?• ®®le Je bilo sklenjeno, da bodo MsS*. !.v Pravcu proti Subotici pripadli gt(jjr®rsH a ml bi dobili teritorij pil Se--i" Horgošu, kjer so nastanjeni po ^aw Srbi in Bunjevcl. tfonltTi "Meve državnih uslužbencev In 2lj*®iencev. Večje število državnih uslužne ® upokojencev Iz Slovenije In Bos-lo*16 Poslalo finančnemu ministrstvu pred-urartJn ,katerem prosijo, da se upokojeni DrliSli Pfidrže le v službi s plačo, ki Jim bodA *n S,CCT tako dolgo, dokler jim ne ■£)? regulirane pokojnine. Predlog Je ute- * opisovanjem bednega stanja dr-Dnw5» 2 en?ev’ 111 Jakai° na regulacijo 'reditev* Mkollko mesecev brez vsakih tr,f?v»kI potniki kakor stv tr*}v,k* f"40®11!«. ki iščejo zastopnik na! 8V°le naslove in želje skiir 0 S ustmeno pri »Društvu trgov- rWnl 0V i" ^opn’k(Jv » Slovenijo ‘-Dijani«, Oradilče 17-1, Ifi«. T. DraglnJska doklad« upokojencem. bi vil nižji državni uradniki po novem ‘MnlJkenj zakonu ne prejemajo doklad na ar*n0, *o zaprosili prosvetno minlstr-■ v®> da jim na pristojnem mestu izposlu-i/Judi to doklado. Iti pa naj znaša najmanj 1U° dinarjev n« osebo. Protest državnih slug. Po novem ‘fkonu o upokojencih Je znižana pokojna državnim slugam za 210, 60 In 50 dl-£« ev. Radi tega je savez državnih slug r^Jel finančnemu ministru protest, v ka-zahteva, da Se te odredbe zakona ^Ptavijo v korist prizadetih, i.. ~r Tifus v Velikem Bečkereku. V Vell-v,,m Bečkereku se Je v zadnjem času poja-»a epidemija trebušnega tifusa, ki se ved-;?.*»« širi. V mestu samem Je do sedaj P^elo na tifusu nad 30 oseb. Tudi več ..vatnih slučajev že beležijo. Zdravstvene on, so Pod vzele vse potrebne mere za J^entev in zatiranje te nevarne bolezni, ki okolici 16 klJub temu 26 ra5t51rtla tudi po Ozirom na poročilo o požaru v to-takov Ljudevit Marx v Domžalah, ka-jt ® Jte sprejeli usojamo si Vas prositi, da »• f ® Priobčiti sledeče: Pred kratkim osnovala gori navedena delniška dru-jJVl se Je te dni konstituirala. _Družba Žba”iL pe5a^a 8 fabrlkacljo lakov. Ta dru-varm osnovana od splošno znane to-ona ov Ljudevit Marx v Domžalah, ka-iv> _°yarne osnovala tudi že v čehoslova-Iti»rwiuu!> na Madžarskem ln sedaj v ^*?*lavUi: starejše tovarne Iste še ob-toiajo v Mainzu in Petrogradu. V tovarni v Domžalah je udeležen tudi jugoslovanski privatni kapital. Te dni se je začelo preiskuševati priprave v dveh topilnicah. Pri tej priliki se Je v eni izolirani topilnici včeraj v petek vnel lak, ki je povzročil mal požar. Požar je bil takoj v kali udušen; posebne škode ni bilo. Na lice mesta so prispeli takoj 3 gasilski oddelki in tudi gasilci iz Ljubljane, ki so bili prekasno obveščeni. Kljub tej nesreči se bo obrat takoj začel. Tovarna se nahaja v bivšem valjčnem mlinu na Količevem pri Domžalah, kateri se je preuredil v tovarno lakov na najmodernejši način. Zgradba je v vsakem oziru varna proti ognju ln le tej okoliščini je pripisovati, da ni nastala večja nesreča. — Ledvične kamne odpravltp najlažje z uživanjem Radenske vode! — Kateri pisalni stroj sl naj nabavimo? Da bomo z nabavo pisalnega stroja zadovoljni, je merodajnih več vidikov: dobra konstrukcija, preciznost, trpežnost, priročnost, dober mater;jal pa tudi lična oblika. Med dvainpetdesetimi pisalnimi stroji raznih sistemov, ki so bili uvedeni v strokovnih šolah: v nekdanji zasebni trgovski šoli Ant. Rud. Legata v Mariboru, v trgovski šoli drja. Finka v Gradcu in v sedanji Soli za stenotipljo Ant. Rud. Legata v Mariboru, se je pisalni strol »Cont'nen-tal« najbolje obnesel. »Continental« Je izdelek svetovnoznane tvomice *Wanderer« v Schonau pri Chemnitzu, kjei izdelujejo tudi slovita motorna kolesa ln automobile tipa AVanderer« ter seštevalne stroje »Continental«. Pisalni stroj »Continental« velja med strokovnjaki kot najboljši med vsemi pisalnimi stroji. Tudi v deželah, kjer so pisalni stroji doma, prednjači »Continental« kot najbolj priljubljena marka. To izborno marko Ima v samoprodaji za vso Sloventjo tvrdka Ant. Rud. Le"at. Maribor, le Slovenska ulica 7, teleion 100. Tvrdka nima nobene podružnice! Za izborno kakovost tega pisalnega stroja jamči dejstvo, da je »Continental« v severni Sloveniji povsod uveden in najbolj razš'rjen. Najboljša reklama zanj so vsi, ki ga imajo, ker ga hvalijo. Vprašajte In prepričali se boste! — Najmodernejše moške 'n damske kroje, preizkušene, razpošilja in izdeluje po meri ministr. za trgovino In obrt kon-cesifonfrana krojna šola. Tečaj krojače, šivilje in neJtvilje. židovska ulica 5-1, Ljubljana. MAJHEN ODMEV VELIKE KORUP-CIJSKE ZADEVE. Na Ljubljanskem polju se je icradlo že od preobrata sem demobilizacijsko blago pri belem dnevu en gros. Septembra meseca Je prišla zadeva po Čudnem naključju na dan... Gre za milijonske in milijonske vrednosti. O stvari sami danes še ne mo-rertro izpregovoritl. Cul* pa smo majhen odmev velfke korupcijske zadeve pred okrajnim sodiščem, kjer se Je zagovarjala danes trojica civilistov radi prestopka po § 477 k. z. (nakup sumljivega blaga). To Je šele uvertura. Na vrsto pridejo še vse večji grešnik-' Kar so kupili glasom obtožbe današnji trije, Je bagatela. Obdolženci so: trgovka Panhoberjeva iz Pražakove ulice, Ivan Kogovšek, kovač v Dravljah ln Vladimir Belič, takisto kovač v Dravljah. Prijavil jih je major avditor S^va Markovi. Kupovali so medenino, železo, kositer in drugo. Prodajal je blago narednilj Bekeš, ki sed! sedal v vojaških zaporih. Bekeš kflt priča zaslišan trdi, da se Je to zgodilo po nalogu poručnika Vičarja, s katerim le kupnino delil tako. da sta imela vsak polovico. Poručnik VIčaT takisto kot priča zaslišan pa to odločno negira. Materijal so vozili v mesto ob po! 6. uri zjutraj. — Obravnava je bila v svrho zaslišanja nadaljnih prič na nedoločen čas preložena ter bomo svoječasno o ^adevi obširneje poročali. Ljubljana. 1— Zadeva Pust na Sušaka. o kateri smo poročali pred nekaj dnevi pod naslovom »poneverba«, Je sedaj precizirana. Ne gre za poneverbo, temveč za hudobno poškodbo tuje lastnine, In ne za znesek 40 tisoč kron, temveč samo za 4 tisoč kron. Stvar Je namreč sledeča: Pust je dvigni! mesečno plačo, ki se mu Je izplačevala naprej. zato Je obesil klobase v sušilnico ter Jo popihal v Ljubljano. Ker o nameravanem odhodu ni nikogar obvestil, so se klobase pokvarile, vsled česar je bil njegov delodajalec oškodovan za 4 tisoč kron. Telegram, ki Je bil poslan za Pustom v Ljubljano, Je bil prekratek fn netočen, zato Je prišlo do predmetnega nesporazumljenja, kar lojalno konstatujemo. I— Dva vročekrvneža. Trgovski potnik Josip Gajser in trgovec s čevlji Slavko Trebar, oba z Dolenjske ceste, sta se včeraj ob pol 7. uri na Kongresnem trgu klofutala ln pri tem tako kričala, da sta privabila moža postave na pozorlšče, ki Je napravil boju konec s tem, da je huda možakarja povabil na stražnico. Tam so ju legitimirali In nato zopet Izpustili. 1— Z bičem ga le pretepel. Pri meše-tariji sta se skregala Prane Kodela, posestnik In konjski trgovec in Jože Kamnar, konjski mešetar. Franc Kodela je pograbil za stanu primerno orožje, za konjski bič in je mešetarja ž njim pretepel, pri čemur ga Je na obrazu poškodoval. 1— Kal se vse krade. Luki Menardu, trgovcu, je nezftan storilec ukradel Iz dvorišča hiše št. 43 na Opekarski cesti ponfk-ljano kletko s čižkom, vredno 250 dinarjev. 1— Poskušen vlom. Ana Vodž, kuharica v Ljudski kuhinji, je prijavila na policiji, da je med 4. hi 6. poskusil nekdo vlomiti v podstrešno shrambo, kjer so shranjena živila za Ljudsko kuhinjo. Odtrgana Je namreč ključavnica. Ker pa od živil ne manjka ničesar, Je sklepati, da Je bil tat prepoden. 1— Prodaja stoječega drevja za drva v Mestnem Logu. Mestni magistrat razpisuje za nedeljo, dne 9. t. m. prostovoljno Javno dražbo raznega stoječega drevja v Hribarjevem gaju. na Pasjem btodu In ob Zeleni poti. Dražba se prične ob 9. uri dopoldne pri bivšem kopališču v Kolerlji in se event. nadaljuje tudi popoldne. Interesenti se vabijo, da se te dražbe v čim večjem številu udeleže, ker se bo prodalo preko 200 dreves. Dražbeni pogoji se bodo razglasili na Ilcu mesta in so na vpogled tudi v mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami 1— Martin Malenškov Martinov večer priredita dne 9. nov. ob 8. zvečer obe CMD podružnici za Št. Peter v steklenem salonu g. Dolničarja na južnem kolodvoru. Na sporedu je godba, ples in bogat srečelov. Tudi Martinove goske ne bo manjkala K obilni udeležbi vabUo prireditelji. — Včerajšnja sodna razprava. Orjuna contra Radešček se je obravnavala le s formalno pravnega stališča in je bila preložena. 1— Tež k' problem, kako bi se moRsJI Po ceni obleči, je režen. Opazujoč izložbe trgovin na Mestnem trgu smo naleteli na izložb*-' tvrdke »O. Bsrnatovlč«, Mestni trg 5. katera nam je dobro poznana, da ima na skladišču vedn^ gotove obleke, ra-glans. zimske suknje, klobuke, dežne plašče, kape itd. za gospode ln otroke vse Iz najboljše kakovosti In najokusnejšega kroja. Isto tako kostume, pla.šče, trikotaže In razne druge obleke za dame in gospodične. Kar nas Je pa posebno 1?nenadilo, so cen1?, katere pozdravljamo 1 zadovoljstvom, ker se že od Din 400.— naprej lahko dobi l^p moderen raglan ali obleko. Veseliti mora vsakogar da sl lahko brez prevelikih žrtev nabavi zimsko obleko pod ugodnimi pogoji, kar je pri današnjih prilikah zelo važen faktor, ker se lahko brez povišanja cen kupi tudi na mesečno odplačilo. —1 Pevski zbor Glasbene Matice. Zbo-rova šola je v soboto. 8. t. m. ob pol 8. url zvečer namesto v pordellek (koncert ge. Lovšetove). — Odbor. 1— Za božičnico za revne otroke je daroval 50 dinarjev g. Josip Cotič, mesto <’encs na grob umrlega rojaka Janeza Šti-bflla. 1— Ljubljanski skanti! Poživljam vse brate, ki so se javili za sodelovanje pri »Dinarskem dnevu«, da se zglase v nedeljo točno ob osmi uri v 'Jugoslovanski Matici«. Pred Škofijo 21., I. nad. Obleka ci vilnal Po možnosti prinesite steklenice s seboj. »Bodite pripravljeni!« Stegovodja: Mogočni hrast. 1— Mestno udružen,e Ferljainega Sa-veza, Ljubljana poživlja vse člane in do-brotvore FS na redni občni zbor, ki se vrši dne 9. t. m. ob 10. uri na realki — pri-tllčjr. — Odbor. 1— Klub trgovskih akademikov naznanja vsem obiskovalcem njegovih plesnih vaj, da se Iste vršijo odslej naprej v Kazinski dvorani ln ne več v Narodnem domu. — Plesni odbor. Tobačna loterija. Nedavno se je nekdo pritožil v »Narodnem Dnevniku«, da se dobi v Mariboru boljši tobak kakor v Ljubljani. Tobačna uprava je to njegovo pritožbo upoštevala In odtegnila sedaj tudi Mariboru boljši tobak. Le če Ima človek pri nakupu izredno srečo zadene na kak paket ali škatlo finega tebaka, v večini pa se nahaja neka debela in še nedozorela mešanica. ki Je za našo tobačno upravo pravi škandal. Nepojmljivo je, kako je mogoče, da je tobak od ene in Iste znamke in cene v enem ovoju naravnost prvovrsten, v drugem pa neužiten. Bil b| že skrajni čas. da bi se tobačna loterija nehala in bi človek kadar kupi tobak vsaj vedel — kaj je kapil. Ar2'-adle ln prijave. V četrtek Je policija aretirala 2 osebi in dobila 11 prijav ln sicer l radi tatvine, 1 radi poneverbe, I radi kaljenja nočnega miru, 1 radi ogrl-zenir. od psa, 1 radi odstanitve od doma, 1 radi najdenega, 2 radi Izgubljenih predmetov In 3 poročila. Kurji tat. V sredo je bilo krog 11. ure aretiran 1. 1905 rojeni brez stalnega bivališča in začasno brez posla živeči delavec Veodor Sunderl in sicer v stanovanju neke Oumzejeve, ker ii je proda! za 30 Din kokoš. katero je ukradel svoji sorodnici Mariji Sunderl. K UMORU FERDINANDA PIPANA. Pisca pisma z dne 6. oktobra t. 1., ki je prispelo Iz nekega kraja Slovenije, naprošam, da ml pošlie obljubljene podatke, ki bodo gotovo v korist preiskave. Policijski direktor: Guštin. k-VVVVM Šport. Rapld, Maribor : Jadran. — Ilirija : Hermes. Jadran in Rapid Igrata v nedeljo zadnjo prvenstveno tekmo jesenske sezone. Zmagovalec doseže drugo mesto prvenstvene tabele. I^apld je dosegel pretečeno nedeljo v tekmi proti Mariboru (3 : 0) zopet najboljšo formo ter podal Jako dobro igro. Jadran, najagilnejše ljubljansko moštvo, stoji torej pred nelahko nalogo, tekma obeta napet boj In zanimivo Igro. Pričetek ob 15. uri, igrišče Ilirije. — Ob 13.30 nastopita k prijateljski tekmi Ilirija In Hermes. Tekme med tema kluboma so vedno zanimive in nudijo dober šport. S. K. Slovan: Jutri v neo pop. se vrši na »Primorju« trening - tekma med I. moštvi. Postava: Skofic, Lansky, Kos, Pip, Volkar, Olobeinik, Lunder, Vrtačnik I., Vrtačnik II.. narlš. Jereb. — Rezerve: Strehovec. Vldner. Zbirališče točno ob 14 uri pred kavarno Evropa, odkjer Je skupni odhod na Jgrišče. Udeležba dolžnost! Kapitan. 1— SK Prhnorie je razposlal vabia za svojo plesno prireditev dne 8. t. m. Even-tuelne reklamacije naj se blagovolijo naslovit! na g. Savo Sancin, Erjavčeva ul. 24 Vstop strogo proti vabilu; člani in akademiki z Izkaznico.^ Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. } Vedno zadnje novosti i , SAMO i 1 Gričar & Mejač j j Selenburgova ulica 3. j Neprekosljivi so le Excella 11 siton Nedosežni v konstrukciji In mate- ___________________ rljalu. Izredno »vTfTrvttitTT nizke cene. Oaleite sl zalogo pred nakupom ~ J. G O Sl E C, Liubliana PelaCa Ljubljanske Kreditne bank*. Gospodarstvo. P©rast dir&airja S&t smrsanfa trgovina Pred nekoliko tedni je notiral dinar v Curihu 6.50. Od tega časa je porastel na 7.50 in na tei višini se tudi dalj časa drži. Dosedaj smo bili vedno navajeni na veliko valovatiie dinarja in vsak njegov porast je bil spremljan v gospodarskem svehi 7. velikim nezaupanjem. Toda vedno ugodnejša trgovinska bilanca zadnjih mesecev je povzročila tako obilen dotok tujih plačilnih sredstev, da so vs* mahinacije tujih gospodarskih krogov, da bi oslabili kurz dinarja popolnoma propadle. Kljub dolgotrajni politični krizi, katero so gospodarski krogi pričeli že skoraj ignorirati, se ni omajalo zaupanje inozemstva v stabilizacijo in učvrščenje dinarja. Jugoslavija Dostaja dnevno važnejši gospodarski faktor in odpirajo se najlepše perspektive za bodočnost. Naravno je, da povzroča porast dinarja v zunanji trgovini daljši ali krajši zastoj, kar je pripisati trgovskim ugovorom za nabavko blaga, ki so sedaj kratkoročni, sedaj dolgoročni. Temu primerno se tudi pokriva trgovski svet z valuto in tek^ nastajajo v tečaju dinarja večja ali manjša valovanja, ki pa zdaleka niso tako velika, kot }e bilo to v prejšnjih letih. Narodna banka razpolaga skoraj s 500 milijoni kovinske in devizne podlage, s katero z velikim uspehom zaprečuje vsak poskus oslabljenja dinarskega tečaja Zadnji porast dinarja je povzročil precejšen zastoj v lesni trgovini, ki predstavlja skoro najvažnejši del našega izvoza. Nujno je, da država lesno Industrijo podpro s tarifnimi olalšavaml, da ne bo prevoz avstrijskega lesa po naših železnicah cenejši ko prevoz našega lesa. Najbolj pilzadeta je industrija tanina. Skoraj vse tvornice te vrste so ustavile obrat. Zaloge tanina so precej velike in ker nudi inozemstvo velike količine tega produkta, je skoro popolnoma onemogočen izvoz. V drugih panogah lesnih izdelkov se porast dinarja ne opaža v toliki meri. akoravno se tudi tu kaže precejšen zastoj. Po uspeli londonski konferenci se Ljubljanska borza, dne 7. novembra. Vrednote. Državni papirji: a) Obveznice: 1% in-vest. pos. Iz 1. 1921 denar 63. b) Srečke: 2%%> dtž. renta za voj. škodo denar 111, blaso 114 Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica denar 210, blago 210, zaključeno 210, LJublj. kred. banka dtnar 215. blago 225, Merkant. banka denar 125, blago 128, Prva hrv. šted. denar 916, Slavinska banka blago 80, b) Podjetja: Strojne tovarne in livarne denar 130, blago 147, Trbov. prem. družba denar 485, Združene papirnice denar 109, blago 120, Split cement F*ortland denar 1416, blago 1480, Nl-hag denar 68, blago 85. Založnice Itd.: 4 kom. zad. dež. banke blago 89, zast 1. kr. dež. banke blago 17%. Produkti. Orehovi bouls L froo meja denar 1800, hrastovi frizi 6, 7. 8, 9 froo meja denar 1450, blago 1SOO, hrastovi železniški pragi frco meja, za kom. blagp 36, trami */*, % */», “/?, '/». lepo blago, frco meja denar 400, bukova drva, obrobij., frco nakl. postaja kol. 5 vag., denar 19, blago 19, zaklj. 19, oglje vflano izbrano (hrast, Jagnje, breza, bukev), frco nakl. post blago 87.50, pšenica, dom., frco Ljubljana, denar 385, pšenica bačka, par. Ljubljana, na potu blago 430, koruza, bačka, par. Ljubljana, stara blago 335, ko raza bačka, par. Ljubljana, nova blago,210, koruza bačka, par. Ljubljana, umetno sušena blago 275, koruza bačka, frco Metkovica, gar. slov. postaja kol. 3 vag. denar 170, blago 170,, zaklj. 170, oves bački, par. Ljubljana, blago 340, fižol, ribničan, eri«, frco Ljubljana denar 440, £'žol, ribničan, b/n, froo Postojna, trans, blago 550. fižol prepcličar, orig. ftrco Ljubljana, denar 45C. fižol prepeličaT, čiščen b/n frko Postojna, trans, blago 580. fižol man-dakm orig. frko L}, den. 400, fižol mandakm čiščen b/n. frko Postojna trans, blago 505, fižol rjavi. orig.. frko LJ. denar 410, lan. seme frko. LJ., den. 675, pšenična moka »0«, bačka, frco Ljubljana, blago 625, pšenični otrobi srednji, b/n, frco Ljubljana, blago 210. . X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. novembra t. 1. pri Intendanturl Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 540,000 kg ovsa. — Dne 27. novembra t 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega stekla. — Dne 2. decembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih že- pojavlja na zapadnih tržiščih večje povpraševanje po lesu in splošno večja živahnost v poslovanju. Posebno Francija in Anglija iščeta večje količine jugoslovenskega lesa in to posebno hrastovi ne. Za primer špekulacije z angleškimi funti, ker se ni zaupalo na dinar, na} služi sledeče poročilo, ki smo ga pred dnevi orejeli: Polnm lesne tvrdke. V sarajevskih gospodarskih krogih Je pobudil različne komentarje polom vrdke »Jugoslovansko preduzeče za šumsku industriju I veletrgovina drva inž. Vladimir Iljin I drug.« Tvrdka je zaprosila za prisilno poravnavo. Podjetje ima pasive 4 milj. 455.074 Din, a aktiva znašajo samo 841.337 Dn. Saldo pasive znaša tore! 3,613.719 Din. Tvrdka nudi svojim up nikom 15 % za šest meseceev. O raz Iogih poloma te tvrdke, ki Je začela delati 7 velikimi sredstvi, krožijo v poučenih krogih različne verzije. Trdi se, da je bil neposredni razlog poloma ta, ker je tvrdka na račun svojih angleških konsumentov, s katerimi je sklenila pogodbo glede dobave hlodov, kupovala les po dražjih cenah, kakor so bile n« trgu. Po pogodbi bi morali Angleži plačati les po 14 šilingov, toda preden je bila pogodba efektuirana, so Angleži stornirali naročila, ker je na Angleškem padla cena hlodom na 7 šilingov, ob> enem pa se je dinar dvignil in funt šter ling padel. V splošnem pa sedanji porast dinarja ne ovira razvoja naše zunanje trgovino, ki se primeroma lahko pril*' goduje novim razmeram. Tako je bil n. pr. na§ izvoz v septembru t. L po količini za 14.88 S? večji, kot v isti dobi prošlega leta, po vrednosti pa komaj za 2.55%. Iz tega se jasno razvidi naraščajoča kupna mo5 dinarja, ki pa se zaenkrat v notranjosti države še ne opaža. Ako se bo izvoz, ki znaša v prvih devetih mesecih L 1924 6657 milijonov dinarjev še tako povoljno nadalje razvijal, je pričakovati nadaljni porast dinarja. 2eletJ bi pa bilo, da se vrli brez večjih skokov, ki bi motili normalen gospodarski razvoj. leznlc v Zagrebu glede dobave raznih tiskovin; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave osi; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 30.000 bobin cigaretnega papirja. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Odprto pismo gospodu Francu Planincu, iupnlku prt sv. Bolfenku na Kogu. V »Slov. gospodarju« ste me, kakor čujem, grdo napadli. Veseli me. da ste se me po preteku več mesecev zopet spomnili. Toda to pot bova hitro gotova. V prvi vrsti Vam sporočam, g. župnik, da klerikalnih časopisov radi njihove nesramne vsebine sploh ne čltam. Ako tedaj hočete z menoj po časopisih Občevati, tedaj objavite svoje pobožne želje v naprednih listih. Priporočam Vam pa, da svoj dopis Iz »Slovenskega gospodarjac ie enkrat ponovite in kjer ste omenili Ime Ivan Tomažič, zapišite Franc Planinc, ker potem bo dopis odgovarjal resnici. Star je pregovor: Kakršen Je človek sam, tako sodi potem tndl druge. Tuti pečat pa lepo porabite kar zase. » Vitan. 6. novembra 1824. Ivan Tomažič. Za vsebino uredništvo ne odgovarja. • PREMOG | Trboveljski g Libojski •*—~ - Ormožkl -*-••• Ib visoko Trobnodolskl (ap«e. ca eentrtlae kurjave) dobavlja po nainl2]lh cenah j D O M. ČEBIN I trgofiaa s premogom j Ljubljana, Woifova u. St 1 ./II. & Popolnoma varno naložite denar v | Ljubljansko posojilnico, r. s. 1 o. s. f v UublianS, MestnS trg štev. 6 ker Ima že nad ^ 10,000.000 Din jamstvene glavnice t Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najusodneje. •NARODNI DNEVNIK svojega dolgega potovanja — si je mislil — in se bo kmalu umaknil v svoj stan, če mu bodo lepo prigovarjali... Kolikor se je Tarzan bal prenočevati v takšni koči, nocoj ni hotel odreči. Mislil je, da vzame s seboj koga mlajših vaščanov. Morda se mu potem posreči ob svitu ognja, ki je običajno gorel sredi počrnele koče, tudi ponoči, dobiti zaželjena pojasnila. Tarzan je torej sprejel ponudbo, vendar je izrazil željo, da bi rajši delil prenočišče z mlajšimi vojščaki, da bi ne izpostavljal Maganvazamov« žene neprijetnostim hladnega nočnega zraka. Brezzoba starka je soglašala s tein predltj'-gom in kar Je bilo še boljše, da je Tarzan prišel takoj med najprebrisanejše vojščake, je bil zadovoljen tudi poglavar. Odkazali so Tarzanu kočo nedaleč vaških vrat Toda v koči je ostal sam. Nocoj so prirejali ples na čast nedavno vrnivše se čete lovcev, kakor je izjavil Maganvazam in mladi ljudje so se morali brezpogojno udeležiti slavij a. Komaj, da j« bil Tarzan varno v pasti, je poklical Maganvazam k sebi mlade vojščake, ki jih je izbral za skupno prenočevanje z belim hudičem-. Zdelo se je pa, da ni nobeden posebno navdušen za to pustolovščino. Zraven se je strah pred tem mogočnim belim tujcem vtisnil že pregloboko v njihove, žo itak za praznoverje dostopne glave. Po drugi strani pa so vedeli, da ne trpe Magan- žena ah bel otrok, je Maganvazam zanikal. Vendar je Tarzan takoj čutil, da je divjak lagal. Dotaknil se je še parkrat te točke, toda kljub včasih nenadnih vprašanj se mu ni posrečilo ujeti prebrisanega divjaka v bistvenem protislovju. Ostal je pri trditvi, da n! videl niti žensk niti otrok pri Rokov u. Tarzan je bil lačen in dobil po dolgem pregovarjanju s poglavarjem zaželjeno južino. Potem je poskušal zaslišavati še ostale vaščane. Predvsem je hotel še enkrat izprašati mladega vojščaka, ki mu je že v džungli povedal najvažnejše. Toda Ma-ganvazamova prisotnost je vzela vsem sapo. Tedaj je bil Tarzan trdno prepričan, da ve cela črna družba mnogo več o Rusu, kje je in gotovo tudi o usodi Jane in otroka, kakor so mu pa povedali? Vsled tega je sklenil, da ostane čez noč v vasi. Morda vendarle še kaj izmami iz dečka... Sporočil je poglavarju svojo željo in je bil precej presenečen, kako se je tega obnašanje spremenilo: Dočim je Maganvazam le mrko in z odločnim nezaupanjem sledil dogodkom, zdaj naenkrat ni vedel, kako bi mu bolj izkazal svojo gostoljubnost. Odločili so opičjemu človeku najboljšo kočo; ena Maganvazamovih žen bi kratkomalo morala oditi v svojo lastno kočo. Poglavar sam se je hotel za ta kratki čas preseliti v kočo neke svoje mlajše žene. Če bi se Tarzan pravočasno spomnil na knežje plačilo, ki je bilo obljubljeno črncem, če ga ubijejo, bi si nenadni preobrat Maganvazamovega razpoloženja kmalu drugače razlagal. Saj bi bilo vendar lahko zaslužiti to plačilo, ko bo bela pošast pokojno in ničesar sluteča spala v koči! Poglavar torej ni bil skop s prijaznimi besedami. Brez dvoma je bil Tarzan zelo truden od vazamova povelja nobenega ugovora in vsled fegg se mu tudi nihče ni drznil odreči pokorščine. Divjaki so čepeli okrog plapolajočega ognM ko jim je Maganvazam šepetaje razkril svoj načrti Stara, brezzoba čarovnica, ki ji zaradi Tarzanovi prijaznosti ni bilo treba to noč menjati prenočišča se je tudi sukala okrog kroga zarotnikov. Havnalf je, kakor bi morala zmirom pravočasno skrbeti z| novo rejo ognja, v resnici pa je hotela mogoče yei liko slišati, kaj so se možje dogovarjali.., Tarzan je kljub trušču nočne gostije spal & kakšni dve uri, ko je naenkrat začul sumljiv šuitf v svoji koči. Zdelo se mu je, kakor bi se nekdj tiho plazil k njemu. Ogenj se je posedel v kupčel-živega pepela in tema je bila v nasprotju s tei? žarečim središčem, še bolj neprodirna. Vendar se mu je zdelo nemogoče, da 14 M njegovi nočni tovariši že vrnili z veseličnega pro^ štora, ker je še nezmanjšano odmevalo divje krfjf Čanje plešočih in glasen trušč tamtama. Kdo sfc H neopažen plazil k njemu? In zakaj? čutil Je, da bi ono postavo že laliko prijtd Snel je s stene kopje, ki ga je za vsak slučaj v*« s seboj. »Kdo se plazi kakor lačen lev zdaj ppnoiS 9 opici Tarzanu?« je tiho vprašal Tarzan. ♦Tiho, tiho, bvana,« Je šepetal star, tresoC S| glas. »Tambudza le, ki je nisi hotel pognati U njene koče v mrzlo noč, ker je stara žena.«? (Dalje prihodn.HCj Poglavar je prišel prvi. Ker je hotel pri njem pričeti s svojim zasliševanjem, je takoj stopil ž »Jim v njegovo kočo. Bil je močan, čokat mož z nogočnimi, skoro opičjimi rokami. V njegovih po-iezah je bilo nekaj podlega; Tarzan je bil lahko {otov, da ima opravka s prav prostaškim dedcem. Zdelo se je, da je bilo le njegovo praznoverje In pa strahotne povesti, ki jih je pravilo Rokovovo belo in črno spremstvo, vzrok, da ni takoj ukazal Bvojim vojščakom pobiti Tarzana. Kajti to so bili Cotovo ljudožrci najhujše vrste. Edino-le strah, da bi to utegnil biti res oni hudič in pa da plane na njegov migljaj mogoče že prežeča tolpa v vas, je Maganvazama prisilil, da je še počakal. Tarzan je pošteno izprašal moža. Ko je njegove izpovedi primerjal z onimi mladega vojščaka, ki ga le poprej ujel v džungli, je bilo dokazano, da stremi Rokov s svojo karavano v divjem begu proti vzhodni obali. Mnogo nosačev pa.je baje Rokovu ušlo; razven tega je obesil v vasi pet svojih ljudi zaradi tatvine In »nezvestobe«. Maganvazamovi ljudje so izvedeli te stvari od nekaterih Rusovih črnih nosačev, ki niso tako natančno spoštovali tajnosti nadaljnih načrtov. Razven tega je Tarzan izvedel, da Rokov iikdar ni hodil daleč pred svojimi ljudmi — pred kuharji, nosači šatorov in Askari s puškami. Neki vodnik, ki so mu ga dali v vasi, mu je tudi baje jpmalu ušel in ga prepustil v pustinji njegovi usodi... Vprašanje, ča sta bila z Rokovom tudi bela Proda se Vs posestva poleg tovarne papirja. Natančneje #* poizve pri TEREZIJI SLEVEC, vas, Ladje St. 19. v Medvodah. Deteljno seme, fižol in sobe kupuje Sever * Kornp., W Hublja na, LmUi Wolfova ul. 12. Priporočamo tvrdko AVTO VOZI vse vrste gumijaste rob«, k* tudi popravila galoš sprejl to najkulantnejših cenah P« Uafar, Ljubljana, Rimska o. za gospode In dame KEL6, Maribor, Stolna ul. 5, iideluje vsa V to stroko spadajoža dela. blizuPrešernovega spomenika za vodo. RajcuieJši nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, ru-javega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje. — Razne Škarje in kuhinjske nože. Na veliko tn malo. nagrade dobi, kdor preskrbi poštenemu, oženjenemu upoko-encu mesto hišnika v sredini ali periferiji Ljubljane. Ponudbe na upravo lista pod .Takoj 8.000'. KURI Z OGLJEM ZAHTEVAJ PROSPEKTE dbbro vpeljan potnik paplril trgovine, ki bi bil pripravljen it prevzeti dobro IdoSe 3 meseSM sezijsko blago proti provlsijt Naslov pri'upravi Hat*-' Peciv'avv. z* bož7?0vrstn:, '"^/1 znamke »National« (hebel) dobro ohranjena, se po ugodni ceni proda. — Na-tanineje so poizve v trgovini M. Hladnik v D. M. v Polju pri Ljubljani. JUGO-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA ul. 24. TEL. 560 po najnovejši modi, poljubne za dame In gospode, razpošilja Knafelj Alojzij strokovni uiitelj za krojaštro Ljubljana Kriievnlška ul. 2. srednjo z dvema posteljama > dva solidna gospoda s* It za takoj. Ponudbe na upr« llsfe pod: »Takoj«. od »Juhana« kupuje družba »Juhan«, Ljubljana, Gradišče 18. MERAKL mala preprosta sobica * Si dlni mesta. Ponudbe na upm lista pod »Soba«. ve5 oseb na boljšo domačo brano. Natančneje se poizve v upravi lista. kiko malo te stane mali oglas, izračunaš lahko sam, do 20 besedi 5 din, vsaka nadaljna beseda pa 30 para. Gradbeno podjetje Arhitekt H. Krainer S Ro., s 150 do 200.000 Din kapital* se Iš2e ca trgovino samo ut veliko (2 dobro vpeljana pr#® meta) v Ljubljani s sodelov«« njem v pisarni. Cenj. naslov« pod šifro „Dober predmet" U Aloma Company, Ljubljana. moški in žaket • telovnikom, vse dobro ohranjeno ** ugodno proda. Naslov pove uprava Usta. napram uspehu, katerega tem potom dosežeš, kraljice Marije za negovanje obraza, nadalje parfume, vsa lasna dela, specialiteta: lasne obroike In kite v vseh barvah, priporoia ALEKS. GJUD ml. Mglenično urejeni moderni damski (Sesalni salon v Ljubljani, Konsreinl trs it«* 0. Odprto: od Vs8- do 12. ure in od lJ3 t. do 7. ure, ob sobotah do ure 8. zvečer. Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB. Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. KjtJI ako imaš kaj prodati ali kupiti, lllvll posoditi ali izposoditi, poduče- naprodaj v Ljubljani, Stari trg 60. vati, dopisovati ali ženiti se, Resne ponudbe na naslov: ne premišljuj, zdrami se in ne M. Umek, Ljubljana, Jadranska čakaj ter oglasi se, da vsakdo bank«. Posredovalci izključeni, ve, kaj hočeš aU iščeš. Oglašujte v JarodniDoevnik". TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA l> < Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi} ►► |Ekspozlture < Kapital In rezerve Din 19,000.000"- ► Izvršuje vse bančne posle najtoinefe Sn najkulantneje. Brzojavi: TRGOVSKA. Telefon: 139, 14«, 458. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAIAA Podružnic e: Maribor Kamnik Novo mesto Rakek Slovenjgradec Konjice Slovenska Bistrica Ptuj Logatec Prevatie FRANC CERAR« • druiba z o. z. v Domžalah pri ljubljen tovarn« slamnikov in klobukov zaloga i Celju, Gosposka 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Prešernova ni. 5. na dvor. Kovačič ftTršan. DRVA trboveljski PREMOG H. PETRIČ LJUBLJANA Gosposvetska c. 8 Telefon 343 podpisana se zahvaljujem slavnemu občinstvu ln p.n. stalnim gostom za obilni poset In zaupanje, ki so ga Izkazovali mojemu prerano umrlemu lopfogn g. Alešu Zalazniku. Obenem naznanjam, da bodem nadaljevala gostilniško obrt v V' 1 ••• • (I 1* *44 Prvorazredni moderni brzopisalni stroi in zagotavljam vse cenjene goste, da bodo istotako kakor doslej tudi vnaprej postreienl v popolno zadovoljnost. Za obilen obisk moje restavracije se najvljudneje priporočam \ velespofitovanjem Ittko V« tirajo V*5a kutt*<*.'Mado obupa Ur V^g^OTMfcj, nodolino ralmvo. T»Ue>po aiOTeiB )• yik>rahljate «£••«, Jd ]• t«kom rtiil te uoprllika to 1x1 ,ul11 vafcto kurjim n&eom btoo to t*« bnUBŽ nn^ravJl ko&vo, Barjit J* Mio priljubljen, kw ne deliti«, aamo porrlup, kori. oko ten.eUi*o • »"feuloo widi OekAlto el O *J**«« gst Dražba B UR 61 (Bayer*)i Vrhunec finomehanike I Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ul. 6|l restavraterka. Ljubljana, 8. nov. 1924. Podpirajte Jugoslovansko Matico!