INDUSTRIJA ŠTEVILKA 7 ■ ■ ■ ■ ■ ■ I LETO XI. mnmmUm* ■ s ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ____ ■■.'.l IZDELKOV lUrcuv S sej organov upravljanja Aktualno Kljub težavam uspešno POSLOVNI REZULTATI V LETU 1970 Čeprav nekoliko pozno pa vseeno prepričani, da vas bo zanimalo, objavljamo prispevek L. B. o poslovanju v letu 1970. Podjetje je v letu 1970 poslovalo v pogojih splošne gospodarske nestabilnosti. Zlasti je na dosežen finančni rezultat podjetja vplivala nelikvidnost podjetij ter podražitev osnovnih surovin — predvsem v prvem polletju. Cene pnevmatiki so se v drugem polletju povečale in so delno ublažile porast poslovnih stroškov. Poslovnost podjetja je bila osredotočena na odkrivanje notranjih rezerv, ki se kažejo v boljši organizaciji in vodenju, selekciji asor-timana, uvajanju in izpopolnjevanju mehanografske obdelave podatkov ter usposabljanju določenega profila kadrov. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni bilo mogoče v celoti realizirani investicijski program za leto 1970. Investicije so se usmerjale na večja vzdrževalna dela, racionalizacijo obstoječih kapaci- tet ter v manjši meri v izgradnjo novih objektov. Posamezna področja, ki so vplivala na doseganje poslovnega rezultata so: Proizvodnja Plan proizvodnje po direktnih stroških je bil v letu 1970 izpolnjen 95,8 °/o, fizični obseg proizvodnje pa je bil dosežen z indeksom 95,7. Proizvedli smo 20.134 ton gumijevih izdelkov, kar predstavlja 24 % celokupne proizvodnje teh izdelkov v panogi, od tega odpade največ na proizvodnjo pnevmatike (76%). Delež savske pnevmatike v panogi je najvišji in le-ta predstavlja c ca 51 % celotne tovrstne proizvodnje. Struktura obsega proizvodnje pnevmatike po posameznih proizvajalcih v panogi je naslednja: SAVA 36,05 BOROVO 27,98 TIGAR 23,59 REKORD 8,01 M. ZAKIČ 4,37 Pregled strukture celotne proizvodnje in proizvodnje pnevmatike v panogi je razviden iz grafikona. Dnevni obseg proizvodnje v Savi se je v primerjavi z letom 1969 povečal za 4,2 tone oziroma 5,—6 odstotka. Poglavitni vzroki za količinski oziroma vrednostni izpad proizvodnje po pozameznih delovnih enotah so bili predvsem v pomanjkanju osnovnih surovin — zlasti v I. polletju, v močni fluktuaciji delovne sile, v pomanjkanju naročil za nekatere tehnične izdelke, v zakasnelih dobavah in montažah strojnega parka ter zaradi nepredvidenih okvar strojev in naprav. • Grafikon na 3. str. prikazuje dinamiko proizvodnje po posameznih delovnih enotah v primerjavi z letom 1969. Marjan Čeferin predsednik IGD Sava Na prvi seji po občnem zboru je upravni odbor industrijskega gasilskega društva Sava ponovno izvolil za predsednika Marjana Ceferina. To pomembno nalogo so mu njegovi kolegi — gasilci — zaupali že tretjič, kar nedvomno pomeni veliko zaupanje in pa tudi Marjanovo požrtvovalno delo za razvoj gasilstva v Savi. Uspešno preventivno delo, preprečevanje požarov in zaščito premoženja so naši gasilci v preteklosti odlično opravili, kar je sicer tudi zasluga vsega kolektiva, razumevanja in podpore organov upravljanja ter vodstva podjetja. Toda velik delež pa gotovo prispevajo tudi vodstvo gasilske organizacije in gasilci sami. Torej tovariši gasilci, uspešno tudi v letu 1971, tebi Marjan pa iskrene čestitke. Jože Štular Prodaja Ena osnovnih komponent, ki v največji meri vpliva na realizacijo finančnega rezultata, je prodaja. Plan prodaje je bil v celoti izpolnjen 95,7 % — od tega smo na domač trg plasirali 90 % in izvozili 10 % izdelkov. Glede na to, da smo v drugi polovici leta spremenili cene pnevmatiki, je plan prodaje teh proizvodov 100 % izpolnjen. Ugoden plasman je bil dosežen tudi pri prodaji umetnega usnja in kemičnih izdelkov. Ker iščemo za prodajo ekonomsko najbolj učinkovite poti, smo in še forsiramo prodajo izdelkov na konvertibilno tržišče in prodajo preko lastne trgovske mreže. Izvoz se je v lanskem letu povečal za 70 °/o in dosegel vrednost z 223.000 dolarjev. Največ smo izvozili pnev- Nadaljevanje na 3. str. Marjan Čeferin je bil ponovno izvoljen za predsednika IGD Sava. Čestitamo! Člani konference ZK, člani predsedstva ZMS in člani sindikalnega odbora podjetja so 23. 3. 71 na skupni seji razpravljali o stabilizacijskih ukrepih in o posledicah, ki iz tega izhajajo. Najdlje so se zadržali ob »notranjih stabilizacijskih ukrepih«. Diskusija je bila zelo živahna. Prisotni so bili seznanjeni tudi s predlogom, ki predvideva stimulativne jše oblike nagrajevanja v Savi. Delavski svet je sprejel... Na pretekli seji delavskega sveta podjetja so člani sprejeli dva pravilmka uzobraževalnega centra: pravilnik o izobraževanju in pravilnik o pokhcni gumarski šoli in sprejeli dopolmtve pravilnika o varstvu pri dem. Predlogi izobraževalnega centra so bili pred časom že v javni razpravi, dopolnitve pravil o varnem delu pa prinašajo nekatere zanimive novosti, o katerih ničesar ne veste, zato sem prosil tov. Nadiževca za kratko pojasnilo. Odgovor berite v naslednji številki. Kaj so na delavskem svetu še obravnavali? 9 Razpis volitev v samoupravne organe Ker bo tale številka glasila izšla po tem, ko bodo naloge posameznikov in skupin v zvezi z bližnjimi volitvami opravljene — torej bi bile informacije zastarele — ne bom o tem pisal obširneje. Povem pa naj tole: volitve v samoupravne organe bodo v sredo, 21. aprila. Volišča bodo odprta od petih zjutraj do petih popoldan. Imenovana je osrednja volilna komisija: 1. Stojanovič Aleksander, predsednik, 2. Jagrič Regina, član, 3. Gunčar Vladimir, član, 4. Šlibar Stanka, član, 5. Medven Majda, član. Njihovi namestniki pa so: 1. Blaj Anton, namestnik predsednika, 2. Rudolf Stojan, namestnik člana, 3. Sure Jože, namestnik člana, 4. Logar Zdenka, namestnik člana, 5. Božič Anton, namestnik člana. Več o pripravah na volitve, o nalogah predsednikov svetov delovnih enot in zborov delavcev ste bili obveščeni z Informatorjem. Za sklep: volišča uredite čim lepše. Predlog o razpisu volitev je delavskemu svetu podjetja posredoval Franci Rakovec, organizator upravljanja. Rudi Nadiževec, varnostni inženir je s svojo delovno ekipo, v Nadaljevanje na 4. str. Nezgode pri delu 1970 Nezgode in iz tega poškodbe pri delu so poleg boleznin eno najbolj občutljivih področij, saj ne zmanjšujejo delovne sposobnosti samo prijzadetih, ampak je v večini primerov tudi v delovnem okolju (kjer se nezgoda pripeti) delovni učinek slabši, manjši. Ob obračunu izgub zaradi nezgod pa šele ugotovimo, kako nezgode negativno vplivajo tudi na poslovni uspeh podjetja. Varstvu pri delu je zato posvečeno veliko pozornosti in vsak dan več. Tudi v Savi je tako in zato velja mnenje, da se pri nas zelo prizadevamo, da bi zmanjšali število nezgod pri delu. Da smo disciplinirani, pravijo, pa vseeno, tudi v takih pogojih vseh nezgod ni moč odpraviti. Mnogo pa se jih da preprečiti. Zakaj? Zato, ker je bilo lani v Savi opravičljivih samo 40 poškodovanih, namesto 209, kolikor smo jih lani zabeležili. KAKŠNE SO BILE POŠKODBE PRI DELU, V KATERIH DELOVNIH ENOTAH JIH JE BILO NAJVEČ IN KDO JE BIL POŠKODOVAN? Oddelek za varstvo pri delu pozorno spremlja primere poškodb v Savi. Spremlja pogoje, v katerih se dogajajo poškodbe, dejavnike, ki pospešujejo poškodbe, vrste, pogostost, itd. Vse to z namenom, da se število nezgod zmanjša kar se da, seveda s pomočjo preventivnih ukrepov in raznih akcij. Naj napišem, da zaradi razumevanja vodilnih delavcev lin članov organov upravljanja ter vestnega dela delavcev oddelka za varstvo pri delu problem nezgod pri delu ni tako velik, zaskrbljujoč, da bi morali biti plat zvona. Pa vseeno se prizadevanja morajo nadaljevati. Poškodbe lani Iz zbranih podatkov o poškodbah lani je razvidno, da se je na delovnem mestu poškodovalo 209 delavcev ali 7,5 % vseh zaposlenih. Na poti na delo ali z dela se je poškodovalo 31 delavcev. Zaradi pomembnosti poškodb, ki so lahko odraz delovnih pogojev alli tehničnega varstva, medosebnih odnosov, uspešnosti kadrovske politike, zdravstvenega in socialnega varstva, bomo v tem sestavku pisali le o poškodbah pri delu. Poškodbe, ki so se pripetde na poti z dela ali na delo, omenjamo zato, ker se je njih število v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za skoraj 100 %, tako da so lani predstavljale kar 13 °/o vseh poškodb v Savi. Število poškodb od leta 1966 narašča, in sicer jih je vsako leto Nadaljevanje na 4. str. V zadnjih dneh marca je bilo v Kranju posvetovanje o samoupravni odgovornosti v delovnih organizacijah. Pokrovitelj posvetovanja je bila naša tovarna. Ker pa se je posvetovanje začelo ob zaključku naše redakcije vas bomo o posvetovanju obširneje seznanili v prihodnji številki. Motnje krvnega obtoka prvih težav naprej, s krajšimi ali daljšimi presledki brez vsakih motenj. To nedvomno terja veliko potrpežljivosti od zdravnika, še več pa od bolnika. Po najnovejših statističnih podatkih boleha v Jugoslaviji najmanj dva milijona prebivalstva zaradi sprememo na ožilju spodnjih okončin, kar povzroča motnje krvnega obtoka. V naših specialističnih ustanovah in inštitutih za medicino dela so ugotovili, da od tega števila, odpade okrog 70 odstotkov na delavke oziroma delavce, zaposlene v industriji, posebej, če njihovo delovno mesto zahteva, da pretežno stojijo. S svojo boleznijo je vsak paciet nehote postal član velike družine bomikov, ki trpijo za motnjami obtoka v spodnjih okončinah. Strokovnjaki se zavedajo, da se ta družina nenehno povečuje. O vzrokih te bolezni nam je marsikaj že znano', priznati pa moramo, da je pri njej tudi precej nepojasnjenega. Predvsem si nismo še na jasnem, kako preprečiti nadaljnje naraščanje števila bolnikov s to boleznijo, kako obvarovati že naše otroke, da ne bodo trpeli zaradi istih težav. Raziskave na tem ipdročju se nadaljujejo.. Naše farmacevtske tovarne zelo intenzivno delajo na tem področju, seveda v najtesnejšem sodelovanju z znanimi jugoslovanskimi in tujimi strokovnjaki s tega področja medicine. Preučujejo najrazličnejše vplive na bolezen, ki jo označujemo kot cirkulacij sko pretočne motnje v spodnjih okončinah, načine in možnosti preprečevanja in posebej zdravljenja te bolezni. Da bi kar koli dosegli na tem področju, je poleg prizadevanja strokovnjakov v naših zdravstvenih ustanovah in farmacevtskih tovarnah potrebno tudi disciplinirano sodelovanje bolnikov. Samo na ta način se bo lahko ustavilo ali vsaj zmanjšalo nenehno naraščanje števila takih bolnikov. To vsekakor ni samo medicinski, ampak tudi hud socialno ekonomski problem modeme dobe, ki zahteva sistematično teamsko delo, entuziazem strokovnjakov in prizadevnost bolnikov. Raziskave in statistična obdelava motenj obtoka spodnjih okončin so pokazale, da se v Jugoslaviji odstotek bolnikov, ki bolehajo za prevarikoznim in varikoznim sindromom, giblje med 10 in 20 odst., in sicer med 30 in 70 letom starosti. V nekaterih tovarnah v Sloveniji so v zadnjem času strokovnjaki našli tudi do 50 odst. članov kolektiva, ki so prizadeti zaradi motenj obtoka v spodnjih okončinah in potrebujejo zdravljenje. To je vsekakor zaskrbljujoče poročilo. Ta bolezen, ki jo nekateri imenujejo minus varianta pokončne drže človeka, je torej resnična in potencialna nevarnost za vse ljudi. Statistika je pokazala, da so motnje obtoka v spodnjih okončinah bolj pogoste pri osebah, ki dalj časa stojijo, m sicer zaradi delovanja sile teže, da je invalidnost zaradi te bolezni večja, kot se sicer misli in da se zaradi te bolezni izgubi najmanj toliko delovnih ur kot pri gripi. Člani delovnih kolektivov v tovarnah, posebej tam, kjer proizvodnja še ni na zadostni tehnični ravni, morajo zaradi narave svojega poklica pretežni del delovnega časa stati. To velja tudi za delavce v kmetijstvu, gradbeništvu, komunalnih podjetjih itd. če še navedemo, da so ogrožene osebe, o katerih smo pravkar govorili, nepoučene o vajah, ki jih je potrebno izvajati v odmorih na delovnem mestu, da bi preprečili motnje obtoka v spodnjih okončinah, potem je jasno, da je ta problem v naši državi še vedno na mrtvi točki in da ga je potrebno čim prej aktualizirati. Zato mora zdravstvena služba, posebej služba medicine dela, bolj spremljati pojave motenj obtoka na spodnjih okončinah, ker bi pravočasni ukrepi .in . zdravljenje gotovo pozitivno vplivali na izboljšanje stanja pri nas. V takih pogojih in pri takih poraznih rezultatih bi zdravstvena služba morala točno določiti organizacijo dela na tem področju, morata pa bi tudi določiti strokovni profil zdravnikov, ki bi teamsko oodeiovaai Dornike s prevarikoznim m varikoznim sindromom (zdravnik spiosne medicine, ctermatoveneraiog, kirurg za ožilje itd.). Ko se je davni prednik današnjega moaernega človeka postavil na zaanje noge in začel uporao-Ijati sprednje okončine kot bodoče roke, nikakor ni mogel predvideti, kakšne posledice bodo in koliko j in bo. Ena od nezaželenih je poslabšanje krvnega obtoka v spodnjih okončinan, ki se pogosto zaključi kot bolezen z imenom krčne žile, krtice ali strokovno varice. Ta bolezen sodobnega človeka sodi med najbolj razširjene bolezni nasploh. Ro podatkih različnih avtorjev zboli za njo več kot polovica prebivalstva, čeprav so podatki dokaj različni glede na starost opazovanih skupin, njih poklice, življenjske navade in druge okoliščine. Za razumevanje nastanka motenj v obtoku in razvoja krčnih žil, si moramo najprej priklicati v spomin znanje o normalnem krvnem pretoku. Vemo, da srce z vso močjo poganja kri prati periferiji. Kri prepoji tudi najbolj oddaljene dele telesa, odda snovi, ki jih nosi s seboj in sprejme od celic vse tisto, kar jim je odvečno ali škodljivo, začne pot nazaj proti srcu. Od najtanjših žilic, lasnic ali kapilar, proti debelim in debelejšim se tim. venska kri zbira in usmerja proti srcu. To omogočajo posebne zaklopke, nameščene v notranjosti ven. Sila, ki poganja kri, pa prihaja z več strani; pritisk nove krvi, ki prihaja, gibanje mišic ob venah (posebno pri delu), utrip žil odvodnic, ki se prenaša na vene v bližini, v srk s strani srca in še drugi. Iz povedanega je razumljivo dvoje: da bo odtok toliko težji in počasnejši, kolikor se kri zbira in odteka iz srca bolj oddaljenih delov telesa, kot je to prav primer s spodnjimi okončinami. In drugič, da bo kri zastajala in bo odtok oviran, če katerikoli od sistemov, ki sodelujejo v odtoku, odpove. Če pa pride do zastajanja krvi v spodnjih okončinah, če je, torej odtok oviran in počasen, sladijo najrazličnejše spremembe predvsem na teh mestih, pozneje pa lahko tudi drugod. Ravno to vidimo pri krčnih žilah, posebno' če so močneje razvite. V največjem številu primerov je nastanek krčnih žffl povezan z naslednjimi čioitelji: 1. Določena nagnjenost k razvoju krčnih žil je že prirojena. V nekaterih družinah se pojavijajo krtice pogosteje kot v drugih. V enem primeru gre za razvojne napake v ožilju, njih zgradbi, razvejanosti, v drugem pa za splošno slabost tistega gradiva v žilnih stenah, ki je odločilno za elastičnost in odpornost. V tretjem gre za povezavo teh dveh med seboj ali teh še z drugimi. 2. Pridobljene motnje v obtoku, ki jih ni malo skozi vse življenje: med temi so posebno pomembne vse tiste, ki na nek način ovirajo odtok zaradi pritiska na žile, kot je to v nosečnosti, pri razvoju neke bule v mali medenici ali v trebuhu, zaradi močnega podvezo vanj a okončine, zarastline v okolici itd. Posebno so pomembne okvare ožilja samega, na primer poškodbe, vnetja, različne spremembe pod vplivom hormonov, prehrane itd. Večina teh namreč okvari zaklopke, ki potem ne zadržujejo krvi, ampak ta prosto pada navzdol. Prezreti ne smemo niti tistih motenj in okvar, ki! nasploh ovirajo ali otežkočajo obtok, kot so močneje ploska stopala, posledice poškodb, na primer zlomov goleni, večjih brazgotin po ranitvah in končno način življenja ter poklic. V najrazličnejših in najbolj pisanih kombinacijah teh in drugih činiteljev prihaja vedno do podobne slike. Kri ne odteka več normalno iz prizadetega področja, kopiči se v posameznih predelih in pritiska od znotraj na žile. Ker so te manj odporne, se počasi širijo. Ko so se razširile, so zaklopke, če so še sploh ohranjene, še bolj odmaknjene in slabše opravljajo svojo funkcijo, zato je odtok slabši, stene se čedalje močneje širijo. Tako nastanejo različno oblikovane razširitve žil; enkrat na daljšem odseku, drugič Zdravljenje in preprečevanje posledic mora upoštevati vse tiste činitelje, ki na svoj način vplivajo na nastanek krčnih žil. Ker na prirojene Slabosti ne moremo vplivati v zadostni meni, se usmerimo na tiste, ki so nam dostopne. Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejen in dobro izkoriščen počitek, posebno v poklicih, ko delavec dalj časa stoji, v nosečnosti itd., pomagajo preprečevati prezgodnje nastajanje kr- Preventivni pregledi delavcev sodijo v redno delo obratne ambulante. S takimi pregledi odkrivamo razna obolenja v začetni fazi. na manjšem v obliki vrečk, nanizanih ena na drugo, tretjič kot drobna mreža itd. Prizadete pa so lahko vene na površini ali v glo-ibinl. Našemu opazovanju so seveda povrhne krtice bolj dostopne, pa tudi pogostejše so. V začetku razvoja bolezenskih sprememb ni posebnih težav. Pojavijo se v glavnem čez dan zaradi pokončne drže človeka. Noga zateče, čez noč pa zopet splahni. Hitreje se pojavi utrujenost, napetost v stopalu in v goleni, žile čedalje bdlj nabrekajo. Temu se pridružijo krči. Ko bolezen enkrat začne svojo pot, jo skoraj nezadržno nadaljuje, če le ne posežemo vmes. žile se čedalje močneje širijo in zajemajo 'tudi prej neprizadete dele, prehrana goleni, stopala ali celo spodnje okončine je čedalje slabša. To se kaže tudi na koži kot zadebelitev, drobne krvavitve, sprememba v barvi, povrhno vnetje — tim. go* lenji ekcem. Pogosto se pojavi vnetje še na žilah, neke vrste sesedanje in zlepljanje krvi na vnetem predelu — tromboflebiitis, ki more biti huda komplikacija krčnih žil. Na nekaterih mestih krtice toliko izbuhnejo navzven, da bolnik začne krvaveti, pridružijo se spremembe na ostalih tkivih, a v končni fazi sledi naj neprijetnejša posledica ■— razvoj golenje razjede. Obolenje je mogoče pri večini oseb zadržati v razvoju bolezenske slike, omiliti težave in vsekakor preprečiti poznejše nevšečnosti in komplikacije. Osnovno pa je zavedati se, da iz majhnih krčnih žil nastanejo velike krčne žile in iz 'lažjih znakov hudi znaki, ker bolezen, če je ne začnemo zdraviti, nenehno napreduje. Poleg tega mora biti vsak bolnik pripravljen na sodelovanje pri zdravljenju, ki traja domala vse življenje od tic. Zdravljenje začnemo čimprej in ga usmerjamo zoper vse činitelje, ki so nam dostopni. Uporabnih metod je več: jemanje zdravil, zdravilu en j e z injekcijami ali operacijo ali kombinacijo več metod hkrati. Težko je dati prednost eni od njih, kajti vsaka ima prednost v enih in slabost v drugih primerih. Prepustimo, da o teh odloča zdravnik, bolnik pa naj izpolnjuje njegove napotke. Od bolnika se terja, da prihaja redno na 'kontrole, nosi elastične povoje, ki jih snema le ponoči, a nogo povija natanko tako, kot mu je naročeno. Večkrat je potrebno, da bolnik dobi tudi vložke za ploska stopala ali izvaja ortopedske vaje za okrepitev stepalnega oboka, izgubi kakšen kilogram telesne teže, ter se izogiba vsega, kar bi sicer oviralo krvni obtok. Nekateri bolniki obupajo v času zdravljenja, ker se ne zavedajo posledic, katerim gredo nasproti. Uspehi zdravljenja pa ne izostanejo, če se zdravljenje le začne dovolj zgodaj in traja dovolj dolgo. Zdravljenje motenj obtoka v spodnjih okončinah je, kot rečeno, zelo različno. V zadnjem času se je razvil nov način zdravljenja z ražličnimi preparati, ki jih pacient zaužije ali uporablja lokalno in ki posegajo v področje mikro-oinkulacije. Ti preparati uspešno preprečujejo posledice, ki nastanejo zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Tako so znani preparati divjega kostanja, ki vplivajo na kapilarno steno tako, da zvišujejo kapilarno rezistenco in zmanjšujejo prepustnost kapilar. Dobre uspehe zdravljenja so tudi registrirali pri t. d. kombinirani terapiji. Najboljše so se pokazale kombinacije preparata, ki vsebuje razen Ionizirajočih, vasonrotektivnih substanc, še kom- ponente, ki stimulirajo obtok, in take, ki imajo protivnetno delovanje. Pri zdravljenju varikoznega simptomnega kompleksa naj bo načelo pacienta, da čimprej začne s terapijo. Zdravljenje takih bolnikov mora biti dobro organizirano in zahteva od zdravnika in posebej od pacienta popolno' sodelovanje, seveda, če želimo kaj doseči. Posebej je važno poudariti zgodnje triažira-nje in odkrivanje takih bolnikov, pri 'katerih so spremembe šele na začetku. Takoj je treba začeti z zdravljenjem in ukrepi, ki naj preprečijo napredovanje bolezni. Sistematični pregledi delavcev v industriji bi morali biti redni, osebe, ki so ogrožene, pa bi bilo treba pravočasno poklicno preusmeriti, kar pomeni za delavno skupnost in prizadetega velik dobiček. Razumljivo je, da je v vseh primerih bolezni oziroma motenj obtoka v spodnjih okončinah potreben zdravniški pregled in. spoštovanje zdravnikovih navodil, ker je samo zdravnik pristojen za reševanje tega problema. Zamotana, zelo heterogena in še vedno neraziskana področja pre-varikoznega in varikoznega sindroma so problemi, ki jih vse bolj raziskujejo; preučevanje tega medicinskega, hkrati pa tudi socialnoekonomskega problema današnjega časa terja po vsem civiliziranem svetu ne samo vztrajno in sistematično skupinsko delo strokovnjakov -medicincev, temveč tudi aktivno sodelovanje bolnika. V takšno načrtno delo je predvsem vključen vsak zdravnik. Poznanje zgradbe ven in normalnega venskega krvnega obtoka zlasti v spodnjih okončinah je temeljno znanje, tki omogoča zdravniku, da prodre globlje v problematiko vzroka in nastanka teh sicer kroničnih stanj. Tedaj začetek zdravljenja ni težak, ker terja manj porabljenega časa, daje pa kvalitetnejšo obdelavo bolnika in končno v večini primerov zelo dobre uspehe zdravljenja. Ti nagibi opravičujejo in s ti hkrati »moto« vsebine tega sestavka, 'ki v njem želim poudariti pomembnost problematike motenj venskega krvnega obtoka v spodnjih okončinah, seznaniti bralca (oziroma eventualnega pacienta) o tem zelo pogostem problemu. Po Fužinarju Zabavno glasbena oddaja Mladinska organizacija in odbor za proslavo 50-letnice tovarne pripravljata javno zabavno glasbeno prireditev »Sava v petdesetih letih«. Po prvotnem dogovoru bi morala biti prireditev v koncertni’ dvorani kina Storžič, zdaj pa je dogovorjeno, da bo oddaja v kinu Center. To pa zato, da bi se je lahko udeležilo čim več Savčanov in prebivalcev Kranja. V oddaji bodo že po tradiciji sodelovali naši folkloristi in oktet. Mikaven bo prav gotovo tudi tekmovalni del oddaje, kjer bodo sodelovale ekipe garnizije JLA Staneta žagarja, Gimnazije Kranj in ekipe iz naše tovarne. Tekmovali bodo na temo »Sava v petdesetih letih«, in sicer na osnovi materialov, ki so bili pripravljeni za osrednjo proslavo. Te dni imamo že končni' seznam ekip in po imenu prijavi j encev je soditi, da bo tekmovanje za najvišje mesto zelo zagrizeno. Namreč, v ekipah Save so prijavljeni delavci, ki so doslej na podobnih tekmovanjih vedno osvojili prva ali pa vsaj druga mesta. Organizatorjem je veliko do tega, da bi bilo na prireditvi čim več obiskovalcev, saj bo gotovo vsak videl ali slišal kaj posebno zanimivega. Pričakujemo tudi, da bodo na prireditev prišli svojci naših delavcev in videli, da znamo ne samo dobro delati, ampak se tudi zabavati. Torej, 24. aprila ob 18. uri v kinu Center. Jože štular Kljub težavam uspešno Nadalievanie S 1 Strani Pc,:tjetie uvaža ca. 70 % osnovnih slenih. Plan kadrov ni bil v celoti J J * surovin, zato je nabava le-teh ve- realiziran, ker smo potrebe po matike 83 %• Ugodne rezultate je v zana na spreminjajoče se gospo- delovni sili krili z delavdi uki- tem obdobju dosegla tudi trgov- clarske ukrepe. Pri nabavi surovin njene delovne enote naravno ska mreža, ki je realizirala plan- jz uvoza imamo še vedno težave z usnje. Lani je bilo v podjetju sko zadolžitev 100 %• deviznimi sredstvi in neustreznimi; 2732 povprečno zaposlenih. Nasled- Struktura prodaje po posamez- deviznimi predpisi. Za preteklo nja tabela prikazuje strukturo za- lahkožakl j učimoJ dcT so bile spre^ nih prodajnih poteh v letu 1969 in poslovno leto so bile zlasti v pr- poslenih po njihovi dejanski in 1970 je razvidna iz naslednjega vem polletju problematične cene zahtevani izobrazbi (po stanju 31. grafikona: nekaterih osnovnih surovin, ki so 12. 1970). Celoten dohodek kot rezultat pogojev in uspešnosti poslovanja Glede na pogoje gospodarjenja STRUKTURA PRODAJE PO PRODAJNIH POTEH domača prodaja trgovska mreža lastna poraba □ ZZ) cm 1 a S Strokovn usposoblj Dejanska Zahtevan; jete poslovne odločitve pozitivne in se zrcalijo v doseženih rezultatih poslovanja oz. v ustvarjenem celotnem dohodku. Le-ta je za 8,1 odstotka večji od planiranega. Struktura celotnega dohodka je naslednja: i. Izobrazba — visoka 3,4 5,4 — vllšja 2,2 3,3 — srednja 10,2 12,0 II. Kvalifikacija — poklicni del. 25,0 42,7 — priučeni 6,1 25,8 — nekvalificirani 53,1 10,8 SKUPAJ I in II 100,0 100,0 1. Porabljena sredstva 71,1 % — od tega amortizacija 5,4 % 2. Pogodbene obveznosti 3. Zakonske obveznosti 2,8 % 4. Ostanek dohodka za OD in sklade 22,8 % Ali lahko delate ? ® Ali lahko delate, če vam neprestano zvoni telefon? Pri meni redko kateri dan zvoni manj kot dvajsetkrat. # Ali lahko delate, če imate deset, petnajst obiskovalcev vsak dan? K meni jih pride vsaj deset! ® Ali lahko delate, če vas vsaj petkrat na dan prosijo za informacijo ljudje, s katerimi nimate nikakršne zveze? Na primer, pri meni je to vsak dan: Kaj je za malico? In tako naprej. Ali pa: so delavci, ki ob šestih zjutraj pri- 1969 Za lansko leto je značilna močna fluktuacija zaposlenih, ki se je Skupna prodaja v panogi znaša bile precej višje od predvidenih, nap ram letu 1969 povečala za 60 %. °P^me. v drugem polletju se je pritisk Vzroki za to so predvsem subjek-na obseg materialnllh stroškov livni. kajti tržne cene se približale planskim _ , . , , ,, . istle na so še nadalie Osebni dohodki Iz strukture celotnega dohodka je razvidno, da zavzemajo porabljena sredstva 71,1 %, od tega znašajo stroški amortizacije 5,4 %. Za naše podjetje je značilna smotrna politika odpisovanja osnovnih sredstev. Politika višjih amortizacijskih stopenj je v današnjem tempu razvoja tehnike nujna glede na relativno hitro ekonomsko in tehnično zastarelost strojne cenam, porastle pa so še nadalje Glede na vrsto problemov, predvsem zunanjih, pa ni bilo mogoče v celoti doseči planiran ostanek dohodka. Ob zaključku lahko ugotovimo, da je podjetje kljub naštetim te-prikazanem obdobju so pod- , Ma?a “,pIača^h osfb“h dobod- kavarn, v znatni meri realiziralo že vse leto razmeroma visoke, jetja v gumarski panogi porabila “T Je bl.a, ”ad Prcclvideno dma- gospodarski načrt, ki hkrati pred-Vzroki za ta pojav so zlasti v ne- 41.780 ton naravnega in sintetič- mllT .za f’1/0; PoPrecm mescem stavlja delno realizacijo ekonom-vsklajenosti med potrebami trži- nega kavčuka, in sicer v razmerju °S?btni d“',odek "a zapo,sleaega Je skih ciIiev- predvidenih v srednje-šča, razpoložljivuni kapacitetami 43 : 55. Največji porabniki so DO- V . . 0 zllasal '4!9 dm 111 Je v ročnem programu razvoja podjet- v letu 1970 75.339 ton gumenih izdelkov od tega realizira Sava 19.024 ton ali 25.3 % in se tako uvršča po delno ublažil, obsegu dosežene realizacije na pr- kavčuka so vo mesto med podjetji v panogi. Omeniti je treba problematiko cene domačih surovin, zalog gotovih izdelkov, ki so bile V in rentabilnostjo izdelka. ROVO, SAVA, TIGAR, RIS in RE- primerjavti s preteklim letom porasel za 10 %. ja. Doseženi rabati so bili zlasti v KORD, kli so porabili 34.263 ton drugem polletju precej višji kot kavčuka ali 82 H. Iz razmerja ela-smo predvideli v gospodarskem stomerov se vidi, da je še vedno načrtu (za 46,3 °/o). Vzroki so pred- velika potrošnja naravnega kav- vsem v novih cenah pnevmatike, čuka, zlasti pri vodilnih podjetjih Na naš naslov ki pa so pogojene z višjimii rabati, v panogi. LOJZKA BAŠAR 3.3 % čnejo delati. Delajo do osmih, tem pa hočejo četrt ure počiti. Pa pridejo k tebi ali meni in: »Ali veš, da so naši hokejisti zanič?« in tako naprej. Preveč je tega. Kljub dobri organizaciji dela, zadolžitvam, nalogam, nekateri le preveč zavirajo delo drugih (če izvzamem vprašanje o učinku njihovega dela). Zakaj tako, in kje tako? Povsod! Najsi bo na severnem, južnem, vzhodnem ali zahodnem koncu naše tovarne. Zato, ker se nekateri ne morejo disciplinirati in pustiti vsaj druge na miru, če že sami lahko to počno. Kaj narediti? Nadrejeni, bolj pozorno spremljajte, ali so odsotni res vsi po službenih opravkih. Ko zahtevamo delovno disciplino od delavca pri stroju, jo zahtevajmo tudi od delavca za pisalno mizo. Pa brez zamere. Urednik 1. SKUPNA PROIZVODNJA PANOGE 126 V LETU 1970 Glasilo Sava mi je zelo všeč, ker je vsebinsko zelo bogato, in ga z zanimanjem prebiram. Lepo in svečano ste proslavili 50-letnico tovarne. presenečena nad vašo pozornostjo do nas upokojencev. Kljub svojim težavam pri gospodarjenju Ste se Sapove počitnice 1971 Kadrovska služba je tik pred izdajo časopisa prejela ponudbo od transportnega podjetja SAP Ljubljana (oddelek za turizem) za letova-Prijetno sem nje v njihovih počitniških domovih in najetih privatnih sobah. Ker je ponudba dokaj ugodna, posredujemo članom kolektiva v skrajšani obliki nekaj osnovnih informacij o letovanjih v organizaciji SAP. Oddelek za turizem pri podjetju SAP Ljubljana ima letos na voljo odločili, da boste dali regres tudi počitniške domove in privatne sobe I. kategorije v naslednjih krajih: nam. Fiesa pri Piranu Počitniški dom ima 160 ležišč v sobah z dvema, tremi in štirimi ležišči. Vse sobe imajo tekočo vodo. Počitniški dom ima restavracijo s 150 sedeži, točilnico in vrt ter urejen avtokamp. Cena dnevnega pensiona znaša v glavni sezoni 55,—N din, otroci do 10 leta starosti pa imajo 30 % popusta. Delovnemu kolektivu in samoupravnim organom želim pri nadaljnjem razvoju lepe uspehe. Marija Remic Nabava Poleg navedenih področij vpli- Kadri Dragi člani kolektiva Save! Srečen sem, da se vam lahko najprej zahvalim za prijetne ure, ki sem jih preživel z vami, ko smo praznovali 50-letnico našega kolektiva. Presenetili ste me, to vam mo- znaša v glavni sezoni 45,-ram od srca priznati, saj nisem na to ceno 30 % popusta. pričakoval take pozornosti. Kot dvainosemdesetletnik sem obiskal podjetje, v katerem sem preživel trideset let. Obujal sem spomine in žalostil sem se, da mi nismo mogli delati v takem okolju. Povem vam, takrat se nihče ni brigal za delavca. Samo, da si bil črn, lahko je vsepovsod smrdelo, le da si v pravem času prišel na delo. Danes ni tako! Na delo moramo priti. Kako je včasih dolgčas brez njega, boste spoznali šele v mojih letih, čeprav še vseeno tu in tam kaj naredim, kolikor mi moči do- Volparija pri Savudriji Počitniški dom ima 160 lešič v sobah z dvemi, tremi in štirimi ležišči. V vsaki sobi je tekoča voda, tuši pa so v stavbi in na vrtu. Lastno kopališče je od doma oddaljeno 10 minut. Cena dnevnega pensiona N din, otroci do 10 leta starosti pa imajo popusta. Crikvenica SAP je rezerviral v Crikvenici večje število sob I. kategorije s kopalnico ali tuši. Sobe so v neposredni bližini restavracije »Klus«. Letovanje v Crikvenici se posebno priporoča družinam z otroki. Cena dnevnega pensiona je v glavni sezoni 50,— N din, otroci do 10 leta starosti pa imajo 30 % popusta. Selce pri Crikvenici V omenjenem letoviškem naselju je SAP rezerviral privatne sobe I. kategorije, ki so v neposredni bližini hotelske restavracije, kjer se bodo gosti lahko hranili. Kopališče je oddaljeno 400 m in je primerno tudi za otroke ter neplavalce. Cena dnevnega pensiona je ista kot v Crikvenici. V skladu s povečanim obsegom vata na poslovni rezultat v podjetju poslovanja smo za leto 1970 pred- puščajo. Vendar pa ni toliko dima tudi nabava in poraba surovin, videli tudi večje število novozapo- in ne toliko smradu in kje je tisti ropot, ki smo ga včasih tako tež- BINAMIKA PBOIZVOEiJS V LETU 1969 IN' 197o PO DELOVNIH ENOTAH Kaštel Stari Kaštelska riviera obsega 7 Kaštelov s 3 večjimi kopališči in se razprostira od Trogira do Splita. SAP ima rezervirane privatne sobe I. ko prenašali. Tudi roke ne more- kategorije s tekočo vodo in kopalnico v etaži. Restavracija »Plavi Jadran« Kaštel Stari ter kopališče sta v neposredni bližini privatnih sob. Posebno priporočamo prevoz z letalom, saj je letališče oddaljeno od kraja letovanja samo 3 km. LEGENDA: 12 avtopnovm. 13 velopnevm. 14 pre5. izd.I 15 preš. izd.II 16 tehn. izd. llmLsu j. 19 prevleke 20 ročna kenf. 22 plastične m. 23 nar. asn.le 25 S.ISd! FTiiTTTirnnTiiiiTm delovne enote jo ostati v »kalandru«. Kje so koli, s katerimi smo metali plošče iz strojev? Lahko mi verjamete, da je bilo moje presenečenje še večje, ko sem gledal moderne stroje in verjel, da uspehi ne morejo izostati. Ob pogledu na »ka-lander«, pri katerem sem delal, sem si dejal — spremenil se je, kot noč — pa dan! Naredili ste veliko in še boste! Vesel sem, da je tako in srečen sem, da naš trud ni bil zaman in da ste danes »na konju«. Posebno se zahvaljujem tovarišu inž. Mravljetu, ki me je obiskal doma, me vodil po podjetju in mi omogočil, da sem ga dodobra spoznal. Benedik Joie-Jaklčkov Prijave in plačilni pogoji Interesenti lahko rezervirajo ležišča v poslovalnici SAP Ljubljana, Titova c. 38, telefon 314-922 ter v vseh ostalih SAP-ovih poslovalnicah v Sloveniji. Letovati je možno od 1. 6. do 30. 9. 1971, glavna sezona pa traja 2 meseca. Izmene so na 7, 14 in 21 dni. Ob prijavi je treba plačati akontacijo v znesku najmanj 14 N din na osebo za vsak dan letovanja. Celoten račun mora delavec poravnati najkasneje 12 dni pred letovanjem. Turistična taksa je vračunana v ceno pensiona. Tisti člani kolektiva, ki bi se odločili za letovanje v enem od navedenih krajev, naj se za podrobne informacije čim preje obrnejo neposredno na podjetje SAP Ljubljana — turizem in gostinstvo, Titova c. 38. FRANC DOLENC Nesreče v letu 1970 Nadaljevanje s 1. strani skoraj en odstotek več, prav tako pa se veča tudi število izgubljenih dni. Lani je bilo 209 poškodovancev 4131 dni na bolniškem dopustu ali 19,7 dni za nezgodo. Kolikšna je izguba zaradi poškodb delavcev pri delu? Natančnih podatkov o višini škode zaradi poškodb pri delu nimamo. Ob računanju pa bi morali upoštevati več kot deset postavk, od izgube zaradi zastoja v proizvodnji, stroškov zaradi okvar stro- Na porast nezgod nedvomno vpliva tudi nadurno delo v proizvodnih delovnih enotah. Gotovo ti niso edini vzroki nezgod. Obravnavati bi morali še to, da nekateri vodilni delavca ne poznajo varstvenih predpisov in ne znajo delati z ljudmi. Zaradi tega bo v prihodnje potrebna boljša izbira in seveda sistematično izobraževanje. Pri obravnavanju poškodb ne smemo zanemariti dejstva, da so nekateri delavci prikazovali poškodbe, ki so se jim pripetile doma, kot nezgode pri delu. Zakaj? Zato, ker so dobili 100 % nadomestilo osebnega dohodka in še dnevno odškodnino od nezgodnega zavarovanja. Konfekcioner je bil za trenutek nepazljiv in nesreča je bila tu. Poškodovana roka, bolečine, bolniški dopust... jev in naprav do stroškov, ki nastanejo zaradi zmanjšanega delovnega učinka, ker se sodelavci razburijo, delovna morala se poslabša, če se nezgode dogajajo pogosteje. Približna ocena škode zaradi poškodbe pri delu, izračunana po metodi Zavoda za zaštitu na radu (Zagreb) je 950.000 ND kot neposredna ekonomska izguba. Zakaj pride do poškodbe? Pni analizi nezgodništva smo ugotovili, da prihaja do večjega števila nezgod predvsem zaradi mnogih dejavnikov: — narašča tempo dela; gospodarski podatki kažejo vedno večjo produktivnost dela pri skoraj enaki tehnični opremljenosti; — delovne enote so zdaj v štirih, med seboj oddaljenih obratih. To otežkoča in povečuje interni transport materialov in gotovih izdelkov: — delovni prostori v nekaterih delovnih enotah so preveč založeni z materialom; — ker je bila ukinjena delovna enota naravno usnje, je veliko delavcev odšlo na druga delovna mesta, zelo visoka pa je bila interna fluktuacija tudi zaradi visokega bolniškega staleža; — na nezgodništvo zelo vpliva tudi zunanja fluktuacija, saj je bilo treba kar 306 delavcev nadomestiti z drugimi, jih v delo vpeljati in prilagoditi novemu okolju. Osebna krivda za nezgodo V začetku sestavka smo omenili, da pripisujemo precejšen pomen osebnim dejavnikom, ki vplivajo na nezgode. Podrobnejša analiza namreč kaže, da le-ti vplivajo, v našem primeru, kar v 80 primerih od stotih poškodb. Pri raziskavi posameznih primerov smo ugotovili, da je bilo več kakor polovico delavcev pred poškodbo v izjemnem čustvenem stanju: skrb za otroke, za družino, medosebni spor, slabo razpoloženje itd. V vseh takih primerih pa je delavec manj zbran. Pri tej analizi pa smo tudi ugotovili, da so alkoholiki dvakrat bolj podvrženi nezgodam kot nealkoholiki. Ugotovili smo tudi, da so se delavci, kii so se poškodovali, večkrat motili pri delu, izostajali z dela in manj disciplinirano opravljali delovne naloge. Seveda so tudi izjeme. Kdaj se pripeti največ poškodb ? Največ jih je ob ponedeljkih. Najbrž zato, ker se delavec v dveh dneh »odvadi« delati, mnogi pridejo na delo utrujeni zaradi ponočevanja in podobno. Med tednom je tega manj, zato je tudi nezgod manj. Toda ob petkih število nezgod spet poraste. verjetno zaradi utrujenosti ali zmanjšane zoranosti oo pričakovanju konca delovnega teana. Te ugotovitve kažejo, da bodo mnogi morali spremenita način preživljanja prostega časa. Po spiosmh zakonitostih naj bi nezgone rasle od začetka dela pa uo 3., 6. ure deia. Pri nas se največ nezgod pripeti v prvi in zaunji un deta. Zakaj? V prvi — po naših aomnevah — zaradi prilagajanja dem, v zadnji pa žaram povečanega tempa nela, v zeiji kar najnutreje opraviti deio m se pripraviti za domov. Različen čas mane gotovo vpuva na zmanjšanje nezgou, z ustrezno raz-poreuitvijo mtenzavnosti deia (organizacija) Di verjetno lahko preprečuj marsikatero poskodoo. V kateri starosti se delavci največ poškodujejo? Največji odstotek poškodb so imen aeiavci, ki so stari od 18 do 30 let. 10 % zaposlenih te starosti se jih je lam poskoaovaio. Starostna skupuia med 51. in 55. letom je uneia 6 % nezgod, nad 35 let pa Se manj. na je manj nezgod pri deiavčin, starih nad 53 let, je gotovo vzrok v večji izkušenosti m oseom zreiosti, tistim pod 18. letom pa pri nas velja poseona pozornost (skoraj vsakodnevna anštruktaza o nevarnostih na delovnih mestih, mso zaposleni v nočnih izmenah m ne na težjih deiovmh mestih), zato je tudi med njimi maio nezgod. Poškodbe in čas zaposlitve Na novo zaposleni delavci se nič bolj pogosto ne poškodujejo kakor ostati, čeprav bi to pričakovali. Po prvem letu zaposlitve pa se pri teh delavcih pričnejo nezgode in rastejo do 6 let zaposlitve, ko zopet upadajo. To si razlagamo takole: v prvem letu je delavec večkrat opozorjen na nevarnosti pa tudi sam nanje računa. Potem pa misli, da že vse ve in njegova pozornost upada. Po šestih letih dela v podjetju pa so imeli dovolj priložnosti spoznati vse nevarnosti, svoje delo spoznajo do podrobnosti, dobili so občutek pripadnosti kolektivu, kar vse je zagotovilo za preprečitev nezgod pri delu. Kakšnih poškodb je največ bilo? Minimalno število poškodb stopal in oči dokazuje, da so delavci dobro opremljeni z osebnimi zaščitnimi sredstvi in da jih pri svojem delu tudi vestno uporabljajo. Iz analize poškodb glede na poškodovane dele telesa pa je razvidno, da so pri delu v naši tovarni poškodbam najbolj izpostavljene roke (62 vseh poškodb) oz. prsti rok (38 % vseh poškodb) ter noge od stopal navzgor. Sklep Z ozirom na to, da je okoli 20 % poškodb povzročil tehnična dejavnik, bo mogoče nekatere tehnične vzroke odstraniti: gre predvsem za hibe na strojih in napravah, za motnje v tehnološkem procesu, za nepravilno ali nezadostno razsvetljavo in za ureditev delovnega okolja. Osebnostne dejavnike, ki jih je med vzroki nezgod kar 80 %, pa bo v bodoče potrebno temeljiteje proučiti, jlih izluščiti kot čiste faktorje in jih predvsem s pomočjo psihologa in oddelka za delovna razmerja skuša odstraniti. Le na tak način se bo števtilo poškodb pri delu lahko zmanjšalo, zmanjšala se bo lahko teža poškodb, povečal pa občutek varnosti pri delu, zadovoljstvo in končno tudi produktivnost. Zaradi nepazljivosti si je delavec poškodoval roko, slika je dovolj Po poročilu oddelka HTV zgovorna! pripravil JOŽE ŠTULAR Štipendisti naše tovarne so se tesneje povezali z MO Sava. Sadovi takšne povezanosti so že vidni. Naši bodoči sodelavci so se že začeli vključevati in se seznanjati z delom v tovarni. Slika prikazuje naše mladince in štipendiste na seminarju na Jezerskem. Drugi sestanek štipendistov in posojilojemalcev že drugič v tem šolskem letu smo se sestali štipendisti in poso jilojemalci tovarne »Sava«. Dnevni red je obsegal 5 točk. Predsednik Bojan Gničar je začel sestanek in po nekaj uvodnih besedah predstavil dr. Leva Premruja, direktorja RTI. Tovariš dr. Premru nas je seznanil z načrti v zvezi z razvojem podjetja in nam posebej predstavil nekatere oddelke ter orgamza-cijo razvojne službe. Po zelo zanimivem predavanju se je razvila živahna debata in štipendisti so postavljali dr. Premruju vprašanja z najrazličnejših področij. Zanimali so se za novosti v proizvodnji in tudi vpraševali, kako je devalvacija vpilivala na položaj tovarne in ostalo. Dr. Premru je jedrnato in simpatično odgovarjal. Beseda je nanesla tudi na diptom-ska dela. To vprašanje so načeli študentje 4. letnikov. Sprejet je bil predlog, da naj bi se diplomska dela po tematiki vključevala v proizvodnjo »Save« in dr. Premru je pri tem obljubil svojo pomoč. Bodoči diplomanti pa se bodo pogovonili o temah še s svojimi profesorji in mentorji. Mimogrede smo tudi izvedeli, da sodelovanje med fakultetami in tovarno ni takšno, kot bi moralo biti. Druga točka dnevnega reda je obsegala razgovor o praksah. To občutljivo področje je sprožilo glasnejšo debato, štipendisti, ki so že kdaj opravljali prakso, so se v mnogočem pritoževali nad prakso. Zavzemali so se za to, da bi praksa potekala na deiovmh mestih, kjer bi študent ali dijak, ki je pravkar za nekaj časa zapustil šolske klopi, uporabil vse svoje znanje, ki ga je (ali pa tudi ni) pridobil v šoli. To je seveda skoraj nemogoče, in m v skladu z možnostmi tovarne, kot nam jc-pojasnila tov. Repinova. Vseeno pa se bodo z njihove strani potrudili, da bi praksa kar najbolj ustrezala vrsti študija. Končno je nekdo izrazil željo, da bi praktikant imel pri svojem delu mentorja. Ta bi ga seznanil z delom, ki ga opravlja, mu zelo natančno razložil tehnološki postopek in strokovno odgovarjal na vprašanja. Stvar je zahtevna in verjetno ne bo vselej uresničljiva. Sicer pa bo praktikant v enem mesecu res marsikaj izvedel, kar ga zanima, seveda, če bo še sam pokazal delovno vnemo. Morda v prvem tednu res ne bo »na čistem« z vsemi vprašanji, toda, kot rečeno, v mesecu dni bo prav gotovo. Štipendisti in posojilojemalci, ki bodo opravljali prakso v tujini, bodo dobili povrnjen del potnih stroškov. Prav tako povrne tovarna del šolnine za jezikovne tečaje, tcda študent se mora izkazati z opravljenim izpitom. Medtem se je sestanka za kratek čas udeležil še tov. direktor, inž. Janez Beravs, toda dolžnosti mu niso dopuščale, da bi prisostvoval sestanku do konca. Odbor kluba štipendistov in posojilojemalcev je na svoji seji pregledal pravilnik o izobraževanju delavcev. Posebno zanimivo je bilo za nas poglavje o štipendijah. Izobraževalni center je predlagal nove višine štipendij. Do sedaj je na višino štipendije vplival samo učni uspeh, v prihodnje pa bodo poleg uspeha upoštevali tudi socialno stanje štipendistov. Zato smo štipendisti in posojilojemalci poslali izobraževalnemu centru potrdila o osebnih dohodkih staršev in o premoženjskem stanju. Lahko smo zadovoljni, ker nam bodo pri učnem uspehu upoštevali prav vse ocene in tudli dodatek v primeru slabšega socialnega stanja bo marsikomu popravil štipendijo. Mladinski aktiv nas je povabil k sodelovanju na kvizu, ki bo organiziran v okviru praznovanja 50-letnice podjetja. Zato smo na tem sestanku izbrali tudi tekmovalno ekipo. Stvar se dolgo ni premaknila z mrtve točke in nihče od številnih fantov se ni opogumil. Pobudo so prevzela dekleta in iz svojih vrst izbrala tri tekmovalke. Upajmo, da bedo fantje vsaj močno navijali zanje. Sledilo je še kratko poročilo predsednika kluba o delu odbora. Na seji ni bilo prisotnih okrog 30 štipendistov in posojilojemalcev. Ugotovljeno je bilo tudi, da vsi štipendisti in posojilojemalci ne izpolnjujejo svojih obveznosti do izobraževalnega centra, čeprav so v pogodbi to obljubili. Dnevni red je bil izčrpan in ker pod točko »razno« ni bilo nobenih predlogov, smo sejo zaključili. I. P. Delavski svet... Nadalj'evanj*e s 1. strani kateri je prvič sodeloval tudi psiholog, pripravil daljše poročilo o delu oddelka za varstvo. Iz poročila smo vam pripravili izvleček o nezgodah v preteklem letu. Objavljamo ga na tej strani. V razlagi o nezgodah v preteklem letu je tov. Nadiževec dejal: »209 poškodb ali 7,5 % poškodovanih od vseh zaposlenih v preteklem letu je preveč in porast je vsako leto večji, zato predlagamo, da delavski svet podjetja po razpravi potrdi »Program ukrepov za urejanje in pospeševanje varstva pri delu za leto 1971.« Delavski svet je po razpravi predlog v celoti sprejel. Toliko o 11. seji delavskega sveta podjetja. Jože štular SAVA —- glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji ČP Gorenjski tisk Kranj sova Uraivj ■ industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov ■ »Ua "RED REPUBLIKE S SREBRNIM VENCEM RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI RED REPUBLIKE Z BRONASTIM VENCEM RED DELA Z ZLATIM VENCEM ŠTIRMNOSEMDESET PRIZNANJ NAŠEMU DELU ». . . Ko zdaj ocenjujemo rezultate našega skupnega dela, smo . . . lahko zadovoljni. Vendar, ocena preteklega obdobja ni namenjena hvaljenju in bahanju, ampak mora služiti predvsem kot izhodišče za bodoče delo. Zavedamo se, da smo v Savi tako pri poslovnih uspehih, kakor tudi pri ustvarjanju boljših delovnih odnosov še daleč od cilja, ki ga želimo doseči. A naši cilji so jasni in sprejema jih večina članov kolektiva. Vemo tudi, da pot do cilja ni ne lahka, ne enostavna, zato nam bodo odlikovanja velika vspodbuda.« To so najbolj preproste besede — a najbolj stvarne — kar smo jih slišali na svečani seji delavskega sveta 19. februarja na osrednji proslavi. Vajeni smo bili, da so odličja dobivali le generali, vojaki so se samo borili. To pot pa je bilo precej drugače: več kakor polovico odlikovanj so dobili delavci iz neposredne proizvodnje. To ima dvojno vrednost. Tisti, ki so pripravljali predloge in izbirali (to so bili sveti delovnih enot ali zbori delavcev) imena sodelavcev, ki naj bi bili odlikovani, so priznali zasluge za razvoj tovarne tudi delavcem, ki niso več med nami — upokojencem: izmed delavcev pa so težko izbirali, saj so marsikje ugotovili, da bi odlikovanja zaslužili mnogi v delovnih enotah. Druga vrednost pa je v tem, da se izenačuje odnos med umskim in fizičnim delom, da inženir, tehnik in delavec vsak po svojih močeh prispevajo k izpolnjevanju skupnih nalog — k boljšim delovnim uspehom. Ko je na svečani seji delavskega sveta podjetja inž. Janez Bohorič pojasnjeval predlog za odlikovanja, je med drugim dejal: ». . . jubilej je primeren trenutek, da damo posebno priznanje tistim delavcem in upokojencem našega kolektiva, ki so s svojim delom največ pripomogli k temu, da se je Sava iz male, nepomembne tovarnice razvila v to, kar danes je . . .,« in nadaljeval, »odlikovanja pa so veliko priznanje tudi vsemu našemu kolektivu.« Da, priznanje tudi neštetim neimenovanim, ki so dobesedno s svojimi rokami gradili to našo tovarno, po kateri se danes ponosno oziramo. AMBROŽIČ MIRA DOLINŠEK JANEZ GORDIČ MARIJA .bL KUSELJ FRIDERIK LAH ANTON ŠTERN , v MARIJA V X RED DELA S SREBRNIM VENCEM NADIŽEVEC RUDOLF PRISLAN FRANC RAKOVEC FRANC ROSIČ ALOJZ SONC FRANC ŠKARABOT ' MARJAN ANTONIJA TOMAŽIN JOŽEFA ŽENER VILJEM, ČEFERIN MARJAN MEDALJA DELA