Leto VII., štev 56
Ljubljana, torek 9. marca 1926
Poštnina pavšal i ran a.	Cena 2 Din
== Izhaja ob 4. xjntraj. a
Stane mesečno Din 35-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifa. Uredništvo t
Ljubljana, Knaflova ulica Ster. 5/L Telefon štev. 7a, ponoči tud; Stev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnfttvo: Ljubljana, РгеВетпот« ulica it. 54. — Telefon St. 36.
Inseratnl oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. 49a
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica »t i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček. zavodn : Ljutv jana St. 11.84s - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.14 t.
Ljubljana, 8. marca.
Marčno zasedanje Zveze narodov in Zvezinega Sveta je ne samo z ozirom na društvena pravila izredno, temveč se tudi sicer vrši pod neobičajnimi okol-ščinami. Na dnevnem redu je med drugim sprejem Nemčije v ženevsko meddržavno organizacijo in v njen ožji od bor. dogodek, ki je po versajski mirovni konferenci najbrž najodločilnejšega pomena v evropski povojni politiki Nemčiji se s tem činom ne samo otvar-jajo vrata v velepomembno ženevsko institucijo, z njim se ne briše samo grenki spomin na sovraštvo svetovne vojne in se vrača Nemčija v koncert evropskih držav. Politični akt. radi katerega se je sestalo izredno zborovanje Ženevi, pomeni dejansko povratek Nemčije med ravnopravne velesile sveta.
Današnje zasedanje Zveze narodov je logična posledica in edini res pozitivni, otipljivi sad konference v Locarnu. Vsi državniki, ki so se udeležili divnih dni r.a obalah Laga Maggiore. so dospeli zdaj tudi na breg Lemanskega jezera, da prisostvujejo zaključni svečanosti politike locarnskega duha». Vsi so prišli, le njega ni, njega. Ari-stida Brianda. ki je največ pripomogel, aa je prišlo do locarnskih pogodb in do marčnega izrednega zasedanja Zveze narodov. Briand, ki je ne-le glavna osebnost v evropski politiki zadnjega leta. ampak tudi eden najmarkantnejših državnikov sedanje dobe, je prišel v Ženevo samo na nedeljsko predposve-tovanje. nakar se je takoj vrnil v Pariz, prepustivši zastopstvo francoske republike socijaldemokratičnemu poslancu Paul-Boncourju in načelniku radikalne levice poslancu Loucheurju. ki je prav popularna oseba v palači Zveze narodov in v «reformacijski dvorani» zra-en hotela «Victoria» v Ženevi, čigar avtoriteta pa je tokrat temeljito okrnje-a in oškodovana, saj je Loucheur eden zmed številnih finančnih ministrov, ki so bili zadnja leta križani v francoskem parlamentu. Ce je Francija, ki je ne-le ena glavnih sil sveta, ampak tudi ona država, katere mnenje je posebno v sedanjem trenutku odločujoče važnosti, zastopana v Ženevi samo s svojo soci-jalistično opozicijo in z enim izmed mnogoterih poraženih finančnih ministrov. je to gotovo tudi nenavaden, izreden prizor.
Prav ima pariški «Temps», ko smatra. da se v teh okoliščinah tako tehtno vprašanje, kot je razširjenje Sveta Zveze narodov, ki je usodepolno za celo bodočnost, ne bo moglo rešiti, ne da bi Francija uveljavila v polni meri svoj vpliv v prid soluciji, ki jo smatra za sprejemljivo. Res je. da je francoska politika v okviru mednarodnega organizma v Ženevi tako izrazito definirana. da se ne bi kdovekai izpremenila, pa naj si bo jutrišnji zunanji minister ta aii oni. vendar je padec Briandovega kabineta v tako težavnih mednarodnih okoliščinah izzval gotovo zmedo, ki se ie najprej občutila v Ženevi. Trenutno so si tam pomagali na ta način, da bodo več dni zborovale razne komisije, ki bodo gledale zavleči svoje delo do dne. ko pride iz Pariza zastopat Francijo oseba, ki bo stala na čelu parlamentarne vlade in bo imela zadostno legitimacijo, da s polno odgovornostjo vrže na tehtnico mnenje francoske republike.
Do dne. ko se bo rešila vladna kriza v Franciji, potemtakem ni pričakovati odločilnih dogodkov v Ženevi. Imeli pa bomo dotlej priliko brati lepo vrsto Mestecih govorov, med katerimi bodo deviške izjave zastopnikov Nemčije, ki bodo tokrat tarča pozornosti v Ženevi, gotovo najbolj opaženi. Med tem časom se bo pripravljal kompromis glede stalnih sedežev v Svetu Družbe narodov, ki sicer ni niti pravičen niti moder, ki ra visi že na koncu jezika vseh odjen-ijivih državnikov.
Razen Švedske in morda še kake druge manj pomembne države so vse delegacije v Ženevi ohranile več ali manj proste roke. O stalnih sedežih ima itak sklepati Svet sam. Angliji gre predvsem za to. da pride Nemčija brez prehudih incidentov pod ženevsko streho. Francija in Italija sta naklonjeni razširjenju Sveta s tem. da se ustvarijo novi stalni sedeži za Poljsko, Španijo in Brazilijo. Isto stališče zastopajo še nekatere druge članice Sveta Zveze narodov.
Kompromis se išče v formuli, ki naj cvaruje dostojanstvo Nemčije», istočasno pa «reši vse velike evropske interese». Z drugimi besedami: Najprej naj dobi sama Nemčija z vso svečanostjo svoj stalni sedež, nato pa pridejo s privoljenjem Nemčije na vrsto ostali kom-petenti. Zelje teh slednjih naj se usliši-jo, če to dovoli Nemčija, že zdaj v marcu, če ne. pa v septembru ali pa — še pozneje.
Tak je trenutni položaj v Ženevi. Kot sc vidi. se je s sedanjimi notranje-poli-tičnimi homatijami v Franciji zaenkrat najbolj okoristila Nemčija. Zato je upo-stavitev rednih razmer v Franciji in sestava močne vlade, ki bo imela za se- . boj sigurno delovno večino v parlamentu in trdno oporo v javnem mnenju. 1
Vlada zopet v krizi?
Pašič na delu za nove volitve, še počitnice. — Davidovi
Beograd, S. marca. p. V političnih kro-gah zatrjujejo, da se vlada v zadevi bud_ žeta nahaja v zelo težki krizi. Splošno se sodi, da je pričakovati važnih dogodkov monda že pred sprejetjem budžeta. Zato se delajo že najrazličnejše kombinacije.
Nocoj ie bil ministrski predsednik Pašič v daljši avdijenci pri kralju. Politični krogi pripisujejo tej avdijenci poseben namen. Trdijo, da je pole« Pašičevega referata o poroïiliii. ki jih je dobi! od dr. Ninčiča iz Ženeve ,bil največji del avdijence posvečen sondiranju terena za volilni mandat. Paišič je po informacijah, ki jih Ima vaš dopisnik, mnenja, naj skupščina takoj po sprejemni proračuna gTe na počitnice najmanj za mesec dni. Parlament bi torej s 1. aprilom nehal poslovati za daljšo perijo-do, morda za več kot mesec dni, ker vlada reima pripravljenega ničesar, kar bi mogla dati na dnevni red. Ker odnošaji med vladnima strankama niso prav nič izboljšani, bi v tem času Pašič pripravil teren za eventualne nove volitve. Vendar pa tudi
Parlament gre 1. aprila na dalj-
5evci ne vstopijo v vlado.
St. Radič dela s svoje strani, da ga Pašič po sprejemu proračuna ne izigra. Radsčev-ci zahtevajo, da dobi Stjepan Radič gotove pismene garancije, da se v slučaju razpustitve narodne skupščine zagotovi njegovi stranki mesto v volilni vladi.
Nocoj so davidovčevci, Spaho in dr. Korošec imeli daljšo konferenco. Po tej konferenci so se iz njihovih klubov demanti-rale vesti vladnih listov, da se ena izmed opozicij cnaln'ih strank (davidovičevci) pripravlja, da stopi v vlado z radikali. Vsi davidovičevci, Korošec "in Spaho najodločneje odklanjajo sodelovanje z radikali.
Jutri zvečer pričakujejo v Beogradu prihod finančnega ministra dr. Stojadinoviča, ki je snoči odpotoval iz Pariza. Prihoda dr. Stojadinoviča se v gotovih krogih boje, ker ima dr. Stojadinovič s Stepanom Rndičem osebni obračun, vendar pa prevladuje mnenje, da se bo Incident Radič Stojad'novič ■končal po istem receptu, kakor se je k-n-čaJ z Božo Mateimovičem, t. j. z nekako večerjo v kavarni »Borac«.
Kako spravljajo pod streho državni proračun
Klerikalec Smodej pravi, da Slo venci niso en narod s Srbi in Hrvati. — Samostojni demokrati ostro kritizirajo režim RR. — Minister dr. Maksimovič zavrača klerikalce. — Farni prizori radi nastopa črnogorskega fédéraliste Brîjevica.
Beograd, 8. marca. r. Na včerajnji dopoldanski seji Narodne skupščino so govorili davidovičeraki poslanci Aleksa M i j o v i č,
Agatonovič, Luka Pleskovič m Mibajlo živkovič, kj so kritizirali poli. tično upravo in strankaTstvo v njej. Posl. P1 e s k o v 1 6 se je predvsem bavil z razmerami v Vojvodini.
Na popoldanski seji je prvi govoril klerikalec posl. Smodej ki je izjavil, da so klerikalci sicer za eno državo, da pa ne priznavajo narodnega edinstva, ker Slovenci niso skupen narod s Srbi in Hrvati. Kot dokaz za svojo trditev je navajal, da Slo. vence v skupščini nihče ne — razume.
Za njim sta govorila davidovičevec Pera Markovič, ki je kritiziral sporazum RR nato pa radikal Mihajlo Srečkovič ter minister TJ z u n o v i č
Razprava o proračunu notranjega ministrstva se je nadaljevala tudi na današnji seji skupščine, ki se je pričela ob 9 dopoldne.
Skoro vsi govorniki so se bavili z razmerami v svojih okrajih. Prvi je govoril Črnogorec posl. MSutin T o m i č (Nikac od Rovina), ki je zelo ostro nastopil proti črnogorskim federalistom, očitajoč jim da imeli zveze s kačaki in da so jih podpirali Italijani.
Nato so Se govorili b osen ski radikal Ko-sta G n j a t i č, davidovičevec Milan N i k o 1 i č Ilija šumenkovič, radikal Alek. sa 2 u j e v i č in musliman Hasan Milj-kovic. Zadnji je govoril dr. Živkovič, radikal iz Bačke, ki je napadal opozicijo, čeS da hujska narodne manjšine.
Z njegovim govorom je bila dopoldanska seja zaključena.
Popoldanska seja Narodne skupščine se je nadaljevala ob 17 15 Najprej je dobil besedo samostojni demokrat K e c m a n o -v i č. ki je bičal korupcijo, zlorabo uradne oblasti in nenmralnost drž. organov v Bosni ln Hercegovini Svoj govor je zaključil z vzklikom: «Naše prebivalstvo je vseskozi narodno, ne bo pa moglo več živeti v teh razmerah, v
Drugi Je govoril dr. Gjorgje Branko-v 1 č (SDS), ki je ostro kritiziral sedanji re žim, nagla šajoč da je današnji režim prinesel seboj pravcato brezvladje To je re. žim naei'ja, protizakonitostl, nereda in po. manjkanje avtoritete. Vse to pa se lahko pri nas dogaja le zato, ker se vrsti vlada za vlado. Saj srno v sedmih letih po ujedi-njenju imei.i nič manj kot 15 vlad. To je tisto, kar nam tako strašno škoduje in ubija avtoriteto državnih oblastev. Ni čuda, da se v takih razmerah ne more fconsoli-dirsti naša domovina.
Notramji minister Maksimovič, ki je potem dobil besedo je obširno odgovarjal na posamne pripombe opozicije in skušal nje. j ne trditve pobiti. Dejal je, da opozicija ni
na Hrvatskem in v Slavoniji prešla funkcija že v 90 % slučajev na redne občinske zastope. Govornik se je potem bavil z izvajanji posamnlh govornikov opozicije posebno črnogorskega feleralista Drljeviča. Reagiral je tudi na včerajšnji govor posl. S m o d e J a in dejal, da je neutemeljena njegova trditev, kakor da bi Beograd zahte vaj, da se morajo Slovenci odreči svo'emu jeziku. (Posl. Smodej: »logu nišam reke! ! j Minister: «Pač, pač!» Od Slovencev ne le, da ni nihče zahteval kaj taičega, marveč to nikomur niti na misel ne prihaja, pač pa je slovenski jezile v teoriji in praksi popolnoma ravnopraven s srbščino in hrvaščino.» Gcsp. Maksimovič je pni tem opozarjal posl. Smodeja r.a člena 1. ta 3. ustave ter povdarjal da nihče ne želi hegemonije Srbov. Ko je odgovoril še na izvajanja posl. G r o I a, jov prosil zbornico, naj sprejme proračun negovega resorta.
Nato se je oglasil k besedi posl. Čeda Kokanovič (zcmljorad.), za njim pa črno» gorski federalist Drljevič, ki je ostro napa. del notranjega ministra povdarjajoč, da so bili Črnogorci še pred Srbijanci za narodno ujedinjenje in da so oni dali iniciativo z as njo, da pa so zelo razočarani nad sedanjim načinom izvajanja uprave. Zato so tudi po» stali federalisti.
Med govorom posl. Drljeviča je prišlo do ostrih spopadov med večino in opozicijo, zlasti pa med ministrom Maksimovičem in govornikom. Predsednik je odvzel besedo posl. Drljeviču. Ker je hotel nadaljevati svoj govor je predsednik prekinil sejo. Hrup in trušč tudi ni ponehal, ko je predsednik znova otvoril sejo. Drljevič je skušal zopet govoriti, toda predsednik mu tega ni do» volil. Opozicija je bila ogorčena in je v znak protesta velik del opozicije zapustil zbornico. Hrup je vedno bolj naraščal, po» samezni poslanci so celo začeli razbijati po klopeh. V splošni zmešnjavi in med silnim vpitjem je vladna večina sprejela z večino glasov proračun ministrstva za notranje po. sle v poedinostih, nakar je bila seja zakfju» cena nekaj pred 20. zvečer. Prihodnja seja bo jutri ob 9. dopoldne. Dnevni red: raz. prava o proračunu ministrstva za narodno zdravstvo.
Francoska vladna kriza
Caillaux zopet finančni minister?
Pariz, 8. marca. s. Predsednik republike Doumergue je dospel v spremstvu zbornic» nega predsednika Herriota davi ob 8. v Pa» riz. Ob 10. se je vrnil Briand iz Ženeve. Predsednik je pričel posvetovanja radi se« stave nove vlade in je sprejel najprej Bri» anda in predsednika senata De Selvesa. V
političnih krogih prevladuje mnenje, da pre» , , , , . , ,	. vzame sestavo nove vlade zopet Briand in
lojaHna. ker dela sedanjo vlado odgovorno obdrži V£Čino	dosedanjih ministrov,
za vse dogodke od ujeimjenja pa do da- . „ . .	,.	, ' ., _ " .,
nes ta da hoče napraviti iz postili slu- f,nanc,m Por*felJ P^vzameta najbrze Cad.
laux ah pa Peret.
Pri odhodu iz Elvseeja sta izjavila Peret m Chaumet, da je treba stremiti za čimbolj široko koncentracijo na levo. Predsednik Doumergue je sprejel nato poslanca Bluma.
čajev pravilo. Minister je priznal, da tu in tam nii vse v redu, hkrati pa je naglas*!, da stori vlada vse, kar je v njenih mečeh, da pomiri duhove. (Svetozar Pribičevič: «Najbrže s tem da ste na Hrvatskem upo-k cel S i 500 učiteljev!,) Minister je potem rekel, da hoče vse slučaje preiskati in kriv ce kaznovati. Na pripombo opozicije, da so orožniki nasilni, jo navadeS govornik ob. širno statist r ko, po kateri eo bili krivci hudo kaznovani za svoje presterke, meštvo 'n častnik L Maksimovič je prešel zatem na javno varnost, o kateri je delal, da je veliko boljša kot kdaj popreje. Navedel je statistične podaitke o stanju javne varnosti v Južni Srbiji ta Črni gori kjer je akcija če. taških tolp popolnoma udušeaia. Кат se tiče očitka, slovenskih klerikalcev, da so radikali proti samoupravam ta volitvam v oblastne skupščine, Je minister izjavil, da Je bilo v Sloveniji io 17 občinskih volitev v krajih, kjer bo bile stare uprave rarpuSče. ne Za Trbovlje eo razpisane občinske vo. litve za 28. t. m., za Ljubljamo pa bodo rae. pisarne že v najkrajšem čaeu. Glede občin, sfeih komisarjev je dejal govornik, da jo
n^nmneiša potreba ne samo nam prijateljske francoske republike, amnak tudi one meddržavne politike, ki iskreno stremi za očuvaniem mira.
Srednjeevropski pakt na vidiku
Konferenca za ta pakt se v kratkem sestane. — Tu21 Nemčija bo sedelovala.
Beograd, 8. marca. r. Današnji listi pišejo, da je imel Nmčičeiv poset v Rimu in Parizu namen sondirati v Ital'ji ta Franciji teren za nov garancijski pakt, ki bi za varoval potežad, ustvarjen z morevnimi pogodbami v Srednji Evropi. Zda se, da je misija dr. Nančiča uspela, ker sta se za omenjeno tezo izjavila tako Briand, kakor tudi Mussolini. Podrobnosti o vsebini in cbliikl tega paikita sedaj še niso znane, ni pa izIM učeno, da se že tekom sed^ni ga zasedanja Zveze narod»? ali pa n:k-ffito kasneje sestene konferenca zastopnikov srednjeevropskih držav v svrho sporazuma za ustvaritev srodnjeovropske<?a gar. pakta. Istotako nI izključeno da bi na te] konfe. renči ne sodelovala todl Nemčija.
Izredno zasedan'e Zveze narodov
Za predsednika zborovanja izvoljen Portugalec Da Costo. — Zastopanih je 48 držav__Odboru za sprejem Neričije predseduje Chamberlain. — Na dnevnem redu so poleg sprejema Nemčije tudi razne kočljive politične zadeve.
ob 4.40 zopet nadaljevala ter vzela na znanje poročila odbora za verifikacijo polnomo čij. Po tem poročilu se ie udeležilo rborova nja 48 članov, 7 držav pa nI odposlalo svotfh zastopnikov. Nato je bil Izvoljen Chamberlain za predsednika prvega odbora, ki bo smel odločati o sprejemu Nemčije v Zvezo. Za predsednika proračunskega odboTa pa Je izvoljen Laucheur, ki bo določil letni donos Nerr.iîi'e in sklepal o gradnji poslopja za Zvezo narodov. Chamberlain ta Loucheur obenem podpredsednika plenarnega zborovanja. Oba odbora sta pričela danes popoldne z delom. Zborovanje je bilo nato u nedoločen čas odgodeno.
Med vprašanji, ki iih ie Svet Zveze narodov stavil na dnevni red sedanjega zasedanja Zveze narodov, je tudi določitev dneva in kraia sestanka komisije za priprave glede mednarodne razorožttvene konference. Med drugimi zelo važnimi vprašani! je omeniti pogodbo med Anglijo in Irakom radi po daijšanja mandata Anglije nad to deželo, finančno sanacijo Avstrije in Madžarske, nadalje imenovanje novega predsednika vladne foprr.iisije v Saarskem ozemlju ln imenovanje članov te vlade, pomnožftev domače policije v Saarskem ozemlju, znižanje francoskih čet v teh krajih, poročilo komisije Zveze naToddv o Siriji, poročila švicarskega zveznega sveta o diplomatski Imuniteti oseb ja Zveze narodov ta poročilo odbora arhitektov o gradnji zborovalnice za Zvezo. Do slej je prispelo v Ženevo okoli 300 novinarjev. med njimi okoli 100 iz Nemčije. Avstr. zvezni kancelar dr. Ramek je prispel nocol v Ženevo. Jutri bo komeriral z nemSkfte državnim kancelar jem dr. Luthrom ln zunanjim ministrom dr. Stresemaimoni. Datum plenarnega zasedanja Zveze narodov, na ka terem bo Nemčija sprejeta, še ni znan.
London, 8. marca, s. »Reuter« poroča iz Ženeve: Zunanji minister Chamberlain je izjavil snoči, da se je vršil, kakor v Locarnu, odkritosrčen in obširen razgovor, v katerem so proučili vso materijo. Doslej še niso našli rešitve za vse težave, dasl Je bilo odstranjeno nekaj nesporazumUenj in todl delno nezaupanje. Chamberlain je dostavfl. da ni zahteval novih navodil Iz Londona. Tre notno se trudijo omogočiti vstop NemiSje v Zvezo narodov, ne da M vsled tega nastal kak spor.
Ženeva, 8. marca s. Ob 11. dopoldne je novi predsednik Ш1 otvoril 39. zasedanje Sveta Zveze narodov. Svet je določil dnevni red čigar najvažne ša točka je sprejem Nemčije v Zvezo narodov. — Nato je sprejel nekaj sklepov upravnega značaja. Seja je trajala tričetrt ure. Za to sejo je bila tajna seja, ki so se ie udeležili samo stalni čiani Sveta, na kar se je pričelo posvetovanje o vprašanjih, ki so nastala vsled sprejema Nemčije
v Zvezo narodov__O tajni seji Sveta, ki je
končala ob 13.45, ni bilo izdano uradno poročilo.
Iz verodostojnega vira se izve, da so Chamberlaina, Scialoja in Vandervelde poučili ostale člane o važnih razgovorih z nem škimi delegati. V zvezi s tem so se posvetovali o postopanju pri sprejemu Nemči:e v Zvezo narodov. — Pri tem so se ozirali predvsem na člen 1. pakta Zveze narodov, ki obravnava vprašanje, aH odgovarjajo vojaške razmere kake države proti vstopu v Zvezo narodov določbam obstoječih mednarodnih pogodb. Radi odločitve v vprašanju glede Nemčije bo Svet vprašal za mnenje stalni vojaški odbor Zveze narodov, kakor pri sprejemu Bolgarske, Avstrlie in Nem čije, ki se bo svoječasno obrnil do veiepo-slaniške konference.
Ženeva, 8. marca. s. Predsednik Sveta Zveze narodov Išii (Japonska) je otvoril ma Io po 3. popoldne izredno zasedanje Zveze narodov. V dvorani je bik) opaziti zavezniške državnike Chamberlaina in Vandervel-do a. Francosko delegacijo sta zastopala Paul Boncour in Loucheur.
Išii ie navedel med drugim vzroke, za izredno zasedanje in sicer predvsem sprejem Nemčije v Zvezo narodov. Potem je nadaljeval: »Prepričan sem, da izražam čustva ne samo vseh delegatov, temveč vseh ljudi, ki z napetostjo spremljajo to zborovanje če ugotovim, da ie dogodek, ki nas je tukaj zbral, največjega pomena. Zborovanje je na to s 48 proti 36 glasovom izvolilo vodio portugalske delegacije Da Costo za predsednika zborovanja.
Bivši ministrski predsednik Alfonso Da Costa ie v svojem otvoritvenem govora navajal, da je z iocarnsko pogodbo zavel nov duh tudi v krogih Zveze narodov, s čigar pomočjo je stopila na mesto sile pamet.
Po prekinjenju ovoritvene seje se je seja
Nove smrtne obsodbe v Sofiji
Vlada Ljapčeva nadaljuje krvavi Cankov režim. — Med obtoženci, obsojenimi na smrt, so bivši ministri v vlad' Stambolijske-ga, kakor tudi beograjski poslanik Todorov, ki pa so k sreči vsi
v inozemstvu.
Sofija, 8. marca. a. Včeraj je bil končan pred tukajšnjim vojnim sodiščem proces proti številnim političnim obtožencem. Ve» čina obtožencev je zbežala v inozemstvo. Obtoženi so po zakonu o zaščiti države, da so sestavljali protizakonite organizacije in oborožene tolpe ter pripravljali umore.
Na smrt na vešafih so biti obsojeni bivši
ministri Obov, Atanasov, Krtsta Stofanov, Jovan Pavlov, bivSl beograjski poslanik Ko» sta Todorov in komunistični voditelji DirrtU trov, Kolarov in Cenev. Vsi imenovani ka» kor tudi 17 drugih na smrt obsojenih se na» haja v inozemstvu. Obtoženi bivši minister v kabinetu Stambolijskega Bakalov m 14 drugih je bilo oproščenih.
Občni zbor Jugoslovenske matice v Splitu
Split, 8. marca. Včeraj se je vršil v SpH-tu letni občni zbor Jugosl. matice. Udeležba na občnem zboru le bila zelo številna. Dospeli so delegati iz vseh strani države. Iz Ljubljane je prišel kot delegat g. dr. Pretnar, iz Zagreba pa g. Katliinlč-Jeretov.
Po pozdravu predsednika g. Ahtireviča in prečitanju poročil delovanja društva v preteklem poslovnem letu v enem in drugem pogledu je Ma sprejeta naslednja resolucija »Z ozirom na težko in brezpravno stanje jugoslovenskega živtja v Itali i protestira Jugoslovenska 'matica z vso odločnostjo pro ti nekulturnemu postopanju Italije z našimi sorodnjaki. Jugoslovenski narod izjavlja, da ne bo nikdar pozabil svojih zasužnjenih bra tov, ker ne more nobena državna meja iz-Drisati kulturnega, narodnega, jezikovnega in krvnega sorodstva. Krivice nad enim delom našega naroda občuti ves narod. Jugosloveni v svobodni domovini zaiitevaio od svojih javnih odgovornih predstavnikov, da se z vso odločnostjo zavzamejo za pravice zasužnjenih bratov pod italijanskim jarmom ln sicer v kulturnem političnem in gospodar skem pogledu. Pravi sporazum med jngoslo venskim in italijanskim narodom bo mogoč šele tedaj, ko bo Italija postopala z našimi biati tako kakor se to spodobi kulturni in napredni državi«.
Razen tega je bHa spre:eta druga resolucija, v kateri poziva Jugcsiov. matica zunanje ministrstvo, naj se naš konzulat v Buenos Airesu pretvori v poslaništvo in naj se v nekaterih mestih ArgentinSe o tvorijo jugoslovenski konzulati.
Nato so bile volitve, pri katerih je biio Izvoljeno novo vodstvo z dosedanjim predsednikom g. Strlvijem Alflrevičem na čelu. Glede centralne uprave v Beogradu se je sklenilo, naj se reorganizira in naj se v Beo gradu otvori pcdružnica, ki naj bi intenztv no delovala.
Pristojbine za telefonske razgovore z Italijo
Beograd, 8. marca. p. Poštno ministrstvo je izdalo nove takse za telefonske razgovo. re z Italijo, ta sicer za edinico telefonskega razgovora na progah Split»Zadar in Pag» Trst po 2.25, na progah SpJit»Trst ta Sibeaik Trst po 3.50, BenkovacZadar 1.50, Šibenik» Zadar 1.75 in Pag»Zadar 1 zlat frank. Q
Velike poneverbe v Sarajevu
Beograd, 8. marca. p. Nocojšnje «Novo» sti» objavljajo pod naslovom «Strašne afe» re» članek, ki je zbudil izredno pozornost in vznemirjenje po vsem Beogradu. List pravi, da so odkrili v Sarajevu velikanske zlorabe uradne oblasti v sebične namene, poneverbe in oškodovanje državne imovino v ravnateljstvu državnih rudnikov v Bosni. Država je baje oškodovaa za dobre pol mi* lijarde dinarjev. Mnogi znaki govore za to, da hočejo merodajne osebe vso afero zas molčati. Čudno je, da doslej niso še niko» gar zaslišali ali sploh napravili korake, da se zaščiti državna imovina pred nadaljnji» mi zlorabami
Monarhistične spletke
Berlin, 8. marca. s. Kakor poroča iTagli« che Rundschau» iz Mcmakovega, so prispeli razni znani ruski monarliisti tjakaj, da se začno pogajati z nemškimi monarhisti. Do» mnevajo, da pripravljajo konferenco nem» ških, ruskih in madžarskih monarhistov. Iz Budimpešte pričakujejo tudi grofa Andras» syja. Listi poročajo, da ima koncem meseca bivši ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič v Švici ali v Parizu sestanek z nemškim prestolonaslednikom Ruprechtom. Začetkom aprila bo kongres ruskih monarhistov v Pa» rizu.
Boji v Maroku
Pariz, 8. marca. s. «New York Herald» pO roča iz Madrida, da so se vršili v španskem _ Maroku zelo hudi boji, v katerih je španska tujska legija imela velike izgube. Manjše oddelke upornikov, ki so se do ene milje približali Tetuanu, so Spanci pregnali.
„Domovina", sv. Frančišek Asiški in „Slovenec"
Klerikalno svetohlinstvo y luči resnice. — Nova «Slovenčeva»
blamaža.
«Slovenčeva» blamaža s cerkniškimi kmeti, ki so jih njega dni bistriški opati in kartuzijanci nage sredi zime gonili ribe lovit v zamrzlo Cerkniško jezero, se je pomnožila z novo blamažo. V nedeljski svoji številki smo reproducirah sliko in tekst iz Steinbergove knjige ter dokazali, da se je gospod knezoškof brez povoda razburil in iz nepoučenostt očital «Domovini», da laže, hujska proti duhovščini itd.
V nedeljski številki pa se je «Slovenec» znova zaletel v «Domovino», češ, da blati katoliško vero, cerkev, svetnike i. dr., ker je prinesla po znanstvenih knjigah kratko biografijo sv. Frančiška Asiškega. «Domovina» izrecno navaja svoja vira. in noben znanstvenik ne bo dvomil v absolutno resničnost Konver-zacijskega slovnika in Spammerjeve Svetovne zgodovine. Sami vseučiliški profesorji, priznani strokovnjaki in znanstveniki svetovnega slovesa so avtorji teh knjig. «Slovenec» pa jim krat-komalo odreka vsako avtoritavnost in se sklicuje na druge vire, češ, le-ti so zanesljivi. Tako je seveda vsaka polemika nemogoča: mi lahko naštejemo celo vrsto učenjakov, a «Slovenec» r proglasi vse za bedake in sovražnike katoliške vere.
Toda «Slovenec» posebno zamerja «Domovini», da je povedala, kakšen je bil Frančišek Asiški, preden se je spo-koril. Lahko bi bila citirala še druge, neprijetnejše vire, a tega ni storila, ker ji je bil namen pokazati le to, da je bivši neugnani veseljak že s 25. letom postal idealen, neskončno blag, plemenit, usmiljen, beračem in celo živalim nepopisno dobrotljiv mož. A vse to je «Slovenec» kratkomalo zamolčal in utajil. «Domovina» piše. da se ie včasih frančiškanstvo tudi pokvarilo, se uda-jalo nasladam, a da so bili n. pr. bosanski frančiškani junaški narodni borci in kulturonosci ter da smo imeli in imamo tudi med slovenskimi frančiškani vrle znanstvenike in umetnike. Tudi to le «Slovenec» nalašč utajil in zamolčal.
Zato smelo trdimo, da je «Slovenec» prav slab katoličan. Ako bi bil iskren in prepričan katoličan, bi vedel, da «je v nebesih nad enim samim spokorjenim grešnikom več radosti, nego nad 99 pravičniki», in spomnil bi se bil legende o izgubljenem sinu, ki je uganjal po
svetu vse mogoče nemarnosti, a ga je vendarle sprejel oče z vse odpuščajočo ljubeznijo.
In tak «spokorjenec» in tak «izgubljen sin» ie bil tudi Frančišek Asiški: zato zaslužuje tem večjo slavo. Zakaj zapisano je, čim več boste grešili, tem več vam bo odpuščeno, ako se skesate in povrnete k Očetu! Torej, ne da bi «Domovina» Frančiška Asiškega poniževala in smešila, nego da ga tem bolj poveltča, je navedla po znanstvenih knjigah njegove mladostne zablode. Narod naj se uči, da je možno vse popraviti z resno voljo, z dobroto in pravo modrostjo, kakor je to storil sv. Frančišek Asiški.
«Slovenec» pa trdi, da se ne spodobi o vzornikih omenjati nelepo mladost. Ne bomo spominjali «Slovenca«, kako je njega dni pisaril dr. Malnič o naših velmožeh. n. pr. o Prešernu, o katerih je vedel največ povedati sramotilnega. Citiramo pa mu iz kniige «Življenje svetnikov» dr. Janeza Ev. Zoreta. univerzitetnega profesorja v Ljubliani (Izdala Družba sv Mohorja I. 1923.) sledeči stavek: «Bog je dopustil, da so se motili celo svetniki, kakor bi hotel pokazati, da nam neprostovoljne zmote ne šteje v zlo. Toda svetniki popravijo svojo zmoto brž, ko io spoznajo.»
Sv. Koleta. sv. Janez od Boga, sv. Frančišek Asiški, sv. Pavel. Bernard in mnogi drugi so vzgledi, da je dr. Zore-tova trditev pravilna: iz teme pride luč, iz zmote se rojeva istina. Včasih!
Ako sme kanonik vseučil. prof. teol. dr. Zoré pisati o Bernardu: «Bog mu je dal dobre starše, a mladi Bernard se za njihove opomine ni dolgo prav nič ".menil. Zašel je daleč na kriva pota in se vdal najhujšim razbrdanostim («Življenje svetnikov», 1. zvezek, str. 113.) — potem pač sme tudi «Domovina» uporabljati dosti milejše izraze o mladostnem veseljaku Frančišku, kasnejšem vzornem spokorniku. «Domovine» ne pišejo kanoniki in vseučil. profesorji teologi, zato je tem bolj čudno, da moramo mi učiti «Slovenca» pravilnega razumevanja sv. pisma in resnično katoliških naukov.
Č. g. dr. Zoré, nekdanji veseli novomeški dijak, nam v tem prav gotovo pritrdi. In to nam zadošča.
Radikalna fronta v Baranji prebita
Sijajen uspeh zborovanja SDS v Belem Manastirjn.
Beograd, 9. marca. Sveitozar Pribidevič, ki je že v soboto zvečer dospel v spremstvu narodnih poslancev dr. Boškoviča in dr. Pa-iečka v Osijek, je v nedeljo na svoji nadaljnji poti v Beli Manastir na vseh
raj ah doživljal navdušene ovacije. Belem Manastirju je bil sprejem naravnost en-tuzrjastičen. Ogromna množica se je zbrala na kolodvoru, pretežno sami seljaki, Jugosloveni, Nemcd in Madžari, od blizu in daleč. Po pozdravnih nagovorih se je vsa množica razvrstila v mogočen sprevod ter z konjeniki, godbami, zastavami in okrašenimi vozovi na čelu krenila na zborovališče, kjer je množica, zbrana okrog govorniške tribune, narastla na 5000 zborovalcev.
Naravno, da je ta mogočni uspeh silno poparil nekatere tamošnje fanatične radika'le, privržence desperadine iposlanske dvojice Leovca in Banjca, in so skušali svojo jezico manifestirati z žvižganjem. Toda so v buri navdušenja prisotne množice zborovalcev morali hitro umolkniti, nakar je med viharnimi ovacijami povzel besedo Sve-tozar Pribidevič ter v dveurnem govoru kritiziral vse pomanjkljivosti državne uprarve pod sedanjo koalicijo. Posebno razumevanje in frenetično odobravanje so izzvala Pribidevideva izvajanja o gospodarskem stanju v državi ter temperamentna kritika finančne in prosvetne politike pod današnjim režimom. Govorniku so pritrjevali tudi oni prisotni radikali, ki še niso izgubili smisla za pravo rodoljubje.
Nato je dr. Dušan Boškovič z nekaterimi lapidamimi besedami obrazložil grozotno davčno politiko v državi, a tretji govornik dr. Ivan Paleček je številnim prisotnim Nemcem raztolmačil stališče SDS napram niim hi narodnim manjšinam vobče. Tudi njegov dobro premišljeni in inteligentni govor le bil deležen burnega odobravanja.
Manifestantno uspeli zbor v Belem ManastiTju znači prodor radikalske fronte v Baranji, obenem pa nudi naj-eklatantnejši ddkaz povsod zmagovite samostojno demokratske idejrrosti in energije. Vedeti je namreč treba, d2 je Svetozar Pribidevid z nedeljskim zborom v Belem Manastlru absoMral že svoje 61. javno zborovanje — števši od lanskega zbora v Mostarju (6. avgusta 1925)! Prihodnjo nedeljo 14. t. m. pa se vrši veliki zbor SDS v Izbištu pri Pančevu.
Na povratku v Osljefk Je narod zopet na vsaki postaji pozdravljal Sveto-zarja Pribidevida ta njegove tovariše in je posebno lepo bilo slovo v Dalju, kjer je nad 400 seljakov pozdravljalo voditelja SDS. O. Pribidevifi je z vlaka imel krajši govor, bodreč svoje pristaše k samozavesti ln vztrajanju, kajti prišel bo čas, ko SDS ne bo nikomur dajala pardona, kakor ca zdaj ne zahteva.
Klerikalna agrarna reforma
Na ugotovitev, da se škof brani agrarne reforme na gonfegrajskem veleposestvu, od govarja »Slovenec«, da škof ni lastnik posestva, da ie to posestvo last cerkve in da je škof le mživatelj. Opozarjamo samo na to, da ie mgoslovenskl episkopat po prevratu I. 1918. slovesno Izjavil, da pristaja na Izvedbo agrarne reforme tudi na cerkvenih ve leposestvih. »Slovenec« govori seveda o »pravični« agrarni reformi, kakšna pa naj bo ta pravična agrarna reforma, ne pove. Za nas je samo ona agrarna reforma pravič na, po kateri bi kmet e dobili zemljo, ne da bi bili oškodovani interesi splošne kmetijske produkcije.
Vprašanje odškodnine ie le postranskega pomena in pride le v toliko v poštev, da se ne uniči obstoj občekorfctnih ustanov, k! se mo rebiti vzdržujejo z dohodki cerkvenih vele-posestev. »Slovenec« sicer pravi, da vzdržu je škof s svojim gornje grajskim velepose-stvom mnogo dobrodelnih ustanov, vendar pa ne pove, katere so te ustanove. Mi ne trdimo morebiti, da ne vzdržne nobenih, toda to je popolnoma odvisno od individualnega razpoloženja vsakokratnega škofa, pri čemer je treba še povdarjati, da Je gornfe-grajsko veleposestvo določeno za osebni užitek škofa.
Naj se škofov Ust ne sklicuje nato, da se tudi demokrati lastniki veleposestev. Mi nismo še nobenega demokrata branili pred agrarno reformo, ker smatramo, da mora biti zakon za vse enak. »Slovenec« pa ie na stopil v obratrA* škofa proti pašnršklm zadrugam gornjegraskih kmetov, ki za svojo živinorejo pašnike nujno potrebujejo, s čimer je dokazal, da so mu osebni interesi Sko fa več kakor pa koristi kmetov.
Tudi »Slovenčevo« sklicevanje na mehi-kanski zgled ni na mestu. Zakaj bi pa mehi-kanski zsled ne bil primeren, če bi odgovar jal resničnim potrebam našega ljudstva. Prvo so namreč interesi ljudstva in šele potem potrebe posameznih škofov in drugih gra-ščalcov. Kakor pa smo že ob priliki ugotovili bi se take agrarne reiorme, kakor si jo želi ljubljanski Skof in po kateri nai bi država oziroma kmetje odkupili veleposestva za težke milijone, ne branil niti na večji kapitalist in kmečki oderuh. Taka agrarna reforma pa bi bila nesocijalna ln le nov način Izmozgavanja kmetskega ljudstva. Zato ie »Slovenčeva« obramba gornjegrajske vele-posesti že v svoji osnovi pogrešna.
Politične beležke
+ Čudni avtonomlstL V prvih Narodnih vladah so imeli po prevratu 1. 1918. klerikalci večino in takrat niso imeli nuj-nejšega dela. kakor da so vse agende bivših deželnih odborov ln deželnih zborov prenesli v vladno palačo, avtonomne davščine pa odkazali državni blagajni. Bivšo deželno avtonomijo so porušili do tal In tudi pozneje, ko je sam tedanji notranji minister Pribidevtd pristal, da se skliče bivši deželni zbor, so bili klerikalci lepo tiho in so pred iav-nostjo celo stvar prikrili. Takrat je" bil namreč predsednik Narodne vlade v Ljubljani dr. Brejc In klerikalna večina v tej vladi nI hotela, da bi se njeno delo javno razpravljalo in kritikovalo. a še manj, da bi ji dež. zbor vzel iz rok
večino poslov in moči. Zato je tem večja hinavščina, ako piše sedaj »Slovenec», da so takrat pametni državniki svetovali, naj se puste na miru več ali manj izgrajene avtonomije, ki naj bi se potom izenačenja in izpopolnitve na primeren način zvezale v celoto. Res je to, a ti pametni državniki niso bili klerikalci. Še večja hinavščina pa je. ako «Slovenec» vprašuje, zakaj še niso izvedene v vidovdanski ustavi določene samouprave, ker so ravno k!erikaT~i smatrali vsa zadnja leta za svoj poseben uspeh, da so preprečili oživotvor-jenje samoupravnih skupščin. S povzročanjem neprestanih kriz v družbi s svojimi zavezniki ter z oviran'em rednega parlamentarnega dela s famoznim ocoziciiskim blokom slabega spomina so imeli za edini cilj preorečenje sklicanja samoupravnih skupščin, ker so se bali. da bi se z oživotvorjenjem teh skupščin pokazala neosnovanost klerikalne separatistično-avtonomistične gonje. Klerikalna politika ie doka ala. da ji ni za samoupravne pravice liudstva in za njegove koristi, pač pa. da ji je glavno demaeoško hujskanje zaradi njenih posebnih strankarskih namenov. Saj tudi še ni pozabljeno, da so bili najhujši centralisti ravno klerikalci, kadar so bili na vladi.
+ Resnicoljubnost klerikalnega tiska. Na naš poziv, naj pove ljubljanski škof, kdaj so klerikalni listi priznali svoje zmote in preklicali neresnice, odgovarja škofov list: «Gospoda, povejte določno z dokazi podprto, kdaj smo vedoma govorili neresnico». Mi smo v našem listu ne samo to z dokazi ponovno ugotovili, da «Slovenec» vedoma piše neresnico, ampak tudi že ponovno, da falzificira celo izjave drugih listov. Zadostuje pa naj tudi ugotovitev, da je še n. pr. pred kratkim pisal «Slovenec», da je novoustanovljena Vodnikova družba brezverska, četudi ni imel za to nobenega povoda, kakor ga tudi še danes nima. Ali se ogabna klerikalna gonja proti «brezverski« Vodnikovi družbi vrši vedoma ali nevedoma?
+ Ostavka davldovîôevca Rankovl-ča. V nedeljo se je v Kragujevcu vršila širša konferenca Davidovideve stranke za gružanski srez. Bila je prilično dobro obiskana in zborovalci so bili z govorniki vred vrlo ofenzivno razpoloženi napram radikalni stranki. Glavna govornika sta bila posl. dr. Šederov in glavni urednik «Odjeka» Milan PopovM, zvečer na zabavi pa dr. Grga Andjeli-novič, ki je posebno temperamentno razpravljal o integralnem edinstvu Ju-goslovenov ter žigosal plemensko borbo. ki jo vodijo posamezne stranke v državi. Zanimiv dogodek z davidovl-devske konference v Kragujevcu pa je ostavka Ljube Rankoviča, ki se je odrekel poslanskega mandata in pride na njegovo mesto v Narodni skupšiini Jeremija Pavlovič, ekonom iz Vidanov-cev.
v
Sah
Turnir na Semmeringu
Senzacijonalnl poraz dr. Aljebina.
V	nedeljo se je Igralo prvo kolo semme-rmškcga turnirja. Senzaci a dneva je bila silno razburljiva ln interesantna partija prvega favorita turnirja, velemojstra dr. Alie-hina proti Niemcoviču, ki igra za Dansko. Aljehin ie bil črni ln je odgovoril Niemcoviču na otvoritveno igro potezo Imenovano po njem »Aljehinova igra«. Niemcovič je na splošno začudenje nastopil z novim načinom pobijanja »Aljehinove Igre«, ki ga Je osebno skombimrai. Aljehin ie bil izredno presenečen, vendar se je branil sijajno. Žrtvoval ie enega kmeta In prešel kmalu nato zopet v energično ofenzivo. Niegov pritisk na nasprotnika Je postal že tako močen, da je bil svest image In je odklonil od Niemcoviča predlagani remis. V nadaievanju igre pa se je Niemcoviču z ženijalniml kombinacijami kmalu zopet posrečilo razbiti Aljehinov napad. Igra ie postajala od trenotka do trenot ka bolj srdita hi je končala končno z zmago Niemcoviča.
V	sijajnem stihi je porazil naš dr. Vidmar svojo stalno »mušterijo« Yatesa. Kakor zna no, je Yates dosedaj še vse turnirske partije proti dr. Vidmarju Izgubil. Tarrasch je remiziraJ z Rubinsteinom, dočim ie Janovskl v ostri borbi porazil silnega Qrûnfeida. Češki amaterski mo ster Gilg je remiziral s Spieimannom in je tako častno presta! svoi début. Da je Tartakower premagal Italijana Rosellija je bilo že naprej pričakovati. Rav-notako Dunajčan Kmoch zmagal Davidso-na. Švicar dr. Michel e remiziral z Madžarom dr. Vaydo. Prekinjena je bila partija Tre/bal - Reti v boljši poziciji za Retija.
Drugo kolo.
Tudi v včerajšnjem drugem kolu se ie nadaljeval boj z veliko srditost o. Najbolj imeresentna je bila partija Giîg contra Niern covič. Niemcovič, čegar briljantna forrra vzbuja splošno pozornost, je vodil vehe.rer ten koncentrični napad na nasprotnikovo kraljevo krilo in nastopil zopet s čisto novimi strategičnimi načrti. Ze po 24 potezah je svo ega nasprotnika direktno stri ln ga prisilil h kapitulaciji.
Najtrdovratnejša Igrra drugega kola Pa ie bila dr. Vidmar contra Rubinstein. Dr. Vidmar Je napadal energično ln jc v prvi polovici Igre iztrgal nasprotniku že dva kmeta. Toda izkušeni poljski prvak se je v končnici branil tako trdovratno, da mu ie dr. Vidmar po sedem In pol urnem bo u predlagal remis, ld ga le Rubinstein takoi sprejel.
Dr. Tarrasch Je izgubil proti Janovske-mu, ратНј! RoseW - Spielmann. dr. Tartako wer - Treybal sta bili prekinjeni. Remis so končale partije: Grilnfeld : Michel. Rroch : Yates, Retl : Davidson, Vayda : A'jèhin.
Danes Je prost dan, tretje kolo se bo Igralo v sredo.
Poverjenikom Vodnikove družbe na deželi
Ali ste že odgovorili na okrožnico Vodnikove družbe, v kateri se Vas Je prosilo, da prevzamete povereništvo v Vašem kraju? Ce ie niste, storite to tako]!
Poverjeniki, ki so že porabffl vposlane bloke, naj zahtevajo nove, da se iim pošljejo Opozarjamo, da je odrejen za vpisovanje članov kratek rok.
Kjer še niso osnovana poverieništva. prosimo, da se avijo prijatelji Vodnikove družbe kot poverjeniki in zahtevajo potrebne tiskovine.
Javna poverfeništva Vodnikove družbe v Ljubljani
V Ljubljani vpisujejo člane Vodnikove družbe sledeča javna poverjeništva: TI-s' ovna zadrusa. št. Jakobska knjižnica, Dvorska knjižnica In Simon Gregorčičeva knjižnica. Ker bo trajalo vpisovanje le kratek čas. se prosi o vsi interesenti, da se čimprej vpišejo kot član! pri omenjenih po. verjeništvih. Članarina znaša letno 20 Din za katere prejmejo člani 4 knjige, od teh veliko pratiko z raznovrstno zabavno in poučno vsebino, dve knjigi pripovedne vsebine ter eno knjigo poučne vsebine. Naj ne bo nI kogar, ki bi ne bil član Vodnikove dražbe!
Kulturna manifestacija v Mariboru
(Prešernova proslava. — Gledališče dvakrat razprodano, ovacije mladine.
Maribor, dne 8. marca.
Maribor Je včeraj sija'no dokumentiral svojo kulturno zrelost Proslava 125 letnice rojstva pesnika Franca Prešerna se ie razvila v oduševlieno manifestacijo gostom slovenskim pesnikom ln pisateljem in njihovemu umetniškemu ustvarjanju. Naše obmejno mesto ne zna samo v masah manifestirati ob nacijonalrrih praznikih, ampak živi prav tako bogato In globoko tudi duševno. Dela naših pesnikov in pisatel'ev so tudi last naše mladine in najširših slojev. In to je za novi Maribor, ki Je bil po prevratu znešen z vseh strani, zelo mnogo. Včerajšnja nedelja pa je bila rekordna. V enem tednu smo imeli 2 koncerta Glasbene Matice, v nedeljo pa cel niz kulturnih prireditev: Proslavo Ma-sarykovega rojstnega dne, otroški pravljični popoldan v Ljudski univerzi, občni xbor Sokolske župe in vendar smo ImeH isti dan dvakrat razprodano gledališče pri Prešernovi proslavt: Dopoldne io ie davila šolska mladina, zvečer odrasli Mariborčani.
Mladinska matineja Je bila bajna. Ko je stopil Otoi. Zupančič na oder. ie završalo ploskanja hi že je zavladala sveta tišina, ko }e pesnik odkrival mladini neizčrpne globine največjega slovenskega genija, pesnika lepote, ljubezni In trpljenja. Dekleta In fantje, od najmlajših iz ljudskih šol do maturantov, vse ie nepremično zrlo na pesnika mladine in srkak) razkrivanje umetniške duše. Potem pa je mlada kri zaplala In razgibala mlado življenje v gledališču, zaplal ie ogenj svetega navdušenja, klici, ploskanje, pomlad no cvet e, dehteči šopki, vse to je dvigalo in vzpenjalo srca, ko so se menjavali z recitacijami in petjem večno lepih Prešernovih pesmi Župančič, Vidmar, Albrecht. Jerajeva in naša domačina Iz gledališča, Zamejčeva z Burjo. V ozadju Prešernova slika, zelenje, mlade devojči.e celo v OTkestru, ker ie bil ves parter z ložami, balkonom in vsemi stojišči. razprodan, tudi zvečer, z vsemi hono nacijoril iz mesta.
Opoldne so bili umetniki v gostoljubni hI ši primarija dr. Cerniča in njegove ijtrbeznji-ve soproge. Mariborski podjenlki, industrijalec Josip Rosenberg, tovarna Zlatorog (inž. Dračar), zastopstvo Fiat autov (grof Herberstešn) in tovarna za dušik te Ruš pa so dali svoje avtomobile, da so si mogli popoldne gostje v družbi mariborskih kulturnih delavcev ogledati falsko elektrarno in potem še vinarsko šolo, кјет Jih je pozdravil ravnatelj Zmavc in jih povabil, da obl Sčejo čimpreje naš krasen vinograd pod Kal varijo, pa ob solnčnem dnevu.
Po 17. uri se ie pričela v veliki dvorani Narodnega doma čajanka, ki io ie priredila v čast gostom iz Društva slov. književni kov mestna občina pod vodstvom župana dr. Leskovarja. Prišla ie najodllčneiša družba z reprezentanti civilne In vojaške ODlastl šol. zavodov in zlasti kulturnih organizaci', skoro vsi občinski svetniki, ki so se korpo-rativno udeležili tudi večerne preslave v gledališču. Med udeleženci so bili med drugim še: za vel. župana prosvetni šef dr. Poljanec, podžupan dr. Lipold, general Ko-sič, min. v p. dr. Kukovec, polk. Spašič predsednik okrožnega sodišča dr. Zih?r, drž. pravdnika dr. Orasselll In dr. Jančič, preds. Zgodovinskega društva dr. Kovačič, Slovanske Čitalnice dr. Reisman, za JCL dr Rapotec in inž. Leben. za Češki klub Bi»reš, za Žensko društvo ga. gen. Maistrova, Iz Zdravniškega društva dr. Cernič, za SPD c!r. Senior, iz indostrijslkh krogov Inž Dra čar, za posoSltMCO g. Štepic, številni mariborski literatl in drugi društveni delavci, obrtnik! s predsed. Kravosom, trgovci s nreds. Soštaričem, intendant gledališča dr, Brenčič za Novinarski klub preds. B. Borko in Udo Kasper, ravnatelj srednjih šol itd.
Vrsto pozdravnih govorov je otvoril župan dr. Leskovar, ki ie obenem označil velik pomen obiska umetnikov iz Liubliane za obmejni Maribor. Med govorom so prirejali navzoči iskrene ovacije kn lževnikom, posebno pa seve Zupančiču. Sledili so pozdravi intendanta dr. Brenčiča In predsednika Slovanske čitalnice dr. Reismana, ki je zla. stl povdaril velijo urrevan:e. katero sta po. kazala pesnika Župančič In Albrecht ie pred prevratom za našo obmejno borbo na živ. lietrje In smrt v svojih pesmih. V jedrnatih besedah sta se zahvalila za topel pozdrav Maribora slov. kulturnim delavcem O. Župančič In Albrecht. Ob prlîate'iskem ктат-lianju so I« prehitro potekle priletne ore domaČega kramljanla go enke »Vesne« pa so z vso ljubkostjo in ftneso stregie Pod vod-
stvom svojih učiteljic. Po matineji so knji. | ževniki obiskali na domu svojega tovariša pesnika Vojanova-generala Maistra, ki >e bil Izredno vesel prijateljskega obiska.
Pri večerni akademiji, pa so Mariborčani umetnike obsuli s tolikim plosk an em in vzkliki, kot so jih bitt doslej deležni v Ma-riboru saimo Hudožestveniki. Ponovno in po novno so jih klicali pred zastor, velika m no. žica občinstva in zlasti mladine pa jih j« pričakala še po sporedu pred gledališčem ln spremljala trxetnike med neprestanimi ova. cijami do Grajske kleti, kjer se je razvil še Intimen prijateljski večer na katerem so književniki obl ubili priti kmalu zopet v Maribor, da prednašajo lastne umetnine. • •
Proslava je torej vsestransko sijajno uspe la in bo rodila gotovo najboljše sadove, pred vsem pa ie v najširših slojih oživila zanima nje za Prešerna in za literaturo sploh. Za kulturno življen e v Mariboru pomeni včerajšnja nedelia mejnik, menda pa tudi za nadaljnje delovanje Društva slov. književnikov. Naj bi jim bila mariborska nedelia i
svojo resnično in toplo Ijtrbavio kažipoti • •
Danes v pondeljek dopoldne so si knji že v. nlkl z avtomobilno vožnjo ogledali še razne znamenitosti Maribora kot Ljudsko knjižnico v Narodnem domu, tovarno »Zlatorog«, zlasti pa divno panoramo Maribora z desnega brega Drave ter se popoldne vrnili v Ljubljano.
• •
O večerni akademiji nam piše naš kultur* ti referent:
Maribor, 7. marca. Naše gledališče preveva slavnostno razpoloženje. Kakor v ulnjaku brni po paTterju ložah, po hodnikih, v vestibulu. Slovenski Maribor se je zbral, da počasti svo ega genija, da počasti obenem one, ki so nastopili njegovo dedščino. Zastor se dvigne, sinjina ozadja hrepeni v sanjave višave. SJIka Prešerna z lovorjl obdana. Tišina. O gentju, o človeku brezmejno globoke duše, žarkega srca in plemenitega duha govori mož, ki je s smelo roko dvignil bakljo, ko je omahnil Prancè Prešeren, ki Je postal naslednik n e-gov, dedtč njegovih sani. Riše nam konture sliko genija, nepoznanega, po krivem obsojenega, pesnika, kojega ljubavne »brkljarije« so postale draga lastnina celega naroda, ne preletele kot Ptice ozke me'e domačije, našle priznan e in spoštovanje pri slovanskih, pri tujih narodih. Pesnik ljubezni, sozgraditeli kulturnega Panteona človeštva se nam pojavi pred očmi v sijaju halkionskega preobra ženja... To ni govor to Je pesem o geniju, pesem o najsvetlejšem zublju, ki ie zažarel na našem nebu.
Glasnik in dedič niegov, naš Oton Zupančič, nam pokaže le posamezne Iskre, odsvl-te mogočne pla>menice. Gazele, Rfbič, Sonet je nesreče, V spomin Andreja Smoleta, Orglar... Naše duše sanjajo v neskončnost, tihe ln srečne, naša srca plakajo radosti...
Simbol hrepenenja našega, »Lepo Vido« nam poda pesnica Vida Jerajeva. Slovo od Trtladosti Fran Albrecht, Gloso Jože Vidmar.
Zopet zasika blagodejna ostrina večnomla de, pri nas vedno aktualne sathe »Nove Pisanje*.
Najlepše pesmi Prešernove, v priprosti, nežni Vilharjevi vglasbitvi zapojo tenorist g. Burja ter altistka, gdč. Zame čeva.
Ob koncu nočemo domov. Stojimo ln kličemo. kličemo z mladkio vred — Hvala Vam, ki ste pripomogli k tej proslavi! Hvala Vam tisočkrat!
Mladina se zbira pred poslopjem, spremlja mile goste, vzklika burno v noč pozdrave izlive svojih radostnih src. Na prl ateljsko-domačem sestanku v Grajski kleti se mu še enkrat zahvaljuje dr. Reisman, vabi Jih, naj zopet pride o v našo sredo recitirat svoje proizvode. Gostje obljubljajo, da hočejo pri ti zopet
Minul je večer, minula krasna noč v naših dušah, ugasnila slika proroškega videnja. Globoko v srou pa nam žari sen, sen svetal odsev luči, ki ne ugasne, ker jo hram hrepenenje naše. V Elizein pa nad zvezdami sloni Prešeren ter blagoslavlja svoj rod.
Dr. Igor Vidi c.
Poskusen roparski umor v Makolah
Iz Makol pri Poljčanah nam poročajo: Našo mirno vas je danes ponoči pretresel krvav dogodek, kakoršnega v tukajšnji oko» lici že dolgo nihče ne pomni. Minulo noč je bil izvršen nad posestnico Marijo Mesa« rič poskusen roparski umor. Le brezprimer» r.emu junaštvu napadene je prip:sovati, da se nakana zločincu ni posrečila. Posestn.ci Mesaric je vdova in stanuje sama v svoji hišici na bolj osamljenem kraju. Ker velja za bolj premožno, je storilec bržkone upal na dober plen. Mcsaričeva se je snoči Se mu dila pri svojem sinu, ki stanuje v soseščini. Okrog devetih zvečer je legla kot navadno k počitku in pač ni slutila, kaj jo še čaka. Po polnoči je vsa krvaveča planila iz hiše in klicaje na pomoč onbežala k sinu. Kma« lu je bila vsa vas po koncu. O nenavadnem dogodku je bilo nemudoma obveščeno orož« ništvo, ki je takoj uvedlo preiskavo. Na podlagi izpovedi napadene je bil kmalu dognan in aretiran storilec v osebi sina tu» kajšnjega kovača J. Koražija.
O podrobnosti roparskega napada dozna» vamo sledeče: Aretirani Koražija je že cd nekdaj na slabem glasu in je bil radi tatvin že večkrat kaznovan. Ponoči se je splazil skozi streho v notranjost hiše ter z dolgim kuhinjskim nožem napadel spečo starko. Zadal ji je več ran na glavi, rokah in prsih. Kljub temu je imela Mesaričeva v smrtnem strahu še toliko moči, da se je morilcu po besnem ruvanju iztrgala ir rok in zbežala na cesto. Storilec je nato seveda takoj pobeg» niL Orožništvu pa se je posrečilo, da ga je že dtrgo j-'tro izsled lo in oddaho sodišču v Maribor. Ljudstvo je radi tega dogodka silno razburjeno in je hotelo zločinca lin» čati. Napsdena Mesaričeva Je težko ranjena in jo bodo morali prepeljati v bolnišnico.
aši Kraji in
Masarykova proslava v Ljubljani
V nedeljo zjutraj je Češkoslovaška Obec v Ljubljani na dostojen in mani-fe^tacijski način proslavila 76. rojstni dan prezidenta češkoslovaške republike, tatička Masaryka. Slavnost se je pričela ob 10. dopoldne v veliki, z zelenjem ;n sliko Masaryka okrašeni dvorani Narodnega doma. katero so zasedli številni gostje, prdestavniki raznih civilnih in vo;aških oblasti, med temi general Kalafatovič, tukajšnji konzularni zbor, zastopnik odsotnega velikega župana Kremenšek, mestna gerenta gg. LI-kozar in Turk. dalje je bilo številno zbrano narodno ženstvo. navzoči pa so bili tudi člani Češkoslovaške jugoslo-■ enske lige in mnogi prijatelji češkega naroda.
Predsednik Češkoslovaške Obce gospod Ludvik je otvoril slavnost s pozdravom na navzoče, po uvodnih formalnostih pa ie predaval konzul g. dr. Resi o Masarykovem delu za revolu-cijo. Zanimivo in aktualno predavanje je zaključil s trikratnim «Slava» vzklikom na kralja Aleksandra. Po njegovem govoru je oddelek godbe dravske divizije ,ntoniral himno «Bože pravde». G. dr. Krivic je nato kot zastopnik Češkoslo-aške-jugoslovenske lige v priljudnem tonu na kratko ilustriral Masary-kovo delo za Jugoslavijo pred in med orno. Sledile so deklamacije in reci-acije. Ljubka. 7 letna Lidunka Moravca, jojenka tukajšnje češke šole, je dovršeno deklamirala pesem «Pozdrav prezi-dentu». gdč. Blanka Humlova, ki je nastopila v slikoviti narodni noši. pa je patetično recitirala «Mladina prezidentu Masaryku». Ciklus predavani je s slavnostnim nagovorom na mladino in predavanjem «Zasadi (principi) prezidenta Masaryka». zaključil g. Votara, učitelj ukajšnje češke šole. Članica narodne-;a gledališča ga. Rogozova je zatem recitirala pesem «Osvoboditev», gdč, Vedralova pa je čustveno zapela znano lovaško narodno «Teče voda . . .» Oficijelna slavnost je bila nato zaključena. pred razhodom pa je dr. Krivic se prečital vdanostno brzojavko prezidentu Masaryku. Slavnost je bila zaključena s himno: Kde domov muj», nakar so se gost-ie razšli. Na češkoslovaškem konzulatu e bilo opoldne sprejemanje častitk. Proslava rojstnega dne prezidentu Ma-aryka je bil nov dokaz bratske vza-emnosti obeh narodov.
marsikaj, kar mu je bilo do tega dne neznano.
Dvorana kina «Matice» je bila polna. Avditorij je z velikanskim zanimanjem sledil izvajanjem g. predavatelja in ga je na koncu za njegov trud nagradil z navdušenim ploskanjem. Zvezi kulturnih
društev svetujemo, da nadaljuje to serijo predavanj iz zdravniške stroke. Koristila bo ž njimi vsem slojem, pomagala bo s propagando zdravstvenim tendencam in si bo pridobila hvaležnost tisočerih, ki ne morejo vzeti v roko strokovne knjige o nalezljivih boleznih.
Ševčikov kvartet, ki nocoj koncerciru \ Ljubljani. Ud leve proti desni: Lhotsky, Prochâzka, Moravec, Pour.
John Dynely Prince
dosedanji ameriški poslanik na danskem dvoru, je imenovan poslanikom v Beogradu.
Peter Štepic - 601etnik
' Danes praznuje šestdesetletnico svojega rojstva g. Peter Štepic. veletrgo-vec z vinom v Šiški.
Peter — prijatelji ga nazivajo le s tem imenom, — je bil rojen v Brezjah pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Bilo je v hiši 10 otrok pa malo kruha, zato je moral mali Peter že z 10. letom po svetu
Dr. Jamarjevo predavanje o jetiki
Zveza kulturnih društev v Ljubljani jc priredila v nedeljo v prostorih elitnega kina «Matica» predavanje o jetiki. Govoril je speciialist za pljučne bolezni . dr. Tone Jamar. V lepem, obširnem in temeljito zasnovanem govoru je gospod predavatelj opisal bistvo te kužne bolezni, njen postanek in potek. Posebno dobrodošlo ie bilo poslušalcem to. da se je g. dr. Jamar posluževal pri predavanju statističnih pregledov o naših domačih razmerah, kjer razsaja tuberkuloza zlasti v industrijskih revirjih: v Trbovljah. Hrastniku in Zagorju, na Jesenicah in drugod. ■Predavanju je sledil velezanimiv film z nazornimi zgledi jetike in z na-odili. kako je treba pobijati to opasno pidemijo. Ker je jetika zelo mnogo-stranska bolezen, je tudi njeno zdravljene raznovrstno. V prvi vrsti pa je treba priporočati jetičnim bolnikom: zrak. solnce. počitek in dobro prehrano. Treba se je predvsem ozirati na naravo iti niene Iekovite sile; zdravila pridejo v poštev šele tam, kjer so naravni pripomočki nepopolni in nemogoči.
G. predavatelj je tudi med predavanjem filma pojasnjeval posamezne faze razvo.ia jetike. Film je poxazai. kako popolno je urejeno zdnwlicme tubeiku-loze zlasti na Nemškem, kjer imajo zlasti v okolici sv. Blaža vzorno urejena zdravilišča. Z bogatim statističnim aia-terijalom opremljeni film je tekci celo ro in pojasnil navzočemu občinstvu
s trebuhom za kruhom. Od takrat je bil c «i-olnoma na$e navezan, toua žilavost in vztrajnost ter stremljenje, da pokaže, kaj zamore z lastno pridnostjo, ga je vodilo sprva po trnjevem potu pomanjkanja in vzdržnega dela do ustanovitve lastnega doma in rodbinskega gnezda. Zaposlenje v vinski trgovini ga je do-vedlo do tega, da je sam ustanovil veliko, cvetočo in širom Slovenije dobro znano trgovino z vinom in restavracijo v Šiški pri Ljubljani.
Naša narodna in dobrodelna društva imajo v Štepicu najboljšega podsorni-ka. Štepic je član skoro vseh narodnih društev (n. pr. član treh Sokolskih društev), pa tudi v odbore je bil mnogokrat izvoljen. Pri društvu za zgradba Sokolskega doma v Šiški je marljiv odbornik.
Kot dobrega gospodarja so ga občani volili v občinski odbor v Šiški, djkler se ni ta združila z Ljubljano.
Kot gostilničar je z vnemo zastopal tudi stanovske zadeve, zato je tudi že veliko let čislan odbornik Gostilničar-ske zadruge v Ljubljani.
Pri vsem gospodarskem in nacionalnem delu si je pa ohranil veliko ljubezen do narave, zato je navdušen pa tudi umen lovec. Slovenski lovci so mu izkazali zaupanje s tem. da so ga izvolili v centralni odbor Slov. lovskega društva.
Rodbinsko življenje je potekalo Štepicu prav ugodno, le žal. da mu je pridna soproga, ki mu je vedno stala zvesto ob strani, prezgodaj umrla. Vzgoji! jc troje pridnih narodnozavednih otrok; sina, ki mu že vodi cvetoče podjetje in dve hčeri, od katerih je ena omožena z odličnim Slovencem v Ju!. Krajini
Vsakdo, ki ga pobližje spozna, mu ostane dober prijatelj. Ima nekaj posebno prikupnega v svojem zničaiu. je Iju-beznjiv in skromen v občevanju, vedno pa zvest in odkrit prijatelj, značajen mož. ki se nanj lahko vsak zanaša. Morda je malo ljudi, ki bi imeli toliko prijateljev iz vseh slojev kakor ravno Štepic. S svojim odkritim in ljubeznivim nastopom je priljubljen v vsaki družbi in povsod dobrodošel kot dober družabnik in prijatelj.
Zvestemu somišljeniku, ki je vsikdar rad in z vnemo izpolnjeval svoje strankarske dolžnosti, kličemo tudi mi s številnimi njegovimi prijatelji: Še na mnoga leta!
Danes, v torek, ob 20. uri v Unionu
KONCERT
< ŠEVCIKOVEGA KVARTETA»
Na sporedu Mozart, Szymanovski, Dvorak.
Nenavadna nesreča v Slov.
goricah
Hiša se je sesula nad glavo nič hude-dega sluteče posestnice.
V Slovenskih goricah je še ponekod navada, da zidajo hiše ali iz sirove ilovice ali iz nežgane opeke. Dobro zidane stavbe so razmeroma trpežne, ko se seve dobro posuše. Na sličen način si je zgradila hišico pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah tudi posestnica A. Merčnik. Pri zgradbi pa so napravili bržkone to napako, da niso zgradili na ilovnatih tleh dovolj trdnih temeljev. Radi deževnega vremena se je sirova opeka razmehčala in tudi temelji so se začeli vgrezati. Na zunaj ni bilo opaziti posebnih sprememb, tako da nikdo ni mogel pričakovati nesreče. Minulo nedeljo dopoldne okoli 11. je 441etna posestnica Merčnik pripravljala v kuhinji obed. Nenadoma so se stene zazibale in cela stavba se je porušila ter pokopala posestnico pod razvalinami. K sreči je bilo ognjišče trdno napravljeno tako. da ogenj ni izbruhnil iz štedilnika, sicer bi bil gotovo nastal še požar.
Posestnica sama je dobila težke po-
Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
Ljubljenec celega sveta, Izredno lepi filmski umetnik
ki le bil pr;d kratkim na Dunaju in Pragi od tisočih in tisočih oboževalk prav prisrčno sprejet in končno so se ženske ročice, te nežne in nič hudega zmožne — Tolnaesa v Pragi lotile dejansko. Ker se — kakor je znano — od živega telesa ne da ničesar odtrgati — za s omin seveda — so se lakomne devoike lotile niegovega traka... Vlekle so za Skrice, trgale in vpile in res je bilo nekaj tako srečnih .od Boga skozi veliko okno pogiedanih', ki so vlovile kak košček fraka. Danes ga bomo videli v izvrstno
uspeli brlljantni v«selo; grl
„Njeno malo veličanstvo"
Kot partnerica igra Цчмамо Rili. lepa, tudi že znfna «Va 1*1113 DIH»
Zabavno! Veselo' Duhovito!	Izven programa „Deadg Journal**.
Kino „LJUBLJANSKI DVOR"	1447 a"	Telefon 730
Prednaznanilo : „Princesa in klovn".
. eliki monumental«! francoski film.
škodbe in so jo morali prepeljati v mariborsko bolnico. S stanovanjsko hišico vred se je podrl hlev. kjer je imela Merčnikova kravo. Razvaline so kravo zadušile. Sosedje so prihiteli takoj na pomoč in rešili, kar se je še rešiti da-
lo. Škoda je za posestnico tem občut-nejša, ker proti taki nezgodi seveda ni bila zavarovana, saj na deželi mnogo hiš niti proti požaru ni zavarovanih. Poleg vse nesreče pa bo imela Merčnikova še sitnosti z oblastvL
Maribor, 8. marca, v zadnjih dneh že
Po mestu so se ponovno širile vesti, da bosta znana morilca Žlahtič in Cič. ki sta bestijal-no umorila družino čevljarja Mikla v Studencih pri Mariboru, v prihodnjih dneh obešena.
Tem večjo senzacijo so danes izzva le vesti, da ie izvršitev smrtne kazni nad obema morilcema odgodena, ker je Čič izdal več skrivnosti, ki težko obremenjujejo njegovega sokrivca in za peljivca Žlahtiča. Čič je doslej še vedno upal, da bo pomiloščen v dosmrtno ječo. Ko pa je spoznal, da ga njegovi upi varajo, se je odločil izpovedati vse, kar mu je znano, da si vsaj na ta način olajša vest
Te dni je pisal svojemu zagovorniku dr. Š. dopisnico, v kateri ga prosi, naj ga obišče v zaporu, ker mu hoče zau pati neko važno odkritje. Dopisnico pa je seveda zajelo sodišče. Preiskovalni sodnik se je podal takoj k Čiču, ki je nato baje res podal naravnost senzacionalne izjave. Priznal je. da je do sedaj prikrival več težkih zločinov, ki jih ima baje na vesti Žlahtič. Ker za uvideva. da se vislic ne bo rešil nru je sedaj vseeno in naj svet izve, kaka zverina je Žlahtič. Miklov umor v Studencih naj bi bil saimo en slučaj iz ce lega niza bestijalnih umorov, ki jih je zasnoval in izvršil Žlahtič s svojimi pomasrači. V nadaljnji izpovedi dolži Čič Žlahtiča umora trgovca Rosenfel da v Podvincih pri Ptuju, dalje posestnice Visenjak in še nekaterih drugih umorov.
Kot morilec trgovca Rosenfelda je bil svoječasno obsojen neki Alojzij Polak iz Kapele na smrt na vešalih, pozneje pa pomiloščen na 15 let težke ječe. Po-iak je vedno zatrjeval, da je nedolžen in si prizadeval, da doseže obnovitev kazenskega postopanja. Baš te dni je zopet preko svojega zagovornika vložil novo prošnjo, v kateri navaja nove pri če, ki naj dokažejo njegovo nedolžnost Spričo senzacijonalne izpovedi Ciča je jasno, da je Polak že štiri leta po nedolžnem v ječi.
Kakor bi bilo sklepati iz izjav Čiča, je imel Žlahtič organizirano celo roparsko tolpo, ki je po njegovih navodilih morila in ropala. Žlahtič je bil torej nekaki slovenski Čaruga, menda le še bolj krvoločen kot oni iz Hrvatske. Preiskava se je sedaj seveda takoj obnovila in oblastva so mrzlično na delu, da doženejo resnico skoro neverjetnih izpovedi morilca Čiča. V zvezi z njegovimi izpovedbami Je bilo včeraj baje izvršenih tudi že več aretacij. Žlahtič, ki o vsem preokretu menda še nič ne ve, se pač dobro zaveda, da zanj ni več rešitve izpod vislic. Zato je skušal te dni pobegniti iz
Senzacijonelno priznanje morilca Ciča
čič obtožuje na smrt obsojenega Žlahtiča morilca še dragih umorov. — Izvršitev smrtne kazni nad čičem in Žlahtičem odgodena. — Žlahtič skušal pobegniti iz zapora.
zaporov. Za beg je bilo že vse pripravljeno in bi se imel izvršiti v noči minule nedelje. K sreči pa so oblastva za njegovo nakano pravočasno doznala in jo preprečila.
O podrobnostih nove preiskarve varujejo oblastva strogo tajnost Že o priliki razkritja umora v Studencih in porotne razprave proti obema morilcema se je govorilo, da ima Žlahtič še več drugih umorov na vesti. Bil je radi umorov že pred desetimi leti dvakrat v preiskovalnem zaporu, vendar se je vselej spretno umaknil, da mu niso mogli nikdar do živega. No, sedaj, ko ga zapušča m izdaja njegov pomočnik v delavnici in najožji pomagač pri njegovih zločinih, mu to menda ne bo več uspelo. Za zadevo vlada v javnosti seveda največje zanimanje in njegova razkritja v tej bestijalni zločinski aferi bodo zopet nekoliko dni zaposlila senzacij željno publiko.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. uri. Torek, 9.: Zaprto, reda, 10.: «Obrt gospe Warrenove». D.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20 uri Torek, 9.: «Žongler Naše ljube Gospe». A.
-cda, 10.: «Večni mornar». C.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20 Torek, 9. marca: Ob 20. «Sluga dveh go»
spodov». B. Sreda, 10. marca: Ob 20. «Grofica Marica».
A. (kuponi). Četrtek, 11. marca: Ob 20. «Cigani». C. (kuponi).
Kritika o premieri «Grofice Marice* v ubljanski operi je morala radi pomanjka» rja prostora izostati.
Ševčikov kvartet, ki koncertira nocoj ob uri v Unionski dvorani je tekom svojega 'letnega obstoja priredil brez števila kon» ce rtov v najrazličnejših kulturnih centrih vrone. Največji časopisi vseh evropskih narodov hvalijo v najlaskavejših besedah anetniško dovršeno prednašanie Sevčikove»
ga kvarteta ter ga stavijo v isto vrsto, ka» kor je Češki kvartet. Kritiki hvalijo itmet* niško skupno igro kvartetov», ki se pred» stavlja na koncertnih deskah kakor eno sa» mo umetniško telo, ki z isto fineso in Iju* fceznijo goji klasični kakor tudi svetovni moderni repertoar. Od našega nacijonalne* ga osvobojenja dalje je torkov koncert pr; vi koncert Ševčikovega kvarteta v Ljublja» ni. Občinstvo opozarjamo na to prvorazreds no umetniško prireditev, ter obveščamo, da so vstopnice po navadnih koncertnih cenah v predprodaji v Matični knjigarni.
Gostovanje ge. Zdenke Zikove v praškem Narodnem divadlu. Blvsa primadona ljubljanske opere ga. Zikova je pred kratkim gostovala v Pragi. Pela Je v Narodnem divadlu ulogo Margarete v sFaustiu naslovno nlogo Pucchrijeve «Tosce», Char, pentierjgvo «Luizo» in Elzo v W&gnerje-vem «Lohengrinu». Kritika na moč hvali njene kreacije, povdarja fino šolo v Irrsk'h in dramatskth partijah ter izraža končno željo, da bi pevko angažiralo Narodno di-vadlo.
Vijolinski koncert Ravnatelj glasbene Sole Glasbene Matice v Celju, bivši član Ztkovega kvarteta gosp. Karel S a n c I n priredi v pondeljek 15. t. m. v Ljubljani vijolinski koncert, na katerem bo izvaja] razne vtjolineke skladbe novejše dobe. Na
sporedu irua skladbe Poljaka Szymaoovske ga, Rusa Roslaveca in Italijana Respighlja. Pri koncertu sodeluje pianist Kroemer iz Gradca, ki spremlja gosp. Sancina, obenem pa tudi nastopn samostojno z dvema točkama Debussyja. Cene navadne koncertne, predprodaja vstopnic od danes naprej v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Slovenski upodabljajoči umetniki v Sa. rajevu. «K]ub mladih» iz Ljubljane priredi v kratkem razstavo del svojih članov v Sarajevu. Razstavili bodo brata Kralja in bra ta Vidmarja Jakac, Pilon, Stiplovšelc in Fran Zupan. Razstava bo v prostorih Mestne zbornice.
Prof. Robert Auer znani zagrebški slikar, razstavlja pravkar v UTlrichovem sa. ionu v ZagTebu oljnate slike, velike kom-pozicijp in portrete. Med razstavljenimi predmeti je največja slika kompozicija žen skih aktov ter rimska ljubavna idila po. noči.
Shakespearjevo gledališče v Stratfordu zgorelo. Shakespearjevo spominsko gledališč,, v Stratfordu je v soboto popoldne zgorelo. Najbrže je požar zanetna zjobna roka. Knjižnico in dragocene rokopise se je posrečilo večinoma rešiti.
Rostandov L'Aiglon v dunajskem Burg theatru. V soboto, dne 13. t. m. bo v dunaj ekem Brugtheatru premijera Rostandove drame «L'Aiglon», ki je poleg «Cyrana» in «Chanteclaira» eno najpomembnejših del francoskega dramatika.
«Sluga dveh gospodov» na mariborskem odru
V četrtek, A. t. m. je vprizorilo maribor» sko gledališče Goldoniievo komedijo «Slu» ga dveh gospodov», nedolžno, zabavno stva riwO, brez visokih ambicij. Na odru se gib» liejo stalni tipi klasične italijanske kome» dije. Zadetek in razpletek dejanja sta šab» Ion—a, v : dar pa leži v Goldonijevih delih, pri vsej preprostosti nekaj, kar dandanes pogrešamo: tisto nristno veselje do igranja, ne..ikšno pristno «teatersko» čustvo, da imaî vedno le občutek igre, ne pa življe» nja. To razpoloženje danes pogrešamo. Po« stal: smo preresni, prestari za to otroško dobo človeških src. Pogled nazaj vzbudi v na.- vet io čudne misli. Pol pozr.bljene be» sede zazvenijo, zabrisane konture zopet sto pajo v ospredje. Nekaj pravljičnega — ne» verjetnega leži nad vsem.
Inscenacija in režija g. I. Kovica je arha* izirala,, in to prav srečno. Poetavil je oder na odru, predočil publiko prejšnjih dni in njeno življenje v eteatru». Režija je delo» vala vsa v tem smislu, podčrtavala je igra» nje značajev, igranje scen, tako da je Igra sama bila le nekak povod za igralce, da so pokazali svoje znanje.
Igralci so mu več ali manj dobro sledili, v obče je bil zamislek režije zadet, ansam» bel enoten. Igralo se je precej dobro. Naj» zanimivejši tip je ustvaril po starem vzor» cu režiser sam, ki je podal neumnošegavega, temperamentnega Truffaldina. Ostale vlo» ge več ali manj niso stopile v ospredje.
Drzen vlom na sodiscu m davčnem uradu v Ptuju
Ptuj, 8. marca,
Ptuj ima svojo senzacijo. Obiskali eo nu člani internacionalne vlomilske družbe, de preizkusijo svojo novo vlomilsko orodje.
V noči na nedeljo okrog ene zjutraj je službujoči stražn k zapazil, da so glavne vrata sodnega poslopja le priprta. Poklical je takoj pomoč in začela se je preiskava. V pritličju sodnega poslopja se nahaja sodna blagajna, v prvem nadstropju pa davčni urad. Morebitne vlomilce je bilo pričako. vati v davčnem uradu, ker je pač v davčnih blagajnah vedno več gotovine nego v sod. nih. Res se je ugotovilo, da so vlomilci рои skusili svoje delo pri davčni blagajni. Za. pahi težkih železnih vrat so bili strti in žica alarmantnega zvonca strokovnjaško prerez zana. Toda vlomilci so pobegnili, ker so začutili zasledovalce. Ko so policijski orga» ni vršili preiskavo v pritličju, so eliSali šum v sodnem vložišču, kjer se nahaja tudi sod» na blagajna. Z revolverjem v roki sta oba stražnika prodirala. Vlomilci — po raznih okoliščinah sodeč sta bila dva — pa so jo med tem časom ubrali skozi okno. Blagaj» na je bila prevrtana in deloma odprta. Iz» ginilo je gotovine okoli 20.000 Din. Vlomil» ci pa niso utegnili vzeti s seboj tudi svoje vlomilsko orodje. Pustili so na mestu vloma elegantno usnjato kaseto s popolnoma no* vim najmodernejšim vlomilskim orodjem, ki se je brezdvomno v Ptuju prvič preizlcu» silo. Bil je to specijalno izdelan sveder, kiju. či, vlomilni drogi itd. Iz vsega sledi, da so vlomilci člani dobro organizirane vlomilske družbe. Le čuječnosti policije se je zahva. liti, da se vlomilci niso polastili bogatega plena v davčnem uradu, kjer je bilo okrog 100.000 Din gotovine in ogromna množina vrednostnih papirjev.
Sumi se, da je pričakoval vlomilce avto» mobil, ki jih je takoj po begu iz sodnega poslopja odpeljal. Policijski nadsvetnik g. Kerševan iz Maribora je bil takoj na liai mesta in pričel z energično preiskavo. Vlo* milce je podpirala temna noč in jim je zla» sti prišlo prav, da ni gorela niti električna luč na cesti. Mestna uprava je namreč od» redila, da se radi štedenja ugasne električ» na razsvetljava ob I. ponoči Neobhodno potrebno je, da se torej vsaj na križiSčih in trgih zopet dovoli celonočna razsvetljava z obločnicami. Včeraj in danes je bik> v Ptuju radi tega vloma velikansko razbur« jenje.
Danes zadati dan grandi-fozen historičen film
„Yolanda"
L'tibav knieglnje Marije Bnrgundske in Maksimiljana Avstrijskega. Interesi Burgundiie in Francije prisilijo Mari o v zakon z sinom Louisa XL — norcem. Odkrita grozodejstva zlottnca Louisa XI. in d'Ugi najzanimivejši trizori. Predstave iralafo po 2 nrl pop. ob 3., 5., 7. in 9.
KINO IDEAL
Domače vesti
•	Doktorat ekoaomsko.kom?rcil2lnlh znanosti. Minister prosvete je izdal pcsebno naredbo s predpisi za nostrifikaoijo dJcto-rata inozemskih visokih šol iz ekonomsko, komercialnih znanosti Ta uredba se za sedaj nanaša samo na one, ki žeajo poštami profesorji ekonomsko - kcmercijalne visoke šole v Zagrebu. Pozneje, ko se csnule visoka trgovska akademija v Beogradu, bo naTediba veljala tudi za to š:io.
•	Disciplinarno postopanje za učitelje. Jugoslovetisiko učiteljsko udruženje je svo Jedobno zahtevalo, naj se v novi finančni zakon siprelme tudi odredba o disciplinarnem postopanju za učitelje. Ministrstvo prosvete zahtevi nj ugrdik», ter Je svoj odlok motiviralo s tem, da ni na razpolago aadastnega števila strokovnih prosvetnih oseb za upravna sodišča, ki naj bi se ba_ Vrla z učiteljskimi delikti.
•	Novinarske olajšave za potovanje v Rumumjo. Rwmm:-iko imnistrsvo za zunanje zadeve je, ustrezajoč želji novinarstva Male antante, izdalo komunike, glasom katerega se je rumunslkima poslaništvoma v Beogradu in Pragi naročilo, naj tugoskrvenskim novinarjem izidajjajo brezplačne vizume za potovanje v RumuniiJ. Za brezplačne vozne listke na rumunskih (železnicah naj se jugoslovanski novinarji obračajo na rumunsko poslaništvo v Beogradu ter označijo tudi kraje, kamor žele potovati.
•	250.000 Din za novinarsko »druženje.
Kakor doznava »Jutaraji list«, bo minister prosvete povodom predlaganja amandma-nov v Narodni sikupžčlmi zahteval, da se sprejme v državni proračun prispevek 250 tisoč dinarjev za Jugoslovensiko novinarsko trdTuženje.
•	Bivši grški kralj Juri! ▼ Beogradu. BiivSi gršM kralj Jurij in kraljica Efeabeta sta se pripeljala v nedeljo zivečer % dvornim vlakom, ki Ju je čaikal v Zombolju na rumiunski meji, v Beograd kot kraljeva gosta. Na kolodvoru sta ju sprejela adjutant general Hadžič in minister dvora Damijanov ič.
•	Bivši bolgarski poslanec Spasov umrl
V Cariibrcdu Je umrl v petek bivši bolgarski narodni poslanec Vasiil Spasov v starosti 52 let. V d c bi vlade Stambolijskega je bil pomočnik šela tajne policije v Sofiji ter je kot tak bil Izvoljen v Narodno sobranje. Ob prevratu je bil aretiran in zaprt v centralnem zaporu, pozneje pa vsJed bolezni izpuščen. Pobegnil je na naj teritorij ter do smrti sprovel v begunskem tabora v Gorfljem Milanovcu. PrcSli četrtek se Je s svojimi starši sestal v Cari-brodu, kjer ga je nenadoma zatekla smrt 9 Glavna kontrola proti imenovanju Jo-vana Plamenca. Iz Beograda por.c čaj o, da fe glavna kontrola vložila protest proti imenovanju Jovana Plamenca za našega poslanika v Pragi ter smatra, da se mu tudi ministrski prejemki od ujedinjenja pa do današnjega dne ne morejo laplačatk Plamenčevo imenovanje za poslanika smatra »lavna kontrola za nepravilno.
•	Iz diplomatske službe. Po vesteh Iz mtaUstrsitva zunanjih zadev ostane naš ber-finskj poelanlk g. Balugdžič še do aprila na svojem sedanjem službenem mestu ter prevzame šele sredi aprila poslaniSke funkcije v Rimu. Balugdžiču Je poverjena naloga, da dovrši v tem času pričeta poga-lainja s predstavniki sovjetske Rusije.
•	Dopusti profesorjem ln učiteljem ustav, ljeel. Minister prosvete je izdal naredbo, s katero so ustavljeni dopusti profesorjem in učiteljem za opravljanje svojih osebnih ln privatnih poslov, ker je to v Škodo šolskemu pouku.
•	Šmarsko-rogažfco učiteljsko društvo Je
dne 6. marca na zborovanju v Rog. Slatini odklonilo zmano deklaracijo; nekatere točke kot nepotrebne, druge kot neumestne. Sčasoma bo uvltdel tudi vodja nestloçe, da se režimska politika ne da vsiliti uči-teljstvu.
•	Reorganizacija ženskih strokovnih šol.
V ministrstvu za trgovino Hi industrijo se pripravlja reorganizacija pouika v ženskih strokovnih šolah v smislu progTama zadevnega pouka v naprednih deželah. Vse take strokovne šole bodo podrejene posebnemu novemu odseku mfinlstratva za trgovino.
•	Smrtna kesa. Včeraj popoldne je preminula v Ljubljani gospa Amonija De v, vdova po dež. sod. svetniku v pokoju. Po-kojnica je bila izobražena dama ln zelo prikupnega značaja. Pogreb bo Jutri ob 16, uri z Jurčičevega trga št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. — V Cerknici Je umrl v nedeljo v starosti 67 let g. Anton Krava n j a, trgovec in posestnik. Pokojnik je bil dober bi umen gospodar. Dclga leta je bil San in taijtnûk cenkmštke posojilnice. Po mišljenju je bil odločen pristaš naše stranke in tudi naž dopisnik. Pogreb bo danes ob 3. popoldne. — V nedeljo je umrl v Ljubljani g. Ferdinand Anžiček, odvetniški koncipljent. Pogreb bo danes cb 15.30 iz splošne bolnice. — V Varaždinu Je umrla v starosti 29 let gdč. Anica N a g o v e c. Njeno truplo prepeljejo v Krko pri Stični, kjer Jo polože danes cb 1 popoldne k večnemu počitku. Blag Jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Norveški izletniki v Dalmaciji. V Dubrovnik prispe dne 24 .aprila norveški luksuzni parobred »Meteor« z 250 izletniki, ki pridejo iz Monaka prek» Tunlsa in Krfa v Dalmacijo ter se potem preko Malte in Gibraltarja vrnejo v svote domovino.
*	Rečni promet Zagreb-Beocrad. Kmetij-siki minister Vasa Jovanovič je kralju predložil referat o ukrepih proti poplavam. Kralj se je zlasti zanimal za regulacijo Save, k; naj bi se uredila za plovbo tako, do bi se med Zagrebom in Beogradom mogei vršiti rečni promet
*	Elektrifikacija Dravskega in Murskega polja. Včeraj so se zaključila dolgomeseč na pogajanja med Falsko elektrarno in občinami Središče, Ormož, Ljutomer in M. ■119SA od Еђталио oABfpeen ez noqog
vzhodnem ozemlju mariborske oHastl. Posamezne občine so zastopali pri p:gajanjih: Središče Josip Zadraveç io Franc Lukačič, Ormož dr. Adam Bar ln Vinko Orivec, Ljutomer dr. Tone Heric, Mursko S boto Josip Beriko ta notar Anton Koder. Sestava zastopnikov posameznih občin je bila zelo posrečena. S pripravo se začne že v pribednj dneh tako, da bodo elektrlfika-c:;.ska dela dokončana že do letošnje Jeseni.
•	Nov parobrrd na Jadranu. V Dubrovnik prispe te dni novo nabavljeni parebrod kapitana A. Zdenkoviča, ki bo registriran in posvečen v Dubrovniku. PaTobrod se Zave »Атт» ter ima nosljivosti 6.000 ton. Na bnodu so zaposleni tzključmo naši ljudje. Zdenkovič bo v kratkem nabavil še en parobrod.
•	Novo poetaJ?rš5e na železniški progi Ormož-Mursku Sob-va. Ministrstvo pro. meta Je ugodilo prošnji obč:ne Dokležovje in sosdnlam občinam, ki so prosHe za ustanovitev pnstalaJišča med postajpma VeržeJ hi Beltinci. Postajališče, ki se bo imenovalo po najbližji občini Dokležovje, bo v kratkpm otvorjeno itn bo služilo samo za osebni promet. Dokležovčanl ln njih sosedje so samil napravili naçip za peron in kakor kaže, se zelo veselijo postajališča, ki obeta imeti mnogo pc-toîkov, ker le okolica velika.
•	Dalmatine! se selijo v Južno Ameriko. Po uradnih statistlcn h podatkih se je meseca februarja z otrikov ttvara in Korčule iaselile v Južno Ameriko 261 oseb.
•	V nedoljski številki nam je tiskarski Škrat vrinil «Ljubljanske veleobratc« med otvoritev mednarodnega šahovskega turnirja na Simmeringu ter slkvaril tudi besedilo k sliki ob priliki 501etnice francoske zbornice. Ker se mu je to zdelo še premalo, je nagajivec zamenjal celo sliko novega italijanskega poslanika v Berlinu s sliko Italijanskega Iredentističnega heroja Battistija!
•	Naše čipke v Inozemstvu. Srebrno me-dajlo »Mednarodne razstave dekorativne umetnosti v Parizu« je dobila še akademič-na slKkarlca gospa Lavrfčeva, soproga našega rojaka gospoda Janka Lavrlča v Strae bourgu, za raasitavljene čipke in batlk zavese po lastnih kompozicijah.
•	Organizacija absolventov elektrotehnične delovodske S-le vabi vse člane in absolvente el. del. šol na svoj I. redni občni zbor, ki se bo vrSll dne 19. marca ob 9. dopoldne na Tehniški srednji šoli v Ljubljani.
Občni zbor podružnice Lovskega društva za Gorenjsko se bo vršil 14. t m. v Lescah. Opozarjamo nanj vse gorenjske lovce.
•	Slovenski Pravnik 1926 5t 1. fn 2. Razprava tmlv. prof. dr. Lapajneta: »Za odpravo pojma »zakonski zadržek« prinaša mnogo več, kakor naznanja naslov. Pisatelj ne predlaga samo odpravo p~jma »zadržek«, temveč razmotriva kritično tudi učinke zakonskih zadržkov v meddržavnem ra-mtetju. Dr Rudolf Andrejka nam prikazuje razvoj upravnega prava v razpravi: »Nove smeri v našem upravnem postopanju«, V. Korošec pa prizadevanja sod-bne r,cm artistične pravne Soie v Slanflou »Nove smeri v romanistfki«. Snopič prinaša še književna poročila ln kazenske odl-čbe. Opozarja se na poziv za udeležbo na kongresu pravnikov, ki se bo vršil letos meseca septembra v Ljubljani.
Jajca se pocenjujejo čudovito hitro; naložite jih v steklenice, dokler je čas! Pnjpomcčke za konzerviranje dcblte v dro-geriji »Sanitas«, Ljubljana, Prešernova 5.
»Titaa« v Kamniku. Kakor Javljajo iz Ostjeka, je tamkajšnja livarna železa pre. vzela upravo tovarne »Titaa« v Kamniku. Pri tej priliki je bil ravnatelj livarne, Pil-pel, imen-ovain za generalnega ravnatelja tega podjetja.
' Potres v Slavoniji. Iz Sladojevcev v Slavoniji nam poročajo: Dne 7. marca ob 8. uri 6 min smo čutili tiu potresni sunek. Smer je bila vertikalna; sledili so trije sunki z manjšim presledkom ene sekunde, tako da je izgledalo, kakor da bi se kak sod zakotalil po stopnicah. Do 11. ure dalje nismo čutili nikaikih potresnih sunkov več.
' Seidlov večer KandijI, Iz Novega mesta nam poročajo: Narodna društva v Novem mestu proslave sedemdesetletnico odličnega znanstvenika in idealnega narodnega delavca gospoda Ferdinanda Seidia, rojenega Novomeščana, z »Seidlovim večerom« dne 10. t m. ob 20. uri v dvorani gostilne Windisoher v KandUji. Vsi čestild g. profesonja —dame ta gospode — dobrodošli. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
staja Vranfšč-Sota. Id tona posebno napravo za merjenje burje, mora, ako nastopi nevarnost, vso progo obvestiti, vlaki pa se morajo na prvi postait ustaviti. V soboto pa Je bila burja tako močna, da Je uničila tudi brzojavne ln telefonske zve. te. tafco da postaji, Solin ni mogla obvestiti proge o nevarnosti. Vlak j« varil dalje, a v bližini KEsa je burja prevrnila vseb pet vagonov. V vagonih je bilo malo potnikov in na srečo nI bil niihče težje poSkodovan. Vagoni so le deloma pokvarjeni. Iz Splita je bil takoj odposlan pomož« vlak, ki pa radi burje ni mogel dospeti na kraj nezgode. Potniki so se razšli ln so bili zadovoljni, da se jim ni pripetilo kaj hujšega.
*	2elezni§ka nezgoda na Ilidžah. V soboto popcWne so pri Ilidžah v Bosni skočili s tira Štirje vagoni vlaka, ki Je voza proti Mostaru. Nastala Je le materljalna škodav V nedeljo zjutraj je bila proga zopet v redu.
*	Tihotapljenje tobaka. Na beograjskem kolodvoru Je ustavila v soboto fin. k ntro-la mladega potn ka, kd Je n sil dva kovče-ga, v katerih Je b1o trideset kilogramov tobaka. Tihotapec le odnesel pete. Po zapiskih, ki so se našli v kovčkih, se domneva, da bodo v kratkem prišli na sied večji družbi ki se Je na debelo bavila s tiho t opijanjem trbaka.
*	Vlom v žehzn ško skladišče v Мггеп-bergu. Naknadno se nam poreča, da Je bilo pri zadnjem vlomu ukradenega tobaka In cigaret za skupno vsoto 13.820 Din ia ne 133.820 Din. kakor Je bilo pomotoma poročeno v »Jutru«.
*	Odložila Je dete, kl je zmrznilo. V noči 28. decemtvra lanskega leta je 23letna M. Popeln-ik, redom iz Pobrežla pri Mariboru, ki je služila v Zagrebu, odložil» svoje 14 dni staro dete na Miramarsld cesti. O.rok je ponoči v hudem mrazu zmrznil. Pri obravnavi, ki se je vršila proSio soboto pri sodnem stolu v Zagrebu, je obtoženka Jo-kaje izjavila, da je dete pustila na cesti v obupu, ker jo je zapusti) oče nezakonskega otroka in ker Je nikdo ni hotel sprejeti v službo z otr-cikom ln ker nI Imela sredstev, da bi dala otroka v rejo. Obtoženka je bila obsojena na dve leti Ječe.
Gospoda, ki mlslrijo v VVindlscherjevi gostilni tudi večerjati, naj prijavijo to v trgovki! E. KasteJica v Kandiji; vendar jih prosimo, da opravijo večerjo pred 20 uro, da ne bo slav-nosti motila preglasna postrežba.
• Burja prevrnila železniški vlak r Dalmaciji. Mešani vlak, ki vozi ob pol šestih zjutraj lz Sloja proti Splitu, je prošlo soboto cb navadnem času krenil iz Sinja ter na vsej progi nd imel zamude. Na tej progi divja večkrat močna burja, kl je ozkotirnim vlakom zelo nevarna, vsled česar Je železniška uprava odredila, da v slučaju, ako znaiša hitrost burje nad 80 kik-metrov v J uri, vlak na tej progi ne sme voditi. Po-
s A. Kune, Ljubljana
S priporoča svojo bogato izbero
S linlb površnikov
za gospode	81
p« pra? zmernih cenah.
ZORRO ZORRO 20880 ZORRO ZORRO
v glavni vlogi
DOUGLAS FAIRBANKS
pride
ČUTNI KIIIO MATICA
Iz Ljubljane
a— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Gla
som zdravstvenega izkaza mestnega fizika ta je bilo v dobi od 1. do 7. marca rojenih v Ljubljani 39 otrok (24 moškega, 15 ženskega spola) umrlo pa ie 15 moških in 14 žensk, skupaj torej 29 oseb in sicer: 4 osebe za boleznio na srcu, 3 za Jctiko, 2 za osta-re'ostjo, 1 za rakom, 1 za akutno bronhltido 1 za pljučnico, 1 za zamotanjem črevei, 1 za prirojeno slabostjo, 1 veled slučajne smrt ne poškodbe, 10 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa Je izvršila sa rromar. Izmed umrlih je ^ oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 7 oseb: 4 na škrlatinki, 2 na ošpicah ln 1 na davlcl.
u_ Alkoholizem la železničariL Preteklo soboto zvečer se je vršilo v šoli ljubljanske ga glavnega kolodvora predavanje o alkoholizmu, namenjeno predvsem železničarjem. Udeležba ie bila tako ma- hna, da ie izgledalo, kakor da ravno železničarji, pri katerih bi pričakovali vsaj nekaj zanimanja za to aktualno vprašanje, a priori odklanjajo vsak razgovor o alkoholizmu. Predavatelj g. dr. Mikič je obravnaval vsa vprašanja ki so v posredni ln neposredni zvezi z alkoholizmom, v tako pol udno-znanstveni obliki, da pridobi tudi oni, ki se noče odločiti za popolno abstinenco, mnogo velezanimivega in koristnega za svoje zdravje. Dr. Mikič namerava svoje predavanje ponoviti, na kar že danes opozarjamo vse železničarje. Pridite poslušat ln ne bo vam žal!
u— Došla krasna izbira otroških obleke In plaščkov. Bluze vedno najnovejše. Krišto fič-Bučar, LJubljana, Stari trg.	95
u— Od t* Slavka Tomerllna, znanega aka domskega slikarja iz Zagreba, razstavi enih slik v Jakopičevem paviljonu, je en del iz branih slik cenj. občinstvu na ogled v galeriji kneza J. Cerkasova, Selenbu-rgova ul. 7., L nadstr.	348
u— Mladinska organizacija »Edinost« prične z rednimi ta.t.buraškimi vajami v sredo, 10. t. m. Gajeva ulica St. 2. Prosim sigurne udeležbe. — Načelnik.
а_ Gostilna pri »Majarončku« zraven
Leonišča toči novodošla izborna ljutomerska bfzeliska in dolenjska vina.	347
n— Pevski zbor Glas. Matice v LJubljani Radi obolelosti g. pevovodje ne bo v tem tedmi pevskih vaj. Nadaljne vaje bodo naznanjene v listih. — Odbor.
a— O gnojenju na vrta s prlrodnlm In umetnim gno em predava danes, v torek ob 8. ori zvečer inž. Rado Lah. Predavanje se bo vršilo v I. nadstropju deške ljudske šole na Cojzovi cesti (Grabnu). Vstop prost.
u— Policijske pri ave. Od nedelje na pondeljek so WH prijavljeni sledeči slučaji: 1 vlom, 3 tatvine, 1 Izgred, 1 prestopek nedo stojnega vedenja, 1 prestopek žaljenja straže, 1 poskušen samomor, 3 prestopki prekoračenja policijske ure, 3 prestopki kaijenja nočnega miru In 4 prestopki cestno pollci -skega reda. Aretacija je bila izvršena I In sicer radi suma tatvine.
i— Obisk t stanovanja. Čevljar Lojze
Zurlini, stanujoč v Rožni dolini. Je opazil v nedeljo dopoldne, ko Je odprt omaro, da mu je zmanjkala beželnica, v kateri se je nahajalo 6 bankovcev po 100 Din. V stanovanje se Je bržkone dan preje splazil nepoznan trzmovič, ki Je odpri vrata s ponarejenim ključem in se oskrbel za nedeljo.
i— Aretovan slepar. Tonček JapelJ, po poklicu trgovski potnik, o katerem smo že pred par dnevi pisali v našem listu, da slepar! tudi kot zastopnik nekaterih ljubljanskih tvrdk ter jemlje na račun tudi predplačila, je sleparil zadnje dneve naše Belokranj ce. V soboto pa mu ie postalo doli nenadoma dolgočasno in pripeljal se ie nazaj v Ljub ijano. Obvesti! Je o svojem prihodu najprej svo'o Izvoljenko v Siškl in obljubil, da jo pride obiskat v nedelio po- 'dne ob 16. Ton ček Je res točno prišel пг е! pa Je tam me-sto dekleta detektiva, ki mu ie takoj mehko | postlal v zaporu. Japelj ie ogoljufal več strank za okrog 8000 Din
u— Vlom v barako. Branevka Neža Adamič, stanujoča na Kette-Murnovl cesti št. 9. ie našla v nedelio vrata svo'e stolnice široko odprte. Storilec Je prišel v notran'ost barake s porročjo železne »klanfe«, s katero le odtrgal visečo ključavnico. V vrečo, ki Jo je našel v notranjosti barake, je predrzni uzmovfč zbasal za okrog 450 Din raznih slaščic in pobral iz neke škatlic tudi reka' drobiža. Uzmovfč je mora! biti bržkone kak sladkosneden zlikovec.
a— Zopet poskušen samomor v kinu Matica. V nedeljo se Je pripetil v kinu »Matici« zopet slučaj poskusa samomora. Okrog 17. ure ko so pred kinom in v avli nekateri čakali na konec !n drugI na pričetek nove predstave, je stopil neki deček v čakalnico opazi! mlado gospodično, ki Je pila lz ma line steklenice. Ko je obrnila obraz proti nlev mu, ie deček opazil, da je deklica Izredno bleda. V čakalnici je močno zadišalo po li-zolu. Iz kina so takoj telefonirali po rešilni avto. Prišel je tudi stražnik, kateremu pa deklica na njegovo vprašane zakai se je zastrupila, ni hotela dati pravega odgovora. Rešilni avto je že skoro onesveščeno mladenko odpeljal v bolnico, kjer so ji takoj izprali želodec. Danes Je že izven vsake nevarnosti. Kandidatlnja smrti B. O. je stara šele 17 let, In Je uslužbena pri nekem tukajšnjem arhitektu kot pisarniška moč. Kai jo Je gnalo v smrt, nikakor noče povedati.
u— Kako se Pa pišete?! Detektiva se je šel Lovrenc P. v nedeljo ponoči v neki ljubljanski kavarni. Znal pa Je biti premalo uraden. SUfl je v vsakega gosta posebej in Jih spraševal, kako se pišejo. Ker so pa gostje vedeli, da imajo razni «detektivi» včasih bojazen pred uniformiranim »tražnfkom, so istega kmalu priklicali, nakar je Lovrenc ka pituliral in dejal, da te samo »farbal«. Vendar so gostje dejali, da niso nič »nafarbanl« in »detektiv« je moral s tražnikom na bližnjo stražnico. Med potoma se Je streznil, vendar osta! korajžen še vedno in grozil stražniku: »Al bo hudič, če vas vidim kedaj, da v službi pfjete v gostilni!« Ta nerodnost bo Lovrencu menda še strašno nerodno hodila
—UMJETNA SVIIA-SVIIA ZA IUK-NJKE-SVIU ZA VEZ- SPECIJALN0-FINA'SVILA-ZA- SVE-5VRHE KAO: AZURIRANJE4NDUSTRIJU0BUCE -KURBELSTICH ITD.
JKlAOlVt-	ZA6MB-
D JAKOVI C i SPIULER
-ZRINjIVAt IS-	_
Iz Maribora
a— Rojstni dan prezldenta CSR Masaryka
Je proslavila tukajšnja češka kolonija pod okriljem agflnega Češkega klttba skromno, toda dostojno in vredno tega dogodka Dopoldanska interna prireditev v šolskih prostorih čeSke Sole v Cankarjevi ulici je bila atimen-jena predvsem mladini češke kolonije Iskrenima govoroma predsednika Češkega kluba g. Bureša In učiteljice češke Sole gdč. Svecove, ki sta v Izbranih besedah orisala življenje prvega prezidenta češkoslovaške republike in podčrtala domovinsko-nacijo-nalnl pomen njegovega dela, so sledile ljubko prednašanje deklamaci e češke dece. Na to so prejeli otroci češke povestne in ilustrirane knjige, ki jih je podarilo češko zunanje ministrstvo. V hnemi J. C. lige ie čestital k rojstnemu dnevu prezidenta Masary ka g. dr. Reisman, kl Je Izrazil željo, nai se vezi med Cehi in Jugosloveni v okril^n JC lig še bolj strnejo ln okrepe. Proslava, kate ro Je posetila češka kolonija polnoštevtlno in odborniki mariborske JC lige, je bila zaključena s češko himno »Gde d-umov muj«. Popoldne se je vršila v mali dvorani Narodnega doma čajanka ln predstava češkega marljonetnega gledališča.
a— Otroški popoldan. V nedelo je Maribor tudi za duševno zabavo najmlajših prav dobro poskrbel. Češki klub je svoji dopoldanski proslavi Masarykovega rojstnega dne pridružil še lepo popoldansko prireditev za mladino z marljonetnim gledališčem ta pogostitvijo dece d-polnilne češke šole. Pridružila pa se je tudi skoro vsa mariborska češka kol-onija tako, da Je bila mala dvorana v Narodnem domu polna. Ljudska univerza pa je imela za našo deco zopet pravljični večer. To po< Je pripovedovala mladiim dušicam gospa G.rčeva lz Ljubljane, harfinist g. Li&ež pa jim je zaigral par krasnih komadov na lepo harfo. Mariborska deca, ki Je imela ta dan v svoji sredi tudi »oče,a« Cicibana, ie torej minulo nedeljo harmonično bogatila sv.je nežne duše.
a— Mariborska žandarmerlja — na cesti?
Znano je, da po stanovanjskem zakonu, ki velja od 15. maja lanskega leta, državni ura di v zasebnih poslopjih niso več zaščiteni to je, hišni lastnik jim lahko brez razloga odpove. Ker za plačilo povišane najemnine, ki navadno ni odgovarjala razmeram, uradi niso imeli kredita, so Jim hišni lastniki v mnogih sl-učajh odpovedali najete prostore To Je posebno zadelo mnoge orožniške postaje hi obsto a nevarnost, da bodo nekatere postaje sploh ukinjene, ker ne dobe potrebnih prostorov. AH bo to v korist prebivalstvu dotičnih in sosednih občin, ie seveda drugo vprašanje. Enaka nevarnost preti se daj tudi orožniški postaji v Mariboru, kateri so odpovedani njeni dosedanji prostori v Prešernovi ulici. Ker država nima proračunske možnosti za zgradbo hii za svoje urade, more pa plačevati primerno na emni-no, menda ne bo preostalo nič drugega nego da mestna občina postavi oosloole. v
katerem bi se namestili državni in njem uradi, ki se nahajajo v bivših stanovanjih. Prebivalstvo mesta ima itak direktno in in-direktno korist od uradov.
t— Gradn a stanovanjske hiše. Kakor smo že poročali, bo gradila mariborska občina za svoje uradnike stanovanjsko hišo na vogalu Smetanove in Vrtne ulice. Te dnj so pričeli že s kopanjem temeljev ln odvaža-njem zemlje.
u— Osrednje društvo nižjih poštnih ln brzojavnih uslužbencev za S.ovenijo v Ljubljani, priredi tudi letos začetkom maja svojo veliko dobrodelno tombolo. Cisti dobiček je namenjen v korist bolnim članom, vdovam in sirotam. Prosimo občinstvo, da cas tudi letos v vsakem oziru podpira pri naši dobrodelni prireditvi. Vsa tukajšnja društva pa prosimo, da se ozirajo na našo prireditev, ter event. svoje preložijo na drugi dan. Odbor.
a— Nezgode In nesreče. Terezija S., uslužbena pri tvrdkii Volta, ie predoočaicm na potu domov pudla v Stussmayerjevi ulici tako nesrečno, da Je obležala nezavestna in so jo z rešilnim avtom odpeljali na dom. — 151eitni Franc Tolič iz Pcbrež-ja je ukradel doma 200 Din, pobegnil v mesto, kjer se je pridno zdi oval, d kler ni potrošil denarja. Ko je napočila noč, se ni upal več k materi, temveč je iskal skrivališča na tiru, na križišču železnic ob Tržaški cesti, kjer odkladajo ugaske lekom> tiv. Ker pa tudii ugasli pepel oddaja še dušijive pline, ie fant padel v nezavest. K sreči ga je našel neki železničar, ki je o tem obvestil policijo in rešilni oddelek, na. kar so ga prepeljati v bolnico.
a— Izrabljanje bede delavstva. Tukajšnja socijaino demokratska stranka je minulo nedeljo sklicala v Gambrinovo dvoia-no delavski shod, na katerem naj bi delavstvo, kakor Je objavila »Volksstimme«, protestiralo proti postopanju TPD. Prvi govornik je še kol;kor toliko stvarno razpravljal o bedi odpuščenega delavstva, kritiziral postopanje kapitalistične dražbe, ter pozival na skupen nastop vsega delavstva. Nadaljnja dva nemška govornika pa sta seveda ubrala politične strune in delala reklamo za sodjaliste. Ko pa se je oglasil k besedi podpredsednik Orjune g. Tripa-io ta je hotel spregovoriti v tmenu narodnega delavstva, mu niso hoteli datj besede. Mi sicer razumemo, da grspodom ni všeč, da se delavsvo obrača od njih in se seveda oklepa nacijonailnlb organizacij, mislimo pa, da bi labko mimo prenesli tudi protest nacionalistov, ki jim gre res za zaščito izkoriščanega delavstva ta ne le za izikoriSčanje mats.
a— Koncert »Drave« v Mariboru. Na koncertu dne 13. t. m. cb 20. uri v G5-tzovi dvorani v Mariboru se bo fzvr-ja! sledeči spored: E. Adamič: Luclpetcr ban; O. Dev: So pa rožce u hartefau ža-vovale; E. Adamič: Za niesa vse p-etrpl (moSki zbor); P. Čajkovski; Arija knezi Gremtna iz opere »JevgeniJ Onjegn«; I. Massenet: Arija Bonifacija lz opere »Jongleur de Notre Dame« (poje g. Rumpel); St. Premrl: Pojdimo spat. Starček romJ na goro (ženska zbora); O. Dev: Oj, Indija, V Celovcu Ijepo pavkajo, E. Ad;im;": Oženil se bom (moški zbori) in k nîno P. Hugollna Sa-ttnerja: Jcftejeva prisega. Vsi zbori se izvajajo prvič v Mariboru. Vstopnice v predprodaji pri g. Zlati Brišiik v Mariboru.
a— Ljudska knjižnica v Narodnem do. mu fapoeajuje proti zadostni legitimaciji vsakomur leposlovne in znanstvene knji. ge. Največja izbira modernih romano*-, okrog 10.000 knjig.
a— Rezervnim oficirjem Članom Pododbora Udruženja rez. oficirjev i ratnikov. V četrtek, 11. t. m., članski eeetanr-k v kmečki gobi Narodnega dama. Začetek ob 20. url. Razgovor o Samopomoči m drugo. Pridite zanesljivo! — Predsednik.
Ljubezen gre skezi ieb dec, zata pazite gospodiafe, da kuhate le v posodi kureči r.ri tvrdki
Stanko Florlonft »
trgovina z železnlno
Ljubljana	Sv. Petra c 35.
Da najboljši je to znaj, p Colombo Ceylon čaj!1
80
Posebna i n c jal teta ^fna':e kleti Ljubi anskeqa dvora.
Od dar-es naprej vsak dan od 5.—8. zvečer apetltni predvečerni zakuskl ro
zmern.h cenah.	106J
агхшпгохгстх.ахгЈПс;зарпцс^п
B Ure za birmo I
f. (Un Pflfffi] 1. 9
5иш11 ЈиахпјЈШшшааазспзаВ
Naši onstran granic
Koncert v Gorici. V soboto se je vr»
il* v Trgovskem domu koncert «Pevskega c glasbenega društva», ki je uspel zelo do» b \> 'П je bil tudi povoljno obiskan. Občin« Sivo je z zadovoljstvom ugotovilo, kako je zbor od zadnjega nastopa napredoval. Go« spodična Marta Dominkova je žela mogočen »nlavz posebno za solospev iz opere «Bo« h-me». V nedeljo se je koncert ponovil.
p— V Trstu je umrl. g. Ivan Macarol, dr» lavni upokojenec, oče g. Joe. Macarola, žup nilca v Skednju. Pokojnik je bil poštena slo» venska duša. Naj počiva v miru!
p— Iz Vipave je izginil italijanski trgo« »te Gundi. Iz Neaolja je prišel srečo iskat » Ajdovščino in od tam se je priselil v Vi» pavo. Sedaj je svoio robo prodal go:.pej Po« riževi in odjadral nazaj v neapeljski raj. Zapjstil je polno dolgov. Gundi je surov l/zlvač, nadut človek, ki je zaničeval in ža« lil Slovence, kjer je mogel. Med Slovenci pa ni prostora za take elemente. Je že marši« tateri odšel pa tudi odide še marsikateri O.ndi!
Češki ir.ženjer F. Hofman je general» ni ravnatelj Brunnerjevih tovarn v Pcdgo» ri pri Gorici. Krepko je sodeloval pri obno» vltvi tvornic v Podgori in v Stračicah. On vodi tudi načrte za hidroelektrične naprave na Goriškem, ki obetajo industriji velik razvoj. Na razstavi v Milanu bo zastopana t:'di goriška industrija in inž. Hofman izlo» ži tam tekstilni stroj, ki je baje tako Izpo« polnjen, da postane neobhodno potreben po tkalnicah.
Fašht Vrh. V Trstu imajo mučenika Bevčarja, ki je padel, zadet na kamijonu
sredi italijanskih fašistov, v Postojni imajo pa Frana Urha, ki se je zgrudil oh meji. Tega slovenskega mladeniča so se spomnili postojnski fašisti na svojem občnem zboru z rimskim pozdravom in eden izmed nj h je predlagal, naj se postavi nagrobni spomenik i/ marmorja Franu Urhu, ki je zaznamoval s svojo krvjo sveto in nedotakljivo vzhod» no me io...
p— V Idriji opravlja težko delo v rudni» ku še mnogo starih delavcev, ki bi morali biti že vpokojeni. Borili so se svoj čas za 35!ctno službeno dobo ali sedaj se pravi: délai, dokler ne omaoaš! Pred kratk:m se je ponesreči v rrdnlku nadpaznik Seljak, mož, star 62 let. Rudarski revirni rred od» pošlje v slučaju nesreč komisijo, da ugoto« vi vzrok na licu mesta.
p— Devlnskl *rad. Voini vihar )e bil skoro porušil devinski grad. Lastnik Drine Thum » Taxis pa se :e vendar odločil, da popravi in sezida zopet devinski erad. katerega se drži dolga z-rrdovina. Leta 1924. se ie crlčelo obnovno delo In seda' ie «rrad gotov ter zopet ponosno kraliuie na devin-ski'i skalah.
p— V DutovPa*! na Krasu ooje'o otročičl. ko ra.laio v otroškem vrtcu »Leee«... Slavi — ščavl itd Te dni se otvori tak otroški vrtec tudi v Toma'u. kter bo zvenelo enako pet:e na ubo onim. ki se potezaio za potuj» čevališče slovanskih otrok... Slavi ■=-ščavt
p— Pivka. Viš f svet za lavna dela v RI-n-u je odobril načrt za razna ureditvena dela reke Pivke.
Iz Celja
t— Redni sestanek članov SDS. v Celo
se bo vršil v sredo v klubovi sobi Celjskega doma. Začetek razgovorov je ob osmih zve
čer.
s— Sestanek članov SDS v Celju-okolica
bo v četrek pri Permozerju v Gaberju. s— Stalni volilni Imeniki za mesto Celle.
Temeljem členov 5, 6 in 7 zakona o volilnih Imenikih z dne 30. maja 1922. Ur. list 18467 ex 1922. se objavlja, da so stalni volilni imeniki za mesto Cel e, počenši z dnem S. marca stalno razgrnjeni ob navadnih uradnih urah v sobi št. 2 mestnega magistrata. Vsakdo hna pravico imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Občinstvo se opozarja, da smejo pri volitvah glasovati samo oni, ki so vpisani v imenik. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega magistrata ali pa od okrožnega so dišča v Celju, toda od tega samo pismeno. — Mestni magistrat celjski, dne 3. marca 1926. Župan: dr. Juro Hrašovec, s. r.
e— Nenadna smrt. Umrl je včeraj zjutraj v Celu višji stražnik Andrej Cernigoj v 45 letu starosti Rajni je že deti časa bolehal na želodcu. Se v soboto je vršil svojo služba zvečer se je javil bolnega. Cernigoj zapušča ženo in štiri otroke. Pogreb se bo vršil jutri, v sredo, ob 3. popoldne. Naj v miru počiva! — V soboto, dne 6. t m. je umri g. Stefan Čok, mesar in gostilničar ter vojni invalid v Čelu. N. v m. p.
e— Planinski seiem, ki ga je priredila v Celju skupina navdušenih ljubiteljev planin pod okriljem Savinjske podružnice Slov. plan. društva, je v soboto večer do zadnjega kotička napolnil obširne prostore Celjskega Doma. Spored je otvori'1 prav posrečen nastop smučarjev, turistov in nedel skih turistov, Id je nudil obilo zabave ln smeha. Planinski seieni, vodniki, planinske cvetlice, srečolov In vse dnrge mnogoštevilne atrakcije so dosegle popolen uspeh. Udeležili so se prireditve vsi sloji prebivalstva iz Celja in okolice; mnogo je prihitelo gostov iz Savinjske doline, Maribora in Zagreba. Prepričani smo, da bo finančni uspeh prireditve, ki tvori prvi temelj bodoči novi planinski koči na Koroški, popoln. Največ zaslug si je pridobil za lepi večer odbor pod predsedstvom sod svet.Tilerja Planinski se em gotovo ostane v Celju vsakoletna in splošno Priljubljena pridobitev.
s- Mestno gledališče. V torek 16. t. m. »e vprizori v mestnem gledališču »Elga« sanjska drama v šestih slikah. Režira mag. pliarm. g. Fedor Gradišnik. Igro je spisal Gerhard Hauptmann, zastopnik realizma oioderne nemške dramske literature.
i— Občinska politika v Celju. Govoril »em z matadorjem radikaliie v Celju, z nadebudnim mladeničem, ki obeta postati Pa« šičev naslednik. Vsaj blizu temu je že bH kot kandidat brez klasifikacije. Po n'egovUi Izvajanjih graja nova koalicija vsak napredek mesta. Odveč iim je cvetličnjak, prenovljena razsvetljava In ozaljšanje mesta. Radi bi imeli le denar v kasi, pa makar da zgleda mesto kot kaka hribovska vas. Na vsak način hočejo gerenta, ki bo napravil sredi mesta vaško lužo, pred vsako hišo pa snojišče. To bo silno lahko delo, ker Imamo » Celju veliko goved in mnogo gnoja.
e— Izredni občni zbor Sokola v Celju je sklican za četrtek dne II- marca ob po! 6. zvečer v sejni dvorani Sokolskega doma. Dnevni red: 1.) Sprememba pravil; 2. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro pozne e ne glede na število prisotnih članov.
Iz Trbovelj
t— Uradni dan okrajnega glavarstva bo Jutri 10. t m. v občinski pisarni.
t— Sokolsko društvo v Trbovljah vabi *=e člane ki članice na sestanek, ki se bo vršil jutri ob 19. zvečer v mali dvorani So« šolskega doma. Na dnevnem redu je naba« va blaga za nove kroje in vseeokolski zlet » Pragi.
t— Obrtniškega zborovanja v Trbovljah, •c je udeležilo nad 100 obrtnikov in trgov« cev. Vršilo se je pri Forteju na Vodi. Zbo» rovanje je otvoril predsednik g. Miha Ko» r<-n, nakar je poročal tajnik g. Ante Šimtajs o stanju društva in o njegovih bodočih na» "'gah. Sklenilo se je, da se bo vršilo prazno« vanje obrtniškega praznika 19. t. m. z vso slovesnostjo. Natančnejši spored bo še iz« delal rdbor. O redukciji delavstva in o kre« ditih delavstvu je prav tako poročal g. Sun« tajs. Omenil je nastalo premogovno kr zo v "aši državi, nastajajoča brezpoeelnost ru«
darskega delavstva in zmanjšanje dnin, ra» di katerih je prlzad-to trdi obrtništvo, ker če bodo zaslužili rudarji za 50 milijonov di» narjev manj na leto, bodo za toliko priza« deti pridobitni ' "ogi v Trbovljah in okoli« ci. Končno je bila med drugim sprejeta r e« solucija, v kateri se odločno protestira pro« ti zapiranju gostiln in sličnih lokalov ob priliki plačilnh dni v območju občine Trbov lje, češ da s tem postopanjem namen obla» štev nikakor ni tlosežan, ker si krije občin« stvo svoje potrebe izven mej občine. Reso« Iucija naglaša, naj se ozirajo oblasti na kri» zo. ki jo preživlja obrtništvo v trboveljski kotlini. Odlok o zapiranju gostiln ob plačil» nih dneh se naj takoj ukine, ker je v orne* njenih dneh nemogoče iztržiti blago, ne gle« de na to, da trpi obrtništvo ogromna fi« nančna in davčna bremena.
t— Na vseh revirjih v Trbovljah se je prebral razglas, po katerem se morajo oseb« no zgtasiti v rudniški glavni pisarni vsi de« Icvciskmetje in de!avci«kmečki sinovi.
t— Druga rudarska skupina kot najvišja instanca rudarskega delavstva je sklicala v nedeljo dopoldne pri Forteju na Vodi se» stanek zastopnikov vseh tukajšnjih politič» nih skupin, na katerem se je razmotrival položaj delavstva radi redukcij pri TPD. Po večurnem posvetovanju, v katerem so iz« rezili skoraj vsi prisotni svoje mnenje, je bilo sklenjeno pričeti z akcijo, da se odpo« more neznosnim nastalim eksistenčnim raz« meram.
Iz Laškega
1— Električna razsvetljava. Te dni nam pošilja Fala račune za dobavo električnega toka. Meni so jo zaračunali za čas od 15. do 31. decembra preko 400 Din, dočim sem do sedaj plačeval mesečno k večjemu po 70 Din in to kljub temu, da je sedaj tok za nekaj par cenejši, kot je bil prej. Očividno gre torej za veliko nomoto.. Obrnil sem se zato na naše županstvo, da ono uredi celo zadevo in pozivam vse Laščane, da ne pla« čajo ničesar, predno jim «Jutro» ne bo tega nasvetovato. Odirati »e ne damo od niko» gar.
1— Tatvina in poneverbe. Na sejmov dan je neki O. prodal svoj kravieo in šel likof pit. Za par litrov je čutil potrebo. In ko je tej utešil, ga je bilo preveč toliko, da ni vedel, kje in s kom hodi. Drvgo jutro pa je opazil, da je 2000 K porabil ali zapravil preko svoje potrebe. Dolžii je druge tatvi« ne in si je nakopal celo kopico razžaljen j časti. Naše redarstvo in orožništvo pa je šlo svojo pot in prijelo uzmoviča v osebi pomožnega pismonoše Z., ki je dejanje pri« znal. Našli so pri njem še veliko spoliranih pisem in stranke se oglašajo, da je zmanj« kalo iz pisem denarja. Fant bo sedel.
1— Vprašanje kvalifikacije srezkega ve» terinarja dr. Jerine. Ljubljanska sekcija Ju» goslovcnskega veterinarskega Udruženja nam sporoča z oziram pa tozadevno notico z dne 28. februarja v «Jutru», da je g. dr. med. vet. Jerina nameščen od ministrstva poljoprivrede in vode za veterinarskega re« ferenta pri srezkem poglavarstvu v Laškem in ima kot tak vse pravice in dolžnosti.
I— Električna Javna razsvetljava. V četr« tek sicer so prvič gorele nove luči na mo» stu in proti kopališču. Tolažbo nam je Fala že dala, da bi se delo le še naprej dovrš:lo! In močnejše žarniee zlasti na mostu bi si želeli. Naj bi občina v tem pogledu preveč ne štedila.
Vzor v^ch vrst m'la
ie
Schichovo milo znamke ,Jelen".
Že desetletja se trudijo vsi ml'arll.da bi izdelali tako dobro milo. kakor je Schieht-ovo. Kadar hoče proizralejec mila. svoje milo kar najbolj pohvalili, tedaj povdarl :„Tako je dobro, kakor Schichiovo". Kar p« VI uporabljate, to ni samo: „tako dobra kakor", temveč Vi uporabljale
najboljše,
namreč Schichiovo milo, ki Je edino pravo
z znamko „Jelen".
Kreditni zavod za industrijo in trgovino v Ljubljani
Dne 8. t. m. se Je vršil VI. redni občni zbor tega zavoda v lastnih bančnih prosto, rih. Iz zanimivega letnega poroCl'a ki da. je pregled o celem naâeim gospodarstvu v preteklem letu, posnemamo naslednje:
Prošlo leto za katero polagamo svoje račime. je v gospodarskem pogledu izreči, no zanimivo. Vsepovsod je opažati odločno hotenje, da ep odpravijo posledice vojnih in povojnih razmer. T.-ko hotenje se praktično Izvaja ln je opažati »motreno in po-spešno prehajanje do normalizacije Naloge so težavne ta je neogibno, da zahteva ta prehodna deba tuirtam svo'e žrtve Likvidacija starega pclcža*a je s-mo po sebi prive-d'a bolj p-to vsaka obutvena mera do te~a. .la nriha'a do st-re ve"ave v tr. govtai in obrtnosti p"vllcnl e'ement. Te. Savne gospodarske ргГгЧе, spričo izholJSa. nega prometa rcostreni рт-КИк konknren. cp ob sefas-nom o-ešanpm od:pmu. oprez-na oc^na kreditnih Z"htev stavijo velike zahtevke io sposobnosti trgovca in Indu-strralca Tež'"1 zas-n?ek, re^Re'Se d^'ovne pri'lke novrn'eno zaupanj, v denar in nje ga vrednost je nepričakovano močno pr:. pomoglo do tera, Je 8vei1 zopet zaM skrbno ravnati z denarjem. S stpbi izac^o va'nte se je veenovrod vrnila varčnost. Ta raz'og ta oprana gospodarska konjunktura vodijo do t^ga, da naraščajo pri denar, nih zavedih hrani'np vlOTe tudi pri nas. kjer je od nekdaj že tmeto preblva'stvo .—o-o'o za to ta dob-e prilike za êtedenîe. V teh n3lahkih prilikah je utemeljena že-lla in zahteva kupčliskega pveta, da so oblastveni ukreni v vseh pa-norah uprave preiidarjenl ta dobro pripravljeni brez kvar ne sunkovitostL
Navzlic težkim upravnim problemom, kater,» Je reševati v naši prostrani državi spričo mnogo'iCnih razmer v poedinih po-kraiinah, je stvarnemu otnazovanju mogoče ugotoviti stalno napredovanje na potu kon. solidaclje, Nacijonatai novec se je v preteklem letu v n »koliko hitrem koraku dvig nïl do dokaj viš'e vrednosti katera je pač neljubo presenetila to ln ono stroko v uvozu ln izvozu ,potem pa ostal več mesecev na vištal Okoli 9.15 švlcarskaga franka. Boljša ocena domače vajute je brezdvom. no ugodno učinkovala na razpoCoženje prebivalstva in pripomogla lc spoštovanju denarja. Večja kupovalna sila dinarja pa ▼ zemlji sami Se ni prišla do prave veliavp. Cene se polagoma ta ne za vse stroke enakr«merco uravnavajo. V prešlem letu je stopila v veljavo nova avtonomna carinska tarifa, ki pomenja odločni naipredek v go. epodarski enotnosti in večje vpeštevanje gospodarskih potreb domač o ga de1 a v celoti Na temelju nove carinske tarife je bila dana možnost, da je pričela nrada država ure'att trTOvioskopolitične odnošaje napram Inozemstvu potom obsežnih trgovinskih pogodb. Zaključili smo že nove tr-govlmsika pogodbe z dokaj številnimi po. godbenimf tarifnimi postavkami z Italijo iti Avstrijo. V velikem Krogu važnih tadustri-jalnih interesentov Je osobiio zadnja po. godba povzročila npraznolotženije tn glasne tožbe o preveliki popustljivosti v odločilnih postavkah, potrebnih za obrambo raš„ do-mače obrtnosti. Nelahko delo na polju ure-jevanja trgovm-skopolitičnih odnošajev napram inozemstvu naša država v tekočem letu smotreno nadajjuje in izpopolnjuje. Zadovoljiv nojav na prometnem polju .1« uv-eljavlV- '1 nove enotne železniške tarife in raznih ■ rifnih dogovorov.
Letina je bila povprečno rečeno obilna in ugodna. Naš izvoz je kvantitativno v celoti večji nego prejšrje leto. po vrednosti je pa nekaj slabejši Vzrok leži v tem, da Je padla vrednost mnogim vrstam kmetijskih in gozdnih produktov, V prehodu v rovo ca. rmsko ero se je dvignil uvoz važnih fabri-katov tako zlasti pletenin vseh vrst, ka. terih cene se drže vztrajnejše nego cene agrarnega blaga. V trgovini ta industrij! je kakor drugod po svetu zaznamovati mrko konjunkturo, ki žal ne kaže 6e znakov, da popusti. Malo je strok, k! se lažje gib-lje-"o. Delovnih prilik je malo. Brezposel-nost se oglaša s trdimi posledicami tudi v naš! zemlji. Kmet tftrbno obrača denar ter kupuje samo najpotrebnejše. V agrarni zemlji e ta okotaost tem bolj odločilnega pomena za promet ta trgovino, ker je kn-povalna moč srednjega stanu modno ope. šala. Denar se je v teku leta pocenM, vPn-dar doslej ni mogel učinkovito pripomoči do živahnejšega razpoloženja v trgovin! In obrtnoeti.
Mlado leto 1926. je nenavadno žalostno priče'o za naS gospodarski svet. Sr^di dela je moral po sklepu Najvišje modrosti dne 2. jrnuarja 1926 iz tega minljivega eveta naš preodUčni in mnogozaelužni predsednik gospod Ivan Knez.
Blagopokoinl predsednik ie bil mož redkih vrlin ta izrednih kvalitet. Mirno, stvarno ta prevdarno delo je bilo njegovo vese. lje. Veščakov njegovega kova je t^iko do-biti v gospodarskih krogih, zakaj odlični naš predsednik je bil doma v kmetiji tako, kakor v kupčiji, industriji ta v denarnih pos'ih. V najtežavnejših položajih Je ime) dober ta zanesljiv svPt. Svo:e redke s no. sobnosti Je nesebično in poîrtvovalno skoro pol 6to'et''a stavijal na ramolago javne, mu delu Veliki pokojnik ni bit samo č'an vodstva različnih gosnodarekih podjetij, marveč je tudi v naših stanovskih korpora-ci!ah igral vel;ko it'oge ta Je najvažnp;fie od n'ih. ta'o Zb;-rri"o za trgovino o'-rt ln v T '-^"air! dc'~a I-.ta kot njen predsednik vzg'edno in požrtvovatao .vodi'. Na£emu zavodu 'e bil od ustanovitve nai-bcljši vodnik, zanesljiv svetova'ee ta Izk.i-žen prijatelj V Iskreni pijetet! se sporni, niamo nev-nljivlh zaslug odličnega pokojnika ter mu ohrani naš zavod vedno hvaležen ta črsteei spornim.
V letu 1P?". 'e znašal celokupni promet £2.,357,623.000 Din.
Iz bllaoee povzemamo naslednje štev'1-ke: aktiva vrednostni papirji 3 379.425.73 Din, konzorelT^i računi 16.630.196 Din. menice 43.5f8.479.87 Din, blagajna 22 mili-fonov 201.6'?.07 P in, inventar 14.040 32 Din realitete 1 276.231.05 Din, debitorjl 262 milijonov 3H6.381.14; pa e Iva: de'ni*ka g'av n!ea 1!Г00Г00 P n, rezervni fo.nd1 8 ml'IJn. nov 432.133 85 Гћ trpte 94 ГП0.58 D!n. vlo« n„ k"ј'л1ое 33 1:8 187 86 Г1п, 1-TeditorJ! 29* "31/07 »o ria dobiček 3 4-14.8*2.60 Dta.
I—a dne I1!, t. m se "'"ča za pce'ovno leto 1S25. dividende od 10 odstotkov, to Je
po 10 Din za vsako delnico.
V počastitev spomina umrlega prvega predsednika se Je osnoval Ivan Knezov fond za ods!užene nameščence in njih svojce v znesku 250.000 Din.
Hmeljarjem in tistim, ki hc£2jo psstaii hmeljarji
Ugotovljeno je, da savtalski goldlng n! več trti. kakor je bil rred dvanajstimi leti, temveč je p-.;čel hirati. Ža'cstna resrica je tudi, da se je E?Se"a poznega hmelja lo. tila peronos'xira in n:m ga žu^a uničiti, izgledi našega hmeljarstva v bodočnosti torej nieo prav sijajni.
Zaradi nekoliko ugodnejših hmeljskih cen v minulih letih se je površina e hmeljem zasa'enega zem'iišča prav izdatno roveča'a. To pa re le pri nas, nego tudi drugod. Vse r"rvl za hmel'em in vse zav:da savin.,lnne zanj. Ne upoštevajo pa dsj-stva da pridejo po dourih letih vedno tudi el~'-a in prav slaba leta.
Degenerari'o goldinga so na hmeljarji deloma sami zakrivili, ker niso upošteva'! In še ne upoštevata vedno in novsod navodil umnega hmeljarstva. Ko'iko je Hmeljarsko društvo že pisalo In tudi ustmeno raznravlja'o o selekcioniranju hmeljske ra-st'îne. a skoro vse brez uspeha.
Obilokrat smo že povdarlali, da si bomo hmeljarstvo kot vir blagostanta ohranili le tedaj, ie si bomo vsi prizadevali pridelo. vati le hmelj prvovrstne kakovosti. To ee bo pa zgodilo, ako bomo strogo pazili na pravilno 4oiekci'omiranip hmeliske rastline, kajti le tem potom pridobivamo sadeže, ki so sposobni za vzorne in dobičkanosne nasade ter pridelovanje res prvovrstnega blaga.
Rez hmeljsike korenike se je letos že pričela. Povpraševanje po sadežih je ogromno. Radi tega so razni ljudje dninarji ta posli, dan in noč na nogah ter nabirajo sadeže na njivah za nove hmeljarje, ne da bi strogo pazili na razne vrste hmelja ta na kako. vost sadežev. Mislijo s! namreč: sadež je sadež ta vse gre v en koš.
Nasadi, napravljen! iz nesortfranlh in morda okuženih sadežev, niso le v veliko škodo dotifnlm odjemalcem, nego so tudi v škodo hmeljarstvu vobče, ker iz slabih sadežev doraste le slabotna rastlina, ki daje manj vreden plod. Hmelj slabe kakovosti pa ovira kupčijo, tlači četno ter povzroča da hmeljarstvo polagoma peša kot vir blagostanja.
Kdor hoče torej postati hmeljar in kupu. Je sadeže, mora biti skrajno previden. Bolj. še Je namreč za sortiran In zdrav sadež pla čati po 1 Din, kakor po 10—20 par za ne-sortiran, morda okužen sadež.
Razmere hmeljarstva v Sloveniji eo deloma podobne razmeram na Češkem. Savez hmeljarskih društev v Žaitcu (ČSR) je ob. javil te dni naslednjo okrožnico: 1.) Hmelj sk! sadeži eo last dotlčnega hmeljarja ta ne njegovih ali drugih uslužbencev aH dninarjev. Le lastnik sadežev lahko razpolaga z p tirni. Nai se ovadi zaradi tatvine orožni-tvu vsakdo, kdor neopravičeno pobira in prodaja sadeže. Kolikor Ima hmeljar sadežev odveč, naj jih mi KM. Uničujejo se naj tud! vsi okuženi ta slabotni sadeži. 2.) Sadeži ee naj ne prodajajo prekupcem In ne
v	okolice kjer se Se ne pečajo s hmeljar, stvom. 3.) Vsi hmeljarji naj vestno upoštevajo nasvete svoje organizacije ta naj postopajo složna
Hmeljarji - Savtajčani, upoštevajte tudi
vi	navodila Saveza ta svoje domače organizacije ter postopajte sloino v ohranitev ta napredek hmeljarstva.
Tržna coročila
Novosadska blagovna borza (8 t. m.). Pšenica: baška 76—77 kg, 2 %, 3 vagoni, 267.5—270; baška, 77 kg, 2 %, 3 va. goni 272.5; baša i vagoni, 270—275. Ovee sremski, 1.5 vagona 177.5. Turščica: baška, do 15. aprila, 2 vagona 210; baška, ladja Tisa do 15. aprila, 2 va.gona, 116; sremska stara, pariteta Raček, 1 vagon, 145. Tendenca mlačna.
= Vprašanje prevzetja viclnalnlh ielez. nle od države Iz Beograda poročajo da se v prometnem ministrstvu proučuje vprašanje prevzetja viclnalnlh železnic od države. Vlcinalne železnice naj bi v najkrajšem času prešle v državne roke, tako da bodo tud! tarife naidalje do začetka prihodnjega leta izenačene s tarifami na državnih železnicah. Poseben tatermtaieterijatai od. bor proučuje vprašanje dolgov viclnalnim železnicam. Ta odbor bo svoje delo kmalu končal, nakar se bodo pričela neposredna pogajanja z lastniki vicinalnih železnic.
= Izplačevanje kupona Investicijskega posojila. Po odloku finančnega ministrstva je stavljeno Generalni direkciji državnih dolgov na razpoloženje pri Narodni banki v Beogradu 17.456.950 Dm v svrho izplačevanja kupona 7odstotnega tavestlei'skega posojila iz 1. 1921. Rok izplačevanja je 15. t. m.
= Zborovanje vojvodinskih gospodarskih krogov za izenačenje davčnih zakonov.
Novosaidskl gospodarski krogi 6o sklicali za 21. t. m. zborovanje, na katerem bodo poleg drugega zahtevali čim prejšnje izenačenje davčnih zakonov v naši kraljevini. Kakor je podoba tudi vojvodinski gospo darski krogi ne verjamejo preveč v to. da se bo načrt zakona o neposrednih davkih zadosti temeljito prerešetal ta kmalu uveljavi'.
= Položaj na tržišču jajc. Cene so spri-6o mnčno povečane produkcije dalje nazadovale. Nakupne cene v državi ee gibljejo med 0.75—0 85 Dta komad. Mestoma pa ве dobe jajca celo po 0.50 Dta komad. Izvaža se precej v Švico, Nemčije, Italijo in drugam, vendar je v eplošnem ponudba blaga večja ka-kor povpraševanje. S Švico ta Nemčijo se trguje ва bazi 145—155 švicarskih fraaikov za zaboj V Londonu stane 120 ko-madov 12 šilingov.
= Novi pravilnik o točenju alkoholnih pijač, V ministrstvu za notranje zadeve ne dela na novem načrtu pravilnika o prodajanju alkoholnih pijač v gostilnah ta kavar nah Z novim pravilnikom ве bodo izvršile znatne spremembe, zlasti glede števila pre. bivaleev, potrebnega za otvoritev kavarne ali gostilne.
== Spor med državo In tvornico papirja Vapa v Beogradu. Ta spor traja že dalje čr-a. K";'?or	poročata, je beograjsko
trgovinsko sodišče obveščeno, da je minister trgovine in industrije za pritožbo Mi-
lana Vape razveljavil zbor delničarjev pa pirne tvornice Milana Vape, d d., kot ne. zakonit. Ta zbor so imeli 80. decembra 1925 člani te družbe, ki so istočasno člani Uprave državnih monopolov, ta so na tem zboru konstituirali novo družbtao upravo brez Vape. Sedaj se bo moral vršiti nov občni zbor točno po pravilih.
= Cene na Ftujskem živinskem sejmu. Dne 2. t. m. Jp bilo na sejem pTignamih 201 konj ta 695 goved. Cene za kg žive teže: živina za klobase 3—1, srednjerejana 4—7, debeja 7—8.50 Dta. — Dne 3. t. m. je bilo na s-.Jem pridanih 226 svinj. Prasci, do 8 tednov star! s?o se trgovali po 150—200 Din komad, a kg žive teže eo ee prodajal!: debeli prašiči v teži od 40 do 100 kg po 10—12 Din. v teži od 100 kg naprej pa po 12—14.50 Dta.
_ Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo mehkih desk, za dobavo raznega mehkega lesa, 100 ton kovaškega koksa, 200 komadov zavornja'kov ter medenih odlitkov; dne 15. t. m. za dobavo rjavega sukanca. 300 m strešne lepenke, 50 kg stea rta - olja, raznih žičnikov, navadne siveli-tlne, barv ta laika ter 16 komadov parnih razvednikov. Pogoji na vpogled pri ekonomskem ode'enju te diTekclje. — Inten-dantura III. Pomorske obalske komande v Gjenoviču (Boka Kotorska) sprejema do 31. t. m. ponudbe za dobavo 3500 kg oliv. nega olja. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 11. t. m. pri tatendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave sena ta slame; 18 .t. m. pri Dravskem ubojnem slagafištu na Ljubljanskem polju glede oddaje napeljave strelo, voda na municijskih skladiščih v Zatoçu ; 18., 19 in 20. t. m. pr! komandah meeta v Bihaču, Gospiču, Sieku, pri komandi o to. čačkega vojnega olcroga v Otočacu ter pri tatendaturi Vrbaeke divizijske oblasti т Banji Luki glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 1 .oktobra 1926; 22. t m. pri komandi mesta v Murski Soboti glede dobave govejega mesa za čas od 1. aprila do 1 .oktobra 1926; 24. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 120 ton bukovega oglja. Predmetni oglasi v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Padanje cen na debelo v Avstriji. In-deks za cene blaga na debelo j« od 15. Januarja do 15. februarja t. 1. padel v Avstriji od 17.554 na 17.212.
Вогже
8. marca.
LJUBLJANA. (Prve Številke povpraševanja, druge ponudbe ln v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 0—78, Vojna škoda 0—281.50, Zastavni Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20—22, Cejjska posojilnica 200—205- Ljub. ijanska kreditna 200—225, Merkamttlna 100 do 104, Slavonska 49—0, Kreditni 175 do 185, Strojnp 0—115, Vevče 110—0, Stavbna družba 80—90, Êeëir 115—120. — Blago: les: hrastovi plohi neobroblj., od 40 do 130 mm, od 2.50 m dol«., L, П., III., fco meja 0—1100; bukovi plohi, neobroblj., od 40 do 130 шш, od 2.50 m doli., I„ H„ III. fco meja 500—0; hrastovi neobrobjj. plohi', od 60 do 140 mm, od 2.50 m doli. napr, od 22 cm napr. fco vagon LJubljana, 7 vagonov, 1000—1000 (1000); deske 20 mm, mon-te. fco Podbrdo ali Kraajaka gora, Ï8 vas, 540—540 (540); deske od 25—30 mm, mon-te, fco Podbrdo ali Kranjska gora 16 vag, 540—540 (540); remeljn!, 30/60, 50/50, 60/60, 100/100, 120/120, monte fco Podbr. do ali Kranjska gora, б vagonov, 640—549 (540); premog: nespremenjeno;; poljski pridelki: zaključki: pšenica, baška, 76 kg 2 %, fco vagon Sekič, 1 vagon 270—270 (270); turščica, činquantta, fee vag., Manastir, 1 vag., 195—195 (195); Ječmen, gar. 65 kg, par. Novi Sad, 1 vag, 165—165 (165).
ZAGREB. V bančnih papirjih promet sred nji. Tečaji v glavnem nosprememeal Položaj v industrijskih papirjih nespremenjen. Vojna škoda se je začela trgovaiti po 280 in je končala na 281. V terminih ni bilo prometa. — Dinar je bil v Curfhu okrog 11. ure čvrstejši Enaiko so mednarodno ne-znatno čvrstejši Italija, London in Ne* York, dočim je Pariz spričo spremembo notranjepolitičnega položaja oslabel. Na zagrebškem deviznem tržišču Je bilo povpra ševanje večje. Dunaj ta Sviica sta za malen kost poskočila Narodna banka Je intervenirala z manjšim! količinami. Skupni promet 11 milijonov dinarjev. Nabirale eo d e-v 1 z e: Dunaj 800—804, ček Y99.5—S03.5, Berlin 1353—1357, Budimpešta 0.0798 do 0.0802 Italija izplačilo 227.22—228.42, ček 0—227.75, London izplafijo 7275.79—275.9<> ček 275.65—276.85, New York ček 56.627 do 06.927, Pariz 202.78—204.78, Praga 16S1 do 169.1, ček 168—169 Švica 1093.16—1097.16, ček 1092.04—1096.04; valute: dolar 56-»» denar- efekti: bančni: Eskomptna 11!» do 120, Poljo 17—17.5, Kipo 66.5—67, Jugo 103—104, Ljubljanska kreditna 200—0 Pra-štediona 965—970; industrijski: Dubrovač-ka zaključek 400 Slavonija 43.5—44, Trbt>v lje 355—360, Vevče 100—0; državni: investicijsko 77—77.5, Vojna škoda, prompt:.a 279.5—281, za marc 281—282, za april 283 do 2S5.
BEOGRAD Devize: Atene 80—S3, Dunaj 800—802.5 Berlin 1353—1353.5, Budimpešta 0.0797—0.0799, Bukarešta 24.25 do 24.50. Italija 227.7—227.85, Pariz 203 do 20S. Praga 168.45—168.5, šviet* 1093.5 do 1094.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4735 do 12.5125, Berlin 168.65—169.15 Budimpešta 99.27—99.57, Bukarešta 3.0075—3.0275, Lon don 34.4025—34.5025, Milan 28.40—28.50. New York 708.15—710.75 Pariz 25.42—25.52 Praga 20 9775—21.0575, Sofija 5.075—5.153, Varšava 91.80—92.30, Curih 136.35—136.85. Valute: dinarji 12.43—12—49, dolarji 707.40—711 40.
CURIH. Beograd 9Л4, Berlin 123.70 New York 519.625, Londcm 25.24125, Pariz 3 8.5125, Milan 20.8375, Praga 15.3875 Bu-dimpešta 000727625. Bukarešta 2.225, So. fija 3.75, Dunaj 73.20.
TRST. Devize: Beograd 43.90 do 44.10 Dunaj 350—354, Praga 73.70—74, Pa. riz 88.75—89.25, London 121.10—121.30, New York 24.87—24.97, Currh 478.50—480. Budimpešta 0.05349—0.0352, Bukarešta 10.50 do 11. Valute: dinarji 43.50—44 dolarji 24.880—24.95, 20 zlatih frankov 95—98, zl*. ta lira 480.20.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pra«! 59.675, v Berlinu 7.385, v Londonu (opoldne) 275.
l orek 9. III. 192ô
«JUTRO» št 56
Tristoletnica Newyorka
Letos slavi Newyork tristoletnico sîvojega obstoja- Američanu se pripravljajo na proslavo tega izrednega dogodka z vsemi danimi sredstvi in ze so začeli izhajati monografije, ki prikazujejo razvoj tega velemesta od prvih početikov do danes.
Mesto Newyork sloji na 70.800 ha površine ter ima danes približno 66 milijonov prebivalcev. Štiri petne tega ljudstva žive v okrajih Manhattan m Brooklyn. Ce pa prištejemo k prebivalstvu še one ljudi, ki prihajajo v mesto po dnevnih poslih, naštejemo ia-hko celih 9 milijonov ljudi, to je toliko duš, kolikor jih ima cela Kanada.
Kako bo izgledal Newyork, ki je že danes gigantsko velemesto, čez 50 ali 200 let? Teda ni mogoče prerokovati. Na vsak način pa lahko pričakujemo, da bo nastalo iz Newyorka »Katedral-ško mesto«, kjer bodo hiše stale druga poleg druge, kakor nebotični svinčniki. Baš v tem pogledu čaka arhitekte še mnogo težkega dela. Najti bodo morali čisto nov stil z visečimi mosto-ri, zračnimi vrtovi, arkadami in slič-nimi pripomočki.
Newyork nima primere, kar se tiče razvoja. L. 1524. je Ferrasano odkril hiko, ki je postala pozneje newyorško pristanišče. 80 let za njim se je zasidral v luki angleš/ki morjeplovec Hud-son, ki je iskal direktne poti na Kitajsko. Toda šele L 1626 se je upala kupiti skupina Nizozemcev prostor, na katerem se je pozneje dvignil »Novi Amsterdam«. Hiše so se sprva stiskale okoli centralne trdnjave, kjer ? stoji sedaj carinama in so se v začetku le polagoma širile. Indijanske kolibe so se jim počasi umaknile; 1. 1656 je štela newyorsika kolonija jedva tisoč ljudi. Kmalu je postal prostor tesen in zgradbe, ki jih je ščitila centralna trdnjava, so zvezali z novo naselbino po-sredstvom palisade dreves, ki so imela namen ščititi ljudi pred naipadi Indijancev. V začetku 19. stoletja je bil Wall-Street meja Newyorka.
Odcepek mesta se je nato širil proti severozapadu in Holandci, ki so bivali v tem kraju, so skušali dati naselbini izgled stare domovine. Skušali so postavljati mline na veter, lesene mostiče in lične hišice, ki so jih tako spominjale na njihovo denovmo.
Nova Holandija pa je kmalu izpre-menila gospodarja. Angleži, ki so se že bili naselili v ne/katerih ameriških krajih, so naglo prodirali proti New-yorku. L. 1664 je primerai vojvoda Yorski Novi Amsterdam na predajo. Mesto je dobilo ime po zavojevalcu in se je imenovalo Newyork. Napredovalo ie zelo hitro. L. 1696 je imelo že 4300 prebivalcev, nato je število ranid-no rastlo in je štelo 1. 1830 202.589 duš. 1. 1850 je imelo že nad pol milijona ljudi, 1. 1864. pa je že prekoračilo prvi milijon. Na koncu 18. stoletja je Newyork prefkrasno združeval nizozemski slog z angleSkim in ameriškim kokmijalnim slogom. L. 1825 je že imel svojo ulico milijonarjev, deset let pozneje pa je požar za Manhattanom uničil celo vrsto zgradb, ki niso snadale v okvir newyor§kega mesta. V kratkem pa je čas vso to škodo popravil, na mestu starih zgradb so nastala nova poslopja, pojavili so se veliki par-niki, začela se je razvijati industrija in danes napreduje Newyork z orjaškimi koraki._
Klubi tigrov v daljnji Rusiji
V ruskih garnizljah na Daljnem Vzhodu. tam nekje blizu Novokijevska in tik Mandžurije teče življenje oficirjev Rdeče vojske v nepopisni enoličnosti. Kdor mora tja. mu je naravnost obupno. Ce ne kvarta se zapije če ne pije, se mora zakvartati. Grehi najhujše vrste so tu v pravem cvetu. Mesece i.i leta se tu srečujejo eni in sti obrazi in kdor ne gleda vanje, se mora kratkočasiti z znanimi sibirskimi tundrami. Pri takem stanju ni nič čudnega, če se ljudje spre obračajo od dneva do dneva. N i :ovi nazori o življenju morali in svetu posta nejo vse prej kakor človeški. Oficirji po stanejo na pol divji in pobesne ter si izmišljajo vsakovrstne igre da si preženejo strašno dolgočasje, ki jih mori in od katerega bi morali umreti, če se ne bi med seboj uničevali.
Časih se zgodi, da pride v to ali ono garniziio oženje« častnik. Njegovo življenje postane neskončno žalostno. Pripeti se namreč vsak dan, da mora mož braniti čast svoje soproge z golim mečem v roki. zakaj častniki, ki žive na daljnem severu so čisto posiroveli ter nimajo nobenega pojma o dostojnosti in dlžnosti napram osebam drugega spola.
Živeči v takih razmerah, so krasnoar irojci prišli na originalno idejo da osnu jejo »Klub tigrov«. Ti klubi žive samo ponoči Ko se častniki nasitijo tereven ke odidejo na skupn sestanek v hišo k so si jo izbrali v ta namen. Prične su »tigrovska igra«. Najprej se oficirji raz-delp na dve krili, ki sla obe enako moč ni. Meče se kocka in kogar zadene uso da. postane lovec njegov nasprotnik pa tiger Tako se meče kocka, dokler ni določena usoda vseh »lovcev« in »tigrov«. Lovci se nato preoblečejo v bele obleke, tigri pa vržejo nase rdeč pas. Ko jp vse gotovo, se pojav i io v sobi natakarji ki začno nositi mizo vodko in »arrako«. neko posebno vrsto žgan;a, ki je pravzaprav čist aftohol. Lovci in tigri izpraznijo velike čaše, ki stoje ored njimi na mizi. Na dano znamenje
ugasnejo natakarji vse luči. zaklenejo vrata in odidejo spat.
Poveljnik kluba da nato znamenje s piščalko, da se lov lahko začne. Prvi tiger se plazi in skriva po sobi. Zavleče se navadno v kot dvorane, kjer hoče prevaritj lovca in se skuša skriti pred njim. Naenkrat se pa oglasi zvonček in tedaj poči strel iz revolverja. Tako se začne medsebojno streljanje in zale zovanje »tigrov«. Ko .ie eni stranki s.raš ne igre dwolj, se vloge izmenjajo. Kdor je ranjen mora takoj zapustiti sobo. lovec pa je slavljen kakor bikoborec v areni.
Neredko se zgodi, da najdejo vojaki zjutraj v rani uri kraj reke mrtvo trup lo svojega poveljnika. Kdo ga je? Kako je končal?
Bil je »tiger«, se navadno glasi odg vor.
Boljševiške oblasti se na vso moč tr dijo, da t>i ta barbarski način medseboj nega uničevanja zatrle ali vsaj omejile, toda doslei se ne moreio pohvaliti z uspehom. Nasnrotno. »Klubi igrov« ne prest?Jio naraščajo, navdušenja za to, strašno igro je vedno več in vedno več je tudi mladih žrtev, ki dajejo svoje življenje samo zato. ker so jih oblastni ki odrezali od sveta in jih poslali v tako puščobo, kjer ni mogoče živeti človeškega živlienia.
General Averescu
eden izmed vodij rumunske opozicije.
ГТП.	V •
1ISOC 1
m ena noc v resničnem
življenju
Iz Bangkoka poročajo, da se je tamkaj v navzočnosti številnih princev in zastopnikov drugih držav vršilo kronanje novega siameškega kralja. Ceremonije so bile zelo svečane. Po cerkvenem obredu je prijel kralj iz rok nekega visokega funkcijonarja nič manj neso dvajset kraljevskih znakov z osmimi meči. ki predstavljajo njegovo suverenost. Potem je kralj glasno imenoval svoja ženo ter jo pozval, naj sede poleg njega na prestol. Kralj sam je prevzel naslov branitelia vere in istega dne se je vršilo na Vzhodu še eno kronanje, pri katerem so posadili na prestol novega vladarja Kaskamira Hari Singa, čigar ime je znano tudi na evropskem 7.AV-ldU.
Očividci popisujejo te ceremonije z velikanskim navdušenjem. Tesne ulice Jamua so se prelivale v vseh barvali m sprevod, ki se je vil po njih. je bil res veličasten. Sir Hari Sing .ie imel na glavi turban iz rumene svile in v njeni so bili všiti veliki diamanti. Cez ramena mu je visel zlat plašč, ki je bil tud: posut z biseri. Ko ie vladar sedel na prestol, se je res zdelo, kakor da se ie pojavil princ iz tisočene noči.
Sprevodu na čelu sta šla dva ogromna slona. Sledili so nosilci državne zastave. na drugem pa bobnarji s tolka'i. Za njimi ie šla kavaleriia, topništvo in pehota. Petindvajset konjenikov je predstavljalo maharadžino godbo in za vsem tem ljudstvom je zahal sir Hari Sing, katerega so pozdravljale množice na ulicah s klicanjem in gromovitim plo-skom.
Za častnikom glavnega štaba maha-radže je stopalo šest slonov, ki so bili pokriti z dragocenimi zlatimi plašči. Na teh slonih so sedeli prestolonaslednik in drugi, velikaši dežele. Povorka se je ustavila šele pred nekim cerkvenim hramom, kjer so princa sneli z živali, nakar ga je pomazilil nalašč za to poklicani svečenik. Ko je novi vladar Kaskamira korokal čez veliki trg, so grmeli topovi.
Sir Hari Sing je na to obdaroval vse ženske svoje obitelji ter je sedel na zlat prestol, ki stoji na ogromnem marmorju. Ta podlaga za prestol je bila postavljena na svoje mesto, še preden je prišel Hari Sing na svet. Ko je bilo vse to pri kraju, je začel novi kralj sprejemati deputacije in ljudi, ki so mu bili prišli čestitat. Med temi ljudmi so bili skoraj vsi velikaši niegove dežele, vodil pa jih je maharadža iz Patiale, ki je
Ш najlepša sukna,
prvovrstna angleška, ter najro iSi kamgarn га pomlad je na zalogi in gospodom vsaka množina na razpolago pri
Drago Schwab - liubljana
bil tako ugleden, da so bile vse oči uprte samo vanj. Njegova oblačila so bila vredna nad 60 milijonov Din našega denarja.
Zizi Lambrino
bivša žena rumunskega princa Karla, ki je te dni dospela v Pariz ter vložila pri sodišču tožbo proti Karlu, od katerega zahteva 10 milijonov francoskih frankov odpravnine. Proces se bo baje vršil v Parizu, kjer se je Karel sedaj nastanil.
Berači in prostitutke v samostanih
Rurka sovjetska vlada je prišh na misel, da bi bilo dobro, če bi se nekateri samostani pretvorili v zatočišča za prosjake, ki so brez stanovanja. 60 vrst daleč od Moskve je v ta namen restavriran samostan ,Cernigovski skit' in v njem prebiva že obilna beraška družina. 65 moških in žensk so prepeljali v bivše samostanske prostore samo iz butljerske ječe, kjer so bili prosjaki zaprti radi vlačuganja.
Nekdanje msniške celice so popolnoma prilagodene potrebam novih stanovalcev in v njih je prostora za 800 ljudi. Do konca letošnje spomladi bodo baje vsa mesta v samostanu zasedena; berači in beračice bodo imeli stanovanje in hrano; obdelovati pa bodo morali v zahvalo za to oskrbo polja in posestva. ki pripadajo samostanskemu poslopju.
Druge načrte ima sovjetska vlada z Dahrnskim samostanom, ki stoji ob sa-velovski progi. Sedaj so v njem nastanjeni invalidi, v bodoče pa bo drugače. Mesto invalidov pridejo v sam-ostan bivše prostitutke, ki bodo odpuščene v izboljšanem zdravstvenem stanju iz državnih bolnic. Do meseca aprila bo tudi ta samostan popolnoma izpraznjen in preurejen, nakar se bodo vselile vanj nove prebivalke. Dvesto jih bo lahko živelo v teh prostorih in delalo pokoro za zgrešeno mladost. Poglavitni namen, ki vodi sovjefcko vlado pri tem nastan.iovan.iu beračev in prostitutk v samostanskih poslopjih, je ta, da bi se ti ljudje popravili ter postali dostojni člani človešike družbe.
Pustolovec, ki se je povsod
v .j
ženil
V	Bocnu je te dni prišel policiji v roke prebrisan tiček, ki se je izdajal za zdravmka iz San Frančiška v Ameriki ter se je vpisal v tujsko шј1го za Sigismunda Arturja Schmtzierja. Policija mu ni sprva posvečala mkake pozornosti, slednjič pa je izvohala, da je mož hud slepar in prevarani, ki se že celih petundvajset let potika po svetu, obljublja dekletom in vdovam zakone ter prazni njihove denarnice in garderobe.
Lažni Schniizler je doma iz Budimpešte. Pred kakim četrtstoletjem se je pojavil v Bremnu na Nemškem in je poskušal svojo spretnost v goljufiji z denarjem. Nakana mu je izpodletela, redarstvo ga je prijelo, zaprlo in poslalo čez mejo nazaj v Avstrijo s sporočilom, da takih ljudi na Nemškem ne rabijo, ker jih imajo še sami preveč. Domov prišedši, se ni držal dolgo v Budimpešti. Preselil se je kmalu v Salzburg, kjer je zopet izvršil večjo goljufijo, potem pa je nameril korake v veliki svet in se je établirai v Londonu. Ko je videl, da nima posebno srečne oke z denarnimi goljufijami, je začel pustoloviti okoli ženskih kril, kjer je imel velikanske uspehe. Nešteto žrtev mu je nasedlo. Deloval je v Evropi in Ameriki, kjer se je večkrat oženil, seveda vedno kot samec. Pri ženki pa se je mudil vedno le kratek čas. Navadno jo je že čez par dni pobrisal in odnesel s seboj vse, kar mu je prinesla zapuščena polovica v doto.
V	Newyorku je Schnitzler obrnažil tudi dve Dunajčanki. Obema je obljubil zakon, šel z njima pred oltar, nato pa napravil po svoji stari navadi. Prilastil si je denar obeh »zakonskih žena« ter izginil čez veliko lužo. V Berlinu se je seznanil z neko mlado vdovo Američanko. Tudi ta je najedla njegovim sladkim obljubam in vabam. Šla sta skupaj v Nizzo, kjer je skrbni soprog potrošil ves njen imetek. nato pa jo je ponihal v Švico, potem pa na Dunaj.
Cez nekaj časa ga je zanesel val
I	Samo še danes!!
„Ena minuta pred 12. uro"
Smeh. — Humor in zabava v 6 delanjih. V glavni vlogi
г Luclano Albertini =
v diužbi znanih ilmskih krasotic: Evi Eva, Vivian G'bson in M. Forestu.
Srečka, ki zadene 1 milijon se založi v klobuk — Klobuk se izgubi — Lov za klobukom čez drn in strti, preko streh, vode, ul.c, avtomobilov itd, — Ves Beilin nosi klobuk, kakor oni s srccuo — Elegantna družoa — Najmodernejša oprema — Duhovite domislice — Dimnikar prinese srečo eno minuto pred zapalost o srečke. — Toliko smeha izvrstnega humorja, izvanrednih senzacij in napetih scen ni v nobenem filmu.
Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Predpiodaja vstopnic od 10 do pol 1.
ELITNI КШ0 MATICA vodilni kino v Liubliani. Telefon št 124.
usode v Turin, kjer je našel mladostno dunajsko igralko Charlotto S. Predstavil se ji je za zdravnika iz Amerike, ki ima težke milijone. Igralka se mu je res zaupala in mu je celo dala v shrambo svojo garderobo. Pustolovec je šel ž njo takoj v zastavljalnico in zastavil vse, kar so hoteli sprejeti. Denar je nato pognal. Cez nekaj časa pa je prišel v Turin igralkin očim, ki je zahteval, da se noročenca razideta.
Schnitzler je krožil po tem dogodku mirno dalje po svetu in se posluževal svojih starih trikov. V Parizu je končno omamil bankirja Rechta s klorofor-mom ter ga okradel. Vzel mu je 30.000 frankov v denarju in še razne dragocenosti. Ta rop ga ie izdal. Kriminalna policija je razposlala po svetu za njim tiralico in v Bocnu ie tiček zaglavil. Naravno, da je že pod ključem.
X Petrolejska potoka v Kcrdiljerah. V Pastu naseljeni Ncmci so nedavno izsledili na južnem pobočju Kordiljcr dva čudna po* točka. Poslali so teko-ino v Berlin v neki kemični laboratorij, odkoder so prejeli spo» ročilo, da je izvirek netrolejskega značaja ter ima veliko gorilno vrednost. V Ames riko sta odpotovala dva nemška geologa. Splezala sta 1000 metrov visoko, da bi na»
tančno preiskala izvirek petrolejskih poro« kov, toda sta sc pri tem ubila Zdaj sc je osnovala ameriška družba, ki ji je vlada žo podelila koncesijo za izkoriščanje petrolej« skih vrelcev, ki se zlivajo po koritu v do« lino.
X Zlato iz živega srebra. Berlinski kemik prof. dr. Haber ie natančno preiskal ekspe« rimente prof. Mitheja, ki jc zatrjeval, da se mu je posrečilo najti formulo za izdelo« vanje zlata iz živega srebra. Haber je imel te uni o zanimivem raziskovanju javno pre« davanjc, pri katerem je povedal, da se je prof, Mithe očividno motil, kajti zlata zrn» ca, ki so prišla pri eksperimentiranju na dan, izvirajo, kakor je podoba, iz drugih snovi, ki so se držale živosrebrne rude.
X Koliko telefonskih naročnikov je v pot sameznih deželah. Glasom najnovejše ame« riške statistike je bilo koncem leta 1925. v Zedinjenih državah 16,935.918 telefonskih aparatov, to je 863.160 več kakor prejšnje ltto. Na 100 prebivalcev pride torej 14.7 te« Icfonskih naročnikov. Statistika navaja sta« nje še v nekaterih drugih večjih državah: tako je prišlo na Švedskem na vsakih 100 prebivalcev 6.9 naročnikov, v Švici 4.8, v Nemčiji 3.9, v Angliji 2.7, v Franciji 1.7 in v Italiji 0.4.
Katarje jabolka, akutne in kron čne, odpraviš s pitjem mlačne RADENSKE VODE same ali pomešane z mlekom.
Prva seja Delavske zbornice
Volitev upravnega odbora. — Položaj rudniškega delavstva. —
Redno izvoljena Delavska zbornica za Slovenijo je pričela z rednim delom. V ne» deljo s je vršila v posvetovalnici mestnega mag.strata v Ljubljani njena prva seja, ka» tere so se udeležili delegati polnoštevilno. Pod vtisom težkega položaja, v katerem se nahaja rudniško delavstvo, je vladala ves cas prisrčna harmonija in so vse skupine pokazale, da se dobro zavedajo ogromnih nalog, ki jih čakajo.
Predsednik dosedanjega upravnega odbo» ra, M. Čobal, je v pozdravnem govoru na» giašal, da bije Delavska zbornica težak boj za svojo eksistenco. Razmere v državi se niso skoro nič izboljšale in ne kaže vlada nobenega zmisla za socijalne prilike. Po» žival je vse delegate k solidarnosti in jih prosil, naj posvetijo vse svoje sile izboljša» nju socijalne zakonodaje.
V vcrifikacijski odbor, ki je potrdil ve» Ijavnost vseh mandatov, so bili imenovani: Gilčvert, dr. Bohinjec, Svetek, Ošlak in dr. Milavec.
Po poročilu verifikacijske komisije so po dali zastopniki posameznih klubov svoje deklaracije. Imenom Združene delav. stro» kovne zveze je g. A. Svetek naglašal, da zahteva težavni položaj delavstva v rudni» ških revirjih in v kovinski stroki najstrož» je delavske discipline. Delavska zbornica se -nora v prvi vrsti baviti z vprašanjem brezposelnosti.
Imenom Zveze narodnih delavskih orga» nizacij je g. Rudolf Juvan pozdravil volit» ve v Delavsko zbornico, ker so dale delav» stvu zakonito izvoljene zastopnike. Vso po zor nos t bo treba sedaj posvetiti noveliza» ciji zakona o zaščiti delavcev in njegovemu izvajanju ter ureditvi delavnega razmerja služkinj. Zahtevati bo treba: konsument» sko zbornico in zakon proti izkoriščanju s strani kartelov, zakon o zaščiti materin» stva, davčne reforme, ublažitev davčnih bremen delavcev in nameščencev, izvedbo agrarne reforme s posebnim ozirom na baj» tarje in delavce, zakon o enakosti Delavske zbornice z drugimi zbornicami, zakon o po speševanju ljudske izobrazbe, o šolah za bolne otroke, novelizacijo zakona o privât» nih zavarovalnicah in zakona o trgovskih pomočnikih ter realizacijo rudarskega za» kena po modernih socijalnih načelih. Vso pažnjo bo treba posvetiti uvedbi starost» nega, invalidskega in posmrtnega zavaro» vanja ter vprašanju zakonite zaščite do» mačih delavcev. Zelo važno je dalje vpra» šanje zavarovanja železničarjev in njiho» vih rodbin.
Zastopnik krščanskih socialcev g. Terse* plev je pozdravil izvajanje predgovornika in naglašal, da тота biti delo delegatov, ne glede na njihovo politično pripadnost pozi» tivno. Zastopnik opozicije strokovnih orga» nizacij g. Mlinar je prečital imenom svojih pristašev izjavo, v kateri dela SSJ odgovor» no za reakcijonarni volilni red, vendar pa se člani te skupine pridružujejo Zvezi zdru» žen'h delavskih organizacij.
Sledile so volitve novega upravnega od» bora zbornice. Dr. Bohinjec je predlagal volitve po čistem proporcu, v čemer ga je podpiral tudi dr. Milavec, vendar se je ve» čina odločila za D' Hontov sistem. Odreje» no je bilo poimensko glasovanje in se je odločilo za dr. Bolrnjčev predlog 28. za Čelesnikov predlog pa 32 članov zbornice. Za volitve v upravni odbor so bile postav« Ijene tri kardidatne liste: Dr. Anton Mila. vec kot nosilec liste krščansVih socialcev. Rado Črlcsnik za sociialiste. R"dolf Juvan za Narodno delavsko zvezo. Oddanih je bi»
lo 60 glasov, in siccr: Za listo čelesnik 32, juvan 11, dr. Milavec 17 glasov. Izvoljenih jo bilo: 7 socijalistov, in sicer: Cclesnik, Sedej, Čobal, Makuc, Vospernig, Golmajer in Svetek, trije krščanski socialci, dr. M.Ia« vec, Silvester in Gajšek ter dva zastopnika narodnih delavskih organizacij Rudolf Ju. van in Valentin Urbančič. — Za nosilce list
v nadzorni odbor so bili predlagani od svo« jih klubov: Orehek, Ošlak in dr. Bohinjec. Izvoljeni so bili Ošlak, Leskovšek in Ore« hek, za namestnike pa Pevec, Hiršl m Žu« mer. V komisijo za izpremembo in dopolni« tev pravil in poslovnika so bili soglasno izvoljeni Miro Pevcc, Rado Čelesnik, Aloj« zij Scdej, Ivan Gajšek in dr. Josip Bohi« njec.
Delegati so nato sklepali o odškodnini delegatov v smislu čL 18 pravilnika. Na eni prejšnjih sej začasnega upravnega sve» ta je bila sklenjena sledeča odškodnina: 60 Din sejnina, 60 Din dnevnic, 40 Din pre« nočišče, vožnja v II. razredu in faktična iz» guba na zaslužku. Sklep jc bil korigiran v toliko, da se bo izplačevala vožnja HI. raz« reda. Nato je bila seja ob 12.30 prekinjena in se je nadaljevala ob 14.30.
Kot prva točka dnevnega reda je prišla na popoldanski seji na vrsto volitev tajni« ka. Na predlog dr. Bohinjca jc bil soglasno imenovan za tajnika g. Filip Uratnik. Dc« lavska zbornica je izrekla obžalovanje, da vlada na sejo ni poslala svojega zastopr.i« ka. Predlog delegatinje Ajdiškove o osr.o« vanju Dečjih domov je bil soglasno spre jet. Istotako predlog delegata Makuca z d> datkom dr. Bohinjca o podpori naši delega« ciji za potovanje v Rusijo ter samostojni predlog dr. Bohinjca o priznanju enakosti Delavske zbornice z drugimB zbornicami. Imenom privatnih nameščencev jc izjavil delegat Valentin Urbančič, da so privatni nameščenci v vseh ozirih na strani delav« stva.
Plenarna seja skupščine Delavske zbor« rice za Slovenijo je zavzela h krizi v tr« boveljskih premogokopnih revirjih sogks< no stališče:
Skupščina daje izraza svojim globokim simpatijam do rudarjev in zasebnih name« ščencev TPD., ki so jih vrgle brezobzirno izvršene redukcije v bedo, pomanjkanje, glad in obup.
Skupščina ne more zamolčati, da so na« pravile na njo vesti, da misli ministerijal« na komisija za preiskovanje krize v trbo« veljskih revirjih zapustiti Slovenijo, ne da bi si ogledala na licu mesta položaj, v ka« terem žive reducirani rudarji in nameščen« ci, skrajno mučen vtis.
Skupščina ne more biti prepričana, da je mogla dobiti komisija v tako kratkem času objektivno sliko o gospodarski in socijalni krizi v Trbovljah.
Zlasti smatra skupščina, da bi morala za« staviti komisija ves svoj vpliv, da pride v najvažnejšem vprašanju izseljevanj rudar« .lev in dotacije za tako izseljevanje in ti druge najnujnejše podpore potrebnih for.« dov do konkretnih sklepov.
Skupščina dalje ponovno povdarja, da je treba takojšnje uzakonitve od Glavne bra> tovske skladnice za Slovenijo predlagani sprememb k pravilniku bratovske sklati' niče. Če to ni takoj mogoče, naj se s tp.koj» šnim posebnim ministerijalnim od! ':om, izdanim na podlagi tozadevnega pooblastila Narodne skupščine, oni členi pravilnika bratovskih skladnic, glasom katerih pome« nja prekinitev dela izgjbo članskih pravic takoj razveljavijo^.
Sport
čil
loi
sud
fci jo !
Pa »1
Otvoritev pomladanske prvenstvene sezone
V	nedeljo so se pričele spomladanske pr»
:n;tvcne tekme sezone 1925/26. S tem se ti;di zopet pričel boj in lov za točke. Pri j, žalibog ne vzbujajo domače tekme mno j interesa, razven ako si stopijo nasproti ji najmočnejši klubi. Moči tekmujočih ■ lubov so pač premalo izenačene, vsled če» ; n so po večini izidi že v naprej znani, j ilibog širša športna publika misli, da pr» ! .estvene tekme ne nudijo zanimivih in ipjtih borb. Ob tej priliki moramo po« -dirjati, da sedanji sistem prvenstvenih tek -ovanj ni ravno pripraven za to, da bi po» ccal zanimanje občinstva. Za naše razme» je sistem delitve in tekmovanja klubov , razredih veliko bolj na mestu, kakor pa isnje tekmovanje po okrožjih, ker je rmerje moči tekmujočih klubov vendar» preveliko. Napram mnenju, da je seda» i sistem potreben radi tega, da se da tu« slabejšim klubom prilika igrati z vodil» Imi moštvi, moramo poudarjati, da je ta lika pač dana pri pokalnih tekmah. Ra» i tega pa bi vzpostavitev enotnega prve» ji razreda za vso Slovenijo bila zelo umest» i. Tekmovanje naših najboljših moštev cd seboj bi privedlo preje do izenačenja ioči, konkurenca bi bila ostrejša in s tem j je dvignil tudi naš nogomet. Samo na ta »čin bi se dobil pravi pregled stanja na» j!» nogometnega športa in oi bila tudi do» ;;tev prvaka bolj pravična. Menimo, da .di finančno vprašanje ne bi delalo pre» clikih težkoč, vendar pa se glede tega ne loremo točno izraziti, ker nam niso na zpolago potrebni podatki.
V	Ljubljani vreme našim športnikom ni lo baš naklonjeno. Ravno za časa iger je idil s snegom pomešan d^ž, ki je igrišče rimorja, kjer so se nedeljske tekme od» iriie, razmehčal ter pokril z mnogobroj« .imi miakužami. osobito pred goli. Vsled ega tudi tekme niso nudiie kvalitativno do» rega športa. Poset občinstva je bil mini« alen. Od treh izžrebanih tekem sta se vr» Ji samo dve, in sicer Slovan : Jadran in rimorje : Slavija. Hermes ni nastopil pro» Iliriji. Izid tekme Jadran : Slovan pome» majhno presenečenje. Razmerje moči
ed dvema moštvoma ni baš tako veliko, tndar sc je z ozirom na večjo tehnično in liktično rutino Jadrana pričakovala tudi ije^ova zma^a. Glede tekme Primorjc : ilavija pa je bilo na dnevnem redu le vpra» inje višine rezultata. V nastopnem rezul» ti in kratek potek iger:
Slovan : Jadran 6 : 2 (2 : 1)
Zmago, ki si jo je izvojeval Slovan nad ilavim Jadranom, je docela realna in v pol» meri zaslužena. Slovan je v tej tekmi od» al eno svojih najboljših iger in tudi oko» :ščina, da je Jadran igral s 5 rezervami in elo tekmo z 10 možmi, ne more izpodbiti lejstva o njegovem precejšnjem napredku, tegi vidika je tudi umljiva njegova zelo obrt pozicija v prvenstveni tabeli. Moštvo c napravilo prav dober vtis. V tehničnem žiru sicer še zaostaja za Jadranom, vendar uvaževanja vreden nasprotnik. Najbolj« Jel moštva je bila napadalna vrsta, ki je :opot pokazala veliko sigurnost v streljanju ni v tem odrekla kot že često. Sicer pa tudi v poliu pokazala prccej zmisla za :omb:nac:jo. Dobro je delovala tudi krilska rrsta pod voditvom Volkarja in oba bra« lca.
V	moštvu Jadrana, ki je nastopil z 10 iudmi, so poleg tega manjkali še Martinak, Iimnik, Strickberger, Bončina in diskvalifi« rani Perko. To je brezdvomno vplivalo na ), da se moštvo ni mog'o strniti v svoio mano borbeno celoto ter jc tako zatajilo V svoji znani formi je igrala le obramba. Pečn:k in vratar Vidmar sta dala vse iz se»
, da rešita svoje moštvo večjega poraza. Rape ee je v okrnjeni napadalni vrsti same brezuspešno trudil.
V	prvem polčasu je bila igra otvorjena. Prvi gol za Slovana doseže Kernc v 10. mi» tuti, nakar Rape izenači. Nekaj pred pol» časom vodi zopet Slovan po Marchiottiju.
Takoj po pavzi izenači Kern za Jadrana, »kar pa nadvlada Slovan ter je ves čas v stalni premoči. S?mt in Vrtačnik zvišata score na 4 : 2. V 20. minuti izključi sodnik L'Jndra (Slovan) in takoj nato tudi srednje» t krilca Jadrana Kerna radi prerekanja, iovan do konca zabije še dva gola. Strelca sta Spunt in Marchiotti. Zadovoljivo je so» tekmo g. Mužina.
Primorie : Slavija 12 : 0 (3 : 0)
Primorje, ki je igralo brez Uršiča, je vzc» tekmo bolj z lahke strani ter se ni preveč Potrudilo. Posebno ležerno je igralo v pr« 'em polčasu, kar je Slavija tudi izrabila ter idila precejšen odpor. Šele v drugem pol« su Primorjaši postanejo boljši ter zabije« kar devet golov. Igralo se je vseh 90 mi» »ut na polovico Slavije tako, da vratarju Pri raorja ni bilo treba braniti niti enega strela. Mla uže pred golom so se za Slavijo iz» kazale zelo koristne. Marsikatera Erinanova zi:a bomba je na ta način splavala vratar« i Slavije naravnost v roke. Scortali so Er« fin 5, Glavič 5, Camernik in Zemljak po ' gol. Scdil je objektivno g. Deržaj, ki je marsikaj Spregledal, kar se je dogodilo kazenskem prostoru Slavije. Ilirija : Hermes 3 : 0. Hermes ni nastopil ter se tekma računa kot izgubljena.
Prvenstvene tekme rezerv: Igrišče Ilirije: Jadran : Slovan 6 : 3. Rezerve Ilirije in Her» ;sa pa niso nastopile. Prvenstven» tabela kaže po nedeljskih ' mah sledeč« lice: 1. Ilirija (točk 14, goli j : 3), 2. Jadran (10. 28 : 13), 3. Slovan . 10. 25 : 24), 4. Primorjc (8, 44 : 11), 5. Her» 1
mes 4, 14 : 27), 6. Svoboda (2. 3 : 44), 7. SI»« vija (0, 2 : 45).
L S. S. K. Maribor : Svoboda 10 : 3
Prva prvenstvena tekma v Mariboru med ISSK. Maribor in Svobodo se je vrSila na precej razmočenem terenu, vsled česar se ni mogla razviti lepa igre. Maribor je pred« vedel dosti koristno igro, le proti Irancu je nekoliko popusti V njegovem moštvu sta se zlasti odlikovala srednji krilec Marusig, ki je predvsem vzorno podpiral napadalno vrsto, in desno krilo Hrcščak. Slaba je bi« 1» desna zveza. Nepotrebna pa sta bila dva foula v kazenskem prostoru, ki sta prine« sla Svobodi dva uspeha. Maribor je bil v
stalni premoči in temu odgovarja tudi re« zultat. V napadu je pokazal nekaj prav le« pih »kcij. Zlasti Hreščakovi goli so bili do»
sežsni v lepem stilu.
Svoboda ni mogla nuditi Mariboru do« voijnegi odpora, vendar p» se je tudi to« pot borila zelo požrtvovalno. Vse svoje g o» Ie je dosegla iz enajstmetrovk. Za Maribor so scortali Hreščak 3, Vodeb 3, Skrabar 3, Torin» 1, za Svobodo Oman.
Merkur (Maribor) : Mura U : 1 (4 : 1)
Prvenstvena tekma od.grana v Murski Soboti.	_
Ostale nedeljske tekme
ZAGREB: V nedeljo se je otvoril» kakor pri nas v Ljubljani tudi v Zagrebu spomla« danska prvenstvena sezona, iznenadenj je bilo in jih tudi ni bilo. V vseh tekmah so zmagali favoriti, a od nekaterih se ni pri» čakovalo, da bodo zm»gali s tako visokim seoreom. Najbolj je iznenadila visoka zma» ga Gradjanskega nad Concordijo z 9 : 2. Pri tem je treba še pripomniti, da je Grad» janski zabil en avtogol. Značilna je tudi ve» lika zmaga Haška nad Železničerji z 9 : 0. Najlepšo zmago pa je dosegle Atena, ki je premagal» Unitas e 13 : 1. V nastopnem posamezni izidi:
Gradjanski : Concordija 9 : 2 (5 : 1). Gradjanski, ki je igral telo lepo, se je do» bro revanžiral za svoj jesenski poraz. Con» cordija je predvcdla tako slabo igro, da bi bil upravičen še večji poraz. Res je, da nje« na postava ni bila baj najboljša, vendar pa so zatajili tudi njeni najboljši igrači, predvsem Dabič v golu, branilca Vrbančid m Pažur; najslabši del moštva je bila kril» ska vrsta Ferenčak, Hamerer, Kos. Tudi napad je odpovedal.
Gradjanski je imel dober dan teT je bil redno v premoči. Omeniti bi bilo treba obe krili Gillerja in Szarasza, predvsem p» vod« jo napada, Perško, ki je iznenadil e svojo odlično igro. Scortali so za Gradjanskega Pasinek 3 (1 iz «11 m»), Perška in S^arasz po 2, Giller in Pavlekovič po 1, za Concor« dijo Pavelič in Remec (avtogol).
Hašk : Železničarji 9 : 0 (1 : 0). Rezul. tat sam kaže, kakšna je bila igr». V prvem polčasu so se Železničarji žilavo borili, to. da v drrgem »olčasu jih je dobra taktika Haška docel« premagala. Hašk je igral v II. polčasu pravo ekshibicijsko igro. Naj» boljši v Haškovem moštvu, ki je zastrelja» lo eno enajstmetrovko, je bil srednji kri» lec Kolibaš. Dobra je bila tudi leva stran napada Cindrič»Jeren. Friedrich v golu je dr.'il eno enajstmetrovko. Scortali so za Hašk Cindrič 3, Vinek in Babič po 2, Križ in Jeren po 1.
Croatie : Sparta 2 : 0 (1 : 0), Derby : Makabi 3 : 0 (2 : 0). Tipografija : Vikto» rija 2 : 1, Ilirija : Zmaj 3 : 2, Uskok : Sla» vija 2 : 2, Slaven : Croatie P. 4 : 0, Sava : Poštanski 5 : 0, Aten» : Un'tas 13 : 1. Za. greb : Olimpija 1 : 1. Grič : Borongaj 4 : 0.
BEOGRAD: Jugoslavija : Bačka 4 : 2 (2 : 0). Po sobotni zmagi Jugoslavijine rezerve o kateri smo že poročali, se je pričakovala večja zmaga domačinov. Prvo moštvo je igralo mnogo slabše kot njegove rezerva. Njegova igra je bil« visoka in r»ztrgene in je Bačka diktirala tempo. Sele zadnjih 20 minut se je Jugoslavije nekoliko izboljšale ter v srednje dobri igri izvojevele zmago, ki je bila dotlej zelo dvomljive. Celo mo» stvo izvzemši Sekulič» je bilo slabo. Sodeč po zadnjih igrah državnega prvaka je zelo dvomi iivo, ali si bo mogel priboriti prven» stvo BLP. Bačka je napravila dober vtis. Zlasti se je odlikovale obrambe, predvsem Kujundžič. Scortali so za Jugoslavijo Se» kulič 2, Petkovič ra Luburič po 1, za Bač» ko Marcikič in Slezak po 1.
OSIJEK: Prvenstveni tekmi: Slavi ie : Hajduk 2 : 2 (1 : 0), Gredjenski : Sloga
3	: 1 (2 : 1).
SARAJEVO: Hajduk : Sašk 9 : 0 (5 : 0). Prijateljska tekma.
PRAGA: Sparta : Slovan (Dunaj) 4 : 1 (2 : 0), Slavija : DFC. 5 : 3 (3 : 1), Vršo» vice : Liben 2 : 0, Viktorija Žižkov : če» ch:e Karlin 3 : 1. Kladno : Cechie VIII. 4 : 0, ČAFK : Meteor 4 : 3, Slavoj 2ižkor : Union Žižkov 2 : 1.
DUNAT: Amateure : Admira 7 : 3 (4 : 1) WAC. : Rapid 3 : 1 (1 : 0). Vienne : We. cker 5 : 4 (2 : 21, Sportklub : Florid dorf
4	: 3 (3 : 2). — II. neematerske liga: BAC : Gersthof 8 : 0 (4 : 0), International : Sturm 07 8 : 2 (3 : 0), Weisse Elf : Vor» warts 06 4 : 2 (1 : 0). — I. amaterski raz« red: Wieden : Donenfeld 2 : 2 (1 : 1>. — Prijateljske tekme: Herthe : S mmering 2 : : 2 (0 : 0), R-doIfshugel : Lehrerverg. 15 : 1 (7:1), WAF : Donau 2 : 0 (2 : 0).
BRATISLAVA: F C. Bratislava : Mo« ravska Slavia (Brno) 7 : 1 (3 : 0).
Nov odbor Koturaškeoa Seveza SHS. Nedeljske glavna skupščina Koturaškcga Savcza, ki se je vršile v Zegrebu, je bila ze» lo burna. Skupščine Savez» je srečno re«
Vremensko poročilo
"«fcerooškl zevtd ? Ljubljani, 8 marca 1926	Viš m barom-tre 3088 m
Kraj
Ča;
opazovanja
Barom.
Temper
Rti «Il 13
t ® o
Smer vetra In brzina v m
Oblačnost
0-10
i1
7.	;683	04	93	SW 0.5	10
8.	7o99	01	92	N 0.5	10
14.	769 9	48	75	NE 0.5	6
21.	7706	34	81	S 1	1
8.	76^0	l-o	92	N 3	10
8.	765 1	o-o	96	W 3	10
8.	7655	20	78	N 0J	15
8	762 9	40	64	NW 3	0
?:					
rrecla sneg
sneg, del 0.1
dež 3.0 sneg 0.1 0
L:u Ijan» ^o.ec)
I Rteb .
Beogtad ,
S ra e o . "'i-' • G ; - Jubrovnik Ptts. .
Solnce vzhaja ob 6"27, zahaja ob 17 56, luna vzhaja ob 2 02, zaheja ob U 22
Dunajska vremenska napoved za torek: Spremenljivo, najbrže malo toplejše vreme.
Vrsta padavine
oi оз.гоип в i mm do 7 ar«
megleno
dež. »neg 22
sednik Zivko Cvijič, L podpredsednik Fra» njo Lončer, IL podpredsednik Iven Zalokar (Ljubljana), L tejnik Mario Rieger, IL tej« nik Ivan Kamatnik, blagajnik Ivan Bogovič, vodja Vladimir Weiller, namestnik vodje Adolf Bar (Ljubljana), odborniki: Zlof, I'rôbe, Pintarič, Horvat, yajda (oba Belo» var), Lazar (Varaždin), Živič, Bračič (oba Maribor); namestniki Sterk, Brumat in Skok (oba Ljubljana).
S. K. Ilirija. (Nogometna sekcija.) Tre» ning za I. skupino tekoči teden v torek in četrtek ob 18.30 v jahalnici ter v soboto ob 16.30 na igrišču. Za II. skupino v torek ob 17. uri in v soboto ob 16.30 na igrišču. V nedeljo igrata dve moštvi prvenstveno tekmo s Slovanom. — Načelnik.
Danes : sloviti
Gunnar Tolnas
v brlljantni veseloigri .Njeno milo veličanstvo"
Kino «Dvor».
Svarilo naročnikom razglednic!
Franc Rajakovid, bivši naš potnik in fotograf, je bil odpuščen iz naše službe dne 7. septembra 1925. Ker pa omenjeni sprejema goljufivim potom $e naprej za nas naročila in prodaja nam ukradene razglednice, svarimo p. t. občinstvo pred vsako kupčijo z njim za naš zavod ter odklanjamo vsako odgovornost. Omenjenega naj se pusti ajetiratl Naši potniki imajo pra-vomočne legitimacije, katere se naj zahtevajo v vpogled.	330
Maribor, 6. marca 1926. UMETNIŠKO TISKARSKI ZAVOD »A2BE«
Zahvala
Zadruga za Izvoz jajc v St. Juriju cb juž. žel. se tem potom zahvaljuje p. t. cbčin-stvu, ki je o priliki požara zadružnega poslopja tako požrtvovalno pomagalo pri reševalni akciji. Posebna zahvala pa trški kakor tudi okoliški požarni brairbi, ki je bila vestno in požrtvovalno na delu ln je v veliki meri pripomogla, da se je rešilo, kar je bilo mogoče. Zahvala tudi tukajšnjemu orožni štvu pod poveljstvom g. Janže-kovida.	345
Prodam
6 sedežni. 9/24 HP, moderna torpedo karoserija, model 1920, električna luč. Ogleda se lahko vsak čas v Frančiškanski ul ci 4 na dvoiišču. Ist tam se izve cena.

■ Ji
1446 a
V	neizmerni žalosti naznanjamo, ia ;e naš lubl.eni stric, svak. gospod
Ferdinand Anžiček
odvetniški koneipijent
» nedeljo, dne 7. aprila po kratki bo I lezni umrl. v 73. letu staiosti.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek ob pol 16 url iz deîelne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	LJubljani, 8. marca 1926.
Žaluj ostali.
PQQGD
□XlOOOCianniXjCXnDDODDD
MARKO PAVLIN
čevljarski mo ster
PAVLA VERBINC-HUDECKOVA poročena 1446 • LJUBLJANA 8 MARCA 1926
Spreten in agilen
zastopnik
ki potuje po Sloveniji z avtomobilom spre!-ne zastopstvo solidnih trgovcev in industrij Ponudbe pod „Zastopstvo* na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Copo-a 21.
i:44a
Zahvala.
Spodaj podpisani se tem potom najsrčnejše zahvaljujem g. dr. Kamer ju. zdravniku v Hrastniku, kateri je že dvakrat rešil mojo ženo težke bolezni in ravno tako mene dolgotrajnega boleha> n/a na vnettu slepiča, za kar se mu najsrčnejše zahvaljujem.
Hrastnik, dne 6. marca 1926. 1440 4	cAlojz Jšarlolo.

Rpnonilra->* '«poslov?n«Ua tvrdka
vezenin in pletenin
1443 a
»le
vpeljanega zastopnika Slovenijo.
Ponudbe pod t,Slov«n!«nM Interreklam A. G., Zagreb, Strossmayerova br. 6.
Klobuk brezplačno
dobi 4Л «lama ako kunl nnve£a s vsaka IU« uulTla v mndn. salunu
E. D'ukanovic, Ljubljana,
Sv. Petra c. 27 (po!tg hot ia Tratnik). Brezplačno kobuk so dobile : i. Amali a Ankon, Sava ; 2. T. Grošel, Poljanska c.
V papirni stroki
(prodaji na drobno) usposobljeni osebi se proži prilika, da prevzame dobroidočo že nad dve leti delu očo papirnico v mestu Tivat (Boka Kotorska) kot sedežu jugoslovanske mornarice z pribli nim civilnim in vojaškim preb valstvom od 10 000 dnš. Proda se proti gotovini na podlagi dnevnih cen. Potrebna gotovina od 100 do 200 tisoč Din. Odda se tudi na obroke proti dobrem jamstvu vendar proti večji akkontaciji. Pa <irn:ca se oddaja le zaradi oddaljene nemrgočnostl osebne kontrole od strani lastnika. Gmotno dobro stoječe in v stroki sposobne osebe naj se zglasijo pod šifro:	1351
„Papirnica v Tivatu. Ljubljana, poštni predal 165".
t
" Po kratki bolezni nas je zapustil naš ljubljeni, tihi in dobri oče, stari oče, brat, svak, stric, tast in zet, gospod
Anton Kravanja
trgovec in posestnik v Cerknici
dne 7. t. m ob 9. uri dopoldne in odšel v 67. letu svoje starosti v večnost Pogreb se vrši v torek, t. j. 9. marca ob 3. uri popoldne v Cerknici,
Cerknica pri Rakeku, dne 7. marca 1926.
Žalojočl otroci ln sorodniki.
Posojilnica v Cerknici naznanja žalostno vest, da je nje dolgoletni član in tajnik, gospod
Anton Kravanja
trgovec Jn posestnik v Cerknici
po kratki in težki bolezni v 67. letu starosti preminul. Vrlemu članu in človeku ohranimo blag spomin. V Cerknici, dne 7. marca 19.6.
Načelstvo.
Sigurna eksistenca
Na prodaj jo moderno urejena 1441
stolarna
z modernimi s'roji za obdela vanje lesa, skoro nova. z električnim pogonom v zvezi z dobroidočo t'govino pohištva in tapetarstva v dobrem kraju brez konkurence. Eventuelno se proda samo stolarna. Naslov se poizve v upravi Jutra.
OSEBNI AUTO
Type Steyer
4 sedeži, 23 H. P. malo rabljen se proda. Reflektanti naj pošljejo pismen, ponudbe na upravo Jutra pod šifro .Osebni auto 25'. 1437
Ljubljana
Gai] e v lca «t. 19
(pri dolenjskem kolodvoru), izvršuje vsakovrstna nova krovska de a s škriijem, škalco, opeko itd Sprejema popravila raznih starih streh. Zaloga azbestnega škrilja,	i386j
iSirar.
Posestnik večjega imetja » notranjosti Srbije blizu ceo-grada, poleg glavne proge, želi organizirati moderno n.Ie karno in sirarno. Na svo trn posestvu ima vsa potrebna poslopja in brano za najmanj ;.0 krav. Potrebuje pa sol»-nega, poitenega in spretnega sirjr a s prakso za organiza ci|0 in delo. Sirar bi imel po leg plaie In stanovanja korist od izdelkov in živine. Same resne ponudbe Je poslati na
ALO.vlA COMPANY.
Beograd, Kolarčeva 7 pod tt. 170 z opisom, starosti, o dosedanjem delu v katerem so specijaUziranL-kakino piakso Imajo, kolika je rodb.na In kje se nahaja
■■■■■■■■■■■ШОВ
„Jutrov" roman
LUCIFEn
katerega skozlnskoz .u tii vseb:na, prepletena s fantastičnimi zapletlja ji od začetka do konca, ki irinašajo navduše.ie*. u čitatelju z interesantnir razmetavanjem vsak hI o presenečenja, ki mu ž« s'edl razočarenje In kon-sternacija ln zopet presenečenje tako, da 'itatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, je izšel ir se .dobiva pri upravi .Jutra* v Ljubljani
Vsi ki so ga čital i n oni, ki niso imeH te prilike, naj si ga 'akoj naroče za svoje domače knjižnice. 3olj zabavati Ha s na more nobena knjiga! ezana stane Din 5ч
ШШ
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Din 5-—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din l-—. Najmanjši inesek Din 10-—*
V društva »S:ča«
И vrši v soboto dne 13. t. ш. v salonu pri «ûevu» ne le zanimivo in važno, ampak tudi veleaktualno
predavanje
Ta vf; ter predava namreï naš dobro znani in prvovrstni predavatelj g. dr. L. BGhm, ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani, o temi: «Pomen industrije za mlade države». K temu ve-leaktualnemu predavanju vabimo Sočane, prijatelje ter vse, ki se za tako važna predavanja zanimajo. Priče-tek točno ob %9. uri zve-èer. — Vstop vsem prost.
6398
S. K. Slovan Redni občni zbor
se vrši v «oboto, 13. t. m. ob 20. uri v restavraciji «Lloyd». — Članstvo se ob enem opozarja na objave na klubovih deskah. — Tajnik 6373
Pravljice za deco.
V sredo dne 10. t. m. priredi «Atcna» veče: pruvljio v mali dvorani Narodnega doma. Iz prijaznosti in iz ljubezni do naših malih pripoveduje pravljice naš si. jubilant A. Danilo, na
Brivski prnrčnik
mlad, ne nad 20 let star, se sprejme. Petrovčič, Radovljica, Gorenjsko. 6358
Krojaškega pomočnika
za malo de'o sprejme takoj Franc Kovič, Vodmat, Društvena ulica 2L	6352
Kuharico
dobro, zdravo, pošteno in ne nad <0 let staro ter
sobarico
pridno in pošteno, do 30 let staro, iščem za odlično hišo v Beogradu. Javiti se je ta trden med 3.—4. uro na Resljevi cesti štev. 31, Ш. nadstr., levo. 6338
Dekle
Ше ee pri.lno, pošteno in snažno dekle za pomcč v gospodinjstvu k 3 osebam. — Prednost imajo one, ki znajo vsaj malo kuhati. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava «Jutra». 6324
Trgovski sofrudiiik
delikatesne stroke in en špeeerist, samo p-vovrstne moči, se iščeta. Naslov v upravi «Jutra».	6310
Zmožna natakarica
išče mesta e 15. marcem ali 1. aprilom. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava «Jutra».	6328
Šofer-mehanik
večletno prakso, zmožen vseh avtomobilskih popra-vilj išče službe. Glavni pogoj je stalna služba in prosto stanovanje. Ponudbe z navedbo plače pod značko «Mehanik 92» na upravo «Jutra».	6310
Učenka
kar opozarjamo vse ljubi- za strojno pletenje se telje pravljic. Začetek ob ; sprejme. Naslov rove "F-5. uri popoldne. Vstopnine «Jutra».	6303
ni. pobirajo se prostovoljni prispevki v kritje stroškov.
6350
Pekarija
na zelo prometnem prostoru v Novem Vodmatn, z večjim prostim stanovanjem se proda pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje F. J o r k o, Črnuče, pošta Jezica.	6209
Fr. Plaveč, čevljar
Kerstnlkova ulica štev. 3
se priporoča si. občinstvu. Točna izvršitev in solidno delo.	6334
Splošno krojaštvo
ca dame in otroke Lina Kuclar, Tržaška 0. 11/11.
B3Ô1
Prvovrstna
krcjačica
I dobrimi priporočili se priporoča na dom za pomladanske kostume in obleke. Naslov pove nprava «Jutra» 6367
Pošteno dekle
marljivo, ki je služilo že v boljših hišah, vešče kuhanja in domačih opravil, čedno in redoljubno, se sprejme takoj k mali družini. Plača 300 Din z vso oskrbo. Ponudbe na naslov: Irena Bali, Karlovec. 6273
Kclarskega pomoč, nika
veščega avtokaroserij. del se sprejme. — Naslov pove uprava «Jutra».	6348
(išše'o>
Prodajalka
želi premenui službo. — Ponudbe na npravo «Jutra» pod šifro «Traiika ali pekarija».	6240
Deklica
stara 15 let, želi mesta učenke v večji trgovini. Gre tudi pa deželo. Ccnj. ponudbe na upravo «Jutra» pod «Učenka 21». 6170
{.SÏOCîS. Urarski pomočnik
dobr ee sprejme takoj proti dobri plači v zase. deno ozemlje. Naslov pove uprava «Jutra».	6296
Vrtnarskega
vajenca
■ vso oskrbo v hiši sprejme Pavel Šimenc, trgovski vrtnar, Sv. Križ-Ljubljana. Zglasiti se je v cvetličarni na Sv. Petra cesti št. 35, Ljubljana.	6246
Kontoristinja
cmožna vseh pisarn, del, kakor tudi strojepisja in stenografije, se sprejme. — Lahko tuili začetnica. Ponudbe na naslov: Ivan Prešern, Kranj.	6183
Trg. pomočnika
•li prodajalko, etarejio moč mešan» stroke, dobro izurjeno, sprejme trgovec Ivan Senica, Šoštanj.	6105
Učenec
Ba manufakturno trgovino » Ljubljani e primerno šolsko izobrazbo, ob lastni oskrbi, se sprejme. — Ponndbe na upravo «Jutra» pod «Poštenost 3». 6103
Elektrotehnik
t nrimerno šolsko ln strokovno izobrazbo ter daljšo prakso, vajen projektiranja ln sestavljanja proračunov t vseh panogah elektroin-■talacij in telefonskih naprav, dobi takoj mesto kot poslovodja ali druïabnik v dobro vpeljanem elektrotehničnem podjetju. — Ponudbe z navedbo referenc, dosedanjega delovanja, družinskih razmer itd je poslati na npr. «Jutra» pod «Zanesljiv in energičen».
6094
Trgovski vajenec
15 let star, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Pogoj: 2 razreda meščanske šole. Ponudbe na na-(ilov: Anton Cadei, trgovina z mešanim blagom, Slo-»enjgradec.	6027
Trgovski pomočnik
. mlad, mešane stroke, išče i službe. — Cenjene ponudb« pod šifro «Dobra moč» na podružnico «Jutra» v Celju 6017
Knjigovodsko
in korespondenčno delo bi prevzela v prostem času. — Dopise na upravo «Jutra» pod «Zanesljiva S/3359».
6353
Izučena šivilja
želi priti v modni salon Ljubljani ali v kakšno drugo mesto Slovenije. Naslov pove uprava «Jutra». 6305
Katera š!vilja
bi vzela pomočnico v stalno službo proti nizki mezdi. Event. gre tudi h krojaču. Ponudbe na upravo «Jutra» >od šifro «Razmotrivanje .e pri delu».	6372
ModistVa
došla iz Budimpešte, г dolgoletno prakso, želi službo. Ponudbe na upravo «Jutra
pod «1900».
6349
«Ford» avto
skoro popolnoma nov. prodam za 16.000 Din. Naslov pove uprava «Jutra». 6194
Svileni klobuki
najmodernejši v vseh modnih barvah se dobe ol 120 Din naprej pri Z. Mahnič-Gorjanc, Kopitarjeva nI. 1. Istotam se sprejemajo vsa popravila.	3860
M'jt;rno koli Puch
dobro ohranjeno. 2 k. s., se proua za 4001) Din. Naslov pove upr. «Jutra». 6330
Mestna
zastavljalnica
ima tomesečno dražbo, julija 1325 zastavljenih predmetov U. t. m. ob 3. uri popoldne.	6341
Par polic
rabljenih, močnih, se kapi. Naslov pove uprava «Jutra»
6385
Poinojarmenik
(Vollgatter) 50—60 cm kupim. — Ponudbe na naslov: Jïa'eriî, Ljubljana, Prisojna ulica.	6320
Nemški jezik
Kopalna peč
bakrena, dobro ohranjena, se proda. Naslov pove upr. «Jutra».	6345
od 50—700 Utrov. Nekaj je potrebnih popravila. — Akademik išče učitelja xafi0T p0Ve uprava «Jutra»
nemškega jezika. PonudDe z navedbo honorarja na upravo «Jutra» pod značko :Nemačkl»,	6213
Visokošolka
instruira vse srednješolske predmete. Honorar 15 Din. Ponurlbe na upravo «Jutra» pod «Pouk 7».	6308
^ R VA - ČEP1N
Wolfova l/II Telefon: BS 481/11
Drva
odpadke od žage in parke-tov. kratko žagan", dostavlja na dom po znižani ceni
Eirna žaga V. Scagnetti. jubljana.	63
Radio
aparate in dele najceneje pri J Goreč — palača Lj. kreditne banke.	25-a

premog, drva, «Ilirija»
Kralja Petra trg 8, tel. 220
koks, cement.
75
Napolitanske
makarone
pristno, razprodaja vsled opustitve zaloge tvrdka J. Muc, Koloniale, Vodnikov trg št. 2 in podružnica Tavčarjevi (Solni) ulici 4, po Din 7.50 do Din 12.-za kg.	7!
6384
Pisalni stroj
«Mercedes», skoro nov, se po nizki ceni p r o d a. fz prijaznosti na ogled v slaščičarni Voltmann, Prešernova ulica.	6317
B. S. A.
ЗЦ IIP g priklopnim vozom in električno razsv itljavo, prodam radi nahave avtomobila. Naslov pove . upr. «Jutra».	6325
Mayers Konversa-t'ons Lex'kon
17 debelih zvezkov, jako dobro ohranjen — Leipzi; 1887 — se proda za 2000 Din. Ponudbe pod značko «Lezikon» na upr. «Jutra».
6374
Motorno kolo
s priklopnim vozom, znam. ke «Phitnomen», 51 j HP, z dvema prestavama in prostim tekom, prodam. Pripravljen sem ga tudi zamenjati z lažjim. Ogleda se ga lahko v garaži hotela «Pri kroni» v Celju. 6072
Pisrlni stroj
«Underwood», malo rabljen se proda. Naslov pove upr. «Jutra».	6376
Jedilnici
črno, skoro, novo, lepo, proi'am. Naslov pove upr. «Jutra».	6381
Elektrikar
zmožen inštalacij, prostih napeljav, podzemskih ksb-Ijev za jako strujo in vso telefonsko napeljavo, išče službe. Ima dobra spričevala in večletno prakso. — Naslov pove nprava «Jutra» 6332
Pekovski pomočnik
išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava «Jutra».	6334
Modistlnja
začetnica z dobrimi spričevali, išče primerne službe. Gre tudi za manjšo plačo. Naslov pove uprava «Jutra» 6337
Poštna pomočnica
išče službe. Ponudbe na upravo «JutTa» pod značko «Dobra moč 3340». 6333
Izurjena prodajalka
v vseh strokah, želi preme-niti mesto, kamorkoli. Govori slovensko in nemško^ radevolje pomaga tudi pri gospodinjstvu. Naslov pri upravi «Jutra» pod značko «Vestna 1926».	6327
Gospodična
iz boljše hiše na deželi, ki ima veselje do trgovine, želi mesta v trgovini na deželi kot učenka, ki bi ob enem pomagala pri gospodinjstvu. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Dežela».	6342
Zdravniška knjiga
prvi ln druži zvezek, die Platensche nen« Ileilmeto-de, 2000 strani, 432 podob, 24 tabel, 9 modelov, ena knjiga (suplement) 890 str., 1 knjiga Chemisches teeh-nisehes Lexicon, 17.000 predpisov in receptov - a vse obrtnike in tehniške umetnosti. Dobro ohranjene, v usnje vezane, se zaradi selitve v Ameriko po nizki ceni prodajo. Natančna pojasnila daje Peter Jurač, Picnik, Črna, Prc-valje.	6090
Dinamo
istomerni tok 9Vj HP., 22 voltov, porabljiv za motor sli za luč in
bencin-motor
ПР, rabljen, a dobro ohranjen, skupno ali posamezno ugodno naprodaj. — M. Mišvelj, mizarstvo, Vodmat pri Ljubljani. 6214
Več spalnih oprav
iz hrastovega, orehovega in mehkega lesa po nizki ceni proda Josip Kurnik. Zg. Šiška 51.	4491
Gonilni jermeni
Ia izdelek inozemski« tvrd-ke Cari Budischowsky & SChne, Wien, zastopstvo in zaloga Rudolf D e r ž a j v Ljubljani, Kolodvorska ul. št. 28.	4045
«Ford» avto
novega tipa, rabljen, 4000 kilometrov, z vsem moder-nim aparatom, takoj raben, se proda. Naslov pove upr. «Jutra».	6198
Lepa preproga
(Lâufer), elektr. likalnik, lestenec in kuhinjska omara, se ugodno proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 6361
Narodna knjigarna
Prešernova ulica štev. 7 proda po zelo nizki ceni 3 obešalne izložbene omare, 1 registrirno blagajno, 3 ob-ločaice za plinovo luč, plinovo peč, 1 pisalni pult in več drugih predmetov za opremo trgovine. 6357
Peugeot
Mizarske stroj«
že rabljene, dobro ohranjene, kupim skupno ali posamezno. Cenj. ponudbe z navedbo cene za vsak stroj posebej naj se pošlje pod «Mizarski stroji, na upravo «Jutra».	6375
Halol	Halo!
Za stare moš^e obleke
vlie in perilo pTačam najboljše cene. Dopisnica za-dostujc. Jurečič, I^ubljana,
~ " sovo nabrežje št. ol.
Gallusi
6382
Kdo dobavi mleko
Inevno za prodajo? — Ponudbe na upravo «Jutra pod «Mleko».	6220
Naravno vino
prvovrstno, lastnega pridelka, pa tudi sortirano graščinsko vino iz ptujskega okraja se dobi v vsaki množini tudi na vagone pri Stojnschegg v Rogaški Slatini, pod jako ugodnimi
pogoji.
6146
Enonadstropna hiša
skoro nova, z več stanovanji, v lepi legi mesta Ljubljane, se brez posredovalcev proda za 125.000 Din.
_ Pismena vprašanja pod
«Redka ugodnost» na upr. Jutra».	6^93
Brezalkoholna gostilna
i inventarjem in poslopjem se takoj proda. — Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Vpeljana».	6391
Kupim hišo
stanovanjsko ali trgovsko
blizu centra Ljubljane. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takojšnje plačilo».
Soba se odda
gospodu ali gospodični. — Naslov pove uprava «Jutra» 6311
Sostanovalec
soliden, se sprejme v Sp. Šiški. Naslov pove uprava «Jutra».	6312
Stanovanje
elegantno, oddam proti po-sojilu v sredini Ljubljane. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Jamstvo».	6314
Sostanovalka
se sprejme takoj v bližini bolnice. Nastov po™ npr. «Jutra».	6394
Oddajte takoj
moške slamnike v snaženje
da jih dobite pravočasno Sprejema do 15 aprila P. Magdič, Ljubljana. . 66
Katera zakonca
vzameta za svojo 161etno dekle čedne zunanjosti, zelo pridno in pošteno. — Dopise na upravo «Jutra» pod «Uboga».	6383
Pri Mraku
na Rimski cesti aopet došla fina štaj. portugalka in izborcn štajerski rizling.
6207
Fcrd-avtT
izposodim, z<!» prij г»т.ђ za potnike z vzon-i. — Ponudbe na upravo «Jutri» pod «Ford avto». 6 £ j

Iščemo
Stanovanje
dobi tistit ki odkupi po-
hištvo. «Jutra«
Naslov
pove upr. 6298
Zlata ženska ura
ee je našla na trgu. Dobi se v Woli'ovi ulici št. 10/1.
6346
Gostilna «Koroški dom»
toči pristna štajerska vina, poleg teh tudi črro dalmatinsko po 11 Din liter. Kuhinjo vodim zopet sama Se priporoča Kati Korošec. 1	6243
Krompir
več vagonov, kupi P Ijačič, Prezid.
Hrk-
6386
Dva dijaka
ali dijakinji se sprejme na hrano in stanovanje pri dobri rodbini s 15. marcem ali 1. aprilom. Naslov pove uprava «Jutra».	6294
Sobo s kuhinjo
in pritiklinami išče mlad zakonski par, ki je ves dan odsoten. Plača 800—350 Din mesečno, event. za celo leto naprej. Ponudbe pod «Dobri ljudje» na upravo «Jutra».	6224
Stanovanje
3 sob in pritiklin, kopalnico itd. (komlortno), na prijaznem kraju, išče za takoj ali kasneje družina brez otrok. Plača 3000 Din na mesec. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Ingcnieur 41294». 6210
Stanova ..je
3—5 sob s komfortom. v sredini mesta ali bližini tovarne Pollak iščem. Plačam dobro. Ponudbe na naslov: Zagreb I, pošt. pretinac 222 <124
Trgovski li?!
stanovanjem, ob glavni cesti blizu župne cerkve, odda. Ponu 'be na upr. «Jutra» pod «Štev. 3361».
6355
Razen kavarniški inventer
so radi opustitve lokala pro'la. Naslov pove uprava «Jutra».	6364
Lep lokal
na prometnem kraju v L'ubljani se odda modisti-nji (začetnici) pod gotovimi pogoji. — Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Začetnica 3327». 6335
Sobo
odda gospodu v Hiišerjevl ulici štev. 7/1, Zalokar.
6195
bicik.i, v kvaliteti in ceni brezkonkure;.č:ii. Lahki mo-tocikli 1 y, HP po 6975 Din in 2 ^ HP po 12.250 Din. Izdelki staroznane svetovne znamke. Dobava promptna od glavne zaloge: O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica " 11.	6363
Trgovski pomočnik
«lešane «trote, spreten prodajalec tudi manufakture se sprejme. Ponudtfa s pre-risi spričeval na tvrdko Jos. Paner v Braslnvčah. Savinjska dolina. 5943
Pr'vskega vajenci
sprejme K Do'eïal. brivee, Jerica pri T.iiibljanl. Sprejem po dogovora. 6359
Kontoristko
doVo stenogTafinjo In »tre-Irnisko snrejmn ljubljansko industrijsko poletje. Po"	• ■. .
rudbe i natančnimi podatki ne, v trgov,m ali zasebno in referencami r.a upravo i Ponudbe n» npravo «Jntra» «Jutra» pod »Knntori.tka I P«u1 Sfro P. L.».	«331 I
Mesta gospodinje
pri kakem gospodu, išče boljša gospa. Na plačo te ne odra, samo na dostojno postopanje. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Upokojenka».	6344
Vajenec
sprejme mesto v elektrotehničnem podjetju, star 15 let, ima 8 meščanske šole, je zdrav in krepak. Ponudbe na upr. .Jutra» pod šifro «S, »5».	6322
Posfrežnica
pridno dekle, išče čez dan dela t pospravljanju pisar-
«Poštena R381».
6377
Avto
Stirlsedeïen. v dobrem stanju, karbidna razsvetljava, se proda za 16.000 Din. — Naslov pove uprava «Jutra» 6160
Izvrstna slanina
(Brotspcck) zelo poceni. — Naročla do 100 kg 19 Din suha; naročila preko 100 kg 18 Din suha. Ista soljena slanina pri kilogramu 1 Din ceneje. — Prva Bjelovarska tvornica subomesnate robe. Josipa Svobode etnovi d. d. Bjelovar,	6159
Reglstr. blagajna
amerikanska, s 4 predali, skoraj nova, na novo po-nikliana. ki dobro funkci-jonira. se poceni nrodn nri tvdltl V. lennwb», Ptuj.
6007
Prodajaln, oprava
se proda in sicer prodajal niške mize, stelaže in tehtnice. Ponudb« na upravo «Jutra» pod «Prodajalni-ška oprava».	6124
Dam nagrado
za odstop lokala ali adaptiram. Ponudbe na npravo «Jutra» pod značko «Prometna točka».	6318
Znova zišžrna
je najemnina za lep poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ulica. — Lokal obstoji iz 2 poslovnih prostorov, ki se od-dasta tudi posamezno. K enemu spada stranska «oba.
94
Prodajam
kmetijska posestva od 32000 Din naprej, vsakovrstne hiše od 12.000 Din naprej, trgovske, gostilniške hiše, vile, žage, mline, graščine, parcele. Agrarni biro Jamnik, Ljubljana, Selenburgova ul. št. 7/L nasproti gl. pošte.
11
Vilo
v bližini vladne palače ali drugje v Ljubljani kupim. Posredovalce odklanjam. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Blizu».	6245
Opremljeno sobo
svetlo, zračno, s prostim vhodom, event. s hrano išče gospodična. Oferte na unravo «Jutra» pod značko «Zračna 26».	6182
Solrxna soba
primerna za oddih, s sepa. ratnim vhodom, se odda 'lami na periferiji. Parket in elektr. razsvetljava. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Letovišče».	6380
Sostanovalec
se sprejme s 15. marcem k visokošolcu v sobo z električno razsvetljavo, v bližini pošte. Naslov v upravi «Jutra».	6378
Družabnika (co)
išče v 6vrho ustanovitve ekspertne vrtnarije, s primernimi prostori in nekaj kapitalom, spreten strokovnjak. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «99». 6200
Posojilo
30.000—50.C00 Din se Išče
proti visokim obrestim v evrho povzdiga dobro vpeljane trgovine Eventuelno se sprejme družabnik. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Dobro naložen denar» 6112
6000 Din posojila
za 3 mesece iščem proti visokim obrestim. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Nujno 88».	6368
Podjetje
dobro vpeljano, se ugodno proda. Ponudbe pod šiiro «Lepo podjetje 13» na upr. «Jutra».	6304
Mesar
s kapitalom 40.000 Din se sprejme kot družabnik. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Mesar 40.000» 6596
Devojka
osamljena in poštena, ki ne gleda na poklic in denar, dobi uteho in sigurno bodočnost, ako javi svoj polni naslov na upr. Jutra pod šiFra «Sigurno 3352».
6347
Prazna soba
z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, parket, to odda. Naslov pove npr. «Jutra».	6360
2—3 sobe
za pisarno se oddajo na Miklošičevi cesti. Vprašanja pod «Palača 13» na upravo Jutra».	6366
Stanovanje
z veliko kuhinjo, veliko sobo in 2 kabinetoma, odda s 1. majem Pokojninski zavod v novi hiši ob Dunajski c. pred smodnišnicami. S6
Opremljena soba
zračna, solnčna, se odda. Naslov pove uprava «Jutra»
Lepa spsbica
se poceni proda. Kje, pove uprava «Jutra».	6370
Jedilni in kavni servis
za 12 oseb ter mocca servis za 6 oseb. vse ena garnitura, popolnoma novo — češki porcelan, se poceni proda. Naslov pove uprava
«Jutra».
6371
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Cerne, iuvel'r
Ljubljana, Wolfova ulica S 64
Stiskalnica
za izdelovanje cementnih plošč se kupi. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celjn pod značko «Stiskalnica».
5868
Steklenice Rogaška Slatina»
očiščene, v vseh velikostih kupuje «Zora», Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 2 Pošljite ponudbe z navedbo velikosti in razpoložljive množine. Cene po do-o-vorn.	3249
Klubsko garnituro
iz usnja, dobro ohranjeno kupim. N«*lnv pove nprava «Jutra».	6100
Otroška poste'vca
se kupi. Ponndbe na npr
«Jotrai pod «Posteljica».
6307
H>šo z vrtom
enodružinsko, prodam na periferiji Ljubljane za Din 100.000. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Pri tramvaju» 6244
Lepa vila v Ptuju
gosposka, v jako dobrem stanju, e 5 sobami, 1 kabinetom in pritiklinami, 8 5 obokanimi kletmi, na velikem vrtu, z vsemi stranskimi prostori, se radi bolezni po zelo nizki ceni (150.000 Din ▼ gotovini) proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 5865
Hišo
eno- ali dvodružinsko. kupim v Ljubljani ali na periferiji. Ponndbe pod šifro «Dvodružinska» na upravo «Jutra».	6219
Majhno h'šo
v okolici Ljubljane kupim in plačam do 30.000 Din takoj. Ponudbo na npravo «Jutra» pod šifro «Okolica mesta».	6218
- Posestvo
na Dolenlskem se proda gospodarskim poslopiem. vse v dobrem stanin. Hiša krita I opeko, okrog 40 ora. lov zemljišča. Cena 50.0ЛЛ Din. Naslov nove oprava «Jutra».	6011
Kupim h'šo
* nekai dvorišča, na Poljanah ali pri sv. Petru. — Ponudbe na npravo «Jutra» pod гП!ч 1Mli¥KK ЛаПВ
H!šo 7. dvoriščem
v Ljubljani aH periferiji kupim. Ponndbe n* upravo «Jutra» pod ftifro «P»emo!r tn drva».	6319
Soba
event. 8 hrano, se odda blizu kavarne «Evropa» 2 gospodoma. Alojzij Vadnal, Janez Trdinova ulica 8/11.
6379
Opremljena soba
se odda gospodu. Naslov v upravi «Jutra».	6340
Prazno sobico
pri družini, išče samostojna gospa. Naslov na upravo «Jutra».	6343
Mesečna soba
opremljena, elektrika, postrežba, separiran vhod. 350 Din mesečno, Trnovska ul. št. 15/1.	6321
2 mirni goso^dični
ves dan odsotni, iščeta malo sobico z 1 posteljo in če mogoče z majhnim štedilnikom za takoj ali s 15. marcem. Pismene ponudbe pod šifro «Poštenoet 86».
63SS
Kabinet
se odda. Naslov pove npr. «Jutra».	6389
Meblovana soba
s posebnim vhodom in zajtrkom. se odda gospodični. Naslov pove uprava «Jutra» 6387
Pozor!
Ako hočete Izvedeti svojo bodočnost se obrnite znamenitega egipt. grafolo-ga, kateri Vam pove bodočnost. Dobil sem mnogo zahvalnih pisem iz raznih mest, ki sem jih posetil Evropi. — Naslov stanovanja: Ben Ali, hotel Soča, soba 16. — Stranke sjireje mam od 9.—1. in od ure.
vagonete rabljene, tire, 7 aH 9 kg po metra in tovorne
BUte.	1415 а
Mvla lauxit
rudarsko i industrijsko d. d. Sibenk, Dalmaclfa.
13S9 a
Modni si. Ion
HANKA STEGNAR
Ljubljana, Rimska cesta 10
priporoča na • novejše svilene klobuke in slamnike.
Vsa popravila točno ln po na/nižiih cenah Žalni klobuki vedno v zalogi.

Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah
ima svoj
redni
v ponedeljek, dne 29. marca 1926 ођ 16. cri popoldne v lastni pisarni
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Letni račun 1925.
3.	Volitev enega člana v načelstvo.
4.	Izprememba pravil.
5.	Slučaj'nosti
Ob nesklepčnosti se bo vršil drug občni zbor eno uro kasneje z istim dnevnim redom ob vsakem številu udeležencev.
Načelnik:
H. Šnmer
1439 a
Olga
prosim za sestanek!
- Dr. 6306
Orehi
oluščeni, prispeli iz Bačke.
6392
Ljubljeni moj možicek!
Odgovorila leti dan. Ali Te бшет v nedeljo pričakovati? Sporoči. Vroče Te poljublja Tvoja zvesta žen-ka.	6397
Znanja
z inteligentno gosplco, ki poseduje hišo in zemljišče, pripravno za vrtnarijo, želi v svTho ženitve spreten strokovnjak. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Inteligentna».	G201
Privaten, Bamosto jen višji uradnik erednjib let, dobro eituiran, dobrosrčnega in treznega značaja, v lepem kraju na deželi
Išče družabnico
ki je čedne zunanjosti, izobražena, prikupljivega nastopa, dobrosrčna in tudi dobra gospodinja. 2eli ве tudi nekaj premoženja --kar pa ni pogoj. Zenitev ni izključena. Prosi se samo za resne ponudbe 6 sliko na upravo «Jutra» pod značko «Dobra prilika».	5869
3000 Din ali več
plačam za stanovanje 8—5 sob v centru Ljubljane. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takoj ali pozneje».
6313
Stanovanje
s 5 nobami, v m»*8tu, zamenjam z manjšim. Ponudbe na upr. «Jutr»* pnd éifro «Nagrada 77».	6339
Šivilja
išče stanovanje, in gre tudi kot hišnica v bližini Ljub-liane. Pismene ponndbe na «pravo «Jntra» pod «načko «Sivilja-hišnica».	6390
Ml" d gospod
Seli poročiti mlajšo gospodično. ki poseduje nekaj premoženja.	6356
Vdova
srednjih let se želi seznaniti z mirnim in treznim vdovcem ali ločenim gospodom, ki bi imel nekaj kapitala in veselje do srednje velike kmetije, v svrho skupnega gospodarstva. — Naslov pove uprava «Jutra» 6329
птттшпдддаввошпапсшсшшошапшхЕ:
§ lice se Ž@S©VOCli@
□ za parno žago s polnojaremnikom in benečanskim jarmom
D trezen, ensiiiicen in marliiv, kateri je popolnoma izvežban v ma- ^ 9 nipulaciji s trdim in mehkim lesom, prevzemen em in oddaio lesa. H Rei ektant mora b ti vajen de!a na jaremnikih in cirkularj h, brušenja žag, man šh popravil in da se ne boji dela. Pisarniška j= praksa nepotrebna. Samci majo prednost. Nastop 1. aprila t. i. Mesto z stalno. — T sti, ki nimajo zgoraj navedenih zmožnosti, naj ne L pošiljajo ponudb — P smene ponudbe z natančnimi podatki in r navedbo dostdan ega službovanja poslati na tvrdko:
BRATA KO LEN C, Mirna, Dolenjsko. 1397-a t
r
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena hčerka, sestra itd., gospodična
Anica Magovec
v starosti 29 let nenadoma umrla. V torek, dne 9. t. m. jo prepeljejo iz Varaždina v Krko pri Stični, kjer se ob 3. uri pop. vrši pogreb. Krka pri Stični, dne 8. marca 1926.
Karolina Magovec, mati Earol na, Albina Magovec, sestri Ivan, Anton, Franci Magovec, bratje Ivanka Magovec, svakinja. 1445 2
Vdovica
stara 27 let, se želi v svrho takojšnje ženitve seznaniti z gospodom, ki ima veselje do gostilne, s premoženjem. da bi zamogel vzeti dobro idoči hotel v najpm. Ponudbe s sliko je poslati na npravo «Jurra» pod «Vdovica».	6326
Trgovski pomočnik
srednje «tarosti, z nekaj gotovine, želi v svrho ženitve znanstv, z gospodično ali vdovo srednjih let. fine, ki posedujejo trgovino ali kaj «ličnega, imajo prednost Le resne, neann-nimne ponudbe se prosijo pod «Tajnost častna zade va» na upravo «Jutra».
«241
Mestni pogrebni savod.
Naznanjamo pretužno vest, da je naša zlata mati, stara mati, tašča, teta, gospa
vdova po dežel» sod. svetniku v pokoju
il nes, dne 8. t. m. ob 17. uri, po kratki ntučni bolezni previdena s tolažili sv. vere, za vedno zatisnila svoje olage oči.
Posreb se vrši v sredo, dne 10. marca 1926 ob 16. •tri iz hiše žalosti Jutčiče ■ trg št. 2 na pokopališče 1 Si' K-ižu, kjer se truplo polož v rodbinsko giobnico.
V Ljubljani, dne 8. marca 1926.
Rodbine: Oskar Dev. Edvard Oev, Olga in Eleonora Oev, Dr. Doljanova, Josip Costa-peraria, Marija Jcgiič.
Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaje za Konzorcij «Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskaroarja Frac Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.