Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman velji: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Telji: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. I^aznanlla (inserati) se sprejemajo in velja tristopnaj)etit-vrsta: 8 kr.,če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rolioplsi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. YredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. V Ljubljani, v ponedeljek 22. septembra 1884. Letnilc XII. Cesar v Iiiomostii. Nemogoče bi mu bilo, kdor bi hotel ali vsaj poskušal določiti, kje in v kteri deželi našega cesarja pri njegovem prihodu najbolj navdušeno sprejemajo. Da so pa visoki Tiroli v tem oziru na prvem mestu, kakor tudi da se po posebni vdanosti in vernosti avstrijski cesarski rodovini odlikujejo, je že zgodovinska resnica. Tudi sedaj, pretekli petek, je bil sprejem cesarja E'ranča Jožefa v Inomostu navdušen, kar je le biti zamogel. ob enem pa naj-srečneji, kar si ga nam je misliti mogoče. Ulice so bile tako natlačene ljudi, da so se dvorne kočije le z največjo težavo korakoma dalje pomikale — menda t celem Inomostu ni bilo človeka, ki bi bil doma ostal. Vse, kar je imelo le količkaj zdrave ude, hitelo je venkaj ljubljenega vladarja v svoji sredi pozdravljat. Slavo-klici po ulicah tesno nagnjetene množice dvigali so se na kviško, kjer so se spoje-vali z onimi, ki so iz oken in balkonov prihajali, kjer je bila tudi glava pri glavi videti. To ni bila morda kaka naučena slovesnost ne, ampak prav pravo narodno veselje, oprto na nezmerno navdušenje je bilo, ki je cesarju nasproti donelo. Cesar Franc Jožef ga je pa tudi poznal, saj ni prvikrat čul zvestih in iz srca mu vdanih vrlih Tirolcev; predobro jih pozmi, ki ga svojega očeta imenujejo, zato se jim je pa tudi prav po očetovski in domače zahvaljeval, koder so mu doneli tisočeri „hoch"-klici nasproti. Godbi igrali ste dve. Prva meščanskih strelcev iz Wiltena (predmestje v Inomostu na strani, kjer je Iselberg) čakala je presvitlega cesarja pri slavoloku, druga vojaška pa pri cesarskem gradu, kjer so se odličnjaki in dostojanstveniki zbrali. Tudi nadvojvoda Henrik čakal ga je tukaj; cesar si je ogledal častno kompanijo, med tem so mu pa iz tisoč in tisoč grl navdušeni „hoch"-klici nasproti doneli. Po pregledu podal se je cesar z nadvojvodo v notranje dvorske prostore. Ondi sta ga nagovorila s slovesno besedo tirolski deželni glavar in mestni župan zahvalivši se mu v toplih in krepkih besedah za toliko čast, ki je danes Inomost doletela; posebno sta pa povdarjala srečo, ktera bo po otvorenji arlske železnice vso Tirolsko zadela. Presvitli vladar je na ogovor deželnega glavarja odgovoril: „Z veseljem sprejmem zatrjevanje skušene vdanosti Tirolske dežele v novič; posebno pa me veseli, da je povod, ki me je semkaj pripeljal v vašo sredo, toliko pomenljiv za razvoj blagostanja tega prebivalstva, čegar blagor mi je resnično pri srci." Na županov ogovor pravi Nj. Veličanstvo: „Prav iz srca me veseli, da imam zopet priložnost videti glavno mesto moje zveste tirolske dežele. Prav posebno sem pa zadovoljen, da je vzrok temu mojemu potovanji odprtje arlske železnice, od ktere se trdno nadjam, da bo vsak nadaljni razvoj tega mesta krepko pospeševala". Ob 6 zvečer bil je dvorni obed, kterega se je vdeležilo 28 oseb, med njimi so biU nadvojvodi Eainer in Henrik, vojvoda Anlen^onski, ki je prišel cesarja semkaj pozdravljat iz svojega od Inomosta le eno uro oddaljenega gradu Igels, cesarski namestnik in ob enem zapovedujoči general na Tirolih in še nekaj druzih. Po obedu napravila so razna društva gasilcev, turnerjev in pevcev z dvema godbama na čelu velikansko bakljado, ktere se je nekaj turnerjev na velocipedih vdeležilo. Pevci so peli dva komada v zboru, na kar so godbe cesarsko pesem svirale, ktero je na tisoče broječa množica odkrita pela. Na sto in sto raket dvigalo se je ob enem na raznih krajih pod visoki obok neba, kjer so se raz-pokajoč v prekrasne zvezde polagoma zginili. Cesar se je prikazal na balkonu, in kakor bi trenil, zleteli so klobuki kviško in tisočeri „hoch" in „vivat" dvigali so se iz krasne Inske doline v tiho noč, kjer so polagoma umolknili, kakor se zgubi mogočen odmev po tirolskih gorah. Po bližnjih vrhovih, in na tistih Inomost ni ravno reven, posvetili so se pa velikanski kresovi. Tudi umetalni ogenj pokazal je svojo dovršenost. V prekrasnih briljantih pokazala se je goreča cesarska krona nesena od železničnih perutastih koles. Ko je umetalni ogenj pošel, pričelo je vojaštvo pred cesarjem defilirati in še le, ko je bilo tega konec zapustil je presvitli cesar balkon, iz kterega je udane in zveste pozdravljajoče ga Tirolce po očetovski pozdravljal. Pač lahko z dobro vestjo rečemo, da je srečen vladar, ki ima take podložne, še bolj srečna pa država, ktera ima takega vladarja, kakor je cesar Franc Jožef, pravi oče svojim podložnim in pravi prijatelj in pomočnik zatiranih in potrebnih. Hrajopisi kranjskih mest in trgov.*) Kostanjevica. Kostanjevica, nemški zdaj Landstrass, nekdaj Landstrost, kranjski „Kostainaveza", enajst miljni-kov oddaljena od Ljubljane stoji na otoku reke Krke. To mestice ima razen srednje velikega gradu priprosta poslopjiča, ter razen župne cerkve sv. Jakoba nima nobene druge. Našteva prav veliko gospodarjev različnega rodu, kterim je služilo že veliko stoletji. Za onimi, ki so se po nji imenovali, je podložnjevala zdaj koroškim vojvodam, ali pa Otokaru kralju češkemu, zdaj Celjskim grofom ali pa avstrijskim nadvojvodam, vdeležujoča se osode cele pokrajine. Napad Turkov, okolico dvakrat pustošečih, je hrabro vstavila, in prav tolikrat še hrabrejše odbila. Pičli milji od mesta stoji samostan istega imena, sezidan po starem slogu, sicer tudi Frauen-brunn imenovan, kteri je cisterskemu redu 1. 1248 *) Ker nam je g. dopisnik še več krajepisov doposlal, smo sedaj začeli to tvarino pod posebnim naslovom priobčevati in ne več med dopisi. Vr. 4. LISTEK. Mladega Gašparja življenje in trpljenje. Prosto poslovenil I. S. Gombarov. (Dalje.) III. Poglavje. Gašpar želi liti študent in še Jcaj več; zavoljo tega piše pismo in dobi ugoden odgovor. Tudi oče rečejo: „Naj pa ho". Gašpar je vedno rajše v šolo hodil in se vedno bolj učil. Imel je dobro glavo in blago srce, toraj je prav po besedah sv. pisma rastel na letih in na pameti. Kdor je Gašparja večkrat pazljivo opazoval, moral je spoznati, da mu nekaj po glavi roji; kajti cel mesec dni žo ni naredil nobeno nerodnosti, ampak pobešal je glavo in najrajši sam za plotom sedel. Neko nedeljo popoldne pa gre h kramarju, si izpo-.sodi polo lepega belega papirja, gre v zadnjo hišico in po dolgem premišljevanji, med kterim je pero med zobmi grizel, začel je pisati sledeče pismo: Ljubi gospod kaplan! Meni je nekaj na srci, kar me tako teži, da prej ne morem mirovati, dokler vam tega no razo- denem. Očetu si tega ne upam povedati, bi tudi nič ne pomagalo; vam pa bom zdaj vse povedal, ker vem, da bote me razumeli; saj ste me že često pohvalili in obdarovali, ker sem se zmiraj rad in dobro učil. Sicer ste me že tudi za ušesa prijemali, pa ne zarad učenja, ampak zarad mojih nerodnosti. Zdaj bom tedaj povedal, kar mislim. Kedar vas jaz vidim pred altarjem stati in sv. mašo brati, ali na prižnici tako resno in ginljivo govoriti, ali kedar vidim, kako Vam dečki in dekleta roke poljubujejo, kako vas veliki ljudje spoštljivo pozdravljajo ter že od daleč klobuk privzdigujejo, se meni to jako do-pada. Vi tudi v lepi hiši stanujete, imate zmiraj lepo snažno obleko in v žepu imate zmiraj denar, saj sem videl, ko ste uni dan stari Eozini dajali milošnjo na prostem. Pa da kratko povem: Jaz bi tudi rad študiral in gospod postal, kakor ste Vi. Vi bote tudi najbolj vedeli, kako moram to začeti in kaj storiti, da postanem gospod. In jaz bi rad hitro gospod postal, kajti če jaz kaj hočem, mora to hitro biti. Bodite tedaj tako dobri in pomagajte mi, kolikor morete. Jaz bom Vam gotovo hvaležen in kedar postanem fajmošter, bom Vam vse povrnil. Sklejiem svoje pismo, ker Vam druzega ne vem povedati. Storite mi tedaj to, kar sem Vam pisal. Vaš ljubi Gašpar. „Hvala Bogu!" vzdihne Gašpar, ko je bilo pismo zgotovljeno. Bilo pa je tudi prav, da je bilo pismo gotovo, kajti pero je bil že do kraja zgrizel in prste je imel vse s črnilom namazane črne kakor kak za-murček. Zdaj je še nekterokrat svoje pismo prebral, in vedno bolj se mu je dopadalo. „ Gašpar, iz tebe bo še enkrat tak iajmošter, kadar boš velik," se sam hvali. „Kako bodo kmetje debelo gledali kadar Gašparja vidijo na prižnici! če se bom prav pridno učil, bom v nekakih petih letih kaj postal." Po tem samogovoru zloži pismo lepo na tri vogle, kakor je na šoli božje oko namalano. Ker pečata ni imel, pustil ga je kar odprtega, misleč, saj tako ne sme nobeden v pismo pogledati! Drugi dan je bežal s pismom v Konjice, pri farovžu pozvonil ter pismo kuharici izročil, rekoč, naj ga gotovo gospodu kaplanu izroči, kajti v njem je nekaj silno važnega, bode že tudi ona to izvedela in se čudila. Na to je spet domu tekel, kakor da bi ga doma že dekret za fajmoštra čakal. Po noči ,se mu je senjalo o študentovskem in župnijskem življenji in ravno malo prej, kakor se je vzbudil, je že Konjičanom na prižnici hude levite bral. (Dalje prih) postavil Medko (Bernard) vojvoda koroški, da bi se Bogu hvaležnega izkazal za zmago, dobljeno nad škofom Bamberškim. En sam miljnik od tod, na prerodovitnih in prijetnih tleh, je Pleterje, nekdaj imeniten grad, Sicherstein imenovan, od Hermana grofa Celjskega spremenjen 1. 1407 v kartuzo, ki je pa izginila, ko je v pokrajini prevladovalo kri-voverstvo; zdaj pa z dohodki svojimi vzdržuje jezuitski kolegij v Ljubljani. Loka. Locopolis, nemški Bischoftiack, kranjski „Sehko-tialoka", prijazno mesto, tri miljnike oddaljeno od Ljubljane, pero dve vodi, kterih eni priprosto ljudstvo pravi „Pollant", ali Polantschitscha, drugi Za-yer ali „Sura". To mesto pa okraj njegov, ki ima v obsegu desetih miljnikov okolu dve sto vasi, je frisinškemu škofijstvu na Bavarskem podaril Henrik cesar, kakor se zdi Merianu in Valvazorju, ali pa še prej Oton H. kakor meni Schonleben, navajajoč darovno pismo 1. 973. Pred tremi stoletji so šteli Loko še med trge, pa ko jo Bertold, škof frisinški, vtrdi z zidovi, še danes stoječimi, je bila vredna, da so jo prištevali mestom. Zraven je lahni obronk, pa kterem se vzdiga grad, sedišče frisinškega župana. V mestu je videti samostan bogosvetih devic, ki je nekdaj hranil nad petdeset samostank. Njegov vstanovnik je dandanes neznan, pokopan je v dolgo pozabljenost; nekteri pa plemeniti ta sled stare po-božnosti ugibaje pripisujejo skupnim pomočem av-strijanskih knezov, frisinških škofov in purgstallskih gospodov. Cerkev, delo novejšega veka, je bila 1. 1669 po škofu Ljubljanskem prvikrat posvečena. Župa, izročena varstvu sv. Gregorija, stoji pičlo daljo od mesta; k nji spada še 18 drugih cerkvi, med kterimi je najslovitiša ona sv. Marije v „Ehren-grubu", v ktero pogostoma zahajajo okoličani prosit pomoči. Malo dalje od Loke je prekrasna palača, navadno Ehrenau imenovana, stoječa med prijetnimi vrhovi, sezidana po Francu Andreju baronu „a Lampfriziam", Loškega kraja županu, ne pred mnogimi letmi, v oni dolini namreč, v ktero je Ericho, škof frisinški, 1. 1283 iz Pusterthala na Tirolskem pripeljal naselbine, postavivši tamkaj dve vasi Feuehting pa Zeyrn, kjer kmetje še danes znajo nemško, dasi popačeno. *) VilinsTci. Politični pregled. v Ljubljani, 22. sept. Notranje dežele. Bregenški župan se ni zastonj sklicaval na svetu-znano vdanost in zvestobo Tirolcev in Predarl-canov do presvitlega cesarja, ko jih je oponiiujal, da naj ga sedaj iz hvaležnosti sijajno sprejmejo, da jih je po novi železnici zjedinil z mogočno državo, od ktere so bili poprej tako rekoč ločeni. Lahko rečemo, da bi bili zvesti Predarlci tudi sami od sebe nepozivani ravno tako storili, kakor so. Po celem Bre-gencu je ni bilo hišice, ki bi se ne bila lesketala v krasni razsvitljavi in vsi od prvega do zadnjega so skupno pripomogli radostnega srca, da se je cesarjev sprejem veličastno vršil. Posebno in nad vse krasen pa je bil pogled na Bodenško jezero. Kakor daleč segajo avstrijske obali, lesketala se je luč pri luči. Kes prekrasen briljanten venec, ki je obali robil. V gorskem zatišji in po visokih vrhovih plapoleli so pa veličastni kresovi v temni noči. Ob jezeru stoječe hiše zarile so se v odsevu krasnega bengaličnega ognja. Po jezeru zibalo se je pa na tisoče čolničkov, čolnov in ladij, vse v lučicah, kolikor so jih ravno prižgati zamogli. Eavno tako lesketala sta se tudi prevaževalna parnika „Habsbufg" in „Avstrija" v stoterih lučicah. Cesar podal se je na „Habsburg" s svojim spremstvom, povabljeni gostje pa na „Av-strijo" in odpeljali so se po jezeru. Sedaj je pa bilo, kakor bi se bilo nebo odprlo. Čarobni umetalni ogenj so prižigali, rakete so spušali v zrak, kjer so druga poleg druge švigale ognjenim kačam v silnem boji med sabo podobne; godbe svirale so vesele arijo, pevci prepevali so krasne pesmi, po jezeru zibal se je pa cesar v sredi spremljajočega občinstva na vse strani od tisoč in tisoč lučic obdan na parniku „Habsburg" celo uro. Povrnivši se h kraji zasvirale so godbe vse h krati cesarsko pesem, po gorah je pa odmeval stoteren jek od tisočerih „hoch" in „vi-vat" klicev, o kterimi so Predarlci ljubljenega gospodarja sprejeli in v hot^l spremili, kjer se je ob 10. zvečer slavnostni banket pričel. Otvoritev arlske železnice ostala bo vsem Predarlcem in Tirolcem na večne čase v spominu. Mar li bi nam hotel goBp. V. še ostale krajopise slovenski prevoditi? Kazuinniki so že nekoliko znanje latinšSine podprli, a nerazumniki pa se vedno niSesar ne tiraejo, radovedni 80 pa vendar tudi, kakor vsi ljudje sploh. Vr. Na Gorenje-Avstrijskem v Leonfeldu pod-učuje ondašnjo katoliško mladino nek učitelj Eohr-weck, ki je vse drugo, le katoličan ne. Da še več; on vse, kar po katoliškem diši, strastno sovraži in si noč in dan prizadeva taisto spodkopavati, kjer se mu le priložnost ponudi! Med tem, ko s svojim strupenim jezikom po katoličanstvu seka, pa Lutra Martina v devete nebesa povzdiguje. Da v katoliški deželi, kakor je gorenja Avstrija tako pogubno postopanje in rovanje ni skrito ostalo, je pač^umevno. Prišlo je celo Linškemu škofu na ušesa. Škof Ru-digier poklical je, kakor višji pastir, kteremu je nad katoliško vero čuvati, nevarnega rovarja na odgovor, za kar se pa učitelj Eohrweck še zmenil ni. Vsled tega je bil škof Rudigier prisiljen poslužiti se svojega prava v obrambo pravic katoliške cerkve, in je v Linški stolni cerkvi na prižnici javno protestiral proti postopanji učitelja Eohrvvecka in njegovih luteransko-liberalnih tovarišev. Škof je rekel: „Kjer so na kaki šoli učitelji še mnogo slabeji, kakor pa šolska postava sama, o kteri so je papež Pij IX. sam izrekel, da je gnjusobna, ondi si pač lahko mislimo, kakošni bodo učenci po takih učiteljih izgojeni. Tudi na Leonfeldenski šoli tak ne-kristjansk učitelj mladino podučuje, in je sovražnik katoliški veri; zraven pa Lutra poveličuje in nevero v srca mladine trosi. Podal sem se nalašč za to v Leonfelden, da tistega nekrščanskega učitelja pozovem na odgovor. Poklical sem ga pred-se, pa ga ni bilo, da bi se mi bil zagovarjal, kakor bi se bilo to krščanskemu učitelju spodobilo in bi bil tako meni priložnost kaznovanja prihranil. Toda ni ga bilo; on se za moj poziv ni prav nič zmenil, in tako sem moral zopet, ne da bi bil kaj opravil, oditi. Vendar pa ne bom počival, dokler tega nekrščanskega učitelja ne doseže zaslužena kazen. Jako obžalujem, da moram Leofeldensko šolo za eno najslabših in najpičlejih smatrati." Mar li škof nima prav? Gotovo; naj bi ga le povsod nasledovali, bilo bi kmalo boljše. Volitve na sosednji zemlji Hrvaški so do> vršene po vseh volilnih okrajih. Bilo jih je 110. Zmagala je narodna ali vladna stranka, ki si je 69 sedežev priborila, je toraj mimo prej za 4 sedeže na dobičku. Pridobili so si tudi Starčevičanci poma-gačev in sedaj njihovo število znaša 24 mož; več kot zadosti, da bodo zopet lahko škandal delali. Narodno stranko imenujejo madjaronsko, toda kar je res, je res, ravno tej madjaronskej stranki ima se Hrvaška zahvaliti za lepo samoupravo, kakoršne nobena druga dežela pod avstrijskem cesarjem nima. če si stranka prizadeva v složnosti in z lepo kaj deželi koristnega od Madjarov priboriti, jo zarad tega nikakor še ne smemo zametavati in obsojati in ona nikakor ni še slična zarad tega našim nemšku-tarjem. Hrvaška narodna ali vladna stranka ima pred vsem drugem in pri vseh svojih naporih vedno le blagor hrvaškega naroda na podlagi hrvaškega jezika v očeh. Vedno bo ona še več narodu koristila, kajti njeni sklepi se vresničujejo in postajajo kri in meso, kakor pa razupiti Starečevičanci, ki imajo vedno le sekiro in palico pripravljeno, s kterima hočejo doseči, kar je naravnost nemogoče. Take stranke so narodu bolj škodljive nego koristne, ker ga mnogo denarja stanejo, prida pa narod nima nobenega od njih, ker nemogoče zanj zahtevajo — in je toraj njihovo delovanje brezvspešno. Da včasih imajo tudi prav, je res, a način in pomočki k dosegi so zavržljivi in škodljivi. rinil, kajti ta ima v Eusiji še silno moč in oblast, in čim manj sprave je med narodi in sporazum-Ijenja, tem oblastneje postopa in postopati zamore — burokratizem. Liberalci bodo Bruselj na kant spravili. Od kar so tako grdo katolike žalili z napadom katoliške procesije, se je pri katolikih nasproti liberalnim elementom neka agitacija pričela, ktera bo, ako se vre-sniči, za Bruselj in ondašnje obrtnike jako slabe sledke imela. Katoliki v Antverpnu so sklenili, tako dolgo, dokler bo liberalni župan Buls na čelu, vsako trgovino z Bruseljem opustiti, pri liberalnih trgovcih in obrtnikih ničesar več ne kupovati. Plemstvo se nagovarja, da bo ostalo po deželi, in da ne bo v Bruselji nobenih veselic več napravljalo in ondi za liberalce denarja trosilo. KatoliŠKi časniki sploh priporočajo, kolikov mogoče liberalnih trgovcev se ogibati. Ako se vse to vresniči, ste dve reči mogoči: ali se bo začela revulucija, ali pa se bodo liberalci v raševino oblekli, s pepelom potresli in pojdejo — vsaj na videz — v Kanoso! V Zilriclm prijeli so Stellmacherjevo ženo, ker je raznašala anarhističen list „Freiheit", v kterem so bili tiskani članki poveličevajoč požiganje in umor kot sredstvo za pridobitev premoženja, kterega anarhistom povsod manjka in se jim vsaka druga pot predolga zdi, posebno pa še pot, po kteri bi si vstrajnega dela in štedljivosti pridobili. Kaj pak da, kdo bo čakal po 15 do 20 let, preden si prihrani nekaj borih stotakov, ako denar za danes potrebuje in, ker ne veruje v večno življenje in na povračilo na unem svetu, si ga po potu ropanja in umora že danes lahko pridobi. Tnanje države. Eoka roko vmiva, velja tudi v političnem življenji. Euski časnik „Novoje Vremja" pravi, da če bi si Angleži Egipt prisvojili, kar jim na vsak način še najbolj kaže, morala bi se takoj prenarediti dar-danelska pogodba, na ktero so sedaj ruski par-niki glede vožnje po Dardanelah navezani. Kaj, ko bi se bile tri velesile tudi o tem kaj pomenile in za bodočnost morda prosto vožnjo ruskim parnikom iz Črnega morja preko Bospora, Marmara morja in Dardanel v egejsko morje obljubile? Da si ruska vojna mornarica tega že dolgo želi, je znano, in da je morda sedaj le ruska vlada porabila priložnost za to, je verjetno. Eazgovor je vsaj gotovo bil o Egiptu in njegovi bodočnosti, tedaj tudi o mogočih nasledkih. Euski dvorni dostojanstveniki, ki so vedno v cesarski bližini, so čas carevega bivanja v Varšavi in sploh med Poljaki pridno v to obračali, da so iskali priložnosti z odličnimi Poljaki v dotiko priti. Pri tej priložnosti se niso le silno vljudne in ljubeznive kazali, temveč so tudi Poljakom večkrat za-gotovljali, da so sedanje razmere v med Eusi in Poljaki nenavadne in se morajo prav v kratkem času umakniti pravim, odnašaji med obema narod-nostima ugodnim. Tisti duh in ravno tisto mišljenje odseva večinoma iz ruskih novin in se .sme vse to smatrati, kokor tudi dogodek, da je car z nekterimi Poljaki poljski govoril, da ruski dvorni krogi v resnici žele sprave in prijaznosti s Poljsko. Naj se Poljakom le noga odstrani od tilnika, ki jih sedaj k tiam pritiska, sprava in prijaznost se bo sama napravila kar čez noč. Dokler se bodo pa Poljaki v rusko-poljski zemlji .stiskane čutili, dokler se jim bodo Eusi kakor gospodarji in ne kakor bratje po krvi kazali, tako dolgo je pač malo nade, da bi se jim Poljaki približali. Dvorni krogi storili so sicer prvi korak, kdo zna če ga pa burokratizem ne bo spod- Izvirni dopisi. Iz Višnje gore, 19. sept. Strašno je gledati pri požaru, ko ogenj hiše in razna gospodarstvena poslopja uničuje; a še vse drugače pa je človeku milo in tesno pri srcu, ko vidi cerkev, hišo Gospodovo pred seboj v plamenu. Ne da se lahko popisati, kako strašen in žalosten dan je bil pretečeni torek za ves naš kraj. Ko ljudstvo začuje ob po-ludesetih dopoludne iz mestnega zvonika otožno biti plat zvona in krik: farna cerkev gori! — hitelo je od blizo in daleč milo zdihovanje in marsikteri s solzami v očeh gasit sveti hram. Zlasti pa je bil ta požar celi okolici zato nevaren, ker se je še le pred nekoliko dnevi postavilo na zvonik vse novo podstrešje, krog in krog pa so še stali postavljeni leseni odri, koji so se pri kleparskem delu potrebovali in od kodar se je tudi na s skodlami krito cerkveno streho brezdvomno ogenj zatrosil. — Le sreča, da tisti dan ni bilo čisto nič vetra in da imamo izvstno gasilnico pri rokah. Po jako velikem trudu, pri kterem naj bodo g. Jos. Martinek, c. kr. stražmešter, Janez Kastelec, Janez Zupančič, Fr. Koricki, Jos. Koščak in Jos. Mišmaš posebno pohvalno omenjeni, se je vtesnil pogubljivi plamen, ki bi bil sicer veliko škodo in nesrečo povzročil. Imenovani gasilci in še mnogo druzih plezali so po strmi, visoki strehi, ki je bila tik zvonika vsa v dimu in divjem plamenu enako brzonogim vevericam, ne meneč se niti za trud niti za nevarnost, ki je pretila njihovemu zdravju in življenju; res gasilci so Višnjani, da jim ni kmalo enacih! Očitno priznanje se mora izreči tudi ženskam, ktere so iz bližnjih studencev in iz nekoliko oddaljenega potoka s posebno hitrostjo vode na ostajo tja na glavah nanosile. Škode ni velike; preiskovalna komisija banke nSlavije" cenila jo je na 254 gold., ktera svota se bode cerkvenemu predstojništvu točno izplačala. Konečno je še pohvalno omeniti, da je slavni glavni zastop „Slavije" dal tudi gasilcem primerno nagrado. Iz Celja, 21. sept. Pri današnji volitvi novega župana za Celjsko okolico je dobil večino glasov znani dozdajšnji „šulfereinski" boter in župan: Malle. Slovenski odborniki so dali svoje glase g. Levič-niku. Tudi vseh petero občinskih svetovalcev je vzetih izmed nemško-liberalne stranke; izvoljeni so namreč: Mravlak, Svetel, Maroušek, Erjavec in Francki. Kakor veste, ima v občinskem zastopu vsled znanih mahinacij nemško-liberalna stranka 16, narodno konservativna pa 8, toraj tretjina glasov. Tako brezobzirno gotovo liberalci, kadar so v večini, nikjer ne ravnajo z manjšino, kakor v Celji delajo kolovodje nemško-liberalne stranke: g. opat Wretschko, pisar Stibenegg, mestjan Mathes in tovariši. To si bomo zapomnili za prihodnje čase! Od Drave, meseca sept. {Blagoslovljcnje nove ccrlcvc. Nehaj o volitvah. „Schulvereins]ca" šola.) Krasna, novozidana cerkev v Vuhredu je bila 7. t. m. po mil. g. knezoškofu Lavantinskem blago- ulovljena. Eedka slovesnost, ki se dandanes ne nahaja, kjer si bodi, privabila je od blizu in od daleč naroda, da se je vse trlo, in res, nisem tudi čul koga reči, da mu je bilo žal zarad dolgega pota. Vsak vdeleženec je bil s pogledom krasne gotiške stavbe, z ganljivim sprejemom knezoškofa in vzornim petjem pri božji službi kaj zadovoljen. — Od kolodvora pak do cerkve bila sta napravljena za knezoškofa dva slavoloka. Kaj okusno narejen je bil drugi, pri hiši g. Pahernika, kjer so okolo pol osme ure belo oblečena dekleta mil. knezoškofa pričakovala. Po ganljivem nagovoru, ki je privabil navzočim solze v oči, podala je ena od deklet knezoškofu ličen šopek, a potem se je sprevod pomikal med pokanjem mož-narjev in pritrkovanjem zvonov k cerkvi. Kmalo na to so opravili mil. knezoškof še v šotoru stare cerkve daritev sv. maše. Po kratkem odmoru pričelo se je potem posvečevanje nove cerkve. Sv. obredov dalje ne bomo popisovali, saj so vernim sploh znani. Zares mala farica zamore biti sedaj ponosna na svojo novo sv. Lovrencu posvečeno cerkev. Gotiški slog cerkve same kakor tudi velikega altarja in orgelj se prav dobro vjema ter nareja dober vtis, da-si je tudi ta slog tukaj jako nenavaden in še ni splošno poznan. Po dokončanih sv. obredih bila je škofovska pridiga, v kteri so se škof izrazili, kako močno je takošna požrtovalnost faranov jih iznenadila, ter njih srce razveselila in ganila. Po dokončani veliki sv. maši pa, pri kteri so se dobro vbrane orgije v novi cerkvi zares mično glasile, bila je zahvalna pesem „Te Deum" in potem ,^oter'' za cerkev. Prvi, ki so svoj veliki dar položili, bili so mil. g. knezoškof sami in njih vzgled je posnemalo vseh osem tujih čč. gg. duhovnikov, kakor tudi množica zbranega ljudstva. Vsem Vuhredskim faranom, posebno pak č. g. župniku, pak smo k slovesu želeli in še želimo, naj jim bo ta veseli dan kot nadomestilo bridkih in trpkih ur, ki so jih pri stavbi te hiše božje imeli, obilno nadomestilo! Konočno še dveh dobrotnikov ne smemo pozabiti, ampak imenovati smemo v prvi vrsti pri tej stavbi gg. Franca in Ivana Pahernika. Ta dva (oče in sin), prevzela sta s početka vsa plačevevanja, ki za delavce, za novi altar, za predelavo orgelj in več drugih stvari niso malo znašali, (proračun za stavbo znašal je 24.000 goldinarjev), kar se ve, da velikodušnima dobrotnikoma ni bilo nemogoče, ker po pošteni trgovini z žitom, vinom in lesom sta postala prav imovita, ki sta pa svoje premoženje pri stavbi cerkve kaj dobro obrnila; pač dosti drugače od postranskih lesotržcev (ki jih tii imamo), ki kot privrženci in širitelji pruskega „Schulvereina" so si ob letošnjih volitvah res vse prizadevali, kako bi g. župnika Kocuvana, vzornega dušnega pastirja in Slovenca pri volilcih očrnili in ob veljavo spravili. To me napelja na letošnje volitve. Dovolite mi kratko poročilo tudi o tem; saj tudi sedaj nič ne pomaga, dobro je pa, si to zapomniti za prihodnje <5ase. „Schulvereinska" svojat je najpred o čast. g. župniku trosila laž, da je g. župnik o času volitve govoril o osmem naglavnem grehu, kterega je vsak faran storil, ki ni volil g. župnika, ampak liberalnega Wittmozerja. Dalje, da sedaj cerkev no bo posvečena in več temu podobnega. Koliko so take laži slovenski narodnosti in konservativcem v našem okraji škodovale, je bilo razvidno po izidu volitve v Slovenjem gradcu, ko naš okraj razun vrlih narodnih mož na Eemšniku, ni imel nobenega volilca za g. Šuca. A še zanimivejše je, da je tisti AVittmozer g. župnika, ki so veselje nad dobrim izidom volitve z izobešenjem slovenske zastave it s strelom iz mož-narjev javno pokazali, pri sodniji tožil, in sicer kakor se umeva — brezvspešno. Da, slabo zahvalo so našli Ž- župnik pri faranih s takim ravnanjem za obilni trud, ki so ga pri stavbi nove cerkve imeli, pa zdaj so lahko nad premago vseh ovir še tolikanj bolj zadovoljni, kajti njih spomin v srcih vseh poštenih faranov jim je vendar za zmiraj zagotovljen, ki bo gotovo dalje trajal, kakor vsa strahovalna glorija njih nasprotnikov. Zatoraj vsa slava in čast takemu vzglednemu boritelju! Da še enkrat ponovim, veselili smo se nad pogledom nove cerkve, toda naše veselje ni bilo čisto pri epominu na minule volitve. Ne daleč od cerkve stoji namreč prvi steber namerovanega ultranemškega „mosta k Adriji" — „8chulvereinska" šola. Koliko hvalisanja tega društva pri nas, je takrat ta šola pač provzročila! „Schulverein" je dal velikodušno za svoje namene k tej šoli gotovih 800 gold. in nezavedni kmetje približnih občin hvalili so to „dobrot-Jjivost" čez mero, češ, kje se pak med ^fanatičnimi Slovenci" znajde kdo, ki bi bil voljen k enaki stavbi „na prosto prošnjo" toliko žrtovati, kakor je to storil pSchulverein"? Tako! Da se le dd, pa je dobro, a v kakšen namen se podil, o tem se več ne vpraša in v spomin mi prihaja govorica o antikristu, ki bo tudi denar sejal, ter si s tem nabiral svojih privržencev. Pa je tudi privolitvi veljala glasilka: „Kdor nam za to kaj dil, bodi-si za vino, pivo, smodke, tega volimo in to so agitatorji za liberalnega proti-poslanca Gasteigerj a tudi storili." Kako so si svojo stranko tukaj skupaj spravili, to vedo najbolj sami; mi Slovenci lahko trdimo, da na jako nopostavni in sramoten način; pa bodi-si, saj le kratko je bilo njih veselje nad tem dejanjem, odnesla jim je le pre-kmalo — Drava. Eden od teh strastnežev je celo dejal, ko je ves klavern iz Slov. gradca domii prišel, da bi bil rad dal 50 gold., ako bi bil zamogel s tem vso volitev preobrniti in zmago namestu g. Šucu, tukajšnjemu protikandidatu pridobiti; veliko teh zapeljanih volilnih mož pa je došlo domii z „grevengo" v srcu, da niso glasovali za g. Šuca. Saj so pa tudi plačo za nepremišljeno delo naglo prejeli: Noben liberalec namreč jih po volitvi pogledal ni in jih tudi ne bode, dokler spet volitve ne pridejo. Sicer le „osel", „bedak", „neumnikmet" liberalcem in brezvercem postane „ljubi prijatelj" itd. Dragi rojaki, bote li kedaj to spoznali? Bote li tudi za-naprej se dali še slepiti? Človek bi mislil, da to ni mogoče; a žalibog, kadar v kakem kraji zavlada na eni strani brezverni liberalizem, na drugi pa verna vnemarnost in mlačnost, je taka slepa kratkovidnost pri našemu kmetu povsod mogoča in resnično tudi dejanska. Toraj ljubi Slovenci pozor; drugo leto bodo spet volitve! Zaupajte, verujte, pa glejte komu! DomaČe novice. (Deselni gbor hranjsU) ima jutri 23. septembra ob 10. uri dopoludne sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Branje zapisnika o III. deželnozborni seji dne 19. septembra 1. 1884. — 2. Naznanila zborničnega predsedstva. — 3. Priloga 28. — Uteme-Ijenje samostalnega predloga g. poslanca Sveteca, da je izdati zakon zastran reservnega zaklada Kranjske hranilnice v Ljubljani. — 4. Priloga 27. — Ute-meljenje samostalnega predloga g. poslanca viteza Schneida gled6 peticije za premembo tarife pri c. kr. priv. južni železnici za osobe in blago. 5. Priloga 25. — Poročilo deželnega odbora, s katerim se pregleda načrt postave glede doneskov zavorovalnih družeb in društev k stroškom gasilnih straž, ter v podporo onesrečenim gasilnim stražnikom, in o katerem se poroča o vprašanji zarad upeljave prisilnega zavarovanja. — 6. K prilogi 2. — Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zem-Ijiško-odveznega zaklada za 1. 1883. — 7. Priloga 29. — Poročilo finančnega odseka o proračunu zem-Ijiško-odveznega zaklada za 1. 1885. (k prilogi 3.). 8. K prilogi 12. — Ustno poročilo upravnega odseka gledd uravnanje Save med Gernučami, Št. Jakobom, Podgradom, Dolom in Lazami. — 9. Priloga 30. — Poročilo upravnega odseka o vpeljavi taks za ogledovanje živine pri izdavanji živinskih potnih listov (k prilogi 22.). — 10. Ustna poročila finančnega odseka o prošnji: a) Alojzija Gangla gled^ podpore za nadaljevanje podobarskih študij; b) Antona Ažbeta glede podpore za nadaljevanje slikarskih študij; c) Ludovika Grilca glede podpore za nadaljevanje slikarskih študij; d) podpornega društva slavjanskih dijakov v Gradcu za podporo. (Kl'ub narodnih poslancev) ima danes zvečer sejo, da se pogovori o raznih zadevah, ki se bodo obravnavale v deželnem zboru. (f PirJcer Bajmimd), c. kr. deželni šolski nadzornik, je po dolgem bolehanji za rakom umrl danes zjutraj ob treh. Eojen 27. febr. 1828 v Postojni podučeval je po dovršeni gimnaziji na nekdanji nor-malki, 1. 1852 pa postal iz nemščine in aritmetike izprašani učitelj na niži realki. Nekdaj bil je marljiv narodnjak, ki je visoko čislal in pogostoma obiskoval ranjkega dr. Bleivveisa ter mu dopisoval za „Novice". Njegovemu posredovanju imel se je zahvaliti, da je dostal izpit za profesorja, pri kterem mu je bilo prvikrat spodletelo. Ko jo pa začel z Dunaja pihati nemško-liberalni ^eter, oklenil se je Pirker nemško-liberalne stranke v Ljubljani in postal eden prvih privržencev njenih, ter je zvonec nosil v konštitucijonalnem društvu. Nemško-liberalna stranka je zarad tega veliko nanj zidala in ga volila kot svojega zastopnika v mestni odbor kot načelnika krajnega šolskega sveta Ljubljanskega itd. Ko je 1. 1872 grof Aleksander Auersperg postal deželni predsednik na Kranjskem, bilo je eno prvih del njegovih, da je bil šolski nadzornik dr. J are dejan v pokoj in namesto njega Pirker 29. sept. 1872 imenovan za nadzornika ljudskih šol in učiteljskih pripravnic. Njegovo delovanje v tej pre-važni službi je še vsem predobro znano, ker je bilo zadostno prerešetavano po slovenskih listih, zato ga nečemo opisovati obširneje, ampak mu zdaj, ko je smrt poravnala vse nasprotje, prav iz srca želimo večni mir in pokoj. Pogreb bode jutri popoludne ob Va5- uri. (Občina na Studencu) v Krškem okraji je 9. septembra enoglasno izvolila vis. blagorodnega gospoda barona Andreja Winkler-ja, dež. predsednika Kranjske, za svojega častnega občana. (Pretepi) ob nedeljih zvečer se množe, da je strah. Sinoči je bilo menda po Ljubljani več tepeža, kakor so ga dotičniki, ktere je bolelo, lahko prenašati zamogli. Ob V4 na 10 stepli so se vojaki na sv. Petra cesti blizo frančiškanske cerkve, kjer je patrola hujskača s saboj vzela; ob '/210 zbili so s& topničarji s civilisti pri „Polarsternu", kjer so bili madjarski topničarji povod dali. Patrola petih redarjev dobila je le še tepene, pretepači so jo odmaknili. Okoli polnoči stepli so se do krvavega na Tržaški cesti pred Krčonovo gostilno vojaki in civilisti. Ne le samo orožje, temveč tudi stoli in polena so pela, da je bilo groza. Ali bi ne bilo umestno, ko bi vsled tega ob nedeljah in praznikih poleg redarjev, kterih je za Ljubljano v očigled njene raztegnjenosti in v očigled vedno rastoče surovosti mnogo premalo, slavni mestni magistrat vkrenil, da bi tudi vojaki patrolirah, kakor se to po Šiški in po Viču godi? {Krokarji — tepeni.) Nocoj je bil ravno proti polnoči v ulici sv. Florjana zopec hrušč, hujši kakor sodnji dan. Ljudje so vstajali in gledali, kaj da je, ali žal, da ni bilo druzega videti, kakor nekaj pijanih ponočnjakov, ki so se ondi na vse grlo pridušali, kleli in druge enake lepe reči vganjali, s kterimi se delavnim ljudem spanje in počitek krati. Kavno preden je polnoči bila, prideta od neke strani dva prava korenjaka, in krokarje, kteri so Št. Jakobsko predmestje letos v „štant" vzeli, da po njem vsako soboto in nedeljo večer razgrajajo in preklinjajo, jako resno k miru zavrneta, naj tiho bodo. KroLrji se pa za prijateljski opominj ne zmenijo in so le dalje krokali, na kar sta jih pa ona dva kar od kraja klofutati jela, da je pokalo, kakor bi bil štrene pral. Kakor bi bilo treščilo med nje, so se krokarji razpršili in prebivalci sv. Florijana pa mir imeli. Bog povrni neznanima dobrotnikoma, je marsikdo vsklik-nil. Ees, nekoliko robat čin, ki ga nočemo hvaliti, a na tako robato klado — se je prilegel. {Surov napad). Sinoči ob 7,8 šel je vodnik 7 kompanije c. k. domačega pešpolka baron Kuhn št. 17 od Kozlerja skozi Lattermanov drevored domov. Ondi so ga bili napadli trije Ljubljanski postopači Z., G. in še eden. Ko vodnik, nič hudega sluteč ondi mimo pride, pravi eden: „Soldat gre, daj ga no!" kar je vodnik še slišal ter se je takoj potem vsled silnega vdarca na zemljo zgrudil, kterega mu je eden postopačev s kamnom v ruti zavezanim na glavo dal. Kako dolgo so ga ondi tolkli in bili, se ne ve, ker je vodnik takoj v nezavesti obležal; hudo pa so morali z njim delati, ker ima ubožec ves obraz razbit in neznansko zatekel, ter so ga danes v bolnišnico oddali. Toda ni bilo še zadosti, da so ga tako nečloveški samo zarad tega tako zbili, ker je „soldat", tolovaji njegovi pa „barabe" prve vrste, temveč vzeli so mu tudi bajonet, s kterim se je zvečer po Žabjaku neki Zornič okoli bahal: „kako da je hudičevo „enega" stolkel, druzega, pravi, bi pa rad prebodel, če bi mi nasproti prišel." Dobro bi bilo, ko bi se takim nič vrednim ljudem vendar enkrat pri sodniji pokazalo, kaj- se pravi mirne ljudi na javnem napadati. Moj Bog, kedo se bo še upal zvečer v drevored na sprehod, ako se tjekaj povrne srednji vek in doba pesti, ko bo za vsakijn kostanjem kak klativitez baraba prežal in mimogredoče s kamenjem pobijal. Tukaj bi bilo pač dobro statui-rati kak uzor in taiste suroveže za nekaj let na Grad in potem v posilno delalnico poslati; pošteni in miroljubni ljudje bi jim bili vsi hvaležni, kajti rešeni bili bi velike nadloge, ktero jim sedaj postopači, delajo, ki nikdar za nobeno delo ne primejo. (Postopača Zorniča), ki je sinoči v Latermano-vem drevoredu vodnika 7. kompanije tolovajsko napadel in skoraj do smrti pobil, lovila je danes po- poludne vojaška patrola po Zabjeku, toda ga ni za-mogla doseči, ker ji jo je vpihal oblečen čez Ljubljanico in od ondot mimo Nušakove kasai'ne v log. {Cesar Franc Jošcf) podedoval je, kakor iz ■ prijateljskega pisma pozvemo, v Eudolfovem 3000 gold. Umrla je ondi siromašna branjevka „Micika", ki je v Novem mestu dijakom in vojakom sadje in kruh prodajala. Pečala se je tudi s prodajanjem stare obleke. Eevna in raztrgana hodila je okoli, bila pa skopa in varčna do skrajnosti. O njej bi se pač lahko reklo: „Da ni ga bilo godu, svatovšne, semnja", kjer bi ne bilo v obližji na kakem voglu branjevke Micike z njeno košarico. Ko pa bleda smrt tudi na njeno okence potrka, Micika vstane in gre z njo na uni svet, tukaj 7000, reci sedem tisoč gold. zapustivši, odkterihje, kakor čujemo, cesarju 3000 gold. volila. Tako se pripoveduje, oporoke pa nismo brali. (C.Jcr. notar v Postojni), g. Pavel Beseljak, pričel je z včerajšnjem dnem zopet svoje uradovanje. {Odlikovanje) domačega čebelarja g. Am|bro-žiča iz Mojstrane je spomina vredno, kar ga je za razstavljene čebele in pridelke iz te stroke po raznih mestih dobil. VZiirichu na Švicarskem častno diplomo; v Amsterdamu na Holand-skem drugo darilo, bronasto medalijo in 25 goldinarjev; v Eakonjicab na Češkem bronasto medalijo za zasluge in v Budejicah ravno tam zlato razstavno medalijo z diplomo in dva srebrna goldinarja. Ali ne velja tukaj v polnem pomenu besede posnikov: „Kdo je mar? — Taka glava korenine je slovenske — oratar." Razne reči. — Na Dunajiso obsodili sleparja Eedlicha, Žida, kakor bi ga vlil, na šest let hude ječe zarad goljufije pri borzni igri. Aktivnega imetja ni imel prav nič, dolga pa za 146.684 gold. 84 kr. Sleparil je Ijudi^, da so mu za borzne operacije denar zaupali. Živel je, kakor baron prve vrste; v 15 mescih porabil je za-se 25.000 gold. Za 15.000 gold. nakupil si je le srebernine in zlatnine; vrh tega imel je dragocene konje, pse in kočije. Pri vsaki dirki imel je prvo besedo, večere je pa z malopridnim ženstvom^ poganjal. — Železnica Mostar-Metkovič se pridno dela in se nadjajo, da jo bodo junija meseca 1885 izročili prometu. Ona iz Mostara v Sarajevo se pa ravnokar meri. — Protestantovske diakonise in katoliške usmiljenke. Iz vzhodne Frizije se poroča katoliški „Germaniji", da so ondotne usmiljenke vzbudile po svoji požrtovalnosti nejevoljo protestantovskih diakonis. Najbolj sloveči zdravniki izvršujejo operacije samo v bolnišnicah, ktere so v oskrbovanje izročene usmiljenim sestram. Občinstvo samo pripoznava, da se diakonise ne morejo meriti z usmiljenkami, zato samo te kliče na pomoč, pa večkrat zastonj, ker jih je za tako obširen posel premalo. Neki premožen katoličan je hotel dati svojo hčer v bolnišnico, oglasil se je v sedmih, pa nikjer ni bilo prostora za-njo. Ali vlada ima te angelje usmiljenja, kakor nazivlje ondotno ljudstvo usmiljenke pod policijskim nadzorstvom, kakor kake hudodelke. Ta brezobzirnost v kraljestvu „božjega strahu" mora užaliti vsacega katoličana. Poslano. Mi podpisani župani in ključarji obširne Ižanske tare očitno pred vsem svetom oporekamo v imenu vsih faranov lažnjivi izjavi nesramnega dopisuna iz Iga od 13. t. m., št. 211 „Slov. Naroda", ter spri-čujemo in spoznavamo, da vse, kar se je pri farni cerkvi in raznih podružnicah storilo, je bilo tako potrebno, da, ako bi se ne bili naši sedanji pre-častiti gospod fajmošter popravljanja lotili, bi bila naša farna cerkev in druge podružnice škodo trpele. Prisrčno nas toraj vse farane veseli, da smo dobili tako vnetega, za božjo čast in za naš časni in večni blagor tako gorečega gospoda fajmoštra, kteri se tohkanj trudijo v cerkvi in zunaj cerkve in se ne vstrašijo niti stroškov niti trpljenja, da bi nam veljavo pred Bogom in svetom priborili. Veselega srca smo jim vedno prihiteli s prostovoljnimi darovi na pomoč, da so nam farno cerkev zunaj in znotraj krasno in okusno olepšali. In še naši potomci se bodo hvaležno spominjali in slavili dela našega sedanjega občespoštovanega farnega predstojnika. — Pripravljeni smo tudi v prihodnje radostno in prostovoljno pri vseh cerkvenih in farnih napravah pomagati, ker vidimo, da njih delovanje razodevale božjo in cele fare čast. Toraj jim kličemo v imenu cele fare: Bog Vam povrni v obilni meri vse Vaše trpljenje in po-žrtovalnost za našo faro in naj Vas ohrani v blagor cele fare še mnogo mnogo let! Janez Šenk, župan na Studencu (Igu); Martin Pire, župan Iške Loke; Janez Kraljič, župan v Tomišlju; Martin Modic, župan v Strahomeru; Jakob Japelj, župan v Iški vasi; Janez Uršič, Jernej Novak, ključarja farne cerkve; Franc Janželj, Janez Zalar, Jožef Suz-man, Anton Eupert, Lovrenc Mihlin, Matija Zgonc, Anton Šusteršič, Janez Ciber, Franc Kumše, Matevž Perme, Janez Svi-gelj, Anton Fister, Janez J apelj Anton Skiibic, Franc Jamnik, Bernard Svigelj, in Andrej Lešnjak, ključarji podružnih cerkvd. Na Igu, 21. septembra 1884. Teleg:raiiii. Zagreb, 21. sept. Vladnih kandidatov je voljenih 70, Starčevičancev 24, neodvisne narodne stranke 13 in trije brezstrankarji. Glasovali bodo poslednji z vlado. Deželni zbor se bode pričel na 30. septembra, in se bo pred vsem drugem hišni red prenaredil. Zabreg, 21. sept. Druhal pobila je ponoči v Senji okna na davkariji, pri meščanu Ro-diču in pri protopopu Priči s krikom; „0b tla z madjaroni". Zagreb, 22. sept. Ker so Starčevičand ponoči po mestu rogovili. je župan zavkazal, da se morajo vrata že ob 8 zvečer zapirati. Gostilne smejo biti odprte do 11, kavarne pa 12. ure. Vsako zbiranje je prepovedano. V Senji je župan suspendiran, na njegovo mesto imenovan je vladni komisar in vojaki so tjekaj odšli. Napbij, 22. sept. V poslednjih 24 urah do včeraj 4 popoludne 280 bolnih, 116 mriičev za kolero. London, 21. sept. Dongolski mudir javi je v London, da si je Gordon dve zmagi priboril nad vstajniki, ter jih je spred Ohai--tuma pregnal, kterega že od 30. t. m. nič več ne oblegajo. G. Poppelbaum, fabvikant, z Dunaja. — Ferd. Turaineloy, trgovec, z Dunaja — S. Kronbevger, trg. lesa, h BudapeSta. — Ales. Loeluner, učitelj, s soprogo, iz Biieeari. — Frane Hoinma, iz Gradca. — Max Waltlier, posestnik, iz Celja. — Marija Stare, z družino, iz Kamnika. Pri Slonu: Božidar Karpinshi, zasebnik, iz Waršavo. — Baron Kd. Gussieh, c. k. okr. glavar v e. k. notranjem niinl-sterstvu, s soprogo, z Dunaja. — Baron l^eopold Kgger, jurist, iz Gradca. — Bajinund Ivaneich, trgovoe, s soprogo, iz Pazna. — Franc Kovač, trgovec, iz Loža. — Franc Žagar, trgovec, Maikoviča. — Fr. Ilaudek, inženir, iz Leobersdorfa. — Dr. Mat. Pdvelič, iz Zagreba. — Dr. Franc Kos, iz Selc. — Jurij Haslinger, iz Borovnice. — Aleks. Pattli, iz Ljubljane. — Štefan Breberin, trg. pot. z Dunaja. — Appelmann in Kramer, dijaka, iz Gradca. — And. Bukounig, iz Eeko. — Leop. dii Presne, o. k. major, iz Gorice. — Kliman, Mayer in Pogatsehnig, enoletni prostovolci, iz Celovca. — J. Eupnik, zasebnik, iz Idrije. — Viktor Globočnik, c. k. notar, iz Zaticine. — Josip Češnik, trgovec, iz Knežaka. — Ernst Euzička, trgovec, iz Zeinice. Pri Savarskem dvoru; Brunnhofer in Holevac, c. k. častnik z Dunaja. — Peter Ruper, trgovec, iz Linca. — B. Pernal, dijak, iz Maribora. — A. Muri, trg. lesa, iz Jezera. Pri Južnem kolodvoru: Janez Permosar, posestnik, iz Maribora. — Kari Bezjak, kovač, iz Mozirja. — P. Dula, posestnik, iz Štorij na Štajarskera. — Valt. Strel, organist, iz Gorenjskega. Pri Avstrijsketmi caru: Tom. Javornik, posestnik, z Vrhnike. — Giralde in Bratogna, mornarja, iz lleke. — Izirc, posestnik, iz Tržiča. Umrli so: 19. sept. Klementina Herbieh, uradnikova hČi, 33 let, Križevniške ulice st. 4, vsled srčne napake. V bolnišnici: 19. sept. Barbara Traven, gostija, 70 let, vsled kroničnega katara v črevesu. 104 95 850 Naš narod vedno bolj sprevidi važnost in korist domačih denarnih zavodov. Vendar se je pri nas Slovencih do zdaj razmerno že malo storilo in še le v novejem času smo se tudi v tem oziru začeli postavljati na lastne noge, da mora vsak narod si sam zboljšati in vterjevati svoje gmotno, posebno pa denarno stanje, ako hoče neodvisen biti od drugih narodov. „Zveza slovenskih posojilnic", ustanovljena lanskega leta, da združuje delovanje posojilnic in podpira vstanovitev novih tacih in hranilnih zavodov, bila je iz raznih krajev vseh slovenskih pokrajin vprašana in naprošena zastran naprave posojilnih zadrug. Glede na tako občno zanimanje spoznalo je podpisano načelstvo potrebno, da se rodoljubi skupno posvetujejo. V ta namen skliče „Zveza slovenskih posojilnic" shod v Ljubljano dne 5, ol