39. Mira. V Ljubljani, v soboto IZ. februarja ISZ1. [ff. leto •i I m* liha J i vsak dan popoldne Isvietntl L»edel'a in orjaalk*. Ifise ail s Prostor 1 m/m X S4 tft/ai ra male o^Use Jo 97 «/« vUtne 1 K, Od 30 m/si višine dalje kupčljski in uradni oglasi I m it K 2* —, notice, poslano, preklici, Izjave In rekl.ime 1 m:m K 3'-. Pjroke, zaroke 80 K. Zcnltne ponudbe, vcaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popusL Vprašanjem glede inseiatov naj se ori toči znamka za odgovor, Cprsvnlstvo „Slov. ffaroda* i a ,Naraa,as Tiac-sra t** ulica št 5, nritiSćno — ToleToa št. 334. <\afkora m^« ts-i* i\ Maral' valja 9 T JU J »5i -y.ji: Calalelnu naprej plaćan . K 3 ^0-- polletno. ....... 1S0-— 3 meječno 75f— 1 » .......2v- i. u!)!| i in po poall i V laoiomairo • celoletno......K polletno....... „210*— 3 mesečno ....... I OS*— .......35 — Pri morebitnem pnvlsaniu se Ima daljna mrofnini doplačati. Novi naročniki nai posneto v orvlč naročnina ve.In > 1X0" po nakaz-le Ni suni nismem naroMia fore' poalfl ve denartl *r ne moremo ozira Uredništvo „Sov. Maro Rokopisov no vra^a. ~Wd Posameins StevilUs velja 1*20 K PcStn na pSaSana v gotovini« Univ. prof. dr. Rado KuŠel: K vpr&Sanln Nase časopisje ie pred kratkim •poročalo, da so dobili katoliški škofje nalog, iziaviti se o načinu, kako bi se dal doseči z rimsko stolico konkordat. V kateri meri da išče naša osrednja vlada v Beogradu snoraz-uma s papežem, žal ni bil^ označeno. Zdi se mi pa. da izvira ideja (z pravoslavnih političnih krojrov. Id se nadeiajo. da se bo dalo tem potom doseči v Rim1! za državo gotove ugodnosti in soodločbo pri imenovanju katoliških škofov. Pred prevratom je skoraj vse Škofe imenoval vladar. Izjemo so tvorili le Iavantinskl, sekovsk! in deloma celovški škof. Za našo državo oride seda! le lavantfnskl škof v poštev, katerega imenuje po starem papeškem privilegiju vedno solno-graški nadškof, ker fe njegov prednik Eberhard II. L 1228 to škofijo s sedečem v št. Andrežn v Labodskf dolini na Koroškem ustanovil ln )o tudi dotiral. Na tem privilegiju tudi pogodba % dne 1°. aprila 1786 med Jožefom If. tr, Solnogradom ter papeževa bula z dne 26. novembra leta 1857. ki je določila Maribor za sedež lavantlnskih škofov, nista spremenili nič. Jasno Je torej, da bi bflo glede lavantiuske škofi le iskati stika v prvi vrsti s Solnogradom In potem šele z Rimom, kajti v tei zadevi ne more Rim brez Solnotgrada dati nikakih obljub, kakor se tudi Sol n ograd brez odobritve Rima ne bo v nobenem oziru vezal. Po Že omenjeni pogodbi iz le- ■ 1786 je bil Solnograd zavezan, »fe-derzeit personam g r a t a m zu 4 benenncn, auch in dieser Abslcht vor der Beuennung die in Antrag gf> braehte Person dem allerhochsten Hofe namhaft zu machen«. Da Je obstojala ta obveznost !enasproti drugemu poeodnlku. ki ga pa od prevrata naprei ni več. ne more bfti dvomljivo. Ravno tako le jasno, da nasledstve-ne države ne morejo za se zahtevati privilegija-, da imenufelo niih načelniki škofe, kakor so lih poorej imenovali vladarii Avstro-Ogrske, ker ti privilegiji niso bili podelieni državi, ampak le vladarski rodbini, če gre torej stremljenje naše vlade za tem. da si pridobi potom sporazuma z Plinom vpliv na imenovanju katoliških škofov, bi po dosedanji praksi katoliške cerkve bil za to najboljše sredstvo nov privilegij. podHien naši dinastiji. Ako bo ta dosegljiv, naj ugotovi naša diplomacija, vsako proro- konkordata. kovanje bi bilo brezplodno. Toliko ra se iahko reče že danes, da bi bila podelitev takega privilegija stvar velikega zaupanja in izraz prepričanja, da po njem interesi katoliške cerkve ne bodo troeli. Ali se bo naši vladi posrečilo, pridobiti si v Rimu to zanpanje, to nai prendari sama. Meni se vidi, da se papež nc bo lahko odrekel svolhn rezerva tnlm pravicam, izraženim v can. 1435. s 1 novega cerkvenega zakonik-, ki so se zelo ojačfle vsled našega državnega prevrata njemu v prilog. Cerkev je že po svoji naravi konzervativna In v skoraj dvatisočletnem boju preskušena, braniti z vso silo svoje pravice. 7ato hi optlmizr glede njene priieninvosri v tako važni zadevi po mojem mnenju ne bil na mestu. Ako pa temu ni tako, tem boljše. Na vsak način bo papež kot vrhovni glavar katoliške cerkve pokazal veliko naklonjenost napram naši državi, ako podeli tak privilegij našemu vladarju In njegovim pravnim naslednikom, ne oziraje se na to, da niso katoličani. V tem slučaja bi šlo za izrecen privilegij, ne za konkordat. Konkordati so pogodbe glede spornih me;a med državo in cerkvijo: njih pravni značaj sam je sporen, zato so tudi glede njih dopustnosti naziranja različna. Cerkev jih sklepa z državno oblastjo kot državi podobno organizacijo. Seveda sta cerkev in država različni etični veličini, kar pa na veljavnost medsebojnega sporazuma med njima juristično ne more imeti nikakega vpliva. Zgodovina nas uči. da so se take pogodbe med državo in cerkvijo pogosto sklepale. Juristične veljavnosti i!m ne moremo odrekati, čeprav je teorija dostikrat tadi to mnenje zastopala (na primer Iflnschius). Konkordati so slični meddržavnim pogodbam In so podvrženi Istim pravnim posledicam kakor te. Iz tega pa izhaja za novodobno državo p o I i ti č e n razlog, da so konkordati nedopustni. Za novodobno državo, ki je sprejela načelo verske svobode s svojo ustavo in ki daje priznanim cerkvam In verskim družbam značaj javnopravnih korporacij, ie tudi oni de! katoL cerkve, ki se nahaia v državnih mejah, smatrati le kot tako korporacijo, kl je podvržena IzklitiČno državni zakonodaji. Zato opažamo povsod i tam. kjer so novodobne ustave proglasile načelo verske svobode, da se je odpovedal ali enostransko razveljavil poprej skl tnjeni, temu načelu nasprotujoči konkordat. Načelo verske svobode je rodilo paritetno državo: paritetna država smatra vse priznane cerkve in verske dražbe kot enakopravne, vsem daje značaj enakopravnih korporacii in samoupravo v mejah, ki jih določi po lastni zakonodaji. Logično je tedai s stališča uzakonjene verske svobode odklanjati vsak konkordat. Ker bi za paritetno državo katoliška cerkev ne smela obstojati kot celot?, razprostrta preko vsega sveta, amuik samo kot korporaciia onih katoličanov, ki prebivajo v državnih mejan in ker država Iz tega razloga nima sopo-godnika v smislu meddržavnega prava pred seboj. Paritetna drži va pa ie le tipična oblika gotove cerkvene politike, ne pa posledica strojrfli juristi-čnih konsekvenc. In kakor ie vsaka, oolitika več ali mani 1 (na. ie to mogoče tudi pri cerkveni politiki. Najvišje geslo nai ji bo dobrobit države in državljanov. W gre obsojati naše vlade radi toga. ker namerava doseči sporazum z Rimom v svojo korist. Ako žrtvuje nekoliko s-jv rc-nih pravic države v prid katoliški cerkvi, ji moramo to nedoslednost v politiki odpustiti, ako za to žrtev pribori potrebno protivrednost. Dasl je vsak konkordat v nasprotju z načelom verske enakopravnosti, bo od njegovega uspeha odvisno, kal i i bo javnost sprejela. Zato prevzer-a nasa vlada veliko odgovornost, nko resno stopi na to pot, tem večio, ker si ne morem misliti, kaj hoče ponuditi Rimu za njegove koncesije in vendar ne žrtvovati načcia verske svobode kot politične pravice državljanov. Na vsak najin bi bilo že! !tl, da vlada jasno izjavi, kaj namerava koncedirati v pojrnjaniih z Rimom katoliški cerkvi na pHju šolstva :n zakonskega prava, zakaj ravno dede teh dveh točk bodo Imeli širši kroj?! živahen interes, da se jim pravica verske svobode ne okrne. Od te>ra pa bo najbrže odvisen tuch* uspeh v Rimu. Ako sta vladin šolski program in njen načrt zakonskega prava s stališča rimske cerkve n: -sprejemljiva, je s tem pač rešeno tudi vprašanje konkordaa. Dislgune in Iz Avstrije prihajajo čudne vesti. Da obstoja tam med duševnim delom in ročnim delom glede plačila velik razloček v škodo prvega, je znano. Tudi pri nas ni drugače. Ampak to, kar se sedaj čuje, presega popolnoma človeško pamet. Pravkar zahtevajo na Dunaju oziroma so že dosegli manuelni delavci :c#lcnsko ' mezdo 2000 kron. na mesec torej 8000 K ali na leto okroeslo 100.000 K! Temu nasproti pa stoje prejemki duševnega delavca, uradnika z zlatim ovratnikom v V lil. činovnem razredu, ki ima pod istimi pogoji tedensko samo 700. vpokojenec pa celo le 200 kron! To >o si nasprotujoče številke, kakršnih si ne moremo misliti hujših, pač pa vredne, da bi jih novodobni i >ante opisa! v modernem peklu. Kako je pa pri nas? Prav r.ič bolje. I telavci zahtevajo in dobe povprečno 100 kron na dan. torel okroglo 600 kron (ali 2400 avstrijskih kron) na teden, dnčim ima uradnik IX. činovnega razreda pod istimi poboji vsega skupaj le 536 kron tedensko na razpolago. Primerjati moremo k omenjenemu našemu delavcu še našega uradnika v VIII. činovnem razredu, ki ima tedensko 636 kron na razpolago, torej le za .^6 kron več kakor delavec. Če preračunamo te v jugoslovanskih kronali napisane zneske v avstrijske krone, 11——a—asi vidimo, da smo slovenski uradmki sicer navidezno še vedno na boljšem, nego so avstrijski tovariši. Navidezno pravim, ker fe pomisliti, da so cene potrebščinam v Avstriii dokaj manjše od naših. Tako na primer stane sladkor v Avstriji 30 kron. pri nas pa 62 kron. jajce tam 10 K, pri nas 4 K = 20 kron. Seveda tam ne računajo sladkorja za luksus! Da tako kričeče nesoglasje med plačevanjem duševnega in ročnega dela ne more trajno obstojati, !e gotovo. Treba bo privesti relacijo med duševnim in med ročnim delom na oni nivo. kateri odgovarja resnični vrednosti dela samega in treba bo restaurirati v naravi duševnega dela samega ležečo višjo vrednost te-tepa. Komu ni znana Fzopova bajka o udih človeškega telesa, ki so se uprli zoper glavo in morali končno kapitulirati? Tuui v realnem življenju ne bo moglo biti drugače. L L. 388290 Pristopa!?& fe „Jugo-sloopcnski šllaiid"? rolifirjie vesti. — Ustava t a pravosodstvo, O trn] t^rni ee je vrši. v preteklo srotlo n» eo-ctanku društva »Pravnika« n.i podlaaj referata p. dvornega svetnika dr. J. Butnikii iivahna diskusija. Izvajanja raeh govornikov bo bila temeljita in 80 kazala veliko eanimanjci za to, lako bo r itn t<~* vprašanje nafta bo<'ja ustava da bo Ko prava« sodje res dobro. V diskusiji *e je po-vdarjalo. da /o členi ustave ki govora «"» neodvisnosti socRse in I teai v tei-nl zvezi o namefečenja sodnikov, v srd:u-nji formulaciji nezadovoljivi, V tem oziru je prevladalo splošno mnenje. . nacrta tako* iim se bo glasil, da so sodniki neodvisni in samostojni pri Izvrševanja sodniške oblasti, istotako pa tudi pri ckI* um ji mnenj v justi^no uar-ivnlh zadevah. Da se to doseže, treba tudi. da so imenujejo sodniki samo na predlo?? po>-selmih personalnih senatov sodlse, v katerih bi bili polcs predsednikom so-•iv-e zastopniki sodnikov ranilo. Ravno tako se mera IsTOd absolatna no-premestil i vost sodnikov. Določba čl^na 73. ustavnega ne^rta^ da se eme sodnik nreme-titi. če ie Istočasno povišan, bi nudila samovolji prosto roko in bi napravila vsej sodniški neodvisnosti korake. Premeščanje sodnikov n> | bi bilo dovoljeno le s posebnim sakoa >m ln si-er samo tedaj kadar bi to vahtavala reorerunizarij t sodl§č. Glede upravnega sodišča se je izreklo mnenja, da nika# k.or ne zadostuje, ee ustava samo oho-ta ustanovitev takega sodišča. Nujno ;x)trebno le tudi. da je v ustavi sami že določan čas, do kedaj mora biti upravio sodi Ve ustanovljeno. V tem oziru bi i.ilo odrediti, da se mora tako sodišče ustanoviti najkasneje tekom ene^a leta potem, ko bo izdan zakon o samoupravnih tolikih. Za rešitev snorov med rednimi so li;«Ti m upra\ndml oblastvi n^l so doleči me^nno sodisoe šesto ječ1 o iz članov državnega sveta in pa kaaaelj-skesra podlaca. Glede amnestije se Jo povdarjalo vsestransko, naj ima vladar pravico pomlloscenja samo v konkrent* nih primeria dočlm naj so pririržl splošna amnestija zakonodajnemu telo* su. Tako določbo imnio vse novo zase* deno države ln tudi francoska ostavaa — Iz n^ravnesra odbo^*«. Beograd, 10. februarja. Današnjo sejo |e otvoril dr. Vesnic\ Kot pi-\'i govornik jo n^'^to-ii! klerikalce profesor S u s n 1 k. ki Je v svojem govoru ljuto napadel ministra Trifkovica, Lctn rra je v kratkom po-vom zavrnil. Za ministrom Trifkovi-čem je govoril komunist Simo Mar-* kovic, sagovarjajoe, da sloji konsolidacija nase države izven vsake diskusije, da pa jo moenča o oeta7ih for-mniitetah in oblik] ustave no srino diskusija, marveč tudi sporazum. Poslano© \*oja M a r i n k o v i & demokrati la> vajo v svojem povoru. da ie princlplj#> Aleksander Dumas. sin: Kiparjeva pravda. Roman. (Dalje.) Zopet so pisma v^e ieto izostala Potem ie Dišala: >Hude bolesti imam. In VI ste prvi človek, ki mu to povem. \V se me Še spominjate? Vem- da Živite In ste slavni. Pišite mi. ali živi v Vašem srcu še kak spomin name! Vedeti morate, da sem iako nesrečna in potrebujem sveta. Pišite na Cesto Plvno gosoe^ HerMiemann pod Imenom gospodične Vande. Zvedel! boste, zakai mama nI marala, da bf Vam pisala. Bolna ie tudi in Žalostna. I... k> — —— — — —_ —— Mri — —— —— —— Dobri ste in tako Vas Imam rada. drngl prMateH. Ko sem prejela Vaše nismo me fe sranlfo dr solz. Mamine nade se Že zopet niso uresničile. In tako sva v nnftužnei-šem položaju. Sai pač poznate mamo. Kar Izmisli si kai. ie trdno prepričana, da fe res tako. Omofltl b\ se bila morala, sicer ne s kraljem ali princem, airtpak vendarle prav dobro. Hotela sem Icl storiti to uslugo, dasi mladega In odličnega moža nisem liubila: snubil me je. In s tem ie bila stvar odločena. Ne vem. kaj se ie zgodilo, tevda niegova rodbina ga te prisilita da mi |o vrnil besedo. Mama me le napravila vso netmmo. in nakupili sva ogromno stvari, ki nai bi I:h plačala no svofi poroki. Sorge me je še vzpodbuja! v tem. Ko pa le zvedela nIrtgova familMa o nle^rv vib načrtih, le bilo doma.velika razbmienle. Ri1 je še mladoleten in mu le bilo treba dovollemn staršev: namesto tera nn so mu ?rro-zPl. da ga razdedinilo. Hotel se le na Ano-JeSVem poročiti z meno! p.nmnk VnVo nai živiva brez nre-rnoženia? Tako smo morali popustiti, a nori pohotom, da naw? rwv vrneta naHnr* izrlatVe. To le b?*o naravo. Ali m^m-^ rr pozna red.i porabila h. mar^»vaf frr ^va Imeli rpto T'prKl?»rle vopv^ fTgiiH*». ^*»r^f mrf pf?e, da r»tdl v htoTjemstvu bf samo mene fn da se ooror^ r menof, VaVor nltro ho oolnoletert faz na mu nfč^*5ar ne rvfenvnvfni 7nrleva le severi3 n-jnr"^"'!;* m-^nrr^ b»^Tr»^. Mame M btto ^l^oral kemee S sestro In tval^r-r^ sva se f»»rU fprlL Vsi nail vrelci so usahnili. Polagoma prodaiamo dragocenosti ki mi jih ie podaril Scrge ln ki i;h ne mara nazaj. Ne vem sicer, od česa bi živeli. Svetujte Vi. ki ste talentirani in živite v svobodni deželi, kai nai storim! Lep glas imam in postajam vedno ler^a: poučevala bom netie. da morem živeti. Ponudbi so mi tudi enrrn^e-ment na peferburškem urlerlallŠ'Čn: Imela bi približno ?n.non frankov toda mama me ne pusti na oder Omožiti me hoče. dasi imam že dosti tega. Svemjte mi s^dai* Sorge Je na Dcmafu ter hoče v Pariz klor Vas gr>*o\'r> no«?rtk Večkrat sem r^vnrV" ž niim o Vas Hi W le nroHf v Parizu mole pismo! 7 bojaznilo čakam na '/aš odgovor Na svfderHe! M'si It e večkrat na svojo staro ženko Tzo. »Kak?^e očitke na* bi si delala? ^er^a nlc"m ^a^^p^t^ nrl^e' le fz Ta^4"e v^lK Nlvnp rne n? mama pogibala -ame ž nlm^ Vpr*o pfc me le smm'1 nn^ kakor VI spmn rta ste V! JSnUlf. on on If mlati! resno' Mama 1^ mistflp. se le Senre vam'* zaM"b:l. n«* da b' rekla besedico. Kaj naj bi bila sto- rila? Ničesar nimam, da bi živela in ne vem. kai bo z menol. kadar umrje moja mati. Misliti moran tudi na to st?.ro žero. ki me je odgojila in ki stavila name vse nade boljše bodočnosti. Kaj mislite, da ie bilo živlienie kakoršno živimo že neka i let. zame veselo? DopnSčatl sem morala, me ofirledtiiejo kakor žival. Prino. vedujejo ml da sem lepa — pa nimam ničesar od tega. Moja ma*] Je hotela tako! Mnoo-okrat sva sil brez obeda na bal. NaiootrebneiŠe sva zastavni, da sva si kupil! toalet. Koliko prenira le btVo z upniki kf niso hoteli nn mojo l^otc nK sar vAč posoHiti! Sergo p. v baič mfllionar. Ko bi postni m o' mož, b? bilo Vonee vseh skrbi. Ker le moja mati vedno d^':,Ti. da fe Serre imenitna n^r^i? sem ii so. veda v**rfefa, Mo'a žel:a pa le> da se omočim 7 mjoŽ**m. k* g"» 1^'b'm T.ennt^ pf rtTč vročina. Oosfi ?e fon^th rlc-'H^t ka^or cem laz. deklet ki rtnom denar. In s tem* nai sn 00-roče bo^pt* e*r»cT>ori'f'. Ne očltnftc ml t^rof. ako ^ras nr^sTm sve***. Ko sem č"''n'i Va*~rrn rv^e-o-VTtra. IA pHr«*flfJ mol nr-t^>li p^*ir» koncert. Poln sc^i rmdl 'n ***ta mnogo priznanja. Hotel Je deliti z Menoj, potem na ml ie dal 50/1 frankov — bolje kot nič. Rada bi pela vsak dan. ako bi vsakokrat tolike zaslužita« sal me nič n~ utrma. Ne marate, da bi šla h gledališču, ker le tam toliko »opasnosti*. Kakšnih nn? PolSčlte ml moža. ki me vzame brez denariaf Ampak hirro. ker bliža se ?!ma In i njo glad! — Trosim poŠlike ml svoio sliko« note n dobite o nrilikl mo;o. Pasi je r.;*:m r*a!a delati za Vas. vendar ne vem nikogar, ki bi mu io dala raise. Zbogom! NIČ več Vas nimam rada, preslabo misli* c o meni. Iza Dc oronovs ska* »Ne čakam Vašega odgovora pred-rgi priiatcli. ner-o Vas nrosfm i/ vsega srca: Rosite me Iz razmer- ki lih ne morem več prenašati. MosrJa bi samo fx*vevlatl nikdar na ne pisati, kako -rpim. Toda ne maram tož/ti SVOJC matere: nai stori, kar iel drago. Samo za b^žio volio, potnatrafte mil Kar najhttrHe si morate fzmfslfti nekaj, da pridem zopet na Prancrsko. ampak brez materC^ ^.Te morem več ostati pri nje!. Prizanesite mi in ne zahtevajte, da bi vam pravi- len sporazum a komunisti izključen, zato naj se niti ne poskusi ga doseči. V detajlni debati je ?icer mogoče doseći delni eporazum, v glavnom y>a ne, če se noče. da ena -ali druga stranka no kapitulira. Razprava o tem vprašanju se mora vršiti ▼ parlamentu pred nnrodom samim, da narod vidi. kje je pravica. Zavrača trditev nekaterih političnih strank, ki govore o krahu perla* mentarizma. Čo so *e o toro razpravlja, moro se reći. da gre Ie za krizo parlamentarizma. Predhaciva »e parlamentarcem, da ne delajo, resnica pa jo, da se takrat največ dela. kadar gre za tiho delo in pravzaprav ni vidnih uspehov. Nemški narod je preživel revolucijo, ki jo jo plačal z 200 letno reakcijo, francoski narod latotako in v najnovejšem času jo preživlja tudi Rusija, Vse te rovoluciioname pokret© pa so morali ti narodi zelo dra.so plačati. Naš nar rod je bil nad 200 let jez barbarskemu navalu in Je okrog 1000 lot pripravljal gveje ujedinjenje, zato nI mogoče ustvariti dobro forme čez no6 ko so bili po-samni deli razcenljenl in so živeli v zelo različnih odnošajih. Očita se demokratom, da so centralisti. Pojem centralizma nikakor ni točen, pravi izraz sa nase mnenje je nnitarlzem. Ker pa so so na Holandskem pojavili izrazi kakor Gnizi. na Francoskem Sanscu-loti. kar je bila le nekaka krinka za radikalno smer njihovega mišljenja, zakaj bi no obveljala tudi beseda centralizem za pojem unitarizma* V resnici pa je od te Večer« poroča iz Beosrrada. da bo novi državni proračun obsegal tudi predlog, naj ee odpravi ministrstvo za prehrano ln obnovo zemlje. Z nkinje-njem tega ministrstva odpad« državi veliko breme. =r Radikalni klan. Dne 9. t m. po p-oTdno je radikalni klub razpravljal o onih točkah ustavnega načrta* ki se nanašajo na upravno razdelitev države. Hkrati so člani ustavnega odseka poročali o svojem delovanju v odseku, = Dr. I>rinkovic pri regentu. Regent Aloksander ja 9. t m. popoldne sprejel v avdijencl ministra na razpoloženju dr. Diinkovič«. ki mu je razložil stališče Narodnega kluba v ustavnem Vprašan ju. = Mariborska »Strada« in »eTloven-rfrl Gospodar« prinašata v zadnjem času ostre članke v katerih zagovarjata avtonomijo ln republikanstvo tor napadata v takem tonu Pribičevo naredbo o sokolski odgoji mladino, da se zavedni mariborski Slovenci čudijo, da oblast teh Člankov ni zaplenila. = Češkoslovaška narodna cerkev. Pokret za prestop iz katolicizma v češ- 1&, kaj je bilo med nama! Mislite samo, kako bi bilo vam pri srcu, ko bi vedeli ka) slabega a svoji materi I A sedaj, pri najsvetejšem, kar molite, pomagajte mi! Ali bi ne mogla stanovati pri Vaši materi? Lahko bi poučevala, angleški govorim prav dobro. Služiti si hočem samo svoj kruh. Naj me smatrajo tu za ubežnico aH nlčvrednt-co, vseeno ml Je, samo da le moja vest mirna in sem gotova Vašega spoštovanja. Ko bi imela denar, odpotujem kar nocoj; napol blazna sem. Prijateljica moja mi posodi potno Izkaznico, denarja pa niti sama nima. Ampak ako mi ne morete pomagati, ne govorite nikoli z nikomur o tem pismu! Hotela sem iti v samostan, ali bojim se, da bi ne ostala v nlem. Živeti hočem r svetu kot dostojna ženska. Morda me vzame hči gospoda Rieza ali gospa Lespćronova! Oh, denarja nimam, a znam delati in imam ponos. Čestokrat sem si ponoči zaslužila denarja za naslednji dan. V eni uri bi lahko postala bogata. Ali uganete sedaj, kaj je hotela moja mati? O, kako podlo, sramotno! Vem. da ste rmoi najboljši prijatelj. Bodite uverjent. nihče Vas ne ljubi tako kakor Vaša uboga v Iza Dobnmavska,« koelovaško narodno cerkev ln ▼ caricev ee&kih bratov se na Češkem silno širi. V Rakonlcah samih je prestopilo v češkoslovaško narodno ©črke v 6000 oseb. V Čisti so osnovali cerkveno občino eeftkih bratov, takisto tudi v Kozlanih in Kr&JJevicah. V Taboru so istočasno osnovali cerkveno občino češkoslovaške ^arod. cerkve in čepkih bratov. V Vo-ticah vodi gibanje za prestop v češkoslovaško narodno eerkev okrajni načelnik fckvor. Za župnika v tej občini Je bil nameščen bivši gvardijan frančiškanskega samostana v letom mestecu. Tudi v Pragi ln v predmestjih se opaža živahno gibanj« za narodno cerkev in za cerkev čeških bratov. V Vršovicah prestopajo ljudje v velikih množicah v cerkev čeških bratov, v Nuslah pa je prestopilo \ češko narodno cerkev že toliko ljudi, da je ta občina največja župnija to cerkve v vsaj čohoslovaški republiki. Do 9. januarja t. 1. je štela češkoslovaška narodna cerkev že 141 verskih občin. Ta pokret se da razumeti le, ako se uvažuje da smatrajo Čehi > vprašanje o svobodi t vi od Rima po prevratu za tako naravno ln logično, kakor osvoboditev od Hahs-buržanov<. = Poljsko-frat»coska vojaško konvencija. »Chicago Tribune« javlja Iz Pariza: Glavni smoter potovanja maršala poljske republike Pilsudskeza ie bil, da s tem vpliva na plebiscit v Zk. Šlczlji. Poljaki vedo, da ajritirajo nemški agenti v Zgornji Šleziii s tem, da bo Poljska razpadla vsled ogromnih financijskih In vojaških bremen, ako ostane osamLena, Zato bi bilo za Zg. Šlezijo bolje, da ostane pri Nemčiji, kakor da se pridruži Poljski. Iz tega ozira je bila poljska vlada mnenja, da se mora še pred plebiscitom objaviti, da bo Francija gospodarsko ln vojaško podpirala Poljsko. Vendar pa poljski ln franoski državniki niso sklenili pravih pogodb, marveč so se zadovoljili z diplomatsko noto. ki je bila objavljena. Francija se nI zavezala nuditi Poljski vojaško podporo v vsakem slučaju. Franci a ne bo podpirala Poljske, ako bi prišlo do volne med Češkoslovaško in Poljsko ali med Madžarsko ln Poljsko. Ako bi pa Nemčija napadla Poljake ali podn?ra!a boljševički napad nanje, bo Francija z vsemi svojimi vojaškimi silami pomagala Pofiskl. Ako napadejo holiševiki sami Poljsko, bo Francija dala Pollakom na razpolago svoje častnike in vojni mateHal in francosko brodov?e bo vzdrževalo zvezo preko Odanskega. svoje armade pa ne pošlie Poljski na nemoč. Vse te obveznosti pa je prevzela Francija samo pod pobojem, da Pof'akl Iz^ra^H-Jo Vllno. Tik pred odp^to\anicm Pif-sudskega iz Pariza je bila obiavliena tale deklaracija: »prancoska in potiska vlada sta v skrbi da zagotovita Istno sigurnost ln evropski mir. znova priznali skupnost Interesov, ki vefeia obe prijateljski državi. Sporazumeli sta se. da objavita svof~ voljo, da bosta združil! v*e sve/e napore in da bosta v to svT^o ostali v nafte<*,e^^ s**-kih v obramb! svo»lh fistfviSiih irrtere* sov.« =s Karel fTabsburžan hi madžarski kardinal. Po poročnih Iz Budimpešte se je zavezal kardinal Czcmoh. kakor je razvidno iz besedila pisma, ki ga je pisal razkralj Karel madžarskemu cerkvenemu knezu, da ne bo nikdar ln nikoli koga kronal s krono madžarskih kraljev, ker hoče v vseh okolnostih Čuvati zvestobo zakonlte-lu kralju Karlu ln ne bo nikdar prepustil, dokler bo živel Karel in se ne bo prostovoljno odpovedal kroni, da bi bil za kralja izbran in kronan kdo drugI. Ako bi bil Czerroh tudi odstavljen In bi bil imenovan za primasa kak drugi poslušneiši škof. ki bi kronal za kralja koga drugega, ne bo kardinal tega kronanja nikdar priznal za veliavno ln bo tudi odpovedal zvestobo in pokorščino temu protikral/u. ar Cesarski verižnlkl. V spisu sek-cijskega svetnika v pok. Avg. Dom-bHna, ki Je izšel v založbi iDrel Mar ekenc v Munrhnu pod naslovom >Czer-nin und die Slztusbriefet, ee nahaja tudi znamenita verižniška zadeva, vojvo-dlnje Farmske, matere bivše ©esarico Zite. Demblin poroča: Koncem maro* lota 1917., tedaj kratko pred početkom takozvane Sikstove afere je dospelo iz Madrida poročilo, da se je neki agent obrnil na tamošnje avstro - ocrrslro poslaništvo i naznanilom da mu je vojvo-dinja Parmska poverila posredovanj« pri nakupu cele ladje kakava in kave, ki so bo s pomočjo posebnih varnostnih odredb poslala ▼ Trst. Czemln Je naroČil Demhlinu, naj obvesti o tem cesarja Karla. C^ar baje o tej stvari ni ničesar vedel. Ko ga Je DemMin čei nekaj dni zopet vprašal j© dejal cesar, da gre za dobrodelno akMjo vojvorllnje, blago da se bo prodajalo po lastni eenl, siromašnim otrokom pa se bo delilo brezplačno. Jedva deset minnt pot»m, ko je cesar izrekel te besede Je imel Demblin slučajno priliko govoriti z madžarskim častnikom, ki je bil ▼ oakih stikih 9 parmsko rodhlno. Ta Je bil zelo osupel ko Je cul, da se daje stvari pomen dobrodelne akcije, in Je povedal Demblinn, da gre tu za velikansko kupčijo, od katere si obeta parmska rodbina 20 milijonov dohička. Cternln Jo poslal Demhlina ie enkrat k cesarju ln ta je cesarju kar najobzirneje skušal povedati da obstoji sum, >da izrabljajo rojvodinjo sleparji; Rdi se mu, da gre za veri žen Je pod krinko dobrodelnosti, pri čemer se vporablja ime vojvodinje, da se zadeva zavaruje pred zasledovanjem oblasti.« Cesarju Je bilo, kakor da ee mu Je odvalil kamen od srca. Zahvalil se je za svarilo in je dejal »da bo stvar takoj zasledoval«. Ko je Demblin čez nekaj dni zopet naoeljsJ govo- rico na to, Je izjavil cesar, da Czernlno- va bojazen ni umestna, kakor ga je ob-veatila vojvodlnja, >vse je v najlepšem redu«. Demblin pa ni odnehal. V avdijencl dne 11 aprila je razložil tesarju popolnoma odkrito vso umazano stvar, ga opozarjal na nevarnost, aRo Je.v .t I Izve da so najožji ćlanl cesarjevega sorodstva nezakonito vcrlžili in ie zahteval, naj se tržaškim oblastim nemudoma naroči, da takoj vso zalogo ladje ko dospe, zaplenijo sa vlado. Cesar je bil nemilo prizadet, parmska rodbina pa je osebno izvedela, da Czemln njeni dobičkaieljnosti nočo »stisniti očesa in porabila »pismeno afero«, da se ga ts-nebi. Značilno je, kako se ]e cesar K&-rol, ki j« še gjutr&j 13. aprila dejal, da Czernlna na vsak način potrebuje — »bolj kot kedaj« — od večera istega dno rsemn odtegnil, docira je prevrela stvar v roko cesarica Žita sprejela Czernina v cesarjevem imenu in s trda« vratno odklonitvijo \seh njegovih nasvetov tekom 48 ur provzro^lla njegov odpust. >li se je verižniška kupčija tedaj izvedla ln milijonski dobiček priAel v parmsko blagajno, nam aekcijski svetnik Demblin žsl n* pove. Telefonska m bvztotemu poročila. LONDONSKA KONFERENCA. —d Berlin, 10. februarja. Ko Je angleški poslanik povabil s posebno noto nemškega ministra zunanjih poslov dr. Simonsa. vodjo nemške vlade in negove Izvedeniške svetovalce na londonsko konferenco, ki se začne 1. marca in zaprosil za skorajšnjo imenovanje nemških udeležencev, je državni minister zunanjih poslov dr. Sl-mons odgovoril v svoji noti. kjer pravi med drugim: Pod pogojem, da se bodo pogajanja na konferenci raztezala tudi še na predloge, ki jih bo stavila nemška vlada, se izjavlja nemška vlada pripravljeno odposlati h konferenci pooblaščene delegate in izvedeniške svetovalce, katerih imena bo čimprej naznanila. FRANCOSKA ZBORNICA, -—d Pariz, 9. februarja. Po končani debati o Interpelacijah, le zbornica s 387 glasovi proti 12S glasovom sprejela dnevni red, v katerem se izraža vladi zaupanje, da zagotovi skora. šnlo in popolno razorožitev Nemčije, da bo nadaljevala pogajanja o obnovitvah, da se dosežeio za gospodarske vzpo-stave Francije potrebna denarna sredstva in da v potrebi uveljavi primerno sankcije. —d Pariz. 9. februarja. Zbornica je nadaljevala pogajanja o interpelacijah. Finančni minister Doumer je izjavil, da je Izračunal, da znaša dele* Francije na skupni svoti določenih in IzpremenHvih odškodnin 22%. kar Je enako 77 milijardam. Poudarjal je. da bo vlada Interese države v Londona prav tako cnerrfčno zastopala, kakor je storVa to v Parizu. Ministrski predsednik BHand je izvajal: FrancMa nI tako osaml'ena. Njena vodilna misel na konferenci Je b;la. da vzdrži sporazum med zavezniki ln da Nemčiji prepreči zanesti med zavezniki nesloga nriand Je dal;e obžaloval, d ase Amerika ne ndeleži konference. Glasno je vzkliknil, da Je gotovo, da bo morala Nemčija plačati. Ako zadene Francija na-vzlc svojim žrtvam na odpor, bo vlada pokazala, da ni šibka. Lepa stvar le zahtevati, da bi Francka, ki le žrtvovala že toliko, bila pripravljena v interesu sveta se *> nadslje žrtvovati, toda država le šla fe do skrajnega. Sporazum z zavernrki Je dovršen. Storil5 bomo vse potrebno. Nemčlia je v na?th rokah. RAZOROŽFVALNA KONFERFNCA. —d VVashlngton, 10. februarja. Angleški poslanik dosne v naikrajšem Času v Ameriko s pooblastilom za svetovno razoroževalno konferenco. POINCARE O VZROKIH VOJNE. —d Pariz, 10. februarja. Divši predsednik Polncare Je imel prvo predavanje o vzrokjh volne v »Societe de conference«. Sledilo bo še pet predavanj. FRANCOSKI DFLAVCI PROTI MOSKVI. — d Pariz, 10. febr. Zvezni odbor za »Confederation generale du Travail« Je z 88 proti 24 glasovom sklenil, da ne izst^i Iz amsterdamske mednarodne zveze stroko* I organizacij in da se ne pridruži Moskvi. ODDA1A IMET1« v ANOI * -~ d London. 9. febr. Odsek. I i I so ira sestavile delavske stranke, da preišče vprašanje stroškov prehranjevanja, je podal r st tiče davčnega vprašanja. Poročilo se izreka za čimskoraJŠnte znatno znižanje državnih dolgov. Kot najbolje sredstvo za to se navaia odd ija limtja, ln sicer najmanj v znesku 4 miljard funtov šterllngov. BOLjSVfvTKI IN ITALIJA. — d Berlin, 10. f-br. Kakor poroča »Achtuhr-Abendblatt« iz Koda-nja, naznanja sovjetsko Časopisje, da Je ruska državna sovjetska vlada Imenovala Ltmač^rsk^sra za zastopnika v Rimu. Sovjetska vlada je nadalje sklenila, dati v sovjetskih tvor-nlcah dela 3000 italijanskim delavcem, ki so Izjavili, da so pripravljen1 odpotovati na Rusko. POUSKO-MADZARSKA TRGOVSKA POGODBA. — d Budimpešta, 10 febr. Madžarski dopisni urad javlja: Oospo-darska pov*ajanJa med Poljsko In Madžarsko so se na podarili načelih za oba dela ns"oe^ta. 10. febr. Kakor favtjajo iz Bukarešte, ie rorrarnska vlada posula ententnfm vladam noto, v kateri pro*f. da se Rormtniii nri-zmana vo?n« odškodnina zvi§a za pol mi lb*a rde. NEMČIJA IN DOBAVA PREMOGA, — d Berlin, 10. febr. »Achtuhr-Abendblatt« poroda iz Bazta: Kakor favlja »Fcho de Pariš«, se je oddal obnovitveni komtsiji netnSkl memorandum, po katerem nai bi NemČila Izza 1. februarja dobavljala samo 1,800.000 ton premoga na mesec Obnovitvena komisija je nemški pred-!oj? odklonila z vsemi glasovf proti enernru. f Davorin Trstenjak. Dne 10. t m. opolrlne Je v Zagrebu umrl šolski ravnatelj v pokoju ln znani pedagoglćn! pisatelj Dav. Trstenjak. Pokojnik je bil odličen vzgojevatelj ln se Je zlasti odlikoval na polju ljudske oroevete. — Gospodarski svet in tiskarne. Gospodarski svet. ki se Je bavil z revizijo carinskih tarif, je dne 9. t. m. končal svoje delo. Sprejel je predlog, da se nkine uvozna carina na rotacijski pspir t\ časopise, sa tiskarske barve in tiskarske stroje. — O delavskih sindikatih V mini-.strstvn za sooijuino politiko se pripravlja naredba v delavskih sindikatih. Naredba se v najkrajšem easu predlo&i ministrskemu svetu. FaSlstl o Trsfn zaznali posiopfe Lauora- tora. Pri Sv. Jakobu v Trsta Je pri Slo na pepelnično sredo zjutraj proti 4. uri do prepira med mladim karah1n]erjem GiobTve Ceeohinom, ki je opremljal svojo 181etno ljubico Martinuzzl domov v druiH znancev, Is. nekimi mladeniči. Vinjoni so bili vsi. Cecchli, ki je bil v civilni obleki. Je krič*l >Ewlva V Itftlia<, oni pa >Ewdva Ljenin!« In dostavili so. da so vsi boljš^viki. V pretepu je bil ustreljen Cecehln. Obležal js mrtev. Ko jo Uvedel* to skupina fašistov na plesn v Dantejevi dvorani so prenehali plesati in ili ven iskat tovariše. Kmalu se jih je ihralo veliko Število ln ili »o preti poslopju >Lavora-torac, ali redarji so Jih rasgnall. Nato pa so se pripravili na napad prihodnjo noA Okoli 11. ure so prišli, oboroženi z bombami, klad vi, revolverji, drogi itd. in naskočili Delavski dom. Zažgali so petarde, s seboj so Imeli tudi petrolej ln bencin. PriMo Je najprvo do spopada a delavci pred poslopjem, veo delavcev je bilo težko ranjenih, na te so fačisti vdrli v poslopje. Prispeli so vojaški ln policijski oddelki ter saeedli poelopje. Komunisti, ki so se nahajali t poslopju, so se zbali ln zaklenllL Polletja je zahtevala, da se morajo vdati. To se je sgr-lilo. Vsi so bili aretirani s uradniki in stavci vred policija Jih je odpeljala uklonjene. Fašisti so te med tem časom streljali ns Del. dom in vrgli nanj nekaj bomkv po odhoda poli- cije pa so Imeti pToeto pot in vdrli so v vse prostore, razbili, razmetali vse, polili s petrolejem ln bencinom ter razgali. Nato se je rsivil ogenj ln poslopje js pogorelo. Gasilci niso mogli gasiti, ker so jim to branili fašisti. Poslopje Jo popolnoma pogorelo. Skoda Je ogromna. Ubita sta bila 1 stražnika, V poslopju Js stanovalo 7 rodbin. Njih usoda Js neznana. Najbrse so tM ponesrečili. Med delavstvom Je nastala strašna rsiburjenont in proglašena je bila takoj protestna stavka. Deti se je velikih izgredov. Na dve stravi operirajo fašisti, proti Slovensem. od katerih zahtevajo, da naj lepo molče in pokorna sluiijo Italiji ter se pripravijo na skorajšnje raanarodenje in pa proti vsemu delavstvu, ki noče kričati >Ewiva F Ttalia< in se ogrevati sa nacijonaln* gonjo v Primorja- Vlada vse to dobro vs in vidi, pozna nsčrts in namena fasi«tov pa pusti prosto pot vsemu fasistovskemu počen j an ju. ker sa vsema p r ere j jednako stališče napram Slovencem in delavstvu, kakor je ono faeiatov. Nsrodni Dom so s lahkoto salgali tiskamo Edinosti naskočijo, kadar hočejo, sedaj so se vTgli na Lavora ćore. Jutri ali pojutrišnjem dobe sa svoje divjanje kak nov povod pa bo sopet gorslo v Julijski Benečiji in sopet bodo srtve, tri umflrali pa bodo fašisti >varuhi Itall-1 iaastva* ob AdrUL Italijanske notraal* razmere so krenile na skrajno nevarna poL V pariameDtu se je dovolj povdar jala opasnost fa&izma in dosti so J> •varilo pred meščansko vojno, vlada \ * ?oJi dalje faMz?iri ln ga Izrablja pnt ugoalovenom. novim državljanom, na pram katerim sicer na visokih m^til deklami rajo dan na dan naklonjeno« in pravičnost, in pa proti delavcem Fašisti so prav po delati o notrr.:i politiki v rimskem parlamentu slabili brezmejni po;: im da so Je njihova po divjanoM raz m skrajno*!! in i: poznajo nobena oblasti već, maive* divjajo v sv< jih fetrasteh ob vsaki pri liki in nenriliki. Nafta BOfedinja s> vRtvarja težko notranjost Komaj se j( na zunaj malo podkrepila, jo pa tolik« bolj uničuje notranjost, da so bo t«vk< izognila meščanski vojni ln r]Oiiln strašnim posledicami Roniudisša afzia pri slaD3van]sk?.!n urade . Uradno razr'a^ajo V Javnosti ce je že večkrat culo. d: so vrSe pri ljubljanskem stanovanj skem uradu nerednosti ln da je mo goC'." *rnV~: t denarjem vplivati t:. potek uradnih poslov. Poverjenik g. AdolI Ribnikar ie z ozimni na te govorice zaslišal več strank, ki pa niso izpov< dale obremenjajoče za nikogar pri stanova viskom uradu. Navzlic temu so so poizvedbe nadaljevale. Zadnje dni *e le posrečilo r>*""H ne-rednostim na s'ed. Izkazalo se je. da je nek pisarclSkl uradnik rri stanovanjskem uradu sprejemal od strank pod raznimi pretvezami večje ln manjše vsote denarja ter celo na nedopusten način izprcm!n{n! odloke poverjenIŠtva za socialno skrb. Po-verjeništvo fe uvedlo danes proti do-tičnerr.u uradniku disciplinarno preiskavo. Istočasno >e bil suspendiran in Izročen državnemu prnvdništvu« — Uradna objava o korurjcljskfli r1'!-nlpulacijah v stanovanjskem urada pri odkazovanlu stanovanl vzbuia v vseh slojih ljubljanskega prebivalstva veliko senzaejo. Kakor nam poročajo, ie dotični uradnik, ki ie sprejemal razne podkupnine, pisarniški oficial pri stanovanjskem uradu Besov. Na državno pravdniStvo do danes zjutraj Se ni donela zadevna ovadba. Gotovo dospe tekom današnjega dopoldneva. O Besovu znajo vsi prizadeti, da le bil pri uradu zelo vplivna ln odločujoča osebnost. Besov Je bil pri vojakih »feld-vebel«, umevno, da ie v urad vv»e|l d tudi znane »feldvebelske« praktik o. Zelo hitro je mož avanziral do pisar* nlške^a kancllsta. Iz nekaterih kro-jrov smo tudi izvedeli, kako so znali nekaternikl kupčevatl s stanovanl! in jih oddajati grotovlm verlžnJkorn proti zelo visokim nagradam- Znan nam »e slučai, da Je neki tak verlžnlk plačal za dve sob? nagrado 20.000 K. Visoke »nagrade v kuvertah« so iirra-le veliko vlojro! — Sinoči so se po Lfnblianl raznesle rudi vesti, da le v to afero zapletenih v?č uradnikov gorenjega urada. Te vesti so neresnična, r ■ - i ■ mi- Dnevne msti. V Ljubljani. 11. februarja 1921. — Nova pokrajinska vlada v LJubljani? Kakor poročajo iz Beo-Rrtfda, bo v najkrajšem času, morda Že prihodnji teden, imenovana nov?, pokrajinska vlada za Slovenijo. Zr predsednika bo imenovan, kakor se zatrjuje z vso sicrurno^tjo, dosedam načelnik v ministrstvu notranjih dc' dr. Vilko B a 111 č. — Volitve v vlSfl Šolski svet. ki ra po novem statutu tvorlio trije za stopnikl učitelistva. ki lih voli tičitelj-stvo samo, dva zastopnika srednješolskih profesorjev, katere izbero profesori!, dva zastopnika katehetov. ki Ju imenujeta mariborski In ljubljanski škof. 1 zastopnik zdravstvene oblasti, 1 zastopnik poverjenKtva u socialno skrbstvo. I zastopnik rodi teljev, ki $ra voli občinski svet ljubljanski ter vsi višji Šolski nadzorniki Zastopnika roditeliev bo občinski svet ljubljanski volil Že na svoji prihodnji seli. ki bo v torek dne 15. t. m. — RepresaH'a za nasllftvn n" Koroškem. Kakor smo Izvedeli, je deželna vlada v odgovor na zatlranK Slovencev iz Koroškega rxv «1 •* potne predpise za vse potnike, ki prl-hajak> iz Koroške, afl odhajalo tja. — Ker se v zadnjem čas?! Ize^ni Slovencev iz Koroške množe, ke*- ^ vzemajo Slovencem ROStilnlSke knn cesiic. ker se Hm odpovedujejo stanovanja itd., ie vlada odredila, da se bo enako posipalo z nemškimi Korošci v Sloveniji. — N«$a žalna manlfeoiaciju oh priliki la*k* proslavo aneksije zas rde nega ozcmlj*.. Jugoslovep^ka Matica i Ljubljani poživlja vsa nača drustvs brea razlike strank, da pošljejo svojega zastopnika na sestanek ki ^e *. rei v ponedeljek dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani univerze (detelnl dvorec). Pretlmot obravnave jo: Etasgo-vor o talni manifestariji ob laski proslavi aneksije nnfro^a zaaodcnogs ozemlja Radi važnosti dnevnenra reda prosimo da se odzovejo no svojih zastopnikih prav vsa ns^i društva ln tu-sU vsi naši listi. JPosebn* vabila sa ta »ostanek se no bodo izdajala, ampak » Jjana v okolišu policijska ravnatelj-yelja ta poziv kot direktno vabilo v*em i stVa kar 13 cerkva, kamor lahko za- društvom. — Jugoslavenska Matica. — h*\*\r. L hsvfffl (Zdi se nam, da čas ni srečno izbran, ker se istočasno vrsi Rijavcev koncert. Kazalo bi torej sestanek določiti kak drugi dan. — Uredništvo). — Načrt ostave in državna služba. Prihodnji sestanek društva »Pravnika« se vrši v ponedeljek 14. t. m. popoldne ob 5. uri v so.in i palači ŠL 79. Nadaljevala se bo diskusija vprašanju nacrta ustave in pravosodstva, nato pa bo predaval g. dr. I. R n t a r Sokol>»ki domc, kjor bodo imela polog »Sokola« svoje zavetišče vaa narodna društva in dramatični odsek. Zgradi se velika dvorana, ki se bo lahko vr < rahljala za telovadbo, za predstave in druge prireditve. Odbor »Sokola« prosi vse brate Pokola, sploh vse zavedne Slovence in Slovenke, da bi prispevali z darili za t> narodno trdnjavo, ki je poklicana, da služi sokolski ideji ln nasi narodni državi. Prispevki j»e naj pošiljajo na naslov »Sokolski dom« v Mokronogu. — V zdravi^Sču To polica je razpisana služha oskrbnice, ki bi morala prevzeti ros nerilni in sobni inventar in nadzirati šivilje ter dveh bolničark in si^er ene stalne ene pa za poletno sesijo. Interesentinje se opozarjajo na razpis v Uradnem Listu. Prošnje je do 20. februarja vlagati pri zdravstvenem o>!^eku, kjer se naj prosilka, če moino. tudi osebno predstavijo. — Na današnje predavanje o davkih ob pol 8. zvečer v šentjakobski šoli opozarjamo občinstvo, da se ga udeleži. Vstop prost — Knez Sch«*nhnrxr - Waldenburs% posestnik $neoer*ke graščin*, je zapustil Jnsroslavijo in od*el baje v svojo odhodom Iz Jesenic ob 17. uri 22 min. j staro domovino. Sneoerk je. kakor zna Oba vlaka imata zveze s Celovcem in Beljakom. Vlak iz PodroŠČice ima zvezo na ljubljanski večerni vlak — prihod v Ljubljano ob 19. uri 6 min. V nasprotni smeri ima zvezo ^lak, ki odhaja Iz Ljubljane ob 13. uri 30 min, — Rekrutl. ki so poklicani dne 13. februarja 1921 v vojaško službovanje, se v svojem lastnem interesu opozarjajo, da naj se pač strogo in natančno drže navodil pri vpoklicu. Vse rekrute brez Izjeme sme le župan ali njegov namestnik odnosno od Župana zato odločeni uradnik dne 13. februarja 1921 donoldne privesti na dotično polkovno okrožno komando. Vsak reknit, ki se temu ne bo pokoril, ampak pride sam. Scle popoldne ali pa pozneje, bo kaznovan s 25 dnevnim zaporom, služiti bo moral Izven Slovenije m v doslednem času sploh ne more računati na kak dopust. Naj prizadeti to uvaiufejo. da se Izognejo tem strogim kaznim, — Izstop iz aktivne vojaSke službe. Glasom Službenega vojnega lista je bila sprejeta ostanka majorja Franca Pišlarja, Ta oficir, bivši artiljerijski referent II. vojnega okrožja in komande dravske divizijske oblasti, izstopi Is aktivne drzavn« O službe. Po prevratu je abral in ohranil s svojim neumornim delovanjem naši vojski vojnega blaga v vrednosti več sto milijonov. Smotre-nemu delu teg:a strokovnjaka, bivgega oficirja avstrijskega artiljerijskoga štaba, gre zahvala, da smo mogli vposfa- no. pod državnim sekvestrom. — Italijanska kultura. Ko so ob prevratu zasedli Italijani del Notranjske in nrlšli tudi v Postojno, so kmalu pokazali svojo ku'turo. Ker so s* bali, da bo za Jugoslavijo obveljala TVilso-nova mejna črta. po kateri bi bili seveda Postojno Izgubili, so se ra7n! srditi vrgli nad postojnsko jamo. odbili notri vse večje kannike in poškodovali druge okraske ter poslaTi to predmete v svoj muzej, kjer hranijo v Rimu že več tf*kšne£ra blarra. Seveda so tudi Ime P^ctojna spakedrali zdaj v »Po s turni a < ! — »Stanovanja« v vagonfn. V že- lezničnih vaeronlh v Ljubljani Si&ki in Dravljah stanuje zdaj *e okoli 200 družin. Ti vaeroni so v sani ti m-»m oziru seve pod vsako kritiko: mrzli, stene piesnjive In zrak okužen. Ljudje so pomilovanja vredni. — IVs^rs vožnja z avtomobilom na — državne stroSke. Za bencin ki se je porabil za vožnje 1 avtomobilom, s katerim se je preteklo leto vozil po službenih onravkih na Gorenjsko Koroško itd. bivši deželni predsednik dr. Brejc, Je znašal ra?un nič več in nič manj kot 400.000 kron. — PoSkodbe In nesreče. S troj e-j vodja Alojzij Liplcer je na kolodvoru j v Kamniku P2del s stroja in se je te- | J žko poškodoval na glavi. Pripeljali so \ ga v IJubl'ansko bolnico. — Mesar : Anton Brulc na Sv. Jakoba trgu se je j z desno roko nabodel na klin, ko ie i prekladal meso. Poškodba je težka. viti po prevratu v kratkem času večje ! "7 Kovinar Matevž Tekavc je na pcpel-gtevilo baterij, ki so bile okostje naSe j fnico Pozno zvečer ob svitu bsklje pokopaval »pusta« v Zeleni jami. Po nesreči mu ie priletel ogorek baklje v prilepljeno dolgo brado iz prediva. Te- vojske in podlaga našim vojaAklm uspehom na koroškem frontu. Uredil je tudi težavno oreskrbovanje z municijo, General Smiljanovič je s posebnim uka~ J *avc « bil takoj ves v ogn;u. Težko opečenega so pripeljali v bolnico. — Posestniki najbllžie ljubljanske j okolice. Nekateri posestniki na Ijub-I ljanskl periferiji, ki spadalo pod okoliš ljubljanskega policijskega ravnateljstva. zom pohvalno pripoznal zasluge našega iojaka. Nj. Vel., naš kralj ga Je odlikoval za zasluge na koroškem frontu s zlato kolajno. — Zasežena cerkev Sv. Jožefa. Današnji »Slovenec« se pritožuje zaradi Jezuitske, v javni prid zasežene cerkve sv. Jožefa na Pollanah. Kakor znano, je ta cerkev, zidana s prispevki ubogega ljudstva, še povsem nedograjena. Za časa vojne so jezuiti brez vsakega protesta prepustili mestni aprovizacijl cerkev kot skladišče. Ker ie sedaj mestna aproviza-cija razptiščena. Je jasno, da je magistrat opustil tudi to skladišče in Je najprej svojo ženo, nato pa zvabil svo- f jo ljubimko v gozd, kjer jo is istotako ubil. — Napad na carinskega uradnika Nepomuckega, o katerem smo že včeraj poročali, se je Izvršil, koiiko se je dalo doslej dognati, s strani tihotapcev, ki ga slino mrze. Nepomucki ima presrreljeno desno nogo. Govorice, da gre za poizkušen samomor, so brez vsake podlage. — Javna dražba. Predmete, ki niso bili prodani v sredo, 9. t m. oosta- I vi mestna aprovizacija na javno dražbo v torek, dne 15. t. m. ob devetih dopoldne v ocrkvl sv. Jožefa na Zri.ij-skega cesti. Beračenje mladih ljudi. Po predmestnih hišah hodijo 7 n * 11; j i čas beračit mladi ljudje, 15—SJOletni dečaki, popolnoma sdravi in močni, ki se jim pa ne ljubi delati, niti ee učiti kakega rokodelstva. Kot so ti brezdelni mladeniči v nadlego strankam, n cj policija in »Društvo ia mladinsko oskrb« obrnete malo patnje nante — Smrtna kosa. V Idriji je umrl obratov ulja Kogovškove elektrarne £. Franc M o h o r 1 č. Bodi mu blag spomin. G.siov?TiT8 iuntetmen tuta H. Berger: Potop. V 21. številki »Gledališkega li-la« čitamo: »Največjim zaslugam t-era gle* dallfUSa pri.*teva;rw> dejstvo, da je omogočilo zapadnomu svotu spoznati ruskega človeka in pogledati v tajn^ globine rusko dušeč. To istino smo videli potrjeno tudi s poslednjima predstavama R.imsumove dramo »Pred vrati slavc< in Berger je ve komedijs »Potop« ki namreč prav \r tega \-zroka ni-tta učinkovali in niti kut literarni deli nista ugajali. Berger Je ho*el dokazati, da smrtni strah uničuje vse družabno razliko in sovraštva zaradi nasprotnih Interesov ter ustvarja bratstvo in ljubezen; ko na groza pred smrtjo zor>pt izgine, se ra*k*dita sloga ln ljubezen, a vsakdan^ka zloba, razcepljenost ln esroizem 7<*triumflrajo znova. Komedija je torej cinična, vzbuja prisiljen vtisk in ne more izzvati v gledalcu občutja re^no^ri, naravnosti, verjetnosti. Vzdrtati dojera ejoze skozi tri dejanja se Bergerju ni posrečilo. K>r rw^no obnosne* ki tre pet tj o v smrtni grozi, ker ;im preti ve^ljni potop, ue vzbuja strahu, zone, sežalja, no-£0 največkrat le smeh ln občutek — teatra! Pucu kot Avericen! nvn ob vsi njihovi kolosalni igralski umetnosti p.lfi Izdaleka niso raocjli nuditi užitka, ki btoo ga imeli veelej kadar so živeli na odru nisko življenje. Padi pa priznavamo, da so nss tudi 6noči s svojo nodo*o2no realistično iprro navduševali. Zlasti Pavlov kot Freze* g. B a k š e j e v kot 0* Nel, ga. Orlova kot LucV in g. V a s i 1 i e v kot zamo-ree so bili izvrstni. Vrrizoritev je bila tudi zunanje vzorna, oprema odra dovršena. Fr. K. vrši letos v LJubljani konzres »Narodnega Žcnskeza Saveza SHS«. treba s pripravami začeti že sedaj; zato naj bi se članice polnoštevihvj udeležile občnega zbora. — Društvo slovenskih trgovskih potnikov v Ljubljani opozarja vso svoje člane na redni letni občni zbor. kateri se vrši v neJeljo, dne 13. februarja t. 1. v steklenem silonu restavracije na glavnem koI(xlvoru v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo predsednika, 2. volitev odbora, 3. slučajnosti. Prosi se za pohio-Itovilno udeležbo. Odbor. k — OI>čni zbor pogreb, društva H*>-rijine bratovščine so bo rr.4il dno 13. Svečana t L ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Mostnega noma ni Krekovem trgu s običajnim dnevnim ro '.oitl Ker se bodo »reile odborovs rolltve, je nujno potrebno, da se ga SUal Ln ^lanioe udeleie v poli.em £te\ilu lakaj n^&o, čez poldrugo stoletje obstoječe društvi »e nahaja v kriti^nrm t oloiaj tsj ponovno občutno svUanJe r*»n kakor prevoz umrlih na pokepsi^sce, krste, sv«-Šava in druge ia tekem visku, Ta »ko občni zbor takoj ne :ikrene kaj oi* ločilnega otegne imeli to za n^iujjnl razvoj di-ufttva kritično posledice, i o-rej č'anl lu čiajilee. v lutsreSU T!niF*.v rejAop.i druftva v Sloveniji so udeleži* te iboro anla polno*tevilno. ne pokrivajo zadosti greznic. PoUcfia je več takih posestnikov prijavila sodišču zaradi — ogrožen j a telesne varnosti. — Suka o mladih razbojnikih in vlomilcih. Orožniki v Kamniku so po daljših poizvedovaniih izsledili »mlado tolovajsko družbo«, ki se je pridno vežbala v raznih vlomih, tatvinah in celo ropih. So to štirje mladeniči v starosti 16 do 18 let, k so skoro leto dni po malem v Kamniku in okolici lz- cerkev sedaj popolnoma prazna. Na \ vf,a1!l raznf ^J*"* v,n™,f!i rop.f- Za" drug! ttrani Ima no v LJubliani kulturni zavod, licoi, ki le okuoiran od vseh možnih državnih uradov. V 11-ceiu so nastanjeni uradi inšpektorata državnih železnic, dalje stanovanjski urad in drusn. Llcej ima v svoje učne svrhe na razpolago samo nekaj sob in zadnii trakt. V leni telovadnici je postavljena tiskarna državnih železnic. Telovadnica je popolnoma zanemarjena, kajti tudi avstrijske vojaške oblasti so Jo rabile kot skladišče. Ker p-ojenke liceja nimaio nikler telovadnice, je stanovanjski urad smatral za povsem umestno, da je od kazal tiskarni državnih Železnic prazno cerkev, ki je nedograjena in tudi ni nlmivo pa Je, da so se ti »tolovaji« zadovoljili z zelo malimi zneski. Sprva so denar pobirali Iz pušlc raznih kapelic potem so kradli kokoši, dalje so vlomili v vilo z. Maksa Debevca, odkoder pa so odnesli le neko malenkost, g. Lenarčiču pa so ukradli celo lepega beleg amačks, ga ubili ln hoteli »kožo prodati«. Neki deklici so s silo ugrabili malo Miklavževo darilo. — Mladi tolovaji so kaj radi poslušali stare vojake-fronta rje, ki so se pomenkovali o ropih Jn ubojih na fronti. — Straien zločin v Strnlšču pri Ptuju. Iz Maribora poročajo: Potniki, prihajajoči iz Strnišča pri Ptuju, prl-povedujelo o strašnem zločinu, ki se Je dogodil v b!?ž!nl begunskega taborišča. Neki dalmatinski begunec je Iz — Obe>! zbor »Splošne** slovenskega žen>aega drultva« se vrši v nedeljo, 13. t. m. ob 4. popoldne na magl-, ^ stratu. Dnevni red: Poročila predsed- neobhodno potrebna, tal ima Ljub- i doslej neznanega vzroka ubil 1 sekiro 1 niče in odbornic ter volitev. Kar m Rcpertoir Naročnesra gledališča v I^uhljanl. Opera: Petek, 11. febr.: Tri sestre. Gostovanje hudožestvenega teatra. Izv. Snlota. 12. fehr.: Tosea, Red E. Nedelja 13. febr.: Fra Diavolo. Izven. Ponedeljek, 14. febr.- Koncert Josep Kijaveo in Ciril Ličar, izven. Predstava »Tri sestre (gostovanje hudožestvenega teatra) v petek 11. februarja t 1. saeenis pol 8. 7v**er. — Svetovno turnejo napravijo naši umetniki Josip Rljavec, Ciril Ličar ln prof. Raizer. Prepotovali bodo Češko, Švedsko, Norveško, Holandljo, Daivsko. Angllio in Ameriko. Poslovilni kon:ert dne 5. t m. v Beogradu, je krasno uspel, istotako v Zagrebu 10. t. m. Kakor ka?e zanimanje v predpro-dnji. je pričakovati, da bo ljubljansko občinstvo napolnilo v ponedeljek, 14 t. m operno gledališče. Turnej«! je ofl-ci elnega značaja ter ima namen propagirati jugoslovensko umetnost ter povzdigniti v inozemstvu ugled Jugoslavije na kulturnem polju, kar se bo priznrnim ujetnikom gotovo posrečlo. G. Riiavec bo nastopil tudi v svojih najbolišlh operpih psrnjah v NT ^d nem Divadlu v Pragi, Brnu. Ste kV! mu. Kopenhagenu, Amsterdamu Spored je popolnoma jutroslovenskl oziroma slovanski (k) — Dosedanji 'zvršuločl člani ln !anlce »Ljnblfanskemi Zvona« in vsi. ki na novo želHo vstopiti v zbor, naj se Vpišejo danes In iutrf zvečer od 6. do 7. ure ali v nedeljo dopoldne od 11. do 12. v društvenih orostonh. Narodni dom L. dc«no. V r^nedcb'ck. dne 14. t. m. ob pol osm'h zvečer sestanek zbora. Dnevni red: Pe^ovanje v bodočnosti Določitev urnika pevskih vaj. Pridite vsi! RUSKO-JLGOS! OVCNSKO SLAVJE. — d Ženeva. 10. febr. Ženevske dame so priredile v hotelu »Metropol« matinejo in velika večerno za-bavo na korist trpečim ruskim 5 jruncem, in sicer pod pokroviteljstvom našega poslanika dr. Jovajno-viča. Zabava jo bila številno obiskana ter jc prinesla lep dobiček. Ruski zbor in naši dijaki so peli ruske in jugosl o venske pesmi. Listi pišejo o tej svečanosti kot manifestaciji slo-siovansken bratstva, zlasti rusko-srbskega. Jucroslovenski poslanik je prejel izjavo ruskih beeuncev, v kateri sr^ zahvaljujeja da se Jugosla« vija, d3s! zmagovalka, sr>on:inja svoje majke zašćitnlce Kusilc. Rusi so se v znak zahvale potrudili, Ja so dali zabavi jugoslovanski značaj. RAZKOL MFD ALBANSKIMI NA« CIJONALISTI. —d Beorrrad. 10. febr. Kakor do-roČajo vesti Iz Tirane. ?e nastal r.:ed albanskimi naciionali^ti razkol. Mlaj-5a skupina ie sklenila, da ne sodehic pri volitvah v albanski parlament, medtem ko le drnca s?>noma naciio-nalfstov. ki jo vodi urejšnii mini io. prosveto Lenida Nacl, sklenila, da postavi kandidate. KONFERPNCA V LONDONU 1. MARCA. *— Pariz, 10. febr. A renče Ha vas poroča, da je konferenca v Londonu določena na dan 1. marca ter da se ne bo odlašala. Dne 21. t. m. prično prvi zavezniški ministri raspravljati orijents1 e pr bleme z grškimi in turškimi delegati Dne 1. marca se pri<3-no razgovori z nemškimi delegati o pobojih, določenih za odškodninsko plačilo. Chlcago Tribune t^a nravi, da se utegne vendarle t \m in za Nemce podaljšati do 4. marca, GROF CZERN1N AVSTTUSK! PO-SLAMK V BLRL1NU? — T ; :: \ 10. febr. RazSIrfi se vest. da ie dunajska vlada ponudila grofu Czernjnu poslaniško mesto v Berlinu. Czcrnjn odgovori na ponudbo v par e leb* AMERIK \ ZA Rrsnrv IJkPOtU 5K£OA VPRAŠANJA. — Pariz, 10. febr. Iz Washlnort-nega odseka Bistriea ali pa direktno pri posameznih hotelih. Glede prehrane priporočamo osoMto hotel >Mar-ke§< d>\lje hotsl >Triglavc in restavraciji >Boe« in >Poeta<. — ZimskoSrorrne tekme v Robinju. Stari poznavalci bohinjske f.ime se ple-de snežnih razmer v Bohinju tudi letos niso smotili in so nasvetovali — vsa zne.menia kažejo tako — ca razpis san-knžkih in smučarskih tekem prave termine. Po skoraj tritedenskem vremen- sko • revolueijonanieia intereernamu le Bohinj odet xopot v novo snetno odejo, ki do«=ees v dolini 50 em debelin^ v legah n.«.d 1000 m pa tudi nad 1 nie> ter. Iz Bohinja se nas iagotavlja« d.v bo v nedeljo 13 t. m. sankal lato >Be!vede* re< t^hnirno v kar nnjholj&en* stanju, sa emuske tikrre pa bo pri tej snežni plahti 20. t. m. tadi 60 getovO ucTodeo dan. — K>r rao Slovenci 7 Jugoslaviji pri dosedanjih rezultatih pravza[>rav reprezentinti zimskep^ Sporta n«se države, se snimo padejatl, da so razpieanih tekem r.e utleleie ss» mo nsii matadorji. marveč" zlasti vsi oni Športniki, ki jim je leiooe na tem* da se Jugoslavija placira u srodno a svo-jlmj zn**opniki vsnj pri ri^i^^em fepor* tu t svetovni snortni areni in ki sn-e* me za tem. da se ta vsestransko 7. tra* va športna panoca udomači m^d nnnil se bolj kot dosedaj. — Sokol TI. vabi brate fn sestre, na poslovilni več>r, ki pa priredi dne H, t. m. ob S. vri zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski ce^tl bratom, ki i odhajajo k vojakom. Na sporedu fo petje, feodba in prosta zabava. Vstop | prost. — V gostilni Franca Oblaka j na Tržaški cesti se Je nabralo za glasbeni odsek Sokola II. 263 K. Srčna hvala darovalcem. _(k) Dra'tfStMt)i^fllii. GossMiffars«?!? o — z Uvoz sladkor!a. Gospodarsko finančni komitet ministrov je v svoji seji dne 13. januarja 1921 odločil, da se odobri sv« boden uvoz sladkorja iz inozemstva in svobodna prodaja tako uvoženega inozemskeea sladkorja, kakor tudi oneca, ki se pridela v defeli. Za sladkor, ki se «a uvaža Iz ino-cn *rva *e pri uvozu nlačme poleg že obs( rj 'h davščin za vsakih '00 kv 00 200 dinarjev v srebru kot monopolno takso. 7a sT^dkor. ki se tu*i-deal v deželi v domačih tovarnah. *e - '. 5 •'c poleg drfavne tro?nri^e v znesku d na;ev po iOO dinarjev v irebru za vsakih 100 ksr kot mouopol-BO takso. To n|n,vv-,n'c. kakor radi plačevanje drŽH\-ne tror^rine. ?e Iz-t " 2Im prei 'e s!a Ikof v prnnv-t. I^laCevanje m^fiopo'ne '^'^e vsf'a od 14. Januarja 1921. Izvoz slidkoria lz države je prepovedan. —sr TzUrt na velew«ertf v Pr*** Kmetijsko ministrstvo le obvestijo brzojavno % naredbo 5t. 1975/3 raj 29. januarja f. 1. de*elno vlado, da se namerava orizanirrati skupen izlet kmetovalcev cele kraljevine na veliki semenj v Pra^l. ki se bo vrli! cd 28. febniarja do 8. marca 1.1. Vsi ude-ležencl Izleta imalo vožnjo za polovično ceno na naših In čehosloviiSklh železnicah. Za potovanje je vsakemu potrebno nalmani ?400 K. Ker le za naš" gospodarski napredek \r raz-llrjenle obzorja poedinlh posestnikov in podjetnikov praška razstava velike važnosti, priporoča poverjenj-Stvo vsem interesentom obisk sejma. Kdor se hoče udeležit! sejma, naj orila vi tvojo udeležbo najkasnele Io 12. t. m. aH drž. vinarski ln sadjarski Soli v Mariboru, ali drž. kmetijski lol v St Jurju ob južni železnici, al! drž. kmetijski loli v Novem mestu ali pa pri kmetijski družb! sa Slovenijo v Ljubljani. Pri naznanitvi udeležbo Ima vsak udeleženec vplačati inesek 400 K. ki ie neobhodnjo do;roben za kritje stroškov« ,» —j? Obrtna bani*a v Ljuhlianl Ima svoj izredni občni zbor v dvo* rani mestnega magistrata v soboto^ 12. t. m ob pol II. dopoldne ter se delničarji oozlvllajo, da se polio^te« vilno udeleže, ker se bo sklepalo <% povISanlu delniške glavnice od 2 na 5 milijonov kron. (k) BOR Zr5. —d ffogreb, 10 februarja. Derlzet Bsrlln UK—244, Italija 535-537..^ Ijon.lon 566—570 New^;.rk 145—146» Parii 104O—1045 Prfl'-a 189—190. SvV en £150—2875, I>msJ 21.22 ln pol do 21.:so. Valute: Ameriški dolarji 144 da !44£0, avstrijske krone 2koO—2.r>. bol* srarski levi 16O-0. carski mhlji 0—70, teikoslovaske kron<» 1S0—185, f. taees kJ franki 1000—1020, napoleoni 475 fin 4°0 nen^V^ mark* 234—235. romnn* ski !e)i —200 Italijanske 620—.">2X *~ d Dunaj. 10. februar'a. Devize 1 Zagreb 468-472, Berlin 1160—1166» Budimpešta 127.2»— 129.2*. n.ikareSta 940-950. London 2725—2745, Milan 2510—2510. Pariz 4995—5035, Praga HR4 75—800.75. Sofija 847.50—857.50, Varšava 8337—85.37, Curih 11325 do 11.175, Newyork 596—700, Amsterdam 24000—24100 Valute: dolarji 695—699, boljr. levi 830—840, nemške marke 1149—1165. angleški funti 2720—2740, francoski franki 4980—5020. Itak lire 2500—2520, dinarji 1865—1985. poliske marke 85.40 -87.40. rom. Teli 022.50 do 9J2.50, ntbljl ,109—315. švicarski franki 11275—11325. češkoslovaške kroni 884.25—890 25. madžarske krone 126^7—128.87. MM Poizvedbe. v wtm Oseba, ki Je v torek na Sokolovi maSkaradl v Narodne domu vzela sivo alaska - boo iz garderobe v eobi Nar. soc. sveae naj lato tam takoj vrne, ker jo sna na. 8ioer se bo postopalo sodni j» »kim potom. ————— — - . 1 ,■■»1 Glavni urednik: Rasto Ptistoslerasek. Odgovorni uredniki Božidar Vodeb r r flffirta se 5Prcime v trgovino z me5a-Ultunu nim blagom. Ivan Sfavtnee, Šmartno pri TJ ti ji. I liots se na nizki m vrtom. Poizve se VVftlflova ulica 6 1. župnik. 104- Sova Mm*, đm za tate 3 medenim vioŽkom v tečajih, 3lrino-tok 6G cm proda F. Stupica, Ljubljana. 1023 m $® ns Som tNasiov pave upravnJSivo Slovenskega Karoda. 1015 Zanesljiva hotelska sobarica M^rreitTlP 2a ]- marec. Pismene *m»*i*h* ponudbe na naravo hotela IVon Ljcbtlana. 989 Spalna soba v težki laški renesanci r. nekaj drukera pohištva je naprodaj rva Glincah 37 ob Tržaški cesti. 962 Lecons de francais« Leciure, converaatlon, erammafre Prix: 15 c. Petltes groupes 2.'—25 c Dalmatinova nI l/Bi Ml?« N. Kos, stnd phlt. 1018 5 izložbena oKna iompiena z roleti m brušenimi gtekr. velikost 140X290 cm ima na prodaj (r&rtoa centrala v Mn&tjani. Pralakova »lica a 1C45 Proda a poM5t?o V^ŽZST H - 12 ure doo. Mestni trg 19'1 Trgovina z mUM *>m n^tn kiaju se kupi alt < Ponudbe ni urr. Skn .Trgovska bila 1112". .• kak?« prof«? t-vzame v uaitat zaroda »od 10l2 Proda 52 MwM lanski plast seal) 6.0J0 K, par ženskih čevljev in zlata zapestnic*. Naslov; K«*2etj, Kolodvorska u! 13, dvorišče, desna. 1031 Izurjeno strojepisko, popolncma zmožno slovenske in nein-site stenografi;e sprejme Jug»sf«vaa»lta iožeairsko padjetje * Martbars y.S9 Strelno lepenko dobavlja takoj v vsaki množini najceneje tvrdka Jos. H Puh, Limbl nv^ , Gradnika vlioa 22, telefon SI3. Sriala en mod se takoj do nizki rani nrPffs vpra&anja in eventualne U111 31 Ml ponudbe je poslati .IstriJannz uoravništvo Sioven^ skega Naroda. 1009 Koiigttefttiiii s praksa. Rfi to-imitm io mi. jezika. ™:.r^ za vsa pis. dela. Ponudbe z navedbo plače rod »Priraodta/1026" na uprav. S*ov. Naroda. \02\i Korespondenca! ™r*?; gospodična Seli živahne korespondence z inteligentnim gospodom. Ponudbe pod .S'cvenka 100Ša na upravnlStvo Slov Naroda. 1008 JKlad strojni inženir %sSSZ prakso (govori več jezikov) 53!e primerne stalne s'u*be. Ponudbe pod »Strojni inžen;r iff2m na tipravnUStvo Slov. Naroda 972 Si bukovih lepih, zdravih, *e za takojšnjo dobavo kvpl vsako množino prosto vagon. Ponudbe m uprev. Slov. Nar^d-i pod .Hlodl'1010\ 10T0 Kateri BianafaHtnrnl ali kOBfefecflstf frflrvffnf Di odstopil del svojega tok&la llljUitll la krojaškemu mojstru v Ljubljani aH Mariboru, Gr^m fjdi kot nri-krolevalec Ponudbe pod .Takoj Stev. 2/975* na uprav. Slov. Naroda. 975 Hardtmuth in drage, kopira« svinčnik0 y?eda navadna In v lesu za kavarne, pereaa, raiirko, erntlc. tekočI gasi, pefistul vosek, klo-se ta t papir Itd. na debelo ia dro« ono naj- f ftp^lfk MnMIana. ceneje pri *• /^đlKH, zidofskaai 4. Kupim rabljene jugoslovanske znamke. Iščem konelpllenta atf pa sposobnega sol i d ta tor j* za s velo odvetniško pisarno v Dolnji Lendavi ^reknurje. Vstop L marca 1931. Pogoji zelo ugodni. Ponudbe naj se stavijo J na odvetnika 3: Afslin Širaafter i 1014 i Konterisilnj vešča vseh pfa. del, slov. in u car jezika, I$Če mesta. Ponudbe g navedbo plače pod .Vsa dela/1027" na uprav. Slov. Naroda' 1027 TraZi it za Marži (TiM) pt* MA« trrfhf oženjen, radi stalne službe tuJ Viliul, uz deputat i polje za posjed krri Novog marofft. Ponude na Dr. Oorjjia, advictnlk, ?aerefe. Akademfčkt tff L 920 Proga s wSm jedlee mi", na«tavif a .^vskkaue*- i%W fVfHf li)ske iid vtiHhe ri6nn« itd. tudi s tiskom tvrdke uajceiie)e pri L. Favalak, M«ki|aaa. Frimerno mqni\a lam ti- prtiti -dor mi pove z* e«« soba v MKUlli) mestu, primerna za rie'avnico Ponudbe tod .Nuina rabim 1006* na upravo Siov. Naroda \000 && dabaio ln drobno najceneje pri Svilen papir . raznih naivah Fiavi papir L PEVflLEK ovojni za zvećk<* . m* t ■ • BfB»v. » papir i em, Risarski papir utmtmm. laznovratni lldovaka tit. 4. Ifrfffi^urll9 Vain ki *tc mero" mM laall JI I dalnt za presolo dobrih semei1, • da »o na t. pravkar Iz inozemstva dospela semena. Oddajerao jih z največ mogočo garancijo. Cenik pošljemo na zsbrevo. Trgovina s semeni, Stvar Sb Xoaa0M ! !ubl|*aa, Woi?ov« nL 11. 781 Trgovin?, soitiloi io seiaraa pri Celil oa prodi!. ^"SfSSE: hi*a za pekarno, p^is'osre, ledenica, kegljišče, 3' a ©rala zemlje e živirn in mtvJm fundus., 6 sab. pohištvo in vse b\igo za K 750 000. Post. vsak?- vrste posestva. Snrol Eretn?h Coljn, Dolgo «He 3. R2 r,i ia akatliah, velika li.blra. kairicell{n^i bel gladek, Čitau nt kockast, trgovski papir, gladek la karimtt« pripoirvča na debnlo in titrobn« tvgovina s p*pir,eiM L KffiH. LlĐDIlaga, UmUtk Mi r pisalna siiza. §olp mu orodJiii pall, ne v '0 slnU litalani se W nlfioa pisal?? miza, {tria M * Bizjak. Dvorni frfp 3. i024 Bmb) ^ ml kra>"a veT.ka kopal- pločevine, velika stensko :^rca!-.«. pripravno ^a modni sa^on, 6 stolov i?: rrie-cesnovega lesa, prevlečenih z baržu-nom. unifvalna miza z ma'mjrnato ploščo in okvirjeai, 2 nočni omarici z marmornata mi ploščami in 2 posti?!. Natančni naslov ?e noiz^'e pr. uprav. Slov. N&roda. 1030 Stare ko vi paker, nndeniaa, cink itd) kupnji tnjAvina a Železnfno Br? Tih & rritaak, Ltnbl|ena, Ca^karfevo nakraata ki. t« 827 Konkurence elegantno «ovo pehi"-vo fitja množina pcciokaiie I (jedilnica in Spalnica) [a napfOdaj. Kje pa nl/ki ceni se j^roda pri I. Po.: aove uptav. 5lov. Naroda. S Pe*n cesta 99 • popolnoma refifi izdelovanju pohištva iz r poglajenega le«a. ae iš^e. Ponudb« sprejena JagoslavoB-b&a &si!^a d. d. Zcgreli* 69« možen je samo oni trgovec, ki dobi blago iz prve roke Koruzo, oves, pšenico itd. dobite najceneje franko vsaka železniška postaja v Sloveniji pri B. Šurjafe i drag, Zagreb. Gundullfeva ul. Br. 58. Hit kailfaiE? jSvvivt sredstvo je Peklo katera pr; prehkijenju proti kašlju CRavaa zaloga med. 4r< g*-f:ia A&i\7 L}ti9J>yoancdi?ski, konceptni, pišem-i ski, ovHai fnbarvani isapir, Crgonkc knVm •j vseh velikosti, frtane i eno aH 2 dvema kolonama, vezan© v pap'r, platno afi ao!«snie. Kjmta kafizi« po cfe^čaih Zdtfa šolskih zvezkov. Zavitke zaemB