OGIJLŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU * IsrriajMiio vm#kovr#Hm# ilikoTln« EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKi ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of AUEindf VOL. XXXV.—LETO XXXV. cleveland, ohio, friday (petek), DECEMBER 26, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 254 frank ponikvar Včeraj zjutraj je nagloma preminil na svojemu domu Frank Ponikvar, star 83 let, stanujoč na 5710 Bonna Ave. Doma je bil iz vasi Dobrava, fara Škocjan na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 49 leti. Delal je za Cleveland Hardware Co. predno je šel v pokoj pred 22. leti. Bil je ustanovni član društva Slovenec št. 1 SDZ^ katerega je še vedno bil član kakor tudi član društva Srca Marije (staro) in društva sv. Antona št št. 138 C.K.O. Žena Anna je umrla leta 1948. Tukaj zapušča hčer Mrs. Anna Zalar in enega vnuka, v stari domovini pa dva brata. Pogreb se vrši v ponedeljek ob 8.30 uri zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v soboto popoldne ob dveh. stanley ambkoziak Po 10-mesečni bolezni je pre-i^iinil v Lakeside bolnišnici, kjer je nahajal pet dni, Stanley Ambroziak, stanujoč na 15505 plencf^ Rd Rod ^ "'J.' ter se je nahajal tu 40 let. Delal je 24 let pri Eaton Axle Co. Tukaj zapušča soprogo Hildo, rojena Gempel, in otroke: Mrs. Adelia Wanda, Mrs. Dorothy Goodrich, Robert, Mrs. Merle Baumgardner in Mrs. Arlene Vierling. Pogreb se vrši v soboto ob dveh iz Grdinovega Lake-shore pogrebnega zavoda; 17010 Lake Shore Blvd., na Lakeview pokopališče. 4 sophie petelin V St. Alexis bolnišnici je umr-la včeraj Sophie Petelin, rojena ^trauss, stanujoča na 3616 E. St. Zadnjo nedeljo je praznovala svoj 28. rojstni dan, ko je bila odpeljana v bolnišnico, kjer jO včeraj umrla. Družina Strauss pred leti stanovala na Schaef-Ave. Bila je članica društva kraljica Miru št. 24 SDZ. I^kaj zapušča soproga Law-^^nce, hčerko Mary Frances, ®tara dve leti, sestro Mrs. Stef-Puchmeyer, in štiri brate: Louis, Rudolph, Henry in Frank. Sestra Mrs. Mary Pikš je umrla oktobra meseca. Pogreb se vrši v ponedeljek Zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v Cerkev sv. Lovrenca ob 10. uri nato na pokopališče Calvary. 4 ^ank kurtz • Umrl je Frank Kurtz, star 69 stanujoč na 2526 St. Clair Ve., kjer je zadnjih 37 let vodil •pesnico. Rodom je bil iz Hrvat-^ e, odkoder je prišel v Ameriko P^d 40. leti. Bil je član društva • 21 HBZ. Soproga Josephine 3e umrla pred par leti. V stari omovini zapušča brata Marka ®Sreb se vrši v soboto popoldne ^ 1- uri iz Golubovega pogreb-"ega zavoda, E. 47 St. in Su Perior Ave. tei.atko Po kratki bolezni je umrla v L ' Luke's bolnišnici Mrs "^^latko, stanujoča na Langley Ave. Stara je bi- CDalje na z. strani) AMERIKA SE ZAČNE S CRKO'T'-TAKO SE TOLMAČI ZAKON! WASHINGTON, 25. decembra—Novi ameriški vselit-veni zakon je stopil v veljavo dne 24. decembra 1952 ob polnoči. Zakon med drugim tudi določa, da se morajo točno pregledati člani posadke ladij, predno bi ti sploh mogli pristati. Važna je njihova politična pripadnost. Prva ladja, ki jo je zadelo to določilo, je bila francoska ladja "Liberte." Za njo pa neka britanska ladja. Tako Francija, kakor Velika Britanija sta protestirali proti novemu vse-litvenemu zakonu, kolikor pride v poštev mornariško ošobje. Senator McCarran, demokrat iz Nevada, ki je oče tega zakona, je na proteste, o katerih je dobil poročilo, podal sledečo izjavo; Črka "A" je prva v abecedi. Amerika se začne s to črko in Amerika je vse, drugega nimam pripomniti." Novi vsehtveni zakon je zbral v celoto vse, kar je bilo glede vseljevanja v Ameriko zbranega v posameznih določilih v zadnjih 154 letih. Novi vselitveni zakon daje prednost severno in zapadno evropskim izseljencem, je pa v škodo južno evropskim in vzhodnim narodom. Predsednik Truman je vložil zoper ta zakon svoj veto, toda zakon je dobil v kongresu potrebno dvotretinjsko večino. Med zadnjo volilno borbo je ta zakon bil predmet politične debate, ker je Truman očital Ei-senhowerju, da se druži s tistimi, ki hočejo ohraniti v Ameriki priviligirano raso. Novi zakon sloni na sistemu kvot. Razlika je ta, da mora biti polovica te kvote, ki je določena za posamezno državo, strokovno izvežbanih ljudi, ki bodo koristni Ameriki. To določilo je novo. Dovolitev vstopa v Ameriko se lahko odkloni iz zdravstvenih, pa tudi ideoloških razlogov. Žene in otroci, ki spremljajo kandidata, se štejejo v kvoto. Enako tudi tisti, ki prihajajo v Ameriko pozvani od sorodnikov, ki so že v Ameriki. Novo v tem zakonu je tudi to, da posamezne organizacije in tudi delodajalci lahko zaprosijo za koga, ki naj pride v Ameriko. Nova so nadaljnja določila, kako se izgubi že pridobljeno ameriško državljanstvo. Predvsem, če je kdo v zadnjih desetih letih, odkar je postal ameriški državljan, bil trmast in ni hotel dati odgovorov na vprašanja, ki bi jih nanj stavil posebni odbor kongresa, ki preiskuje tiste Amerikance, ki so sumljivi in ki se bavijo s podtalnimi gibanji. Tujci, ki še niso ameriški državljani, morajo v januarju javiti vseljeniški oblasti svoj naslov in če to opustijo, je ta napaka razlog, da se lahko depor-tirajo. # Slučaj preiskave moštva posamezne ladje je ovira rednega potniškega prometa. Velika ladja ima redno veliko število moštva. Predno se to moštvo preišče in se zberejo o vsakemu posameznemu članu vsi potrebni podatki, lahko preteče več časa. Ladja pa mora po voznem redu ob določenem času odpluti. Ker je moštvo zadržano, se ladja ne more držati voznega reda. Ti slučaji postanejo posebno kvarni za pomorski promet, ki je navezan na mednarodni vozni red in če se bo to določilo zakona McCarran tolmačilo dobesedno, bodo preiskave moštva ladij zavlačevale tako prihod, kakor tudi odhod potniških ladij. To je t\idi smisel francoskega in britanskega protesta pri ameriških oblasteh. NI SPOŠTOVAL BOŽIČA LUDLOW, Ky., 25. decembra —Vdova R. G. Triplette, stara 69 let, je šla za božič na grob svojega moža. Ko je na grobu klečala in molila, jo je napadel zahrbtno neki ropar in jo okra-del za $64. Plesna veselica Društvo Slovan št. 3 SDZ priredi svojo letno veselico v soboto, 27. j^ecembra v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Johnny Vadnalov orkester bo igral vesele poskočnice, za vse drugo bo pa tudi najboljše preskrbljeno. Društvo se prijazno priporoča občinstvu in članstvu SDZ za obilno udeležbo. Žalostna vest Mrs. Frances Hočevar iz 1072 Addison Rd. je prejela iz stare, domovine žalostno vest, da ji je tamkaj umrla ljubljena sestra Marija Vidergar, rojena Trtnik, stara okrog 66 let. Umrla je 17. decembra v vasi Zadvor-Dobru-nje. Podlegla je po kratki bolezni ko jo je zadela kap. Tamkaj zapušča soproga Kari, hčer in sestro Jozefo Strojinc, v Kansasu zapušča brata Antona Trtnik, tu v Clevelandu pa sestro Mrs. Hočevar, ter več sorodnikov tu in v stari domovini. Bodi ji lahka domača gruda. Vaje zbora Triglav Pevcem in pevkam zbora Triglav se sporoča, da se prihodnje vaje vršijo v ponedeljek zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih. Vabi se vse, da se gotovo udeleže. Pobiranje asesmenia Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. domu na Holmes Ave., bodo pobirali asesment za tekoči mesec nocoj in jutri zvečer. Pri-četek ob 6. uri. Pogreb Joseph Klobučarja Pogreb pokojnega Joseph Klobučarja se je vršil danes zjutraj ob 9.30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Pogreb Antonije Lekšan Pogreb pokojne Antonije Lekšan se vrši v soboto zjutraj ob 8.15 uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Viljema ob 9. uri. Pomiloščen kongresnik IMELI BOMO 590 MRTVIH? CHICAGO, 25. decembra — Ameriški zdravstveni svet računa, da bo končni rezultat praznikov okrog božiča 590 smrtnih žrtev ameriškega cestnega prometa. Lep božični bonus—kajne? Bonus v pravem pomenu besede pa bi bil, kot trdi imenovani zdravstveni svet, če bi amerišld vozači posvetili le malo skrb; vožnji, bi bili le malo vljudni in bi imeli v sebi le malo čuta do ameriške skupnosti . . . Povrnjeno državljanstvo WASHINGTON, 25. decembra — Predsednik Truman je vrnil ameriško državljanstvo tistim, ki so ga izgubili, ker so dezertirali iz vojaških edinic in tistim, ki so ga izgubili po sodnih odločbah, pa so se kasneje izkazali vredni ameriškega državljanstva, ker so se borili na Koreji. Vojaških dezerterjev, ki so državljanstvo izgubili, pa ga sedaj znova pridobijo, je v Ameriki 8,940. Večina odpade na kopno vojsko. v INDIJI— UMETNI RIŽ NEW DELHI, 25. decembra —Indijska vlada raziskuje možnost kako odpraviti pomanjkanje hranil umetnim potom. Izdelovali bodo umetni riž. Umetni riž, tako napoveduje indijska vlada, bo izdelan iz sredstev, ki so doma na razpolago, bo dober, a glavno—bo stal manj kot pa uvoženi riž. VELIKO DARIL ZA BOŽIČ NEW YORK, 25. decembra— Raznih daril in paketov so ameriške železnice razvozile za božič za 5% več, kakor je bil to slučaj leta 1951. Ameriške pošte pa so razdelile 5,750,000,000 raznih poštnih pošiljk. LOVSKA STRAST MOUNT VERNON, Ne v., 25. decembra — Mestna občina je izdala lovske karte starim lovcem . Charles Hali je star 84, Luce 86, Randall 88 in prosilec Walton 90 let. WASHINGTON, 25. decembra — Predsednik Truman je pomilostil republikanskega kon-gresnika Parnella Thomasa, ki je bil obsojen, ker je stavijal v spisek oseb, ki naj bi bile nameščene kot vladni uradniki, ljudi, ki pa v resnici niso delali za vlado. Denar, ki naj bi se plačal tem namišljenim uradnikom, si je pridržal zase. Pripomniti je, da je bil kongresnik Thomas šef odbora spodnje zbornice, kateri odbor se bavi s slučaji "nevrednih" Amerikancev, ki so v zvezi z podtalnimi in levičarskimi gibanji. Dodatek k zahvali V, zahvali za pokojno Frances Fabec se je pomotoma izpustilo, da pokojnica zapušča tudi sina-ho Louise Fabec in več sorodnikov tu, v stari domovini, v vasi Koritnica pri Št. Petru na Krasu pa zapušča brata Antona Sedmak in isto več\orodnikov. Prve vaje Nocoj ob 7.30 uri se vršijo prve vaje za igro "Smuk," ki jo vprizori dramsko društvo Ivan Cankar. Prosi se vse, ki imajo vloge, da gotovo pridejo ob času. Visok krvni pritisk bo ozdravljiv? Iz veteranske bolnišnice Crile, ki se nahaja v Parma, Ohio, poročajo, da je bil po dolgotrajnih laboratorijskih e k s perimentih izoliran neki element v človeški krvi (hypertension), ki povzroča visok krvni pritisk, ako je njegova količina v krvi previsoka. Na podlagi tega dognanja se upa odkriti sredstvo, s katerim se bo moglo obnormalni krvni pritisk znižati. Torej obstoja upanje, da bo bolezen, na kateri boluje mnogo ljudi, postala ozdravljiva. Naloge novega ameriškega kongresa, ki se sestane dne 3. januarja 1953 POLNO PREDLOGOV, KI NAJ JIH REŠI NOVA ZAKONODAJA TEŽAVE RADI KRONANJA KRALJICE PERTH, Avstralija, 25. decembra — Avstralski baron Byron, ki ima farmo v Donnybrook v južni Avstraliji, pravi, da ne bo mogel iti na kronanje britanske kraljice Elizabete, ki se bo vršilo dne 2. junija 1953. Razlog? Britanski plemiči morajo imeti za to svečanost predpisano obleko. Byron je svojo "plemiško" obleko posodil drugemu takemu plemenitašu, ki se bo te svečanosti udeležil, sam pa trenotno nima denarja, da bi si nabavil novo. Nova namreč stane $1,400. Byron pa noče povedati ^me tistega plemiča, kateremu je obleko posodil, ker bi bil ta v zadregi. LETALSKA KATASTROFA POJASNJENA? WASHINGTON, 25. decembra — Največja nesreča v zgodovini letalstva, v kateri je preteklo soboto našlo smrt 86 oseb, večji del vojakov, v državi Washington, je bila rezultat tega, ker je odpovedal mehanizem, s katerim se kontrolira kreta-nje letala. Tako trdi uradno poročilo armadne letalske sile, ki je izvršila tozadevno preiskavo. RAZDVOJENA DVOJČKA ŠE ŽIVITA CHICAGO, 25. decembra — 15-mesečna dvojčka Brodie, ki sta bila skupaj zraščena z glavo in razdvojena, se nahajata v nespremenjenem z d r a v s tvenem stanju. Operacija se je izvršila pred enim tednom. Eden od njih, po imenu Roger, še ni prišel k zavesti. Če ne bo nastopila infekcija možganov, odpade bojazen, da ne bi dvojčka ostala pri življenju. KANADSKI PETORČKI ŠTUDIRAJO CORBELL, Ont., 25. decembra — Znane kanadske petorčke —pet sestra Dionne je božični praznik praznovalo pri svoji materi Olive Dionne. Petorčke so stare 18 let in pohajajo univerzo v Nicolet Quebec. PRILOŽNOST ZA POROKO COPENHAGEN, Danska, 25. decembra — Upokojenec, star 86 let, je v tukajšnjem predmestnem časopisu objavil sledečo ženitno ponudbo; Trikratni vdovec bi se rad poročil četrtič. Njegova bodoča žena bo imela lahko in udobno življenje, ker upokojenec razpolaga—s hišo in vrtom. Psihološka poteza komunistov SEOUL, 25. decembra — Na zapadnem in centralnem sektorju fronte so kitajski in severnokorejski komunisti danes zgodaj zjutraj nehali streljati in presenetili ameriške in druge čete Združenih narodov s tem, da so z zvočniki oddajali božične pesmi in pred svojimi postojankami razobesili napise z božičnimi pozdravi. Na enem delu fronte so Amerikanci zjutraj celo našli igrače in sladkarije, katere so komunisti pustili na izpostavljenih mestih enkrat ponoči. Na vzhodnem koncu fronte pa so komunisti z 200 mož močno četo naskočili postojanke Združenih narodov in sledil je boj z bajoneti. WASHINGTON, 25. decembra—Po sestankih generala Eisenhowerja z generalom MacArthurjem, ki naj bi tudi šel po poročilih listov na Daljnji vzhod, in raznih republikanskih prvakov, je izdelan načrt, kako naj se čim hitreje konča vojna na Koreji. V notranjem življenju pa so se oglasile ameriške organizacije, tudi delavske unije, s kopico predlogov, katere naj reši nova administracija. V notranji politiki gre v prvi i vrsti za znižanje davkov. S to j Unija C.I.O. ima izdelan ce-parolo so agitirali republikanci | lotni gospodarski program, ki ves čas volilne agitacije. Republikanci pravijo, da bo treba naj-prvo znižati upravne stroške, začeti z varčevanjem, nato pa bi šele sledilo znižanje davkov. General Eisenhower, tako se trdi iz njegove okolice, je mišljenja, da zlasti vojaška uprava trosi po nepotrebnem denar. O tem se je prepričal ob svojem zadnjem obisku na Koreji in na Daljnjem vzhodu. K bodoči zakonodaji so se oglasile različne ameriške organizacije, ki zastopajo posebne interese svojih članov. Privatni kapital stoji na stališču, da je odpraviti sistem dajanja pomoči tujini in da se je postaviti na stališče—"ne pomoč, marveč izmenjava blaga—trgovina." Ameriška zdravniška zveza se boji, da bi prišlo do kake "socializacije" medicine. Zato je proti temu, da bi se v okviru socialnega zavarovanja uvedlo tudi zavarovanje zoper bolezen. (Predsednik Truman je imenoval posebno komisijo, ki je študirala vprašanje o ameriškem zdravstvu in ki je že izdala svoje poročilo. V tem poročilu ta komisija naglaša slabo plat ameriškega zdravstvenega stanja in skoraj dobesedno ponavlja, kar je trdil predsednik Truman, da je na polju ameriškega zdravstva treba nekaj napraviti. Stroški privatnega zdravljenja so previsoki, zato se bolni ne zatekajo k zdravniški pomoči. Previsok je odstotek tistih mladeničev, katere vojaška oblast ob naborih izvrže, ker so preslabotnega zdravja. Sedanje stanje na polju zdravstva in metode, kako se ljudje zdravijo, so za Ameriško nevzdržljive.) Zahteve delavstva Nekaj razlike med delavsko unijo A.F.L. in C.I.O. v pogledu Taft-Hartleyevega zakona se vidi tudi v novih predlogih, stavljenih po omenjenih unijah na kongres. Dočim predlaga unija A.F.L. spremembo tega zakona, se zavzema za kontrolo nad cenami in mezdami, se unija C.I.O. izraža o obstoječem Taft-Hart-leyevem zakonu popolnoma negativno. Ta zakon je uničil v ameriškemu delavcu vero in zaupanje v njegovo vlado, pravi spomenica unije C I O. ga je predložila vladi. Naj se odpravi diskriminacija pri name-ščenju delavstva; naj se izda zakon in to po federalni vladi, ki bo prepovedoval linčanje; naj se odpravi davek za vpis v volilni register in naj se vobče odpravi vsaka diskriminacija. Na polju zdravstva se zahteva zavarovanje zoper bolezni. Unija C.I.O. je za nadaljnjo pomoč Amerike za-padnim evropskim demokracijam. Reakcionarni legijonarji Ameriški Legija zahteva splošno vojaško obveznost in vežba-nje, poseg federalne vlade, če pride do stavk; najvišjo mero nad davki in najavlja borbo proti "socializirani medicini." Legija zahteva, da naj se komunistična stranka v Ameriki stavi izven zakona in da se vsi znani komunisti ali deportirajo, če so tujci, ali pa vtaknejo pod ključ, če so domačini. Dne 20. januarja bo nastopil svojo službo kot novi ameriški predsednik general Eisenhower. Ob tej priliki bo prebral kongresu svojo poslanico, v kateri bo začrtal ameriško notranjo in zunanjo politiko, kakršno misli on v bodočih štirih letih voditi v imenu Amerike. Svojim poma-gačem je dal nalog, da zberejo volilni material in njegove izjave za časa volilne borbe in se na podlagi teh izjav z naknadnimi dopolnitvami sestavi besedilo poslanice. Tu(Ji predsednik Truman je na delu pri izdelavi besedila poslovilne poslanice kongresu, ko odhaja iz Bele hiše. Ali bo to poslanico prebral osebno ali ne. Bela hiša ne javlja. Vojaški odbor spodnje zbornice bo začel dne 8. januarja 1953 javno razpravo o položaju na Koreji. Zaslišan bo med drugimi tudi general Bradley, šef ameriškega glavnega štaba. Razprava naj ugotovi vzroke, zakaj ne pride do premirja na Koreji. Razprava se bo bavila tudi z zadnjo izjavo generala MacArthurja, da vse za zdravilo, ki naj končno ozdravi korejsko bolezen. Nadalje bo na razpravi splošna debata ali je dati prvenstvo mrzli vojni in kaj je ukreniti, če bi se mrzla vojna spremenila v pravo vojno. v ČOLNU PREKO ATLANTIKA BRIDGETOWN, 25. decembra — Francoski zdravnik dr. Alain Bombard, star 28 let, v Franciji specialist za srčne bolezni, je prispel v tukajšnjo angleško naselbino. Dne 25. maja 1952 je odplul na svojem gumijastem čolnu iz Sredozemlja in romal preko Atlantika, dokler ni dospel v britsko zapadno Indijo. S čolnom je preplul na tisoče morskih milj. Pri sebi je imel radio, kompas, geografske karte. Toda to ni važno. Dr. Bombard se je namreč bavil s teorijo, katero je hotel preskusiti tu- di v praksi, da se človek na morju lahko preživi brez posebnih zalog hrane z uživanjem svežih morskih rib, raznih morskih rastlin in s pitjem vode, ki jo ujame od padavin. To se mu je tudi posrečilo in radi tega je vesel, da je dosežen cilj, ko je čil in zdrav prispel v britansko Zapadno Indijo. O zdravstvenem stanju se ni pritožil in je o sebi le trdil, da ga muči slaba prebava. Iz Kanarskih otokov do britanske Vzhodne Indije je rabil polnih 65 dni. h' STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 26. decembra 1952 ENAKOPRAVNOST »J Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. *231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEndersMt 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)__$10.00 For Six Months—(Za šest mesecev)___6.00 For Three Months—(Za tri mesece)_ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) -$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. DELAVSTVO-V POLITIKO! John Lewis, voditelj ameriških rudarjev, je pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki so se vršile dne 4. novembra, pozval ameriško delavstvo, naj ustanovi lastno politično delavsko stranko. Povdarjanto—v ameriških ma-gazinih se je spričo oblasti, ki jo ima vodja in mož kvalitet kot Johna Lewisa kot unij ski voditelj ameriških rudarjev, pisalo, da je najmočnejši mož v Ameriki. Splošna stavka v premogokopih—in ameriško gospodarstvo je ohromelo! Ne gre pa samo za to stran! Zdi se, da je John Lewis prepričan, da mora biti večnemu kompromisar-stvu, s katero od ameriških strank demokratov in republikancev naj gre delavstvo, končno konec! Novoizvoljeni predsednik živahne unije C.I.O. Walter Reuther je nastopal aktivno v politiki že med volilno agitacijo in je šel za Stevensonom. Četudi Reuther takrat še ni bil vrhovni voditelj delavske unije C.I.O., je bil voditelj v delavskih vrstah in v Ameriki vobče znana osebnost. Toda glavno—Reuther zastopa stališče, da se mora ameriško delavstvo ne samo strokovno, marveč tudi politično orientirati! Novoizvoljeni predsednik najmočnejše delavske organizacije v Ameriki—unije A.F.L. Meany je prelomil s tradicijo te delavske zveze in podal pomembno izjavo, da mora unijsko organizirano delavstvo iti v—politiko. Še en značilni moment je doživelo ameriško delavstvo v zadnjih dneh. Namreč poziv, da naj se obe najmočnejši delavski uniji A.F.L. in C.LO. združita in da bo tako nastala fronta že sedajo 14,000,000 organiziranih in strokovno usposobljenih ameriških delavcev. Kaj je ozadje vseh teh pozivov po enotnosti? Možno je samo dvoje: Ali smo, četudi ne takoj jutri pred ustanovitvijo ameriške delavske politične stranke in bi bilo s tem konec kompromisarstvu, s kom naj ameriško delavstvo paktira, ali z demokrati, ali z republikanci. Ali pa stoji ameriško delavstvo pred odločilno borbo za ohranitev že pridobljenih pravic in za pridobitev novih, kakor je to cilj vseh ameriških delavcev. Zadnji slučaj se omenja radi nastopa republikanskega predsednika Eisenhower j a in republikanske večine v kongresu, torej v spodnji zbornici in v senatu. Torej pa tudi s prelomom delavske tradicije, ki je bila rojena in se je nadaljevala v vladi demokratov zadnjih dvajsetih let. Republikanci so udarili na ljudsko struno, obenem pa govorili iz srca ameriškega kapitalizma, da je pač treba spremembe. Parola o spremembi je vleka najmanj toliko, kolikor parola, da bo Eisenhower čimprej e končal vojno na Koreji. Vprašanje korupcije menda tudi republikanci niso vzeli tako resno. Saj korupcije kot take nima v programu ne demokratska, ne republikanska stranka. Korupcija se drži osebe, ki je karakterno vzeto manjvredna. Predsednik Truman je na primer ravnokar pomilostil republikanskega kongresnika Parnella Thomasa iz New Jerseya, ki je bil obsojen radi nepravilnosti s plačilnim čekom, torej s plačo, katero je dobival kot kongresnik. Glavni šlager je bil —sprememba. Zopet pa se vprašamo, v čem naj bo ta sprememba, da je važna. To, da se spremeni vlada, je naravno. V agrarni politiki ne bo spremembe—to je tudi dejstvo. Kajti Eisenhower se je izdal za pristaša demokratske agrane politike zadnjih dvajsetih let s svojim znanim "Me too," torej "tudi jaz soglašam." Parola SPREMEMBA je osvojila ameriško javnost, ki je z večino glasovala za to spremembo. Ce analiziramo ameriško politiko, ameriško javno in gospodarsko življenje, moremo priti do edinega logičnega zaključka, da naj se beseda "sprememba" tiče le politike do 63,000,000 ameriškega delavnega ljudstva, ki je poleg kapitala najvažnejši ameriški faktor življenja. Eisenhower se je na primer, sicer ne kot predsedniški kandidat, vendar kot predsednik univerze Columbia o delavskem socialnem zavarovanju izjavil: "Vsak Amerikanec naj gre v ječo, kjer bo imel hrano, posteljo in streho nad seboj, pa bo tako preskrbljen in zavarovan." Eisenhower v volilni borbi ni bil za odpravo Taft-Hartleyevega zakona. Eisenhower mora računati z republikansko večino v kongresu in na južne demokrate. Delavstvo se tega zaveda in zato—STOJ NA STRAŽI! L. C. UREDNIKOVA POŠTA Vabilo na Silvestrov večer v SND CLEVELAND, Ohio—Že stara tradicija je, da vsako leto na Silvestrov večer prireja Slov. nar. dom na St. Clairju veliko veselico v znak letnega odhoda in prihod novega. Tudi letos se domičarji posebno pripravljajo na ta letni dogodek z vodstvom mlajših direktorjev: Joseph Fi-folta, Frank Elersicha, Andy Turkmana in Mrs. Stwan; manjkalo ne bo rajanja, okraskov in vsega, kar je v skladu z dnevom. Mladina bo zasnuvala in se zibala ob zvokih Slapnikovega orkestra v avditoriju, starejši pa v spodnji dvorani, ob Kavčniko-vih polkah in valčkih. Spodaj se bo tudi serviralo kokošjo pečenko z pritiklinami za svoto $2. Naš starosta J. Taučar pa odpre, ta večer, zatvomice tistega, ki se sveti kot cekin. Iz steklenic bo kipel Ljutomerčan in kraški teran bo na preiskušnji vsem, ki so dobre volje, kot pravi tista lepa slovenska pesem: in vsi ga prav dobre volje pijo in zraven si pesmi po jo! Slovenski narodni dom je last nina našega naroda v Ameriki. Kot je stara domovina zibelka in središče našega naroda, tako je SND zbirališče in središče naših priseljencev. Kljub temu, da smo se izselili iz posredne domove bližine in smo raztepeni po vseh delih mesta in tudi okolice, se kaj radi vračamo pod njegovo streho k izvoru, kjer smo zapisani v skupni knjigi. Ta knjiga SND izkazuje nad devetnajsto lastnikov društev in posameznikov. Narodno podjetje v pravem pomenu besede. Dom je že petič izplačal desetino, kot odplačilo na certifikate. Kot odplačilo na certifikate izda letno okoli petnajsto čekov z okroglo svoto $15,000. Enkrat na leto, na Silvestrov večer, se pa proslavi to zajem-nost in skupno last. Pridite in rezervirajte si večerjo pri tajniku John Tavčarju. Srečnemu bo tudi oddan U. S. Savings bond za $50. Leo Poljšak Vabilo na letno sejo EUCLID, Ohio — Celokupno članstvo društva Zavedni sosedje št. 152 SNPJ vabim na pol noštevilno udeležbo letne seje nocoj ob 7.30 uri v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Na dnevnem redu bodo volitve odbora za prihodnje leto in ukrepalo se bo o raznih drugih važnih zadevah. Po seji bo prosta zabava. Na svidenje vabi Frank Žagar, predsednik Vabilo na plesno veselico CLEVELAND, Ohio — Društvo Slovan št. 3 SDZ vabi na svojo letno plesno veselico, ki se vrši v soboto, 27. dec. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek bo ob 8. uri zvečer in igral bo znani Johnny Vadnalov orkester. Torej za plesaželjne bo prav dobro preskrbljeno in plesalci ter plesalke, katere rade srbijo pete, se kar pripravite, ker šlo bo kot za stavo, saj bo še nas, ki ne plešemo, privzdignilo. Torej, članstvo društva Slovan kakor sosednjih društev in glavne odbornike se vabi, da se udeležite te veselice. To je eno pionirskih društev pri Zvezi, od katerega je bilo že več članov tudi glavnih odbornikov. Torej, na veselo svidenje v soboto, 27. decembra v SND na St. Clair Ave. Nikomur ne bo žal, zabave bo obilo in prijetno se boste počutili v veseli družbi. Z bratskim pozdravom Aiitou JaJikovicIi, zapisnikar JANKO N. ROGELJ: Materina ljubezen Na Gorenjskem, blizu Kranja, je živela v mali vasici stara mati, katere trije sinovi .so odšli po svetu še v zorni mladosti. Samo je bivala v revni in zapuščeni bajti, ki je bila postavljena za ozadje drugih kmečkih hiš. Ljudje, ki so hodili za ozarami, oziroma za sadnimi vrtovi, so jo večkrat videli, kako je čepela na veznem pragu ter uživala borno južino ali večerjo iz lončka ali ponve. "No, mati Kocmanova," so jo nagovarjali, "kako je kaj ?" A ona je odgovarjala: "Kako bi bilo kaj, ko so odšli sinovi po svetu. Janez je odšel prvi. Podal se je v tujino, ki je za Svetim Joštom. Drugi je šel Francelj, ki je v tujini, ki je daleč za Triglavom, a najmlajši je odšel Joža, ki hodi po tuji deželi, ki je menda za Grintovcem." Ko je stara Kocmanka pripovedovala ljudem o svojih sinovih, ki so bili v tujini, je vedno pogledala proti Svetemu Joštu, Triglavu in Grintovcu. To su bili trije mejniki, za katerimi so ji izginili njeni trije sinovi. Do tja je segel njen pogled, do tja je mogla seč tudi njena misel. Tam se je ustavila tudi njena materina ljubezen, ker naprej si ni vedela in znala pomagati. Stara je bila že blizu sedemdeset let, ko se ji je zahotelo, da bi prišla do Sv. Jošta, da bi tam pogledala na drugo stran gorskega vrha, da bi videla deželo, v kateri se preživlja njen sin Janez, kamnosek. Res, o kresu, ko se ljudje okpli Sv. Jošta podajajo na goro kurit kres, podala se je tudi stara Kocmanka, da pogleda na ono stran gore. S pomočjo drugih je prispela na gorski greben, ko je že padala noč na zemljo. Težko ji je bilo, ko ni mogla takoj pogledati onstran tega mejnika. Ob sončnem vzhodu je vstala in šla pogledat, da bi videla tisto toplo in južno deželo, kjer njen sin Janez kleše in zasekava kararski mramor. In čudno prečudno, kako ponižano in ukanjeno se je čutila, ko je onstran Sv. Jošta videla, celo in dolgo vrsto samih hribov in gora, eno večjo od druge. Šele sedaj, prvikrat v življenju, je stopila na goro, da bi videla tujino, pa se ji je v glavi zavrtelo, kako velik je svet, da se niti na vrhuncu gore ne vidi na konec sveta. Zanjo je bil svet tako velik, kakor je trikotnik gorenjske planjave. Stara Kocmanka je odšla v dolino zelo potrta. Kdor jo je videl potem v vasi, vsak ji je prisodil deset let več. Postarala se je čez noč. Tudi posedala ni več na pragu. Hrano je uživala kar na ognjišču. Več ni gledala proti goram, za katerimi so bili njeni sinovi. Postala je tiha in zamišljena, hodila je sama, ogibala se je znancev in prijateljev. Iz cerkve je prihajala zadnja po poti, ki vodi za ozarami. In čudno prečudno, v tistem poletju so se vrnili iz tujine njeni sinovi. Prvi je prišel Joža. Stari očanci so pripovedovali, da je bil tako daleč, da ni bil več pod našim cesarjem, in ne pod jcsarjem, ki je prijatelj z našim, impak nekje za Nemčijo. Drugi je prišel Francelj, zidar, ki je go-yoril čuden jezik, ki ni bil italijanski in ne nemški, ampak so odili, da je prišel iz dežele, odkoder je prišel Napoleon na Kranjsko. A slednji pride sin Janez, kamnosek, iz dežole La-.lov, kjer sije sonce in pihajo južne sapice. Takrat je stara Kocmanka po-iclcdala svoje sinove v obraz in )či, pa je obstala s svojim pogledom. Obrazi njenih sinov so jili spremenjeni. V očeh njenih linov je bila še tista domačnost, ki je izražala toplo sorodnost in gorko čuvstvovanje. Ampak obrazi so bili izsušeni, bledi in oveneli. Kakor da se jim je izsušila rdeča kri, kakor da se cedi iz teh obrazov znojna sokrvica. Nič ni rekla stara mati, ko so sinovi polegali za kočo ter se v poltihih glasovih pogovarjali med seboj. Večkrat je stopila mati do njih, da bi čula te glasove, toda vselej so sinovi utihnili. To jo je zabolelo v srcu. Starko je objela težka slutnja in bolna misel. Več ni bila vesela njih prihoda, rajši bi videla da bi bili njeni trije sinovi daleč za gorami. Vaščani se niso zanimali za Kocmanove sinove, ki so se vrnili v domačo in rojstno vas, ne da bi pozdravili vas in vaščane. Prišli so kot tujci, ki nimajo prijateljskega nasmeha in ne zaupne besede. Zato so se jih vaščani tudi bolj ogibali kot ciganov. Gledali so na nje, kot da je v njih vse zakleto in izprijeno. Edini človek, ki je govoril ž njimi, je bil bajtarjev Konrad, ki je bolehal za zlatenico ter zato pil vsak dan vodo, v kateri se je namakal zlat cekin. Konrad je bil ključavničarski pomočnik v Gradcu, kjer si je nakopal zlatenico ter je pozneje umrl za jetiko. . In zgodilo se je, da so vaščani zapazili, da se vsi trije bratje, udajajo pijači. Pili so čez mere. Uživali so še nekaj drugega, kar nihče ni mogel določiti. Zato so večkrat spali po dnevi in ponoči, ne da bi kaj jedli, ali prišli izpod podstrešja bajte, kjer so spali. Stara Kocmanka ni razumela svojih sinov. Postali so ji tujci. Kuhala jim je, dokler ni pošel denar, katerega so ji izročili, ko so prihajali v domačo^ kočo. Sinovi tudi niso oporekali ali se jezili, ko mati ni več skuhala. Sinova Francelj in Janez sta dobila začasno delo v mestu. Joža, ki je bil navaden delavec, je neznano kam izginil. Toda to še starko ni umirilo, vidno je lezla v gube, noge so ji odpovedovale, prijeti je morala za palico, na katero se je opirala. Nič ni pogledala proti nebu, kjer se je nebo dotikalo gorskih grebenov. Gledala je v zemljo, po kateri je hodila že skoro sedemdeset let, in katera jo še ni varala. Vsaka pot, po kateri je hodila, jo je pozdravljala, vsak kamen, ki je bil premaknjen ob poti, je zapazila. S palico je sedaj tipala to verno zemljo, ki ji je bila zvesta in draga, po kateri je vodila tudi svoje otroke, svoje tri sinove, ki so se vrnili iz tujine, toda ne poznajo nje in ne te lepe gorenjske zemlje. Nehote se je ustavila, potolkla s palico po belem apnencu ter ga pričela popraše-vati, kako da še on ni spremenil svojega lica in mesta, da jo Š3 vedno pozdravlja kot dolgoletno in staro znanko. Takrat je mislila stara Kocmanka, kako je mogoče, da lastni sinovi pozabijo živo mater, ko je mrtvi kamen pozdravlja ob poti. In ni se jezila na sinove, ljubila jih je, saj so bili njeni otroci: Ponosni Janez, lepi Francelj in rudečelični Joža, ko so odhajali v tujino. Še poljubili so jo, ko so odhajali. . . Pa se je zamislila sključena starka: Že vem, kdo je zastrupil moje sinove; tujina jih je zastrupila. Reveži so, pomagati si ne morejo, trpijo in umirajo. Zato so tako bledi, njih lica tako izpita in lioža na obrazu tako suha. Ni čula, da so prinesli domov le kosti, fožo in udrte oči. Da oči, samo v' teh očeh gori in plameni odsev nekdanjih sinov. Morebiti jim je hudo pri srcu, da so se vrnili iropani vssga: Zdravja, lepote in ljubezni. Saj je tudi bajtarjev Konrad epal v Žagarjevi bajti teden dni, predno ga je mogla sestra spraviti na svoj dom, v revno in staro bajto. Tudi Kon- rad je jokal, ker ga je bilo sram in strah, ko je prihajal nazaj med zdrave ljudi, iz katerih je puhtelo zdravje, moč in močna volja. Toda njeni sinovi ne jokajo, se ne čmerijo in ne stokajo; oni molčijo in iščejo tolažbo v pijači. Saj so bili doma skoro mesec dni in niti eden ji ni rekel slabe besede. Prav taki so, kakor je ona sama, ki se izogiba ljudi, molči in tiho prenaša svojo bol. Ona in njeni sinovi samo čutijo s srcem, tam bi jejo boj na življenje in smrt že leta in leta. Morebiti pa je naše življenje zakleto, morebiti je posegla po naših življenjih kletev nezvestobe ... ali nam je usojeno, da umiramo v tem prokletstvu. In zakaj je zadelo to prokletstvo tudi sinove, zakaj usoda ne zapečati samo njenega življenja ter pusti sinove v sreči, blagostanju in ljubavi. Menda je res. da vsak sprejme svoje plačilo za njegova dobra in slaba dela na tem svetu. Da, tujina jih je poslala nazaj v domačo vas, ko jim je otrpnila jezike, izsušila sočna in rudeča lica in privila ogenj žarečih oči. Saj domovina ne bi storila tega, domovina ljubi svoje otroke, ljubi jih tako, kakor jih ljubim jaz sama s svojo molčečo materinsko ljubeznijo .. . Bilo je v nedeljo zjutraj. Po vasi je hitel Svečanov pastir ter kazal proti koncu vasi, da naj gredo ljudje tja, pa bodo videli nekaj groznega. Res se je koncem vasi, kjer stoji kozolec in znamenje, zbralo precej ljudi, ki so topo gledali pod kozolec. Nihče si ni upal do kozolca, kjer je visel Kocmanov Joža, ki je izginil pred meseci. Prišli so orožniki ter poskrbeli, da so odnesli njegovo truplo v vaško mrtvašnico. Čez dva dni so ga pokopali na vaškem pokopališču, tam v se-verno-vzhodnem kotu pokopališča, kjer ni bila zemlja blagoslovljena. Pogrebcev ni bilo, zvonenja ni bilo, le tista dva, kf sta izkopala grob, sta ga tudi zasula. Za Krivčevim zidom, ki je mejil na pokopališče, je stala stara Kocmanka, tiha, nema in žalostna, edina priča, da so ji pokopali sina, katerega ji je zastrupila tujina. Vso vas je objela sramota in strah po tem dogodku. Nekateri so se jezili, zakaj da enaki ljudje ne umirajo tam, kjer so bili. Takrat so se tudi jezili nad baj-tarico, ki je imela v svoji hiši brata Konrada. Nekateri so ji celo pretili, da naj ga pošlje nazaj v Gradec, pa naj tam mirne vesti umrje. Par tednov po tem dogodku so potegnili utopljenca iz tekoče vode. Bil je Kocmanov Francelj. ki je skočil v vodo. Pokopali so ga poleg brata Jože. Stare Koc-manke ni bilo, da bi bila priča. Le dva dni po pogrebu je prišla na pokopališče, se ozrla na dva sveža groba, pokrila obraz s črnim predpasnikom ter odšla proti domu s polglasnim jokom. Komaj se je polegla govorica po vasi o dveh nesrečnih bratih, komaj so se vaščani privadili nočem in nočnim strahovom, začela je skovikati sova v vaški lipi, veter je pričel pihati z vso silo skozi celo noč. Naslednjega dne so vaščani spogledovali drug drugega, vsak pričakujoč, da mu bo sosed povedal, kaj se je zgodilo ponoči. Vera v vasi je ta, da kadar sova skovika in piha nenavadno močan veter, da se je zopet nekdo obesil. Pa je minul dan, dva in teden dni, in kmetje so pozabili na slutnjo, ki sta jo ustvarila sova in veter. Toda več kot teden dni ni minulo zatem, ko je stara Kocmanka kazala z roko gori v podstrešje, kjer so spali njeni trije sinovi. Tam si je vzel svoje bedno življenje njen tretji sin Janez. Na pokopališču so bile tri groblje sveže zemlje, tam ležijo trije bratje: Joža, Francelj in Janez. Stara Kocmanka pa je ostala še pri življenju. Prišel je praznik Vseh svetnikov. Nikdo ni okinčal tistih treh grobov. Ko so bili vsi drugi grobovi okinčani, je iz treh gro-oov v severno-vzhodnem kotu /aškega pokopališča nastala ena 5ama groblja ali kup plevela in prsti. Tja so metali vse, kar je bilo nepotrebnega na drugih grobovih. Ko so na Vseh svetnikov dan popoldne prišli ljudje na grobo-/e, stare Kocmanke ni bilo med ijimi. Ko so zvečer fantje in nožje v zvoniku zvonili in vabili judi v cerkev, stare Kocmanke jopet ni bilo. Povedali pa so oni. u so zvonili v zvoniku, da so /ideli v malem posekanem goz-liču izven vasi prižgane sveče, (i so gorele pozno v noč. Videli 30 jih potem vsako leto, ko so :vonili v zvoniku. V letu, ko je I mrla stara Kocmanka, ko j® umrla njena tiha, osramočena n bolestna materinska ljubezen, li bilo žive duše več na svetu, da )i šla prižigat sveče v gozdič Eam za vasjo.' Slovenski družabni večer Vabim vas na Slovenski družabni večer, ki bo v nedeljo, 28. decembra v Slovenskem narodnem domu na Sf. Clair Ave. ob 4.30 popoldne. Pri prireditvi sodelujejo dramsko društvo "Lilija," pevski zbor "Korotan" in klub "Krog." Program je pester in zanimiv; vsebuje prizore iz operete "Miklavž prihaja," simbolične slike in deklamacije. Nastopil bo moški in nato ženski zbor "Korotan" z 72 pevci. Posebej bo nastopil odlični tenorist Fr. Corcnšek, bariton ). Dovjak in nato tenorist F. Turel od "Glasbene Matice." Po prireditvi bo prosta zabava s plesom. Igral bo orkester R. Vadnal. Vstopnina je 1 dolar za odrasle in 50c za otroke. Anton Crdina st. Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) la 48 let. Tukaj zapušča soproga Joseph, hčer Ethel Telatko, si-love Steva Kopkas, Joseph in Lawrence, brata Andrew in se-itre Mrs. Anna Kovalchin, Mrs-Elizabeth Balash in Mary, vnu-{e in vnukinje. Pogreb se vrši / ponedeljek zjutraj ob 8.30 uri z Louis Ferfolia pogrebnega za-/oda v cerkev sv. Lovrenca ob ). uri in nato na pokopališče Calvary. ■f august yukich Nagloma je preminil August fukich, star 70 let, stanujoč na 3634 E. 82 St. Tukaj zapušča soprogo Bergitta, sinova Anton in Gregor, hčere Mrs. Helen Ha-ger, Mrs. Catherine Hrovat in Mildred. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10.45 uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 11.15 uri in nato na pokopališče Calvary. V blag spomin jb drugi obletnici smrti naiegs ljubljenega in nepozabnega soproga in očeta Josepli I H E V C ki jc umrl 28. dccembra 1950 leta. Leti dve je že minilo, odkar si nas zapustil Ti, kako je žalostno življenje odkar Te več med nami ni! Mirno spavaj, nepozabni, vsak dan spomnimo se Tc, enkrat bomo vsi sestali tam v višavah rajskih lO. Žalujoči Soproga in otroci Cleveland, Ohio, dne 26. dec. 1952. ENAKOPRAVNOST ' STRAN b WARWICK DEEPING USODOVEC ROMAN (Nadaljevanje) Spomnila se je, da ima v to-bačnici samo še tri cigarete, in kupila v tobakarni nasproti gostinca pri "Juriju" škatlo po petdeset kosov. Pravkar je odhajala iz prodajalne, ko se je pokazal na pragu Furze, ničesar ne sluteč, z oprtnikom na enem ramenu. Ustrašila se je, čeprav ni pokazala. Narobe, Furzeu se je zdela popolnoma obrzdana. Privoščila mu je rahel nasmeh. "Prišla sem pogledat — za nekaj ur." "Da?" V mislih si je dejala, da je videti močno utrujen. Tudi on 3e spadal v ta čutijivi večer: mož ki je plaval na površini življenja. Počakala ga je pred prodajalno; hotela je, da bi zvedel, kje je bila in kaj je delala. To si je bila dolžna. Ko je stopil na cesto, je staid zunaj: nenavadna prikazen v črni obleki in klobuku, a s hladnimi, ravnodušnimi očmi. "Na grobovih sem bila. Da. — čez nedeljo sem tukaj." Ozrl se je na gostilno. "Pri "Juriju"?" "Ne, doma. Hiša je zdaj moja. Nekam — odgovorno se čutim zanjo." Strmel je vanjo, a zmisel njegovega pogleda je bil Maryji nedoumljiv. Manjkalo ji je razume-v&nja za njegovo resnobo, za i^Gsničnega moža, ki je stal na pločniku in ji zrl v obraz. Osta- la je V svojem ustopu. "Imela sem sitnosti z vozom. Pri Andrewsu sem ga morala pustiti. Oh — da ne pozabim kupiti sveč. Nič luči nimam tam doli." "Ali ste prišli peš?" "Peš." Ce bi bila vedela, kaj se je skrivalo za tem nedolžnim vprašanjem, bi bila šla bivšemu že-niiiu s poti. 3 Toda izmikanje ni bilo na spo-*'6du njene igre. Bila je »kakor Razvajen otrok, ki se v zveri-"^Jaku spogleduje z varno zapr-tim levom. Vse njene zveri so bil 8 varno zaprte; brez skrbi ~~JOHN PETRIC GEORGE KOVACIC unijska brivnica (preje Lipanje) Vedno najboljša posluga. 'Rm priporočava. '61 EAST 185th STREET Pri nas radevolje Pošiljke v jugoslavijo Pripravimo zdravila za mandel drug co. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 PrijateFs Pharmacy Prescription specialists Zastonj pripeljemo na dom Si. Clair Ave., vogal E. 68 St. ENdicott 1-4212 ST. CLAIR HARDWARE Lartrf, Clair Ave.. UT 1-0926 ^aaie Pujidar — Joe Vertocnlk. last. ^'LUMBERSKE POTREBŠČINE ^ ORODJE — ŽELENIMA — ključavnice — ELEKTIRI-CNI PREDMETI — BARVE Želite prodati vaše posestvo? imamo vedno kupce 2 gotovino. Za hitro, za-'^esljivo in zadovoljivo Poslugo, se obrnite na Joseph Globokar ^86 EAST 74th STREET HE 1-6607 ;p«J7 john lenarsic CAFE — 7601 ST. CLAIR AVE prvo - VINO - ŽGANJE Vpdno dober prigrizek in prijazn* družba. Mr. in Mrs. Anton Kotnik GOSTILNA 7513 ST. CLAIR AVE. Za kozarec dobre pive, vina aH žganja ter za okusen prigrizek pridite k nam. Vedno prijazna postrežba in vesela družba. AVT