153. Številka. V Ljubljani, i torek IZ. Julija I9Z1. LIV. leto SLOVENS Iiaa|a vsak iaa popoldne, tavsostil aoiollo la prasalko. iratl t Prostor 1 m/m x 54 m! m sa male oglase d j 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m viSlne dalje kapčljski In uradni oglasi 1 m/m k 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2-—w Pri večjih naroČilih popust Vprašanjem glede inseratov na! se priloži znamka za odgovor. Dprivnlstro „Slov. Naroda« la M Mar o dna Tlakama'* KaaOova oiloa it. 5, n-iUttno. — Telefon ftL 304. l9Sloronakl Maroi' valja v L|abl|ant la po postil v Jmgoalavt JI i celoletno luprej plačan . K 30Z menoj morate govoriti pač nemško«. Stražnik: »Kje pa smo pravzaprav, v Jugoslaviji aH v Avstriji?« 1'rad-n:k: »Kaj hočete. Jugoslavija me je prevzela, povrh tega pa sem še definitivno nastavlien«. * Tako se codi nrl vas. Kaj takega bi bilo v Nemški Avstriji nemogoče. Tu bi ga kratkomalo upokojili, čeprav imamo vse oolno vpoko-jencev. Bogata Jugoslavija seveda kaj takega ne stori. Slovenci so si najbolj škodovali s tem, da so odpustili iz službe neškodljive offcljante, diurniste. učitelje in druge, čeprav so bili vešč? slovenskega jezika. Ti so sedaj tu najbesnejši agitatorji proti Jugoslaviji. Najboljše bi bilo, da ste jih prestavili na Kranjsko. Nasprotno pa ste pustili uplivne osebe, ki so imele protekcijo, ali ki so hitro svoj plašč obrnile po vetru, na važnih mestih. Izdam vam tajnost, da smatrajo tu razne gospode na odličnih mestih v Mariboru In drugod, ki jih v! smatrate za dobre Slovence, za Nemce aH vsaj za Nemcem orijaz-ne. Povem vam slučaj, ki se Je zgodil na slovenskem uradu: Mariborski nemški vlsokošolci so pripovedovali v pisarni neke propagandističke organizacije, da Je g. S. svo- Jeročno preiskal njihovo prtljago in jim pustil vse, dočim Je slovenskim dijakom odvzel celo najnujnejša živila. Tudi sicer sede tu pa tam na vodilnih mestih gospodje, ki so bili nekdaj več ali manj Nemcem prijazni. Le na ta način si moramo razlagati, da je mogel dr. Mravlagg toliko časa bivati v Mariboru. In dr. Mravlagg ima gotovo več na vesti, kakor na pr. dr. Miiller, dr. Brejc, Grafcnauer in drugi, ki se ne smejo prikazati na Koroškem. Neka učiteljica iz Maribora je tu izjavila: »Znam slovenski, toda do danes se nisem govorila z nobeno slovensko učiteljico slovenski in tudi nikdar ne bom, saj vsi govore nemški z menoj — od šolskega nadzornika do najmlajše učiteljice. Tudi poduču-jem v nemškem duhu in bom vedno poučevala, dokler so Slovenci tako neumni in me pustijo na mojem mestu.« Še en zgled. V nekem panger-manskem društvu, če se ne motim je bilo to v Sudmarkl«, je nemška gospica iz Maribora pripovedovala, da je na neki nemški zabavi plesala z — »windišerskiml« in hrvatskimi oficirji, dasi so imeli isii večer Slovenci prireditev na korist koroškemu plebiscitu. Z zaničevalnim posmehom je to pripovedovala In pripomnila: »Slovenci pač niso zreli za svojo državo, ti spadajo pač zopet pod naše gospodstvo!« Dobro Je pri nas znano, da Imajo številni jugoslovenski oficirji Nemke za žene. S tem se pri nas računa, ker je natančno znano, da se niti ena Izmed teh Nemk še ni naučila slovenski. Slovenec se torej mora v svoji državi ravnati po svoji ženi. ki se neče učiti slovenskega Jezika. Nota bene te dame se nečejo učit! jugoslovenskega jezika, ker hočejo ostati tako ponosno izjavljajo, Nemke in samo Nemke . . . TI zgledi pričajo, da ste Slovenci še vedno pod magičnim vplivom stoletne odvisnosti od Nemcev, da ste še vedno hlapci in da se še vedno niste naučili — gospodovali. V tem pogledu lahko pomagajo samo najstrožje odredbe, morda strikten ukaz predpostavljenih oblasti, da smejo uradniki in častniki v civilu ali v uniformi javno govoriti samo slovenski aH srbohrvatski. Tako po-« stopajo Italijani, tako mi Nemct, zlasti na Koroškem. In kakor vidi-« te, smo pri tem prav dobro uspevali: V plačilo in nagrado za germanizacijo smo dobili vso Koroško* Ako bi bili na Koroškem manj brezobzirno nastopali in postopali, bi bile danes tamkaj razmere najbrže drugačne: gospodarji tamkaj bi bili Jugosloveni. Vidite, ml vodimo borbo z vso brezobzirnostjo, zakaj rabite vi nasproti svojim najhujšim sovragom samo rokavice? Ali menite, da si boste pridobili nemško prijateljstvo? Kako se motite! Sovraštvo med nami in vami bo ob* stojalo večno, saj imamo Nemci vedno edini ta cilj pred očmi, da asimiliramo, t. j. germanlziramo čim največ tujerodnih življev. Z dobroto se v današnji dob! ničesar ne opravi. Leta 1919. ste s6 prostovoljno odpovedali železniški progi Radgona - Spilje. Posledice ste videli: morali ste izprazniti Radgono, potem še Spilje In nI dostf manjkalo, da bi ne izgubili še Maribora. Za vse to se imate zahvaljevati svoji fenomenalni popustljivosti in spravljivosti! VVastian se je nedavno tega te-razil: Ko bomo združeni z NemčiJ6\ kar se bo, kakor se nadejam, skoraj zgodilo, bomo z »wlndlšerji« še dru« gače govorili!« Pozor torej in bodite oprezni! Ako se združi Avstrija z Nemčijo — In to se zgodi prav gotovo še to ali najkasneje prihodnje leto — skrbite za to. da vas no. va situacija ne zaloti zopet neprt* pravljene! Takrat bo prilika, da do% bite nazaj to, kar vam pripada t6 človeškem in božjem pravu, ozemlje, ki ga naseljujejo Slovenci, pred vsem pa južno Koroško. To vam želim iz vsega srca, zlasti ker vem, da ste te kraje Izgubili samo vsled naših nasilstev in zvijačnosti In vsled lopovščin plemenitih prijateljev Italijanov, Jusrus, Pravilnih h nool stanovanjski uredbi« Dne 8. julija popoldne se je vr* šila anketa pri deželni vladi glede novega pravilnika, ki je glasom časopisnih poročil soglasno pritrdila določbam pravilnika. Uradni list z dne 8. julija objavlja že novi pra* vilnik. Določila so v njem, katera se nam zde nesprejemljiva. Določi« la v Členu 1. so komaj združna z do* ločili zakona o davkih, ki predpisu* je čuvanje tajnosti, člen 10. dekre* tira pregledovanje stanovanj nadzornikih. Primerjali smo člen l naše ustave, pa mislimo, da nedos takliivosti stanovanja ni mogočd omejiti po pravilniku, ki ga je izda* la deželna vlada. Premišljali smo 6 členu 23. pravilnika, ki govori o pre« seljevanju in doseljevanju, in ga primerjali s členom 5. in 10. naše le« pe ustave, ki govori o osebni svobo* di, pa se nam je milo storilo. Najt Alfonz Daudet: 30 Tarf arln na planinah Roman. Prevel dr. Ivo šorli. In čeprav je bil po svoji naravi zelo na* sproten vsakemu nasilju, si vendar včasih ni mogel kaj, da ne bi bil z njim razpravljal o njih krvavih načrtih, jih odobraval ali grajal ter dajal nasvete, kakršne more le mož, ki je že sam korakal po vojnih stezah, ki zna pri* jeti vsako orožje v roko in se boriti »mož proti možuc z velikimi zvermi. Nekega večera, ko se je vračal z Vasilje* vima in Bolibinom po dveh urah razburljive glasbe v hotelski koncertni dvorani proti do* mu, je nesrečneža zapustila vsa pamet: Stisnil je Sonji roko in izbleknil, kar je toliko časa zadrževal: »Sonja, jaz vas ljubim!« A glej, ona je ostala čisto mirna. Samo bolj bleda je bila, ko se je ozrla vanj pod plinovo svetiljko v veži, kjer sta se ustavila. Potem se je razle* gel čez njene drobne bele zobe tajinstven na» smeh in tiho je rekla: »Ce je res, kar zaslužite si me!« 2e je hotel odgovoriti, že je odprl usta, da ji s prisego obljubi kakršnokoli zločinsko novost, ko se mu je približal sluga, ki je \ hotelu snažil čevlje« rekoč; — Gori vprašujejo po vas. — Neki gospodje so. — Vas iščejo. — Mene? Strejla! Zakaj pa? In pred njim se je odprla stran 1. knjiži* ce s slikami: »Tartarina ujamejo in ga izroče ruskim stražam...« Toda čeprav ga je streslo je ostal junak. »Bežite! Rešite se!« je rekel s pridušenim glasom Sonji ter naglo odskočfl od nje. Potem se je odpravil po stopnicah > vzravnano glavo in ponosnimi očmi, kakor da stopa na vešala. No, šment vedi, zakaj, držaja se je pa le moral oprijemati... Ko jo je zavil v hodnik, je zapazil pred svojo sobo gručo ljudi, ki so gledali skozi ključavnico, bili po vratih in klicali: »He, Tar* tarin!« Približal 60 je še sa dva koraka in mrzlo zaprašal: — Ali iščete mene, gospoda? — Vas, gospod predsedniki Pred njim je stal suh in živahen možic v sivi obleki. — Bravidat — Kaj ie mogoče?... In tudi vi, Excourbanies? A kdo je tamle? — Evo mc*c*c*e! je zameketalo, in že se je bližal tudi vajenec, zadevajoč se do stene z dolgim, na vrhu v siv papir in povoščeno platno zavitim in še najbolj palici s trnkom podobnim drogom. — Čo, čo, čo — Pascalon! Zdravo, na5| fant)... Ampak kai imaš tam? ... Postavi vendar kam tisto reč! — Potegni papir hitro dol! je šepnil ko* mandant. S spretno roko je zdaj dete odtrgalo zavoj, Tartarin pa bi bil skoraj omedlel, ko se je razgrnil pred njim taraskonski prapor. Odposlanci so se odkrili. — Gospod predsednik! — Bravidov glas je bil svečan in močan, čeprav se je rahlo tre* sel — zahtevali ste zastavo, mi pej smo jo vam prinesli!... — Jaz zahteval? je zategnil predsednik z očmi kakor jabolko. — Kako? Da niste zahtevali? ... — A, da... Že res ... je zajecljal Tarta* rin, ki se je naenkrat spomnil Bezuqueta, O, vse je razumel, ostalo uganil in ves presunjen, da ga je hotel lekarnar a svojo bistroumno lažjo poklicati samo nazaj na pot časti in dolžnosti, je ginjen zamrmral: »O, otroci, ka* ko lepo ste to napravili, kako ste me osrečili! — 2ivio naš predsednik! je zahreščal Pa* scalon in zamahnil s praporom. Takoj pa je zapel tudi Escourbaniesov gong ter pognal svoj bojni klic: »Su, šu, šu šušur!« do zadnjih globin hotela. Vrata so se začela odpirati, v vseh nad* stropjih so se prikazale radovedne glave, a se prestrašene tudi že umikale, ko so zagledale to zastavo ter te črne kosmate može, krileče z rokami po zraku in tuleče nerazumljive be« sede. — Mirni, tihi hotel »Jungfrau« gotovo Še nikoli ni doživel takega krika in vika. — Stopimo v mojo sobo! je rekel Tarfa« rin, ki mu je bila reč nekoliko neprijetna. Se so pa iskali po temni sobi užigalic, ko so se vrata na oblastno trkanie kar sama od* prla in se je med njimi pokazal rumeni, naduti in napihnjeni obraz hotelirja Meverja. Hotel je že vstopiti, a se je pred to temino, iz kate« re je gorelo toliko stražnih oči. ustavil na pragu in od tam s strnjenimi zobmi in trdim svojim švabskim akcentom zakričal: — Prosim malo bolj po tiho.,, dam vse s policijo pometati na cesto! Kakor da je zapihal bik v temini na fo surovo besedo »pometati«, hotelir je stopil celo malo nazai, a že dotavil: — Ne mislite, da se ne ve, kdo ste in da ste in da ni nikogar, ki bi ne pazil, kaj uga* njate! Jaz vsekakor nočem takih ljudi pod svojo streho. — Gospod Mever! je spregovoril Tarta« rin z zjelo vljudnim zelo prijaznim, a tudi zelo trdnim glasom: »Pripravite moj račun! Jutri zjutraj odpotujem s temi gospodi na Jungfrauo!« 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 12. julija 1921. Stev. 153 bolj bo zanimalo to*le določilo pra* vilnika (člen 8.): »Za neizogibno potrebna stanovanjske prostore, ki se ne smejo dodeljevati v zmislu člena 21. uredbe, se smatrajo: 1. sa samce, vdovce, ločence obeh spo« lov z lastnim gospodinjstvom ali brez njega ena soba; 2. za družina brez otrok ali z največ enim otro* kom dve sobi; 3. za družine z več nedoraslimi otroci tri sobe; 4. sa družine s tremi ali več* nedoraslimi otroci štiri sobe; 5. za vdovca (vdo* vo) se v primerih pod 3. In 4. raču» ni ena soba manj. Sorodnike, ki žive iz nujnih eksistenčnih vzrokov v skupnem gospodinjstvu z družino upravičen« čevo, je smatrati za družinske člane. Osebam, Id izvršujejo poklic ali službo v stanovanjskih prosto« •rih, se sme število sob povišati za eno ali dve sobi kot delovni sobi. V dopustno število stanovanj* skih prostorov ni Šteti poselske so* be, kuhinje, prednje sobe, pralnice, kleti in drvarnice. Pravilnik je res izredno zani« miv. Predpisuje nam čisto novo življenje. Take pravice po naši sod* bi deželna vlada nima v ustavni dr* Žavi. Upamo, da vendar ne obvelja pravilnik v tej obliki, sicer pridemo v kratkem v razmere, ki vladajo pri Morrnjoncih. Saj bo kmalu za kaz* nence več prostora dovoljenega! Kam naj gredo ljudje s pohištvom? Ali bomo ljudem življenje zagreni* 11, ali jim bomo po vsi sili zatrli vso ljubezen do dela in do bivanja v do* movini? Imamo zmisla za socialne potrebe in bomo pametne stvari vedno podpirali, ali kar je preveč, je preveč. Tukaj gre za najobčutlji* vejšo stran kulturnega človeka, ah bomo uvajali pogoje za življenje, katerih nas bo sram? Takih ekstre* mov, ki so škodljivi raz državno in še bolj raz strankarsko stališče, mi ne pripoznavamo. Čemu pretirava* ti? Zida se sedaj že precej, ne plašiti torej ljudi. Če bi še državna uprava kaj storila za svoje številne urade, bo kmalu boljše. Pravilnik v tej obliki naj bi ne obveljal. Politične uesti. = Vprašanje kraljevih namestnikov. Beograd, 10. julija. Današnja »Epoha« piše: »Dasi je bil Pašić bolan In se te dni niso mogle vršiti seie ministrskega sveta, vendar ni zastalo delo dede obrazovanja pokrajinskih vlad. Radikalni in demokratski ministri so se že srx)razurrreli glede oseb, ki bodo imenovane za kraljeve namestnike. Za namestnika na Hrvatskem bo imenovan poslanec Juraj Demetrović, v Sloveniji praški poslanik in minister Ivan H r ib a r, v Bosni Nikola D j u r-gjević, v Dalmaciji pa MetličiČ, član stola sedmorice v Zagrebu ali pa ostane dosedanji deželni predsednik. Na prvi seji ministrskega sveta bo podpisan ukaz o imenovanju namestnikov. Vlada bo dala namestnikom instrukcije za postopanje, da se Čim najpreje likvidira dosedanja pokrajinska uprava in pripravi teren za uvedbo oblasti. Posebna skrb se posveti likvidaciji v Hrvatski in Bosni, ker je tu najtežje izvesti likvidacijo, saj ie v teh pokrajinah najbolj izrazita pokrajinska individualiteta, in ker bodo vsaki preuredbi nasprotovali Radičev-ci in zajedničarji. Najbolj riskanten je položaj kraljevega namestnika v Zagrebu. Zato ni hotel razen Demetro-vića noben izmed Hrvatov prevzeti tega mesta.« — Predrznost klerikalnega -»Slovenca«. Pod tem naslovom piše >Jugc: Kako daleč jo segla predrznost slovenskih klerikalcov, jo razvidno iz pisanja njihovega glavnega organa Slovenca«;, ki je nedavno pisal o razmerah v Bosni in rekel, da so Srbi v Bosni najbolj neznosni in predrzni. Govoreč o mučoništvTi Srbov v Bosni, postavlja >Slovenec< besedo mučenik med uses-ea: Ali ni to brezmejna predrznost klerikalnega lista? V Bosni je bilo deloma obešenih, deloma ustreljenih okoli 4000 ljudi, v Bosni so umrli desettisoci naših otrok lakote, slovenski klerikalci pa so se prilizovali idiotu Karlu in kupiČili posvetno bogastvo. In ti ljudje jne priznavajo mučeništva onemu delu lastnega naroda kateremu to priznava ves kulturen svet Ali ni to predrznost? — Socifalni politični položaj kmetov na Hrvatskem. V zadnji številki >Nove Evrope« razlaga dr. Aleks. Ga-vela vzroke nezadovoljnosti hrvatskih kmetov — radičevcev. Prvi vzrok je, da hrvatski kmet ni zadovoljen z načinom, kako se izvaja agrarna reforma. Hrvat noče zemlje štiri leta le v začasni najem, nego zahteva, naj se mu da lemlja takoj v last. Hrvat po tolikerih slabih izkušnjah nič več ne verjame in ne zaupa >gospodu< ter misli, da je reforma le navidezna, a da se zemlja po Štirih letih, ko bo država urejena, zopet vrne veleposestnikom. Stoletja varani kmet hoče končno jasno pravico, zajamčeno z zakonom, a ne le provizorij na štiri leta. Zato zdaj kmet zemljo le izkorišča, je ne gnoji in ne cedi jarkov; zato pa je pridelek žita in drugih sivil strašno padel. Mnogi kmetje zahtevajo, naj se veleposestva parceliralo in potem kmetom v korist prodajo. Nočejo ničesar zasfconi. nego hočejo vse pošteno plačati. Toda ministrska uredba niti tega ne dovoljuje. Drugič: Hrvat noče več dajati župnikom bere, ker so vsi župniki (z izjemo onih v 2umberku)! bogati veleposestniki ter se marsikdo izmed njih bavi še 6 trgovino vina in žita Zaradi agrarne reforme in ker narod bere noče dajati, se je zdaj znatno zmanjšal dohodek župnikov. Ti pa zvaljujejo vso krivdo »a Jugoslavijo. Po cerkvah' in še več izven cerkve duhovščina politizira in včasih* odkrito, včasih prikrito toži po 'Avstriji. Zato naj bi se bera odpravila, a uvedle naj bi so državne plače tudi za duhovščino. Dalje je kmet nezadovoljen zaradi počasnosti in situacii uradov in sodišč. Zlasti oočineki uradi na Hrvatskem so zanemarjeni, uradniki nesposobni, leni in korupiranl, ker so slabo plačani. Izmed takozvane vaške inteligence so edini učitelji dobro plačani. Največje zlo pa jo, da hrvatsko ljudstvo nima sol in zato nobene izobrazbe. Zato Je prvo: otvoriti ljudske pole po vseh vaseh' in čim več ljudskih knjižnic. >Namesto naglega otvarjanfa tolikerih visokih in sredniih Šol« — piše dr. A. Gavela — >bi bilo v tem dragem času nujneje. odpirati ljudske in nižie kmetijske šole. Ml smo v prvi vrati kmečka država, in greh je pustiti v ogromne večino prebivalstva, ker se bo to maščevalo na vsej državi. Narodu je treba dati občutljivo strogo, a tudi občutljivo pravično in dobro upravo. To dobimo najhitreje z ustanovitvijo upravnega sodišča za vsako oblast in z ustanovitvijo ljudske sole s šolskim vrtom v vsaki vasi!« = O trgovinskih pogajanjih z Italijo. Zastopnik lista »Novosti« je naprosil predsednika italijanske delegacije v Beogradu g. Lucciollija za informacije. Na vprašanje o stanju pogajanj je odgovoril g. Lucciolli: Življcn-ske potrebe Jugoslavije in Italije zahtevajo, da sta ti državi v najboljših prijateljskih razmerah, kakor morata dva hišna posestnika kot soseda živeti v najboljših odnošajih. Že 30 let je moje delo to, da sklepam za svojo domovino trgovinske pogodbe z drugimi drŽavami. Sedanje delo sem prevzel tem rajši, ker sem sklenil tudi poslednjo trgovinsko pogodbo s Srbijo 1. 1906. Spričo sedanjega prehodnega stanja se morajo trgovinske pogodbe sklepati samo za relativno kratko dobo, ker se razmere hitro izpreminjajo. Pogajanja trajajo dolgo, ker mora vedno en del čakati navodil svoje vlade, ki se nahaja zunaj kraja Dogajanj. Ker je vaša država še v stadiju konso-Iidiranja, je treba večkrat dlje časa čakati na vaše podatke. Za naš sporazum pravzaprav ni nobenih ovir, in v interesu obeh se moramo prizadevati, da odpravimo male zapreke. Pri vas so zamudo našega povratka iz Italije do našem prvem odpotovanvu iz Beograda tolmačili napačno.. Zamudili smo se samo radi železničarske stavke v Italiji. Vzrok, da trajojo pojraanja teko dolgo, je v tem, da je za najmanjše podrobnosti treba zbirati in pripravljati ogromno gradivo. Navzlic vsemu temu bomo imeli danes ob sedemnajstih svojo šestnajsto in jutri svojo sedemnajsto sejo. Neutemeljeno ie bilo pri vas tudi pisanje o zvezi vprašanja trgovinske pogodbe z vprašanjem evakuacije. To ni bilo prav. Naše delo ni v nikakršni zvezi s politiko. Mi imamo samo nalogo, da sklenemo trgovinsko pogodbo in to je povsod delo več mesecev. Tudi s pogajanjem med Beogradom in Rimom glede reškega in baroškega pristanišča nima naša delegacija ničesar opraviti. O tem se je pogajala delegacija g. Ouartierija. — Že nad 2 meseca se mudim v Beogradu in sem iz osebnih in zasebnih vzrokov naprosil svojo vlado, da me kar najprej odpusti s tega mesta, da bi mogel odpotovati. Ne glede na to, katere osebnosti bodo nadaljevale pogajanja, se nadejam trdno, da bo v najkrajšem Času podpisana trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo. asa Cilj primorske politike. Svoj uvodnik pod tem naslovom zaključuje tržaška »Edinost« takole: »Z ranallsko pogodbo je Primorska odsekana cd središča duhovnega -žlvljenia slovenskega jezika, od duševne matere. Realnost nas sili, da ne razmišljamo, ali je narodu in narodovi kulturi potrebna ena ali več držav. Vemo pa, da ie vrhovni smoter države, da omogoči in pospeši vsestranski in svobodni razvoj sil duha in telesa svojih državljanov. Skupno duhovno življenje v jedinstvu jezika in krvi z jugoslovensko kulturo onstran državne meje, pa nam more biti v sedanji dobi našega političnega delovanja izven vsake alternative. Ohranitev zveznosti našesra duševnega Življenja s slovensko kulturo in po možnosti samostojno sodelovanje, soustvarjanje, bo dalo pečat eksistenčne upravičenosti narodu pol milijona Ju-goslovenov v Italiji, ki prebiva v polkrogu okoli Trsta. Naša politika mora varovati navedeni smoter našega nacionalnega življenja, mora izposlovati ustanove in zmožnosti kulturnega ustvarjanja prosvetne aktivnosti ter neovirano svobodno sožitje s kulturo jugoslovenskega naroda. Nacijonalno duhovno življenje nam mora biti vse, mora biti največja svetinja našega srca in jezika. =s Trianonsfca mirovna pogodba in mala antanta. V »Berliner Tageblattu« pise dr. Lederer med drugim: Pogoji za izvedbo triajionske mirovne pogodbe so izpolnjeni. Hortvjevi Madžarski ni za to, da brani pravice madžarskega naroda, ampak dela za vzpostavitev statusa quo ante, ni ji za revizijo tri-anonske mirovne pogodbe, ampak za njeno odstranitev. Zdi se, d* bo Av- strija prva žrtev te madžarske politi-ke, kajti Madžarska bi bila morala takoj po polnomočnosti trlaononske pogodbe izročiti zapadno Ogrsko Avstriji. Madžarska pa skuša ie vedno izsiliti od Avstrijo pogajanja o obsegu ozemlja, ki ga mora odstopiti. Poganja madžarska politika pa ne ogro; samo odnoaajev z Avstrijo, temve. udi s sosednimi državami. Prvi korak male antante po ratifikaciji trianonske pogodbe bo hitra izvedba madžarske razorožitve. V Pragi in tudi v Beogradu so si na jasnem, da se mora iz-premenitl sedanji vladni sistem na Madžarskem. Mala antanta je po končanem puču v Steinamangerju postavila zahtevo po zasignranju demokratičnega razvoja madžarske notranje politike, katji madžarska monarhistična državna forma s Habsburgovei bo tudi po ratifikaciji trianonske pogodbe največja ovira za pomirjenie Srednje Evrope. Po ratifikaciji mirovne pogodbe bo morala tudi Madžarska spremeniti svojo ustavo, ki vsebuje sedaj staro kraljevo prisego, da mora madžarski kralj vzpostaviti v slučaju potrebe rudi z orožjem integriteto države sv. Štefana. = Italijanski značaj Vatikana. >Jug< piše: Vatikan bi moral biti mednaroden, ker pc razteza duhovna oblast Vatikana na katolike vseh narodov na svetu. Italijani pa so popolnoma monopolizirali papečtvo, t. J. vrhovno upravo katoliške cerkva v Rimu. Vatikanska diplomacija je popolnoma ital i ionska. Vatikan je poslal tudi k nam v Beograd čistokrvnega Italijana za svojega nuncija. Kakor nekdaj Judje, tako si prisvojujejo sedaj Italijani pooblastilo, da so od bopra priviliciran narod. Na papeževem prestolu sodilo stoleJia sami Italijani in smo prepričani, da bo tudi naslednik Benedikta XV. Italijan. Med kardinali ie večina italijanska. Italijanski značaj Vatikana je bil od nekdai usodepoln za naš narod. Vsled katoliško - latinskega vpliva se je začela Uriti italiiansrina v Istri in Dalmaciji. — Res, da so bili katoliški svečeniki v Istri na višini svoje naloge, toda le v toliko, v kolikor so se borili proti rimskemu političnemu duhu. Že narodni preporoditelj Istre škof Juraj Dobrila ie pisal, da ie za velike stvari treba velikih in zelo modrih glav, toda v Rimu ni nobene, vsaj ne za velika cerkvena vprašanja škofa Dobrila in Strossmaver sta bila pri koncilu 1870 v opoziciji. Odkar so Italijani okupirali Istro, so muke naših svečenikov strašne. Italijanski duhovniki so uživali, ko je Italija zapirala, internirala, tepla do krvi in izganjala naše svečenike. Italijanski Vatikan je sporazumno s službeno Italijo poslal v Trst italijanskega upravitelja. Nase frančiškana v Pazinu, Cresu in Lošinju so izgnali z brutalno silo. Italijanski duhovniki so prostituirali cerkve. Vatikan se ni ganil, ko je Italija odvedla v internacijo celo četo svečenikov s škofom Mahničem. Sam škof Mahnič je iriznal, da so se edino italijanski socialisti zavzemali za juffOflovenske in-ternirance. Takozvano katolibko italijansko časopisje je pisalo in še piše v umazanem proti slovanskem smislu ter se je radi tega sam škof Jeglič pritožil pri papežu. Službeni jezik rimske vatikansko kurijo je italijanski, vatikansko službeno glasilo se tiska samo v italijanskem jeziku. Papež govori in prepoveduje samo italijansko. Papežev tajnik Gaspari je kakor eden višjih funkcionarjev Italije. Kardinali živijo ari-stokratično v sredejeveekem pompu. Eden naših spoštovanih svečenikov nam je pravil, da je moral vsled pohuj-špnja oditi pred časom od neke prireditve pri rim. prelatu, kjer bo se številni kardinali v finih škrlatnih oblačilih z zlatim križem na prsih vrteli okoli globoko dekoltiranih dam iz visoke klerikalne rimske aristokracije! — V Vatikanu ni za nas ljubezni in pravice in niti koščka krščanskega čustva. Rim je za Slovane dušov. in narodni sovražnik. S tujim italijanskim Rimom je treba prekiniti vse zveze, da se rešimo iz duševno sužnjosti in da še bolj utrdimo naše narodno edinstvo. = Boljševički ultimat italijanskim socijalistom. >Avanti< priobčuje brzojavko iz Moskve, po kateri ie kongres tretje internacilonaJo italijanski soci-jal. stranki stavil ultimatum z zahtevo, ua reform&stlčno desno krilo izključi iz svojih vrst. = Papež ne zapusti Vatikana, >Corriere della Sera« oporeka vestem inozemskih listov, da bo papež pri pre-peljavi pokojnega papeža Leona XIII. prvikrat zapustil Vatikan. Te vesti so docela izmišljene. Tele! onska in formlmmm poroEita. PREISKAVA ATENTATA. Beograd, 9. folija. Po zaslišanju norih prič je preiskovalna oblast razkrila nove in važne stvari, ki kompromitirajo doslej neznane osebe. K temu je največ pripomogel zaprti Mojzes. Ta preprosti sobni slikar ve o atentatu in o pripravah zanj več, kakor bi kdo mislil na prvi pogled. Po njegovih izpovedbah je preiskava dognala, da Je bil glavni in največji propagator revolucije poslanec Kovačcvič z delavcem Ste-;i6em. Ta dva sta takoj po aretacijah komunistov leta 39*20. začela javno govoriti, da ie potreba čimprej razdreti sedanji družabni red. On je predlagal, da naj se v Novem Sadu osnuje terorističen komite z mnogimi pododseki. Kakor hitro je bil ta predlog spre jot, so ga jeli tudi udejstvovaii. — Aretirani Palinkas. ki je s Csaki-jem zakopal bombe na svojem posestvu, izpove, da ničesar ni vedel o pripravah za atentat. Pri tej izpovedbi je tudi vztrajal, ko so ga konfrontirali s Stejićem. Mojzes pa trci. da je bil Palinkas član terorističnega pododseka-Po izpovedbah drugih prič je ugotovljeno, da so bili, kakor jo pokazala že pred prei skavta, teroristični komiteji osnovani tudi v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in v Skopi ju. Tudi v Nisu in Kragujevru so pripravljali njih ustanovitev. Preiskava se bavi sedaj s tem, da bi dobila pojasnila o delovanju teh komitejev. Danes so v Novem Sadu aretirali več oseb, ki so v zvezi z atentatom. Pri preiskavi so zopet na^li nekoliko pušk in bomb. Jutri bo preiskovalna oblast predložila v potrditev sodišču zahtevo izročitve novih oseb. POGAJANJA NA REKI PREKI* NJENA. — Reka, 10. julija. Na Reki vlada terorizem oboroženih mani« šin. Nacionalistična, republikanska in ljudska stranka so iskale stikov z avtonomisti, ali ves trud je doslei brezuspešen, v glavnem po krivdi teh strank samih. Avtonomisti za» htevajo, da mora prenehati terori* zem in da naj bo konec nezakoni* tosti v mestu. Vpostaviti se mora javna varnost in ogrožen je miru mo» ra prenehati. Blokove stranke so dale avtonomistom neprvoljen od« govor, in tako ne more priti do ni* kakih nadaljnih pogajanj. Tudi vsa prizadevanja italijanskega komisarja so brezplodna. Razmere so vsak dan temnejše in bati se je naj« hujšega. POLOŽITEV TEMELJA »DIJA* SKEMU DOMU« V ZAGREBU. — Zagreb, 11. julija. Med ude* ležitvijo številnega občinstva, za* stopnikov civilnih oblasti in kultur* nih organizacij so včeraj ob 10. do* poldne položili temeljni kamen no» vemu »Dijaškemu domu«. Slavnost je otvoril pravnik R i m a j, ki je za-hvaljeval v iskrenem govoru vse faktorje, kateri so pripomogli do uresničenja stavbe idealnega dija* škega doma. Rektor Radončič ie da* Ije omenil vse podpornike, ki so prispevali k zgradbi. Država je dala štiri milijone, pokrajinska vlada 1 in po! milijona in privatniki 1 mili« j on 200.000 K. Zahvalil se je posebs no banu dr. Tomljenoviću, ki se je za dom z vso simpatijo zavzemal. Po končanih govorih so zastopniki oblasti s kladivom udarjali po te» meljnem kamnu, izrekajoč kratke, od občinstva z oduševljenim plos» kanjem spremljane prislovice. Prvi je udaril rektor z besedami: x>Z de* lom in slogo napredku in znanosti!« Zastopnik ministrstva prosvete dr. Alavpović: »Prosveti in kulturi v s!o£i in moči!« Viharno je bil po* zdravljen izrek generala Pečica: »V edinstvu in slogi!« VELIKA DELAVSKA KRIZA V TRSTU. — Trst, 10. julija. V vseh trza. ških vcleobratih kakor tudi v mali obrti je nastala velika kriza, ki je povzročila velikansko odpuščen je delavstva. Pomanjkanje dela je do* seli v mesto, kier so se nastanili v učiteljskem internatu. Obema jim ic priredila banket, na katerega je bilo povabljenih 60 o*eb. — DiT^Titni vlaki iz Cefcke v Beograd. Kakor hitro se otvori železniški promet med Jugoslavijo in Madžarsko, bodo vozili tudi direktni vlaki med Beogradom in Češkoslovaško. Ti vlaki bodo iz Karlovih Varov imeli direktno spalne vagone, ki so bodo v Beograda priklopili simplon - orientekspresu in vozili dalje v CarigTad. Neodrešeria domovina. — časopisi iz Jugoslavije v Jutli-ski Benečiji. Tržaško poštno ravnatel -stvo je razposlalo vsem poštnim uradom okrožnico, s katero jim nalaga, da naj ne delajo nikakih ovir pri dostavljanju listov, Ki prihajajo iz Jugoslavije po pošti. Doslej so bile take ovire velike. . liStlid. i M v (Izvirno poročilo.) V Slov. Bistrici, 10. julija. Slov. Bistrica proslavlja danes dvojne ji dobro došle goste: naše jugoslovenske obrtnike in brate Sokole. Nekdaj zagrizeno nemška trdnjava kaže danes po večini svoj jugoslovenski značaj: večina hiS je v slovenskih In državnih zastavah. Prvi gostje, delegati »Zveze Južnošta-jerskih zadrug« so prišli že včeraj popoldne, na čelu jim starosta slovenskih obrtnikov in predsednik »Zveze« z. Rebek, Celje, podpredsednik g. Zadravec Ormož, duša južnoštajerskih obrtnih organizacij, obrtno-zadružni komisar g. Založnik, Celje, načelnik kranjskih obrtnih zadrug g. Franchetti. tajnik "Saveza hrvatskih obrtnih zadrug* g. Lesjak, Zagreb. Obrtno društvo Novomesto, g. Ogrič, Obče slovensko obrtno društvo Celje, trg. obrtna zadruga Ormož, rokodelska zadruga Kranj in 30 raznih drugih zadrug Štajerske, vseh skupaj 84 kot zastopniki 39 zadrug. Gostje so bil prisrčno pozdravljeni po odboru tukajšnje obrtne organizacije (načelnik z. Arzenšek). Občni zbor se je vrMl v prostorih »Kantine« ter Je trajal od 20. do 1. zjutraj, predsedoval mu Je g. Rebek. Debata Je bila mestoma zelo živahna. Pravila so se vnovič odobrila, brez določila sedeža zadruge; pristop posameznih zadrug k »Zvezi« je obligaten; v Celju se ustanovi posredovalnica za kvalificiran« delavce. Debata glede volitev v delavsko bolniško blagajno je bila zelo burna in se je sklenila revizija poslovanja za celo dobo od prevrata dalje, v katero komisijo se voli polovico obrtnikov; »Zveza« se izreka proti pravilom »Zanatliškega saveza« v Beogradu. Danes dopoldne se je vršilo zborovanje obrtnega shoda v dvorani hranilnice. Tuđi tu Je bil predsednik zborovanja g. Rebek, poleg njega smo videli podpredsednika »Zveze« g. Zadravca in obrtno zadružnega komisarja g. Založnika. Zborovanje Je bilo dobro obiskano (120 udeležencev). Po pozdravnem nagovoru predsednika ej prvi govoril delegat ministrstva financ dr. Karel Ravnik, Ljubljana, o reaktivranju komisije za določevanje prldobnfne In osebne dohodnine. Tega zborovanja so se udeležili tudi: za hrvatski »Savez« g. Leesjak, zadružni in-g. dr. Rant,' g. Iv. Mohorič, Iz trg. !n obrt zbornice in g Franchetti. Ljubljana. Obsežen dnevni red se ie točno, parlamentarič-no razpravljal. Pričetek ob 9., zaključek ob 13. Razprave: 1. Pomen In namen rbrt-nih zadrug, zadružnih in društvenih organizacij, poročal g. L. Kobal, Kranj; 2. K sestavi enotnega obrtnega zakona (mesto dr. V. Stemplharja, poroča Zadravec); 3. preskrba industrije s silo (poročilo vsled odsotnosti rud. svet. Baeblerja, Celje odpade; 4. o reformi naših financ, poročevalec g. Mohorič. Ljubljana; 5. vzgoja obrtniškega narašča?^, poroča T. Zalo?n!k, Celje: 6. o pomenu vajeniških domov, no-roča E. Franchetti, LJubljana; 7. o svrbo-di dela, poroča Rebek, Celje. Da se je mogel ve obširni dnevni red točno Izvršiti, so se debate k posameznim točkam določile na zaključek poročil. Debate k poameznim točkam so bile zelo živahne; zlasti one glede izenačenja obrtnega zakona, svobodi dela in — previsokih davkih malega obrtnka. Debata o vajeniških domovih je v principu izpremenlla tozadevno poročilo in resolucijo, namreč, naj vlada sama srkbi za te domove in ne sami obrtniki. Splo?no živahno odobravanje je žel hrvatski delegat g. Lesjak glede izenačenje obrtnega zakona in davkov za malo obrt. Tekom debate je bil sprejet tudi predlog, naj sc tekom 30 dni skliče v Celje zbor delegatov v svrho razprave, oziroma delegacije za Izenačenje obrtnega zakona; vlada ne sme predlo/lti zakona pred zasli-Saniem v to izvolvnih delegatov. — Glede svobode dela ie shod zavzel stališče, naj sa malim obrtom poeti svoboda dela* — Sprejeta je bila tudi obče važna resolucija: vlada se poživlja, naj odda nabavo za javne potrebe (obleko, obutev itd.) potom rzpisa domaČim obrtnikom, le, Ce se nihče ne zanima za taka dela, se sme vlada obrniti v tujino in ne kakor se sedaj dogaja, da se najpotrebnejša dela oddajajo kratko-malo tujcem ter se tako javno prezira domačo jugoslovensko obrt — Iz Maribora sta med drugim v debati govorila gg. Smrekar in Novak. Slednji Je povedal, da odpošlje tre in obrt. društvo v Mariboru posebno delegacijo v Beograd v zadevi neprimernega obdavčen)! ter predlaga Uto-take delegacije tudi iz ostalih okrajev. Vse resolucije so bile, nekatere primerno Iz-premenjene — soglasno sprejete. Po zaključku razprav so te gostje udeležili sokolskega slavlja, Prui slouenshl župan o Celin. Preteklo soboto se je vršila prva »eja novega občinskega sveta v Celju, na kateri je bii slavnostno zaprisežen župan dr. Juro Hrašovec. Vladni svetnik dr. Leopold Žužek je čestital županu na najvišji potrditvi ter izrazil svojo radost, da more sodelovati pri vsto-ličenju prvega slovenskega župana v Celju. Nato je okrajni glavar zaprisegel, kakor je predpisano, župana dr. Hrašovca, župan pa podžupana 2ab- karja. Župan dr. Hrašovec je po zaprisegi imel lep nagovor, v katerem je oertal delovni program novega občinskega odbora ter pozval zastopnike vseh strank, da ga podpirajo pri delu za blagor in procvit celjskega mesta. Koncem svojega govora je izjavil, da ga bodo vodili pri njegovem delu zgolj oziri na javni blagor in dobrobit celjskega prebivalstva in da bo skrbel zato, da bo mestna uprava vseskozi objektivna in nestrankarska. Isto je naglašal tudi podžupan 2 a b k a r. ki je obetal, da bo z vsemi svojimi silami podpiral župana pri njegovem delu za blagor celjske občine in njenega prebivalstva. Navzoči občinski odborniki so priredili nato prvemu izvoljenemu slovenskemu mestnemu starešinstvu navdušene ova* ci je. Povodom zaprisege prvega slovenskega župana so bile zvečer v Celju oduševljene narodne manifestacije. Vsa mesto je bilo v zastavah. Zvečer so mesto razsvetlili in narodno občinstvo je priredilo aijamo bakljado, katere bo se udeležila vsa narodna društva s Sokolom na čelu ter številno občinstvo. Na čelu sprevoda je jahala sokolska konjenica. Sprevod ee je ustavil pred magistratom, kjer so pevci zapeli davorijo > Jaz sem Slovan«. Z baskona mestne hiše se je zahvalil Župan dr. J. Hrašovec za prirejene ovacije povdarjajoc, da ne veljajo te ovacije toliko njegovi osebi, kakor dejstvu, da se je Celje po dolgem Času trpljenja in ljutih narodnih borb osvobodilo izpod nemškega jarma in si izvolilo svojega prvega slovenskega župana. Sprevod je nato odkorakal pred Narodni dom, ker je občinstvo pozdravil starešina celjskih Slovencev dr. Joe. Sernec ki je v navdušenem govoru proslavljal znameniti dan, ko Je celjsko mesto prešlo v slovensko upravo. Poziu! Vse hišne posestnike vabim, da v torek, dne 12. julija, na rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petra I. osvoboditelja, okrase svoje hiše t državnimi in narodnimi zastavami. V Ljubljanu dne 9. julija 1927. Zupanov namestnik: Dr. Zamik 1. r. Dneune uestf. V Ljubljani. 11. /ali/a 1921. — Rojstni dan našega kralja. Jutri, 12. t. m., praznuje naš vladar, prvoboritelj za našo svobodo in uje* dinjenje, kralj Peter I. Karagjor* gjević svoj 77. rojstni dan. Vsi Ju* gosloveni, brez razlike socijalnega položaja, vere in plemena bomo praznovali ta dan z radostjo in za« doščenjem, da je bilo našemu prve« mu narodnemu vladarju usojeno doživeti sprejem ustave, ki je pred« pogoj konsolidacije ujedinjene na* še velike domovine, za katero se je boril s svojimi junaki do končne zmage. Slava kralju Petru Osvobo« ditelju, slava naši narodni vladarski hiši Karagjorgjevičevl — Ivan Hribar kraljevi namesti nik v Sloveniji. Iz Beograda nam poročajo: Designirani kraljevi na* mestnik za Slovenijo in deželni predsednik dr. Vilko Baltič sta ime« la važne konference pri začasnem voditelju notranjega resorta mini* stru Svetozarju Prebičeviču. Med obema je dosežen popoln sporazum tako v načelih kakor tudi v podrob« nostih. Ukaz glede imenovanja Iva» na Hribarja za kraljevega namest* nika v Ljubljani je že podpisan. Minister Hribar odpotuje iz Beo* grada naravnost v Prago, da izroči svoje poslaniške posle začasnemu odpravniku. Najkasneje koncem tega mesca pride v Ljubljano, da prevzame namestniške posle. Po poročilih iz Prage češka javnost nc vidi rada, da se poslavlja iz Prage minister Ivan Hribar, ki si je prido* bil neprecenljive zasluge za poglo« bitev bratskih odnosa j ev med Če« škoslovaško republiko in Kraljevi* no SHS in čegar delo je tudi češko-slovaško s j ugoslo venska alijansa, tolaži se s tem, da bo poslanik Ivan Hribar tudi na svojem novem me» stu ostal zvest svojim idealom ter kakor doslej tudi v bodoče deloval z istim navdušenjem na polju čim najtesnejše zveze med obema brat« skima narodoma in državama. — Poziv somišljenikom. Jutri v torek je rojstni dan kralja osvobodite-Ha Petra 1. Pozivamo vse svoie somlš-Ijemkc. da okrase svoje hiše z narodnimi in državnimi zastavami. Naj ne bo nikogar v naših vrstah, ki bi se ne odzval tej patrijotski in narodni dolžno* sti. — Zaradi kraljevega rojstnega dne, ki je proglašen za državni praz« nik, naš listi jutri n e izide, kar naj naši naročniki vzemo na znanje. — Slovenec v upravi Zveze na* rodov. G. Vladimir Misel j, naš odlični sotrudnik, je imenovan od sveta Zveze narodov v Ženevi za člana administrativne sekcije pri komisiji v varstvo narodnostnih manjšin. — V evangeljski cerkvi se vrši v torek, dne 12 t. m. ob priliki roj* stnega dne Nj. Vel. kralja Petra ob 10. uri slovesna služba božja. — Nastop Sokola I in eksaktno Izvajanje telovadnih točk sta vče* *aj inponirala celo zakrknjenim kle* ikalcem. da ao ju javno hvalili in izrekali priznanje telovadcem. »Da. »Sokol« je nepresegljiv« se je čulo sramežljivo priznanje. — O poči van ju dela ob nedeljah in praznikih. Trgovec nam piše: Te dni sem bral. da hoče vlada zaukazati, da morajo biti trgovine na kmetih zaprte tudi vse praznike zategadelj, ker bodo lahko odprte vsako prvo in tretjo nedeljo dopoldne. Meni se zdi. da je zelo nesrečna misel, dopuščati le vsako prvo in tretjo nedeljo trgovine odprte. Ali bo s tem delavnim ljudem na kmetih ustreženo? Gotovo ne. Kar se pa tiče praznikov, mi je znano, da naše obrtne postave dela ob praznikih sploh ne prepovedujejo. Če je zakon tak. kdo sme potem v Ljubljani drugače ukazovati. Ali na deželni vladi ne poznajo več postav? — Glede praznlkovanja. ki se Je tako razmnožilo, se je vršilo zborovanje v Zagrebu dne 6. julija v trgovski in obrtniški zbornici. Zbor je opozoril na gospodarsko škodo in zahteval v posebni resoluciji odpomoč. — VaeuSillik! profesor dr. Frid. Kennavner. Načelnik ženskega oddelka Rudolfove bolnice na Dunaju, izredni vseuSiliški profesor dr. Frid. Kermavner je imenovan za rednega vseučillškega profesorja za porodništvo in ginekologijo ter za načelnika druge klinike za ženske bolezni na dunajski univerzi. »Neue Freie Presse« piše, da je lmenovanec eden izmed najodličnejših znanstvenikov na polju ginekologije ter da je izdal epohalna dela, zlasti o raku na maternici. Kermavner je sin pokojnega profesorja Kermavnerja, brat vpokojenega fin. komisarja dr. Roberta Kermavnerja, našega someščana. Študiral je v Gradcu. Dasi sin slovenskih roditeljev, je bil vedno nemškega mišljenja. — Smrtna kosa. V Ljubljani, v Marmontovi ulici št. 18, je umrl nadu-čltelj v p. g. Simon Puncah. Bodi mu blag spomin! % — Pomanfkaaje obrtnih mojstrov v Macedoniji. Vsled dolgoletnega turškega gospodarstva, ponovnih vojnih viher in nemirov je prebivalstvo Ma-cedonije v kulturno-gospodarskem ozira zelo zaostalo za ostalimi pokrajinami naše kraljevine. Naša vlada hoče po možnosti storiti vse, da so od po more dosedanjim nedostatkom. Občuti se zlasti velika potreba mojstrov za izdelovanje lesenih vil, grabelj, držajev za lopate, sekire itd. Pridne roke bi imele na našem Jugu bogat zaelužek in bi mnogo pripomogle h gospodarski povzdigi tega prirodno bogatega, a kulturno zaostalega dela naše domovine. Mojstri, ki bi bili pripravljeni iti za stalno ali začasno v Maoedonijo, naj naznanijo na ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, pod kakšnimi pogoji so pripravljeni sprejeti ponudbo centralna vlade. — Strašna Dovoden j Je uničila slovensko naselbino v Pneblo v Ameriki. Ameriška »Domovina« v Clevelandu prinaša obširno poroči* čilo o strašni nesreči, ki je zadela mesto Pueblo, posebno pa tamkaj5* njo cvetočo slovensko naselbino. Pretekli mesec je preplavila veli* kanska povoden j omenjeno mesto, dež ie lil s točo, ki je bila tako sil« na, da je razbila in uničila najmoč* nejše strehe, pobijala ie ljudi in ži< vina« Vse mesto je bilo v popolni temi in začelo je goreti na petih različnih krajih. Voda je naraščala dva dni in razvila tako moč, da je škoda, ki jo je napravila, zares ogromna in velikanska. Distrikt, kjer stanujejo Slovenci, je popolno« ma odplavljen. Distrlkta ni več sploh slovenske naselbine ni več. Voda je stala 15 čevljev visoko. Na kraju, kjer je stala Blatnikova hiša, leži danes porušena grška cer« kev. Blatnikova hiša je bila namreč odplavi i ena, na njeno mesto pa je voda pahnila grško cerkev. Vse ie tako strašno, da si tega niti predstavljati ne moremo. Ljudje so be« žali proti hribovju, pa tudi tu jim je voda segala do prsi. Koliko ljudi Je zgubilo življenje, tega še ne vemo. Udar za Slovence ie grozen. —- Važno za rezervne oficirje. Vsi rezervni oficirji, ki se nahajajo v civilu, naj se udeležijo slovesne službe božje v uniformi v stolni cerkvi sv. Nikolaja na državni praznik Rojstnega dne Nj. V. Kralja Petra I. dne 12. julija ob 10. Pravoslavna služba božja se vrši ta dan ob 9. v kapeli kasarne Vojvoda Mišića, pri kateri imajo prisostvovati vsi rezervni oficirji pravoslavne vere. Obleka službena z vsemi dekoracijami. (Kožne rokavice in ešarpa.) Isti dan zvečer se vrši patriotična manife-stacijska zabava v veliki dvorani hotela »Union«, h kateri se rezervni oficirji vabijo. Odela: pohodno (čobana bluza i čakšire sa čizmama ili kožnim gamašama ne ovijačama); dovoljena je tudi čohana bluza, dolgi pantaloni črne ali iste kakor bluza in bele kožnate rokavice. Dovoljene niso bele bluze in bele kape. Komandant mesta: polkovnik Jos. Polak. — Socialna skrb za zanemarjeno mladino. Mladinoljub g. Milčinski je v raznih povestih opisoval zanemarjenost ljubljanske mladine nižjih slojev. Po vojni je zanemarjenost še narasla in ž njo se je v vrstah nesrečne mladine kot kuga razširilo zločinstvo, zlasti nagnjenje do tatvin. Oddelek na policijskem ravnateljstvu za zaščito dece ima lepo priliko zbirati zanimiv material za socialno politiko in sploh za vzgojo zanemarjene mladine. Površni pregled sedanjih razmer med delavskimi sloji nam nudi žalostne slike! Delavska družina! Mati vdova. Ves božji dan mora delati, pometati in skoro beračiti okrog, da se preživi. Za skrbno vzgojo dveh malih nebogljencev nima časa. Naravno, da začneta otroka zahajati na kriva pota. Prideta v slabo to-varišijo. Starejši Jože pride kot vajenec v trgovino. Tu ukrade. Odpode ga. Doma nauči še mlajšega Karla krasti in oba kradeta kot sraki. Za ukradene stvari kupujeta sladkarije, kruh in jedila, kajti doma je hrana nezadostna in skromna. Mati oba nebogljenca posije v »Mladeniški dom«. Tu zonet Jože pri vsaki priliki krade. Oddajo ju na Rakovnik, učita se dobro in marljivo, toda težava je. Njima je nagon do tatvin že prešel v kri. Od sodišča postavljeni varuh se za oba kaj malo briga. Prihaja le na sodišče tožit mater - vdovo, ali pa sploh zanemarja svoje varuške dolžnosti... In tako drči ta zanemarjena, zapuščena mladina v nižave zločinstva ___ — Bled. V zadnjih dneh se je počelo zdraviščo oživljati. Vse življenje se osredotočuje v krasnem Zdraviliškem parku, kjer igra stalna zdraviliška godba dnevno od 5. do 7. popoldne. Tu se zabava elegantni svet iz različnih dežel in držav. Vreme je lepo, voda topla. Med tujci vlada letos veliko zadovoljstvo, ker so se nastavile solidne cene, ki so pod uradno kontrolo. Izključeni so slučaji, da bi posamezniki samovoljno dvignili cene, ker so povsod izobešeni uradno vidirani cenovniki. Zdraviška taksa je znižana letos na višino, ki je nima do sedaj nobeno zdravišče. Na sezonskem sporedu so umetniški koncerti, veliki plesi, reuni-oni, tekme, regate in beneške noči. Razširjena vest, da je Bled prenapolnjen, ne odgovarja resnici. Na Bledu je tujcem Še dovolj prostora na razpolago. — Najdencek. V soboto okoli !. ure popoldne je neki narednik v kotu Nunske ulice zaslišal otročji jok. Stopil je v kot in zapazil tam v srajco in papir zavitega okoli tri dni starega živega otroka. Vzel ga ie in odnesel takoi na bližnje policijsko ravnateljstvo. Tam so otroka okopali in izročili otroški bolnici. Na možki srajci ie bil mo-nogram, ki je hitro pripomogel, da so izsledili brezsrčno mater. Tekom včerajšnjega popoldneva ie bila aretirana Ivan Bernik iz Škofje Loke. — Ubegil kaznjenec. Kaznjenec Mat. Pečenik, ki je bil dodeljen delavskemu oddelku v Kosezah, je od tamkaj pobegnil. Bil je obsojen radi hudodelstva tatvine na 15 mesecev težke ječe. — Zdravstveni odsek v Ljubljani razpisuje v >TJradnem Listu* mesto okrožnega zdravnika v Št. Vidu nad Ljubljano in 2 mesti računskih prakti-kantov pri zdravstvenem odseku. — Christofov učni zavod priredi povodom sklepa šolskega leta prihodnji četrtek, dne 14. t. m. popoldne ob 2. v Šolskih prostorih na Domobranski cesti 7 pod vodstvom g. prof. Robida javno tekmovalno brzooisje. Pisalo se bo skozi 5 minut z brzino 100 besedi v minuti. K tekmi so vabljeni roditelji gojenk in gojencev ter vsi. ki s* zanimajo za stenografija nainoueisa poročila. PAŠIĆ ODPOTUJE V MARIANSKE LAŽNE. — d Beograd. 10. julija. Min. predsednik Nikola Pašič se je polagoma toliko opomogel, da se bo mogel tekom tedna vrniti k svojim poslom. Ko bo rešil najvažnejše posle, bo min. predsednik Pašič po svetu zdravnikov odpotoval v Marianske Lažne. TRG. POGAJANJA Z ITALIJO. — d Beograd, 10. julija. Po odmoru, ki je trajal nad mesec dru. so se predvčerajšnjim nadaljevala pogajanja naših in itallanskih delegatov za sklepanje trgovinske pogodbe. Od važnih vprašanj sta ostali nerešeni vprašanji ribolova in brodarstva, kakor tudi vprašanje transporta blaga. Na včerajšnji in predvčerajšnji seii so se razpravljala samo ta vprašanja. Odločitev še ni padla. Danes dopoldne se je vršila ponovna seja, na kateri se je razpravljalo o ribolovu, medtem ko se bo na jutrišnji seji razpravljalo o brodarstvu. Po mnenju predsednika italijanske delegacije Lucciolija bo oocodba sklenjena do konca prihodnjega tedna. Sporna vprašanja, kakor vprašanje ba-roške luke in evakuacija tretjega pasu Dalmacije, so popolnoma izključena pri teh pogajanjih in se tokrat niso vzela v razpravo. POGAJANJA ZA PODALJŠA« NJE REŠKEGA KONZORCIJA. — Rim, 10. julija. Med proble« mi, katere hoče nova vlada nujno rešiti je tudi vprašanje reškega kon» sorcija. Bonomi je imel z novim zu» nanjim ministrom Marchese della Toretta tozadevno dolg razgovor takoj, ko je Toretta prispel vRim. Nato je bilo v zunanjem ministrstvu obširno posvetovanje, katerega sta se udeležila tudi enator Quarteri in polkovnik Carletti. Italijanska vlada se trudi, da bi se doba reškega kon« sorcija določena na 12 let, kolikor mogoče podaljšala, celo nad 50 let. Jugoslovanska vlada se podaljšanju upira. RESNI NEMIRI V BOLGARIJI? — Dunaj, 10. julija. Iz Sofije javljajo listi, da je tekom današnje* ga in včerajšnjega dneva došlo v glavnem mestu in po važnejših kras jih province do resnih izgredov in nemirov. Revolucionarno gibanje vodi neka pod bolj še viškim vpli* vom stoječa kmetska stranka (?). V glavnem mestu so prodajalne za« prte. banke so ustavile poslovanje. Stoji tudi ves javni promer. Uvede* na je stroga cenzura. LJUDSKI ARDITI PROTI FAŠISTOM. — Rim. 10. julija. O priliki velikega zborovanja proti fašistovskemu nasilju so prvič nastopili novo ustanovljeni bataljoni ljudskih arditov. Bataljon v Rimu šteje že nad 3000 članov, ki so dobro organizirani. Slični bataljoni se ustanavljajo t.idi po drucih italijanskih mestih, v Turiiui imajo že nekoliko stotnij. ki se pridno vežbajo. V Rimu so se polastili benecanske palače za svoj sedež. Poslanca Fcdcr-zoni in Rocco sta šla k ministrskemu predsedniku in zahtevala, da pove. kaj hoče ukreniti proti zasedbi omenjene palače s strani oborožene revolucio-narne organizacije? RAZPRAVA RADI POŽARA V LADJEDELNICI SV. MARKA. — Trst. 10. julija. Pred porotno sodnijo se je pričela razprava radi požara v ladjedelnici Sv. Marka. Kakor znano, so bili fašisti 28. februarja t. 1. sežgali tukajšnjo delavsko zbornico. 1. marca je izbruhnil požar v ladjedelnici Sv. Marka. Radi tega dogodka so obtoženi nastopni: Dante Rupil. Karel Fon, Rihard Furluni, Josip Gradiš. Lucian Stelia, Ivan Čepak. Egidii KocJančič. Peter Nikolini. Armando Marinze. Marij Slavec, Evgeci German, Josip Brajko in Ivan Kavalič. Vsi so delavci stari 25—30 let. Razprava bo trajala 3—1 dni. OBSODBE VOJNIH KRIVCEV V NEMČIJI. — Pariz, 11. julija. Ministrski predsednik Briand nc prizna opro* stilnih sodb lipskega sodišča. 2et sestavljena druga lista vojnih kriv« cev ne bo Nemčiji predložena, ker zastopa Francija stališče, da ne smejo krivcev soditi nemški sod* niki. — Berlin, 11. julija. Belgijska vlada odobrava Briandovo stališče v zadevi oprostilnih sodb s strarri lipskega državnega sodišča. Belgija vloži ugovor proti tem sodbaul Na* sprotno stališče zastopa aneleška vlada, ki ne odobrava Rriandovega koraka, ker je nazora, da se ne mo* re vmešavati v nemško jurisdikcije*. Kultura. — Slovenski pravnik. Prvi letošnji zbornik je izšel te dni z razpravami: >Novo meddržavno pravo«. (Univ. prof. dr. Zolger.) — >Ali naj se da na prosto, da 6e sme uničiti življenje, ki je postalo življenja vredno ?< (Univ. prof. dr. jur. Dolenc in univ. prof. dr. med. et phil. dr. 5 e r k o). — > Pravnikove c diskusije v ustavnem načrtu. — Jezikovno pravo v ustavi. (Dr. VVilfan.) — >Prispevki k pravni terminologiji.« dr. Fr. Goršič.) — List prinaša, več slučajev iz pravnikove prakse, civilne in kazenske, z odločbami Stola sedmoriee, odd. B v Zagrebu. Važno so osobito odločbe iz železniškega obratnega pravilnika, ki se interpretuje glede na mnoge odškodninske zahteve napram južni železnici. — Objave iz recenzije iz pravne književnosti so zelo številne, prav tako razne vesti, ki se zlasti tičejo izenačevanja zakonov, novega vseučiliškega zakona, društva slovenskih uradnikov itd. Objavljen je tudi krajevni pregled vseh višjih in nižjih sodišč ter državnih pravdništev v kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev. Naročnina za letošnje leto znaša 100 K in se plačuje pri dru. Josipu Lavrenčiču, odvetniku v Ljubljani kot blagajniku društva Pravnika. Sakoflstuo, — Letna javna telovadba Sokola I. V nedeljo, 10. t. m. se je vršila na začasno urejenem letnem telovadišču na trgu Tabor redna letna javna telovadba s sodelovanjem godbe dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Čerina. Vse posamezne točke bogateča sporeda so se izvajale s točnostjo in vzorno disciplino. Proste vaje dečkov s palicami zaslužijo posebno pohvalo, kakor tudi proste vaje obrtnega moškega naraščaja. Ritmične vaje članic na skladbo »Nekdaj je bil« so jako lične ter so jih Članice izvajale precizno. Orodna telovadba posameznih skupin je bila na višku. Pozornost so vzbujale tudi točke dečkov v letanju. Imponirale so z vso preciznostjo pro-izvajane proste vaje članov in končna skupina vseh oddelkov. Občinstvo se ie v velikem številu udeležilo prireditve, ki je bila lepa priprava za slavnostno otvoritev letnega telovadišča. ki se vrši letos 14. in 15. avgusta. Po prireditvi se je vršila animozna ljudska veselica s sodelovanjem vojaške godbe, — Zlo* Gorenjsko Sokolske zape v Kranju dne 34. julija se vrši v proslavo 251etnice trdega sokolske«.! dela na Gorenjskem. Gorenjsko Sokolstvo ima mladostna leta za sabo in frs nasproti zrel) moški dobi, dobi resneza dela za svoj narod. V tem znamenju st vrsi prireditev, ki bo podala sliko sokolskeea truda v preteklosti, delo sedanjosti in stremljenja za bodočnost Zato bo nudila vsakemu poset-niku obilo užitka. Prijatelji Sokolske misli v LJubljani in na Gorenjskem: dne 24. julija v Kranj! Pojasnila daje Gorenjska Sokolska 2upa v Kranju. Gospodarske ussii. —g Zemljiški davek m> no zviša. Finančni minister je odstopil od nam*« ravanoga povijanja zemljiškega davka za 150%. —g Obrtna rastava v Mariboru. Zaradi prireditve velesefma t Ljubljani je v Mariboru preložena obrtna raz-» stava na dneve od 8. do 25. sopbenv-bra t. L — gDraginja v Beogradu te neznosna. Mestna občina ie s^cnila po~ godbo z Narodno potrošačko zadruco. ki je začela prodajati zelenjavo. Ceno so padle za 200 Paradižniki so bili prej po 15 dinarjev, padli so na S. —g Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt na Donatu. Dne 39. julija t 1. se vrši na Dunaju 65. redni občni zbor, na katerem bode nole^ običajnega dnevnega reda predlagano hi-di zvišanje delniške glavnice od 40O na 600 milijonov kron. Delniearii. ki žele udeležiti se občnega zbora,, imajo deponirati svojo delnice najkasnoje do 15. julija t. 1. Za Jugoslavijo pri Kreditnem zavodu za trgovino in mdustri-jo» Na vsakih 25 delnic odpade en glas. Drušfuene uesfl. — Natakarji, kav. in gostilniški uslužbenci, v ponedeljek ob 31 uri vsi na shod v reMavr. >Zlatoroge, Gosposka ulica. Udeležba obvezna, ker ere za nafe gmotni obstanek. Odbor. — Člani Ferjalnega Saveza, ki so se javili za delo v »Lokalnem^ odboru« naj se javijo sigurno v sre* do, 13. t. m. v pisarni F. S. na I. drž", gimnaziji (vhod zadaj) v svrho do^ ločitve dežurnih poslov v dobi ene« ga tedna. Člani, ki so se javili za de* lo, pa se ne odzovejo pozivu, naj ne računajo na vozno olajšavo. ——■- ■ p Polzoedbe. — Izgubil sem dne 10. t. m. *i večernem vlaku od Grosuplja do do* lenjskega kolodvora skupaj 8700 do 8800 kron v rjavi usnjati denarnici z vizitnicama pod imenom! Slam-jak in Ing. Lavrenčič. Odda se naj v upravništvo Slov. Nar, proti do* bri nagradi — Izgubilo se je 9. 1 m. med 8^ in pol 9. uro zvečer zapestnico, veW rižico z zamorčkom, na poti od Blei* weisove ceste (Mladia), Alekan* drove ceste, Prešernove ulice, M ari« j in trg, Stritarjeve ulice, potom tramvaj do Leoninum. Pošten naj* ditelj se prosi, da jo odda proti na* gradi pri urad. F. T., Zaloška cesta 13/1_ ' Glavni urednik: Rasto PustoslemšetL Odgovorni urednik; IvM&Kfcžaj, 4. stran. •SUJVtiNSKI NAKUU*, dne 12. julija 1921« iter. 153. ■j l za tTt LJUBLJANA, Prešernova ulica itev. 50, v lastnem poslopju. Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. • 5 Telefon dtev. 40 in 457. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits iti Oiristofov učni zavod za stenografijo in strojepisje v LJubljani •piMfc vsak asa bi Domobranski časti 7. — Vpisnim 5 dli* šolnina 15 dli. — Začetek šol. lata I. ott L L ob 8. ari zjutraj. Prodom moJRo kolo, dobro ohranjeno. Ulica aa grad 5. LJob- 4765 Prar, mlzaril io stafbeniU! Prodam voziček na štiri kolesa, pripraven za prevažanje stavbinskih predmetov. FoUe, Reber 15. 4697 SOBO meblov*nq, cveet tudi samo aa dva meseca Nt* gospod. — Ponudbe pod »F. M. 4766« na upravo Slov. Naroda. Ova gospodlCnl, uradnici Iščeta moblovnno solo ajrt. tudi proti aagradi premoga. Cenj. nonodbe naupravo Slov. Naroda pod .Premog 4767*.___ ^Ibsolventinja Trgoval« iole v LJubljani z odliko Seli primernega mesta. Dopise se prosi pod .Marljiva in vestna 4768- na upravo Slov. Naroda. 4768 Sprejme se knjigovodkinja v restavracijo Zidan moat Reflektan-tinje aa] sa obrnejo pismeno na restavracijo. 4641 tega se Utoio prevajale! taamtkl. Trajen posel Ponudbe pod .TehniŠKe sadeve 4650- aa npr. Slov. Naroda. Visoko nagrado onemu, ki mi preskrbi stanovanje a 3 sobami in pritiklinami. Poročila na upravni Jtvo SI. Nar. pod F. M. 21/4742 KsagiBja z rim 200.000 ki bi osebso aH tajiw deloval pri otvoritvi traovžne z »eaanhn blagom v večjem tr§u Jugoslavije se ilče. Ponudba ped .Trgovina 47771 ,na upravo Sk>v» Naroda. 4777 Proda se tepe eno nadstropna hiša s krasnim vrtom v sredi mesta. — Naslov v upravnlltvu Sov. Naroda, _4791 Prodam 3 oprave sz mecesnovega, ter 4 oprave iz mehkega lasa. Stara Jota* strojno mizarstvo, Bled. 4687 Proda se peč hurnihou m zajce ta kuretniao. Naslov pove pove uprava Slov. Naroda. 4775 Radi selitve usod po o im dobro ohranjen otroški voziček ngodni ceni. Nalov pri upravi lista. Vložniki s 50.000 t kateri bi sa uddaiffl ve^afs trgov-sfctga podjetja x* deleS, « Seejo. Ponudbe pod *Trewi*fco soajetje 4T7S na upr. Sov. Nafoda. PRODAJALK Sce mesta v trgovini z mešanim bla" gom v kakem večjem kraju na deželi' Ijer Je hrana in stanovanje v M5i, bila bi tudi pomoč gospodinji Ponudbe ood .Prodajal«a 4697* na upravo Slovenskega Naroda. M izredno nizki ceni se proda večje množina ornega kar-boasksgs papirje, več bal Oirojnefa papirja, ksaceUjakega in treje-v-afcega papirja in kevesH- jperga-mentnega ter vse barre svisanega in krepnaga pastrfa, peresa, krada, kopirala seftnsssfkOT i. t. d. pri I>. Pevalek, Ljubljana, Židovska mlica 4. Istotam se sprejme lilika. 4770 Furnir. Proda se večja množina prvovrstnega orehovega furnirja, cena 2*50—8 krone za kvdr Čevelj. Poizve se na Sv. Petra c Itev. 30, pritličje ari g. Anton Petka. 4776 Akademik išče sobo s hrano pri boljši družini, takoj ali na jesen. Ponudbe na upravo ltsta pod Jtttvtaik* 4743 Cigaretni papir Otleeebeu, Abadie. Altesse. Ambor, Club, Osman, Ottoman In stročnice Altesse nudi tvrd k a oivald dobiic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg t. 4738 Preklic. Podpisani s«rev. v p. obžalujem in prekllcujem vse žalitve, ki sem jih izrekel proti Josipu Oraimu. Zahvaljujem se mi, da ml je odpusta in izjavljam, dt m svojo obdollitev nisem imel nobenega povoda, 4789 K. Knol. Naš iskrenoljublje-ni sinček se je preselil med krilate angeljce. Pogreb se vrši dne 11. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Merosodna ul. 1. Ljubljana, 11. jul. 1921. Angelca, mamica, Viktor Kregar, car. uradnik, oče. Naznanjamo vsem znancem, sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog oz. papa in stari oče, gospod Simon Puntah naduiifelj v pokolu po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul danes ob 1. ponoči. Pogreb se bo vršil jutri v torek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Marmontova ul. št. 18, k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah. V l'y*A\mlt dne 11. Julija 1921. 4783 Žalujoči ostali. Narodna saioiba je pričela z izdajo prevodov Jules Ver-nea. Julee Verneovi potovalni lomani so mladini v veliko pobudo, odraslim v lahko zabavo in poduk. I. svesek obaatga dati „Moister Caharija" in „Drama v zraku", ki staneta broiiranl « K, vezani K 20. Dobiva se v Narodni knjigarni v LJubljani, Prešernova «1« itev« 7. Več pleskarskih pomočnikov za pleskanja železniških mostov sprejme proti dobri plači tvrdka Josip Jvg, Rlanska oesta 10. 4504 Soliden gospod Išče meblrano sobo za takoj za eden ali dva meseca, Cena postranska stvar. Ponudbe na upr. Siov. Naroda pod •2485i€ Stonovanle 5aston]! Sobe s kuhinjo In vporabo vrta boljši stranki brez otrok, pol ure od tramvaja pod ugodnimi pogoji brezplačno za eno leto. Naalov pove upr. slov. Nar. Išče se postrežnica ki bi imela stanovanje in hrano v hiei. Naslov pove oprava .Slov. Naroda". 4734 Dva spretna krojaška po- mnrnllf s 11 Hrvaško, ae itčeta. Pooolna lUUUlIM oskrba in stanovanja, frača po dogovoru. Ponudbe na Anton ScS-tnae, kjojae, Cvetaovlo, Jaatre-barsko, Hrvatska. 4685 Proda se kompletna mlinska naprava a S kamni In stopami- Kje, pove upr. Slov. Naroda. 4753 Motorno kolo 8 HP, NSU, s priklopnim vozom za 3 osebe, s tremi prestavami in prostim tekom, v popolnoma dobrem stanju in s skoro novo pnevmatiko proda Id-verd Pisler, Vrbnika. 4693 Za gospodinjo = Želi priti gospa srednje starosti h kaki boljši družini alf dobro situiranemu gospodu, (najraje kje na deželi.) Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Gospodinja 4636" Išče se starejši trezen pošten konjaki hlapec preti dobri hrani in plači po dogovora; nastop takoj. Več se poizve pri Josipu Bergmanu v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 87. 4692 Špedi šljaka tirana Lndovlk iewar9 ed. na Rakeku Izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi oeerinjeuje. 2535 Uče se mesetna soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa manjše stanosanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni prodal it. •*. 4805 trgovski pomočnik, ielesnlnar, starejša moč, se za prvo mesto sprejme. Plača po dogovoru. Stanovanje na razpolago. Ponudbe na A. Saisfk, ielesolaa. Ljab'jaaa, Zaloška cesta 31. 4764 15 letata deklica se želi učiti za šiviljo naj bo v mestu ali nn deželi s hrano In stanovanjem. Josipiaa BevtiČ, Sp. HraŠfea št 2f pri LJubljani. 4781 Avto, 35 HP, modem tip, s Šestimi sedeži, električ razsvetljavo, ee proda po ago dni ob ni. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 4642 Tražite cjenike ruskih originalnih knjiga od CelkejugoBiovenske naklade J. Herejk, Zagreb. 4232 Razpošiljam pristno dotnado ajdovo io rženo moko od 50 kg naprej, franco želez. Sestaja Doljna Lendava. Peter »sfere, paromlin, Beltinoi Prekmnrje« 4814 PRODHJHLKH, spretna, zmožna tudi pisarniških del, se sprejme proti dobri plači takoj. Znanje zlatarske in urarske stroke ni predpogoj. Ponudbe osebne pri F. *nden, Prešernova ulica 1. 4566 Io portlandcement tako i dobavno 160 vagonov, po ceni od K 160 za 100 kg. Prodaja samo na vagone Iranko postaja tovarne v Sloveniji. Za prvovrstno blago garantira tovarna ! Vreče se posodijo za 60 dni ! Pismena vprašanja pod .Portland 4621' na uprav. Slov. Naroda. 4621 ordinira v ponedeljek, sreta, petek od 12.—1, in od 2—4. v Maribora, Somtta Ul. 4. 4780 Cigaretni papir Olleschau, vodni tisk, % vojakom in ptičem, ,00/ioo in 1C%>, Golub, Abadie, Altesse, vseh vrst stročnice Dalje: vence in šopke za neveste in birmance, perje za za rože, umetne cvetlice, žico za rože, svileni in krepni papir vseh barv, pismeni papir v mapah kosetah in 100/ioo, pergamentni papir za konzerviranje sadja, vse šolske potrebščine itd. raz po. jViSJa Papirnica Urartus Mestni trg 11, LJubljana 4802 Edina rasprodaja vaah vrst specijalnoga MAVCA-GIPSA za celo kraljevino SHS. Tvornice: Stanz, Kindberg, Semering, Schotturien. Puch-berg Auieewleie etc nudi po najnižjih cenah is svojih zalog: LJubljana, Osijek, Novi sad, Zaman. Kost« Hovakovic, veletrgovina mavca Ljubljana, Židovska ul. 1. Za podjetje, ki obsega gozdarstvo z lesno industrijo, dalje opekarno in ekonomijo, se išče upravnik, ki mora biti vešč tudi poslom v pisarni ter občevanju z oblastmi. Prosto stanovanje 8 sob s kuhinjo in kurjavo. Službeno mesto je stalno. Navesti so minimalni mesečni zahtevki; brez teh se na ponudbo ne ozira. — Ponudbe s podrobnimi osebnimi podatki in navedbo lastnega znanja je nasloviti na Josip Lenarili, Vrhnika. 4771 Sveže itk(ji aiii po 18 K za 1 kilogram se prodaja vsak dan dopoldne na Pređovi- ćevi in Smoljanovi stolnici v šolskem drevoredu. Popoldne pa v skladiščn na Me* sarski C. šf. 4 pri mestni klavnici Potresaš in koristno io da brez odloga potrdite sprejem denarja« ki Vam prihaja Is Amerike po našem posredovanju potom kr. poitno-če kovne ga urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni snesska ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejema denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas tar po poŠtah Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po stroef preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene, večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje it poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi poŠil;atelj prepriča, da |e bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo tiaja, predno se odloči poslati sopat kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake m rojakinje, Id vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banka. T Ovna postrežba — to je vedno b3o m bo ostalo naše geslo. FRHilK SHKSER STRTE BATIH 82 Cortlandt Straet lfew Tora, R. T. Sprejme se poiteu izobražen \ vajenec .* za elektrotehnični obrt Oglasiti se le na Sv. Petra nasipu S9. 4821 VIKTORIA" prva Jugoslovanska tvornica kemičnih proizvoda« Zagreb. Kaptol br. 21. TeleL lnter. br. 3—73, iitiiitiniiiiiinttmisstsiHif ii3:Mifiii;iMi««itiiiiiiisiiisiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiruiiiiitif iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiii Proizvaja priznato najbolji bolomaz razašilje se u buradima, (sodcih) te drvenim i pletenim kutijama (škailjah). Cijenike i uzorke šaljemo na zahtjev badava i franko. Psslie na zaštitni inakl Zenitna ponudba. Mlad premoŽ«n Člavek bi ae rad priženil na poeestvo aH gostilno • roSteiio in dobisfčrto gospodično, tudi vdova z 1 otrokom al izklfuĆena. Samo resni ponudbe pod strogo tajnostjo pod »Velika sreča 4763« na upravo Slovenske 2-1 Naroda. 4763' Vzgojiteljica, vešča nemščina In francoščine, išče slalbe v boljšo htfo. Ponudbe pod .Vzgojltatjica 90/4773* na upravnlštvo Slov. Naroda. 4773 Prosimo tvrdke usnjarske stroke kakor tudi sama tvornice usnja na Slovenskem, da nam izvolijo poslati svoj naslov, kako bi mogli stopiti v poslovno svezo, M )e v Slovenlit ie nimamo. Obenem naj nas obvesle. katere predmete bi motil dobavljati, tlcallč I ImnUlorM, ti* (Irftija). 4819 Stružilnik fin, popolnoma nov (Holzdrehbank), masiven, iz železa; skobelnik (Abrkhtmaschine), zelo masiven, 50 cm; stroj za drobljenje čresla (Lohbrechmaschine); vrtaltVik (Bohrknarre) fin. popolnoma nov; sesalka z dvema cilindroma, zelo dobra in lahka: kovaški meh, velik, v dobrem stanju; motor za surovo olje (Dieseimotor) 14-16 HP, malo rabljen z garancijo; fin francoski kamen, komleten, za mletev žita. Josip Petr i. trgovec z lesom, Rečica ob Paki, Štajersko. Lastnina In tisk »Narodna tiskarna* Za lnseratnl del od«ovoren ValsnUa K o p 11 • c 9681 04 EG 8066