Posamezna štev. 60 vin. Slev. 237. PoStnina • * - pavšallrana. V Liumianl. v celrieK, ie n Mira 1919. Leto XLYH »SLOVENEC« velja po pošti na vsa strsn) Jugu- slavlje ln v LJubljani: M oelo leto naproj ., K M'— sa pol leta „ .. „ sa četrt leta „ .. „ 21*— sa en mesec „ .. „ 7'— Za Inozemstvo oeloletno K95-— ^ Sobotna izdaja: == Ss oelo leto.....K 15-— sa Inozemstvo.... ,, 20 — m ■ fl mM M ®g l f Ji M 'i Inserati: Enostolpna petttvrsta (59 ua široka ln 3 nun visoka ali prostor) za enkrat ... po K 2-— uradni rasglssl, poslana itd. .... po K S*« Pri nsročlln nad 10 obfaff popust Najmanjši ogla« 59/9 mm K S'-. Izhaja vsak dan Izvssmil fth nedel|ek In dan po prasalka, ob 5, m t sjntraj. W Uredništvo )• v Kopitarjevi clla' »lev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma sa ne sprejemajo. Bredn. telef. štv. 50, upravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št. 349 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7563. Vlada In Narodno predstavništvo. (Is seje opozicijonalnega bloka.) Belgrad, dne 3. dec. Ker tako hoče vlada našega kraljestva m ker predsednik parlamenta ne ščiti zadostno pravic Narodnega predstavništva, ano žal prisiljeni, da vodimo pogovor s kraljevsko vlado na ta način, namesto da bi to storili v parlamentu, v skupščinskih sejah. Predstavništva nočejo sklicati. Vladi smo bih poslali interpelacijo in zahtevo, da odgovori nanjo takoj v prvi seji parlamenta, a od predsednika Narodnega predstavništva smo zahtevali, da sc parlameat takoj skliče na seje, tudi v slučaju, ako vlada na to ne pristane, in da se potem vlada pozove na skupščinske seja, katerim jc po zakonu dolžna prisostvovati. Predsednik parlamenta g. Dragoljub Pavlovič svoje dolžnosti ni izvršil, kar obžalujemo, ker jc bil on v prvi vrsti poklican, da ščiti pravice Narodnega Predstavništva, katero je bilo s svečanimi sklepi in splošnim soglasjem vseh državnih činite-ljev, torej z začasno ustavno odredbo, ki ima veljavo za celo kraljestvo, proglašeno za stalno do ustavotvornc skupščine in katerega se brez splošne soglasnosti ne more in ne sme ne cdgoditi ne razpustiti. Tako smo navzlic vsem tem jasnim in A vse obveznim sklepom in vzlic najcle-mentartrejim parlamentarnim običajem in pravicam žc brez parlamenta od 18. oktobra t. 1., ko se je ustanovila današnja vlada g. Ljuba DavidOviča in ki je bila dolžna, priti pred parlament in z njim nadaljevati delo, ki je bilo vsled ministrske krize tako dolgo prekinjeno. Predsednik obeta seje. Parlament je bil takrat, kakor znano, zbran ne samo pravno, ampak tudi taktično: vsi ljudski zastopniki so bili v Belgradu in čakali, da jih po zvršetku krize po-zovejo na seje, kakor to ukazujejo parlamentarni običaji in zakoni. Pričakovali so ta poziv tem preje, ker jim je bil predsednik parlamenta na zadnjem skupščinskem sestanku dne 15. septembra po svoji dolžnosti to tudi obljubil in rekel doslovno tako-le: »Gospoda, vlada je podala ostavko. Po poslovniku Narodno Predstavništvo ne more delati, kadar ni vlade. Zato to sejo zaključujem, ne da bi prešel na dnevni red, a novo prihodnjo sejo napovem, ko se bo sestavila nova vlada.« Predsednik ne izpolni obljube. In glej, te nove prihodnje seje, ki jo je predsednik parlamenta obetal v javni skupščinski seji, kadar se bo formirala nova vlada — on niti do danes ni sklical, dasi-ravno se je vlada formirala že 18. oktobra tekočega leta! Zakaj predsednik tega še dosedaj ni storil? Javno se izgovarja, da tega ni storil zato, ker vlada g. Ljube Davidoviča ue dovoli, da se skliče seja parlamenta. Mi smo javno, po naših zastopnikih, proglasili tako pojmovanje g. Pavloviča o predsedniški dolžnosti kol popolnoma pogrešeno in v drugo zahtevali, da sc svoji dolžnosti in svojemu obetanju takoj odzove in takoj skliče sejo Narodnega Predstavništva. Kaj pravi vlada? Vlada g. Ljub. Davidoviča, kateri smo Istodobno naznanili zahtevo, ki smo jo poslali predsedniku parlamenta, kakor ludi interpelacijo, na kalero smo zahtevali odgovor takoj v prvi seji skupščine, nam je odgovorila s pismom, ki ga je objavila in ki bi naj bilo tudi odgovor na našo interpelacijo. Mi smo se precej premišljali, da-li bi imelo smisla, karkoli odgovoriti na vladino pismo polno neresnic, nedostojno za svetovalce krone in za najvišje odgovorne predstavitelje državne oblasti v moderni državi. In zares — za vse nas, ki poznamo resnico in resnično stanje stvari in vse, kar se je dogajalo na Krfu, ko je bila tedanja srbska kraljevina kakor Robinzon na tujem otoku, kakor tudi vse, kar sc je do- gajalo v parlamentu in 6kolu parlamenta, ko je bil ves naš narod v svoji domovini, v svoji hiši, v svojem domu — to nc bi bilo potrebno. Toda za tiste naše prijatelje, ki tega nc vedo, kakor tudi za naše ljudstvo, ki je bilo daleč od Krfa in ki je daleč od Belgrada in na čegar neznanje in nepoučenost računa vlada g. Davidoviče-va — bo potrebno, da razgalijo vso neresničnost, vso lažnjivost trditve g. Ljubo-mira Davidoviča, vladincga predsednika, poslal povodom naše interpelacije, v tistem nedostojnem pismu, ki nam ga jo Vladni predsednik priznava, da je sedanje začasno narodno predstavništvo permanentno, da mora po zakonu trajati in biti stalno zbrano do ustavotvornc skup-sJne. Po tem bi bilo naravno in logično, da bi on in njegovi tovariši s tem parlamentom delali, da ga faktično drže zbranega in da sc njegovi kontroli podvrgavajo in pokore njegovim sklepom. Toda vladin predsednik s svojimi tovariši tega nc stori. In da bi zato od sebe in svojih tovarišev odbil odgovornost, ki jo za to nosijo, se namenoma poslužuje neresnice in v svojo obrambo prihaja z lažnjivimi trditvami. G. Davidovič trdi, da manjšina onemogočujc delo večine, da so podpisanci interpelacije in njihovi prijatelji preprečili nadaljnje delo parlamenta in da vlada noče nositi odgovornosti za tako parlamentarno stanje! Vlada govori neresnico! Mi hočemo tu navesti znana in do-jnana dejstva, ki bodo takoj jasno pokaza-a vso lažnjivost teh predsednikovih trditev. Prva vlada g. Ljub. Davidoviča je-osnovala dne 16. avgusta iz demokratske zajednice in socijalistične skupine, ki pa ni vsa na to kombinacijo pristala. Prva seja parlamenta na lo jc bila dne 25. avgusta. Vršila se je razprava o vladini deklaraciji, ki se je končala takoj naslednji dan z glasovanjem, ki je podalo naslednji uspeh: Za vlado je glasovalo 127 poslancev, proti vladi pa 119 poslancev. Po sedemdnevnem zbiranju svojih pristašev je vlada zbrala komaj 127 glasov svoj program« in dobila nasproti opoziciji vsega osem glasov večine. Ne da bi zaenkrat kaj več preiskovali, ne da bi se spuščali v kakršnokoli analizo tistih sto in sedemindvajset glasov — vprašamo: je-li taki vladi mogoče trajno iu uspešno voditi državne posle? In v razmerah, v katerih je naša dežela! Mislimo, da je na to edino mogoč in utemeljen odgovor; ne! Ako pa analiziramo tisto število glasov, vidimo, da so tu ušteli tudi vsi ministrski glasovi in glasovi Črnogorcev, ki sc po njihovi izjavi v Narodnem Predstavništvu niso mogli niti smeli računati kot glasovi vladne večine. Po tem stanju stvari je vlada g, Davidoviča že na tem prvem glasovanju v resnici dobila nezaupnico, ostala v manjšini, dasiravno pri tem glasovanju ni bilo vse opozicije, ker jc v tej seji 18 njenih poslancev bilo odsotnih. To dejstvo bi vsaki resni in dostojanstveni vladi naložilo, da ali takoj poda ostavko ali pa takoj začne z opozicijo pogajanja, da se najde solidna parlamentarna baza — ne da bi jo na to opozicija vzpodbujala, Toda vlada g. Davidoviča tega ni storila. Čakala je, da jo opozicija na lo spomni in dreza. Pa vendar je opozicija dala svoje sodelovanje za rešitev dvanajstinc pod pogojem, cla vlada ostane pri prejšnjem predlogu, ln kaj sc jc tedaj pokazalo pri pozitjvnem delu v parlamentu? To-le: Vladna večina gine. Na 65, rednem sestanku jc predsednik parlamenta objavil ta-le uspeh glasovanja: Glasovalo je vsega 167 poslancev, in to 124 za in 43 proti.« Tako sc jc v načelu sprejel predlog o dvanajstini za september. Na tem prveui glasovanju, po deklaraciji, je vlada dobila že tri glasove manj nego o priliki glasovanja o programu . Na 66. rednem sestanku 9. septembra, jc predsednik parlamenta objavil naslednji rezultat glasovanja in rekel lo-le: Glasovalo jc 140 poslancev, in sicer 103 za in 37 proti. Potemtakem torej za sklepanje ni bilo navzočih dovoli poslancev in zalo to sejo zaključujem in sklicujctu novo za jutri ob 4. url popoldne z istim dnevnim redotn.« Na 67, rednem sestanku, 10. septembra, jc predsednik parlamenta objavil tale uspeh glasovanja: »Glasovalo je vsega 141 poslanccv. Glasovalo jc 106 poslancev za in 35 poslanccv proti. Potemtakem ni bilo zadostno število poslanccv za definitivno rešitev tega zakona.« Prihodnjo sejo parlamenta je predsednik napovedal za naslednji ponedeljek z istim dnevnim redom toda vlada g. Davidoviča je žc 12. septembra podala ostavko, ki jo jc bila žc tedaj, 10. septembra, v časopisu razglasila. Vlada je utemeljila svojo ostavko, kakor je znano, z vprašanjem zunanje politike: s podpisom pogodbe z Avstrijo! Tako tedaj jc živela in izginila prva vlada g. Davidoviča. Svoje namišljene večine 127 članov ni mogla držati skupaj niti štirinajst dni. Od 127 poslanccv jc takoj padla na 124, potem na 103, nakar sc je končno »povspela« na — 106 poslanccv! Vlada ne upa več pred parlament. Druga vlada g. Ljube Davidoviča — sadanja — doslej ni hotela ali smela stopiti pred parlament in tako njena številna moč v parlamentu ni znana. Zunaj parlamenta pa se je njena številna moč ravno te dni pokazala tako revno, da ona sama zase ne ie ne predstavlja večine, marveč samo neznatno, notorično manjšino. Vlada g. Lj. Davidoviča je za 25. november sklicala plenarno sejo kluba svoje stranke ali svoje Demokratske Zajednice. In kaj mislite, koliko poslancev je prišlo in se. njenemu pozivu odzvalo? Po trditvi enega izmed njenih glasil okolu sedemdeset, a po trditvi vseh drugih belgrajskih lisfov — okolu štirideset poslancev! Gospod Davidovič, vladni predsednik, krivi nas, opozicijo, da se nismo jačje vde-ležili parlamentarnega dela — ne samo, da bi ji dopolnili njen primanjkljaj nad 20 čla-nvo, ki je nastal vsled dezertiranja vladnih pristašev, nego da razen tega z našimi glasovi preskrbimo za sklepanje potreben kvorum. Na kakšni podlagi je g. Davidovič to od nas zahteval in še zahteva? Davidovič ni hotel koncentracijo. Od prvega septembra do devetega dne tega meseca so se vodila pogajanja z opozicijo za sestavo močnejše vlade in pridobitev solidne parlamentarne osnove za upravljanje dežele. In ta pogajanja, ki so bila že skoraj dospela do povoljnega zvr-šetka, jc uničila objestnost g. Davidoviče-vih tovarišev, ki so v zadnjem trenutku podkopali preje doseženi sporazum in izključili od sodelovanja v vladi vse ostale stranke razen radikalcev — najbrže zato, da jih na ta način kaznujejo, ker preje niso bile šle na demokratski lini: da bi stopile v vlado z demokrati in socialisti brez radikalcev, katere so bili hoteli iedaj kaznovati, ker so se bili le-li drznili, pokvariti demokratske račune! Sedaj naj bi opozicija honorirala vse tc mahinacije g. Davidoviča in njegovih tovarišev in dopolnjevala tiste primanjkljaje njihove večine ter jim vrhu tega dajala kvorum! Davidovičeva politična preteklost. Prejšnja preteklost g. Davidoviča in njegovih tovarišev pravtako ni mogla vabili opozicije v la neopravičeno zahtevana viteštvu. Iz časa srbske vladavine na Krfu, za katero bi g. Davidovič rad zakril svoje sedanje neustavno in ncparlamcntarno postopanje in dela obstoja svečan akt, katerega jc g. Davidovič podpisal in v katerem s svojimi tovariši takole modruje o dolžnostih vlade nasproti opoziciji in o pravicah opozicije: »Vlada pod nikakim pogojem nc more zahtevati, cla jo vzdržujejo na oblasti druge, od nje različne stranke. Pomoč, ki jo vlada zahteva od ljudskih poslancev, jc vselej prostovoljna in stvar zaupanja, ter sc nc tnorc in nc sme z ničim izsiljevati. To dobro voljo in parlamentarno pomoč si mora vlada zagotoviti s pametnim delom.« Jo. nas takih, ki niti teduj nistno docela tako mislili ih Jc nas takih, ki niti sedaj ne mislimo tako. Toda g. Davidovih in njegovi tovariši v vladi, samostalci, na-prednjaki iu narodni disidenti, so tako mislili in pisali — na Krfu! Sedaj ko so došli domov in dobili večjo domovino, so izpremenili to svoje krfsko mišljenje v korist svoje vlada in na .^kodo opozicije! Davidovičevo vetrnjaštvo, G. Davidovič jc s svojimi tovariši imel in ima glede trajnosti dola s parlamentom dve mnenji. On svoje mišljenje uravnava po ugodnosti, ki jo ima v danem trenotku od eneya ali drugega mnenja. Ko jo bil ua Krfu minister jn je v odsotnosti vladnega predsednika g. N. Pašič-a zastopal le-tega v službi, je dobil spomenico ljudskih poslancev, s kalero so zuhtevali sklicanje nai'odne skupščine — pa je na to spomenico dal tak-le odgovor: da ni nade na skorajšnje sklicanje narodne .skupščine! To je bilo leta lfllti. spomladi. Narodna skupščina je bila to leto sklicana jeseni na 'Krf. V vladi so tedaj sedeli tudi gg. Ljub. Davidovič, Mjlorad Draškovič iu dr. Voji« slav Marinkovič. G. Stojan M. Protič ni sedel v tej vladi. Ko so kasneje, 10. junija 11)17. omenjeni trije gospodje izstopili iz vlade, so svojo mišljenje v tej stvari izpremenili tet* so celo zahtevali, da se ministrska kriza, ki so jo oni tedaj na Krfu izzvali iti ustvarili, nc sme rešiti preje, dokler se parlament nalašč zaradi tega ne skliče! Ko je bil parlament za prvi februar 1018 sklican -in se. mu je predložil proračun, so ti gospodje sredi aprila v, vsemi svojimi opozicijskimi tovariši iz narodne skupščine demonstrativno odšli, da. preprečijo rešitev i izrednega kredita in s tem prisilijo vlado ! na definitivni odstop in ustanovitev koalicijske vlade pod temi pogoji: da g. Pašič ne more biti minister za zunanje posle, a g. Ljub. Jovanovič in g. Stojan Prolič da nc moreta biti člana tc koalicijske vlade! G. Davidovič in njegovi tovariši so bili tedaj na Krfu kakor tudi sedaj tisti, ki izključujejo prvake in predstavitelje večine, ne pa mi. Oni so tako tedaj kakor sedaj izključevali g. Protiča, a sedaj razen tega tudi g. Trifkoviča, g. Korošca, g. Ribami iti Narodni klub, a od svojega tovariša Svetozara Pribičeviča'sn niso hoteli ločiti niti tedaj, ko je njegovo delo vzdignilo proti njemu vse ostale stranke in celo zemljo. Nastaja vprašanje: zakaj? Na to nam dajo odgovor dela ministra za notranje posle po Hrvatskem, Bosni, Vojvodini, Stari Srbiji in Macedoniji. Kaj dela Pribičevič? Vlada g. Davidoviča pod vodstvom ministra za notranje posle šc vedno vzdržuje v veljavi avstrijsko - inadjarsko naredbo z dne 21-. julija 1911. o ukinitvi tiskovnega zakona na Hrvatskem in o predhodni cenzuri, dasi je že davno laž-njivo proglasila, da je politično cenzuro za celo kraljestvo ukinila; ona uničuje na Hrvatskem zakone, ki kolikor toliko varujejo občinsko samoupravo in jih nadomešča z uredbami in naredbanu, s katerimi postaja gospodar nad vseirii občinami — mestnimi in kmetskimi na Hrvatskem. Vlada na take in temu podobne načine pripravlja ljudstvo na volitve. To jo pri njej temelj za svobodne volitve! Ali ni to zasmehovanje vsake svo* | bode.' Toda njej je minister za notranje posle potreben, da ji s socialisti daje tudi pomoč za razdajati jc bogatih koncesij, še preden imamo osnovni zakon - državno ustavo, šc preden imamo določene drž. meje, šc preden imamo stalno zakonodajno, telo • vse to zopet preko glave še sedanjega začasnega narodnega predstavništva! Eno nate narodno bogastvo na meji Bosne in Dalmacije, ogromne vodne silo Trebišnjice, jo že oddano. Drugo naše šo večje narodno premoženje, železni rudnik v Ljubiji v llosni, ki je po svojih silah in svojem bogastvu izmed prvih rudnikov te vrste v Evropi, je bilo že pripravljeno, da' sc odda tajnim potoni, v odsotnosti pristojnega ministra in preko rudniškega vodstva, ki g:i ni nihče vprašal za. mnenje, kakor, bi se morulo luiuiliti lh> zakonu. Da razpust. To nasprotuje vsem zdravim parlamentarnim načelom in običajem. Od-goditev in potem razpust parlamenta izvajajo samo neparlamcntarnc vlade,.vlade, ki vprizarjajo državni udar, vlade, ki lio-čojo spretno napeljavati in delati ljudsko razpoloženje in vplivati na uspeh parla-mentskih volitev. Vzklic na ljudstvo se mora izvršiti takoj, brez vsakoršnega odlaganja in pripravljanja. Nasprotno — kadar se želi apelirati na ljudstvo, ne sme biti z vladno strani nobenih priprav. Vlada pripravlja volitve za se. ravno to. Ona hoče naravnost urejati in pripravljati apel na ljudstvo, in to mesece prej, nego razpiše volitve in v odsotnosti parlamenta. To ni nič drugega in ne more biti nič drugega nego čin državnejja udara. Sam položaj dežele: še nerešene dr-žnv^ve r>»**e, s tujo vojsko zasedeni kraji, brez parlamentu predloženega volilnega zakona, brez izvršenih ostalih priprav, ki so potrebne za volilno akcijo — še prilično dolgo časa onemogočuje izvršitev apela na narod. Kako je v dragih deželah? Ali sc more in sme dežela za ves ta čas puščati brez parlamenta? Demokratska in r?rodna država tega ne sme. Belgija je bila brez parlamenta in se je upravljala z uredbami — toda začasa vojne. Po vojni je s parlamentom v demokratičnem zmislu izvršila reformo volilnega zakona ter šla nato na nove volitvs. In Belgija tedaj ni bila v razmerah, v ka- | terih je naša dežela: brez državnih meja J s tujo vojsko na svojem ozemlju. Rum unija | je bila celo leto brez parlamenta in ves ta J čas se je upravljala z uredbami in ukazi in šele v preteklem mesecu je izvršila volitve v parlament. Da Rumunija ni bila in ni niti sedaj demokratična dežela, je v®c£i znano. Z volilnim zakonom ua dani Ali se sme v demokratični in svofoodo-umni dežela iti na volitve in vršiti apel na ljudstvo brez parlamentu predloženega volilnega zakona? Očividno nel V demokratični in svobodni deželi, kakor je natša država, se ne sme vršiti kak apel na ljudstvo, niti se ne smejo odrejati in vršiti volitve za ustavotvorno skupščino na temelju kakega oktroiranega volilnega zakona. Zavarujoč se proti vsemu temu, pro-svedujoč tudi to pot proti vsakemu neustavnemu in nezakonitemu postopanju vlade g. Davidoviča, vršeč s tem svojo dolžnost tako nasproti ljudstvu kakor nasproti kroni — zahtevamo od kraljeve vlade in od predsednika parlamenta g. Pav-loviča, da se, četudi ob dvanajsti uri odzovejo svoji dolžnosti, skličejo sejo parlamenta in pozovejo poslance na delo. Rečeno je, da je vsaka politična no-greška zločin. Mi pa dodajemo: ne more se vsake politične pogreške po želji, kadar bi se hotelo, pozabiti in popraviti! Prva slovenska šola w Trstu ofuorieBaa. LDU Trst, 9. decembra. Vpisovanje v Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu se je zaključilo v nedeljo. Dasiravno so se vpisali v to šolo skoraj izključno le šoloobvezni otroci, stanujoči v šentjakobskem okolišu, jih je vendar nad 1200 — toliko, da ni prostora zanje v šolski palači pri Sv. Jakobu in pač ne kaže drugega, nego da oblasti nemudoma dovolijo otvoritev nekaterih vzporednic na Acquedottu. To jc tem potrebnejše, ker je gotovo šo več sto slovenskih otrok v mestu, ki pričakujejo otvoritve vzporednic na Actfuedottu, ker stanujejo v spodnjem mestu in jim jc šola pri Sv. Jakobu preoddaljena. Redni šolski pouk na Ciril-Metodovi šoli so prične v četrtek, dne 11. t. m. Za vzdrževanje privatnih slovenskih ljudskih šol v Trstu se je sestal konzorcij, v katorem so dr. Abram, dr. Slavik in dr. Wilfan in kl jc kooptiral kot člane še učitelja Andreja Čoka, prof. Mirka in zdravnika dr. Per-tota. Izgredi u Italiji. LDU Trst, 9. decembra. O izgrecEh, !ii ao se vršili od 3. t. m. dalje, skoraj po veeh italijanskih mestih, in tekom katerih je bilo veliko demonstrantov ubitih in še več ranjanib, ni bilo doslej še nobenega uradnega poročila. Iz pisanja listov je bilo razvidno, da so sc najhujši izgredi vršili v Rimu in Milanu, a predvsem v Mantovi, kjer je množica napadla in zažgala zapore, izpustila jetnike in nato plenila po trgovinah, razdejala železniško postajo, razorožila posadko in gospodarila po mestu dva dni; moralo je priti na pomoč vojaštvo iz Verone, ki je zasedlo mesto. Po več krajih je prišlo do hudih spopadov med demonstranti in karabinijerji. Streljalo se je z obeh strani, tako da je več mrtvih in mnogo ranjenih. Sedaj je baje izgredov konec. Agencia Štefani pošilja namreč danes naslednje poročilo: Iz vesti, ki prihajajo iz vseh delov kraljestva, je razvidno, da je zopet vzpostavljeno normalno življenje. Delo 3e je zopet povsod začelo. javko ne bo odgovoril. Vsled poročil generala Cande smatra vrhovni svet konfikt z Rcmunijo za končan. Menijo, da bodo romunski pooblaščenci v kratkem doprinesli potrebne podpise. Vrhovni svet je odobril v komisiji določene izpremembe v dogovoru glede varstva manjšin v Romuniji. Tudi ta dogovor bodo Romuni sedaj podpisali. IKlfrounl posivil LDU Pariz, 9. decembra. (DKU) Današnja seja vrhovnega sveta je bila zadnja, kateri je še prisostvoval načelnik ameriške delegacije Polk. Ameriška delegacija zapusti danes Pariz. Clemenceau je v imenu zaveznikov izrekel obžalovanje, da odpotujejo Polk in njegovi sotrudniki. Od jutri dalje se bo poslanik Zedinjenih držav v Parizu, Wallace, udeleževal sej vrhovnega sveta, toda samo da zasleduje debate in da poroča svoji vladi. Vrhutega je Wallace pooblaščen, da v imenu Zedinjenih držav podpiše mednarodne akte glede Romunije ter mirovno pogodbo z Ogrsko. Ministrski predsednik Clemenceau bo še jutri vodil sejo vrhovnega sveta in nato z Filipom Bertheletom odpotoval v London k angle-ško-francoskim posvetovanjem. Ta posvetovanja imajo baje zelo važen organizato-ričen značaj. Najbrž se bodo udeležili teh posvetovanj tudi zastopniki drugih velesil. Italijanski minister za zunanje posle Scia-loia je, kakor znano, že včeraj dospel v London, da se z lordom Curzonom posvetuje o raznih vprašanjih, zlasti o takih, ki se tičejo izvedbe mirovne pogodbe. LDU Pariz, 9. dec. (DKU) Vrhovni svet je danes vzel na znanje brzojavki, ki ju je poslal ogrski ministrski predsednik. Ti dve brzojavki odgovarjati na povabilo vrhovnega sveta, ki je pozval budimpe-štansko vlado, naj kar najhitreje odpošlje mirovno delegacijo v Neuilly. Ogrski ministrski predsednik se je pritožil zaradi romunske zasedbe in je izjavil, da se zadržujeta še vedno dva strokovnjaka, ki sta za mirovna pogajanja zelo važna, in sicer eden po Romunih, drugi, Slovak, pa po Čehih. Govori se, da vrhovni svet na to brzo- Vladičanstvo pravoslavne cerkve. LDU Beigrad, 9. decembra. Med delegati naše pravoslavne cerkve in vase-lenske patriarhije se je dosegel popoln sporazum glede vladičanstva, ki so prešla v sestav naše države in ki se prej pripadala vaselensiki patriarhiji. Atenski listi so prejeli iz Carigrada brzojavko, ki javlja posameznosti tega sporazuma. Patriarhija se odreka vladičanstvom: skopi janskemu, debarskemu, bitoljskemu, raškemu in pri-zrenskemu, dalje vodenskemu metropo-litanatu, pelanska škofiji, strumiški epar-hiji in vladičanstvom v Bosni in Hercegovini. Sporazum obenem priznava ujedinje-nje avtonomne črnogorske cerkve 6 cerkvijo v Srbiji. Kot odplačilo za vsa ta priznanja mora naša država plačati vaselen-ski patriarhiji 1 milijon frankov. Kar se tiče priznanja in položaja grških cerkvenih občin v naši državi, bosta to vprašanje rešili naša in grška vlada. Policija v Belgrada bo moderna. LDU Beigrad, 9. decembra. »Politika« javlja: V nekaj dneh se bo objavila naredba glede preureditve belgrajske policije po vzorcu uredb v vseh večjih mestih v inozemstvu. Po tej naredbi bo organizacija policije urejena na čisto drugi osnovi, kakor dosedaj. Za policijjske organe in za žandarmerijo se bodo otvorile posebne šole in kurzi. Istotako se bo uredil mate-rijalni položaj vsega osobja. Francija ln Vatikan. LDU Pariz, 10. decembra. (DunKU.) »Libertč« poroča iz Rima: V kratkem ee pričakuje vzpostavitev odnošajev med francosko vlado in Vatikanom. Zahteve južno-tirolskih Nemoev. LDU Bolcan, 9. decembra. Kratka vsebina zahtev, ki jih predloži »Nemška zveza na južnem Tirolskem«, to je blok liberalne in katoliške stranke v Gornji Adiži, italijanski vladi, je približno tarle: Nemci izjavljajo vladi v svoji spomenici, da nameravajo stopiti v opozicijo, ako-ravno niso prepričani o zakonitosti anek-sije, ki jo je Italija že izvršila. Zahtevajo, naj vlada prizna potrebo, da se dovoli Gornji Adiži deželna avtonomija, zajam-I čena po avstrijski deželni ustavi — ki se ' precej razlikuje od italijanske — pri kateri je imel deželni zbor tudi zakonodajno pravico v okrožju svojega Območja. Glede sedaj veljavnih zakonov, ki so bili plod 1 državnega zakonodajnega delovanja, zahtevajo Nemci, naj ostanejo v veljavi vsaj 20 let in naj se med tem časom ne izpre-mene brez privoljenja deželnega zbora. Nadalje zahtevajo nekatere izjemne ublažitve, kakor: oprostitev vojaške službe iz razlogov, katere smatra Zveza za tehtne; po* verjenje javne varnostne službe deželi itd. Razen tega zahteva spomenica, naj se spoštuje občinsko avtonomijo. Vprašanje Predarlsko. LDU Dunaj, 10. decembra. (DunKU.) »Der Neue Tag« poroča: Kakor se govori v tukajšnjih ententnih krogih, se lahko smatra za gotovo, da vrhovni svet v Pa- ni bil ravnatelj rudnika pošten, bi bilo to narodno premoženje že izročeno tujcem na način in za ceno, kakor bi to mogli storiti lc nevedneži ali skrajno lahkomišljeni ljudje, da nc rečemo kaj več. Samo ta edini čin, pred katerim pa v trenutku naše kraljestvo še ni zavarovano, bi oropal našo mlado državo velikih koristi, za katerimi streme mnoge veliko tuje države. Uničil bi nam narodno metalurgično industrijo in vso koristi, združene ž njo. Mi smatramo za dolžnost, povedati jasno, za vse in za vsakega, da takim koncesijam in takim delom ne moremo in nočemo nikoli priznati pravne vrednosti. Druga škodljiva dejanja. A kaj naj rečemo o onih škodljivih trgovskih dogovorih, po katerih je vlada g. Lj. Davidoviča dajala našo narodno zlato v obliki pšenice in drugih življenjskih potrebščin za propadlo avstrijske krone ter povečala na ta način še bolj ono zlo, ki nas davi in pritiska? Kaj naj rečemo o onem brezpravnem in nezakonitem odvzemanju 20 % od kronskega imetja vsakega državljana? Kaj naj rečemo o sramotnem in brezpravnem izposojevanju in donašanju v državo tistih 300 milijonov kron od Avstro-Ogrske banke? Kaj naj rečemo o sramotni trgovini z izvoznicami in škandalih v nekaterih denarnih zavodih, kjer so se skrivaj in zločinski žigosale avstrijske krone? Treba bi bilo, da mislijo o tem oni ,ki gledajo, kako družba g. Davidoviča vse to dela in pri tem delu pomaga, kako brezpravno, nezakonito in lahkomišljeno troši rezerve v zlatu in francoskih frankih, kl so jih shranjevale radikalne vlade v Srbiji in na Krfu, a nas nesramno vprašuje, kje so te rezerve in zakaj sc o njih dosedaj ni položil račun?!... Vse to prikrivajo! Da se vse to in še mnogo drugega prikrije kontroli parlamenta, da se umetno pripravi narodno predstavništvo, ki naj bi take in podobne čine slepo odobravalo, da se stvori umetna večina za ustavotvorno skupščino, vodi vlada g. Davidoviča tudi krono na stranpoti, ki krijejo v sebi ne-dogledne posledice, na katere ne moremo dovolj obračati pozornosti in pred katerimi nam veliki državni in narodni interesi imperativno nalagajo, naj se jih izogibamo in čuvamo. Ona beži pred parlamentom, ona preganja parlament z izgovorom, češ da hoče apelirati na ljudstvo. Da, mi trdimo in opozarjamo, da vlada beži pred parlamentom, da preganja parlament samo pod pretvezo, da izvrši apel na ljudstvo, v resnici pa zato, da more vladati do ustavotvorne skupščine ali do volitev za ustavotvorno skupščino brez parlamenta. Narodno Predstavništvo trajno. Mi smo pred vsem videli, da velja kakor zakon: da bodi Narodno Predstavništvo do ustavotvorno skupščine stalno zbrano. To je zakon za vse, za celo kraljestvo, to je ustava za našo kraljevino do ustavotvorne skupščine. Tega se ne more in nc sme nihče dotikati. Ta parlament se ne more in ne sme odgoditi z ukazom temeljem ustave kraljevine Srbije — ki velja formalno samo zanjo — brez privolitve narodnega Predstavništva. A ako bi tudi tega ne bilo, ako bi se parlament mogel razpustiti in ako bi se po ustavi sploh smel odgoditi — ne bi se smel odgoditi v trenotku, ko ga vlada misli in želi razpustiti. Nc sme se istočasno uporabiti odgoditev parlamenta in njegov LISTEK. Stovensko marilonefno gledališče. K bližnji otvoritvi. Dne 5. maja t. 1, se je v »Slovenskem Narodu*. na tem mestu dr. Ivan Lah obrnil na širšo javnostin s tem započel akcijo, ki je merila na to, da se ustvari naši mladini prvo slovensko marijonetno gledališče. Objavil je takrat moj, žc leta 1912 zasnovani razglas, v kojem sem očrtal glavne namene in cilje takega gledališča. Akcija ni bila brezvspešna. Oglasilo se je kmalu nekaj oseb, katere so darovale različne svo-te v ta namen. Pred vsem pa je Ljubljanski gledališčni konsorcij s hvalevredno vnemo podprl podjetje ter mi dal večji kredit in prevzel marijonetno gledališče v svoj delokrog in me nastavil kot vodjo tega bodočega gledališča. Tedaj se je delo pričelo. Gospod dr. Lah, navdušen inspira-tor tega podjetja, začel je nabirati tozadevno obširno češko in drugo slovansko literaturo ter se lotil pisati tudi izvirna dela. Jaz pa sem izdeloval in kostumiral lutke za prve igre našega bodočega repertoarja. Pri tem sc hvaležno spominjam ljubljanskih gospa, katere so v to svrho nabrale veliko množino odrezkov svile, čipk iti našivov za obleke lutk, kar je pomenilo razmeroma velik gmotni prispevek k na- šemu podjetju. Nabiranje je prevzela z veliko požrtvovalnostjo velecenjena gospodična Anica Gogola. Kljub vsem tehničnim težkočam, nastalim vsled sedanjih političnih razmer, je sedaj gledališče vendar le v toliko končano, da se bode lahko v kratkem začelo z predstavami. V to svrho je ljubljanska mestna občina po prizadevanju nekaterih članov gledališčnega konzor ija blegovoljno prepustila veliko dvorano v »Mestnem domu«. Marionetno gledališče trfrej obstoji. K mojim lutkam in dekoracijam slika zastor Ivan Vavpotič, prolog jc priredil dr. Ivan Lah in literarno sodeluje dr. Ivo Šorli. To so imena, katera jamčijo dovolj za pristnost in dobroto podjetja, koje naj služi višjim ciljem, nego onim, ki se mu pri nas obično nadevajo. Razven že imenovanih so obljubili šc sodelovanje akademična slikarja Hinko Smrekar in Mcksim Gaspari, ter pisatelji, oziroma pesniki Oton Župančič, Fran Milčinski, Igo Gruden, Vladimir Levstik i. dr. Tu si ne morem kaj, da bi ne navedel besed, katere je leta 1906 nemški pisatelj Josip Avgust Lux v januarski številki revije »Kind und Kunst« posvetil obnovitvi marjonetnih iger na Bavarskem, in sicer: Lutkarske igre so več nego otroške igre. Don Kišotov duh živi v njih šc dandanes. Med tem, ko stremi veliko gledališče po vedno večji realni resničnosti, in si na ta n3Čin omejuje možnost predstavljati vse vprek, sc lutkarska igra s svojimi nepopolnimi sredstvi vzdržuje vsakega tek- movanja za resničnost v korist večjih rezijskih možnosti. Njena dovršenost obstoja ravno v njeni nepopolnosti. Lutke so le splošne veličine, človeške prispodobe brez osebnih vrednot, so ednostavno simboli. One uresničijo vse pravljične umetnosti. Pesniških namenov ne morejo pokvarjati. Ni nevarnosti, da pozabijo, da so samo blago, mrtva tvarina, ki ni podvržena drugim zakonom nego onim narave in igre. Na srečo predstave nimajo lastne zavesti. Imajo pa dušo, koja je fizikaliČno pravilo in ki se zove težišče, nahajajoče se v notranjosti lutke. Vsak gib, vsak stresljaj te duše sproži ritmično igro členov, nihajoče krivulje, ki jih opisujejo krog telesa. Tako kenča vsaka razburjenost v harmoniji, vsaka linija je blagoglasje, korak in gesta sta ples, vidna godba. In ker se vse vrši na najenostavnejši način, jc neka posebna neomadeževanost v teb kretnjah, katero so v stanu imeti le popolnoma brezzavest-na telesa ali pa ona z neskončno zavestjo, torej le lutke ali božanstva. Na žicah vicc-ča lutka jc »antigravna«, kakor božanstvo brez zemeljske teže; skrivnostne moči jo gibljejo in usposabljajo učiniti reči, ki so umrjočim nemogoče. Čudeži, bajke in tudi satira se dajo v marijonetnem gledališču prepričevalno predstavljati, in bili so časi, ko so imele najbornejše figure več uspeha nego najboljši igralci svojega časa. Sveti misteriji, Rabelais, Gargatua in Panta-gruel, bajka o Faustu so spadale k najpri-1 ljubljenejšemu repertoarju in so našle na- vdušeno in hvaležno občinstvo. Goethe* kateremu se je leta 1773. pri neki lutkarski igri na frankfurterskemu sejmu vzbudilo najživejše zanimanje za Faustovo misel, govori še kot starec goreče o malem gledališču. Najprijaznejši spomini njegove deške dobe so oni na marijonetno gledališče, katero je neki hišni prijatelj napravil in dal družini kot božično darilo. Skrivnostna čarodejna sila lutke z zabavo, katero povzroča v poljudnih marjonetnih gledališčih otroškim dušam, še da-leko ni izčrpana. Čaka zopetne oživitve. Mi vemo, da niso Maeterlinckove mistične igre, kojih nežnost in globoko simboliko tlači na odru zemeljska teža naturalizma, zamogla dobiti nobenega sposobnejšega interpreta, kakor ravno lutke, za koje so bile tudi prvotno mišljene. Pa mogoče tudi Shakespearove drame, posebno pa oni komadi, kjer si stopajo nasproti slično tvorjene osebe v naglo se menjajočih - ri-zorih, kakor v »Komediji zmot«, pridejo lahko v marjonetnem gledališču do nezaslišanih učinkov. Pa tudi narobe bi lahko lutkarski igri prirojeni preprosti in impre-sijonistično-dekorativni slog utegnil blagodejno vplivati na velike odre, katere tla^i mora naturalizma. V tem slogu si predstavljam gledališče, kjer stoje v ozadju velike preproste in jasne barve, pred kojim se v bledih goblenskih tonih in v enosta -i no velikih kretnjah neplasličnn in skoraj neresnično ter nadčloveško dvigajo ddu-ioče osebe in kjer tvori celo prizorišče ne- rizu nc bo privolil, da sc Predarlska združi s Švico. Vrhovni svet uvideva, da bi po-menjal odpad Predarlske od avstrijske republiko začetek popolnega razpada te države. Po avtentičnih poročilih, ki jih jo navedeni list sprejel, so vso tukajSnje ententne misije poročale svojim vladam o predarlskem vprašanju in stoje najstrožje na stališču, da se mora Predarlski združitev s Švico zabraniti. Turški zaklad zlata. LDU Pariz, 10. decembra. (DunKU.) Vrhovni svet je določil, da se turški zaklad. zlata, ki je deponiran v Berlinu, preneso v. Pariz. Angleška vo]slča. LDU London, 10. decembra. (DunKU.) Proračun za angleško vojsko za leto 1920 '/naša 400 milijonov funtov. Dne 1. marca 1920 bo še 400.000 mož pod orožjem. PolItlCne novice. -f-". Dnevniki naše stranke. Naša stranka razpolaga sedaj s sledečimi dnevniki: ♦Slovenec« in »Večerni List« v Ljubljani, -Narodna Politika« v Zagrebu, »Narodna Obrana« v Osjeku, »Jugoslavija« v Sarajevu, »Jadran« v Splitu. Kakor čujemo, bodo naši podvzetni pristaši v Mariboru tudi kmalu začeli izdajati svoj lastni dnevnik. Stranka rasle in se jača.! Sestava deželne vlade. Včeraj in danes se je govorilo po Ljubljani, da je dr. Žerjav poročal centralni vladi v Belgrad, da mu je nemogoče sestaviti slovensko deželno vlado in da stavi radi tega vladi svoje predsedniško mesto na razpoloženje. — Koliko je resnice na tej govorici, ne vemo, Samo to je gotovo, da jc liberalna kmetijska stranka z Urekom v istini hitro zlezla pod Žerjavovo streho, da pa se Žerjav ni mogel pogodili s socialdemokrati. Ti zahtevajo za se podpredsedništvo in poverjeništvo za notranje zadeve, ker smatrajo Žerjavovo mladinsko grupo kot najmanjšo strančico na Slovenskem in ker se nekateri socialistični možje vendar le ne morejo sprijazniti s policijsko-žandarmcrij-skim sistemom, ki ga hoče dr. Žerjav uvesti tudi pri nas. Seveda jc držanje socialistov dvolično, kajti minister Korač je žc Imenoval poverjenika za socialno skrbstvo in sicer socialista Jakliča, -j- Vseznal Kristan. Do pred kratkim je bil Kristan skromen socialistični agitator, Med vojsko je postal vojni dobičkar, bogat človek. Po vojski je postal minister in s tem so se razvile njegove zmožnosti na vse strani. Njegova dolžnost bi sicer bila, da skrbi kot minister za šume in rude ljudem za cena drva iz državnih šum ali za premog iz naših domačih rudokopov, toda ta dolžnost ga ne zaposluje preveč, kar vidimo iz tega, da nam pomanjkujc drv in premoga. Minister Kristan se čuti za druge posle sposobnejši. V krasnih salonskih vozovih se vozi ta proletarec v Avstrijo in Nemčijo ter tamkaj kot »strokovnjak« nakupuje lokomotive in vagone. Kaj je treba Kristana pri teh nakupih, o katerih nič ne razume? Listi so prinesli vest, da dobi Kristan razven svoje običajne plače še vsak dan 200 frankov (nad 2000 kron) dnevnic za svoje bivanje izven države. Kako ti socialistični proletarci sovražijo kapital! Nova slovenska stranka. Slovenski komunisti nočejo več ostati kot »levo kri- ko neskončno nežno sinfonično spremljanje govorjenega pesniškega umotvora, na kojega bi se moralo skušati osredotočiti vso pozornost gledalca. Naj sc o tem misli kakorkoli, neko vrsto pesniških proizvodov, ki bi zahtevali tak oder, je mogoče predstavljati za sedaj le z lutkami. Ker ravno kar jc najbolj pretresujoče, nadčloveško, gjobokoumno, sc cla najbolje razumeti, ako se to predstavlja v najmanjšem merilu in najbolj enostavno, torej v mari-jonetnem gledališču.« Tako piše Lux. Tem besedam nimam ničesar drugega dodati kakor željo, da bi se naše literarno in umetniško občinstvo intenzivneje in vstrajno zanimalo za novo ustanovljeni zavod, katerega obstoj na dostojni umetniški višini je odvisen nc samo od mojega dela, ampak od sodelovanja vseh v to sposobnih moči. Dvojen je naš cilj, plemenita vzgoja mladine ter tekmovanje literatov in umetnikov do vedno večje popolnosti. # Žc prihodnje desetletje bo pokazalo, v koliko je moje stremljenje upravičeno; in ko se bo naša tedaj dorastla deca prijazno spominjala užitka lutkarskih iger prvega slovenskega marijonetnega gledališča, tedaj bo glavni del moje naloge završen, tedaj bodo mogoče drugi stopili na moje mesto z novimi mislimi, a istim ciljem; in potem se umaknem z zavestjo, da sem tudi raz prispeval z malini kamnom k bodoči veliki zgradbi naše lepše bodočnosti. In v to pomozi nam Bog! Ljubliana. Mestni dom, decembra 1019. lo« v socialistični stranki in si snujejo svojo lastno stranko. Podpora socialistom. Ministrstvo za prehrano je dovolilo Vojni zvezi v Ljubljani za nalkup živil obratnega [kapita 6 milijonov kron, železniškim aprovizacijam v isti namen 2 milijona kron. Nadalje je dovolilo Vojni zvezi za nakup obleke obratnega kapitala 5 milijonov kron in 1 milijon lir. Imenovane organizacije so socialistične. Tudi naše gospodarske aprovizacije se bodo morale pobrigati, da dobijo enake podpore. Bon® videli, ali bo socialistični minister Bugteg postopal po-popolnoma neprastranski ;+ Pocenjevanje brane. Kakor zsan^, jc država morala dovoliti, ker je minister Bukšeg pozabil pravočasno nakupiti žita za URC-ivne kraje, sedaj radi narastlih cen posebne kredite za pocenjenje moke. Tc dobrote bodo deležni: vsi uradniki (v širjem pomenu besede), delavstvo, oni ubožnejši ljudje, ki so preje bili po občinah v akciji za ubožnejše sloje. Moka po znižanih cenah se bo delila po vseh občinah. Stala bo moka hajfinejša 1 kg 1 dinar (uračunjen po službenem kurzu v kronsko valuto), navadna moka 1 kg pol dinarja. r-f Kaj bo pa ta delal? Iz Belgrada poročajo: Ministrski svet je sklenil, da se postavi za pomočnika ministru prehrane profesor Ncdeljko Divac, — Profesor Di-vac je zadnji čas prav pridno pisal v Buk-šegov list »Sloboda« ter si s tem stekel Bukšegove simpatije, O prehrani mož ne razume prav nič in bo torci Bukšegov pomočnik le v širjenju socializma. '+ Dispozicijski fondi. Min. predsednik Davidovič jc dobil mcseca novembra dispozicijskega fonda 500.000 dinarjev (približno 2 in pol milijona kron) in minister Pribičevič 300.000 dinarjev (1 in pol milijona kron). Ker so vse stranke »izdajalske«, »protidržavne«, in so samo de-mokratje in socialisti dovolj državni, di-nastični in lojalni, zato ni nobene ovire, da se podpirajo tudi vsa podvzetia teh sijajnih »patriotskih« strank.. Izvršilni odbor opozicijskega bloka. »Tribuna« piše, da so opozicijonalni poslanci izvolili izvršilni odobr, ki bo v Belgradu permanentno posloval. -j- Demokratska akad. omladina je na dan narodnega oslobodjenja 29. XI. pobijala dobrim SHS državljanom šipe, To jc tista mladina, ki se tako živo zanima za narodno prosveto, da jc na povabilo ABC kluba za poučavanje analfabetov na sestanek prišlo komaj 14 akademikov. -j- Mestni komisar zagrebški jc povabil na sodelovanje pri mestnem gospodarstvu tudi nekatere člane »Narodnega kluba«, ki je imel do sedaj na magistratu večino in župana. »Narodni klub« je vsako sodelovanje odločno odklonil. -j- Hrvatsko ženstvo in politika. Odbor »Demokratskega udruženja jugoslovanskih žena« v Zagrebu sklicuje za 10. t. m. izredni občni zbor, na katerem bo svoje dosedanje ime izpremenilo v »Udruženje jugoslavenskih žena«. To pa zato, ker snuje Demokratska stranka svoj ženski odsek in odbor ne bi hotel, da bi kdo dosedanjo žensko društvo s tem odsekom istovetil. Odbor naglaša, da stoji društvo izven vseh političnih skupin in more biti članica vsaka ženska katerega - koli političnega prepričanja. -j- Ven s tujcem! Glasilo kulturno-politične struje, ki jo pod geslom duhovne obnove vodi pisatelj Milan Marjanovič — »Obnova«, piše v uvodnem članku o reškem vprašanju in pravi med drugim: »Loto dni smo »bili dobri« 111 loto dni smo čakali pravice od. mirovne konference, ki se je monda zarotila proti vsemu, kar bi moglo zagotoviti mir in ukrotiti vojno in katera je nakopičila toliko novih razstrelil, da zopet zadostuje iskra, da zažge nov svetovni podkop. Ali naj la iskra zopet pade 7. našega kresila? In našo istrsko in dalmatinsko skale so zadosti trde, da dajo to iskro... Toda tega Evropa šc nc razume, a no razume niti Amerika iz enostavnega razloga, ker vidijo danes samo listo, kar jim je pred nosom in tisto, česar se neposredno bojo. A nam ne verujejo, da nas toliko boli, da bi mogli zopet planiti in zopet zažgati svet — ker nc vidijo dvignjen« naše pesti, ker ne slišijo uiti Italije, da bi klicala na pomoč. —• Morda pa mislimo, da nas bodo rešile samo Wilsonove note? Ali ni nasproti njemu nehvaležnost, puščati ga, da sani piše in zahteva našo pravico, ne da bi ga podprli z dokazi našo odločnosti in našega odpora proti vsiljivcu? \Vilson nam jo pomagal zopet z eno noto in nam daje moralno pravico, da zopet enkrat izvedemo prevrat, kakor tedaj meseca oktobra 1918. Tedaj jo bila Wilso-nova nota alarm za avstrijske tlačene narode. Po tej zadnji Wilsonovi noti Italiji mora slediti z naše strani samo eno — s klicem: ven s tujcem izvršimo naše pravo!« — Tehten opomin, ki ne bi bil niti potreben, ako pohlep za oblastjo nc bi bil zaslepil meščanske liberalne ln socialistične inteligence tako, da je narod vktonila v verigo in pa pahnila v tako obupne politične in gospodarske razmere, da ga na-ffou za samo. hrano sili, misliti sumu ua to, da stre verige iu se dvigne na trdnejša politična in gospodarska tla. Narod bi bil že davno obračunal z zunanjim sovražnikom, ako bi mu lažidemokrati narodno in socialistične barve ne bili zvezali rok in ga potisnili k tlom. A hvala Bogu zdrav jc in dovolj močan, da sc otrese svojjh notranjih iu zunanjih sovražnikov. I11 otresel se jih bo. -f Nov civilni komisar za Julijsko Benečijo. S kraljevima odlokoma jc bila sprejela demisija čv. Avgusta Ciuffellija in imenovan za novega civilnega komisarja za Julijsko Benečijo g. Uff. dr. Anton Mosco-ni, državni svetnik, doslej izredni komisar za tržaško občino. j- Razmere na Dunaju, Kakor poročajo potniki z Dunaja, sc ta teden tam prebivalstvu nc bo izdajala moka in kruha dobi oseba lc četrt hleba. — Radi pomanjkanja kuriva ostanejo vse šole na Dunaju zaprte do 31. januarja. .-j Mažarska mirovna delegacija. Ogrski ministrski svet je sestavil mirovno delegacijo, kateri predseduje grof Apponyi, člani so pa Teleky, grof Bethlen in Somssicli. -j Judje izgnani iz Ogrske. Ogrski vojni minister Friodrich jo izjavil, da bo ogrska vlada izgnala iz Ogrske vse j ude, kateri uiso ogrski državljani. Vsakdo more sodili sam delo, ki ga je vršila sem od prevrata pa do danes Orlovska zveza, Vse, kar je bilo v tej organizaciji pred vojno, sc je malodanc razsulo, temelj se jc moral graditi popolnoma znova. Hvala Bogu, požrtvovalnost in vztrajnost nesebičnih delavcev pa sta nam zgradili zopet v prav kratkem času organizacijo takšno, da bo mogla živeti in sc razvijali neovirano. Vse delo, ki ga vrše člani Orlovske zveze je brezplačno in sloni in sloji le na idealizmu stvari in na trdnem verskem prepričanju. Vendar organizacija sama rab' vsestranske podpore in — denarja. Ob samih idealih se tudi ne more napredovati do popolnosti, kakršne potrebujemo. Ako pogledamo nasprotne organizacije, stoje na trdnih gmotnih tleh. Njihovi pristaši jijli podpirajo kjerkoli morejo, dočim pri nas najdemo takih ljudi bore malo. Tako n. pr. ima Češka Obce Sokolska denarnih sredstev v velikem, češkoslovaške Dšlnicke Tčlocvične Jednoty imajo premoženja blizu pol milijona kron, Sokolskc-mu vezu SHS jc naklonilo bivše Narodno veče v Zagrebu 60.000 kron podpore. Mi pa delamo in delamo — podpore pa nimamo nobene, niti najpotrebnejše. Da ne bo morebitnega izgovora: Mi lega nismo vedeli — opozarjamo s lem vso našo javnost na to ter jo obenem prosimo in pozivamo, da sc zgane in prispeva po razmerah in možnostih v orlovski sklad. Pričakujemo, da bo to šlo brez vsakega drezanja in moledovanja. Tudi za Orla jc treba marsikaj žrtvovati, kroj sam še nc pomeni ničesar. Vedite, da mi gotovo ne prosimo zastonj. Kdor nc dela v Orlu dejanski, mora pa biti pripravljen žrtvovati drugače nekaj zanj. Tako bo storil vsak izmed nas svoje. Za orlovski sklad naj se prične zbirati povsod po vsej deželi in ob vsaki priliki! Pošljite vanj delni dobiček raznih predstav in prireditev, zbirke ob raznih slovesnostih. Dekleta naj pobirajo pri naših somišljenikih manjše darove in jih potem skupno odpošljejo. Delati in gibati se mora vsak! Vse pa pošljite na naslov: Orlovska zveza v Ljubljani, kjer dobite tudi vse potrebne tiskovine in poštne položnice. — Predsedstvo Orlovske zveze, nevne novica. — Slovo škofa dr. Karlina od tržaških Slovencev, Iz Trsta poroča dopisni urad; Dne 1. dcccmbra jc presvctl škof dr. A. Karlin, kakor znano, zapustil Trst in se odpeljal v Ljubljano. Par ur pred odhodom sc mu jc poklonilo odposlanstvo političnega društva »Edinosti«, da mu v imenu tržaških Slovcnccv pokloni besedo v slovo in mu sporoči prisrčen: Z Bogom! Vodja odposlanstva, dr. Wilfan, jc v toplih besedah dal izraza čustvom našega ljudstva ter sc jc vladiki zahvalil na njegovem vsestransko modrem in pravičnem poslovanju ter mu želel vse dobro za bodočnost, Msr. dr. Karlin se je vidno ginjen, zahvalil odposlanstvu na tem izrazu simpatij, naglaša-joč, da jc hotel vf.ikdar le dobro — vsem. Slovo jc bilo najprisrčnejše. — Za vojne ujetnike iz zasedenega ozemlja. »Edinost« objavlja: Kdor ima kakega svojca še v vojnem ujetništvu v Italiji, Rusiji, Franciji itd. naj napravi takoj prošnjo na generalni civilni komisarijat v Trstu (oddelek za vojne ujetnike, soba št. 4.) v kateri naj navede naslednje podatke: Ime, priimek, rojstni dan, rojstni kraj in kraj pristojnosti vojnega ujetnika, ime očetovo in materino. Te podatke rabi komi-sarijat, ker se mora prej informirali v domačem kraiu vojnega, ujetnika' vozujne ^c, čim natančnejši so podatki, tem lažje sc povpraša in tem več upanja je, da se do-tičnik prej vrne domov. Razen tega se mora seveda v prošnji označiti tudi natančni sedanji naslov vojnega ujetnika, Tisti, ki nc morejo naredili sami omenjene prošnje, naj pošljejo gornje podatke na naslov: Politično društvo »Edinost« v Trstu, ulica 30, oktobra 13 (pisarna dr. Wilfana). f (Vladimir Trost. Oktobra meseca jc našel smrt v Dunavu naš rojak, kralj, rečni flotili dodeljeni poročnik fregate Vladimir Trost vršeč svoje službene dolžnosti, \ si napori, da bi sc našlo zemeljske ostanke njegove, so bili do danes brezuspešni. Z njim izgubi vojna mornarica eno najboljših mladih moči, častniški zbor pa jednega najboljših tovarišev. Trost je bil neizmerno delaven in redko kdaj sc dobi človek, v katerem bi bil čut za dolžnost tako razvit kakor ravno v njem. Strašil se ni ne truda in napora, ne zaprek in nevarnosti. Tako ga je doletela ludi nemila smrt. Po zlomu Avstrije in po prevzetju mornarice po Narodnem Viječu jc postal Trost pomočnik načelnika štaba tedanjega jugoslovanskega brodovja, kapetana Babiča. Ko je ta po enem tednu neznanskega napora, dela in bdenja fizično podlegel in umrl, je prevzel 1 rost vse njegove odgovornosti polne posle, nc zaostajajoč za njim niti glc-cie. energije. Sedaj jc 'oc!i on odšel na večno sidrišče. Ni jima bilo sojeno, da vidita prod svojega truda. Tudi potem, ko sc jc sestavila rečna flotila, si jc Trost pridobil za njo neprecenljivih zaslug: posvetil ji jc celo svoje obširno znanje in vso svojo energijo in — žrtvoval ji konečno svoje mlado življenje. Roditeljem in sorodnikom njegovim pa, katerim kruta usoda ni prizanesla najhujši udarec, kateri žalujejo nad nenadomestljivo izgubo, najglobokejše so-žalje vsih, kateri po blagopokojnega poznali; tolaži naj jih zavest, da so imeli sina, kateri je bil in bode vsem ostalim vzor strogega izpolnjevanja dolžnosti in največje požrtvovalnosti. Trajen mu spomin. Umrla je dno 11. oktobra v Breznu ob Dravi, kamor jo jo zanesla begunska usoda, 11 a 11 i c a (ir. U v. v a 1 d o v a , profesorjeva soproga po kratki, mučni iu zavrti tn i bolezni. Bila je biser-žena in vzor-mati. Bodi ji lahka žemljica v tistem količku Jugoslavije, kjer sc je pač najmanj nadejala svojega groba! — Predsednik višjega šolskega sveta g. prof. Franc Vadnjal je odstopil. — Ravnatelj železniškega ravnateljstva v Snbotici je postal nadzornik Južne železnice g. Vargazon. — Uvedba brzojavne službe pri poštnem uradu Ledenice. Dne 1. t. m. sc jc pri poštnem uradu Ledenice, politični okraj Borovlje, otvorila brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — Poverjeništvo za kmetijstvo se je preselilo v novi trakt Marjanišča na Poljanski cesti (postaja elektr. cestne železnice: Ambrožev trg), Ravnotam uraduje odslej tudi višja komisija za agrarske operacije, krajni komisar za agrarske operacije in deželni veterinarski urad. ■1 Vodja: dr. Vriačnik m, p. — Nove knjige. Nova založba opozarja slavno občinstvo, da je izšla tik ob' začetku stavke Stanko Majcenova »Ka-sija«, lepo draihatično delo mladega, nadarjenega pisatelja, ki sc je igralo 7. lepim uspehom v tukajšnjem dramskem gledališču. Knjiga jc izšla v zelo lepi obliki in jo jc dobiti po vseh knjigarnah in v prodajalni Nove založbe po 8 K za izvod, lično vezana stana pa 11 K izvod. — Priporočamo ludi Franc Jakličeve »Ljudske povesti«, ki so izborno berilo za preprosto ljudstvo na deželi. Vsa naša društva, vse knjižnice naj sežejo po nji. Knjiga jc obširna in stane samo 8 K izvod. Izidorja Cankarja »S poti« je na razpolago samo še malo število izvodov; kdor jo hoče imeti, naj seže pridno po nji. — Razpisani poštni uradi. Razpisani«, so naslednja službena nicsta: Nadpoštar-sko mesto Jesenice_ (I/l) ;poštarska mesta: Črnomelj (1/3), "Grobelno (1/3), Loški potok (II I), Grosuplje (II/l), Spodnji Dravograd (II/1), Medija Izlake (H/2), Bizelj-sko (11/2, Rečica v Savinjski dolini (II/2); mesta odpravnikov: Zgornja Polskava (III/l), Suhor (III/2), Krka (ITI/3), Sv. Ana na Krumbergu (I1I/3). Prošnje jc vložiti v teku dveh tednov. — Osebne novice s pošte. Višji poštni ravnatelj dr. Janko Debelak je imenovan za direktorja pošte in brzojava v Ljubljani; njegov namestnik poštni svetnik Alojzij Gregorič pa za nadsvetnika pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani — Poštarica Frančiška Drakuličeva v Zagorju ob Savi je premeščena k poštnemu uradu Slari trg pri Kočevju; poštarsko mesto v Zagorju ob Savi jc dobil ppštni oficiant Julij Helmich; mesto poštnega odpravnika pri poštnem uradu na Bohinjski Beli sc jc podelilo poštni aspirantki Frančiški Olif-čičevi; poštna oficiantka Vekoslava Vad-novova in pa poštna aspirantka Anica Bcrgantova sta sc odpovedali pošt. službi; imenovanje poštne oficiantke Anice Zor-čeve /.a odpravnico v Grahovem pri Cerknici sc jc razveljaviloi za odpravnika x Grahovem pri Cerknici je imenovan poštni oficiant Zmagoslav Nusbek; poštar Ivan Orthaber je imenovan za nadpoštarja v Slovenski Bistrici. — Posvetovanja delegatov gledališč. V Beograd so došli delegati gledališč v Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu in Skoplju, da se posvetujejo skupno z zastopniki gledališke uprave v Belgradu o zakonski predlogi o gledališčih v kraljestvu Srbo/; Hrvatov in Slovencev. — Alamanah dobrovoljcev. Odbor »Društva jugoslovanskih dobrovoljccv v Sloveniji« je sklenil izdati »Almanah dobrovoljcev«, v katerem bodo opisani boji in drugi dogodki iz življenja naših dobrovoljcev. Društvo vodi pri tem namen seznaniti jugoslovansko občinstvo z vsem delovanjem onih, ki so tvegali v boju za svobodo vse, ki sc niso ustrašili nobene nevarnosti in nobenega truda v boju za osvoboditev in ujedinjenje Jugoslavije. Pozivajo se vsi dobrovoljci, da vsak prispela po možnosti za ta Almanah. Sprejemali sc bodo prispevki o življenju v ujetniških taboriščih, kjer so sc dobrovoljci rekrutira-li; o bojih na frontah, v dobrovoljskih formacijah, ali pa v ostalih zavezniških armadah, dalje o potovanjih (iz Dobrudžc na makedonsko fronto in Murman itd.) Ker bo z urejevanjem tega gradiva precej dela, odbor pa želi izdati Almanah čim preje, se prosijo vsi, ki hočejo poslali svoje prispevke, da storijo to čim preje in sicer na naslov društvenega tajništva v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 3. — Tomaž Obrekar, doma iz Sv. Lucije pri Tolminu, naj se zglasi pri našem uredništvu ali pa naj nam pošlje svoj naslov radi nujnih družinskih zadev. — Zločinstva v Zagrebu. V Zagrebu so sc v predmestjih silno razpasla najrazličnejša tolovajstva. Nc mine dan, da ne bi časopisi prinesli poročila o nasilstvih, ropih in raznih vlomih. Žalostno je, da sc le redkokdaj posreči, da pride zločinec v roke pravici. Z osebno varnostjo tukaj nismo na prvem mestu. ljubljanske n&vlce. lj Umrl je dne 29. novembra 1919 v ljubljanski jezritski rezidenci P. Jakob Verhovc D. J. v 81. letu svoje starosti. Ij Meščansko-žensko društvo priredi v zvezi z Družabnim klubom čajanko na verandi hotela Union danes, 11. t. m. ob 8. uri zvečer. Vabljeni so članice in člani. — Odbor. lj Ljudski oder, V nedeljo, dne 14. decembra ob pol 8. uri zvečer se bo vršila na Ljudskem odru ponovitev duhovite igre Pavla Czinerja »Maska satana«, pri kateri bo gostovala naša priljubljena umetnica Zofija Borštnik Zvonarjeva in A. Če-hova enodejanka »Medved«. V torek, dne 16, decembra se bo vršila primijera Oton Lochvigove žaloigre v petih dejanjih »Dedni logar lj Zveza uradnic in trgovskih nastav- fjenk priredi v Krekovi prosveti v nedeljo dne 14. t. m.ob 5. uri popoldne predstavo. Na sporedu tamburanjc in dve kratki predstavi. Vstopnicc se dobijo v trgovini Žibert v Prešernovi ulici in trgovini Jožice Ašic, Poljanska cesta 35. lj Slomškova zveza4 Odborova seja danes popoldne ob 5. uri v društvenem lokalu. Zadava važna; gre za naše plače! Državni uradniki dobe doklade, kaj pa bode z nami — o tem na merodajnih mestih niso na jasnem. Dobrodošli tucli drugi člani, ki lahko ta čas pridete k posvetovanju. — Š. Ij I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev s sedežem v* Ljubljani vabi svoje člane in vse vpokojence in v pokoj namenjeno na svoj prvi društveni javni shod, ki bo v nedeljo, dne 14. decembra ob TO. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Poročilo iz Belgrada o posredovanju delegatov, društev vpokojencev iz Kranjske, Hrvatske, Dalmacije, Bosne in Hercegovine ter Srbije. 2. Raznoterosti. lj Gledališka vest. Za intendanta slovenske opere v Ljubljani bo imenovan skladatelj Viktor Parma, vladni svetnik v pokoju, ki živi sedaj na Dunaju. lj Cercle franr.ais. Pouk v francoščini se je pričel s 16. oktobrom. Učne ure za T. tečaj so v ponedeljkih in četrtkih od 6. do pol 8. ure; H. tečaj v torkih in petkih od 0. do 7. ure; III. tečaj v ponedeljkih in četrtkih od 6. do 7. ure zvečer, in sicer v poslopju L gimnazije, pritličje. Članarina znaša na mesec 8 K. Vse druge podrobnosti sc izvedo pred poukom. lj »Jugoslavija« pred sodiščem. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem jc razpravljal g. sodni svetnik Potrato o tožbi Josipa Kollmanna, ravnatelja kneza Win-dischgraetza, katero je vložil proti izdajatelju in odgovornemu uredniku »Jugoslavije« Antonu Pesku zaradi članka, v katerem se Kollmannu očitajo nerednosti. Ker k razpravi g. Pesek ni prišel, se razpravlja na predlog Kollmannovega zastopnika dr. Hrašovca iz Celja v njegovi odsotnosti. Dr. Hrašovec izvaja v svojem predlogu, da je v preiskavi g. Pesek izpovedal, da ni či- tal in da ne ve, kdo da je pisal članek. Zaslišani souredniki »Jugoslavije« tudi niso ničesar izpovedali. Ponudil je tudi v preiskavi dokaz. resnice, katerega pa ni izpeljal. Predlaga, da naj se g, Pesek obsodi zaradi zanemarjanja uredniške paznosti. G. svetnik Potrato jc na to obsodil g. Peska na 200 K globe, oziroma na 20 dni zapora, v objavo razsodbe in v povračilo sodnij-skih stroškov. lissiiifsiieiša poročila. NAPREDOVANJE HRVATSKE PUČKE STRANKE. Zagreb, 10. decembra. (Izv,) Kmečka šola v Jaslri je sijajno uspela. Po šoli so se kmetje razšli po mestu Jastri in ustanovili 8 organizacij Hrvatske Pučkc Stranke, V sami Jastri je večji del prebivalstva prestopil v Hrvatsko Pučko Stranko, tako n. pr. vsi bivši odborniki Hrvatske Zajednice, ZA PREHRANO DALMACIJE. Belgrad, 10. decembra. (Izvirno.) Poslanec Banio je posredoval pri ministrstvih prehrane in prometa radi kritičnega položaja prehrane v Dalmaciji. Prometni minister je poslancu obljubil, da so bo deloma omejil promet v Bosni in da so bo preko Bosanskega Broda pošiljala hrana za Dalmacijo. REGENT O UJEDINJENJU. LDU Belgrad, 10. dec. Iz Pariza jc odgovoril regent prestolonaslednik Aleksander na brzojavni pozdrav ministrskega predsednika Lj. Davidoviča v imenu kraljevske vlade povodom obletnice našega narodnega ujedinjenja z nastopnimi besedami: Vam in drugim se iskreno zahvaljujem za pozdrav povodom obletnice ujedinjenja. Naš narod, ki je s toliko požrtvovalnostjo pridobil svoje osvobojenje, je dal v času tega prvega leta skupnega svobodnega življenja novo jako podlago manifestaciji od 1. decembra, ker je vsemu svetu podal popoln dokaz svoje odločbe, da hoče ostati ujedinjen. Želim od srca, da najde v bodočnosti narod v svoji ujedinjeni domovini povračilo za svoje naporno delo in pogoje za srečen razvoj, IZVOZ SE USTAVI. LDU Belgrad, 10. decembra. Ministrstvo za prebrano namerava predložiti v razpravo ministrskemu svetu sklep delegatov občin iz kraljestva, naj se živila nc izvažajo, dokler se ne ugotovi zaloga preostanka, Vlada bo bržkone ta predlog sprejela, UVOZ MEŽIGOSANIH BANKOVCEV. LDU Pečub, 10. dec. Tukajšnji policijski komisarijat jc zaplenil prejšnje mescc raznim osebam za 220.000 kron nčžigosa-nih bankovcev, ki so jih hoteli uvesti v naše kraljestvo. ČEHI BELGRADU. LDU Belgrad, 10. decembra, Poslaništvo čehoslovaške republike je poklonilo belgrajski občini ladjo šlezijskega premoga za njeno vporabo. BENZIN IZ POLJSKE. LDU Belgrad, 10. decembra. Ministrstvo za prehrano je svoječasno poslalo na Poljsko komisijo, da prevzame sirovine za produkcijo bencina. 100 vagonov naročenega blaga jc žc došlo v Brod. REŠKI LEGIJONARJI. LDU Split, 9. dec. (DDU) »Avanti« od 7. dccembra priobčuje nastopno vest: Od včeraj sc širijo čudni glasovi o reških legijonarjih. Govori sc o mnogobrojnih častnikih, ki se jim jc tako priskutilo pro-vincijalno življenje na Reki, da so se skušali vrniti v Italijo, Včeraj sc je z gotovostjo trdilo, da je d' Annunzio dal aretirati majorja Reina, ki je bil, kakor je znano, organizator reške ckspedicijc. Prosveta. pr »Medved« in »Maska satana« na Ljudskem odru. V pondeljek zvečer so predstavljali na Ljudskem odru enodejan-ko »Medved«, ki jo je spisal ruski pisatelj A. Čehov in duhovito delo Paula Czinerja: »Maska satana«. Predstava sc jc obnesla nad vse pričakovanje dobro, Ljudski oder je s tem večerom dokumentiral svoj napredek. Dokaj težki vlogi mlade vdove in postarnega, malo surovega, a v globini svoje notranjosti mehkega ruskega plemiča, sta rešila gdč. Zalarjcva in g. Novak s zelo lepim uspehom in precejšnjo sigurnostjo, za njima ni zaostajal tudi sluga s svojo malo, a zelo hvaležno in posrečeno igrano vlogo. Mali nedostatki, ki jih navaden gledalec niti ne opazi, sc dajo odpraviti z nekolikim trudom in vajami, •— Višek tega večera je bila »Maska satana«. V ti gri jc iz prijaznosti sodelovala naša priljubljena umetnica Zofija Borštnik-Zvo-narjeva, ki nam je žc s svojim imenom zagotovila lep umetniški užitek. Nismo se mo«ili. Kot mlada, temperamentna igralka je zaživela pred nami na odru in izčrpala svojo vlogo s tako silo, da nam je zastajala sapa v prsih. Gotovo je to — brez preti-.ravanja in brez laskanja — ena njenih najboljših vlog. Hvaležni smo ji za ta večer. Težko vlogo gled. ravnatelja je igral g, Silv. Škerl s tako sigurhostjo in razumevanjem, da mu moramo častitati. Hip, ko stoji prevaran pred igralko, prehod v blaznost in blaznost jc podal, kot nismo pričakovali. Brezhiben jc bil tudi baron, ki je dokazal s svojo naravno, veščo in nepre-siljeno igro, da ima lepih igralskih talentov in dela z g. Škerlom vred čast Ljudskemu odru. Ostali niso bili slabi, dasi bi želeli v prizorih med dramaturgom in literatom več življenja v kretnji in besedi. Želeti je, da Ljudski oder to predstavo ponovi. C. K. VOJNA POSOJILA. Pod naslovom »Avstrijska vojna posojila«, je prinesla zajdnja številka »Novic«, ki so izhajale kot nadomestilo za slovenske liste za časa stavke, sledečo notico: Vojno posojilo, ki sc ga v Sloveniji ocenjujc na blizu 400 miljonov kron, jc velika skrb našim zavodom, občinam, ccr-kvi in zasebnikom. Glede tega vprašanja je doslej navzlic eminentni važnosti vladalo pri nas kvarno mrtvilo. Manjkala je vsaka organizatija in se je razpravljalo o tem vprašanju zelo diletantsko. Tc apatijc bo sedaj konec. V petek jc bil v mestni posvetovalnici važen sestanek. Sestanku je predsedoval predsednik Kranjske hranilnice g. D. Hribar, predsedstvo deželne vlade je zastopal g. Dr. Brnčič. Zborovalce jc pozdravil mag. ravnatelj dr. Zarnik v odsotnosti g. dr. Ivana Tavčarja. Po stvarnem poročilu g. dr. Ivan Černela. ki jc predložil poseben načrt za asanacijo potom samopomoči, sc je razvila jako pereča razrava, v kateri so govorili gg. dr. Win-diseher, Rašica, dr. Mohorič, sodni predsednik dr. Papež, nadravnatelj Pečenka. Izvoljen je bil akcijski komite, ki prične takoj sistematično delovati. V akcijskem odboru so: dr. Fran Černe, dr. Ivan Čeme, dr. Mohorič, sodni predsednik dr. Papež, ravnatelj Pečenka. Odbor naprosi g. kne-zoškofa Jegliča in župana dr. Ivan Tavčarja. da se postavita na čelu odbora, ki bo kooperiral z novoustanovljeno organizacijo »Zveza upnikov za privatnopravne tirjatve v Avstriji«. Deželna vlada se naprosi, da pošlje v odbor svojega zastopnika. V dopolnilo tega naznanila objavljamo danes od akcijskega odbora poslano nam sledeče obvestilo: Pri gori navednem sestanku se jc sklenilo izdati sledeči komunike:' Na sestanku dne 28. novembra 1919 v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega zbrani interesentje uvidevajo potrebo, da se posveča vprašanju vojnega posojila največja pozornost. V ta namen se osnuje poseben odbor, ki se bode pečal s tem vprašanjem. Navzoči se izrekajo za potrebo strokovne objasnitve vprašanja. v publicistiki. Za inleresirati je vlado, deželno in centralno, o interesu ohranitve tega posojila ter zahtevati popis posojila. Pri vodstvih listov je treba doseči, da se prinašajo le stvarni članki., cenzurirani od tega posebnega odbora. Vlada se naprosi, da odpošlje v ta odbor dva svoja zastopnika. Odbor se je konstituiral sledeče: Častna predsednika: dr. Anton Bon. Jeglič, knezoškof ljubljanski; dr. Ivan Tavčar, župan stolnega mesta Ljubljane. Predsednik: Dragotin Hribar, industrijalec in predsedniki Kratijske Jiranihmtfej.i Tajnik: dr. Černc Ivan, lastnik Gospodarske pisarne, za privatnike. Odborniki: dr. Čekal Ferdinand, stolni kanonik, za cerkvene ustanove, dr. Mohorič Jakob odvetniški kandidat, za Zadružno zvezo, dr, Oton Papež, predsednik deželnega sodišča, za pupile, Pečenka Ladislav, nadravnatelj Ljubljanske kreditne banke, Praprotnik Avgust, ravnatelj Jadranske banke, Rašica Gjuro, ravnatelj Kranjske deželne banke, za banke, dr. Windischcr Fran, tajnik trg. in obrtniške zbornice, in Zveza slovenskih zadrug po svojem zastopniku. Poslovni prostori Akcijskcga odbora se nahajajo v Gospodarski pisarni dr, Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesla 6 telefon 37, vendar naj sc privatniki obračajo samo pismeno na Akcijski odbor pod naslovom: Akcijski odbor, Ljubljana poštni i predal 147, ker uradniških moči 'ni na razpolago. ter sc bode tudi vse potrebno ob-i javilo sproti v listih, da bodo vsi intcrc-i sen t ji o vsem zadostno obveščeni. g Važno za trgovine. Vsa trgovska podjetja, ki so dosedaj dobila vprašalne liste za svoje obrale od uredništva JugosJa-venskega kompasa v Ljubljani, in jih niso . 5e izpolnila, ter odposlala uredništvu Ju-goslavenskcga kompasa Ljubljana, 147, se nujno naprošajo v lastnem interesu, da lo : čimpreje slorc, ker se rcdakcija uredni-i škctfa dela zaključi z 22. dcccmbrom t. 1.,. in se naknadne prijave ne bi mogle več upoštevati. Ako pa kdo izmed trgovcev pomotoma ni še dobil vprašalnih listov, naj svoj obrat prijavi na gornji naslov z navedbo imena tvrdke, leta, kdaj je tvrdka ustanovljena, ali je protokolirana, in s čim da sc peča, nadalje tudi svojo bančno zvezo, telefon in brzojavni naslov. —, Uredništvo Jugoslavenskega kompasa. Dobrodelna efektna loterija o SiBrSsf sirot, sle peso, Invalidov In hlralcev. 1317 dobitkov v skupni vrednosti 80.000 K. Siamul dobitek o vrednosti 20,000 kron. Srečka £ hrvnl. Srečka 2 kroni. Srečke sc naročajo v loterijski pisarni v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. dijaški vestnik. d Jugoslov. kat. akad. društvo »Danica«. Sklicujem važno odborovo sejo v petek, dne 12, t. m. ob pol 8. uri zvečer v prostorih Slov. Dij. Zveze. Prosim zanesljive udeležbe vseh odbornikov. Predsednik, d Občni zbor »Danice«. Sklitujem izredni občni zbor v soboto, 13. t. m. ob 2. uri popoldne v mali dvorani Ljudskega doma. — Predsednik. Orlovski vesSfiik. -Mladost« št. 10. do 12., ki se jc vsled stavke zakasnila, bo izšla v času, ki bo pač uajprvo mogoč. Opozarjamo, da bo povsem preurejena in da bo imela begalo vsebino. Zato pa nabirajte novih naročnikov za prihodnji letnik. Vsak Orel jo mora imeti, pogrešiti jc pa ne smejo tudi drugi. »Mladost« mora v vsako krščansko hišo, vsa naša mladina jo mora brati. Torej vsi na agitacijo za »Mladost«! Orlovski znaki so dospeli ravno lc dni (prva pošiljatev). Izdelani so prav okusno in za zdaj jih smejo nositi samo člani in članice. Znaki za članice so napi avljeni v obliki zaponke, za člane pa zc pripnejo z iglo na obleko. Opozarjamo, da se vsled drage poštnine nc bodo razpošiljali posamezno, temveč lc v številu od 20 naprej na posamezne odseke. Poedini sc morejo dobiti osebno v pisarni Orlovske zveze v Ljubljani in stane kos 7 K. Kjer bi radi znake imeli, naj jih takoj naroče, ker zaloga prve pošiljatve je majhna, drugi bodo morali pa še počakati na nadaljria naročila. Pišite na: Orlovska zveza v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Ssja predsedstva in vaditeljskega zbora O. Z. bo v petek 12. t. n. ob pol 8. i:ri zvečer v Jugoslovanski tiskarni. Navzočnost vseh članov nujna! — Predsednik in načelnik. Amonična soda, Kakor so nam javlja iz Lukavca, so je ondi otvorila 1. oktobra letos tvornica amonične sode, dnin. društvo v Lukavcti, Bosna. Ker pa še ni uvedena slobodna trgovina s tem proizvodom, sc prosijo trgovino, da se radi dobave potrebnih količin obrnejo na deželno vlado, oddelek za prehrano v Sarajevu, kjer sq jim javijo tudi cene. Ste prehiajeni? Imate bolečine v pršili? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fcllerjev pravi Elza-fluidl 6 dvojnatili sL 2 veliki špecijaini steklenici 24 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica A K. Slaba hrana Vaai ic pokvarila želodec? Fcllerjcve prave Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 škat-1 ji c 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najccneje! Eugcn V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134, Hrvatska. B n.i7fnma z dobrimi spričevali so OlliMUSJU išče k mali slovenski rodbini v Belgrad. PlaCa dobra. Več so izve v Ilotolu ,,Union" soba 8 med 1?.—3. uro popoldne. Potrebujem dobro kuharico ki bi znala kravo molzti, in sobarico. lJlafn po dogovoru. P. Biorac, Rama, Srem |[|jja|/jnja so sprejme pri poSteni kr-MljllmllJU SCanski družini na stanovanje in hrnno. Glasovir na razpolago. Poizve se pri upravi pod št. 0000. Spalne in jedilne šoke SSlf eP0. steljc, spodnjo in vrhnje modroce, umivalnike, vsakovrstno omaro, mizo ln stole i/, trdoga in mehkega losa, priporočata Brata SEVKR, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljano Kolizej. Vabimo na ogled. mr mr utenec se sprejme v trgovini z železnino 121!-JAVKC 2ino, franko Zaureb. pndnn kg no ? K v sodcih o do 200 kg. m ekarstvo i. Har.atič, Zagreb, llica 69. 6098 Proda sc loviti vi f. MESNE IZOEL! Kakovost Postrežba najboljša! solidna! ^ —— kakor; Krakovsko salamo, brunšviške klobase, kranjsko j se pošlje-o na upravništvo pod šifro »Hrastovi sodb. Kupujem železniške pragove, les] za kurjavo in tavolete1 iz bukovega lesa. Prodajam s pneumatiko, vino, limone, brinjeve jagode. Prosim, oferirajte na Hnt. Buda - Trst via Irerteo 4 Kupnjeio se dobro ohranjeni šivalni stroji in siolaia Ponudbe na Jos. Peteline £>jnbljana. Opekarsko podietie na prodaj! Proda se opeka sko ncdietje ob prog' Ljubijana-Kam-nik, ki obstoti iz al laslnih zemliiških parcel, kjer stoji popolno renovirana ooekaina (Ringofen, enkratna vložnn količina 70.000 kosov opoko z dvema lopama in dvema nad-strešjema ter ono poljsko pečjo in b) služnostnih pravic do kopanja novice "a sosednih parcelah. Izraba lastnih in služnostni parcel bi dala nad 16 milijonov kosov opeke: dana pa jo takojšnja možnost nakupa nadaline prvovrstne 7enilie Obratova-ue se je vršilo dosedai v ročnem delu, v katerem se je letno ugotovilo nad 800.000 kosov opeke. Natančnejša poja^n la daje lastnik sam. — Ponudbe na upravo lista pod ,;Ope«nrna1;. Stanovanje obstoječe iz 2 ali 3 lepo meblo-vanih sob, 1 kuhinje z vso pripravo in predsobo, drugo stanovanje: 2 ali 3 sobe in kuhinja, po želji tudi nemeblovano, se takoj odda. Leži 10 minut od kolodvora Ledenice pred poštnim in brzojavnim uradom in ljudsko šolo, ter 10 minut oddaljeno od župnijske cerkve.— Več pove Jože Arnejc, Ledenice, Koroško. n ta o u B. U M h Usnjati nabitki z žebljički, za moške in ženske Čevlje, garnitura po K 2 —, za otroške po K loO, so zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne „PEKOl - čevljev, Peter Kozina & Co„ LjubHana, Breg 20. « e •a fl K Razpis uriš. Zveza Jugoslovanskih Pevskih Društev v Ameriki razpisuje nagrado K 1000 za najboljšo slovensko pesem, ki naj ima nasiednje lastnosti: prikladna za srednje izobražena pevska društva, vsebina junaška in času primerna. Tekme sc lahko udeleži katerikoli jugoslovanski skladatelj. Pesem naj bo v rokah vrhovnega pevovodje (Ign. Hude, 82 Cortlandt St., Ne\v York. N. Y.) najkasneje do 1. maja 1920; ime pesmi in naslov skladatelja pa naj se pošlje prvemu nadzorniku (Josip Hems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y.) mebka in trda dobavi in pripelje na dom V. Scag etti, parna žaga za drž. Kolodvorom. Lepo letošnje brinje črno, popolnoma dozorelo, se dobi v vsaki množini pri tvrdki M hael Omahen, Višnjagora. Istotam v* ■ - ovga volna po najvišji dnevni ceni. Nepremočljivi dežni plašči CiOSTlL t- tm fi«i»ai>alra »nm» r1nH*r trma ».»losa. — Velika izb ra maniifnktiirn«Dn ™ Rifei tr Ia Švicarske gume, dokler traja zaloga. — Velika izb ra manufakturnega ter tu- m inozemskega modnega blaga bogata zaloga oblek lastnega izdelka po nainovejšlb krojih, srajc barvamh in belih, ovratnikov, samoveznic, športnih čepic itd. itd. v prv< kranjski razpošiljatoi Schwab & Bizjak, Ljubljana Dvorni trg St. 3 Pod narodno kavarno Lastni modni atelije. Trpežno in cono pohištvo za vse stanove I. W. Miiller, 6. m. b. h. tovarna In isloltoonl prostori: Dunaj V. Elnsledlerplats 3—4. 2s!o£s: Dunaj!. Oper iris« 1©' Trajno oivorjanol r.(»80 (H) Trajno otvorjenot M O J3 es S is < > < K n * t» o ca es B Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov), tesan les (smrekov, jelkov, borov), okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen), kostanjev les, drva (trda in mehka), stoječi les v gozdu, smrekovo skorjo kupi vsako množino „DRHViia, lesna trgovska in industrijska družba z o. z. v Mariboru, 6093 * S? s sT < D B B ») —. O < m o » > < > a 3 R Kupi *e takoj hiša z gostilno in vrtom t bližini Ljubljane ali kje drugod na Kranjskem ali Štajerskem. Pismene ponudbe na upravo tega lista pod »TA»*OJ 59^1«. Svilene gaze za mline in strojne jermene švicarskega izvora — morete dobiti pri firmi h. & Ch. Vogeli Beograd, Trgovačka ulica 3. - Vreče ■ vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuie najbolje trg. firma J. Kušlan. Kranj, I Gorenjsko. Veletrgovina na debelo z manufakturni.m hladom mr se je preselila -^mn v Frančiškansko ulico št. 4 (dvorišče). Dobavlja prvovrstno manufakturno sukneno in perilno blago iz Anglije, Francije in Italije. ■ar-* n.^irs TtTt mer Ma inaniEc! Podpisani slavne-n občinstvu vljudno aiz yilllllMIWIIIIM»IIIHinilHHWIHWMWlmllMHMMtlHHIIimi|ltHnttimitWI«IIWWHni Jeklarna na Ravnah (Geoig Gral v. Tnra'sches Stahlwerk Strelteben).. Ustanovljena 1774.1. GUŠTANJ-RAVNE, Koroško, Jugoslavija. Poštna postaja Guštanj. Železniška postaja Prevalje Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Amalonsko In brosciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legtrana ta ne egirana top Ini&ka okla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jokla /a orodje, drug vistna, za kladiva, žlebe, matrioe; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedre za rudo, premog in knm^n-za pile, rezila, vrtalna dleta itd. Leplinna in uelegirana innrt.nova jekla za vozovne ln vugonske vzmeti: za kon- Specerijsko, kolo nijalno inprekmor-sko blago kupite najceneje in najhitreje od znane _ veletrgovine .Fructus' d. d. za promet zemeljskih proizvodov, kolonijalnega in drugega blaga Zagreb, Viaška nI. 2L Telefon 106. Ustanovlj. 1883 Zahtevajte cenik! Martin Zuran sobni slikar Ljubljana, Mestni trg št. 12 se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršitev točna, ceue zmerne. vojne znamko, znamke ob prevratu, ljubljanske, hrvatske, bosanske, srbške, sploh SHS, dalje italijanske, reške. Arad-Temesvar itd. kupim v vsaki množini po najvišjih cenah. Ponudbe s ceno na: A, Weisz, trgovina znamk, Dunaj I. Adiergasse 8. Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! Moško perilo razne vrste srajc, spodnjih hlač, spal« nih srajc in mehkih ovratnikov nudi trgovcem samo na debelo Domača tvornica rublja d. d. Zagreb, Jelačičev trg 2, II. n. Naročila po povzetju se izvršujejo z obratno pošto. Drože (kvas) iščemo zastopnika za Jugoslavijo, ki je izurjen v trgovini drož. — Tovarna špirita in drož — Josip Klrchmeier & Sin, Linz-Urfahr, Zgornje Avstrijsko. i strukcijsko dele posebne trajnosti v avtomobilu! iu letalni industriji; za kolesna obročja; tike, lopate itd. vugonske vzmeti; za konti v avtomobllnl iu letalni za kose, srpe, sekire, mo- Izgotavljo: Vozovne osi s puSaml in nakontniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovokovane do (» m dolžine); v žlebih kovano delo za avtomobilo in vagone; kroglo za ccmcntno mline itd. 42$ti JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD r. z. z o. z. V Ljubljani, Marijin Trg 8, Wolfova ulica 1. Poštni čekovni račun št. 11.323. — Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljub.,ana. nms^BnHMiainaBMBHMBHn ■MI«IIIMWWIH h'—H HI m Telefon 5t. 54. sprejema hranilne vlogo in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po 41 10 čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na na vknjižbo- poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. • tlMMMMMMMMIM . llllItlMMMMMMMMIMUMIlitMMttfirtll Odgovorni urednik Mihael Moškerc t Ljubljani« -V