156. številka. Ljubljana, v sredo 9. julija XVII. leto, 1884 Uhaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmaua hiši, nGledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 našem ljudskem šolstvu. (Iz učiteljskih krogov.) Pri nas, v z železničnimi progami omreženej Doleujskej imamo tako izvrstne komunikacije, da zaostajamo tisti, katere je nemila osoda zanesla v kak od glavne ceste oddaljen kraj, s časopisjem in dopisovanjem za teden dnij. Od tega moja zakasnitev. Najprpje mi je zatrditi, da je ta, kakor tudi zadnji članek »Sodba slepega o bojah" v resnici iz-iel iz učiteljskih krogov. Da so naši politični odno-gaji taki, kakeršni bi morali biti, podpisal bi svoje polno ime; a pri nas je še vedno tako, da ravna tisti učitelj, ki meče pušice na nemščino v naših ljudskih šoli h, jako modro, ako se skrije za ured-dnikovo molčečnost. Oporekati mi je na dalje, da bi bil imel zlobni namen, nego članek narekovala mi je jedino opravičena bojazen, da bi se utegnila vsled preugodne sodbe o našem šolstvu že itak velika mlačnost zanj 6e povečati. Kajti trditev, da smemo ljudsko šolstvo že zdaj imenovati „svojo pridobitev," se mi je zdela za sveto reč opasna, ker iz lastne skušnje vem, da naše ljudske šole neso take, kakeršne bi morale po zdravem razumu za naš narod biti in je ona veličastno izrečena trditev zares „globoko užalila mojo občutljivo dušo." V jednera oziru me pa omenjena trditev celo veseli, ker je dala povod za razgovor o našem sol« Btvu, ker se nadejam, da mu bode to samo koristilo. Moja želja je, da bi naši časuiki često pisali o tem prevažnem predmetu, kajti najskrajnejši čas je že, da se naše šolstvo uredi po potrebah našega ubo-zega naroda, nikakor se pa ne sme pustiti dalje tavati po iluzijah nekaterih glav. Jaz sem v globoč'no svoje duše prepričan, da ne bodemo nikoli dosegli duševne in gmotne blaginje našega naroda, dokler „ni utrjeno podzidje," to je v mojih očeh naravno osnovano ljudsko šolstvo. Vsakdo, komur lepo ime rodoljub ni puhla fraza, se mora pridružiti zidarjem tega podzidja. Več nego smešno je torej, ako kdo skuša navaliti vse breme na rame radikalcev, češ, zakaj se ne ganejo, da bi izbacnili nemščino iz ljudskih šol. Za Boga, fcako se more kaj tacega zahtevati od radikalcev, katerih je samo „peščica" in še ti bo vsi otročje-naivni? Kako se more tirjati, naj bi „nadriučitelj" prvi v kraj nem šolskem Bvetu stavil predlog za odpravo nemščine v svojej šolskej občini? Taka zahteva je pač otročje*naivna! Da za prejšnje vlade, morda tudi še sedaj, je bil res tisti učitelj, ko je sprožil peticijo za uvedenje nemščine v šolo svoje občine, pri deželnem šolskem svetu „persona gratissima", katerej ao se pregledali vsi drugi, makari naglavni grehi; ko bi pa jaz sedaj stavil predlog za odpravo nemščine, potem bi pa „razboritost dolenjskega pedagoga" kot narodnega hujskača stante pede „iz službenih o žiro v" hladila kraška burja! To je razloček mej pruj in sedaj! Torej niti radikalcev peščica, niti učitelji pri še sedaj obstoječih političnih razmerah ne moremo priboriti svojemu narodu primernega šolstva, nego osoda je to prelepo nalogo izročila „zmernim rodoljubom". Ti naj dejanski dokažejo, da se da pri nas z zmernostjo kaj prida doseči, ker mi radikalci, smatramo baš ljudsko šolstvo za „kamen izkusnik". Ako se pa zmernim rodoljubom, ki sedaj baš zajemajo iz sklede, ne posreči dobiti tako osnovanega ljudskega šolstva, kakeršno našemu nurodu po vseh zakonih pripada, potem bodo iz peščice radikalcev vzrastla močna armada trdih mož, ki bodo umeli dobro ločiti zlato peno od čistega zlatu. Našemu narodu treba take ljudske šole, ki je tega imena v resnici vredna. Če se nam pa tacih šol neče dati, potem naj se razpiše za psihologe vsega sveta nagrada sto tisoč zlatov, katero dobi tisti, ki spiše ljudskim učiteljem slovenski navod, kako jim je blažiti srce in razvijati um njim izročene nežne mladine pri j tej duhomornej riba-fiš, miza-tiš-metodi, katera se že skozi stoletja po naših Šolah širokopiri in katera se, namesto, da bi se kot največje zlo odpravila, koncem našega razsvitljenega stoletja nagrađuje! Da, nagrađuje se ta nesmisel a ne po v e črazr ed n i ca h, kjer je nemščina itak že obligatna in katere so se baš zaradi te obligatnosti s toliko gorečnostjo in ljubeznijo pomnoževale. Po kranjskih večrazrednicah mora obvezno poučevati toliko učiteljev nemščino, da, ko bi se vsi ti oglasili za nagrado, bi se pred njimi križala deželni zbor in šulferajn, ter bi moral svoje W ettbhajmarice odpreti že kak Rothschild. Pri odkritji spominske plošče na Preširnovej rojstnej hiši je pokojni dr. Razlag v svojem govoru mej drugim tudi rekel kazoč na priprosto hišico: „Glejte, dragi rojaci! slovenska koča je bila zadnje zavetišče našej premilej materinščini, od koder jej je došel tudi preporod." Da, istina! Kako bi ven-der ta vrli rodoljub ostrmel, ko bi znal, da sta v najnovejšej dobi tibotapno naskočila s pomočjo jed-norazrednic zadnjo pozicijo naše trdnjave, jezdeča na zlatem oslu kar dva Antekrista h kratu! Če pa kdo temu zlobnemu početju neče ploskati, je pa takoj otročje-naiven radikalec! Da potrebuje dobra reč posebno pri nas mnogo Časa, to že vrabci na strehah čivkajo. Skoro odvisno je torej kazati na mestno občino Ljubljansko, ki bode po silnem naporu izbr.cnila nemščino iz spodnjih razredov svojih mestnih šol. Ta občina je že lanskega leta odposlala na deželni šolski svet v to svrho peticijo in vsakdo, ne izimši niti tistih, ki neso otročje-naivni, bi vender mislil, da se otroci že v letošnjem šolskem letu ne trapijo v prvih dveh razredih več s tem jezikom — kar me doleti pouk, da bodo te sreče deležni stoprav v prihodnjem šolskem letu! Tudi ta cincarija je znamenje časa! Kajti, komu je neznano, kako se je poprej „ni i i Siebeumeileu-Stiefeln" baš s peticijami uvajala v naše ljudske Šole nemščina, zdaj se pa iz njih odpravlja z naglico tistega slavnega polža, ki je sedem let lezel čez plot. Ker se mi dozdeva, da dotični gospodje ne ved6, kako lehko je deželnemu šolskemu svetu dobiti take peticije, naj jim v ta namen stavim v po-snemovalni vzgled Dežmana in Schreva. Ta gospoda imela sta dokaj spretnejše roke. Nesta po deželnem šolskem svetu prosila občin za take peticije, a obračala sta se v zasobnih pismih do svojih političnih prijateljev iu dobila sta, česar sta želela. Po tem receptu treba dekti in peticij za odpravo nemščine bode kar deževalo. S'gurno pa pričakujejo naše dolenjske mestne občine, da bodo njih zastopniki tudi za šole svojih volilcev kaj storili, kajti po teh mestecih se z drugim deželnim jezikom šolskej mladini LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXVI. Poglavje. Vrnitev v Slobodo. (Dalje.) — Da, — rekel je, — nam ostaja Bamo klati Tatarje! Ko bi jih ne čakali, da pridejo v gosti, a udarili bi z vsemi polki na jedenkrat na Krim, in to vkupe s Kozaki, vzeli bi tudi Krim. In zasmehljal bo je od veselja pri tej misli. Godunov začel se je ž njim razgovarjati o rrisikem osvobojenji in o Rjazanskej bitvi. Začelo Be je že mračiti, ko sta še vedno sedela pri kupicah. Naposled je ustal Serebrjani. — Z Bogom, bojar, — rekel je, — kmalu bode zunaj noč. — Kam pa, Nikita Romanovič? Ostani pri meni, prenočuj tukaj, jutri pride car in jaz mu sporočim o tebi. — Ne morem, Boris Teodorovič, iti moram k Bvojim. Bojim se, da bi se b kom ne sprli. Ko bi car bil v slobodi, prišli bi naravnost pokorit Be mu, naj bi se zgodilo, kar Bog hoče; pred tukajšnjimi ubijalci se itak ne obvaruješ. Če tudi smo se utaborili v Btrani, prav pri gozdu, vender more nas stakniti kaka obhodna straža. — Nu, z Bogom, Nikita Romanovičl Glej, no draži carja, počakaj, da pošljem po tebe. — Počakaj, ne hodi tjakaj, knez, — priBtavil je Godunov, ko je videl, da Be je Serebrjani obrnil k rudečej veži; prijel ga je za roko in odpeljal po zadnjih stopnjicah. — Z Bogom, Nikita Romanovič, — ponovil je in objel Serebrjanega. — Bog je milostljiv, morda se tvoja Btvar dobro poravna. Počakal je Godunov, da se je knez usel na konja in odjahal po stranskem potu, potem se pa vrnil v hišico, jako vesel, da Serebrjani ni vsprejel ponudbe, prenočevati pri njem. Drugo jutro je car Blovesno se vrnil v slobodo, kakor po kakej dobljenej zmagi. OpriČniki so ga spremljali s kriki: Gojda! Gojda! od prvih Btraž prav do dvorca. Samo stara varuhinja Onufrevna vsprejela ga je z očitanjem. — Kaka zver si ti, — rekla je, ko ga je srečala na stopnicah, — kako, da te še drži zemlja, krvoločna zver? Po krvi dišiš, ubijalec! Kako da si se predrznil javiti se k svetemu Sergeju po tvojem Moskovskem delu ? Grom Gospodov bode ubil tebe, hudobneža s tvojim peklenskim polkom vkupe. Pa zdaj opominjevanja varuhinje neso imela nobenega upliva. Zunaj ni bilo niti groma niti viharja, Solnce je veličastno sijalo na jasnem nebu, blcske-tale se pobarvane in pozlačene kuplje dvorca. — Počakaj, počakaj, — nadaljevala je gledajoč za njim in trkajoč z bergljo v tla, — božja strela bode razdejala tvoj grad, požgala pregrešno slobodo. In starka se je oddaljila v svojo sobo počasi prestavljajoč noge in srdito gledajoč na carske dvornike, ki so se je s praznovernim strahom izogibali. Ko je ta dan po obedu Godunov videl, da je car vesel in zadovoljen, ter da se proti navadi pripravlja opočiti se, podal se je v njegovo spalnico. Ker je Ivan Vasiljević jako čislal Godunova, imel je ta pravo to storiti, zlasti, kadar mu je imel kaj objaviti, kar ni smel vsak slišati. V carskej spalnici stali sti dve postelji; jedna ?z golih desk, na katero se je Ivan Vasiljevič ule~ pokrade toliko zlatega časa, da se nekaterim niti ne sanja. Tega se je tembolj nadejati, ker mora baš zastopnik naroda znati, kje ga nčevelj žulji", kakor tudi ana katerem kraji se ima pričeti vsaka stvarna reforma našega šolstva." Torej deželne učiteljske konference letos res ne bodemo imeli! Čudno! Po vseh drugih kronovi-nah, spadajočih pod Dunajsko vlado, bodo učitelji imeli letos te konference, baš zaradi novele z 2. maja 1883, katera zahteva omejitev realij po ljudskih šolah. T mi i pri nas bi bilo kaj tacega treba, ali boje se, da bi kateri ud konference ne podrezal v sršenovo gnezdo, t. j. v zveličavno nemščino in odložila 80 je! To jest fakt um ! Politični razgled. Voir.uij«' dežele. V Ljubljani 9. julija. Volitve v deželni zbor na Spodnjem Avstrijskem izpale so ugodno za liberalce. Skoraj povsod so prejšnji kandidati izvoljeni jednoglasno. Zmagali so tudi v Klosterneuburgu, katero mesto je do sedaj zastopal konservativec. Protisemiti tudi neso nikjer dobili dosti glasov, pa to se bude spremenilo, kadar se bode vol Ini red tako spremenil, da bodo volili tudi petakarji, kar se bode prej ali slej zgodilo. — Mej veleposestniki na Spodnjem Avstrijskem se pogaja, da bi se sklenil kompromis. Ud liberalcev se jih je odločilo več iu ti delujejo na to, da bi ne sklenil kompromis mej konservativci in liberalci, tako da bi se volilo v veleposestvu 10 liberalcev in 5 konservativcev. — Volitev jednega po-slanei Bernske trgovske zbornice za deželni zbor, ker se |e dr. Promber mandatu odpovedal, ko je bil drugje izvoljen, bode neki kmalu razpisana, s tem pa bodo nemški liberalci pridobili jeden sedež v deželnem zboru. — Moravskim deželnim glavarjem bode imenovan grof Feliks Vetter, njega namestnikom pa dr. Alojzij vitez Schrom. Hrvatski sabor je z 58 proti dvajsetim glasom vsprejel zakon o prodaji več eraričuih posestev za podlago specijalnej debati. V specijalnoj debati pa Starčević vedno napada večino, kriče: „vi prodajate naša polja". Pismo ogrerNkega naučnega ministra Tre-forta na Požunske oblasti konstatuje, da so sanitetne razmere v Požunu jako slabe, in da je treba kmalu pomoči. Poslal je tedaj profesorja higiene, Rozsahepvi-ja v Po'/un, da preišče tnmošnje sanitetne razmere in uasvetuje sredstva in pote, po katerih se dado /boljšati zdravstvene razmere. Vnaiije države. NrifiAi ministerski predseduik Garašan n odlikovan je z * t * I kim križem avstrijskega Leopoldo-vega reda. Criiogorsko-tursko mejno vprašanje je vender rešeno, in sicer po želji Črnegore. Turški minister Assym-paša je ustno objavil črnogorskemu diplomati.■iii-ini] poslovodji Vukotiču, da kmalu izide cesarska irada, ki potrjuje urejenjc meje po želji Črnogorcev. Skaderski gouverner je že dobil brzojavno povelje, podati se takoj na mesto, da se določi nova meja. Mej ruskimi nibilisti navstat je neki razpor. Vsled tega so se zmernejši podali oblastvom, ki so jim obljubila pomiloščenje, ako bodo odkrili vse skrivnosti organizacij*1. Na ta način se je že mnogo izvedelo in policija upa sedaj zatreti nihiliste. Ali se jej pa bode to posrečilo, je druga stvar. Francoski ministerski sovet je sklenil, od Kitaja zahtevati vojno odškodnino, ker je prelomil pogodbo. Ta sklep se je takoj sporočil v Shanghai bivajočerau francoskemu poslaniku, kateri ga bode takoj sporočil v Peking. Ministersk' predsednik vsprejel je kapitana Fourniera, ki mu je izročil pismo, s katerim se je ratifikovala Thientsinska pogodba. — Francoski senat volil je IS komisarjev, ki imajo pre-tresovati revizijo ustave. Znano je, da hoče novo belgijsko minister stvo zelo predelati šolske zakone. Ker se je odpravilo naučno ministerstvo, misli se baje ustanoviti nek posebni Šolski komitet, ki bode nadzoroval šole. Ta komitet bodo neki volili s splošnim glasovanjem stariši. Tu se bode tedaj ženskam dovolila volilna pravica v javnem življenji. Kmalu bomo videli, kako se bodo ženske pri volitvah obnašale, ako se res ta naredba upelje, kar pa še ni gotovo. Pomorska komisija spanjske zbornice vzpre-jela je načrt o reformi vojnega brodovja. Reforma se ima po nasvetih te komisije izvesti v desetih letih, in se bode za njeno izvršitev vsako leto dovolilo 23 milijonov, tako, da bode izvršitev reformo stala 230 milijonov. Španija bode imela potem sledeče brodovje: dvanajst oklopnic (sedaj jih ima samo pet), katerih bode pet za prekmorsko službo, dve stražni ladiji z oklepom, sedem stražnih ladij prve vrste, devet druge in jednajst tretje, 32 tor-pednih ladij, šest tovornih parnikov in jedno avizno ladijo. Rusija neki misli pri «'«v* k i konferenci zahtevati, da se vse velevlasti vzamejo v komisijo za nadzorstvo egiptovskega dolga. Ruski generalni konzul Hitrovo, ki se je podal v London, dobil je neki instrukcije v tem smislu. Rusija pa želi, da bi ta komisija imela pravico nadzorovati ne le finančno, ampak tudi politično upravo, ko bi bilo treba. Kdpj da bode prihodnja seja konference, se še ne ve. Zdaj finančni izvedenci pretresujejo angleško finančno predlogo. Preveliki se jim zde razni stroški, tako so se stroški za policijo in žandarmerijo pod angleško upravo v Egiptu povišali od 2,340.000 frankov na 5,748.000 frankov. Dopisi. Iz sv. Martina pri Slovenski Bistrici. 8. julija. [Izv. dop.] Preteklo nedeljo so se pri nas zgodili škandali in neredi, kateri bodo ostali v sramotni spomin Slov. Bistriškim nemškutarjem. Ko so sličali, da nameravajo Slovenci sklicati tukaj shod, sklenili so ga motiti na isti način, kakor leta 1870. v Novi vasi. Naša fara je jako obširna, v zgornjem delu stanujejo dobri kmttjo, pridni in delavni, pa tudi dobri Slovenci, v spodnjem, ki se dotika Slovenske Bistrice pa se nahaja mej maloštevilnimi poštenimi prava proletarijatska sodrga, ki le misli na šnops in pretep. In ta soderga je garda B'striških nemčurjev in morala na ukaz svojih go-! spodov vsakojake škandale delati. Vodja jim je neki muli posestnik S t ur m po domače, najhujši razsajalec cele fare, že večkrat zaprt. Omenjeni človek je že v soboto večer prišel v Šmartno v krčmo, kjer je imel biti sLod in se grozil, da ima za jutršoji dan že vse pripravljeno in da bodo vse pobili. Iu res privleče v nedeljo jutro tropo fantalinov, viličarjev in druzih šnopsa žejnih duš ter jih napaja mej božjo službo s šnopsom. Pošteni kmetje so se po cerkvenem opravilu zbrali v sobi, kamor je tudi gosp. dr. Radaj prišel. Ko pa se je imelo začeti zborovanje, se pridrvi tista druhal in kriči sama ne ve-doč kaj. Jedni so kričali: Kaplana nam dajte! (Nekaj let sem je kaplanija prazna.) Drugi: Fajmošter naj vsako nedeljo krščanski nauk opravljajo. (Sliši se, da g. župnik tega redno ue stori.) Iz tacih klicev gal za pokorenje mesa, v trenutkih aušnega nemira in resničnega kesanja; druga, širša, bila je pokrita z mehkimi ovčjimi kožami, pernico in svilnatimi pod-glavuicami. Na tej je c&r počival, kadar ni ničesar vznemirjalo njegovih mislij. Pa je bila redkokedaj, in poslednja postelja je največ stala v miru. Tiebu je bi!o dobro poznati Ivana Vasiljeviča, da ne bi se bil motil pri kakej volji je v resnici. Ni bil vselej, kadar ga je grizla vest, nagnen k milosti. Pogostem je pripisavul grizenje vesti skušnjavam satana, ki se prizadeva odvrniti ga od preganjanja izdaje, iu tedaj se je, namesto da bi zmehčal srce, hudiču na kljub, moleč in križajoč se, udal še večjej grozovitosti. Pokoj na njegovem obrazu ni bil vselej zanesljiv porok za njegov notranji mir. Bil je mnogokrat samo krinka in car, obdarovan z redko sposobnostjo uganiti tuje misli, je rad slepil onega, s komur se je razgovarjal in prestrašil z nepričakovauim pojavom jeze, ko se je oni nadejal milosti. Pa Godunov je že natančno izučil carjev značaj in z nenavadno bistrostjo opazil in razjasnil vsake premene na carjevem obrazu, katerih bi ne bil zasledil drugi. Boris Teodorovič je počakal, da se je Ivan ulegel na pernato postelj, in ko ni videl v njegovih črtah nič druzega, kakor utrujenost, rekel je brez v^acega pripravljanja: — Ali že veš car, da se je našel tvoj ne-pokornež V — Kateri ? — vprašal je Ivan iz zazeval. — Nikita Serebrjani, isti, ki je s sabljo posekal Vjazeraskegu tvojega izdajalca in zato bil dejan v ječo. — Al — rekel je Ivan, — ujeli so vrabca! Kdo ga je ujel? — Nikdo, car. Sam je prišel in pripeljal je seboj vse razbojuike, s katerimi je pobil Tatarje pri Rjazanu. S Serebrjanim vkupe prinesli so ti svoje pokorne glave. — Skesali so se! — rekel je Ivan. — Kaj, ali si ga videl? — Videl, car; naravnost k meni je prišel; mislil je, da je tvoja milost v slobodi in prosil me je, da naj ti ga objavim. Hotel sem ga ukazati zapreti, pa pomislil sem, Lukjanovič Gregor že govori, da ga jaz spodkopujera. a Serebrjani ne bode ušel, če je on sam prinesel tebi svojo glavo. Godunov je govoril naravnost, z odkritosrčnim obrazom, brez vsake zadrege, kakor bi v njem ne ni soditi, da so ljudje vedeli, za kaj da gre, iu da so sploh le hoteli moliti. Žaodarji so že v jutro prišli, ker morajo sploh vsako nedeljo stražiti v Šmartnem ravno zaradi teh razsajalcev. Branili so ustop v sobo, vender se vsled vpitja zborovanje ni moglo zvršiti, da si so mnogi navzočoi kmetje želeli, naj se nadaljuje in bili silno razsrjeni vsled grdega nespodobnega obnašanja Šturma in njegove sodrge. Shod se je tedaj končal in kmetje so se razšli. Šturm s svojo druhaljo pa se odmakne v Grossovo krčmo, kjer so se že v jutro napajali in tam se nadaljuje pijunčevanje. Opoludne pa se začne hud pretep mej njimi samimi, kajti kar je slovenskih kmetov še v vasi ostalo, so se v občinski pisarni pomenkovali. Šturm se je skregal z neko baburo, ter jo z glažem trikrat po glavi udaril, da je s krvjo obiita Be zgrudila na tla. Žandarja, stišavši hrup, gresta gledat in ker Šturm vedno huje razsaja, ga aretirata in odvedeta. Ko ga ženeta po vasi, pa zadrvi za njima vsa tista diuhal, obkoli žandarja, jima skuša izpuliti puške iu se od vseh strani na nju obeša, da bi ju pudrla na tla in pobila. Kričali so ko divji: Ubite jih! Ubite jih! V tem kritičnem trenotku, ko žandarja že omagujeta, slišijo k sreči slovenski možje silni hrup in naglo priskočijo: Franc Žigart, posestnik (vselej naroden volilni mož), Lorenc Ačko, župan iz Vojtini, Trglec, krčmar, pri katerem je bilo zborovanje in drugi, ter pomagajo žandarjema u silne nevarnosti. Šturm je divjal ko živina in z najgršimi psovkami psoval žandarja in — cesarja. Bistričani smejo zares ponosni biti na svoje privržence. Žandarja, ko sta se čutila bolj prosta, sta začela braniti se z bajonetom in odgnala sta več fantalinov, toda nobenega hudo ranila. Potem sta Šturma odgnala v hišo in ga zvezala. Zopet je skušala druhal v hišo prodreti, pa se ustrašila, ko sta Žandarja žugala, da bosta začela streljati. Jeden strel se je bil že poprej sprožil, pa ni nikogar zadel. Potem sta žandarja tistega Šturma in še dva druga odgnala v Slovensko Bistrico. Kaj pa naš župan Vrečko, po domače Strigl? Temu možu se pripisuje, da je on bil tisti, ki je z denarji in na povelje Bistričanov bil provociral ta škandal. On je namreč podrepna muha Bistriškega Stigerja in stori, ker mu veleva in za kar plačuje tevtonski Stiger. Tisti Šturm pa je Striglev brat. Ko so prišli žandarji, j h župan še pogledal ni, ampak prav hud bil, zakaj da pridejo. In ko je druhal napadala žandarje, gledal je Strigl od dalječ in nekateri celo trdijo, da je še sam skupaj sklical ljudi in jih hujskal na žandarje. Vsa fara je silno razburjena in pričakuje, da bode politiška oblast brez zumude tega župana, v pričo katerega sta žandarja bila skoraj ubita, ne da bi z jedno besedo vmes posegel in ki je tako silno sramoto nakopal naši dozdaj pošteni fari. Od kod pa je bil denar za pijančevanje? Ravno bo mi poroča, kako se je izustil tisti Šturm. Ko so ga žandarji gnali skozi Slovensko Bistrico mimo Stigerjeve hiše zakričal je Šturm: „Lejte! zdaj nem* čurja ženejo! Pa jaz sem moral tako delati, ker me je Stigerzato plačal." Tukaj se javno govori in Šturm Be je tudi bahal, da je od Stigerja bilo niti sence prekanjenosti, niti najmanjšega so Čutja k Serebrjanemu. Ko ga je prejšuji dan odpeljal po zadnjih stopnicah, storil ni tega, da bi skril pred carjem njegov obisk (to bi bilo tudi preveč nevarno), ampak da bi kateri slobodskih ga ne prehitel in kakor prvi izvestitelj ne našuntal ga proti njemu samemu, Godunovu. Namig na Vjazemskega, kateri je pokazal Serebrjanega kot sovražnika usmr-tenega kneza, si je Boris Teodorovič poprej sam zmislil in pripravil. Car je še jeden pot zazeval, pa ni odgovoril nobene besede, Godunov je skrbno opazoval črte njegovega obraza, pa ni bral v njih niti javne, niti skrite jeze. Nasproti zapazil je, da Be je carju prikupil Serebrjanega namen, izročiti se v njegovo voljo, Ivan, ki je prelival kri iu spravil vse v trepet, hotel je h kratu, da bi ga imeli za pravičnega in celo za vsmiljenega; njegove moritve so bile veduo obdane z uuaujostjo strogega pravosodja, in zaupanje v njegovo velikodušje mu je tembolj dopadalo, ker je tako zaupanje le redko bilo. Ko je nekaj časa čakal, hotel je Godunov Ivana napeljati k odgovoru. — Kako veliš, car, — vprašal je, — ali hočem k tebi poklicati Gregorja Lukjanoviča ? dobil des^t gld. za šnops in drugo pijačo. Pričakujemo tedaj, da soduija ne bo segala le po napeljanih, nedolžnih žrtvah, ampak da bo poizvedela po intelektuelnih prouzročiteljih in jim pokazala, da so tudi oni podvrženi /akonu. Nedeljski Skandal pa je ravno nasprotno tega dosegel, Česar so pričakovali njega aranžerji. Sloven-ski kmetje so zdaj še bolj odločni, kar bodo pokazali pri volitvah. Slovenski kmetje so z lastno smrtno nevarnostjo branili državno avteviteto proti tisti druhali, kateri ni ničesar sveto in ki najde Bvoje veselje le v šnopsu in razsajanji. To smet privoščimo Bistričanom. Habeant sibi! Iz IVletllke 3. julija. [Izviren dopis] (Sad nemške kulture.) Poročati imam krvav dogodek, ki je vBe tukajšnje kroge osupnil in užalostil. Pretečeno nedeljo 6. t. m. zvečer je pilo nekaj fantov iz vasi Rozaluic v krčmi Marka Težak a, kar se k njim fant Vuksiuie pridruži, kateri je bil pred nekoliko duevi od baraotije na Bavarskem domov prišel. Nagovori fante v nemškem jeziku, ponosen, da se z nemško „Špraho pačiti zna. Fantje bo mu se smijali, ker ga razumeli neso, ter mu veleli naj v domačem jeziku t njimi govori. Prepir navstane, beseda da besedo, fantje zgrabijo Vukši-nič-a in ga podro na tla. Vukšinić izdere iz nožnic bodalco in začne se pravo mesarenje. Jednemu fantu čevljarju je trebuh razparal, da so se mu Čreva videla, druzega je štirikrat pod pazduho zabodel, in tretjega neki v kolkeh ranil. Čevljar z razparanim trebuhom je že danes zjutraj umrl, drugi bo težko preživel, tretji bo menda okreval. Včeraj pod večer se je morilec sam sodniji postavil; sodnijska preiskava se je začela. Taki grozoviti slučaj, se tukaj, kar stareji ljudje pomnijo, še ni prigodil, ker so naši ljudje sploh bolj mirne krvi in pohlevnega značaja. —a— Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je mlinarju Petru Aubelj-iiU v Dvorjah, kateremu je povodenj napravila veliko škodo, 200 gld. podpore. — (IzŠentllja) v Sloveuskih goricah se nam piše: V nedeljo zvečer ob Va9« U|i peljala sta 8e presvetli cesar m cesarjevič skozi našo faro. Na postaji, okrašeni s slovanskimi in avstrijskimi zastavami, zbrala se je velika množica faranov, gospoda duhovna iu mnogo odličnega osobja ter smo z navdušenjem pozdravili milega vladarja in prestolonasledniku z živiokiici. — („Ljubljanski p oha j k o v a 1 e cu ) nam piše: Prečitavši poročilo o seji zdravstvenega sveta, polotila se me je nekako brezobzirnost, kajti mislil sem si, ako so gospodje tako skrbni, da niti fija-kerjev pred „Slonom" pustili ne bodo, se uam ni bati ni kolere, ni kake druge nalezljive bolezni. Moja brezskrbnost pa ni bila dolgotrajna, kajti včeraj me je nekdo opozoril na neko gnezdo mijazem, proti katerem so vsi fijakarji pred „Slonom" čista „Eeau de Cologne". Med j a to v a hiša na Dunajskej cesti namreč, ki se odbkuje po jako praktičnej in pri-kladnej razredbi stanovanj, po solidnej zgradbi itd ima namreč to napako, da se nekateri diskretni prostori ne čistijo, da se, kakor zatrjujejo ne- — Pa poslednje kazni so že bile dovolj nasi • tile Ivaua; nekaj na novo odsekanih glav bi ne moglo povišati njegovega zadovoljenja, pa tudi ne vzbuditi žeje po krvi, ki je ugasnila v njem. Bistro je pogledal Godunova. — Ali ti misliš, — rekel je strogo, — da jaz brez moritev živeti ne morem? Drugo so sovražniki, ki podkopujejo državo, drugo Nikita, ki je Afanasija usekal. A premislil bodem, katerega iz-niej roparjev bodem kaznoval, katerega pomilostil. Vsi naj se zbero pred rudečimi Btopnicami na dvorišči. Ko pridem iz spalnice, bodem že videl, kaj mi je storiti! Godunov je vošil carju dober počitek in oddaljil 86 je z globokim poklonom. Vse je zdaj bilo zavisno od tega, pri kakej volji se bode zbudil Ivan. XXXVII. Poglavje, Odpuščenje. Poklican od Godunova javil se je Nikita Ro-manovič s svojimi razbojniki na carBki dvor. Opraskani, raztrgani, v raznih cunjah, ta v z> punu, oni v ovčjem kožuhu, to v opankah, oni bos, mnogi z obezauimi gluvami, vsi brez pokrival in katere stranke, že neso iztrebili, odkar je pokojna Medijatovka umrla. Vsled tega kužne vonjave v izobilji, vse zidovje inflltrovano, z jedno besedo pravo ognjišče za nevarne bolezni. Oskrbništvo hiše, ki ima denarja dovolj na razpolaganje, naj stori svojo dolžnost, kajti štedljivost je sicer lepa lastnost, a štedljivost na škodo zdravju strank je pregrešek. Opozarjam torej zdravstveni svet in vse kroge, katerih se tiče na ta nedo^tutek, da se čim prej odpravi. — (Anarhisti v Ljubljani.) Včeraj po-poludne bili so povabljeni k preiskovalnemu sodniku c. kr. pristavu g. Eckel-u: Fran Šturm, krojač in najemnik gostilne pri „Metliškem vintr', Dekval, krojaški pomočnik, črevljarska pomočnika Honig-man in I', res k v ar in knjigovezec v Kleinraaver & Bambergovej knjigoveznici ter bivši načelnik delavskega izobraževalnega društva Krtigl. Kakor znano doposlale so se na Breskvarja Ženo lansko leto iz Benetk pod grozdjem skrite anarhistične proklamacije v slovenskem jeziku. Vsem zgoraj naštetim osobam naznanilo se je, da so zatoženi zločina veleizdaje, uročil se jim je takoj zaporni ukaz in pridržali so se na Žabjaku v zaporu. V zvezi so vsi z preiskavo zaradi veleizdaje, ki se vrši proti anarhistoma krojaču Fr. Železnikarju in črevljarju T h umi. Občno senzacijo je vzbudilo, ko se je doznalo, da je pet novih anarhistov dejanih pod ključ. Zdaj je vsega vkupe sedem anarhistov v zaporu in tudi Ljubljana bode imela zanimljivo pravdo proti anarhistom. — (Na Gradu) so danes začeli popravljati streho. Treba bi pa bilo Še raznih drugih popravil in prenaredeb, kajti kakor čujemo, se jako nevarno mej kaznenci plučnica (tuberkuloza) širi, vedno je nerazm?rno veliko bolnih in tudi število umrših je toliko, da se bode moralo resnobno misliti, kako omogočiti ugodnejše zdravstveno stanje. — (Mesečni semenj) 8. t. m. je bil slabo obiskan. Prignalo se je 185 konj, 190 volov, 226 krav in 50 telet, skupaj 651 komadov živine. Govedo so največ Lahi pokupili. Cena visoka. Kupci iu oštirji v mestu se splošno pritožujejo, da odkar je tržna pristojbina tuko izdatno povišana, veliko inenj stržijo kakor pa pred to napravo, ker od daljnih krajev skoraj že nihče več živine ne postavlja na Ljubljanski semenj. — (Proti trtni uši.) Na podlagi §§. 1. in 4. zakona z dne 3. aprila 1875 (drž. zak. št. 61) prepovedano je izvažanje trt, sadežev in sadežnih delov in drugih predmetov, a katerimi bi se utegnila zatrositi trtna uš iz političnega okraja Krškega. — (V Gorico) pribežalo je pred kolero več rodbin s Francoskega ter zavzelo stanovanja po hotelih in zasobnih hišah. Konstatovalo se je neki, da 80 vsi pri dobrem zdravji. — (Nesreča.) Dne 7. t. m. ob J/a4. uri popoludne treščilo je v Pondorji v hišo posestu'ka Jerneja Klinar-ja in vsled tega je poslopje pogorelo. Nevarnost je bila zelo velika za celo vas, ki ima večinoma s slamo krita poslopja; vendar se je hvale vrednemu trudu domačih iu iz sosednih v." si došlih gasilcev posrečilo požar omejiti na jediuo to poslopje. Gospodinj i na sestra, 181etna Anastazija Kra-šovec pritekla je o pretečej nevihti domov, usela orožja stali so, molče1, drug poleg druzega, in pričakovali, da se car prebudi. Ti vrli fantje neso prvokrat videli slobode, prihajali se semkaj tudi kakor goslarji, berači in glumaei z medvedi. Nekateri so bili tudi pri poslednjem požaru, ko sta Perstenj in Koršun prišla osvobodit Serebrjanega. Mnogo je bilo moj njimi nam znanih obrazov, pa muogo jih je tudi manjkalo. Bilo ni teb, ki so pali pri Rjazanu, braneč rusko zemljo, pa tudi ne teh, ki se ljubeč veselo klateško življenje, neso hoteli pokoriti carju. B'lo ni ne Perst-nja, ne Mitke, ne rudečelasega pevca, ne starca Koršuna. Perstenj, ki se je poslednji pot prikazal v slobodo v dan Bodnega dvobojn, izginil je Bog ve kam; Mitka odšel je ž njim, pevca je že prej ubil Serebrjani, a Koršuna so sedaj pod Kremeljskimi stenami trgali psi iu kjuvali vranovi . . . Že dve uri so čakali fantje, povešali oči, in neso nič slutili, da jih car gleda iz malega okna prav nad stopnicami, ki je bilo skoraj popolnem skrito v prekrasnih izrezanih olepšavah. Nikdo iz njih ni spregovoril niti s tovariši, niti s Serebrjauim, ki ie na strani stil, zamišljen in ne zmeneč se za muožico ljudij, ki se je gnetla pri vratih in pri viaticah. Mej radovednimi bilp je tudi carjeva va- se na klop konec hiše, a tam jo je zadela strela ter jo precej ubila. To je letos v Savinski dolini Že drug slučaj, da je bila osoba po streli usmrtena. — (Toča) je pobila v vinorodnem Ritoznoji pri Slovenskej Bistrici. V Slovenskoj Bistrici samej pa je bil tak naliv, da je bil mestni trg preplavljen. — (Pesni. Zložil Vinko Gregoric, Podkraškogorski.) I. Zvezek. V Gorici. Natisnila Ililarijauska tiskarna. 1884. 80 str. Z veseljem smo vzeli to knjižico v roke, saj so lirični proizvodi postali pri nas jako redki. A naše veselje bilo je le kratko, takoj po površnem prelistovanji osvedočili smo se, da je g. Gregorič prerano spustil se v javnost, ko bi bil vender nad verbum" se moral ravnati po Horacijevem „Nonum prematur in umnim". Kaj pomaga, če pesnik piše gazele, sonete, glose, če pa na pr. v 111. gazeli pravi: „Kaj maram, če je tvoja stara huda, ObiSčem vender te večkrat brez truda," in če v 10. sonetu pojoč o tiči, ki ni bila neumne glave, da bi se na limanice bila ulovila, peva: Tako se iznebila tebo ptica, Se izdajice iznebila lica, Ter urno izletela je v daljine. Od tam ti zdaj prepeva: zdrava bodi, Ne vpraša, kaj se ti po glavi blodi, — In ne cediš če prezarano sline. Menda je s tema vzgledoma za danes dovolj. Kdor se Želi pobliže seznaniti s temi proizvodi, naj si omisli knjižico, ki se dobiva v Hilarijanski tiskarni. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 9. julija. „Wiener Zeitung" naznanja imenovanje ritmajstra grofa Vetter-a deželnim glavarjem moravskim, dra. Sroma pa namestnikom. London 9. julija. Zgornja zbornica zavrgla v drugem branji z 205 proti 146 glasom predlogo o reformi. Toulon 9. julija. Včeraj od 11. ure dopoludne do večera šest ljudij za kolero umrlo. Marseille 9. julija. Včeraj od dopoludne do večera štirje za kolero umrli. Aix 9. julija. Včeraj tri osobe za kolero umrle. Budimpešta 8. julija. Volitve so končane. Konečni rezultat je naslednji: 234 liberalcev, 60 zmernih opozicijonalcev, 77 nezavisnih, 17 protisemitov, 16 narodnih, 9 brez stranke. Bruselj 8. julija. Po dosedanjem rezultatu volitev v senat, so klerikalci že pridobili večino. Razne vesti. * (Iz Toulona) poroča se v „Times" v 3. dan t. m.: Navadno ima Toulon veliko prehodnega prebivalstva: mornarjev, vojakov itd., ki so se zdaj vsi proč poslali. Od 69.000 davek plačujočih prebivalcev jih je 40.000 ostavilo mesto in šlo večinoma v okolico, ki je tudi zelo nezdrava. Vse delo je ustavljeno, veliko prodajalnic zaprtih. Okolu 3000 delavcev v arsenalu je s svojimi rodbinami, vkupe kucih 10.000 duš, zapustilo mesto. Hraua v mestu ostalih je meso najslabše vrste, namreč od starih koščenih krav in slabo krmljenih ovac Hitra ruhinja. Stala je na stopnicah, gledala jih s svojimi mrtvimi očmi in pričakovala Ivana, morda zato, da bi ga s svojo prisotnostjo odvrnila od novih gro-zovitostij. Ko se jih je Ivan VasiljeviČ dovolj nagledal iz skritega okna, zabavajoč se z mislijo, da tu stoje mej življenjem in smrtjo, in da jim ne more biti labko pri srci, pokazal se je na stopnicah, z nekaterimi stotniki. Ko so zagledali carja v zlatem brokatu, opirajočega se na umetno narejt no palico, pali so razbojniki na kolena m priklonili glave. Ivan je molčal nekaj časa. — Pozdravljam vas, raztrganci! — rekel je nazadnje, pogledal Serebrjanega in pristavil: — Čemu si pa ti prišel v slobodo? Ali ti je dolgčas postalo po ječi ? — Car, — odgovoril je Sebrjani skromno, — jaz iz ječe uesem ušel sam, ampak po sili so me odpeljali razbojniki. Oni so razbili tatarskega vojevodo Šihmuta, kar je gotovo že znano tvojej milosti. Vkupe smo se vojevali, vkupe se podvržemo tvojej volji; kaznuj ali pomilosti nas, kakor zna tvoja carska volja! (Dalje p tili.; smrt bogatega mesarja, z imenom Laufle. za kolero, imela je posledico, da je včeraj de 6000 osob pobegnilo iz Toulona. Strah je bil tolik, da je Laufle-jeva obitelj pobegoila, ne da bi bila njegovo znatno premoženje v gotovini in vrednostnih papirjih vzela seboj. Redarstvo je potrebno ukrenilo, da ne bodo tatje u lomi11 v hišo. * (Prijetno iznenađenje) 20letna Emilija Blum, kasirka v nekej gostilni v Temešvaru dobila je v soboto dopis od svojega odvetnika z Dunaja, da je podedovala iz Ott ove zapuSčine 120000 gld. Srečna mladenka je že odpotovala na Dunaj po svojo dedščino. * (Statistika premoga.) Po zanesljivih podatkih in cenitvah se je 1. 1883 v raznih državah nakopalo in na dan spravilo: na Angleškem ..... v Zjediojenih državah . . . v Nemčiji....... na Francoskem..... v Belgiji....... v Avstro-Ogerskej .... v Rusiji........ v Indiji in Japanu .... v Avstraliji...... v Kanadi....... vkupe . . premoga. _ 154,184.300 ton 76,184.000 „ 48,698.000 „ 19,909.000 „ 16,906.000 „ 14,936000 „ 3,000.000 „ 2,600 000 „ 2,170.000 „ 1.416.000 B 340,004 000 ton Poslano. V štev. 153 Vašega lista se iz Metlike poroča o breztaktnem postopanji sedaj po našej domovini potuvajočega Arnolda Abinerija inšpektorja „Gre-scbama". Oprostite, da Vam tudi jaz navedem slučaj, kacih sredstev se omeujeni gospod v dosego zavarovancev poslužuje. Nedavno zavaroval se je neki gospod iz Kočevja pri banki „Patrijiu za slučaj smrti. Kmalu po sklepu te zavarovalne pogodbe pride v Kočevje gospod Abineri in prilično ohišče tudi gospoda, ki se je pri „Patnji" zavaroval. Ravno tisti čas, ko je bil gospod Abineri v Kočevji, se je mej „ Patri jo" in „Aziendo" pogodba sklenila, vsled katere je „A/,i-enda" vso upravo „Patnje"' in vse njene zavarovance v protizavarovanje prevzela in sicer tako, da nema nobeden zavarovanec vsled te pogodbe kake škodo trpeti in da ostanejo vse zavarovalne pogodbe veljavne in pravomočne. Neovrgljiva resnica je in vsi javni listi so jedini v tem, da se je ta pogodba le v korist zavarovanim sklenila, kajti „Azienda" je jako dobro društvo in je leta 1883 v oddelku za življenje b dobičkom črez 121.306 gld. iu v oddelku proti nezgodom s dobičkom črez 328.414 gld. račun sklenilo, in te številke so poroštvo umnega gospodarjenja, za zavarovance pa poroštvo njih pravic. To pogodbo tolmačil je gospod Abineri s pravo židovsko zavitostjo zavarovancu „Patrije" vse drugače ; rekel mu je namreč, da je pogodba, katero je s „Patnjo" sklenil neveljavna in da mora novo pogodbo skleniti, ako hoče zavarovan biti. S temi lažnjivimi besedami prekanil je gospoda zavarovanca, ta mu je verjel, da je polica „Patrije14 neveljavna in se za to še pri „Greschamu" zavarovati pustil, ter mu dal zadatja 10 gld Uvaževaje, da je pogodba, katero je zavarovanec s „Patrijo" sklenil popolnem veljavna in go-Bpod zavarovanec zavezan to pogodbo skozi jedno leto natančno spolnovati, da dalje tudi njegove pravice iz te pogodbe nikakor prikrajšane neso, na-vstaue vprašanje, kdo je tega kriv, da bode zavarovanec moral sedaj na dve strani premije plačevati? Tako postopanje krati zaupanje instituciji zavarovanja in zasluži, da se javno kara in ožigosa. Strokovnjak. _____ dne 8. julija. Pri Slona t Hačič iz Reke. — Lavrcnčič iz Posto-jine. — Bnjan iz Siska. Pri 2tlall«l : Raumann z Dunaja. — Žeriov iz Loža. — Guscbitz z Dunaju. Pri aytttrij»kein eeBarji: Jereb iz Javorja. — Juvandic iz Železnikov. Pri bavarakeiu dvora: llirschniann iz Maribora. — Gorard iz Kajire. MeteorologiČno poročilo. (Sisonii- Stanj« T l,asopa ■barometrH i*™ i zovania peratura Vetrovi Mo-Nebo | krina v mm. jS, |7. zjutraj 735 G2i»;u. -f 16-4" C si. vzh. *3 2. pop. 733-32 mm. i -j- 25<>' C si. jz. 9. zvečer! 735*58 mm. +19 6° C si. jz. obl. obl. dež. 2'50 ram. dežja. Srednja temperatura -j- 20-5°, za t-70 nad noruaalom. VABILO kegljanju na dobitke, katero priredi Ljubljanski „Sokol" na kegljišči čitalnične restavracije na korist fondu za svečanost petindvajset-letnice svojega obstanka. F" Kegljanje ce začne dn6 1. Julija in traja od dn6 15. avgusta 1.1. do 8. ure zvečer. 4°/o »vstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta ft°/...... DOBITKI: I. II. III. IV. V. dobitek 10 cekinov 7 „ 3 cekini 2 cekina VI. dobitek 1 cekin. VII. šaljiv dobitek za največkrat vseh 9. IV. dobitek je za največ serij. Serija 9 lučajev velja 20 kr. Kegljalo se bode lehko vsak dan od 9. ure zjutraj do 12. ure po noči. — Onim, ki bi morebiti no hoteli sami kegljati, preskrbel bode odbor zanesljive namestnike. Z ozirom na namen vabi najuljudneje vse ude „Sokola" in prijatelje društva k obilni udeležbi odbor „Sokola". Tržne ceiu* v IJuhl.jani dne 9. julija t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, n ... Ječmen n . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, , ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol - ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram . Mast, „ . . 6peh frišen n . . „ povojen, „ Surovo maslo, p . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko „ „ Ko Struno vo „ „ Kokos . ..... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, , „ . , Drva trda, 4 kv. metre . ■ mehka, „ , „ gld. kr. 7 96 5 69 4 66 3 25 6 18 6 — 6 53 8 — 8 — 9 — 3 i 50 i — 94 — 80 — 60 J — 74 1 — 85 9 ___ 8 ! — 64 — 54 | — 70 I — 40 — 40 — 18 i 1 96 . 1 i 78 ! 7 1 , 4 i 50 dne 9 julija t. I. (izvirno telejrrafičnu poročilo-.) Papirna run a ... 80 gld. 40 1 1 Srebrna renta .... 81 , 45 £iava ron ... 102 „ 90 5u/0 marčna renta. . . . 95 , 70 Akcijo narodne banke 866 . _ K;<'.ditno akcijo . . . 299 , 40 " l.oudon . ... 121 , 90 Srebro .... Napoi.. ....... •t 76 Neruske marke . , 60 4°/0 državne »rećke iz I. I8f) i 250 gld. 125 , 25 Državne Brečke iz 1. 1864. 100 gld. 168 , 25 „ papirna renta 50/o ..*.." 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . Dunava reg. srečke 5n0 . . lOOjjld! Zemlj. obč. avstr. 4»/,°zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetine zapad, železuice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akrije anglo-avstr. banke. . 120 „ l'rammway-druSt. volj. 170 gld. a. v. 103 gld. 05 kr. 122 . 05 - 91 ■ 20 n 88 , 30 fi 104 , 50 n 115 „ 75 ■i 121 . — 107 . 70 n 105 , 75 176 „ — 18 - 75 109 , 217 . 75 n s Štirimi sedeži, pokrit in z okni, se prav dobro ohranjen, se proda jako ceno. Natančneje se izve pri gosp. Harolu S i miku v Ijobljanl. (438) Prodajalec z mefianim blagom, vender zlasti s specerfjHltlm. 26 let star, prost vojaščine, zmožun nemškega in slovanskega jezika, želi dobiti kmalu kako mesto. Pisma se blagovoljno prosijo pod naslovom: ,,F. Jf. 20, Poite reatante «ra«»«. (43^_\) Trgovina z mešam Hagom, ali sanao prostor, kjer bi se dala taka trgovina napraviti, išče se -v najem v kakem večjem kraju ali trgu na Spodnjem Štajerskem ali Kranjskem. Pisma pod šifro: „K. P.** na upravništvo tega lista. (437—1) Tri senice (šupe) jedna klet oddadd se tt najem pri baron Kodelli-jevem gradu na Spodnjih Poljanah. Več se izve" pri Antonu Podkraišku, (440—1) Gradiše, Rimska cesta št. 5. ♦♦♦•♦♦♦♦#♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<►♦♦♦♦♦♦♦♦ X Uniotne (32—50) X I zobe in zabovj a \ X ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu T 4 brez vsakih bolečin ter opravlja ploutbovanja in « ♦ vse zobne opera«!j«- « ♦ zobozdravnik A. Paichel, I Z pol«g Hradeckrjevega mostu. I. nadstropje. Z r i 4 i i Jordan-ovo zdravilo za kurja očesa priporoča se vsem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker vsako Se tako ukoreniueno zlo absolutno in brez bolečin ozdravi in se plača le vspeh. Cena polovici steklenioe 25 kr., celi steklenici 50 kr. Andr. Jordan-ova tlro»-iMTija v Chriidimu. Po poŠti 10 kr. več za poštno marko. Zaloga v Ljubljani pri gospodu lekarji Jul. ^ pl. Trnkoozy-Jl. (439 — 1 I f T3 2. T3 •< < O —1 t-1 r~*> O fS. 8Š 0 1 a 0 emš CD d 2! S" So" ceni iiemi CD Darila za birmo ■v bog-atej izberi po najiiižjili cenah priporoča (429—3) JOSIP GEBA, Slonove ulice št. U. "VJLxa,X. Slonove ulice št. 11. Svetinja za zasluge Dunaj 1873. Štiri in dvekolesne brizgalnice razne velikosti, s pristopnimi stožkovitimi zaklopnicami, odlično konstrukcije in učinka, za srenjske, mestne in deželne požarne straže, ■aoi<»1 < /ne. nosile, brontaslo in vrtno liri/^adticc. hi-«lrol"«re raznih konstrukcij. Najboljši Konoplji igo, «uiiinsl jani. (812-3) Občinam in požarnim stražam dovoljuje večletno plačevanje na obroke, da ložje napravijo gasilno orodje. Podrobne)! ceuilulk nu znbievanje zaNtonj In franko. Častna diploma I i-i 1882. * 17 svotinj z, .Atikova^e. 3|OtO>OtO>OtOtO