OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU *
Izvršujemo TsakoTrsUn« UskoTlne
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of AU Kinds
/VOL..XXXV.—LETO XXXV,
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 30, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 150
%itf
ANTON NOVAK
Pfošli petek je umrl v državni ^kišnici v Tiffin, Ohio, Anton ^ovak, v starosti 76 let. Rojen J® bil v vasi Obrov, občina Pod-okraj Voloysko v Primor-Bil je pred leti član društva y boj, št. 53 SNPJ. Tukaj zapu-nečakinjo, poročeno Dodič, ^ stari domovini, če so še živi, brata Ivana in sestre Antoni-Jo, Ivano Dodič in Terezijo Gu-®tinčič.
Japonci se z Rusi šalijo
Tokio, 29. julija—Sovjetska ^®tegacija v Tokiju se je do skle-''itve mirovne pogodbe z Japon-sko prosto gibala v okrilju Glavnega zavezniškega zased-stana." Ta oblast je pre-^Ghala s svojim delovanjem, ko Japonska postala svobodna, ^^•ponci so dali članom sovjetske ^'sije rok 28. oktobra 1952, ko ^'orajo zapustiti Japonsko. Toda v tem prehodnem stanju ^°^&jo Japonci vedeti, kje se •nahajajo ti Rusi. Sovjetska mi-je bila prisiljena, da je dala ^®gistrirati 50 svojih članov v 'Jadu 2a tujce.
%I ALUMINIJ NAJ PODRAŽI
J^ružbe lastnice tovarn alumi-
so zahtevale od urada za sta-
^^cijo cen, da se jim dovoli
^šanje cen aluminija in sicer
centa na funt pri surovem
Wniju in 10% povišanja pri
f^lfabrikatih in končnih izdelkih.
^AROUK V ITALIJI
^.^APOLI, Italija, 29. julija— 'yši egiptski kralj Farouk je pistal v tukajšnjem pristanišču Je s solzami v očeh moral do-^^stiti, da se je luksusna jahta, katero se je pripeljal, vrnila ^2aj v Egipt. Farouk je dejal, ^ Se namerava nastaniti v bliž-bodočnosti v Ameriki.
^ počitnice
'Miss Mildred Murton, hčerka . in Mrs. Louis Murton iz "021 Saranac Rd., se v soboto J z letalom na obisk v Hono-Havaje, kjer se bo prvič stala s prijateljico Nellie Oku-s katero si dopisujeti zad-devet let. Miss Murton je ^aduirala lansko leto iz Collin-ood High šole in je sedaj zapo-^^Ha pri American Telephone 8 ®'egraph Co. Mnogo zabave in
Si-eč,
en povratek!
Komunisti so za premirje
WASHINGTON, 29. julija— Vkljub temu, da je tudi zadnja skupna konferenca obeh delegacij na Koreji, ki delujeta za premirje, ostala brez pozitivnega uspeha, je ameriški admiral WiUiam Fechteler, ki je šef pomorskih operacij in ki se nahaja zadnje dni na Daljnem vzhodu, izrazil prepričanje, da bo na Koreji prišlo do premirja, ker si ga želijo tudi komunisti. Na skupnih konferencah gre za sestavo besedila dogovora, kako naj se izmenjajo vojni ujetniki.
Fechteler je pohvalil vojno silo Čiang Kajšeka, ki da se je reorganizirala in zboljšala.
j ^!ie 6. avgusta se bosta poda-, Mr. in Mrs. Marian in Cather-K® Mihaljevich, ki vodita Miha-J®vich Bros, potovalno agencijo, ^ počitnice v Californijo. Obis-bosta mater Mrs. Mihalje-iti biva v San Francisco J^tovala bosta z avtom ter bo-spotoma obiskala več zanimi-krajev kot Boulder Dam, Yo-Milite National Park, Bryce Na-'oiial Park v državi, Utah in Tahoe v Californiji. Odsot-^ bosta okrog tri tedne. Med Časom bo urad zaprt. Odprt o. Zopet z 28. avgustom. Želimo ■ 9- mnogo razvedrila na od-
0%
U!
BAVARCI OSTANEJO BAVARCI
MONAKOVO, 29. julija—V središču znanega "monakovske-ga piva" so priredili svojevrstno tekmo: Tekmovali so, kdo bo najhitrejše spil tri litre močnega monakovskega piva.
DA JE VOLK SIT IN KOZA CELA
LONDON, 29. julija—Vprašanje britanske soudeležbe pri važnih odločitvah na Koreji je bilo rešeno na ta način, da je vrhovni komandant, ameriški general Clark, vzel v svoj generalni štab britanskega generala Stephena N. Shoosmitha s tem, da je Shoosmith podrejen samo generalu Clarku. Britanska vlada ni odgovorna za nadaljnjo vodstvo vojnih operacij. Tako je izjavil britanski obram-beni minister Alexander, ko je odgovarjal na laboristično zahtevo, da se pojači britanski vpliv na Koreji in da morajo biti Britanci o vseh važnih odločitvah poprej e obveščeni.
Britanski laboristi so bili nad to odločitvijo generala Clarka razočarani. Ostali smo prav tam,
kjer smo bili od vsega početka—
so klicali laboristi, in vprašali obrambenega ministra, ali bo imela Velika Britanija posvetovalni glas v skupni zavezniški politiki.
V odgovor so dobili socialisti isto zagotovilo kot uvodoma pov-darjeno, da bo o sklepih generala Clarka obveščen general Shoosmith, ne pa kaka politična oblast.
General Shoosmith je sodeloval z generalom Clarkom že v zadnji svetovni vojni v Italiji.
Tisoči beguncev v Nemčiji
BERLIN, 29. julija—V teku enega dneva je tisoč beguncev iz Vzhodne Nemčije zaprosilo oblasti zapadnega Berlina, da jim dovolijo pravico zavetišča.
Zavezniki in zapadni Nemci pripisujejo veliko število nemških beguncev v zadnjih dneh strahu, ki ga imajo Nemci v Vzhodni Nemčiji, da bo namreč v kratekem meja med Vzhodno in Zapadno Nemčijo popolnoma zaprta. Ta zapora naj bi se izvršila že prve dni meseca avgusta.
Vzhodna Nemčija, ki je potegnila med mejo z Zapadno Nemčijo žice in kopala jarke, je prenehala s tem načinom utrjevanja svoje zapadne meje. Verodostojna poročila pravijo, da radi tega, ker je komunistom zmanjkalo materiala—žic. Ker pa morajo z delom nadaljevati, bo meja zavarovana na ostalih krajih, kjer še ni žic, samo z izkopanimi jarki. Vkljub temu pa se nadaljujejo pogajanja med obema taboroma, kako rešiti predvsem sodobno nemško begunsko vprašanje.
Ukrepi komunistov gredo slej ko prej za tem, da se prepreči posebna mirovna pogodba z Zapadno Nemčijo, kakor tudi, da Zapadna Nemčija ne da' svoje oborožene sile na razpolago za-padnemu bloku.
Na operaciji
V Charity bolnišnici se nahaja Mr. Frank Košmerl, ki je srečno prestal operacijo na očesu. Obiski niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja.
KAKO CHURCHILL GOSPODARI
LONDON, 29. julija—V zvezi z gospodarskimi načrti, kako dobiti ravnotežje v britanskem gospodarstvu, je Churchill najavil, da hoče vrniti nacionalizirano jeklo in železo nazaj privatnikom, da pa bo ostala nad produkcijo jekla in železa državna kontrola, katero bo vršila posebna komisija 12 članov, katere bo postavila vlada.
Britansko jeklo je bilo nacionalizirano 15. februarja 1951.
Debata o konservativnem predlogu se bo začela šele v jesenskem zasedanju britanske spodnje zbornice. Churchill upa na zmago in pripravlja potrebno za prehod iz nacionalizirane v privatno industrijo.
(Istočasno se poroča iz Bonna v Nemčiji, da je zavezniška nadzorstvena oblast v Nemčiji uki nila vse omejitve glede produkcije jekla v Nemčiji. Pod omejitvijo je znašala nemška produk cija jekla 11,100,000 ton na leto, trenotno 14,500,000 ton, prihodnje leto pa se bo industrija v prostosti pojačila in računajo na 16,500,000 ton letne produkcije nemškega jekla. Tako bo prišla Zapadna Nemčija na tretje me-
sto v produkciji jekla. Ameriška produkcija znaša čez 100,000,000 ton, ruska okrog 30,000,000 ton, tretja po vrsti bo nemška s 16,-500,000 ton in bo pustila Veliko Britanijo zadaj )
Churchill in uvoz tobaka
Med nadaljnjimi gospodarskimi ukrepi, ki naj zvišajo britanski izvoz in zmanjšajo uvoz v Veliko Britanijo, je tudi sklep vlade, ki znižuje uvoz ameriškega in kanadskega tobaka v Veliko Britanijo na polovico. Normalni izvoz ameriškega tobaka v Veliko Britanijo je znašal letno 100,000,000 funtov. Po zadnjem sklepu britanske vlade pa bo znašal le 45,000,000 funtov. Za višje kvote tega izvoza v Veliko Britanijo Churchill ne bo dal denarja na razpolago—tako je posvaril britansko tobačno in dustrijo.
Finančni minister je najavil nadalje, da bo Velika Britanija prodala Zedinjenim državam in drugim zaveznikom orožja v vrednosti v dolarski valuti $123,-000,000. Nadalje je potrdil minister Butler, da se bodo skrčili 1 stroški oboroževanja.
ZLATI VEK V ZDRAVLJENJU^
TODA KDAJ?
Zdravniška veda napoveduje važne iznajdbe na polju medicine, ki bodo podaljšale življenje, kakor tudi napravile zdravljenje bolj učinkovito.
Otroku v zibelki se napoveduje povprečno življenje 70 let. Z novimi zdravniškimi sredstvi se bo ta doba, kakor se napoveduje, podaljšala na 80 oziroma 85 let.
Tudi napovedujejo, da bo na razpolago sredstvo, ki bo dalo moč starim ljudem, toda kdaj bo to, tega ne povedo.
Iz Houstona, Texas, poročajo, da morajo čakati nekaj mesecev na učinek novih injekcij, ki so jih dali tisočim otrok in šolske mladine.
Cleveland ima do sedaj že pet smrtnih žrtev polia in je število na poliu obolelih ljudi v tem letu narastlo na 96. V istem času lahkega leta je bilo samo (^m slučajev polia, toda nobenega s smrtnim izidom.
Britanci hočejo Sudan
LONDON, 29. julija—Britanski zunanji minister Anthony Eden je zatrdil, da Velika Britanija ne bo nikdar spremenila svojega opozicionalnega stališča do egiptskih zahtev, ki zahtevajo pokrajino Sudan, ki leži južno od Egipta, za sebe.
Po poročilu iz Khartouma, pre-stolice Sudana, je tamošnje prebivalstvo vzelo z veseljem na znanje odstop egiptskega kralja Farouka in goji nado, da se bo vprašanje pripadnosti Sudana vendarle rešilo.
Pobegli kralj Farouk ima v Khartoumu štiri kraljevske palače, od katerih naj bi se dve ohranili za mladega egiptovskega kralja, dve pa zasegle v vzgojne in zdravstvene namene.
Sodnik Douglas zopet potuje
SAN FRANCISCO, 29. julija —Član vrhovnega zveznega sodišča William O. Douglas je odplul iz San Francisca na Dalnji vzhod, kjer bo ostal dva meseca in bo na licu mesta študiral razvoj dogodkov. Najprvo se bo ustavil v angleški koloniji na Malajskem polotoku, kjer divja državljanska vojna. Obiskal bo tudi Burmo, Indijo, kolonijo Hong Kong, otok Formozo, Ko-rej in Japonsko.
Douglas je izjavil, da njegovo potovanje ni nikakega uradnega značaja in gre na pot po lastni iniciativi in z lastnimi sredstvi. Sodnik Douglas je lansko po letje potoval v deželah Bližnjega vzhoda in obiskal je tudi Jugo slavijo.
V domovino
Na obisk v staro domovino se podajo z letalom v Zagreb Mr. Emil Nekič in Mrs. Anna Ci-kach-Gerstacker, z parnikom Queen Elizabeth na 6. avgusta pa Mr. in Mrs. Andrew Bozich iz Euclida, ki bosta vzela seboj svoj avto, Mr. Matt Modic, Mrs. Josephine Modic, Mrs. Mary San-kovich in Mrs. Mary Nemet Potniki potujejo s posredovanjem Mihaljevich Bros. potovalne agencije na 6424 St. Clair Ave. Želimo jim srečno pot in obilo zabave!
Kandidat Stevenson-junak dneva; nove važne politične izjave
STEVENSON SE JE LOTIL REDNIH POSLOV GOVERNERJA
SPRINGFIELD, 111., 29. julija—Demokratski predsedniški kandidat Stevenson se je danes vrnil k svojim go-vernerskim poslom in je izjavil, da bo prihodnje dni posvetil rešitvi tekočih vprašanj svoje države Illinois. Dalje pa, da bo njegova agitacij ska turneja po Ameriki kratka in izvršena neposredno pred volitvami.
Povratek governerja Steven-sona iz Chicaga v Springfield je bila prava triumfalna vožnja ljudskega governerja.
Kakor nekoč Lincoln, ki je govoril s poslopja sodnije, "da hiša,
ki je notranje razdvojena, ne more stati pokonci," tako se je postavil Stevenson na isto mesto, odkoder je spregovoril zbrani množici, ki je šla v nekaj deset tisočev.
Stevenson je v svojih izvajanjih naglaševal težke naloge, ki čakajo bodočega ameriškega predsednika. Toda istočasno svojo notranjo zavest do obveznosti, ki jih je nase sprejel. Želel si je, da bi nadaljeval svoje delo kot governer v državi Illinois,
toda usoda mu je določila druga pota. Stevenson upa, da bo kos nalogi, ki mu bo poverjena, katero bo izvršil po svoji najboljši volji in sposobnosti.
Splošni vidiki Stevensona	[
Ko je Stevenson v posebnem razgovoru dajal odgovore na stavljena mu vprašanja, je dejal,
da če bo izvoljen, bo šel za bi-partizansko notranjo in zunanjo politiko. O Eisenhowerju je dejal, da ta pač ne more spremeniti svoje zunanje politike, kakor jo je gradil z oborožitvijo zapadne Evrope z ameriško soudeležbo, kar je odobraval ves svet,
razen morda komunistov.
Taftova zunanja politika iz-olacionizma pomeni veliko nevarnost za Ameriko.
Stevenson je za to, da se uporabi ameriška oborožena sila tako v Evropi, kakor v Aziji, to pa v mejah ameriške zmožnosti,
vse v namenu, da se zavre pohod sovjetskega imperializma.
Kar se tiče sedanje vladne politike do ameriškega farmarstva, jo bo Stevenson nadaljeval.
Kar se *pa tiče varčevanja v ameriškem proračunu, je Stevenson mišljenja, da se v vsakem proračunu, naj bo javnega ali privatnega značaja, če je podana dobra volja in je čas na razpolago, najdejo postavke, ki se lahko izločijo.
Stevenson se je glede državljanskih svoboščin in pravic izrekel za smernice demokratske stranke, dvakrat povdarjene in sprejete na dveh konvencijah, in je izrazil upanje, da bodo posamezne države same rešile to vprašanje. Če ga pa ne bodo, potem bo morala intervenirati federalna vlada.
PROTI AMERIKANCEM V I^ANU
TEHERAN, 29. julija —V Spodnji zbornici se je začela akcija, ki je naperjena zoper Ame-rikance z vsemi njihovimi ustanovami v Iranu. Amerikanci morajo iz Irana, so vpili poslanci.
Naročnina
"Enakopravnosti"
povišana
Vsled stalno naraščajočih stroškov je uprava "Enakopravnosti" prisiljena zvišati naročnino. Odločili smo se za ta korak po daljšem odlaganju te neprijetne dolžnosti, da se za jamči nadaljni obstoj vašega časopisa. Dejstva, ki so neizogibno narekovala naš sklep, so sledeča: V dobi minulega leta, ko je večina časopisja odredila višje naročnine, se je papir že trikrat podražil, in sorazmerno temu so se povišali drugi izdatki v zvezi z izdajanjem časopisa, med ostalim tudi plače tiskarskih delavcev. Čeprav neradi, moramo torej sedaj tudi mi povišati naročnino "Enakopravnosti."
Nove cene, ki bodo veljale od 4. avgusta dalje, so sledeče: Za celo leto $10.00; za pol leta $6.00; za tri mesece $4.00. Cena posamezni številki ostane 5 centov.
Pozdravi
Vsem znancem in prijateljem v Clevelandu pošiljajo pozdrave Mary in John Hrovat ter bivša Clevelandčana Ivan in Bibiana Zupane, katera se nahajata že nekaj let v Novem mestu. Hro-vatova se nahajata sedaj na obisku domovine ter sta se ustavila tudi pri Zupanovih, ki imajo sorodnike v Clevelandu.
Leteči krožniki ali kaj leta po zraku
v zadnjih dneh se množi število gledalcev, ki vidijo, da v veliki višini nekaj neznanega leti po zraku. Ali gre za babjever-nost, domišljijo, ali kaj ?
Med ljudmi gre kakor splošna govorica vprašanje, kaj kdo misli o teh pojavih.
Iz Washingtona poročajo, da je zvezna oblast bombardirana z vprašanji, zakaj pravzaprav gre in ali grozi kaka nevarnost.
Na stotime motoristov jfe te dni trdilo, da je videlo v Indian! leteče krožnike.
Tudi krajevne oblasti javljajo, da so enako nadlegovane s pojasnili, zakaj da gse. Predstavniki oblastev so' šli kot opazovalci ven na prosto in čakali pojavov. Nekateri jih potrjujejo in pravijo, da gre za telesa v obliki balonov, drugi zopet, da za neke meteorje, ki se drug drugega preganjajo.
Letalsko poveljstvo v Wash-ingtonu zagotavlja, da so pilotje-lovci v pripravljenosti, da se dvignejo ob vsakem pojavu letečih krožnikov, ali za kar gre in jih izstrelijo.
Pojav sam na sebi da ni nobena tajnost za ameriške vojaške kroge, dalje pa tudi ni nobena
nevarnost za Ameriko. Letalska komanda zatrjuje, da se še nobenemu pilotu ni posrečilo, da bi prišel letečim predmetom v bližino strela.
Letalska oblast pravi, da je bilo javljenih v zadnjih letih skupno tisoč slučajev teh pojavov. Toda od tega števila je bilo le malo takih javljenih od ljudi, na katere bi se lahko zaneslo. Verodostjni slučaji so se preiskali, kolikor je bilo mogoče Večina slučajev pa gre na račun napačnih predstav, morda celo histerije ter na račun obi čajnih metereoloških pojavov.
V tej napetosti se ne drži samo Amerika. Iz Kube poročajo, da je v kraju Nuevitas na stotine ljudi opazovalo štiri čudna sve-teča se telesa, ki so letela preko severne obale Kube. Ta telesa so bila v redni formaciji in so se gibala v silni brzini.
Kakor poročajo iz Washingtona, je vojaško poveljstvo na posebni tiskovni konferenci zani kalo, da bi šlo za kako nevarnost od strani letečih krožnikov in da so nevarni drugi predmeti, ki da letajo po zraku. Dovršene pre iskave so dognale, da ni ničesar na tem razburljivem pojavu, ki je plod domišljije.
Dramatično
reševanje
brodolomcev
v bližini Malte, britanske trdnjave v Sredozemlju, je moralo prisilno pristati na morju britansko letalo, katerega je pilotiral pilot Tribelhorm iz Johannes-burga v Južni Afriki. Med potjo je popolnoma odpovedal en motor. Pilot je skušal nadaljevati vožnjo z enim motorjem, toda je opazil, da je bil vsled preobremenjenosti prevroč, vsled česar se je spustil na morje.
Na krovu letala je bilo 33 oseb, Britancev, Južnih Afrikancev, Nemcev in Nizozemcev ter dva otroka v starosti dveh in šest let. Pilot je oddajal rešilne klice na pomoč, med tem pa so bili potniki z rešilnimi pasovi prepuščeni sami sebi in je to obupno stanje trajalo cele štiri ure.
Končno so potnike rešile ladje, ki so prišle na pomoč in jih od-premile na angleško trdnjavo Malto.
GENERAL GROW OBSOJEN
WASHINGTON, 29. julija — General Robert Grow, ki je bil ntkoč nepreviden, da so mu v Frankfurtu v Nemčiji sovjetski agentje fotografirali na njegovem stanovanju njegov privatni dnevnik, je bil obsojen na to, da mu je bilo odvzeto poveljstvo za šest mesecev, obenem pa je bil grajen, kar mu bo preprečilo na« daljno napredovanje.
Poroka
V soboto, 16. avgusta se poročita v cerkvi sv. Marije v Char-don, Ohio, Miss Dorothy Ostro-ška, hčerka poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Ostroška, ki je pred nekaj leti bivala v Clevelandu, sedaj pa v Grand River, Ohio, in Mr. John Prijately ml., sin poznane družine Mr. in Mrs. John Prijately st. iz Conneauta, Ohio. Poroka bo ob 9. uri zjutraj, poročna slavnost pa zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše v zakonskem življenju.
/
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
30. julija 1952
C(
E^AISOPSAVMOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. B231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CfiNE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) ■__
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DRŽAVLJANSKE PRAVICE
(2)
Kadarkoli se izgovarja beseda suženj, ima človek predstavo, da gre za nekaj, kar se je dogajalo v davnih, davnih časih. V Ameriki pa se je to dogajalo v bližnji polpreteklosti! Velika Britanija je v svojem velikem koloni-jalnem posestvu, tudi v kolonijah v Afriki, že leta 1833 prepovedala vsako suženjstvo v vsem imperiju. V prosvit-Ijeni Ameriki je bilo suženjstvo v polnem razmahu! Ameriška deklaracija neodvisnosti iz leta 1776 pravi, da so vsi ljudje rojeni bistveno enaki, da imajo v sebi neodtujljive pravice, katerih jim ne more nihče vzeti. In Vendar je oče te deklaracije Tomaž Jefferson imel sužnje in obdeloval svoje posestvo s sužnji! Jeffersonu sicer ni šlo v glavo, kako naj bi človek, kije slučajno črne barve, bil navadno blago. Vedel je prav dobro, da gre v črncu enako za človeka, toda svojih načel o človeku ni izvajal v praksi, marveč se je zadovoljil z ugotovitvijo: Trepetam pred bodočnostjo Amerike, ki izvaja suženjstvo in ker vem, da obstoja objektivna pravičnost. Toda svojih sužnjev ni oprostil!
Razne verske veroizpovedi, ki imajo sicer programe, veljavne za svoje članstvo povsod, brez ozira kje se nahajajo, niso bile dosledne na ameriškem severu in ameriškem jugu. Vse cerkve, mišljeno veroizpovedi, oziroma sekte, so se razlikovale po tem, ali so delovale na ameriškem severu, ali ameriškem jugu. Kar je bilo na severu prepovedano, je bilo na jugu dobro. Vse veroizpovedi so bile na jugu Amerike v vprašanju črncev sužnjev, ne zagovornice tega stanja, pa vsaj mlačne do vprašanja osvoboditve črncev.
Med navajanjem nadaljnih podatkov ugotovimo še: Abraham Lincoln je imel 1854 prvi politični govor v prid osvoboditve črncev. Lincoln je dal črncem svobodo 1. januarja 1863 in jim dejal, da so "svobodni za zmeraj." Danes štejejo črnci, ki so sicer raztreseni po celi Ameriki, a so njihova glavna bivališča še vedno na jugu, nekaj nad 13,000,000 članstva.
Ameriški jug ima poleg posebnega črnskega vprašanja, ki sega še vedno tudi v današnjo dobo na polje političnih nesporazumov, tudi politične in gospodarske razlike, ki dajejo temu ozemlju pečat. V državljanski vojni v prejšnjem stoletju, kakor je bilo že povdarjeno, so države juga izstopile iz tmeriške federalne zveze in 1. februarja, 1861 ustanovile svojo zvezo. Povdarile so večjo državno samostojnost in smo slišali isti povdarek na konvenciji demokratov v Chicagu, da naj se federalna oblast to je centrala v Washingtonu ne vtika v območja posameznih d%žav in naj ne urejuje z zakoni državljanskih pravic posameznika, ker bodo in ker urejujejo te odnošaje posamezne države same.
2e ob priliki izstopa sedmih držav iz ameriške zvezne države je bila povdarjena gospodarska osebnost teh upornic. Jug je trdil: Prideljujemo riž, bombaž in tobak, kaj rabimo še več? Lahko živimo sami zase!
Povdarek torej, ki je bistveno prikladen še danes ameriškemu jugu, povdarek na agrarizmu, četudi se ti predeli Amerike prav od početkov ameriške industrijske revolucije industrijalizirajo, čeprav ne v istem dbsegu, kakor ameriški severovzhod. Zopet važna razlika med severom in jugom. Toda najvažnejša ostane slej ko prej razlika v pojmovanju državljanskih pravic in pa sporna točka, ali naj se državljanske pravice določijo zakonodaji posamezne države. V ustavnih državah pa je eno najvažnejših določil, ki dajejo pečat političnim pravicam posameznika, udejstvovanje posameznika pri vodstvu državne uprave, ki se kaže v volilni pravici. Volilna pravica je tako važna, da so jo nekatere države uvrstile naravnost v svoj osnovni zakon—v ustavo—konstitucijo, kar je povsem pravilno. V vprašanju volilne pravice pa j^ obstati pri tem, kdo da ima to volilno pravicq.
Naj se ne ustrašimo oziroma naj nas ne bo sram, da je vprašanje volilne pravice v Ameriki še ^anes na dnevnem redu. Borba za splošno in enako, tajno ali javno volilno pravico, je šla v Evropi od generacije na generacijo. Tudi tam je polagoma izginjalo načelo, da naj ima volilno pravico samo tisti, ki je ali plemič po rojiu, oziroma, ki ima predpisano premoženje.	L.Č.
UREDNIKOVA POŠTA
Glas IZ Šmarja-Sap pri Ljubljani
Priti v Jugoslavijo iz Cleve-landa, ni lahko potovanje. Naleti se na nepričakovane neprilike. Lepi spomini mladih dni se spremenijo v mrzli realizem. Hodiš po vaseh in mestih in povsod so v spominih grozni dnevi ekse-kucij in spominske plošče padlim žrtvam. Takih poročil je toliko, da jih menda ne bodo nikdar vse natisnili.
Včeraj, 22. julija se je praznoval "Dan vstaje," bil je to praznik kot v Zedinjenih državah 4. julij, toda tri ali štiri dni pred tem slavjem so se vse edi-nice partizanov zbrale po vaseh in v polni vojaški opremi korakale proti Ljubljani, kolikor mogoče prav tako kot takrat, ko so napadli in zasedli mesto. Skozi mojo vas so prikorakali ob 4.30 uri zjutraj, zbudili so me, da sem jih slikal, nato so s puškinimi streli dali znamenje, da je vas zavzeta ter odkorakali čez Lipoglav, Molnik proti Savi, drugi pa ob pobočju Golovca proti Ljubljani. Odšel sem tudi jaz in moja nečakinja Josephine Krašovec v Ljubljano, v katero so jele prihajati poslednje močne trupe zagorelih, zaprašenih borcev z prapori na čelu, med katerimi so tudi korakale ženske z opravami in orodjem bolničark. Vsi pa puške čez rame in od dolgega potovanja premočeni.
i
Od vseh štirih strani so se vsipali v mesto, tako da je ob 6. uri zvečer bila glava pri glavi čez ves Kongresni trg in Zvezdo. Koliko tisoč jih je bilo, ne vem. Sodil bi 30 do 50 tisoč. Rečem le, da je cvet naroda in mladina pokazala, da se nikdar več ne bo vselila reakcija nazaj, kjer je bila.
Res je, da so hiše razpokane in v mnogih luknje v ometu, da manjka še danes najpotrebnejših stvari, da bi se približali našemu standardu življenja. Pa ti vsak odgovori: "Ah, to ni nič. Sedaj je že boljše, saj imamo, da nismo lačni in nagi. Ampak vi bi morali videti po vojni, ko v resnici ni bilo nič." Tako nekako govori mladina, ki je dostojna,
poštena in polna humorja, ki včasih prikriva njim neprijazne momente.
V nedeljo so nam vaški dile-tanti priredili igro "Matura," rekli so, da je za Amerikance. Videl sem dobre talente, ki imajo tudi več kot dovolj mladine še za njimi. Ta mladina, ko bo zrasla, bo temeljito prenesla poslanstvo svojih očetov-borcev naprej, da izvršijo ono delo, katerega njih stariši niso mogli, zaradi telesnega izčrpanja težkih dni vojne.
Ko to pišem, mi brni na ušesa vaški zadružni. stroj, ki mlati pšenico ter razdeli zrno od slame, 15 do 20 ljudi dela ter bo vse končano v dveh dneh, namesto 14 dni vsak zase. Elektrika, motorji in mehanizacija do skrajnosti, to je želja in program posameznika in države.
Pretekli teden sem obiskal Bled, Begunje, Postonjsko jamo. Jutri pa odpotujem v Trst in če le mogoče v Ipavo in okolico. V dobrem tednu pa odpotujem preko morja z spomini, ki bi lahko napolnili knjigo. Govoril sem z ljudmi vseh slojev in mi je jasno mnogo, česar nisem mogel prej razumeti.
Pozdrav vsem čitateljem Enakopravnosti !
Michael Lah.
Prejela zahvalno pismo
Mrs. Mary Spendal iz 976 E/ 77 St., je ob priliki svojega obiska v stari domovini, odkoder se je pred kratkim vrnila, darovala za bolnico za duševne in živčne bolezni. Uprava bolnišnice ji je za to poslala zahvalno pismo,yki se glasi:
. "Ljubljana-Polje, dne 17. junija 1952. "Spoštovana gospa!
"Uprava bolnice za duševne in živčne bolezni v Ljubljani-Polje se Vam prav iskreno zahvaljuje za Vašo pozornost, ker ste obiskali našo ustanovo, Vam Hvaležno potrjuje prejem darila 1,000 dinarjev, ki ste jih poklonili za naše bolnike.
"Tone Manfreda, upravitelj."
Knjižna akcija Progresivnih Slovenk v Clevelandu
Ljubljana, 19. julija 1952.
Progresivne Slovenke so od začetka 1950. leta do danes poslale v Slovenijo že pet pošiljk knjig in revij. Vsega skupaj je bilo okoli 4,500 kilogramov.
Razen ene pošiljke, ki je bila naslovljena na Izseljensko matico, so vse druge bile naslovljene na Narodno in univerzitetno knjižnico. S temi pošiljkami so prišli tudi seznami (11 seznamov), iz katerih je bilo razvidno, komu so bile knjige namenjene. Po teh seznamih je potem Narodna in univerzitetna knjižnica natanko razdelila in razposlala knjige posameznim prejemnikom.
Knjige in revije so Progresivne Slovenke zbrale pri naših ameriških rodoljubih ali pa so jih nabavile v knjigotrštvu. Po večini so to poučne strokovne in znanstvene knjige. Naj omenim samo krasno ameriško enciklopedijo v 30 zvezkih, Webstrov veliki slovar.
Kdo je dobil knjige, kdo so bili prejemniki? Predvsem so to bile naše znanstvene ustanove, šole, društva, redakcije itd. Naj navedemo tu nekaj naslovov: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza, oziroma njeni, instituti. Tehnična visoka šola. Medicinska visoka šola in njeni instituti. Akademija upo-dobljajoče umetnosti, Akademija za glasbo, Gospodarski institut, Veterinarski znanstveni zavod, Institut za sadjarstvo v Ma-
riboru, Ekonomski tehnikum v Mariboru in v Celju, Gimnazija v Kranju, Metalurška industrijska šola na Jesenicah, šola za umetno obrt v Ljubljani, Glasbena šola drugega rajona v Ljubljani, Glasbeni tehnikum v Ljubljani, šola za učence v gospodarstvu v Črnomlju, Redakcija Cankarjeve založbe. Mladinske knjige in Proteusa,'-* Glavni odbor AFŽ, Prirodoslovno društvo. Radioamatersko društvo, Elektrotehniki (študenti). Otroška bolnica, Poliklinika, Planska komisija. Seveda je tudi za Narodno in univerzitetno knjižnico bilo namenjeno lepo število knjig.
Predaleč bi nas vedlo, ko bi hoteli našteti vse tiste naše rojake v Ameriki, ki so se spomnili domoyine in darovali v knjigah ali denarju za knjižno kampanjo. Vsi naj imajo zavest, da so storili nad vse koristno in dobro dejanje, ko so s svojim darom podprli domovino v prizadevanju po kulturnem in gmotnem napredku.
Vse navedene institucije so iskreno hvaležne vsem darovalcem, posebno pa Progresivnim Slovenkam, ki so žrtvovale svoj prosti čas za nesebično pomoč stari domovini. Njih knjižna akcija je popolnoma uspela. Naj jim bo hvaležnost domovine in zavest opravljenega dobrega dela plačilo za vse žrtve in za ves trud.
Za Slovensko izseljensko matico:
Albert švagel].
Piknik društva Naprej št. 5 SNPJ
CLEVELAND, Ohio —Ker je pikniška sezona v teku, imamo lepo priliko se udeležiti piknikov vsako nedeljo in se razvedriti v prosti naravi. In tako priliko ali priložnost bomo imeli tudi v nedeljo, 3. avgusta na izletniških prostorih Cleveland-ske federacije SNPJ, ali na farmi SNPJ na Chardon in Heath Rd. Na ta dan namreč priredi društvo Naprej, št. 5 SNPJ svoj običajni letni piknik, na katerem bo brezdvomno veliko zabave in razvedrila, kajti tukaj se bodo zbrali društveniki različnih društev in tudi posamezniki, ki si bodo obujali svoje spomine o svojem in društvenem življenju.
Poleg tega si bomo pa tudi privoščili nekoliko balincanja ali pa plesa, za katerega bo igrala priljubljena Tomšičeva orkestra. Za okrepčila in suha grla nam bodo preskrbeli pridni toča ji in kuharice, saj jih menda poznate, ker jih lahko vidite pri vsaki važni priredbi, ki se pridno vrtijo, da čim bolj postrežejo svojim gostom.
Sedaj pa apeliram na splošno publiko, da se udeleži piknika društva Naprej v obilnem številu in na one, ki imajo svoj avtomobil, da vzamejo s seboj tudi druge, ki jih nimajo, da bodo tudi oni imeli priložnost se razvedriti v prosti lepi naravi, ki jo poseduje farma SNPJ. Upamo, da nas obiščejo tudi naši Girardčani in iz naše bližnje okolice. Na proslavi Clevelandske federacije smo se srečali s John Bogatajem in Anton Nagode in drugimi, za katere pa ne vem imena, in upam, da se vidimo spet, kajti oni so vesele narave, radi pose-čajo naše priredbe.
Torej, na svidenje v nedeljo, 3. avgusta na pikniku društva Naprej in na farmi SNPJ!
John Krebel, tajnik.
Upor pod Slivnico
SVINJINA SE JE PODRAŽILA
WASHINGTON, 29. julija— V posledici sklepa kongresa, da se zmanjša kontrola nad živili in v zvezi z zvezno agrarno politi ko, je urad za stabilizacijo cen dovolil zvišanje cen svinjini, kakor šunki in raznim svinjskim zrezkom. Povišanje znaša od 1 do 8 centov na funt. Predvideno je, da bo povišanje teh cen potrebno za mesec julij in avgust, nato pa se bo po položaju revidiralo.
Zvišanje na šunko znaša tri cente pri funtu, na razne svinjske zrezke pa osem centov.
- 1
POVIŠANJE PLAČ UČITELJEM
Volilci, ki bodo letos glasovali šanje plač clevelandskimu oči-tudi o tem, ali pristanejo na povi-teljstvu, s povišanimi davki. Prosvetni oddelek je sprejel predlog, da naj bo najnižja plača učiteljem $3,500, najvišja pa $6,000. V proračunu bi se to povišanje poznalo za $32,864,821 v območju velikega Clevelanda.
TURISTIČNA KONVENCIJA MED JUGOSLAVIJO IN GRČIJO
Turistična konvencija med Jugoslavijo in Grčijo, katere načrt so sprejeli uradni zastopniki za turizem, bo verjetno podpisana v začetku avgusta letos.
Načrt konvencije so napravili v začetku letošnjega junija v Atenah na sestanku turističnih zastopnikov Jugoslavije in Grčije. Pri tem so sklenili, da bodo uvedli avtobusno zvezo Atene-Dubrovnik-Atene. V Jugoslaviji bodo vozili busi skozi Djedjevli-jo, Peč, Kolašin, Titograd, Ceti-nje, Dubrovnik. Na tej progi, dolgi 1,338 kilometrov, bodo vozili jugoslovanski in grški avtobusi.
Pod kopasto goro Slivnico, nedaleč od Cerkniškega jezera, leži prijazna vas Grahovo, obdana z zelenjem ozkih njiv in širokih ograd, zavita v hladno senco tihih vrtov. Tu se križa troje poti : na sredi vasi krene cesta proti Strmcu, po kateri prideš v pičlih dveh, urah na Bloško planoto, na koncu vasi po cesti proti Loški dolini—prva pelje po vznožju bloških hribov čez Bločice in Bloško polico, druga pa skozi vasi ob jezeru.
Nekje nad cesto, ki se vije proti Strmcu, so se 11. maja letos zbre^li nekdanji borci iz Grahovega in sosednjih vasi. Zakurili so in sedli k ognju, potem pa se je med njimi razpletel pogovor okrog dni pred dobrim desetletjem, ko so po dolgi zimi oživele temne goščave okrog Slivnice in je v teh tihih vaseh završalo kakor v gnezdu razdraženih sršenov.
Enajstega maja leta 1941 se je ljudstvo v tej dolini dvignilo v upor, ki je nadutim fašističnim požigalcem pognal mnogo strahu v kosti.
Zima je bila tisto leto dolga in pusta, sneg je izginil šele konec aprila. Italijani so tičali v močno utrjenih postojankah. Največ jih je bilo v Cerknici in na Blokah. Kdaj pa kdaj so pridrveli na kamionih skozi vasi ob jezeru, pokradli nekaj kokoši in svinjskega mesa, nato pa izginili z režečimi obrazi nazaj v svoje luknje. V gozdove si niso upali pokukati, v vaseh pa so bili predrzni in oholi, češ; Mnogo nas je, nič nam ne morete!
V	nizkih, zakajenih hišah pa je vso zimo klilo seme upora. Moški so iskali orožje, ženske pa so zbirale hrano za Rakovško četo, ki je taborila nekje pod vrhom Kfižne gore.
Ko je prišel maj in so gozdovi ozeleneli, se seme upora že na široko razraslo. Podnevi so vasi tajinstveno molčale, ob večerih pa so se pletli pred hišami živahni pogovori. Partizani so prihajali v vasi. In nekega dne v začetku maja je kakor iskra šinilo od hiše do hiše: Partizani bodo napadli laške kamione!
Enajstega maja je bil pust deževen dan. Popoldne so zabrneli v Cerknici štirje kamioni. Privo-zili so pred vrata postojanke, pripravljeni, da popeljejo zeleno svojat čez Grahovo čez Strmec na Velike Bloke.
Iz gozdoy Križne gore pa se je takrat pomikala majhna partizanska četa. Štela je kakšnih 20 mož. Ko so prišli na vas, so za peli, ljudje pa so jih pozdravljali z dvignjenimi pestmi.
"Kam greste, tovariši?"^
"V Grahovo. Pojdite z nami!"
Po vaseh so se začele zbirati pisane gruče. Nekateri fantje so imeli puške in so bili oblečeni v stare vojaške uniforme, tu in tam P9, si videl tudi gasilsko uniformo in železno gasilsko čelado. Najbolj živahno je bilo v Žirovnici. Vse je bilo na nogah. Star možakar je prinesel iz skednja rjavo puško in jo dal sinu, mati mu je dala nahrbtnik. Celo otroci so hoteli pomagati. Kar na sredo vasi so prinesli zaboj streliva in nekaj pušk.
Kmalu za Žirovljani so prikorakali po cesti fantje iz Lipse-nja. Peli so tisto lepo partizansko pesem: "Nabrusimo kose, že klas dozoreva . .
Na Gornjem jezeru pa je zapela trobenta. Stara gasilska trobenta, ki že bogzna koliko let ni dala glasu iz sebe! Fantje so se zbirali okrog trobentača in se pripravili na pohod.
V	Grahovo! Partizanom na pomoč!
Vse vasi ob jezeru so se dvignile. Kdor je imel puško, je šel v zasedo, ostali pa so šli preko-pavat cesto in podirati telegrafske drogove.
Okrog štirih popoldne je pri-vozil na sredo Grahovega prvi kamion. Ostali so se počasi pomikali za njim—Lahi so že zavohali, da ni nekaj v redu, ker so vi-
deli podrte drogove. Kamion, ki je privozil v vas, ni krenil proti Strmcu, ampak je vozil po glavni cesti do konca vasi, kjer se je ustavU. Njegovo ogrodje je bilo obloženo z vrečami peska, izza katerih so Lahi počasi dvigali glave in se preplašeno ozirali proti hribu.
Tedaj pa je zaregljalo. Toča krogel iz partizanskega mitralje-za se je vsula na kamion. Ker pa je bil obložen z vrečami, niso mogle krogle Lahom do živega. Šele potem, ko je začel partizanski mitral jezeč streljati s pro-dornejšo municijo, se je začulo divje vpitje "o mamma mia," ^ s kamiona je začela curljati kri' Lahi so poskakali na cesto, kričali, padali . . . Kar jih je ostalo živih, so se zatekli v poštno poslopje in v Sokolski dom.
Medtem so pridrveli s Stri*o® še ostali borci in napadli še druge tri kamione. Italijani so se pred njimi umaknili v Ogrincovo hišo in se vgnezdili za njeniin' debelimi zidovi.
V Sokolskem domu, ki je im®^ dokaj tanke stene, niso dolgo vzdržali. V strahu pred svinčen-kami mitraljeza so planili na cesto in stekli proti Ogrincevem^' hlevu. Tam blizu na nekem vrtUi pa jih je že čakal partizanski traljezeč. Ko so se gnetli v hleVi je usekal po njih, da so padal' kakor mokri snopi. Kri je v lužah stala na dvorišču. Potem ko so bili že vsi za zidovi, je neW partizan z Rakeka sam jurišal ^ Ogrincevo hišo, svojo drznost p® je moral plačati z življenjem.
Prišla je noč, tako temna, nisi videl niti meter daleč pre^ sabo. Noč in dež, pa vpitje zelenih soldatov in noro regljanj® njihovih mitral jezov . ..
Okrog devete ure se je Italij®' nom že bližala pomoč od dveb strani: iz Velikih Blok in Cerknice. Naši borci so se m"' raJi umakniti.
Jtalijani pa so odpeljali i? Grahovega okrog 30 mrtvih, weQ' tem ko so imeli partizani saW eno žrtev.
Italijani so se maščevali. Ne" kaj dni po borbi so namerili ^ Cerknici topove proti vasem "I* jezeru. Toda slabo so streljaj' Krogle so večidel letele na želu'' ke in \zkopale globoke jame. Ne' kaj pa jih je vendarle zadel®' Poškodovale so nekaj poslopij ^ Grahovem in zažgale nekaj sked' njev v Žirovnici in na Otoku. so si Lahi tako "utrli pot," S® prikorakali v dolgi strelski po dolini in se skrbno izogibal* grmovja.
Kmalu potem so prišli v te)#* noči na Gorenje Jezero in are' tirali nekaj fantov, ki jih je n®' kdo izdal. Odgnali so jih v Št. P®' ter, kjer so jih nečloveško muČiH'
Toda plamenica upora v vase^ ob jezeru je bila prižgana in (■] več ugasnila. Nikdar več niso Šl" okupatorji brez skrbi skozi ^ vasi.	—F. šušterŠi"*
("Slovenski Jadran

Zcistopniki
'^Enakoprarnostf •
Za St. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76fh Street
UTah 1-6888 •
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 #
Za newburško okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
ENAKOPRAVNOST
BTRAN 3
Fwn Milčiuski;
Cvetje in trnje
O življenju Frana Milanskega
,.y Enakopravnosti že nekaj časa priobčujemo zanimive po-Ty t knjige "Cvetje in trnje" ter razne druge privlačne spise. •IZ Komentarjev naših čitateljev, menimo, da so ta dela ugajala.
Avtor te knjige, Frank Milčinski ali Fridolin žolna, je bil omičen humorist; umrl je pa pred drugo svetovno vojno. Njegova aeia uživajo sloves priznanega umetnika in radi tega je tudi pravi, da bi čitatelji njegovih povesti zvedeli nekaj o avtorjevem «stnem življenju.
.V naslednjem priobčujemo "življenjepis mojega peresa," ki ga je o sebi spisal sam Milčinski.—Uredništvo.
(Nadaljevanje)
Kakor povedano, bil sem naj-
ali skoraj najmlajši v %redu, gotovo pa najmanjši in ^^•jdrobnejši—rediti sem se pričel šele, ko sebi se bližal 30 letu starosti. Vendar sem imel v šoli ^ed tovariši nekaj ugleda, pri-obil sem si ga z letaki, ki sem pod klopjo spravljal v tek;
fisbe in besedilo, oboje šaljivo,
bile od moje roke. Nekateri so potem zbirali te moje letake.
^ tega časa imam zabeležene prve svoje šaljive pesmi. Hkrati pričel zbirati narodne pe-iu napeve.
. ^ zrelostnem spričevalu sem ittiel v slovenščini "befriedi-več tudi nisem zaslužil.
obri profesor Vodušek mi je bil nemara v peti šoli naklonil prosti opis izleta na Šmarno goro "vorzuglich;" pa sem mu 'lalogo nazaj nesel na oder, češ,
toliko ni vredna. Nisem ga maral oškodovati pri oceni.
Sleherne počitnice med svojim Jjubljanskim šolanjem sem pre-oil v Lukovici na domu strica Slaparja," brata moje mame.
družini sem nosil malico venkaj njivo ali senožet, jabolka sem pobiral in keglje sem postavljal;
^ poznejših letih pa sem zvečer ruščino delal notarju in pisate-ju Kersniku Janku, vsak večer v	iz gradu na Brdu dol
, Slaparjevo gostilno in z mu-^°^ikom ogrožal obilne muhe.
®eskozi sem ga imel zelo rad,
Manjkalo dosti, skoraj bi bil opravljenih pravniških štu-yah vstopil v njegovo pisarno ®t kandidat. . .
Leta 1885 sem prišel na du-^^jsko vseučilišče.-V dolgi dobi irih let sem dodobra preizkusil ^ijenje revnega slovenskega Menta v tujem velemestu.
Prazna sta mu bila žep in želo-pa vendar je poln dobre vo-.* Preživljal sem se po večini deloma s štipendijem, delo-^ Sem si služil kruh kot steno-v odvetniških pisarnah in



Ki	I didn't mind giving
1 .°^7-I hardly felt it. But the S thing is I know I've done oniething unselfish — I've - Ped a wounded fighting man. ^^aybel'vesaved his life. You'll know what a thrill it is— w you give so that a man live "
what happened
to that pint of blood
were going to give?
©
CALL YOUR R^D CROSS TODAY!
Conlribulod at o Public Sorvict to III* ''•rcot Blood Donor Proflrom by
kot inštruktor. Stradal sem obilno in vem, da ni tako strašno brez hrane biti en dan ali dva, in da se da tudi ob samem kruhu živeti prav povoljno. Prijetne je pa je seveda drugače.
V dunajskih letih sem pričel objavljati svoje stvari v "Rogaču." Ta šaljivi list je tedaj pod uredništvom gospoda Magoliča izhajal v Ljubljani. Svoje prispevke sem v dobrem delu sam ilustriral. Bili so pa ti moji prispevki dokaj piškavi, zlasti v obliki. Toda mi je sedaj v veliko tolažbo, da nisem zanje prejema! nikakih nagrad—nagrade tedaj niso bile običajne za pisatelje take vrste, kakor sem bil jaz. V onih letih sta bila objavljena tudi moja prva dva podlistka, eden v "Slovenskem Narodu" eden v "Slovencu." Tudi ta dva dnevnika nista zahtevala, da jima kaj plačam za objavo, nego sta velikodušno natisnila mojo stvar čisto zastonj.
Pisal sem samo šaljive stvari, dasi mi je močno imponirala tedaj moderna realistična in naturalistična struja. Na Dunaju sem čital to, kar so mi nudili knjižnica in čitalnica Slovenije in slučaji.
Po dovršenih študijah leta 1890 stopil sem v službo na sodišču; služboval sem v Ljubljani nadomestoval sodnika v Škof-ji Loki, Radovljici, Litiji, na Brdu; Leta 1895 sem bil imenovan v Idrijo (nekaj spominov na Idrijo najdeš v "Muhoborcih"). V Idriji je bilo leno, mehkužno ozračje, zato sem se potrudil, da sem bil konec 1897 premeščen v Ljubljano.	,
Ves ta čas nisem prijel za leposlovno pero, niti nisem imel namena ali tudi le želje, da kdaj to storim. Noter do 14. decembra 1900. Ta čas sem po več nego desetletnem molku objavil v "Slovenskem Narodu" podlistek "Zoper samobeležnik." Občinstvo ga je zelo prijazno sprejelo. To je dalo mojemu peresu pobudo za nadaljnje pisanje, ki ga v skromnih mejah gojim še sedaj.
Moje poklicno delo na sodišču mi je nudilo priliko za zbiranje bogatega gradiva, ki sem ga uporabil v raznih spisih.
Kot kazenski sodnik sem si na razpravah sproti beležil vse, kar se mi je zanimivo zdelo v govorici obdolžencev in prič, v njihovem vedenju, značaju in nazorih. Rad sem stikal tudi po kazenski registraturi. Plodovi tega mojega posla se kažejo v spisih "Kranjski tepež," "Za čast," "Predsednik Groga," "Mutasti birič" itd., itd.
Dolgo vrsto let sem bil mladinski sodnik. Blizu desetletno naporno delo na tem polju je svojo literarno obliko našlo v "Ptičkih brez gnezda." Izdala je knjigo Družba sv. Mohorja a je menda že razprodana. Žal mi je, da je niso bili ilustrirali. V ilustracijah bi bili lahko našli svoj spomenik Mirje, ki ga ni več, in sjtaro Krakovo in Mestni log, ki bolj in bolj gineta.
(Dalje prihodnjič)
PRVI ŽENSKI GASILSKI NASTOP
Ljubljana—Prvič v zgodovini slovenskega gasilstva so v nedeljo 13. julija v Škof ji Loki nastopile ženske na gasilskem nastopu, ki ga je priredila Okrajna gasilska zveza iz Kranja. Nekoč v stari Jugoslaviji bi se gotovo zgrozili, če bi bila kakšna ženska tako korajžna, da bi hotela med gasilce. Morda bi kateri celo trdili, da se ji je zmešalo. Saj za ženske je takrat veljalo pravilo, da so za kuhinjo in kuhalni-ce "ta boljše" pa za cartanje raznih sort kužkov in muck. No, danes ni več tako. V vseh strokah se ženske dobro uveljavljajo in so pri raznih poklicih, ki so včasih veljali izključno za moške, možakarje že pošteno ugnale v kozji rog. Zdaj imamo klju-čavničarke, mesarice, dimnikar-ke itd., zakaj ne bi imeli tudi gasilk.
Pa saj jih imamo in na svojem prvem nastopu v Škof ji Loki, ki je bil prava svojevrstna senzacija, so se pošteno odrezale. Pokazalo se je, da je med gasilkami zlasti mnogo mladih kmečkih deklet. Ženski gasilski odseki se na podeželju naglo širijo in pridobivajo na vekjavi. Pri nastopu v Škof ji Loki je sodelovala polovica gasilskih društev v okraju, kar dokazuje, koliko žensk danes sodeluje pri gasilcih.
Prireditve so bile ves dan. Zjutraj so se na telovadišču zbirale posamezne gasilske enote.
nato jim je spregovoril poveljnik gasilske brigade, predsednica ženskega gasilskega odseka Kraljeva pa je prebrala dnevno povelje.
Za ocenitev posameznih ženskih gasilskih enot je bila prirejena tako imenovana mokra vaja v spodnjem mestu ob Sori. Na tej vaji je nastopilo devet desetin. Potem je bilo slavnostno zborovanje na Mestnem trgu, kamor so prikorakale gasilske enote s tremi godbami. V sprevodu je bilo 416 gasilk in 280 gasilcev. Zborovanja so se udeležili tudi številni častni gostje, s pokroviteljico prvega ženskega gasilskega nastopa tovarišico Vido Tomšičevo. Gasilsko zvezo je zastopal Matevž Hace, navzoči so bili še sekretar Gasilske zveze Slovenije Zaletel, zastopniki Jugoslovanske ljudske armade, predsednica okrajne AFŽ Peklenikova in drugi.
Popoldne je bilo tekmovanje ženskih gasilskih desetin. Najboljše so prejele lepe nagrade. Zmagale so gasilke iz Stare Lo-
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR Prvovrstna popra^la na vseh
Trst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse ^lo Jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
ČISTILCA RAZPRODAJA
POLETNEGA BLAGA
Posebno nizke cene blagu za moške, ženske in otroške obleke.
Izredno nizke cene na ostanikih
NYLON RLAGA
od 59c naprej
Obiščite našo.trgovino in prihranite si denar na blagu, ki je prvovrstne kakovosti.
MARY'S VARIETY STORE
7600 ST. CLAIR AVENUE
STAKKH FURNITURE (0.
/ f	..Oucflitv qt. a Pncd —«Eclsy tcnns ?■' .
JAMES D. STAKICH, lastnik
IV1-8288
16305 WATERLOO RD.
LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO
"THE EAGLE AND THE ROOTS"
se dobi pri
ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
CENA KNJIGI JE $5.00
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno cfivo priljubljene povesti
ke, ki so se postavile kot najboljše. Druga je bila desetina iz Primskovega pri Kranju, tretja pa gasilska desetina iz tovarne "Sava" v Kranju. Popoldne so priredili promenadni koncert, nato pa ljudsko zabavo pred gasilskim domom.
(Slovenska Izseljenska matica)
OFFICE GIRL WANTED
SOME TYPING AND BOOKKEEPING Call
A. J. BUDNICK 6631 St. Clair Ave. — UT 1-4492
PRVIČ IZZA VOJNE imamo MAWDEL'S CORN PLASTER Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam
pošljemo po pošti. Cena 35č. MiVNDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd—KE 1-0034
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINAtj'SONS Funeral Directors
fWKNITVKt OCALCK* )0»Ca»T629&T.
HEixlvsmitiOSS-Ki»Kir*l-5eSO
Zemljišče in dohodek
To 4-stanovanjsko poslopje je zidano in najboljši nakup v okolici Ansel Rd. 2 stanovanja s 5 sobami, 2 s 6 sobami. Vsako stanovanje ima gorkoto samo zase. Ne morete napraviti napako, ako investirate vaš denar v ta nakup. Cena $23,000.
Mr. Shemkunas P O R A T H 2828 Euclid Ave. SU 1-6600
NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
PRODA SE HIŠO ZA DVE
DRUŽINI. Za podrobnosti se zglasite na 1259 E. 61 St.
V NAJEM
V NAJEM SE ODDA
GOSTILNIŠKO KUHINJO,
ZMOŽNI OSEBI. Za podrobnosti pokličite po 10. uri zjutraj. EN 1-4423
HIŠE NAPRODAJ
V EUCLiDU
na lepi cesti se proda lepo hišo za eno družino; ima sprejemno sobo, obednico, kuhinjo, zajtrkovalni kotiček, spalnico in stranišče na prvemu nadstropju; na drugemu nadstropju ima tri spalnice in kopalnico. Fornez na plin. Garaža za 2 avta; delavnica, cementiran do voz, velika lota s sadnim in senčnim drevjem. Lastnik se kmalu preseli in želi takoj prodati. Za nadaljne podatke se obrnite na
J . K N I F 1 C 820 E. 185 St.	IV 1-7540
Imamo tudi mnogo drugih vsakovrstnih hiš naprodaj v Collin-woodu ter okrog E. 185 St. - Lake Shore Blvd. in okolice v Euclidu.
»[■iiiiriiiii«iiii«nii«iiii»iiiwinni|iil»liii»iiii«iiiMiiii«ii ilaliiUliilBliilBliilaliilBliilaliililiibliilaliilBliilaliilali
EDUCATION MOLDS OUR
rUTURE
BETTER SCHOOLS BUILD A STRONGER AMERICA
iiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiijaii ilaliilBliilBliilaliilalulaliilaliilaliilkliilaliilaliilaliilali
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
The May Cos
Air-Conditioned
Basement
1.99 do 2.99 znanega izdelka
Bombažne
OBLEKE


v dveh stilih, z zipper j cm spredaj in z gumbi. Vse so jamccne, da se operejo iii so stalne barve. Mere 12 do 42.
Cobbler
PREDPASNIKI |.29
1.99 vrednosti
Vsi stalne barve in jamčeni, da se operejo. Izredne vrednosti. Vi zmorete imeti jih več po tej ceni.
BOMBAŽNE OBLEKE vredne 3.99
Novo blago in lepi stili,
vzeti iz naše redne zaloge. Priliko imate nabaviti si več komadov po tej ceni. Raznfe mere od 12 do 20.
2
žal: Ne sprejmeno
telefonskih The May Go's Basement oddelek z hišnimi oblekami naročil
Regularnie 2.99 ženske broadcloth
PIŽAME .99
1
Z manjšimi hibami.
V stilu Butcher Boy in.. Mandarin.
Solidne barve z kontrastnimi okraski. V merah 32 do 38.
1.29 vrednost—za ženske eyelet
SPODNJA KRILA
Elastika ob pasu, v beli barvi. Mere majhne,
srednje in velike. Z manjšimi hibami.
1.99 in 2.99 Multi-Filament
Rayon spodnja krila
J .66
77'
ženska spodnja krila iz taffete in okrašena s čipkami. V beli in roza barvi. .Tudi iz taffete v črni in temno plavi barvi. Mere 32 do 40.
1.95 na dve strani raztegljivi GIRDLES
Girdli regularne in ekstra mere. V bela in roza barvi.
Regularne vrste $2 3/4 široki BRASSIERES
v Broadcloth in Rayon Satinu. Prešite kupice, široke naramnice iz enakega blaga. Različne mere.
žal: Ne sprejmemo telefonskih naročil
1

naročil
The May Go's Basement oddelek s spodnjim perilom
Regularno 1.39 do 1.99
Dekliški Pedal Pushers, Boxer Shirts, Shortalls, bluze, in plastični dežni plašči
DEKLIŠKI SANFORIZED* DENIM PEDAL PUSHERS v več barvah. Mere 7 do 12.
TWILL IN PLAID BOXER SHORTS. Nekatere v solidnih barvah, nekatere z zavihanimi robovi. Mere 7 do 14.
BIB-TOP SHORTALLS v temno plavi barvi, (
samo mere 7 in 8.
RAYON ALI BOMBAŽNE BLUZE v več stilih. Nekatere so zaprašene od prekladanja. I Mere 7 do 14.
PLASTIČNI DEŽNI PLAŠČI, novi stili zahtevanih barvah. Mere 7 do 14.
$
K
('Povprečno skrčenje manj kot 1%)
Regularno 69c pletene
DEKLIŠKE POLO SRAJCE
39c
Bombažne, v plavi ali bela barvi. Mere od 8 do 16.
Reg. 2.99 Volneno flanelasti
DEKLIŠKI JUMPERS
1.99
Vse volneni v temnih, praktičnih barvah. Mere 7 do 14.
1.99 in 2.99 Lastex
DEKLIŠKE KOPALNE OBLEKE I
1.99
1- in ^.-komadni stili, več najnovejših stilov in barv.
Žale Nobenih telefonskih naročil
The May Co s Basement oddelek z dekliško opravo
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
OVČAR MARKO
POVESI
(Nadaljevanje)
Veter je pretrgal megle in raz ganjal oblake. Nebo se je zjasnilo, obrazi ovčarjem se niso. Mračno so pogledovali v prezgod njem novinčku bleščeče se vrhove. Samo Jokovi jarci so pritekli sinoči vsi h kočam, drugim jih je vsakemu nekaj manjkalo, največ Marku. Dogovorila sta se z Mežkovim Jožam, da bosta naj prej spravila Markove zaskočen-ce s skalne police do kopnega, potem bosta pa sla z Volkunom Podjavor iskat Jožo ve zgubljen-ce.
Zgazila sta stezo do Suhega rušja. Joža je pel, Marko je molčal.
Marko se je povzpel na polico in spuščal jarce drugega za dru gim Jožu, ki je stal pod skalo, napol zasut v sneg. Kakor bi se bal, da bo ostal zapuščen v peče-vju, je zadnji jarec, Cenekov koštrun je bil, sam skočil čez skalo, se prekotalil v snegu in urno vstal in stekel k drugim, Nič se ni pobil.
Uvrstila sta zaskočene na gaz Marko jih je peljal, Joža jih je poganjal. Oba sta bila od snega in znoja premočena. Sneg se je bleščal v soncu, da se je od same svetlobe ovčarjema temnilo pred očmi. Jarci pa so se zaganjali kakor zaslepljeni.
"Se je že pripetilo, da je ovčarju, ko je iskal izgubljene jarce v novem snegu in soncu, vzelo vid," je pripomnil Joža.
Marko je pomislil; "Ce bi ga meni? Nikoli več bi ne videl Ančke. In—*'Otresel se je puste misli, skoraj zamižal, in gledal skozi trepalnice, kakor bi gledal v sonce.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbom 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, 13 year old son, need 4-5 room unfurnished, 2 bedroom apartment N.W. prefer Avondal district. Moderate rental.
Call RAndolph 6-6125
RESPONSIBLE Couple, 6 month old baby, 7 year old child, urgently need 3-5 room unfurnished apartment. N. or W. Moderate rental.
NEvada 8-6444
YOUNG Insurance Executive and mother employed, reed 4-5 room unfurnished heated apartment. N.W. or suburb. Moderate rental.
IRving ti-4062
IMPERATIVE! — Young couple cramped in 2VŽ room apartment, 1 year old daughter sleeping in closet, desperate for 5-6 room, 2 bedroom apartment, any desirable location N., N.W. Pay up to $80 if suitable. Take possession at once. — Mrs. Brant.
Buckingham 1-6953
RESPONSIBLE Couple, 2 children, urgently need 4-5 room unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental.
UNderhill 7-8325
z drevja in skal je padal sneg in hitro kopnel.
Ni manjkalo dosti do poldneva, ko sta prignala tropic na Jezerca. Marko, ki je sedaj imel zopet vse jarce, je molčal in razmišljal, kako sta se zjutraj videla z Ančko, Joža pa, kateremu je manjkalo še šest živali in ni vedel, ali jih bo dobil ali ne, vriskal in se natihem veselil, da bo kmalu gnal domov in zopet vsak dan videl Rezko,
Samo Jok je gnal na pašo. Drugi tropi so se vrteli okrog koč. Psa, Volkun in Ravs, sta se dolgočasila pri njih. Ovčarji so iskali izgubljene jarce.
Podjavorom so se oglašali konjski zvonci.
"Morebiti je že Tomaž naletel na pogrešane jarce. Pojdiva do njega."
Ustavila sta se na kopišču in učakovala Volkuna, ki je preiskoval grmovje pod njima. Ptiči, ki so, se umaknili snegu do kop-nine, so se obirali po drevju. Raztreseno so se pasli konji. Konjarja nista nikjer čutila.
"Le kje tiči Tom—"
Marku je zastala beseda v ustih, tako presumljivo je pod bukvami nad njima zarezgetalo žrebe, zatopotalo v divjih skokih, kakor bi ga bila zajezdila smrt.
Neutegoma sta stekla ovčarja navkreber, da pomoreta žrebetu, pa sta kaj kmalu zaslišala, kako je žival telebila na tla med listje in hosto in obmolknila. Zasopla sta prihitela v bukovje. S pogin-jajočega žrebeta je poskočila risa, šinila na drevo in preskakujoč se od veje do veje zginila goščavo.
Pritekel je Volkun in besno oblajeval drevesa, ko ni mogel za sledom.
Z vihrajočimi grivami so drvili konji na ravnico, nemirno begali naokrog, pohavali in cvilili in bili okrog sebe. Tomaž je pokal z bičem in kričal nad njimi in jih miril, da bi se ne zbrcali in ne ogrizli med sabo.
"Vršičnikovemu žrebetu je risa izpila"^kri," sta dopovedala ovčarja konjarju.
Tomaž je pomiril konje in prišel pogledat: "Pravi zlodej! Nič ga ni škoda, zamorjenca. Čemu sploh tako pokvečeno kobilo vodi." Ujezil se je sam nase: "Prav mi je. Zakaj pa nisem že sinoči gnal domov, kakor sem mislil,
FEMALE HELP WANTED
ŽENSKE
18 . 45 let kozmetike — parfum Čisto, lahko, zanimivo delo Prosti čaj In kava tekom obeda in odmora 3 uniforme Mnogo drugih podpor
DANA Mfg, Co,
2161 N. California
BUSINESS OPPORTUNITY
In Roseland — Good buy — GROCERY - MEAT MARKET — Well established business. Excellent business location. Owner selling due to illness. Best offer. See to appreciate. Call Phillip J. Schouten.
commodore 4-3642
Good opportunity for couple to buy well equipped RESTAURANT in Bowling Alley. Good location near N.W/ Highway. Steady live trade established. Selling, other interest. See to appreciate.
656 N. Pearson, VAnderbUt 4-7182
YOUNG WOMAN for nursemaid in refined country home, good wages, references required. D.P. welcomed. Call Mr. Ranson.
HArrison 7-3268 for appointment
REAL ESTATE FOR SALE
Glen Ellyn—Two Year Old Lovely 6 ROOM RANCH HOME with 2VŽ room apartment. $60 month income. $5,000 cash will handle. Call owner Glen Ellyn, 135 M or write R. Murray, Route 13, Glen Ellyn, 111.
Midlothian — LOVELY SEVEN ROOM MODERN HOME. — Stoker heat; new floors; glazed porch; lot 100x200; landscaped; fruit trees, berries and vegetable garden. Bus and R.I.R.R. transportation; near churches, schools. Call owfier — Blue Island 5038 J or write: 14801 Kostner, Mid-. lothian, 111.
Konjem je za letos planine dovolj in jaz sem je tudi že do grla sit."
Spet je zašumelo listje in zah-reščala hosta. Po nepotrebnem so se pripravili pastirji, da se sprimejo z zverino. Volkun je pripodil izgubljene Joževe jarce.
Ovčarja sta jih odgnala na Jezerca. Koj za njima je pognal To maž konje, vihtel bič, godrnjal in se jezil.
Pozno popoldne je potegnil strupeno mrzel veter in v Stolu se je znova pokadil sneg. Tomaž je pospravil svojo basengo v vre čo in jo natovoril Podlipnikovi kobili. Naprosil je še Marka, naj ga pospremi do križa na Vrhu, da pridejo konji srečno preko škarpe. Segnal je čredo iz zavetij na plan jo, počil z bičem in ukazal: "Hiii! Domov!"
Kakor bi bili konji težko čakali dovoljenja, da smejo oditi s planine, so v rahlem diru stekli mimo spodnjega jezerca, se uvrstili na pot in po Basališču navzdol odzvonili proti mostu.
Divje jim je bobnela za slovo narasla in od dežja in snega kal na Završnica.
Na Rodinah pri svetem Kleme nu je že odzvonilo Marijo, ko je zarezgetal v Krnicah na vasi Pod-lipnikov žrebec. Odzvalo se mu je kaj malo rezgetov. Gospodarji in fantje so lovili konje, jim natikali uzde, mašili jim s travo zvonce in jih odpeljavali na vse strani, da spravijo čimprej žre beta v gorke konjake.
Tomaž je snemal svojo vrečo s kobile in je ogovoril Podhpni CO, kakor bi se opravičeval: "Prignal sem na toplo. Zavrhom po snegu smrdi."
"Prav, Tomaž. Da se žrebeta ne prehlade."
Joža in Cenek sta privezovala konje. Konjar pa je ustavil Ančko, ko je hitela po vodo: "Marko te pozdravlja, Ančka."
Dekle se je začudila in razveselila: "Zakaj pa še on ni prignal domov?"
"Jarca skozi volno ne zebe tako kmalu." Tomaž je spoznal, da ima Ančka Marka še vedno rada in ni mu bilo žal, da si je pozdrav izmislil. In še to je po-zvedel, da se Ančka brani iti k Višnarju v Žirovnico.
"Lejga Šimna, da ne izpregle da. Mu bo treba posvetiti."
Proti domu, v svisli spat, je šel Tomaž z nagajivimi in prete-paškimi mislimi, kakršnih je imel polno glavo v mladih letih, ko je fantoval in je bila Bajtnikova Mica njegov deklic in ga še niso vtaknili v kiras in pod čelado.
Še na riso in Vršičnikovo žrebe je pozabil. Globoko se je zaril v seno, se odel s kožuhom in zaspal.
*
Prvi krajec se je nanorel in ščip je spet ustanovil vreme. Tudi ogrelo se je toliko, da je skop-nel v gorah sneg in da na Jezercih še ni padala slana.
Noči so bile svetle.
Ovčarji so že pozaprli jarce, povečerjali in nakrmili pse. K Marku in Joku v Podlipnikovo kočo so se sešli na pogovor Pok-lukar in Podgošar in Mežkov Joža, vsi ovčarji, da jim prej mine dolg večer.
"Še en teden."
"Kaj je mar že sobota?" Pok-lukar je zgrešil dneve.
"Seveda. In danes teden bomo za južino s tropi že na Rebri."
"Da se je le ogrelo in se je zverjad spet umaknila."
Zunaj so zapele podkvice na pesku.
"Kdo pa šari na noč okrog koč?"
"Saj gredo k nam."
Vstopili so Višnarjev Šimen, Stojanov Jaka in Gros iz Most. Ovčarji so se začudili, zakaj vsi so imeli puške in sekire, na dolgih toporiščih nasajene.
"Kaj greste nad medveda?"
"Uganil si."
"Ooo!"
Poklukar je že ogledal puške. Niso mu bile všeč: "S temile puškami ? To so koli, ne pa puške. Ni moja dosti vredna, pa bi še
vedno zalegla za vse vaše tri. Medvedu ne zabiješ tako lahko svinca pod kožuh."
Višnarjev je ponudil ovčarjem žganja. Vsi so pili, tudi Marko ga je pokusil, da bi ne napravi: zdražbe.
"Kam pa greste prav za prav nad kosmatinca?"
"To ste pastirji," se je delal imenitnega Višnarjev: "Kaj še tega ne veste, da hodi Podjavor trgat Vršičnikovo žrebe, katero vam je risa pred očmi končala
"Ne verjamem," je dejal Jok. "Medved sedaj še ne žre mrhovine; še volk komaj. Mogoče pa je, da je kakšen mežek tako ne-goden."
"Ali je velik ali majhen, tega ne vemo. Je pa. Saj ga je sinoči Ažmanov Janez videl. Še zaren-čal je nad njim. Na pol mrtev je prisopihal v Mosta."
Podgošar in Marko in Poklu kar so se spogledali. Razumeli so se. Vsi trije naenkrat so se spomnili, da je zjutraj smrdel Ravs kakor bud po mrhovini.
Podgošar je pomežiknil ovčarjem in je poprijel besedo: "Jaz pa pravim, da bo medved. Tisti veliki bo, ki je na velikega šmarna dan pod Stolom vstal pred mojimi jarci iz grmovja. Saj na redil jim ni nič. Na ta dan ima medved gobec zaklenjen; je pre velik praznik. Bo, bo!"
"Čim večji je, tem rajši vidimo," je junačil Višnarjev. Tudi Jok je razumel, kam meri Podgošar in je pomagal: "Nemo goče ni."
"Kar pojdimo, da ga ne za mudimo."
Voščili so jim srečno pot. Pod gošar je še za njimi za.klical: "Šimen Za eno šapo se priporo čim."
"Obe prvi dobiš," je obljubil Višnarjev. ^
Poklukar je žvižgal in klical Ravsa, a psa od nikoder ni bilo.
"Spet se je potepel, mrha!"
"Morebiti se pa komu ponesreči, da zadene, pa boš ob psa," se je norčeval Podgošar.
"Škoda ga ni bogvekaj, pa, Višnarjevega bi pa le navil, da bi mi ga drago plačal. Bahač!"
"Saj bodo utajiiy
'Tojdimo za njimi."
Marko in Podgošar sta bila takoj pripravljena.
Kakor bi se bali zverine in jo hoteli preplašiti, tako glasno so šli medvedarji. Ovčarji pa so jim tiho sledili, vsak s svojo robevni-co in Poklukar z nabito puško Prvim trem se nikamor ni mudilo; ustavljali so se in obotavljali, da so se drugi trije naveličali, jih obšli in bili prej Podjavorom, kjer so se prikrili za debla in čakali. Ravs je trgal mrho vino, in če je potegnil veter proti njim, so si stiskali nosove.
Prišli so medvedarji in se glasno pogovarjali:
"Najprej poiščimo žrebe."
(Dalje prihodnjič)
ZAHVALA
ZAIT2 (KORDISH) LOUISE
želimo se iskreno zahvaliti našim sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso prijaznost, sočutje in krasne darovane vence in za darove za sv. maše, kakor tudi Martens pogrebnemu zavodu za vzorno voden pogreb in simpatično postrežbo ob času izgube naše ljubljene soproge, matere in stare matere.
JOHN ZAITZ, soprog in KORDISH družina
Zakrajsek Funeral Home, Iric.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
derganc
N^a^nanilo in zakvala
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je umri naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat
JOHN DERGANC
Zatisnil je svoje mile oči dne 24. junija 1952 ob 7.30 uri zvečer.
Pogreb se je vršil dne 27. junija iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ter od tam po opravljeni sv. maši-zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje svobodne ameriške zemlje*
Blagopokojnik je bil rojen dne 24. novembra 1884 leta v vasi Doljna Straža, fara Prečna pri Novem mestu na Dolenjskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo Vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo v teh težkih urah.
Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika, kakor tudi vsem onim, ki so darovali v druge dobre namene.
Srčna hvala vsem onim dragim prijateljem za avtomobile, ki so jih dali brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so prišli kropit pokojnika ko je ležal na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki ste ga sprejmili na zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Hvala nosilcem krste od društev Carniola Tent št. 1288 TM, Slovenski dom št. 6 SDZ in sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ, katerih član je bil pokojni.
Posebno zahvalo naj sprejme Mrs. Mary Svetek za vzorno voden pogreb in najbojjšo vsestransko poslugo, ter jo vsem priporočamo v enakih slučajih.
Hvala čst. g. Joseph Butler za opravljene cerkvene obrede in za spremstvo na pokopališče. Hvala tudi organizaciji Knights of Columbus, katere člani so se korporativno poslovili od pokojnika.
Iskrena zahvala bodi izrečena tudi sosedom, ki so pobirale za cvetje.
Bodi vsem, ki so pokojnika obiskovali v njegovi bolezni, ga tolažili in bodrili, izrečena naša topla zahvala. Enako iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način v dneh smrti. Hvala vsem, ki ste pismenim potom, osebno ali drugače fzrazili vaše sočutje nad izgubo dragega nam pokojnika.
Končana je Tvoja pot življenja, dragi soprog In oče. Odšel si k večnemu Bogu, da sprejmeš iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si dobrega storil v življenju.
Mi se Te bomo spominjali vedno z ljubeznijo, vsaj si bil vedno tako dober napram vsem nam. Spominjali se Te bomo s hvaležnostjo, vsaj si bil delaven in skrben gospodar svoji družini.
Tolaži nas zavest, da se enkrat snidemo na kraju večnega miru in blaženstva—nad zvezami!
Spavaj mirno večno nezdramno spanje!
Težka pot je življenje, ki pred nami vije se, oh, še hujše so težave, ko Tebe več ne vidimo.
v tihem grobu tam počivaš, in v večnem smrtnem spanju spiš, ne mile prošnje ne solze,
Tebe več ne zbude.
Sladko spavaj v tihem grobu,
odšel si tja, odkoder ni vrnitve,
a enkrat se snidemo na vekomaj!
Žalujoči ostali:
ANGELA, soproga STANLEY in RICHARD, sinova KRISTINE, poročena NOVAK
in ANGELA, poročena POTOKAR, hčeri KATTIE in IDA MAY, sinahi ALBERT NOVAK in ANTON POTOKAR, zeta 14 vnukov in vnukinj MARY KRAJC, CAROLINE COVŽE in
ANNASVIGEL, sestre V stari domovini zapušča dva brata FRANCETA in VALENTINA
Cleveland, Ohio, dne 30. julija 1952.