■ ■ . ' Tffi Edini slovenski dnevnik ▼ Zedinjenih državah Velja za vse let- .. $3.00 Za pol leta ...... $1.50 NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. baei every day except Sundays -: aid Legal Holidays. :— 50.000 Readers. :- TBUSPON PI8AKNE: 4687 COSTLAKDT. Entered as Becond-Class September 81, IMS, ml the Boat Offioe tt Hew York, M. Y., voder the Act of of Minh 8, 1919. TELEFON KBABNE: 4687 OORTLANDX no. 209. — fiTEV. 2C9. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 6, 1916. — SREDA, 6. SEPTEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK xxiv. Japonska in Kitajska. washington v strahu radi nastopanja japonske napram kitajski. — boji med ja ponskimi in kitajskimi vojaki. — japon ska zahteva koncesije v manžuriji. Nedavno je prišlo poročilo, ila so se nekje v Manžu-riji spopadli japonski in kitajski vojaki; včeraj je bilo pa zopet poročano o drugem spopadu v Ceng-Ciaianu, v Notranji Mongoliji. Washington, D. C1., 5. septembra. — Posledice spopada med kitajskimi in japonskimi četami pri Čeng-Ciata-iiu, v Notrajui Mongoliji, so, da je Japonska zahtevala t hI Kitajske takojšnje obžalovanje in oproščen je, kakor tndi zahteva več političnih koncesij v celem ozemlju Notrajne Mongolije in Južne Manžurije. Japonska zahteva, da Kitajska kaznuje onega kitajskega častnika, ki je poveljeval kitajskim vojakom, ki so bili zapleteni v boj z Japonci; kaznovati se mora tudi druge častnike, ki so se vdeležili boja. Dalje mora kitajska vlada naročiti svojim četam v Mongoliji in Manžuriji, da ne delajo japonskim četam ali civilnim japonskim osebam nobenih zaprek ali sitnosti; to se mora vse potom časopisov in oglasov objaviti. Končno morajo Kitajci pripozna-ti vse "specialiie japonske interese" v Manžuriji in Mongoliji; potem pa tudi, ako rabi Kitajska kdaj kako posojilo ali pa tuje svetovalce, naj se najprej obrne na Japonsko. Poleg teh zahtev, ki so vsekakor najnesrainnejše, kar si jih je mogoče misliti, so pa še druge, in sicer: 1. — Kitajska armada v Južni Manžurii in Vzhodni Mongoliji mora zaposliti japonske vojaške svetovalce. — Vse kitajske šole morajo dobiti japonske inšpektorje. V katerih krajih, dozdaj še ni znano; najbrže samo v Južni Manžuriji in Vzhodni Mongoliji. iS. — Kitajski govemer v Mukdenu se mora oprostiti napram japonskemu guvernerju v Dairienu in japonskemu konzulu v Mukdenu; to pa radi tega boja med Japonci in Kitajci. — Koliko odškodnine bo treba plačati za ubite Japonce, se bo pozneje dogovorilo. Državni tajnik Lansing ni hotel danes zvečer dati noht i k* tozadevne izjave. Domneva se, da Združene države eele stvari ne bodo mirno gledale. Gotovo je, da bo vlada v Washingtouu takoj vkrenila gotove korake, ko bo dobila vse podrobnosti. Sommesko bojišče. angleži in francozi imajo nadaljne uspe he. — dozdaj so vjeli že okoli 7,500 nemcev ter zaplenili veliko materij ala. — zdaj se je baje šele začela ofenziva! London, Anglija, o. septembra. — Angleške in francoske čete so na soimneskem bojišču ponovile svoje napade na nemške jxistojanke in so imele nadaljne uspehe, zlasti na črti med Clery-jem, ob reki. in Cinegy-jein, pet m pol milj proti severovzhodu. Na tej fronti so zavezniki na večjih točkah znatno napredovali. Na severu so Angleži skoro za celo miljo napredovali vzhodno od Guiilemonta. Napredovali so tudi pri gozdu Lenze in osvojili vse ozemlje, ki leži med tem gozdom in predmestjem Giucy-ja, kjer se boji še nadaljujejo. Močne utrdbe, dolge nad tisoč jardov, pri Palfem-ton farmi, so padle tudi v angleške roke. 8 sodelovanjem Angležev so imeli tudi Francozi velike uspehe; zavzeli so celo vrsto postojank pri Mariette gozdu. Ojačali so tudi svoje pozicije ob reki ter tako prodrli do vasi Omniecourt ter jo zavzeli. Na južnem delu Somnie je cel.dan divjala grozna bitka. Francozi so zavzeli eno črto nemških zakopov pri So-yei-ourtu. Vse protinapade so zavrnili. Francozi so od 3. septembra pa do zdaj vjeli 6,500 sovražnih vojakov ter zaplenili 36 topov, katerih Nemci niso mogli pravočasno spraviti na varno. Angleži so vjeli pa okoli 1,000 Nemcev. Berlin, Nemčija, 5. septembra. — Nemško uradno poročilo se glasi, da se je sovražniku res posrečilo zavzeti vas Chily. Dalje pravi, da so se na vseh točkah fronte vršili zelo hudi boji, v katerih je imel sovražnik ogromne izgube. Francozi bi bili radi pred Verdunom napadati, toda niso mogli, ker jim je to preprečil nemški ogenj. Pari«, Francija, 5. septembra. (Posebno poročilo newyorskemu "Tiinesu".) — Medtem časom, ko sem se od 1. avgusta mudil na sommeski fronti, se mi je od zanesljivih strani pripovedovalo, da je francoska in angleška ofenziva le priče tek velikega navala, da vse najhujše bo šele prišlo. Da je temu res tako, nam pričajo zadnji dogodki. Splošno mnenje je, da je prišel za Nemčijo zelo opa-^ Nemci so imeli tekom zadnjih treh dni okoli 50, namreč ran jenih, ubitih in vjetih. iso veliko manjše, najbrže Delavske novice. New Yorku preti velika nevarnost, d« bo še danes ponoči izbruhnila velika stavka na železnicah. Danes zvečer se bodo sestali u-službenci uewyorskih železniških družb, namreč podzemskih in nad-zemskih železnic, ki bodo glasovali za stavko, nakar bo stavka napovedana. ako se ne bodo medčasno družbe uklonile. Nad štiristo mož je že delo zapustilo ne da bi čakalo na poziv linije. Delavski voditelji so predložili družbenim uradnikom svoje zahteve, katerih pa mafrnati nočejo na uoben način ugoditi. Družbe tudi najbrže ne bodo u-godile kot izgleda, kajti pričele so že mobilizirati stavkokaze, nekaj jih imajo pa že od zadnje stavke v rezervi. Glavni organizator Mr. William B. Fitzgerald je izjavil, da je skoro prepričan, da bo prišo do stavke. — Ediuo. kar bi bilo mogoče, da bi se stavko preprečilo, da bi župan Mitchel ua kak način zopet vplival na družbe, da bi ugodile. Delavci se ne bodo uklonili, ker je med njimi velika nezadovoljnost. Ako bo prišlo do stavke, bo prizadetih okoli 4,000,000 Newyorča-nov, ki se vozijo na delo oziroma iz dela. Stavka v £1 Pasu, Tez. El Paso, Tex., 5. sept. — Tukaj so zastavkali delavci na cestnih železnicah. Zahtevajo boljše plače in izboljšanje delavskih razmer v drugih ozirih. Delavci v grocerijah stavkajo. V New Yorku so včeraj zastavkali prodajalci in raznašalci blaga v grocerijskih trgovinah. Zdaj jih stavka že okoli 5000. V kratkem bodo še drugi zastavkali. Najbolj so prizadete večje grocerijske t;vrd-ke, kot n. pr. James Butler, ki ima Dodružnice po celem mestu. Hughesu menda ni nič za delavske glasove. .. Kot izgleda ni republikanskemu kandidatu Hughesu popolnoma nič za delavske glasove. Vidi se, da je sklenil zavzemati trdno stališče za razsodišče v vseh delavskih kon-traverzah s kapitalisti. Hughesov govor v Nashville, Tenn., v katerem je rekel, da je postava za osemurni delavnik nepravična. ga bo gotovo veliko stal. Grški parlament. Atene, Grško. 5. septembra. — Včeraj zvečer se je vršila tajna kabinetna seja. Par ministrov je predlagalo, da naj se napove Brf-garski vojno. Če se bo to zgodilo, ali^ne^ejdozdaj^^nnd^dojd^gn^. DENAR 8E LAHKO ODPOŠLJE V STARO DOMOVINO TUDI PO bre^žiOnem brzojavk. Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvah; le za naslov se računa 65 eentov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam ie dopoilje. Zdaj je mogoče poslati le okrogle svote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične poiiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po poiti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedeli, da take poiOjatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poiiljatev tmje tndi dalj časa in to, ako se napravijo napake pri brezžičnem brzojavn; denarja se ne more i *-gubit i, pač pa je mogoča rakaa-nitev, ako se urine kje kaka na* peka. Kdor ieli poslati na ta način denar ▼ staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: poflje naj se po Iz Washingtona. I Avstrija in Italija. Militaristični program. — Dvesto ^Italjanski zrakoplov je metal bom-miljonov dolarjev. — Delavska be na Mali Lošinj. — Položaj pri predloga, — Trgovski submarini. Denar za brezžične brzojavke pošljite po poštnem Money Ordern aH pa gotov denar v priporočenem ne pa potom privatnih odo Združene države zavzemale, ko bo prišlo do miru. Predsednik opisuje* prihajajoči mir kot "ameriško priložnost", pri tem pa izraža mnenje, da bo prUol na rame te dežele večji del finančnega bremena, ko bodo sedaj vojskujoče se države poskušale zopet zgraditi, kar je vojna podrla. Dalj«* se tudi spomni v svojem članku takozvanih nelojalnih dr žavljanov ali 44hyphmates", eea, da se je pojavil nek element, ki povzroča razkol, katerega bo težje zadušiti, kakor onega, ki je imel j«i posledico državljansko vojno; ta element je posledica vojne v Evro^pi. Mr. Wilson je dalje prepričan, da bo imela ta dežela na razpolago v.sa polja, ko se bo končala vojna. Združene države bodo pa obenem imele velik vpliv s svojimi principi za svetovno svobodo in mir. Članek se glasi: 44Nihče ne more dvomiti, da nam bo dogledua bodočnost prinesla hitrih iizpreinenrb. Vsak, kdor v resnici ljubi Ameriko, mora želeti, da bodo Združene države igrale kako ulogo v teh izpre-membah, ki bodo vredne njenih idealov in njenega značaja. Skoro edina ona med velikimi deželami na svetu bo imela priliko, da se bo potilužila danih priložnosti. 44V prvi vrsti njeni zakladi so tolikšni, da se jih ne more primerjati. 4tXi samo to, da ni vojna zadala njenemu prebivalstvu udarcev, temvee ji je še celo pomagala, da fce je izučila ter je tako indirakt-no povečala svoje zaklade; to pa t> tem, da je, ker se nahaja tako daleč od ostalega sveta, mogla o-stati izven vojne in vojskujoče se države zakladati z materijalom, katerega potrebujejo v vojni. Za-kladala pa ni samo vojskujoče se države, temveč tudi sama sebe, niedu-m ko je nekoč dobivala veliko blaga od drugod. 4'Zdaj so »e razvile njene industrije, katere je bila dozdaj zanemarjala; našla je tudi novega materi jala, ta katerega prej ni vedo-la. da je uporaMjiv. 4,Zdaj ji je bilo mogoče priti k zavesti, kaj ona vse lahko stori, kar ni prej nikdar £e poskušala ne. *4 Ni k dar še ni bila nobena dežela na stališču, na kakršnem je on*, s katerega bo lahko služila svetu, miru in svetovnemu razvoju. 14 Na drugem mestu bo pa zdaj Amerika glavni vir celega sveta, kar se tiče finance. Najbrže bo čela, je bila Amerika v dolgovih, zdaj je pa ravno nasprotno, bo lahko kreditirala. Ko ae bo _ vojna, končala, bo ona lahko kre-' % ditirala celemu svetu. Njene fi- Milwauska slovenska društva so priredila veselico, kate nance bodo igrale večjo ulogo kot re čisti dobiček je bil namenjen ubogim slovenskim reve so kdaj poprej igrale finance ka- iem v stari domovini. — Veselica je bila nepričakovano ke druge We pazem^ r obiskana. 4 4 Na tretjem mestu pa lahko UWU1U wuummwm*. da Združene države zdaj rečem, veliko bolj razumejo samesebe NAD 600 DOLARJEV ČISTEGA DOBIČKA. Venk "ST5" skc naselbine po Ameriki! — Milwauski Slovenci so po ve e pr oz- kaj se zamore napraviti s slogo, ko gre za kako dobro in koristno stvar. kot so kdaj poprej. Vojna in vse, - njene okoliščine so bile spravile To napredno naselbino naj posnemajo vse druge sloven Združene države v velike----- ~ — nosti, kakor tudi v n ost i in ugodnosti. 4 4 Tekom teh dveh let je bilo več stvari, ki so nas lahko v resnici razburjale. Prej se nismo za- vedali, da so med nami, državlja- .Nasa ""Ivvauska naselbina je spevke za podporni fond iz vseh ni, taki elementi, katerih srca ni- blla vseleJ med če že ne virov ter jih po vojni poslati o-j so lojalna in udana deželi, katera Prva> ka^ar se je zahteval odziv uim, ki bodo najpotrebnejši. In je( jih je sprejela z odprtimi rokami. vsel1 ameriških Slovencev bodisi bil led prebit in uspeh podporne' 44Danes stojimo nasproti nove- za "ar°dno ali splošno delavsko akcije zagotovljen. j mu problemu, katerega bomo mo- stvar> ie bila ista v resnici da se zavzemajo za svoje ne- enem vračala nekdanja živahnost 44Toda ravno to razkritje je po- s™*?1« in trpeče rojake v starem in složnost naselbine. Zadnjih spešilo, da se je v tem času vsak £raJu ter Jilu IK> svojih najboljših par let je namreč nekdanje živah-' prav in lojalen Amerikanec našlo-, močdh pomagajo gmotno in mo- ,lo društveno življenje nekoliko nil na prša te dežele, bodisi, da rallW)- j zamrlo, največ zaradi slabih de-je bil rojen tukaj ali pa na oni! Milwauski Slovenci vedo, da lavskih razmer. Danes pa skoro strani morja. Vzrastla je neka no-J ni nikjer zapisan ukaz za izvrši- lahko rečem, da je naselbina slož-j va sila, ki je kot nekak silen in tev te važne in plemenite naloge; nejša in tesnejše združena kakor energičen patriotizem; in jaz sem tudi vedo, da bi jih noben žandar(kdaj poprej, prepričan, da je danes narod bolj in »e polieman ne silil ali nadle-! 27. avgust j< Iščem svojega moža, ki me je zapustil šo meseca marca z dvema malima otrokoma brez vsega denarja in pomoči. Prpsun cenjene rojake, posebno one v Chi-cagu. 111., če kdo ve, kje je. da mi naznani. — Margareta Mor-lak. Box 88. Oglesbv, 111. (5-7_9) • N Rada bi izvedela, kje se nahaja moj mož PRANK NATNIK. Pred par tetini me je pustil s štirimi otroci pri mojem bratu in je šel za delom v West Vir-ginijo. Iz Tli omasa mi je poročal, da tam ne misli ostati. Prosim ga torej, da mi hitro hiše, kje se je ustavil. Jaz še vedno stanujem pri svojem bratu. Na svidenje! (2-6—9) central new* »noto mftvicc, new york. ADMIRAL SHEER, POVELJNIK NEMŠKEGA BRODOVJA. .... .. ' čakovanje. Nato je predstavil ■ . ■ . , , - v- , ,v n, je » milweiEskG slavnostnega govornika. Leo Za- pnpravljen, da se spravi na razne goval, ce bi zanemarili to dolz- iblovenee dan, kaknsnega se ne krajška. katerega probleme kot je bil kdaj poprej, »ost ter se kukavičje potuhnili, pomni njihova naselbina. Toliko j^j Treba bo namreč našega dela v, češ, kaj nas briga vse skupaj, do- Slovencev še ni bilo nikoli zbra- svetovnih problemih. 44K sreči Amerika bo lahko vr- laliko doseže gotove stvari, ne s silo, temveč s sredstvi, ki jih vse buje narod. 4'Amerika se bo dvignila pn tej priložnosti, o tem ne more ni hče dvomiti. In vse to mora biti v poiiDs vsakemu Amerikaneu, kajti vsa kbo igral ulogo pri tem preporodu amerikanizana." Bodočnost 8-urnega dela, Frank P. "SValsh, predsednik Odbora za industrijske zadeve, je, ko je prišla novica, da je tudi senat sprejel osemurno delo, dal časnikarjem sledečo izjavo: 4"Osemurno delo je za Združene drave popolnoma gotovo. In ko bodo evropski delavci zapustili za-kope, — jaz prerokujem, — bodo vsi delavci na svetu enostavno rekli, da ne delajo več kot osem ur tia dan. 4 4 Vsaka vladna skupina, kakor tudi razne organizacije, katerim je na srcu dobrobit človeštva, katerim je zato, da se nahajajo ljudje v dobrem fizičnem in dušnem stanju, katerim je za to. da ima vsak človek poleg tega tudi nekoliko zabave, so enoglasno zato, da delavci ne delajo 4alje kot osem ur na dan. 44V železniških koutraverzah je predsednik Wilson izjavil, da je za osemurno delo, in njegov glas je brezdvoma glas velikega dela naroda. Razum in pogum predsednika Wilsoa. ko je to izjavil, je brez-dvomno nekaj, kar ni najti pri drugih državnikih. Člo veška družba mora pripozna-ti osemurni delavnik kot popolnoma dovolj dolg. 44 Takih stvari, kot je osemurni delavnik se ne sme dati v odločitev razsodišča. Mi bomo dali pred sodišče v odločevanje, kar se bo tikalo lastniških pravic, nikakor pa ne, kar se bo tikalo človeških pravic. 4 4 Kdor je dal železniškim ma-gnatom pravico odločevati koliko časa bodo železničarji skupaj s svojimi ženami in svojimi otroci T 4 4 Človek ima danes nekaj več pravic kot pa kako govedo. Mi vsi smo opravičeni do nekoliko sreče na tem svetu. 44Stališče, katerega so zavzemali železničarji, ni revolucionarno, temveč to pomeni, da je 400,000 mož, ki se toliko zavedajo, da jim ni treba delati več kot prostim možem. 4 4 Leto 1916. je dalo znamenje, da se približuje konec industrijskemu despotizmu (tiranstvu), ki daje par možem moč, da imajo av-tokratičuo kontrolo nad življenji, nad duševnimi stremljenji za srečo brezštevilnih milijonov delav cev." je oil bor pova- v ta namen. V svojem polur- — — .. . ... nem govoru je govornik Zakraj- kler se nam povoljno godi, ter v oih v Milwaukee na eni sami pri- ~ek poudlu-jal v.|ŽJlost bajnega indi teren tnosti čakali, da se groz- reditvi kakor na tej dobrodelni 5aia ter poslu5ale^ 0j)0zarjal lia h i maj o kot Slo-kot delavci. .. .. , , . -------------nalogo, da po . , . • T^TT pret^vam, ako trdim da se je svojih najboljšili močeh pomaga- kot Slovenci in kot delavci. Zato:tega piknika vdelezilo bhzu 2000 Jo svojim rojakt>m v domoviui niso mogli preslišati poziva, da Slovencev. Sicer pa se more to so- ter jim VSiij ^ siIo olaj5ajo brez_ diti tudi ,)o uspehu ki je v resnici primerno gorje, ki ga jim je po-nepričakovano velik. ' - - * naj vsaka naselbina zbira prispevke za pomoč naših rojakov v starem kraju, za olajšanje njihovega nepopisnega gorja, ki gaV-en na eno uro popoldne jim je, oziroma bo povzročila sedaj na vojna. Slišali smo tudi mnenje onih, ki pravijo, da je dolžnost avstrij- prnnerno gorje, ki vzročila sedajna vojna. Kot Ijud-Pričetek korakanja je bil dolo-|je in kot delavci pa morajo z všečen na eno uro i>oi>oldne. VremeSni vilami /luim ot; .... .1., ;, Vreme mi silami delovati na to, da se iz je bilo naravnost idealno, kakor^človeške družbe odstranijo vsi ti-da bi tudi narava hotela sodelo- sti vzroki, ki omogočujejo vojne, vati pri tem plemenitem delu. Za-j Izmed narodov morajo izginiti to je bilo čisto naravno, da uspeh prepiri in sovraštvo in isti se moške vlade, da pomaga Slovencem J ni mogel izostali. Toliko ljudstva'rajo nadomestiti s složnostjo in in da zato nimamo mi, ameriški(še menda ni videla skupaj First bratstvom. Kajti, ako bi delavno Pittabnrški Washington, D. C., 5. sept. — morala ona zaloiiti vse, kar bo Senat je danes potrdil Aleksandra bo svet ropet spravil Guffeya za glavne Slovenci, nikake dolžnosti, da bi se zavzeli za svoje brate in sestre, toraj za ljudi, s katerimi nas vežejo najožje krvne, kulturne in mnoge druge vezi. O, da. čitali smo te besede prav dobro in si jih tudi zapomnili za vedno: toda za mnenje, ki ga narekuje fauatizem in sebičnost mi ni mamo drugega kakor prezir. — Ali ni to ravno isto, kako-r če bi rekli pomoči po-trebnian št raj kar jem: 4'Vaši delodajalci in izkoriščevalci naj vam pomagajo, mi vam nismo dolžni pomagati.— Ravno zato, ker se vlade in kapitalisti nočejo zavedati svojih dolžnosti do delavnega ljudstva, ker ga nočejo upoštevati, ravno zato pride do štraj-kov in do vojn; kajti ko bi se na svetu upoštevale pravice onih, ki jedo svoj vsakdanji kruh v potu svojega obraiza, potem bi sploh ne bilo voj,n in tudi štrajkov ne. Poleg tega so se pa vse narodnosti v Ameriki, kojih rojaki so prizadeti v evropski vojni, zavzele za svoje ljudi ter jim skušajo svojih močeh pomagati. V oziru so Slovenci edina izjema zauje je po mnenju nekaternikov nepotrebno, ali celo greh, ako bi pomagali svojim ljudem, ki so eni izmed tistih narodov, katerim bo vojna zasekala največ in najhuj ših ran. Samoobsebi se razume, da taki ničevi argumentje ne morejo vpli vati na razsodnega človeka in za to tudi na Milwaučaaie niso. Ko je G. N. sprožil idejo za pomoč starokrajskim sirotam po vojni, je naš tukajšnji list 44Slo venija" stvar še natančneje pojasnil in pretresel ter nato apeliral na društva, da se zavzamejo za to vzvišeno in plemenito delo. Poziv ni bil brez uspeha. Predsedniki nekaterih društev so sklicali sestanek. Tu se je sestavil začasni pripravljalni odbor in se je sprejela resolucija za posamezna društva. Vedoč, da je edino v složnem nastopu vseh slovenskih društev v Milwaukee in okolici mogoč popolen uspeh, je ta resolucija izražala željo, da se vsako društvo izreče uradno za sodelovanje ter da pošlje svoje zastopnike na prihodnji sestanek. Vsa društva so odobrila to resolucijo in — izvzemši par — tudi poslala svoje zastopnike na omenjeni sestanek, kjer se je tudi sestavil sledeči stalni odbor: John Kianjc, predsednik; John Čamer- Avenue, kakor ta dan. Prostor ljudstvo živelo med seboj v slogi pred 44 Ilirija" dvorano je bil ka-jin edinosti ter bratski ljubezni in kor veliko mravljišče; vse je mr- ako bi med delavskim ljudstvom golelo in gibalo: moški, ženske, različnih narodnosti vladalo med-otroci, avtomobili, maršali na ko- narodno bratstvo, bi si vojaki na njih, bujno barvne zastave dru- bojnem polju podali roke ter svo-štev ter na stotine malih a meri-' je kauone, puške in bajonete obr-ških zastavic v rokah posamezni-j nili proti onim, ki so jih poslali kov: — vsekakor impozanten na bojišče. Da pa se črv sovri-prizor. štva in nesložnosti odpravi iz člo Ob pol dveh se je pričel pomi-j veške družbe, je treba predvsem, kati sprevod. Najprvo je seveda da se človek posameznik iznebi šla godba, ki je naš domač mil-' tfga či a ter da prenovi svojo wauski produkt. Takoj za godbo.notrajuost v t eni smislu, ker elo-je korakal naš nežni spol. To je veška družba je taka. kakršiii so bil menda prvi slučaj, da se je njeni posamezniki. Nato je go-tudi naše ženstvo vdelezilo kora-jvornik apeliral na poslušalce, da . kanja. Zaradi tega in pa tudi za- si vzamejo za svojo nalogo vedno|J30 radi njihovega navdušenja za in povsod delovati za povečanje' stvar sem kot poročevalec dolžan složu ost i in prijateljstva med de-; izreči tem zavednim rojakinjam lavnim ljudstvom. Delavno ljufl-j posebno priznanja: obenem pa iz- stvo je tisti fundament, k: nosi Kje je M1 KE BEVČIČ! Doma je iz Spodnjega Zemuna pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Nahajal se je v Pennsy Ivami ji, kje je sedaj, mi ni znano. Zato prosim cenjene rojake, ako je katerevmu znan njegov naslov, da ga mi naznani. — Frank Hevčič. :1562 E. 81. St., Cleveland, Ohio. (2-6—D) stari navadi po dolgem času zopet enkrat nemoteno zavrteli. Ples je trajal nekako do desetih zvečer. Zabave različnih v rs tje bilo dovolj; ako pa je bil kje kak nedo-/tatek, !>o odbor brez dvoma gledal na to. tla se popravi prihodnjič, kajti če upoštevamo kratek čas, ki je bil 11a razpolago za priprave. moramo biti v vsakem ožini docela zadovoljni z uspehom. O Sklepu sem doižan izreči zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način kaj pripomogli do tako sijajnega uspeha: vsem delavnim članom, vsem avtomobilistom. vsem manifestantom ter vsem n-deležnikom sploh. Najbolj j»a sta se trudila za povečanje uspeha te prireditve rojak Math. Stiglic ter urednik tukajšnjega lista. Frank N. Verauič. Rad bi naštel še ■mnoge druge, a prvič ne vem vseh imen, drugič pa je spis že itak predolg; zato Še enkrat: hvala vsem! Imejte zavest, tla ste storili veleva/110 delo za svojo naselbino, za Slovence in za človeštvo sploh! Prijatelj pra\ega napredka. Kapitalistom pod nos. rekam željo, da bi imele te vdelejž-nice v prihodnjem enakem sluča- Ko so bile v uashingtoiiski zbornici v teku debate glede osemurne-ga dela na ameriških železnicah, so vse kapitalistične organizacije senatorjem in zastopnikom dolge in lepodoneče brzojavke. v katerih so jih poživljale, da naj za boga svetega — nikar ne glasujejo za osemurno delo. V naslednjem je vsebina ene teh vsa bremena človeške družbe pri vseh narodih. In če si hoče to brz°javk' katero ^ dobil senator K) po sprevoda je bila druga godba; tu-! i" edino Ler živeti medsebojno v(io /a z,'k'/niiikc "klavce. laka po r tem di naš domač milwauski produkt.' prijateljstvu. Ce pa imamo slu- stava }11 Povzročila, da bi bila ovi jema; Za društvi so se pomikali mnogi čajno različno naznanjeno politiki r;,!ia 1,1 ogrožana trgovina, česar ju veliko posnemovalk. Ženstvu' ljudstvo kdaj priboriti priznanje, kane iz Or^gona: so sledila društva, mnoga s svo-[ svoje prave v-rednosti, mora biti "Poživljamo vas, da uapnete vse jiani zastavami. Nekako sredi predvsem samo med seboj složno P^'ti postavi za osemurno delo za železniške delavce. Taka po pomikali mnogi čajno različno naznanjeno politiki rana 111 ogrožana irgovina. cesar avtomobili, več ali manj okrase-'ali veri ali kakem drugem vpra-' P°sl<*dica hi bila, tla bi sledil večni. Da se da tudi mladini kolikor]sanju, še ni to prav nikak vzrok,'ktni industrijski nemir. Taka po-mogoče užitka, je pripravljalni da bi se sovražili in prepirali med stava nikakor odstranila ne- odbor naprosil naše trgovce, ki'seboj. Le sloga, edinost in brat- varnosti, da bi prišlo do stavke, imajo 44truck-e'% da so na njih'stvo vodijo do zmage delavnega temveč bi samo toliko pripomogla, peljali našo mladino, ki se je brez'ljudstva. — Govorniku je občin-! t»i bilu ta nevarnost začasno od dvoma počutila zelo praznično.! stvo navdušeno aplavdiralo za stranjena. nikakor pa ne bi bile te To so kazali predvsem njeni res- njegove resnične besede. Bilo jih! kontraverze rešene, ker s tem bi ni obrazi in pa red, ki je vladal je sicer tudi par takih, ki trdijo,; komaj 25 odstotkov delavccv med njo. Nazadnje so šli še oseb-'da je bil njegov govor preveč na boljšem. — Ako se zdaj ugodi ni avtomobili, katerih število je protiavstrijski; toda kdor tako 14t*M)00 delavcem, potem bi nastala zadnje čase med našimi rojaki misli in trdi. ta govora ni prav!takoj velika nezadovoljnost med precej narastlo. % (razumel, kajti njegov govorni bil!dru»ilui delavci, nakar bi sledila Parada je bila dolga več blo-'ne Proti Avstriji, ne proti Rusi ji, | stavka/' kov in je stranskemu opazovalcu'temveč proti vojni sploh! | Senator Lane je pa 11a to brzo- izglcdala kakor dolg, bujno pisan1 Za govorom sta nastopili naŠi:Jayko- Poslal bedeči odgovor: plapolajoč trak. Red je bil narav-'pevski društvi 4'Zvon" in "Na- "Jaz sem v posesti vaše brzojav-uost vzoren. Trezen opazovalec je prej'*. Vsako je zapelo več koma-j e' v kateri me poživljate, da bi moral dobiti utis, da to niti od- dovfter tako povečalo duševni poi^ibil svoj vpliv, da se ne bi u-daleč ni kup "Polaks" ali 44Slo- žitek prireditve. Tu bodi omenje ! Peljala osemurnega dela za železni-vaks", temveč skupina zavednih no, da je "Zvon" zadnje čase že'žke delavce. V odgovor želim na-in discipliniranih ljudi. Ta para-'popkoma utihnil in znamenja so^' vesti, da sem bil jaz vedno za osem da torej ni bila tisto brezpo-' skoraj kazala na to, da je za ved-|urnf' Pla,'e, kakoršne s< membno korakanje peščice ljudi,'no "oglušil". Toda ideja za sio-idočih na piknik, temveč je bita,' žen in skupen nastop viseh dru-v polnem pomenu besede, mani- štev je premagala tudi "Zvono-festacija milwauski h Slovencev,'vo' krizo ter združila mnogo stain sicer prav krasna in spoštova- peveev, kojih nedeljski nanje budeča manifestacija, bodisi stop je kokazal. da bo imel naš po uredbi, sprevodu, številu in odlični 44Naprej" precej močnega obnašanju manifestantov, opravi konkurenta. Bomo videli, kdo bo ali spošnem redu. In to je, kar so!znrax«i. Peve'- korajža velja! voditelji hoteli doseči s tem ko-J Nato je sledila prosta zabava rakanjem. j in ples. Pri plesu naj omenim dve Ko so se piknikarji nekoliko novosti: pomarančni ples ter ne-odpočili, okrepčali ter pogasili kaj naših pristnih slovenskih ko- se Spodobijo. Jaz sem prepričan, da bo imelo osemurno delo poslediee na deželo, namreč, da bo blagostanje dežele s pomočjo tega veliko večje." Dober odgovor! nik, podpredsednik; Frank X. žejo, se je pričel ofieielni del pro- madov, za katere nam je preskr-Veranich, tajnik; John Wobl-(grama. Predsednik odbora vseh bel izvrstno godbo rojak Turk na gemuth, blagajnik. Vsako izmed^društev, John Kranjc, je pozdra- ^vojo harmoniko. Te točke so po-»odelujočih društev ima v odboru,vil vdeleženee ter ae jim zahvalil vzroeile veliko zabave; poleg tega po enega nadzornika. Ta odborj za tako mnogobrojno - udeležbo, so pa dale našim slovenskim ko- m*amm m&m 4» p - ■> ' t- ' '"t L _______ » Prebivalstvo v Švici Iz Berna poročajo, o rezultatu ljudskega štetja v Švici. — Prebivalstva je v Švici 3,741,971 duš, to je za 326.528 več kot pred desetimi leti. Od teh je 1.509,792 katolikov. 2,108,690 protestntov, 19,033 Židov in -16.397 pripadnikov raznih vero-iz|K>vedanj. — Po narodnosti je 2,799,154 Nemcev, 796,242 Franco-*qt, 3Qlt32£ italijanftT, Denarne posiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. --- Lahko s« posljs denar lorodnt. kom, prijateljem in znancem, ka teri ae nahajajo v ujetništva v Rusiji ali Italiji Potrebno je, kadar te nam denar pošlje, da m priloži tudi ujetnikova dopisnic« ali pismo in ae nam tako csiogočf pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker ako U odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ga ne našli več na istem mesta in mu ne mogli uročiti denarja. TVRDKA F&AKK 8AEJ82R. M Cortlandt It, New York. N. T. Is ČE SE DELAVCE za splošno delo v tovarni. Vprašajte pri: Employment Department, Westinghouse Electric and Manufacturing Company, East Pittsburgh, Ta. (19—S v d) Kje je JOŽEF CAZVODA? Pred t:i in pol leti je bival v Delmon-tu. Pa. Prosim cenjene rojaki, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa satu oglasi. — Anton Vidmar, l»ox 256, Lowber, Westmoreland Co. Pa. (31-S—2-9) ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH._ OSVOBOJENA OD MNOGEGA TRPLJENJA. H. II. von Sehliek. slavnoznani naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega taja. kateri je s stoinst«»tisoč bolnimi v stani zvezi in dobiva o»l onih, katerim je Bolgarski Krvni Caj vrnil zdravje, cele kupi* zahvalnih pisem, j popoldne na Union po-lpa pooblasti uradnika, da dru-staji, ker ob 6. uri agent officejštvo zastopa. Da ne bo nepotreb zapre. Ko pridejo v Chicago na So. St. postajo drugi dan ob 8.15 zjutraj, nih sitnosti, naj si vsako društvo vzame to nazuanje, ker tako je bilo zaključeno na zaduji kon- jih bo tam pričakoval znani Mr.' venci j i. Ako plača društvo samo Mr. Anton Motz iz So. Chieaga stroške in dnevnice, potem lah-iti jih sprevodi na North West- ko pošlje dva. eru postajo. Zapomnite si to! Kar jih odpotuje z North Western postaje iz Chieaga. gredo ua- Nasvideuje v Eveleth, Minn. A. J. Germ, predsednk. NAVODILA ZA DELEGATE IN URADNIKE J. S. K. J. za potovanje na 10. glavno zborovanje Jednote na Eveleth, Minn. 1. — Ker se je sedaj malokje dobijo znižane eene za potovanje, je prošen vsak delegat in uradnik, da si kupi sam vozni listek do mesta zborovanja in nazaj. Vsi naj gledajo da pridejo v Duluth, Minn, v nedeljo dopoldne, dne 10. septembra. V Duluthu bode sprejelo delegate društvo "Dulutliski Slovani" in jih spremilo na postajo. Vlak odide iz Dulutha ob 3.40 popoldne na Duluth, Missabe & Northern železnici, katera bode preskrbela poseben voz za skupuo vožnjo delegatov. Vlak pride na Eveleth ob 6.30 zvečer. Evelethsko društvo bo napravilo sprejem in odkazalo prostore za delegate in uradnike. 2. — V»ak delegat naj bode preskrbljen s poverilnim listom, pravilno izpolnjenim in podpisanim kakor zahteva forma, ki je bila poslana tajnikom krajevnih društev za oddajo delegatom. Če je mogoče, želeti je tudi, da ima vsak delegat potrdilo od agenta železnice, kjer si je kupil listek. To potrdilo se imenuje "Mileage Voucher" in Je tudi bilo poslano vsem delegatom. Če se na Lateri postaji ne more kupiti tiket naravnost na Eveleth, Minn., naj se kupi do Dulutha iu potom zopet od Dulutha naprej, cena je ista. Minnesotski delegati se pridružijo ostalim na Evelethu v nedeljo zvečer, dne 10. septembra. 3. —■ Deseto glavno zborovanje J. S. K. Jednote se začne v pondeljek zjutraj dne 11. septembra, ob poldev^ti uri. Vsak naj pazi, da bode do tega časa na svojem mestu. Če ima kateri kak važen zadržek, naj se opraviči pri predsedniku Jednote. LISTA glavnih uradnikov in delegatov za X. glavno zborovanje J. S. K. JEDNOTE v EVELETH, MINNESOTA. Mesca septembra 1916. Predsednik: Podpredsednik: Tajnik: Blagajnik: Blag. N. S. Vrhovni zdravnik Nadzornik 1: Nadzornik 2: Nadzornik 3: Nadzornik 4: Porotnik 1: 2: ;3: Glavni uradniki: John A. Germ, Aloiz Balant, G. L. Brozieh, John Gouze, Louis Costello, Dr. M. J Ivec. Michael Sunich, Braddock, Pa. Delegati: 1. Joseph A. Mertel, Ely, Minn.. 1. Matevž Zgonc Ely, Minn. 2. John Mcrhar Ely, Minn. 2. Joseph Kolcnc, * Ely, Minn. 3. Math. Komp, La Salle, 111. 4. Joseph Avbelj, Burdine, Pa. 5. Soudan, Miun. 6. Aloiz Balant, pob. Lorain, Ohio. 9. John Ueuieh, Calumet, Mich. 9. Joseph Plautz, Calumet, Mich. 11. Omaha, Nebraska. 12. Dr. Jos. V. Grahek, Pittsburgh, Pa. 13. Frank Krajsek, Hostetter, Peuua. 14. Crockett. Cal. 15. Joseph Merhar, Pueblo. Colo. 16. Gregor Hreseak, Johnstown, Pa. 17. Leon. Slabodnik, pob. Ely. Minn. 18. John Putz, Rock Springs, Wyo. 18. Frank Fortuna, Rock Springs, Wyo. 19. Aloiz Balant, pob. Lorain, Ohio. 19. Frank Justiu, pob. Lorain, Ohio. 20. Frank Koclievar, Gilbert, Minn. 21. Frank Skrabec, Denver, Colo. 22. Anthony Motz, So. Chicago, IU. 25. Geo. Kotze, Eveleth, Minn. 25. John Primozich, Eveleth, Minn. 2ti. John Varoga, Pittsburgh, Peuua. 27. Autou Z. Arko. Diamond vil le, Wyo. 28. Leon. Slabodnik, pob. Sublet, Wyo. 29. Valentin Peternel, Imperial, Peuua. 30. John Lamuth, Chisholm, Minn. 30. Charles Zgonc, Chisholm. Minn. 31. Aloiz Hrovat, Braddock. Peuua. 32. Gr. J. Porenta, pob. Black Diamond, Wash. 33. Anton Eržen, Trestle. Penna. 35. John Jereb, Lloydell, Penna. 36. Jos. Dremelj, Conemaugh, Penna. 36. Mihael Rovanšek, Couemaugh, Pa. 37. Frank Milavec, Cleveland, Ohio. 37. Rudolph Perdan, Cleveland. Ohio. 38. Jos. Culig, Pueblo, Colo. 39. Valentin Bruketa, Roslyn, Wash. Š0. Anton Kosoglav, Claridge, Penna. 41. John Varoga, pob. East Palestine, Ohio. 42. John Prijatelj, Pueblo, Colo. 43. East Helena. Mont. 44. Math. Kramar, Barbertou, Ohio. 45. John Hribernik, Indianapolis, Ind. 47. Frank Marolt, Aspen, Colo. 49. Marko Gushtin, Kansas City, Kans. 50. F. G. Tassotti, Brooklyn. N. Y. 51. Leonard Slabodnik Murray, Utah. 52. Frank Augustine, West Mineral, Kans. 53. Jos. Homovec, Little Falls, N. Y. 54. Anton Kroma r, Hibbiug, Minn. 55. Uniontown, Peuua. 57. John Rupuife, pob. Export, Penna. 58. Martin Setine, Bear Creek, Mont. 60. John Movern, pob. Chisholm, Minn. 61. Matija Vardjau, Reading. Penna. 64. Frank Praprotuik, pob. South Range, Mich. 66. Josip Zalar, Joliet, 111. 68. Ed. Dusich, Mouessen, Penna. 69. John Urbas, Thomas, W. Va. 70. Mohor Mladich, pob. Chicago, 111. 71. John Malovrh, Colliuwood, Ohio. 72. Taylor, Wash. 75. Josip Mraviuec, Cannonsburg, Peuua. 76. Mohor Mladich. Oregon City, Ore. 77. Greensburg, Penna. 78. Louis Usnik, Salida, Colo. 79. Heilwood. Penna 81. Frank Praprotuik, Aurora, 111. 82. Anton Borsc, Sheboygan. Wis. 83. Superior, Wyo. 84. Matt Karcich, Trinidad, Colo. 85. Frank Sustersicli, Aurora, Minn. 86. Midvale, Utah. 87. Anton Oberstar, pob. St. Louis, Mo. 88. Roundup, Mont. 89. Gonawanda, N. Y. 90. F. G. Tassotti, pob. New York, N. Y. 92. Anton Oberstar, Rockdale, 111. 94. Andrej Bar tel j, Waukegan, 111. 94. Anton Celarc, Waukegan, 111. 99. Leou. Slabodnik, pob. Moon Run, Penna. 100. Middleton, W. Va. 101. Matt Karcich, Walsenburg, Colo. 103. Collin wood, Ohio. 104. Mohor Mladich, Chicago, 111. 105. Butte, Mont. 106. John Urbas, pob. Davis. W. Va. 107. John Movern, Duluth, Minn. 108. Youngstown, Ohio. 109. Matt Pogorele, Keewatin. Minn. 110. Matt Pogorele, McKinley, Minn. 111. Frank Skrabec, pob. Leadviile, Colo. 112. Anton K romar, pob. Kitzville, Minn. 114. John B. Smrekar, Ely, Minn. 114. John Somrock, Ely, Minn. 116. John Rupnik, Delmont, Penna. 117. Leon. Slabodnik, pob. Sartell, Minn. 118. Matt Karcich. pob. Cokedale, Colo. 119. Frank Proprotnik, pob. Aurora, Minn. 120. Mohor Mladich, pob. Ely, Minn. 121. Dodson, Md. Nemški podmorski čolni. \ Nemški submarini so opremljeni a najnovejšimi in najboljšimi iznsjd- NOVI SUBMARINI. v i. Površen opis podmorskega čolna. Aktivnost teh podmorskih strahov. Submarin v akciji Ameriški časnikar piše: Wilbelmshaven, Nemčija. 4. septembra. — Ravnokar sem obiskal del najbolj moderne nemške podmorske mornarice. Kljub temu .da koviuasta konstrukcija teli majhnih, toda močnih iu usodnih submariuov. največja tajnost te vojne, mi je bilo vseeno dovoljeno, da sem si enega teh submariuov uataučuo ogledal. Ni mi dopuščeno, da bi pisal o e vseiu.ka sem videl, vendar toli-; ko lahko rečem, da je v teh majhnih stvareh veliko skrivnosti, za I katere svet popolnoma nič ne ve. Popolnoma gotovo je. da ui bilo še v nobeni vojni, pa tudi v tej vojni ni hujšega orožja kot so sub-; marini, ki so delo najpopolnejše (tehnike. i Od najmanjšega kompasa pa do največjega stroja je vse izdelano iu opremljeno z najzadnejšimi iz-! najdbami. — j Te podmorske ladje so vedno in mosto da se ga je poslušalo, le-j ravno je bil čin goljufije e viden- večje, bodisi v velikosti, bodisi po tele sšo od vseh str.ml psovke: ten. je Susteršiča izpustilo iz imn-j, bodisi po orožju, ktereira se Žlindra, žlindra! in stvar univer- j pižona pod pogojem, da zruši dr. poslužujejo pri svojem delu. kate-ze, ki je bila takorekoč že pridob- j Kreka in njegove pristaše, ki so ro jim jc odrejeno, ljeua. je propadla, ker se je govo- protestirali /. besedo iu v pismu rilo več o žlindri kot o slovenski'proti tiranskemu postopanju1 NOTRANJOST, univerzi. Ali on se je v očeh svo- j Nemcev in dunajske vlade. | S„biiiari. katerega sem iaz ob- jili ljudi rehabilitiral kot velik' Dne G. julija l!»t»i .1- počil« v jNkai. ^ je ravmjkar vniil z vožnje, patriot-mučenik. In šel je svojo krilu klerikalne stranke (sedaj ki je vsekakor v zvezi z raznimi do pot naprej do leta 1908, ko mu je-zopet "Vseslovenske narodne življaji> po Severnem morju, padel kot žrtev dr. Janez Tavčar,'stranke na Kranjskem >. Tega j narodni voditelj slovenskih libe-jdne so se zbrali v deželnem dvor-, raleev. Petdnevna revolucija v,cu v Ljubljani zaupniki dotične WMHWMO * UMOMWOOO, M. V., GRŠKI KRALJ KONSTANTIN. Zlezli smo skozi odprtino ua vr-lliu po ozkih stopnjicah iu prišli v nizko prostornino, v katero so bile Ljubljani od 15. do 20. septembra stranke, da n >ijo s,n»r Sustei*ii-,mpo|jtavljeIie raznovrstne stvari. 1908. v kateri je bilo 40 oseb ra-jKrek. In starejši konscrvativnej- Na ^^ jt. bUo na posebuih " ' id c. kr. vojske, si elementi so prikimali iz strahu jaUh položellih m.kaj f L Xa • Obe politični dr. Sustersiču da ima on prav, a ^^ ^ b]U pa ^^ ^^ njenih in 2 ubiti od zbližala je namreč stranki. Klerikalna stranka je že-| izrekli so dr. Kreku ter profesor- . ^ mt.hovi da,je so na stcne lela sprave na videz iz sebičnih ju Lvgenu Jarcu nezaupnico. pritrjeIIe tw,H poste|je. ua katerih namenov in narodna uapredua (li-| Krok je takoj izstopil iz ,e. xr.f beraliia) iz čustva za narodnim' klerikalne stranke ter je |»ovlekel so spali mornarji. Postelj jc komaj , . . (toliko, da jih mogoče le pol uaen- duiiovnt- ,_. krat spi. blagrom, vedoč. da je v edinosti1 s seboj mlajši narašeaj moč. Tako so narodni ljudje kov, ki tvorijo večino v deželi. (Tavčar. Hribar. Triller itd.) pri- Povod ee+i stvari je dalo nstii KAPITANOVA SOBA volili v novi voiiini red, po kate- no vi jen je ** Ilirske banke" od; . ,. , . , ... j v -, I ,, , • o i.1 reko ozkega hodnika sem prišel rem je ljudstvo na kmetih dobilo! strani Sustensiea. kateri je hotel - ... .. i- 'V kapitanovo kabino, ki ni veeja kuieekili , , , , - , , , I kot kaka iukuja. kamor se kake več zastopnikov, dočim so bila me- noter spraviti ves denar Kmee sta prikrajšana. Ker je ljudstvo posojilnie in zadrug, ki jih je o- . . sledilo duhovnikom, a duhovnikiU.oval kanonik Krek. S tem hi bil «P»vlja. Na steni je pntrje- Šustei šle n. za gospoda ril je ta na'ŠusterŠK- postavil dunajski vladi,118 0Zka ^ M kllteri Kranjskem v deželnem zboru, v^nai razpolag-o ves slovenski d«'iia: katerem predseduje kot deželni Tega Krek ni pustil, ampak je o-j glavar. In od takrat je bila narod- sredotočil kmečke groie v novo no-napredua stranka obsojena na životareuje. v onemoglost. Suster- osnovani '"Zadružni banki' lil kaj je nar*-dil ob t«-j triliki šle je delal, kar je hotel. Uničilj ljubljanski knezoš>kot tir. Anton je slovensko dramo iu opero, ki' Bonaventnra -feglu-! Vsakdo bi se je že povspela na visoko stopi-!mislil, da je on dal prav katioui-njo popolnosti, potrošil je milijon ku Kreku iu da s.- je tej pri-ki-on, nabranih za slovensko vse- liki iv*il iz šnsteršir-evi-ga jerob-učilišče, v strankarske namene, stva v polil ir-uem in denarnem po-pripeljal je sedem Nemcev v ljub-jgledu. ne! Ravno nasprjtuo! Ijanski občinski zbor, pokvaril je Škot se je odločil za močnejšo, za moralo uradnikov s tem, da ni pu-jzmagujoču stvar, za katen» so na-stil nikogar v deželno službo, kdor j vsezadnje tudi e. kr. bajoneti — ni prisegal na njegovo stranko, škof je dal prav Susteršični. Vic-vsled česar se je porodilo hinav-.trix causa diis placuit! Se več! j,,.! jo kapitauove kosti, kadar so trud-j ne. V prihodnji sobi je pa prostor za prenočišče častnikov iu zdravnika. Iz te sobe vodijo navzdol nizke stopnjicc v nizek prostor, kjer so takozvaui možgani celega subma-rina. stvo. PERISKOP. t »d tam se lahko gleda s periskopom po morju. Jaz sem pokukal skozi ta periskop; videl sem vse natačno kaj se je godilo zunaj. Tisti periskop je tako naravnan, da more kapitan, ako zagleda so- kauoni-J vražuo ladjo, svoj subinariu tako deuimcijacije in klečeplaz- Skof je zavrgel svojega tvo v najuižji -meri. Druga zlode-'ka: suspendiral je dr. Kreka kot' dolgo ravnati, da se nahaja slika ja kranjskega deželnega glavarja1 profesorja moralne teologije v'one sovražne ladje ravno v sredi, našteti bi bilo neumestno, saj so ljubljanskem semenišču. nakar pritisne za nek gumb in tor- že vsakomur zuana. | Dr. Krek je zagovornik krsean-| pedo odleti ter jo popolnoma goto- Drugn najvažnejša oseba v kle-'^kega soeializma in je z velikim vo zadene, r i kalni stranki je bil dr. Janez uspehom organiziral slovensko za-Krek, kanouik iu profesor bogo- drugarstvo. Zvest svojim uazo-slovja v Ljubljani. On je najbolj- rom. je imel nekoliko prekrasnih^ ši sociolog iu gospodarski oi^aui- govorov v dunajskem parlamen-j dalo. da je submarin v kaki nevar-zator ter "poštenjak. Hil je pravi tu. tla se mu je sam .M'asaryk ču- nosti. zopet za nek drug gumb pri-' antipod dr. Žlindre. Nesebičen '» *uu čestital, četudi zastopaj tisne. da zazvoni po celem čolnu, kor je bil. je neumorno delal ter'saiu ravno nasprotno smer socia-j nakar moštvo hitro skoči vsak na ustanovil ogromno šleviio kleri-j liznua. kalnih društev in inwojilnic na; Krek kmet ili, katere so koncentrirale v društvu AKO JE V NEVARNOSTI. Ako vidi kapitan skozi svoje gle- svoj prostor in submarin se prične je letos tudi napisal] takoj nasledili trenutek pogrezati. Hrvatom ________Milčinovi-. To se pa zgodi tako, da od pro mor- »voj denar v "Ljudski posojilni-]čem pomembno knjigo: ' Kroateu narji vse odprtine, v katere je na-v Ljubljani, katero je vodil und Slovenec", v kwteri se zago- men jena voda. dr. Šusteršič. Kajpak! Kanonik Krek se je trudil in sejal. »Šuster-šič pa je sedel v Ljubljani iu po- Razpad klerikalne stranke v Ljubljani. Curih, Švica, 18. julija 1916. Vse, kar ima nesolidno, lažnji-vo podlago, mora (propasti, mora se zrušiti. In čim večje in višjo je poslopje s slabim fundamentom, tem prej se zruši in s tem večjim Lorain, Oko.[ropotom. To se je pripetilo tudi Ely, Mino. klerikalni ^ ' ' varjajo pravice Hrvatov in Slovencev do narodnega obstanka ter se obenem protestira proti nadutim Nemcem, ki so pijani od zmag POGREZANJE. Pogrezauje submariua tudi kapitan natančno kontrolira. Subma- jem bili so vsi katoliški duhovniki brral sadove, ki so zreli padali v na Kranjskem elani S. L. S. Gla- njegovo široko nastavljeno malho, kratkomalo zaključili po svojdrrin se pogrezne ravno za toliko. |a.»,.»m. stranki v Ljulbljajii v Ely, Minn, prvih dneh meseca julija tega Salida, Colo. leta. Joliet, I11.J Gospodje duhovniki narodnega Calumet, Mich. (mišljenja naj nam oprostijo, če Peter Spehar, Kansas City, Kan. imenujejo stranko, ki se pravu John Kerzisnik, Burley, Idaho.'prav kliče Slovenska ljudska John Ausec, Cleveland, Ohio. 3tren2ka, klerikalno, ker je ona Frank Justin, Lorain, Ohio, bolj znana pod tem Joa. Pishler, Rock Springe, Wjp. jo je kler (duhovniftvo) tndi G. J. Porenta, B*k Diamond, Wafk mvnl in vodiL va te stranke je du zloglasni Jo- j« uu uwj narouen ni uuutfr^«"«—-------- cla se iinajo Slo- kolikor je bil kapitan namenjen. hann -Šusteršič. po poklicu advo- Jugoslovan, ki je Avstrijo svaril j venci in Hrvati izbrisati iz liste: Ko je čoln enkrat pogrezujen, se kat, a ateist in poniglavi pohot- zaradi izzivanja Srbov iu Rusov,'narodov. [motorje vstavi iu pričuo delovati uež' poprej. Zirtui je pri kmetih §usteršič pa bi bil prinesel na za-1 Krek je odločen propagator ju- električni stroji, ki dobivajo moč ljubljanske okolice tudi pod ime- poved vlade tudi koralde Matere1 goslovanske misli, in če bi bil svo- \z baterije, ki je nastavljena v noni Žlindra, ker jim je manj Iiožje iz Višarij iz oltarja, če bi le| boden, on bi se sigurno nahajal spodnjih prostorih submarina. Po-vredno gnojiio prodajal za boljše on od tega kaj imel. Kanonik' delavci Jugoslovanskega od- tem se pa tudi odpre vse razčue re-ter jih opeharil za mnogo tisoča- Krek je sicer slaven človek, ime-[bora v Londonu, kov. Častni sod dunajskega parla- niten govornik^ ali je reven kot; '* .inon4a nil Ira^MWa 4» Kuatnruii' eerkvvena -miš. iSustersie Iz tega dogodka, ki se je pri- gulatorje. V spodnjih prostorih je tudi ku- rneffta, na katerega je Šusteršič cerkvena miš, Sustereič pa je bo- P v stanju, da bi se jih dalo na kak način izučiti za vojne posle. V teh časopisih je tudi citati, da je bil ruski naval prieetkom junija tako nenaden, tako nepričakovan, da so avstro-ogrske armade pustile na mestu, kjer so bile, velikanske množine vojnega matrija-la. ki je padel v roke Rusom. Materija! je bilo nemogoče odstraniti. Zdaj delajo vojni vjetniki, ženske in otroci uočindan, da bi imela armada dovolj, da bi se moglo nadaljevati vojne operacije. Nek ameriški časnikar, ki je ravnokar prišel v Združene države iz Avstrije preko Švice, pravi, da je najhujše v velikih mestih, drugače je na deželi, ker letina je bila izvanre- Daily Telegraph" s 180.000 in 'Morning Post" s 75.000. Večerne izdaje. Večerni listi se pa v Londonu prodajajo skoro vsi po dva centa. !e "Evenng News" in "Star" po »entu. Prvi ima 750.000 cirkulacije drugi pa pol miljona. Po dva centa >o pa sledeči večji večerni časopisi : "Pall Mall Gazette". "Westminister Gazette". 'Evening Standard* in "Globe", vsak ima eirku-acijo od 80.000 do 40.200. Časopisi, ki se jih prodaja na mi. ljone. Noben londonski dnevnik ne izide ob nedeljah; vsi časopisi, ki izhajajo sedmi dan v tednu. t. j. v nedeljo, so tednki: nekateri od teh izidejo že v soboto, katere pa razpošljejo po celi Angliji. Cirkulacije teh tednikov so se tekom vojne podvojile, celo potro-jile; toraj iz tega je zopet razvid-uo, da Angleže ne zanima iz vojne vsaka podrobnost, temveč imajo rajše vse bolj splošno povedano. Največji teh tednikov, ki izhajajo v nedeljo, je "Sunday Pictorial", katerega se razn^e in razproda okoli"2,500.000. potem je 'News of the World* z 2.000.000, dalje je "Lloyd's Weekly News* s 1,500.-000, nato pa slfuie: "Weekly Despatch" 1,350.000 in "Sunday Herald" 1.250.000. medtem ko se tiska znani in zanimivi socialistični "Reynolds Newspaper" n "People" v več stotisočih izvodih. " Observer "-ja, katerega urejuje urednk z največjimi žurnalistie- mw nao^noatmi v Angliji/J. L. SiEaSifel;iifežte;:: ^;';? • . ^^'J^Jčk Izjava avstrijskega go-vernerja v Srbiji. Dr. Leo Lederer. nemški časnikar. zdaj v Beigradu, piše: Skoro tri četrtine leta vihra avstrijska zastava nad palačo kralja Petra. V palači zdaj stanuje grof Johanii von Salis Seewis, vojaški governer Srbije, ter njegovi podrejeni, med njimi so tudi general K učinka iu general Babič ter bivši vojaški atašej v Belgra-du, GeJlinel. Vojaški goveruer mi je dal priliko. du sem mogel imeli žnjhn kratek pogovor. Ko sem prišel v palačo, me je sprejel general Grebe ter me nato odpeljal v gover-ii e rje v urad. Grof je pravi tip avstrijskega častnika. On je častnik s eelo dušo; in njegovo poznanje srbske politike in razmer mu je pripomoglo, da je dobil to težko mesto. Grof mi je med. drugim rekel tudi to-le :* "Vse krvave vojne, ki jih ima zdaj Srbija za seboj, so, naravno, povzročile velike izpreinembe. Vse skupaj se je zdaj zbralo z u-panjem. da bo zdaj mir med srbskim ljudstvom. "Gotovo, da ljudje še vedno u-j>ajo, da bodo imeli še samostojno vlado, in vsaka zmaga naših sovražnikov to upanje še poveča. Še nikdar poprej niso imeli prerokovale i iu čarovniki več posla kot ga imajo ravno zdaj. "l*a ljudstvo samo tudi prerokuje. — Nedavno je nek kmet iz Užic prerokoval, če«, da, ko smo prvič zavzeli Belgrad, smo b'li samo sedem dni notri, zdaj — ^e pa rekel — bomo pa kvečjem sedem mesecev. Sedem mesecev je že preteklo, toda kmet pravi zdaj, da je mislil takrat sedem mesecev prihodnjega leta. "Razume se, da vladamo z železno roko, vsako postavo se mora točno izpolnjevati, toda — na drugi strani — se trudimo, da postopamo pravično z vsakim, da bo* tako mogoče napraviti red in disciplino med ljudstvom." Grof je dalje rekel, da so srbski politiki zakrivili, da je bila Srbija na takem stališču. Rekel je, da bi bila Srbija že davno lahko dobro razvita dežela, aiko ne bi odločevala vse politika, Statere organi so delali le za sto j o korist. (Bogve ža eegavo korist bodo de- Ravnokar je dotiskana volevažna in velezanimiva slovenska knjiga: SLOVENIJA VSTANI! izpod peresa Dr. Nike Zupan iča. Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda. « Pet tisoč izvodov je bilo poslanih našim vjetiiikoin v Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Slovencem. Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane samo 50 ct. in se dobi pri: tu . . - Dr. N. Zupaniču, 1369 E. 40 St. Cleveland, Ohio. gm™"rrrrrrrrrrrrrrrrrrrrriTirriuyiiiairi i i CENIK KNJIG katere ima v zaloga SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NSW TORS, If: YJ foiraigiMaiBiaii™ POUČNE KNJIGE: Abecednik ' f_.25 Ahnov nemškoangleški tolmač, vezan —.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar >—.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih .—.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar —.50 Slov.-angL in angl.-slov. slovar 1.50 Trtna ui in trtoreja —.40 Umna živinoreja —,50 Umni kmetovalca —.50 Veliki slovensko-angleškl tolmač f2.00 DRUGE ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE: Doli z orožjem I —.50 Božični darovi —.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Leban, 100 beril Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Na različnih potih _.20 O jetiki —J5 Odvetniška tarifa — .30 Pregovori, prilike, reki —.25 Titan ik —.30 Trojka, povest —.50 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina e. in k. pešpolka it 17 a slikami —.50 Zgodba o povišanju t—.30 Zgodovina slov. naroda 5. svesek _-.4Q Zlate , jagode, vsa. —.80 Življenja trnjevs pol —J50 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevima Rudolfa (Tragedija v Meverlingu —.7"> Z slikami mesta New Yorka po —.25 SPILMANOVE POVESTI: , 1. z v. Ljubite svoje so vraž nike - 20 4. zv. Praski judek —.20 6. zv. Arumiigan, sin indij -skega kneza - -.25 RAZGLEDNICE: " Newyorske a cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New Torka a krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Astrijsko-Italijanska vojna mapa Balkanskih drŽav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, ITun^f Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in Weet Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske ma|| veliki vezan Celi svet Velika stenska mapa U. B. na dragi strani pa aeU aval - i —.03 —.25 —.35 —.10 —.25 —.15 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.23 —.23 —.10 —.50 — 25 $1.50 : Naročilom je priložiti denarno vrednost bodisi v go-ali počtnih snamksh. Poštnina pri vseh Slovan podp. društvo sviti Barbare Z* ZEOOUENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE S©dni: FOREST CITY. PA. >ofcs»>wfcnna 21. jBMUijk 1S02 * *T*mwi PMMrKul« SLA VNI URADNIKI i FrsdoKLaik: JOŽEF PETEBMIL, Bax 86 WUIock, Pa. 1 podpredsednik : KARO L ZAT.AR, Box 547, Forest City. Pi. H. podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 835. Bock Sprlno, Wya. Ttejiuk: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. H. fsjiilk: JOHN 080LJN, Box 482, Forest City. Pa. Blsgsjnlk: MARTIN MUHIČ, Box 837. Forest City. Pk. Foub-'oSfianoe: JOSIP ZA1.AR, 100« North Chicago 8t_ JoUsC. UL VRHOVNI ZDBAVNIRt Df. HARTXK IVRO. 800 Chicago BL. JoUst. m. NADZORNI ODBOB: Predsednik; IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St E. E.. Pittsburgh, Po. I. sndsornlk: JOHN TORNlO, Box 822. Forest City, Pa D. nadxornlk: FRANK PAVXOVClO, Box 706, Conemaucfc, Pa. in. BSdMVttlk: ANDREJ SLAK. 7713 Issler A ml. Cleveland. OhW. POROTNI ODBORi Predsednik: MARTIN OBRKŽAN, Box 72. Eut Mineral. Km L porotnik: MARTIN fiTEFANClO. Box 78, Franklin, Eana H. porotnik: MIHAEL KLOPCiC, 528 Dm*aon Are^ R. F. D. X. «n» Held, Detroit. Mich. ^^ UPRAVNI ODBOB t Ptedsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Bor 11*. Bridgeport, O, L »pravnik: ANTON DEMfiAR Box 135, Brooghton, Pil *n- da zvijejo jagode v platno vsi molimo vsak dan da "se iu dru»ih balkanskih držav radi: ter Jlh Potem drže ^oali mi-preneha to strašno klanje- vsi!lTlske okupacije. Miljukov je go nntj v vreli vodi. Vse to je seveda vzdihujemo po dnevih počitka in voril: <doiu Prost razvoj, ker ve, da: ---- je prijateljstvo balkanskih naro- Italijani in Avstrijci. dov napram Rusiji zagotovljeno.' Rim, Italija. 4. septembra. — kajti kadar je šlo za svobodo Bal- Rimski vojni urad je izdal poroči-kana, je Rusija vselej posegla j lo. katero se glasi, da so Avstrijci vmes in pomagala zatiranim." —i na tirolski fronti napadali, toda Nadalje je Miljukov govoril:: italijanske čete so jih vselej odbi-*4 Razume se, da ne samo pan si a- le in poslale nazaj z velikimi izgu-visti, ampak vse stranke v Rusiji bami. zahtevajo, da se po končani vojni; Berlin, Nemčija, 4. septembra.— rešijo narodnostna vprašanja na Avstro-ogrski vojni buletin pravi, principu svobode posameznih na- da se je na avstrijsko-italijanski rodov. Naše simpatije, kakor sim- fronti vršilo več hudih bojev, patije vseh liberalnih držav so za srbsko-lirvatsko-slovensko stvar. Toda priznavam pa, da v nekate-ih slučajih ni mogoče rešiti na-cij-oualnega problema s sekiro — pač pa da se uvedejo potrebni kompromisi. To je jasno označeno jadranskem vprašanju, kar se Avstrijci so odbili več italijanskih napadov. DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI! lahko razume tudi iz izjav g. Pa-siča."' — Na vprašanje italijanskega časnikarja je prof. Miljukov potrdil, da so dogovori v tem pogledu definitivno potrjeni. 0 jedi. Profesor Mečnikov, slavni ruski raziskovalec, ki je nedavno umrl Parizu, je nekoč pravil sotrud-niku francoskega lista "Eclair" o svojih novih razkritjih o želodčnem raku: "Že petn'ajst let trdim, di pridejo mikrobi raka v organizem, ker uživamo preveč surovih jedil. Raku podobni izrastki in otekline na obrazu so začeli izginjevati tedaj, tudi v vaseh, ko se je razširilo uporabljanje mila. Zdaj vidimo manj starih ljudi, »ki bi imeli obraze zgrizene od nezdravih oteklin m spušča j ev; take otekline se namreč pač naj'bolj pojavljajo na sla!bo umitih obrazih. Žalostno pa je dejstvo, da nismo te higije-ne razširili tudi na svoja prebavila. In od tega pride prav gotovo vsa nesreča. Naj se torej ne govori več o raku, da se podedu je. Če zahteva rak v taisti rodbini ali v taisti hiši več žrtev, te daj se zgodi to vsled tega, ker hriajo vsi, ki stanujejo pod isto strdbo, navadno tudi isto higije no..." "Vi torej mislite, da Rad bi zvedel za naslov JOHNA ROJC. Doma je iz Hriba pri Loškem potoku. Prosim oenje-ne rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — John Bartol, Dollarville, llich. (6-8—9) ŽENITNA PONUDBA. ~ Želim se spoznati s Slovenko, staro od 30 do 35 let, čeprav vdova z enim otrokom. Katero veseli, naj piše in priloži sliko. Ženia, Box 32,_Mavville, Pa. IŠČE SE ~ 100 drvarjev za delati drva v severnem Michigan u. Lep gozd. Phiča $1.30 od klaffcre. Dobre kampe, prijazna Okolica. Vprašajte pri: Charcoal Iron Company of America, (6 9—5-10) Manistique, Mich. VABILO NA PIKNIK, ki ga priredi društvo sv. Barbare štev. 59 v Jacksville, Kansas, v nedeljo dne 10. septembra t. L v Bolahovi dvorani. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina za moške 25f; dame so vstopnine proste. Tetnpotom vabimo vse rojake in rojakinje iz JaeksviLle, New-burg, Frontenae, Breezy Hill, Mulberry in sploh iz vse okolice, da se našega piknika politoštevil-no vdeleže. Igrala bo izvrstna godbe. Za dober prigrizek in izvrstno pijačo bo dobro preskrb- VABILO na VELIKI PIKNIK, katerega priredi "Slovenska MOXHAM v nedeljo 10. septembra na prostorih Constable Hall, poleg Ohio St.. Moxham, Pa. znancev, lahko to stori preko dr.! J" Knm8c * Zupaniča. (Naslov: 1369 East 40.| Niles, Ohio: St., Cleveland, Ohio.) Rok je od-i ločen same za kratek čas, osem| dni. Torej požurite se, Slovenci!; Najprimernejše darilo za vjetej Slovence na Rnskem bi pač bila knjiga "Slovenija vstani!", ker druge knjige bi prišle pod cenzuro in se dotičuim ne bi izročile, če ®ar- niso pisane v slovenskem in Ru-i John KokI,cb '"«»«» J- - , , ^ j Cecil, Pa. in okolica: Mike Koeevar. korist h°m Praznem aunu. lJenarja se conemaugh. Pa.: Ivan Pajk in Vid | ob tej priliki ne bo pošiljalo, ker! R«,van.sek-!se to lahko stori preko bank, po- Claridge, Pa.: Anton Jertna. sebno preko banke Prank Sakser,; Broughton, Pa. hi okolica: ▲ Dem-ki je poslala v Rusijo že veliko denarja in so ga dotični vjetniki Frank KogovSek. Yoongstown, O.: Ant. Kikelj. ' Oregon City, Ores.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Kl»HCh. Ambrid-e, Pa: Frank Jakfle. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock. Pa.: Ivan Germ. BridgeviUe, Pa.: Rudolf Pieterfiek. Burdine, Pa. in okolica: John tudi resnično dobili. Dr. Zupanič se je krepko zavzel za naše vjete fante v Rusiji in se-; da j se jim veliko bolje godi, ka- ; Sar. Darragh. Pa.: Dragntln Slavi«. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Sabor. godba"jkor pa v začetku vojne. Če ima kdo izmed Slovencev še kako posebnost glede svojih v Rusiji ali pa v srbskem vjetništvu, naj pi i Vstopnina za moške je -ti. |še g. Zupaniču, ker on bo gotovo Tempotom vljudno vabimo vse pomogel, kolikor je v njegovih rojake in rojakinje iz Johnstowua močeh. in okolice, da se našega P^mka( POMAGAJ TRPEČEMU mogoče v polnem številu- * mATIII kar se že vnaprej za-| ------ Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City, Pa.: K. Zaiar ln Frank Leben in Math. Kamin. Farell, Pa.: Anton Valentin««. Greensburg. Pa. in okolico: Frank Novak. Irvin, Pa. in okolica: Fr. DemSor. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenji in i-i John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anton O za kateri nino kolikoi vdeleže, h valju jemo. Za sveže pivo in dober prigrizek bo dobro preskrb Ijeno. Godba pod vodstvom g. Jo sipa Rugelja bo svirala lepe ko-| kor tudi urade in vsakemu bo prilika dana, da sc* zavrti, kolikor mu drago. Toraj. rojaki, ne pozabite se vde-ležiti dne 10. septembra! Za odbor: (6&S—9) Peter Urban. NAŠI ZASTOPNIKI. HIŠE NA PRODAJ nore prazne lote in fame. Zavarovanje proti «cnjo. JOHN ZUIJCH, 1165 N so pooblaHeni pobirati naroC- > "Glas Naroda" in knjige, ka i vse druge v naSo otroke spodaj oče posle. Jenny Lind, Ark. In okoUcn: MUiaei! Clrar. San Francisco, CaL: Jakob Lovttn. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo. Colo.: Peter Culi«. Frank Janesh in John Germ. Snlida, Colo, in ekaiien: Loala Co Kočija n in A Meadow Lands. Pa.: Georg Scbulta Moon Run. Pm.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa. in okolira: Z. Jakab«, f. Podvasnik, 1. Magister ln C. R. Ja-kobieb. South Bethlebeaa. Pa.: Jernej Ko-privSek. Steelton, Pa: Anton Hren. j I'nity SUu, Pa.: Joseph Skerij. West Newton. Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seme ln J. Peter-jneL Tooele, Utah: Anton PalClč. Winterquarters, Utah: L. Blaileb | Black Diamond. Wash.: G. J. Po- ; renta. Davis. W. Va. in okolica: J. Broeleb. Thomas. W. Va. in okolica: Frank Koren<-han. stelloi Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Rudman. Woodward, In. in okolic*: Luka* Podbregar. Anton, DL: Jernej B. VerbK. Chiengo, DL: Frank Jorjovee. Denne. DL: Dan. Badnvinar. Kenosha. Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Aug. Col lander. Sheboygan. Wis.: Heronftn Svetlin ta Martin Kor in John Statnpfel. West Alii a. Wis.: Frank Skok. Bode Springs, Wye.: A Justin. Val. ■Saitoh to Valentin MiH"" MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ijubljana, Prešernova ulka št 3. Največja slovenska hranilnica. ffofti leti 1915 je f»iii ihg ReurrMga wkMi 48,500.000 kron. 1,330.000 kron. Sprejema vloge vsak delavnik in jili obrestuje po _ ■ 13 *• 1 "T T brez odbitka. Hranilnica je PUPILABMO VABNA in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade Za varčevanje ima vpeljane lične : ! domače hranilnike. zeoOjiaga In poslopja na Kranjskem proti 5%%, izven Kranjske pa proti ; « ..........: si: » - i W . T-'V - ti i J^ -kH GIiAS NARODA. 6. SEPT. 1916. (Nalaljcvanje). DRUGO POGLAVJE. i f M * / — Ne spominjam se vee — je rekla hladim — in ni lagala. Bitja kot ona. so vdana ljubezni trenutka. — Zauje ni ne spominov, ne preteklosti; zanje ni strahu pred bodočnostjo. Caoudal «e je čisto zamislil v prejsuje čase. Pil je čašo za eašo iu pripovedoval o svojih doživljajih. — Gotovo se dolgočasita, kaj ne? — Še veda se dolgočasita. — Do smrti----ali pa še bolj. — lludo je, hudo, če je človek star. ' Vstal je iu odložil prtič. — Zajtrk bom jaz plačal, oče Langlois — jo zaklieal krčmarju. Žalosten je odšel |»o |»oti. Ljubimca sta gledala njegovo sključeno |H»stavo. ki sc jc vedno bolj oddaljevala. — rbt»gi < "anitdal — je zašepetala Famiv. — Postaral se je. Ko jo je "»zmi-rjaJ zastran tega njenega s« »"-utja. ga je prijela z I obema rokama za glavo in ;ra začela polju bo vat i. — Oh, ti ne veš. kako ljubim nedolžnost! Tistega večera je prišel Jean prvipot v stanovanje svoje ljubice. Ze pol leta ga je silila, pa ui liotel. — Povej vendar, zakaj nočeš priti? ™ Ne vem. — Kot da bi se nekako sramoval. — Ce li pa rečem, da sem čisto prosta, da sem *>ama. I trujenega od dolge poti ga je slednjič privedla v Rue d'Arcade, čisto pole«* kolodvora. Odprla jima je stara služabnica. < Dalje prihodnjič). NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik HARMONIKE vpraftanj 1111 JOHN WENZEL. st. / * r~ U Kmalu zateui je odšla. — Če hočeš, da bom prišla, mi piši — mu je rekla. f Na mali elegantni vizitki so stale besede: / Fanny I^egrand. G, Rue de 1' Arcade. Vizitko je zataknil za ogledalo iu začel premišljevati. M^sera novembra bo vršila državna skušuja. — Za študiranje ima torej >amo še štiri mesec časa. Potem bo uslužbeu kake tri ali Štiri leta za poskušujo pri kakem konzulatu, pozueje bo pa sam Bog ve kaui prestavljen. Dva tedna po ojk-ui plesu je sedel nekega večera doma iu študiral. — Naenkrat je uekaj potrkalo ua vrata. Odprl je in na pragu se je pojavila dama v elegantni, svetli toaleti. — Spoznal jo je šele tedaj, ko je odgruila svoj pajčolau. — Tukaj sem.... Zopet sem prišla.... Opazil je, kako je plašno pogledala ua odprte knjige. — Nikar se ne bojte----ne bom vas motila.... jaz pozuam vse to---- Odložila je klobuk, vzela v roko zvezek in začela brati. — Dolga časa ui izpregovorila nobene besede. — Kadarkoli je pa dvignila svoje oči. se je ujegov pogled srečal z njenim. Iu res. malo je manjkalo, da ni planil k njej ter jo objel. — Bila je krasna, še veliko krasuejša kot tedaj v svoji egipčanski obleki. Tako je prišla večkrat. — Skoraj vsak teden dvakrat ali trikrat. Pri prihodu je bila pa vedno bleda, njeue roke so bile ledeno mrzle, glas se ji je tresel vsled razburjenja. — Oh. saj vem, da te dolgočasim. — Vrjeini mi. da bi morala biti veliko bolj ponosna. — Vsako jutro sproti prisežem, da ne bom prišla. proti večeru postanem blazna in moram iti. •Smeje jo gledal in se je čudil njeni ljubezni. Nobena ženska, kar jih je dotedaj poznal, se mu ni dopadla. Ni mu ugajal njihov smeh, ue njihove fraze. V svoji nedolžnosti je vsa dekleta enako cenil . Zelo se jc čudil, ker se mu je zdela Fanny nekako vzvišena nad vsemi. Igrala je klavir in tudi zapela je. karkoli si je izmislil. Gaussin je bil strasten oboževatelj godbe. Čudil se je. ker ui bila pri gledališču. — Nekoč je bila par mea-cev, pa se ji baje ni dopadlo. Na njej je bilo vse naravno, ničesar priučenega. — Samo zdelo se mu je. da jo obdaja neka tema, katere na noben način ue more prodreti. Tudi v urah najsilnejše strasti ni mogel pogledati za ta črni plašč. Ob dogovorjeni uri je prišla brez najmanjšega sledu ljubosumnosti ali radovednosti, niti enkrat ni pogledala ua uro. — On pa ni vedel, kako nestrpno je pričakovala, kako ji je utripalo srce hrepenenja in nestrpnosti. Ker je bilo poletje zelo lepo, sta napravila večkrat kak izlet v okolico Pariza. Nekoč je rekel .da naj gresta v Vaux-de-Cernav. — Ne, ue. — je rekla — samo tja ne — tam je preveč slikarjev.i On je bil odločno proti temu. j — Umetnost je vendar lepa. — Umetnost je edino, kar olepšuje življenje. — Ali veš. kaj je-lepo. moj dragi? — No. kaj je lepo? — Če je človek star dvajset let kot ti iu če zna tako ljubiti kot ti. Dvajset let' — Tudi' nje bi nikdo ue smatral za starejšo, če bi jo videl tako veselo iu vzradoščeno nad vsem. Nekega večera sta dospela v Saint Clair; bila je ravno neka ve-j belica, iu nista dobila nobene sobe. — Bilo je pozno. — Do sosednje vasi je bilo uro hoda skozi gozd. Krčmar jima je slednjič ponudil posteljo na skednju, kjer so spali zidarji. — Seveda, zakaj pa ne! — je vzkliknila. — Pri tem se bom spoin-j nila svoje žalostne mladosti. | IftČE EE GOZDARJE V temi sta šla tipaje mimo postelj, dokler nista dospela v kot, j Es delati drva* $1.35 od klaftr* •. u i.....i "..l„ -tr......i___• _ i-i__i____i- i: i ' MODERNO UREJENA TISKAM GLAS MOB i VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. ! Submarin vjet. • Rim, Italija. 4. septembra. — tfxUrf kakršnekoli Vrste lsdciajem j Naznanja se. da italijanske ladj popravljam po najnUJih cenah, a da!vJl''e lu'k nemški podmorski čoln. lo trpežno ln sanesljivo. V popravo U i se j«- nahajal v Sredozemskem nanesljlvo vsakdo pošlje, ker eem ie ' tuorju nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj | v svojem lastnem domu. V popravek ' ▼samem kranjske kakor vse drag« harmonike ter računam po dela ks korfno kdo sabtevs bres nadalJnUb Mr. Janko Pleftko* ki je pooblaščen sprejemati naroč ( nino za "Glas Naroda" in izdajati; tozadevna potrdila. — Upati jej da mu bodo šli rojaki v vseh ozi I rih na roko. Uredntttv« Dr. KOLER, 638 Pan Ave., Pittsburgh' Pa. Ur- Koler Je najst;irei6i slovenski zdravnik, ipecijalist v nttsburghu, ki ima 13letno prakso v zdravljenju tajnih mo Skih bolezni. Sifilis ali zastrupljanje krvi ________zdravi s glasovi- tim 6057 ki ga Je izr nel dr. prof. Erlich Ce imate mozolje aH mehurčke po telesu, v grlu.Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen ne neleze. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali trl-per in tudi vse druge posledice, ki nastanejo radi Izrabljivanja Batnega sebe. Eušenje cevi, ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem času, Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzroCijo bole-?ine v križu in hrbtu in včauih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s goto-vojstvo. Reumatizam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, skrofle In druge kožne bolezni, ki nastajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in nI potreb-no ležati. Zadnja novost. Vnskevrste žganje, brinjevec. slivove«, tropi novec itd., keknr tudi razne likerje, neredi lahko vsak bres voske priprave, bres kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic sa $1.00 in is vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, bolj-Se in več kot polovico cenejie pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri sslonerjih P. P. Barton piSe: "Naznanim vam. da sem prejel od »as izvlečke za delati pijač«.. Lepo se yam zahvalim in vamjKttrjujem, da je rea tako blago ka- kor ste vi pisaa. PoSljite še i Takih in enakih pisem, dobim blago v resnici hvale vredno Pičite na: vaaki dan, kar je jasno, da je Z« JAKSME Boi 366 North Diamond Station, PITTSBURGH. PA. dobit« aaLAI KAIODi" stoli HM mssocs dnevno, Lrvsemii nodalj ta postavnih praznikov. "GLAS NARODA" (shaja dnevno na lastik strunah, tako, da dobita tadanako M strani bank* ▼ meseca 100 strani, ali 824 strani r fttirfk mesecih. "GLAS NARODA" Sonafta dnevno poročila a bojii&a in rasna slike. Sedaj ga sleherni dan raspoftDjaano 14,0001 — Ta iUvilka Jasno govori, da j« list salo rasMrjon. ▼•« osobjo Usta J« organizirano In apada v strokovna valja. 6 -- i i i i »c w K If % - g -r js r- « ,5 -s 2 * g ^ 1 7 s c e = T g = Jj « E s 5 : 3 ^ - i c; M - % z « J — — ts ^ —■ — T! - =s & =; % ~ s kjer je brlela mala leaeerba. — Ves skedenj je bil poln spečih ljudi. Ob jutranji zarji so se odprla velika vrata, solnena svetoba je napolnila skedenj, nekdu je zacepetal z nogo in zaklieal: — Vstanite, tovariši! Ko so se vrata zaprla, se je zopet stemnilo. V prostoru je postalo naenkrat živahno tzkliki in kletvice. Ko so odšli, je vstala, se v temi oblekla in rekla: — Poeakaj malo, takoj bom prišla. Par minut kasneje je vstopila s polnim naročjem poljskih cvet- lie.-- Cvetlice je raztresla po postelji, in kmalo se je razširil močan duh po vsem skednju. In nikdar se mu ni zdela tako krasna kot tedaj, ko je stopila v bkedenj, vesela iu sniejoča se ter s polnim naročjem rož. Drugi pot sta zajtrkovala ob jezeru Ville d'Arvay. Nad mirno vodo se je razprostirala jutranja megla žalostnega jesenskega dne. V restvraeijskem vrtu je bilo le par gostov, ki so jedli ribe. Naenkrat je zadonel iz male utiee glas: — No, golobčka. ko se bosta naljubila, lahko povesta.... Na oknu ute se je pojavila ogromna glava kiparja Caoudala. — Prav rad bi prišel k vauta iu z vama vred zajtrkoval. Fanuv ui nič odgovorila. — Skorajgotovo ji ni bilo ljubo, da se je sestala s tem človekom. Caoudal je bil starejši človek, toda še vedno zelo koketeu ui vnet za ženske. Jeana je najbolj začudilo, ker se je kipar tako podomače pogovarjal s Fanny. Tikal jo je iu jo uazival z njenim krstnim imenom. — Saj veš, — ji je rekel in ji položil roko na ramo — da sem že iitirinajst dni udovec. — Marija je ušla z Morateurom. Nekaj časa sem vseeno prestajal, ko sem pa danes prišel v atelje, se mi je zdelo nekako mrzlo in neprijetno. — Zato sem prišel sem. — Žalostno, žalostno, če je človek sam. Zatem je začel gledati Gaussina. pri tem je pa neprestano govoril: — Kako lepa je vendar mladost! — Mlad moški ni nikdar brez ljubice. — Ona je na prvi pogled ravnotako mlada kot on. —- Surovež — je rekla in se zasmejala. Zasmejala se je kot ženska, ki ljubi in hoče biti ljubljena — Čudno, čudno — je mrmral kipar iu jedel, kot da bi ne imel ie cel teden nobenega grižljaja v ustih.' — Fanny, ali se m spominjaš, kako sva pred davuim Časom tukaj sajtrkovala T — Nisva" bila sama. — Ezano je bil tukaj, Dejoje in cela bands.... Ali ie ves, ko si padla v mlako T — ln tedaj so te obleki« v hlače. — V ribičeve klade.... Ixvrstao so ti pristajala.*. _!_^_ za rezati kemični les. 1 Za lupljenje; najboljša plača ! Ko preneha sezija, je dovolj dela! od kosa ali pa v kempah. Za izdelovanje cedra; največja1 Zdehanje, kašljan,je,-plača od kosa za rezati logse, ste bre, trame, avelarje itd. Za sploino delo t gozdu; najvii-ja plača. Stalno delo skozi eelo leto. L STEPHENSON CO., Trustees, (11—7 v d)_Wells, Mich. VAZNANILO HI nUGPOBO- j OlLO. _ Cenjenim rojakom v Cievelan- j dn, Ohio In okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naft potovalni aaatopnik s A. I, V^Vav ft j!'- * v jrj ^.V.'.*^- ' A\ n^r----- - ■ ,X ; V: / - / V- - ' »»•' r i • r . ~ » ' • * > < f i ' * - K— > "__:_____ vk' v" Kadar je kako drnStvo namenjeno kupiti baodere, cssUve, regalje, godbene Instrumente, kape itd., ali pa kadar potnsbojele uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas sa cene vprašate. UprmSaoje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Bos 328. (o&UDo na naš list, knjige in ga ▼ naša iadajata pravoveljai II SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Pobile) ▼ ORBATEB-NEW TORKU ON BURGAR «3 COBTLANDT 8TBBST, NEW YORK, N. T. IZDELUJB IN FBB8KBBUJB Vsakovrstna pooblastila, vojaiko proinjs in daje potrebna nasvete v vseh vojaikih aad^alk Bojakoas, ki iala doUti ameriiki državljanski papir, daje potrebna infonaaije ^ada aU imena paznika. stea in DELO OKUSNO. w. »: m IZVRŠUJE PREVODE \ DRUGE JEZIKE. Mt M M M UNIJ8KO ORGANIZIRA* * m m m rOSKBNOST HO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETB, CENIKI L T. D. T8A NABOClLA POdUlTB NA: Slovenic Publishing Go. 82 Cortlandt St, New York, N. T. Velika vojna mapa fojskojocih se evropskih držav« velikost pri palclr. Cen« lb centoT. Q^Si Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij L t. d. V salogi imamo tndi Stensko mape cole Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-liienedrfave in na dragi pa cen sre^ v"."" »t.50. Zemljevid Primorske, Kranjske In ilalms-čkj« * mejo Anrtro-Oarake Vitalijo. Cena je 15 csntoT. Veliki vojni atlas tiipfciijocili se evrupnah držav m pa kdomi-sUb posestev vseh veksiLf Obsega 11 rasnih zemljevidov; j Cena samo 26 ccatov. Naročila ln denar poiljlte na) Slovenk Publishing Company, S3 OOBTLAHDT STREET. H»W YOU. H. T. FT "glas naroda" je edini slovenski dnevnik v združenih državah. — naroČite se nanj i Kaj pravijo ir^'"!1, oBaoJekl la Aifavnlkl e kajl«! BarU mL !. "Doli z orožjem!" Lav FffkafaJevM TetoteJ Js pisal: Kajlio sesi • vsOktas al kosi prebral in v njej naSel veliko korlstmcr?. Ta vpUn na Qoveki ln obsega neb roj lepih mlslL PHMk pL Biisstii: Odkar Js naris bilo na sveto tako slavna pisateljica kot Je Bvttnarjera. Pni. A. DaM: *DoU a oroSJem* Je pravo ofdedale Ca Csss. Ko Oerek preflU to knjigo. Mora nehote pomisliti, da ss bllisjo CloreStTu bolj« časL Kratkomslo: selo dobra knjiga. Dr. Ui. Jalnkmld: To knjtco bi Scrrek naJraJSe polJablL ▼ dno srca ms Je pretreslo, ko sem Jo braL Štajerski plastelj Peter Iran« pUs: OedaJ mm r nekam •oada pri Grteglacb ln eem bral knf