za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ , „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloietno „ 29-— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . K 2V— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2*— V opravi prejetimi meseSno K 1*90 Šfev. 198. T LlnbUanl. v sredo. 30. avgusta »u. Leto XXXIX. ===== Inserati:-i Enostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t za dvakrat...... 13 ,, za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren poput. Poslano in reki. notice: enostolpna petltrrsta (72 mm) 30 vtnarjev vsak dan. Isvsemii nedelje la praznike, ob 5. url popoldne. ifcsr Urednlitvo je v Kopitarjevi nllol Itev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona Itev. 74 = Političen iist za slovenski narod. Opravnlštvo Je v Kopitarjevi nUoi štev. 8. -sat Avstr. poštne bran. račnn Št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.51L — Dpravniškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Slovenskemu krštonsko-misle-čemii eieljsivol Dragi tovariši in tovaršice: dne 7. septembra vsi na zborovanje v Ljubljano! To zahteva čast Slomškove Zveze in dolžnost, ki nas veže do nje. Doma naj ostanejo samo bolniki in tisti, ki bi radi samo med štirimi stenami veljali za Slomškarje. Naša doba in tudi naše društvo pa zahtevata pogumnih in odločnih ljudi! Tedaj vsi na krov! 7. september pokaže naj naši javnosti, da sc vrste Slomškove Zveze nmožc od leta do leta in da ima Slomškova Zveza bodočnost. Pa kako bi je ne imela? Temelj, na katerem sloni, je netrohljiv: »Veri in vzgoji!« Ta vekovita načela pa ne družijo samo nas Slovencev, ampak na tem iundamentu se združujejo krščansko-misleči učitelji cele Avstrije, Nemčije — snuje se svetovna zveza katoliškega učiteljstva. Pogum tedaj! Obračamo pa se tudi do vas tovariši, ki ste še verni in vneti za versko vzgojo, ki ste prepričani v srcu, da morata cerkev in šola delovati v slogi ln vas vabimo na zborovanje. Mi vas bodemo veseli, pa veseli boste tudi vi sami, ker se boste oprostili Spon ili IMi-liberalizma in presodkov, ki Vas odbijajo od nas. Liberalizem! Importirano blago, ki zanj slovensko ljudstvo ne mara. Drži se ga le še dol slovenske mestne inteligence, ki se je ljudstvu odtujila in živi lc zase, lastni utehi, a samozatajevanja in dela za narod ne pozna. In ta inteligenca nam je pokvarila tudi dober del učiteljstva in ga je tbsužnila, narodu na škodo in na škodo učiteljskemu stanu. In poklic učitelja! Prvi paragraf osnovnega drž. šol. zakona zahteva nravno - versko vzgojo. Učitelj je moral na ta paragraf priseči. Liberalizem pa, kot razdirajoči element, hoče ta dva glavna faktorja v vzgoji': vero in nravnost ločiti. Zmerjali so nas že s kri-voprisežniki, pa bi bilo mnogo boljše, ako bi se sklonili ter trkali na svoja votla prsa: zašli smo, krivi smo, odpusti nam, Gospod, ker ne vemo kaj delamo! Obračamo pa se tudi do tebe, pre-častita duhovščina! Nasprotniki naši sicer vpijejo, do. jc Slomškova Zveza društvo, v katerem je v veliki večini duhovščina, mi pa, ki Zvezo najbližje LISTEK. Ljabosumnosi. Humoreska. — Spisal F. M. Dostojevski »No, kaj pa tako buljite vame?« jc vzkriknil mladi gospod in stresal z nejevoljo s sebe otrplost in razmišljenost. Gospod jc začel stopicati semintja. »Jaz, jaz, priznavam . . .« »Nc, dovolite, dovolite, govoriva zdaj pametneje. Gre sc za nekaj skupnega. Razložite mi ... Koga ima.te tam? . . .« »To se pravi, znanci?« »Da, znanci . . .« »No, vidite, vidite! Po vaših očeh poznam, da sem uganil!« »Vrag vzemi vse! Toda no, ne, vrag vzemi! Ali ste slepi, ali kaj? Saj stojim vendar pred vami, saj nisem pri nji. No? Sploh pa, meni je vseeno; ali govorite, ali pa pustite vso skupaj!« Mladi gospod so je besno obrnil dvakrat na peti in zamahnil z roko. »Ja;z nimam ničesar proti temu, dovolite, kot plemenit človek, povedal vam bom vse: Spočetka je hodila, žena sama semkaj. V rodu je z njimi; jaz nisem ničesar sumil. Včeraj pa sem pre- poznamo, vemo, da bi moralo pristopiti še veliko, veliko število duhovnikov, da bi doseglo število učiteljstva. Pridite na naše zborovanje, da pokažemo javnosti, da še živi in bode živelo staro Slomškovo geslo: cerkev in šola sta sestri! In ti, slovenski kmet, delavec! Vidva tvorita maso naroda, vama služi šola. Na vaju se opira slovenski krščansko misleči učitelj, pozdravljena na našem zborovanju! Koga pa naj šc povabimo? Prav srčno vabimo tudi krščansko - misleče c. kr. profesorje, ki so še vselej pokazali, da umevajo demokratičnega duha ča.sa ter smatrajo nas kot tovariše z enako nalogo. Dobrodošli v naši sredi dne 7. septembra. Dalje vabimo naše dijaštvo, ki se polno idealov pripravlja na enak boj in enako delo. Pridite in videli boste, da boste imeli v krščansko - mislečem uči-teljstvu vselej krepko oporo. Na našem zborovanju hočemo videti tudi naše ljudske poslance. Kakor se vam je dne 13. junija izročilo slovensko ljudstvo, tako smo se vam izročili tudi mi. Krščanski je vaš program, program, ki objema vse stanove, zato vas, kakor vselej pričakujemo na našem zborovanju in sicer iz obeli zbornic. Za nas veljajo deželne in državne postave, zato pozdravljeni na našem zborovanju deželni in državni poslanci! Na veselo svidenje! Poljski Miški shod. V soboto se je v Przcmyslu otvoril nad vso slovesno poljski katoliški shod. Iz vseh krajev Poljske so sc zbrale številne delegacije katoliških društev in kongregacij. Celo poljska delavska društva v Essenu na Vest-falskem so poslala svoje zastopstvo. Za zborovanja določene dvorane so bile premajhne, da bi sprejele vase ogromno množico udeležencev. V solato ob 5. uri popoldne se jc vršilo prvo plenarno zborovanje ob navzočnosti deželnega maršala grofa Badenija, zastopnika ccs. namestnika vladnega svetnika dr. Grodzickega, nadškofov dr. Bilozevskega in Tcodorovvlcza, številnih škofov ter mnogi zastopniki poljskega plemstva, med temi grof Stanislav Tarnovski, knez Sapieha, kne-ginja Czartoryska, mnogi poljski poslanci ter delegati vseli konzistorijev, tako iz ruske Poljske, kakor tudi iz Pruskega. Ko se jc odpela znamenita himna Matere Božje pesnika Mickievvicza, jc čal njega ekscelenco: pravi, da je že Iri tedne, kar sc je preselil odtod v drugo stanovanje, a. žc . . to sc pravi, ne žena, temveč tuja žena (na Voznesen-skem mostu'), ta dama je rekla, da je bila še prod tremi dnevi pri njih, to se pravi, na tem stanovanju . . . Kuharica pa mi je povedala, da je stanovanje njegove ekscelence najel nek mlad gospod Bobinicin . . .« »Ah, sto vragov, sto vragov!« . . . »Blagorodni gospod, jaz sem ves prestrašen, ves otrpel!« »Eh, vrag z vami! Kaj pa mene briga, če ste vi prestrašeni in otrpli? Ah! Von je smuknilo nekaj, ven . . .« »Kje? kje? Zakričite samo: Ivan Anclrejič, in jaz takoj pritečem . . .« »Dobro, dobiH). Ali, vrag vzemi vse, vrag vzemi vse! Ivan Andrejič!!« »Tukaj!« je zakričal Ivan Andrejič vrnivši se ves zasopel. »No, kaj? Kaj? Kje?« »Ne, jaz sem sa.mo tako . . . hotel sem vprašati, kako imenujejo to damo?« »Glaf . . .« »Glafira ?« »No, no čisto Glafira . . . oprostite, no morem vam povedati njenega imena.« Častitljivi gospod je pri tem pre-blcdol kakor, stena. govoril prvi škof v Przemyslu dr. Pol-czar. V prisrčnih besedah jc pozdravil vse udeležence ter je omenjal razne nevarnosti, katerim so izpostavljeni katoliški Poljaki. S krepkimi besedami je napadel soc. demokracijo, ki jo je označil kot protinarodno. Podrobno jc razpravljal o ateistični propagandi, ki jo vodi liberalni element na ruskem Poljskem in ki se počasi širi tudi v Galicijo. Svoj nagovor jc končal s pozivom, naj 1'oljaki svoje dosedanje pasivno stališče opuste ter stopijo v odkrit boj za katoliške ideje. Potem jc prebral nanj naslovljeno pismo kardinala Mcrry dei Vala, v katerem sporoča v imenu papeža shodu apostolski blagoslov. Shod je nato sklenil resolucijo, v kateri se izreka udanost papežu in energično protestira proti ropu papeževe posvetne moči. Soglasno je tudi sklenil shod poslati cesarju udanostno brzojavko. Nato sc jc volilo predsedstvo katoliškemu shodu. Kot častni predsednik je bil izvoljen grof Stanislav Tarnovski, predsednik krakovske akademije znanosti in kot pravi predsednik pa knez Ladislav Sapieha. V predsedstvo so bili nadalje izvoljeni deželna poslanca Laskovski in ,Tedne-jovicz, član gosposke zbornice Goray-ski, soproga ces. namestnika. Bobrzyn-ska, kneginja Czartoryska, predsednik krščanskih delavskih organizacij pa ruskem Poljskem pater Godlcvski in rektor lvovske politehnike profesor Thullie. Po volitvi predsedstva so se vršili pozdravni govori. V imenu krakovske akademije znanosti je govoril grof Stanislav Tarnovski. V imenu deželnega zbora in gališkega deželnega odbora jc pozdravil kongres deželni maršal grof Badoni. Povdarjal je, cla jc gališka dežela bila na početku konstitucionclne dobe v Avstriji vedno zvesta katoliški veri ter je to svojo zvestobo ludi javno izražala. Z novo volilno reformo se bo sicer značaj deželnega zbora, nekoliko spremenil, toda ostal bo vedno zvest katoliški ideji. V imenu mesta Prze-mysla jc govoril deželni poslanec, in župan Dohuski. V imenu krakovske, univerze je pozdravil kongres profesor dr. Czerkovski. Duhovnik Gralcvski jo pozdravil kongres v imenu varšavskih škofov in krščanske, delavske organizacije na ruskem Poljskem. Delegat Bronsdorf iz Poznanja jc pozdravil kongres v imenu marijanske kongre-gacijc v Poznanju, poslanec Czielecki v imenu kmetijskih društev, poslanec Stanislav Ba.de ni v imenu društva za katoliško propagando, dr. Lubetzky v »Da, seveda nc Glafira, jaz sam vem, da ne Glafira, tudi ta ni Glafira. Sploh pa, s kom pa je ona?« »Kje?« »Tam! Ah, vrag vzemi vso, vrag vzemi vse! (Mladi gospod ni mogel obstati na mestu od besnosti.) »A, vidite! Kako pa. da slo vedeli, da sc imenuje Glafira?« »Ah, vrag vzemi vse skupaj! Kakšne komedije uganjate! Saj vendar trdite, da se vaša ne imenuje Glafira !...« »Blagorodni gospod, kakšen Ion jo. to!« »A, vraga, kaj bi s tonom! Kako pa je s to ženo, ali jo vaša?« »Ne, to so pravi, jaz nisem oženjen . . . Toda jaz ne bi luča.l poštenemu človeku ki jo v nesreči, človeku, no rečem, ki je vreden vsakršnega spošto-vanja, ki pa je vendarle na. vsak način dobro vzgojen in olikan, pri vsaki besedi vraga za vrat. Vi govorite neprestano: vrag vas vzemi! vrag vzemi vse.« »No, da., vrag vas vzemi! Tu imate, ali razumete?« »Vi ste popolnoma oslepljeni od jeze, zato molčim. Moi Bog, kdo pa je to?« »K jo?« Bozlogei so jo šum in smeh; <1 voj-e. čednih deklet jo prišlo dol po stopnicah, Oba sta planila k njim. imenu katoliškega društva za ljudsko izobrazbo. Govorili so šc delegat iz Es-sena Michalski, v imenu galiških kr-ščanskosocialnib delavcev Stanislav Zgorniak in odposlanec odbora za mednarodni cvhar. kongres Skarzyn-ski, ki je povabil Poljake k dunajskemu kongresu. Po kratkem zaključnem govoru škofa dr. Belczarja jc zborovanje končalo. V nedeljo sc jc vršila velika manifestacija vseh slojev. Ob 7. uri so brali trije škofi v katedralni ccrkvi prve sv. mašo, po katerih jo pridigoval nadškof Bilczcvski o zvezi Matere Božje s sv. evliaristijo. Ob pol 10. uri se je brala slovesna služba božja, med katero jc pridigoval nadškof Teodorovicz o krščanski ljubezni. Po službi božji se je vršila procesija, ki se je je udeležila ogromna množica ljudi. V procesiji, ki jo šla od katedrale do cerkve Srca Jezusovega, so nosili alabastrov kip Matere. Božje, ki jo je prinesel sv. Inocen-cij iz Kijeva v Przemysl. Procesije se jc udeležil deželni maršal, kakor tudi mnogi poslanci in vsi škofje. V cerkvi Srca Jezusovega jc imel škof Bandur-ski kratek nagovor, po katerem se je poljsko ljudstvo posvetilo Srcu Jezusovemu. Ob 3. uri popoldne jc bilo drugo plenarno zborovanje pod predsedstvom kneza Sapieha. Prvi referat »o nevarnostih, ki groze katoličanstvu med Poljaki«, je imel predsednik akademije znanosti grof Tarnovski. Med drugim je razpravljal tudi o vplivu slabe literature in političnih umorov, ki so tako pogosti na ruskem Poljskem. Tudi je povdarjal, cla jo potrebno zahtevati od kandidatov za poslanske mandate izjave, če so katoliškega mišljenja. Podlaga krščanskemu življenju mora bili dobro poznavanje, katekizma. V tem smislu stavljene resolucije so bile sprejete soglasno. Urednik Jescke-Cboriuski je govoril o vplivu moderne literature na človeško življenje. Državni poslanec dr. Bililv je govoril o nesrečnih posledicah pitja iu pravdarstva, ki zahteva zlasti med kmečkim prebivalstvom mnogo žrtev Stavil jo tri resolucije, v katerih jc zahteval, naj se v občinah uvedejo obli-gatorična, razsodišča, naj bodo gostilne ob nedeljah in praznikih popolnoma zaprte in tretjič, naj so ustanovi stalna komisija, ki naj metodično izvedo hoj proti pitju. Četrti referent Konop ka jc govoril o boju proti nenravnosti in umazani literaturi. Sprejelo so sr sledeče resolucije: 1. Država naj energično posreduje proti prodaji umazane literature na »Ah, kdo pa, je to? Kaj pa hočete?« »Kam pa silite?« »Sa.j nista!« »Kaj, nista zadela, pravili? Izvo-šček!« »Kani pa, gospodični?« »K Pokrovu. Sccli, Anuška, popeljem te tja.« »Tako, jaz sc vsodom s te strani, Poženi, izvošček, in vozi hitro! . . .« In odpeljali so se. »Od kod pa ti clve?« »Moj Bog, moj Bog! \li nc bi šla navsezadnje gor?« »Kam?« »K Bobinicinu seveda . . .« »Ne, ni mogoče . . .« »Zakaj nc?« »Jaz bi navsezadnje šel, toda tedaj bi ona rekla nekaj drugega, ona. ... In obrnila vso skupaj, saj jo poznamo! Ona bi rekla, da jc prišla nalašč, da bi me zalotila s komurkoli, pa bi zvalila vso krivdo name!« »In vedeti pri vsem tem, da jc ona tam! Toda čujte, — jaz ne vem zakaj, — pojdite k generalu . . .« »Ali on so je vendar preselil!« »Vseeno, razumete? Ona jo šla navzlic. temu; no, pa pojdite še vi - sto razumeli? Napravile tako, kakor da nc veste, da sc jo general preselili kakor železniških postajah in razstavljanju v izložbah trgovin; 2. cla učitelji, ki razširjajo med učence brezverstvo. ne smejo trpeti; 3. da se naj izvede reforma nravstvenih zakonov. O teh referatih se je vršila daljša diskusijo, v kateri je prišlo na razgovor tudi zmanjšanje števila praznikov. Kongres se je izrekel proti zadnjemu ter je tudi sprejel resolucijo, v kateVi se protestira, da poučujejo judovski učitelji v nekaterih poljskih ljudskih šolah katoliško mladino. Po kratkem odmoru se je pričel drugi del zborovanja. Referat »o katoliški vzgoji doma in v šoli« je imel šolski nadzornik dr. Koscuski, ki se je energično izrekel za konfesionelno šolo, kar je kongres z velikim odobravanjem sprejel na znanje. Referirala je tudi grofica Lubin-ska »o vzgoji deklic« in ravnatelj Kro-dovski »o vzgoji v srednjih šolah«. Po kratki diskusiji se je zborovanje z nagovorom škofa Novaka iz Krakova zaključilo. Istočasno s plenarnim zborovanjem se je vršilo tudi posvetovanje krščanskih delavskih organizacij iz Galicije, ruske Poljske in Pruskega. Po referatih dr. Schmvda in glavnega predsednika dr. Zgorniaka so bile sprejete resolucije, v katerih se zahteva postavna ureditev pomožne akcije za mladoletne delavke, hitro izvedbo socialnih zakonov, zgradbe delavskih hiš itd. V ponedeljek dopoldne so se nadaljevala posvetovanja v treh sekcijah. V eni so se vršile razprave o varstvu žensk, v drugi o vprašanju organizacije vajencev in mladostnih delavcev in v tretji o organizaciji Marijinih družb. Ob 11. uri dopoldne se je vršilo plenarno zborovanje, na katerem je profesor Čzerhovski referiral o katoliški organizaciji v Galiciji ter predlagal, naj se v Galiciji ustanovi stalna zveza vseh katoliških društev. Sklenilo se je. ustanoviti komisijo, ki naj označi in določi obliko enotnejše katoliške organizacije v Galiciji. Sprejela se je tudi resolucija, naj se katoliška društva v Galiciji za enkrat ne udeležujejo političnega dela. Knez Sapieha je referiral o vprašanju stalne zveze z avstrijsko katoliško Unijo. Sklenilo se je stopiti ž njo v zvezo. Ob 5. liri popoldne se je vršila zadnja seja. Zaključni govor je imel škof iz Trnovega. Česar je poslal kongresu pozdravno brzojavko. Zadnji nagovor je imel grof Tarnovski kot časten predsednik. Zvečer se je kongres zaključil. KNEZ THUN V ISCHLU. Češki namestnik knez Thun se je odpeljal včeraj zvečer v Isclil, kjer ga zasliši danes ali jutri ccsar, da mu poroča o svoji spravni akciji. Voditelj čeških Nemcev, namestnik višjega deželnega maršala dr. Urban, se povrne s poletnih počitnic že koncem avgusta v Prago kakor tudi načelnik kluba čeških deželnih poslancev, član gosposke zbornice dr. Skarda. Voditelji obeli strank veleposestva so tudi obljubili knezu Tliunu, da okrajšajo letošnje poletne počitnice in da pridejo začetkom drugega septemberskega tedna v Prago. Kdaj da pride v Prago ministrski predsednik Gautsch, šc ni natančno določeno, a sodijo, cla pride dne 12. septembra. Baron Gautsch namerava občevati z voditelji obeh taborjevin jih v imenu vlade pozvati k spravlji-vosti. Če se sklice češki deželni zbor, bodo v prvi formelni seji volili nekaj novih članov v narodno politično ko- da ste prišli k njemu po ženo, no in tako dalje.« »A potem?« »No, a potem zasačite dotično osebo, ki jo iščete, pri Bobinici. Da te vrag, kakšen zabit . . .« »No, kaj pa vas to briga, ako jo zasačim? Vidite, vidite!« »Ali, prijatelj dragi . . . Kaj? Zopet začenjate, kakor preje? Ah, ti moj dobri Bog! Sramujte se, vi smešni, vi omejeni človek!« »No, da; zakaj pa vas to tako zanima? Vi hočete zvedeti . . .« »Kaj zvedeti? Kaj? Vrag vas vzemi, brigate me vi zdaj! Jaz grem lahko tudi sam, le pojdite, izginite, pomagajte si proč, kar tecitc, marš!« »Blagorodni gospod, vi se skoro iz-pozabljate!« je zakričal gospod v kožuhu obupno. »Kaj pa je? Kaj pa je potem, če se izpozabljam?« je zasikal mladi gospod s stisnjenimi ustnicami in stopil v raz-jarjenosti prav k gospodu v kožuhu. »No, torej? Pred kom se izpozabljam?« je zagrmel nanj in stiskal pesti. »Ali, blagorodni gospod, dovolite . . »No, kdo ste vi, pred kom se izpozabljam? Kako jc vaše ime?« misijo, ker je umrl dr. Eppinger, odstopil poslance Reichelt in ker je poslal knez Thun češki namestnik. Med posvetovanji narodnopolitične komisije, oziroma njenih pododsekov, deželni zbor ne bo imel sej. Češki deželni zbor se skliče šele, če se sporazume ivarod-nopolitična komisija v spornih vprašanjih. Ministrski ^vei bo sklepal-sredi septembra, kdaj da naj se skliče dVžav-Tli zbot, ki pred oktobrom naj hrte nc bo zboroval. Nemci' naglašajo, da se glede na praška pogajanja ne sme državni zbor pozneje sklicati, ker ga čaka veliko dela. DR. SCHREINER O ČEŠKO-NEMŠKI SPRAVI. Na sestanku nemških zaupnikov je bivši minister dr. Schreiner razpravljal tudi o spravnih pogajanjih. Izvajal je med drugim: Če liočc izvesti ministrski predsednik Gautsch spravo med Čehi in Nemci, se morajo ustvariti take razmere, ki bodo Nemcem omogočile verovati miroljubnim glasovom, kar je pa zgolj mogoče, če sc priznajo nemške zahteve. ŠLEZIJSKI ČEHI IN NEMŠKO-ČEŠKA SPRAVA. Opava, 30. avgusta. Tu sc je posvetovala narodno-socialna stranka v Šleziji o reorganizaciji stranke. Sklenili so izjavo, ki izvaja med drugim: Vlada namerava na Češkem zopet uvesti spravna pogajanja. V imenu veliko tisoč šlezijskih Čehov pozivamo v tem kritičnem trenutku češko delegacijo, naj ne sklene miru, marveč zahteva, da se reši istočasno češko-nemški spor v vseh treh deželah češke krone kakor tudi na Nižjem Avstrijskem. Ne pozabite šlezijskih Čehov in vztrajno zahtevajte enakopravnost Čehov po vseh deželah. Brez sprave v Šleziji je tudi nemogoča sprava na Češkem. WOLF IN THUN. Wolfova »Ostdeutsche Rundschau« izvaja, da jc Thunova misija že zdaj izjalovljena, ker Nemci po večletnih bojih ne bodo sklenili take sprave, ki bi ne obsegala v polnem obsegu nemških zahtev. Knez Thun ni dozdaj položaja še nič izboljšal. ČEHI IN PARLAMENT. Na velikem shodu čeških agrarcev v Prybramu so govorniki nagla šali: »Brez češkega deželnega zbora tudi državnega zbora ne bo.« MAŽARSKE ZMEDE. V Budimpešti se še Vedno trdovratno vzdržuje poročilo, da bo 10. ali 12. septembra predlagal Khuen. da naj se ogrski državni zbor razpusti in razpišejo nove volitve. Gotovo sicer to še ni. ker v opoziciji sami jako poka. Morebiti Khuen z razpustom zbornice le straši opozicijo, ki se novih volitev zelo boji. Zadnje ogrske volitve šo stale milijone in še zdaj niso napolnjene volilne blagajne. Za tehnično obstrukcijo se ne zavzema Košut, poslanec Vlatky-Schlichter je Jia. naznanil Košut,u, da. izstopi iz stranke, ker nasprotuje skupnemu nastopu z Justhovci. PAPEŽ je imel v ponedeljek zopet prve privatne avdijence. Sprejel je kardinala nadškofa iz Rio de Janeiro Albuquerque, kardinala Vanuttelija in vikarja ter škofa iz Pordo.se in Vucatana. ANGLEŠKA ČASTNIKA OSUMLJENA VOHUNSTVA. K i e 1, 30. avgusta. Na da,nski ribiški ladji »A. S. št. 210«, so prijeli dva angleška častnika, ki sta osumljena »Jaz ne vem, kako to, mladi gospod, čemu ime? . . . Tega vam nc morem povedati . . . Raje grem z vami. Pojdiva, jaz nc odneham, pripravljen sem na vse . . . Toda, verjemite, jaz zaslužim, da se lepše občuje z menoj! Nikjer in nikdar se ne sme izgubiti prisotnosti duha, in ako ste zaradi česarkoli slabe volje, — jaz lahko uganem, zaradi česa, tedaj sc še nikakor ni treba izpozabljati ... Vi ste še zelo, zelo mlad človek! . . .« »Kaj pa me briga, če ste vi starec! Prava reč! Pojdite že proč, kaj pa se potepate tod?« »Zakaj bi bil jaz starec? Kakšen starec sem jaz? Seveda, po stanu, toda potepam se pa nc . . .« »No, to se vidi! Ampak spravite se proč . . .« »Ne, tedaj grem že raje z varni; vi mi ne morete braniti. Jaz sem tudi udeležen pri stvari, jaz grem z vami..« »No, potem pa potihem, mirno in molčite!« Oba sta vstopila v hišo in šla po stopnjicah navzgor v tretje nadstropje. Bilo je popolnoma temno. (Dalje.) vohunstva. Ogledavala sta namreč na morju nemško vojno brodovje. Častnika se nista mogla izkazati. Dansko ribiško h djo so zaplenili. MAROČANSKO VPRAŠANJE. Nemci v rajhu in tudi v Avstriji se vedno bolj jeze na »N. Fr. Presse«, ker je objavila tisti članek, v katerem je angleški diplomat napadel politiko Nemčije. Avstrijski Nemci že zahtevajo, da mora angleški dunajski poslanik odstopiti radi »Prešinega« članka. Nemci v rajhu sc osobito jeze zato, ker plešejo avstrijski svobodomiselni Nemci tako, kakor jim gode Moric Benedikt, ki je s celo zadevo popolnoma zadovoljen. ker je napravil senzacijo, za. katero ga zavida celo dr. Adler, ki se v svojem glasilu norčuje, češ, da je in-špiriral dotični članek vratar angleškega poslaništva po svojem prijatelju branjevcu Frančišku Zvviržini. Sicer pa širšj svet kljub dementiju še vedno sodi, da sir Cart\vright glede na »Pre-šin« članek ni tako nedolžen, kakor za-trja. Sir Cartvvright je namreč že enkrat Nemce hudo zdražil, ko je tudi v časopisje razširil neki svoj članek, v katerem je naglašal, da so se Bavarci že naveličali Nemčije. Takrat je bilo vse nemštvo razburjeno, zdaj je pa šc bolj, ker Nemce jezi, da ne morejo Franciji narekovati svojih zahtev, kakor bi radi, ker se angleških vojnih ladij boje in je zato nemški cesar v svojem govoru naglašal potrebo močne nemške vojne mornarice. Admiral von Koester je bil glede na cesarjev govor v Hamburgu po dopisniku »Daily Mai-la« vprašan, če naznanja Viljemov govor morebiti novo mornariško predlogo, von Koester je pa odgovoril, da se cesarjev govor ne sme tolmačiti tako, da bi Nemčija povečala brodovje čez načrt o brodovju. a da vsi narodno misleči Nemci žele, če bi bilo nemško brodovje tako mogočno, kakor to želi cesar Viljem. — Na Dunaju se govori, da je sir Cartwright prosil angleško vlado, da naj ga odpokliče. Časopisje v rajhu pa celo zahteva, da naj Nemčija odpokliče svojega dunajskega poslanika v. Tschirschky toliko časa, dokler ostane na svojem mestu sir Cartvvright. »National-Zeitung« celo zahteva, naj Nemčija bojkotira angleško blago. Moric Benedikt se pa smeja v pest, ker je tako zdražil germansko nemiško pleme. BOJ ZA PERZIJSKI PRESTOL. Pri Seenmnnu s>o bile poražene vladne čete. Ubitih in ranjenih je bilo več sto oseb. Poroča se, da prodira eks-šali proti Teheranu. BOJ OB BOSANSKI MEJI. .»Ikdam« poroča, da so streljali dne 6- avgusta med Sajadlijem in Oklani-■ kom av.strijsi orožniki na. turško patruljo; Ubit je bil neki turški Četovodja, eh vojak je bil pa ranjen. Dva. turška vojaka pogrešajo. Uradno potrjeno to poročilo še ni. DISCIPLINA NORVEŠKE ARMADE. V Štenkjenu so zaprli nekega vojaka dva dni, ker je ob vajah izgubil nekaj stvari. Ko so to izvedeli njegovi tovariši, je korakalo 500 vojakov z nasajenimi bajoneti pred zapore, kjer so oprostili jetnika. Nekega podpolkovnika, ki jih je miril, so pretepli. Uvedli so preiskavo. PORTUGALSKA. Iz Lizbone poročajo: Trgovski krogi tožijo, da se pojavlja v prometu vedno več popirnatega denarja, za katerega v državni banki ni pokritja. Zveza obrtnikov je napovedala protestno zborovanje. ZAPLEMBA LADIJ NA ANGLEŠKEM. Angleške oblasti so zaplenile grofu Barrovvu tretjo vojno ladjo na prošnjo portugalske vlade, ki je naznanila, da oborožujejo ladje portugalski rojalisti, ki so že napadli neko portugalsko vojno ladjo, kakor zatrja »Daily Express>«. VSTAJA NA JAPONSKEM. Na otoku Formosi je izbruhnila vstaja. Rod Fuzenicijev je razrušil poštne in brzojavne postaje. Vstaši so zažgali japonske trgovine. Mnogo policistov in vojakov je bilo v boju z vstaši ubitih in ranjenih. Dve japonski bojni ladji ste izkrcali na otok vojaštvo KITAJSKA OBOROŽEVANJA. Kitajska vlada je sklenila, najeti posojilo pri nekem angleškem sindikatu v svrho reorganizacije svoje mornarice. SPOR MED TURČIJO IN ANGLEŠKO. Iz. Carigrada se poroča, da so an-gleško-turška pogajanja glede na bag-dadsko železnico brezuspešna in da jih bodo najbržc prekinili. Štajerske novice. š Cirkovce pri Pragerskem. Na praznik ii. septembra bo excelenca kne-zoškof dr. Miha Na potnik slovesno blagoslovil novo župno cerkev v Cirkov-cah. Cerkev jc res krasno delo. Poleg cerkve priča tudi novo, moderno zidano župnišče, da so v Cirkovcah sami vrli katoliško - narodni Slovenci doma. š Duhovniške izpremembe v lavan-finski škofiji. Za provižorija v Št. Ož-baltu ob Dravi pride č. g. Vinko Lo-renčič od Sv. Ane na Krembergu. Prestavljeni so čč. gg.: Franc Letonja iz Skal k Sv. Ani na Krembergu, Anton Pučnik iz Celja v Šmarje pri Jelšah, Ivan Hribar iz Šmarja pri Jelšah na Sladko goro, Simon Šimonc iz Sladke gore v Podsredo, Franc Rampre iz Sv. Vida pri Grobclnem v Marenberg, Fr. Škof iz Marenberga v Kamnlco. Na novo nastavljen je č. g. novomašnik Va« clav Jastrobnik kot kaplan pri Sv. Vi« du na Grobelnem. Prestavljen je 5, g. Franc Ostrž s Ptujske gore k Sv, Križu pri Ljutomeru. — Na novo nastavljen je g. novomašnik Franc Kom« polšek kot kaplan v Škalah. — Č. go« spocl kaplan Jožef Pinter pride iz Mu« te za drugega kaplana v Celje. — Č. g. novomašnik Goleč gre za kaplana na Remšnik. — Č. g. kaplan Adolf Gril je prestavljen iz Remšnika na Muto. —< Novomašnik F. Bervar pride za kaplana na Črno goro. š Umrl je dne 21. avgusta v Žičah pri Konjicah vrli mož Anton Rataj. Pokopal ga je njegov sin Friderik Rataj, kaplan pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Rajni je bil zelo priljubljen, to je posebno pokazal njegov pogreb. N. v m. p.! š Marij anišče v Veržeju ob Muri. Vi tem vrloslovenskem trgu so nedavno tega položili temeljni kamen za zgradbo Marijanišča. Tržan Anton Pušenjak je leta 1908 zapustil svoje premoženje za ustanovitev samostana in deškega vzgojevališča. S pomočjo vrlih Muro« poljcev se začne letos stavba graditi. Temeljni kamen jc slovesno blagoslovil 18. t .m. dekan č. g. Jurkovič. V kamen se je vzidala spominska listina (pergament). Slavnost je bila izredno lepa in veličastna. š Osrednja zadruga za vnovSenj« živine in pospeševanje živinoreje ima v ponedeljek, dne 11. septembra, ob 8. uri dopoldne izvanredni občni zbor v prostorih Zadružne zveze v Mariboru. Dnevni red: Od vlade nasvetovana sprememba pravil. Ako občni zbor ob 8. uri ne bo sklepčen, se vrši isti ob 9. uri ob vsakem številu navzočih članov. Vsi člani prijazno vabljeni. š Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo 27. avgusta po večernicah se je vršila pri nas lepo uspela narodna veselica Bralnega društva. Na. sporedu je bila igra, govor in petje. Govoril je državni poslanec Miha Brenčič. š Konjice. V bližini Keblja na Pohorju je nemška akcijska družba iz Gradca začela z izdelovanjem pohorskega granita. Uslužbenih je krog 100 delavcev - kamnosekov. Nemški delavci so sami soc. demokrati, ki skušajo (udi Slovence dobiti v rdeči tabor. Nedavno se je vršilo soc. demokraško zborovanje. Slovencem je govoril nek rdeči gromovnik iz Ljubljane. Bati se je, cla nam naše dobro pohorsko ljudstvo, pokvarijo izprijeni socialisti. Strokovna Zveza bi imela ugodno torišče. Koroške novice. k Strah pred Orli. Kakor smo že poročali, je c. kr. celovško glavarstvo prepovedalo, cla bi smeli Orli iz Tržiča prirediti izlet v Podljubclj. Orli zaradi tega seveda niso šli v Podljubelj, ker ni njihov namen izzivljati konflikte z oblastmi in se. z Nemci pretepati, ampak slovensko mladino izobraževati. C. kr. celovško okra jno glavarstvo pa sodi menda Orle po nemčurskih hajlovcih in sudmarkovcih, kajti preteklo nedeljo je glavarstvo poslalo v Podljubelj dva orožnika, da sta pregledala vsako luknjo, se ni li kak Orel skrivaj črez Karavanke priplazil. O barone Heine, star .si, pa vidiš revež že same strahove! k Gnštanj—Tolsti vrh. Na praznik dne 8. septembra se vrši v gostilni »Tol-stovrške slatine« veselica z igro »Kmet Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke.« Sodelujejo domači fantje kot igralci in pevski zbor iz Guštajna. Tudi štajerski Slovenci ste prijazno vabljeni! k Guštanj. »Su d ma rko« so ustanovili v Giištanju dno 20. avgusta ter priredili »Sommerfest«. Govornik je seveda zabavljal čez Slovence, privoščil si je poslanca Grafenauerja in druge Slo-vence ter zatrjeval, da mora ostati Gu-»tanj nemški, kakor je bil nekdaj. Ubogi guštanjski tržani, čc bi morali živeti samo od čistokrvnih Nemcev — še slab- še se bi vam godilo kakor sedaj, ko vas komandirajo nemSko-nacionalni uradniki s fužin. Veselica je bila klavrna, ker sta dež in pivo preveč namočila vroče glavo guštanjske nemško-naci-onalnc »elite«. ; Poletna eskadra, katera se jc preko 50 enot močna, udeležila ob navzočnosti prestolonaslednika letošnjih velikih kombiniranih manevrov, jc usidrana v vojni luki, kjer se bo sedaj postavilo mnogo vojnih ladij iz službe, nekaj pa na novo uvrstilo v službo, da se bo tako sestavila takozvana zimska eskadra. Za poveljnika zimske eskadrc je cesar imenoval .kontreadmirala grofa Lanju-sa pl. Wellenburg. Zimsko eskadro bo tvorila ena težka divizija obstoječa iz vojnih ladij: »Nadvojvoda Fran Ferdinand«, »Radetzky« in »Zrinyi«. Reserv-na eskadra pa bo sestavljena iz vojnih laclij: »Nadvojvoda Karol«, »Nadvojvoda Friderik« in »Nadvojvoda Ferdinand Max«. Reservni eskadri bo poveljeval linijski kapitan Njegovan. Divizijo križark bodo tvorile križarice: »Sv. Jurij«, »Aspern« in »Zcnta«. Torpedno brodovje pa bo sestavljeno iz rapidne križarke »Admiral Spaun« in iz več večjih in manjših torpedovk. Poveljnik torpednega brodovja. lx> linijski kapitan Kastner. Vojna ladja »Cesarica in kraljica Marija Terezija« je določena za stacijsko vojno ladjo v Levanti, kamor bo po končanih popravilih odplula. Zidarski štrajk, kateri tu že devet tednov traja, stopa v zadnjem času v stadij, iz katerega se da sklepati, da se topot rdeči terorizem ne bo obnesel. Vršila so se pred kratkim pogajanja med delodajalci in delojemalci. Ker se pa rdečim kolovodjem ni posrečilo najti pravega izhoda, s katerim bi se dala prikriti njihova nerodnost, so se pogajanja razbila. Med zidarji je opažati velika nezadovoljnost. Kako tudi ne! Saj jih jo rdeči terorizem zapeljal tako daleč, da bo šla kmalu cela poletenska sezija brez zaslužka mimo njih. Podpore 16 K na teden so jako pičle. Kakor se sliši, je nekaj zidarjev že pripravljenih zapustiti rdeči tabor in se vrniti na delo. Zidarji so izprevideli, da je stavka ponesrečena in da vodstvo tu-ka.jšrie soc. demokracije samo radi tega spravo zavlačuje, ker trenot.no ne more najti nobenega izhoda, s katerim bi zidarjem prikrilo svojo nerodnost. Jako slabo ie uplivala. na celo zadevo tudi ona. petarda, katera je bila vržena v barako, kjer so bili nastanjeni zidarji Unionske družbe. Prebivalstvo je prepričano, da je moral hiti storilec le kak brezvestni stavkujoči zidar. Družba Union je dobila zopet, nekaj zidarjev od drugod, katerim bodo sledili šc drugi. je socialno demokracijo podkupil, da je pri letošnjih državnozborskih volitvah šla v boj za kandidate industrijskega Bunda! Zato je pisanje »Zarje« zoper sladkorni kartel le pesek v oči. Kaj bo Adler rekel? ■ Povsod nazaduje o. Avstrijski socialni demokrati, med njimi tudi slovenski, so lahko tolažijo, da, gre socialna demokracija rakovo pot tudi v drugih deželah. Tako jc štela socialno-demokraška strokovna zveza v Švici koncem leta 1908 še 75.000 članov, do konca leta 1909 se je to število znižalo na 66.000 in sedaj izišlo poročilo tajništva rdeče strokovne zveze izkazuje za leto 1910 samo še 58.621,. Nazadovali so torej socialni demokrati v Švici v dveh letih okroglo za 17.000 članov v svojih strokovnih organizacijah. Da je pa bistveno število članov šc bolj nazadovalo, jc gotovo, ako pomislimo, da, so se v omenjenem času priklopih; rdeči strokovni zvezi tudi organizacije državnih uslužbencev, ki so v novi statistiki že štete. Delavstvu se odpirajo oči! -f Lep sodrug. Pred sodiščem v Budimpešti se je moral pretekli teden zagovarjati tajnik tamošnjega social-nodemokraškega knjigoveškega društva, ki je svoječasno pobegnil s 4414 franki društvenega denarja. Kljub temu, da je oženjen, je vzel na beg s seboj neko mlado delavko, s katero se je seznanil v društveni posredovalnici za delo. Pred sodiščem je defravdant skesano zagotavljal, da se bo trudil, povrniti škodo. Z ozirom na to je bil obsojen samo na pet mesecev ječe. Tako '+ Zmaga S. L. S. Pri občinskih volitvah v Št, Jerneju na Dolenjskem je zmagala na celi črti S. L. S. V prvem razredu jc dobila S. L,. S. 93 glasov, liberalci 15, v drugem S. L. S. 119, libe ralci 30, v tretjem S. L. S. 245, liberalci 61. — Liberalizem tudi na Dolenjskem na celi črti propada. -]- Občni zbor »Slomškove zveze« se bo vršil v četrtek dne 7. septembra 1911 v „Ljudskem domu" v Ljubljani. — Dnevni red je sledeči: 1. Ob 9. uri sveta maša v kapeli čč. oo. jezuitov. — 2. Zborovanje v »Ljudskem domu": a) pozdrav, vb) odbo-rovo poročilo, c) predavanji: l. Sola bodi temelj narodno gospodarskemu napredku. (Sadjarski nadzornik g. Martin Huniek.) — 11. Kaj zahteva sedanja doba od slovenske učiteljice? (Učiteljica gospodična Marica pl. Kleinmaverjeva.) -- 3. Dopolnilna volitev ene odbornice. — 4. Obravnava samostalnih predlogov, ki pa se morajo nekaj dni prej izročiti odboru. — 5 Slučajnosti. — V Dobrepoljah, dne 20. avgusta 1911. — Franc Jaklič, t. č. predsednik. Ivan Štrukelj, t. č. tajnik. VeJekapitalistične roparje ua- današnja »Zarja« zaradi podra-sladkorja, To jc zelo čudno, da socialni demokrati šele zdaj na to spomnili, ko smo jih mi podregali. Ampak nekaj jc vseeno boljše kakor nič in zato se z »Zarjo« popolnoma strinjamo, če vclekapitalistične roparje prijema. Le. to bi imeli pripomniti: kdo bo pa kaj zoper kar tele naredil? Mar socialni demokrati? Zoper kartele se bojuje S. L. S. in bil je dr. Krek, ki je izdelal zakon zoper karlele. Dobro sc pa, spominjamo, da jc s tom radikalnim zakonom zoper kartele bila posebno nezadovoljna ravno socialna demokracija in so zato v dr. Kreka zaganjala. Vemo pa tudi zakaj in tudi socialna demokracijo ve zakaj. Zato ker jo avstrijska socialna demokracija ponižna dekla »velekapilalističnih roparjev«. Bil je ravno sladkorni kartel, ki pada žen j a so se ima socialna demokracija zopet enega »mučenika« več. Izza kulis socialne demokracije. »Grazer Tagblatt« poroča o zanimivi sodnijski razpravi, ki so je vršila pred dnevi v Brunšviku. Bivši predsednik socialno-d cmok raš k o kamnoseške organizacijo, Maks Holl, po poklicu kamnosek, je namreč lani pri stavki stav binskih delavcev v Brunšviku fungiral kot vodja stavke. Poverjeno mu je bilo izplačevanje podpor za časa stavke ter je pri tem poneveril stavkarske denarje in ponaredil izplačevalne listine, v katere jo zapisa.! večje podpore, kot pa jih je izplačal. Ilofl je v splošnem priznal svojo krivdo, a so jo pri tem opravičeval, da jo bil prisiljen k tem manipulacijam, ker jo moral pogojevati denar iz stavkarskoga fonda odbornikom organizacijo. Obsojen je bil na tri mesece ječe. Ako so razmere v socialni demokraciji tako sramotne v Nemčiji, kjer .ie pravzaprav ognjišče socialno demokracijo, kako mora biti šolo drugod in zlasti v naši ljubi Avstriji. -j- »Učiteljski žepni zapisnik«, ki ga. izda. letos »Slomškova, zveza«, izide te dni. Opozarjamo k r a j n e šolske sveto in šolska, v o d s t v a, n a j ga, naročajo obenem s šolskimi tiskovinami iz »Katoliško tiskarne«. Svoji k svojim! 4- Razpisane učiteljske službe. 1. Na enorazrednici v Starem kotu. Rok do 19. septembra. Okr. šolski svet Kočevje. — 2. Na enorazrednici v št. Lenartu nad Škof jo Loko. Bok do 15. septembra. Okr. šolski svet v Kranju, r— Nedavno v Karlovih Varih odkriti spomenik cesarju Francu Jožetu I. V ljubljanski okolici: 1. na enorazred-nicah na Golem, v Notranji gorici, v Podli pi in v Rakitni. — 2. Vodi t oljsko in učiteljsko mesto na enorazrednici v Škocijanu; na tej šoli jc tudi 11. provi-zorični razred. — 3. Nadučiteljska služba v Št, Jerneju pri Grosuplju. — 4. Po eno učuo mesto na dvorazrednici v Črnučah, na štirlrazrednici v Šmarju in na šestrazreclnici v Spodnji šiški. Rok do 15. septembra. — V kamniškem okraju: 1. Učna in voditeljska mesta na. onorazrednica.il v Pečali (za moške prosilce) in na Krtini. — 2. Nadučiteljske službe na Brdu, v Vodicah in v Domžalah. — 3. Po eno učno mesto v Zgornjem Tuhinju in v Domžalah. Rok do 15. septembra. — V kočevskem okraju: 1. Nadučiteljska služba v Ribnici ter po eno učno mesto na deški in dekliški šoli v Ribnici. — 2. Nadučiteljska služba v Fari vasi. — 3. vod it ol j.sk a in učiteljska služba, v Kužclju. -■- V logaškem okraju: 1. Nadučiteljska služba pri Sv. Vidu nad Cerknico in nadučiteljska služba v Planini. Rok do 26., oziroma 18. septembra. - Iz Šenčurja. Dvanajsl kratili strel iz našega velikega topa nam jo v nedeljo, 27. t. m., naznanjal, da je zopet izvoljen za župana pristaš S. L. S., Janez Blagne, posestnik in gostilničar v Šenčurju. Naši liberalci so strašno jezni in vsi zbegani, ker so si reveži toliko prizadejali ponoči in podnevu, tako lagali, da. se je kar kadilo za njimi, pa vso zastonj, propadli so v vseh treh razredih, in sicer z ogromno manjšino. Sedaj pa se v »Slovenskem Narodu« tolažijo, da hi bili lahko vložili ugbvor, pa so toliko ponosni in velikodušni, da bodo rajše počakali, da naša stranka sama od sebe razpade, potom pa, pravijo, da bo šolo zaplapolala njihova zastava, ako jc preje ne bodo molji snedli. Kdaj in kako se bo to zgodilo, tega no. pove nobena pratika. To jc prvi de) njihovega, modrovanja. Sedaj pa pride šc višja filozofija! Pravijo, da mi pri občinskih volitvah že grozo nazadujemo. ln sicer zakaj? Le poglejmo! Prvič smo zmagali v dveh razredih; ko so bile volitve ovržcuc, smo zmagali v vseh treh tako. tla so liberalci rešili h: tri odbornike. Dne 10. avgusta so bile zopet volitve, v katerih smo zopet, sijaj no zmagali; liberalcem ie ostal lo šc eden možakar, toda. še ta jo volil našega župana. To se pravi torej po »Naro. dovo« hiteti v propad. Do ta.kih kon-kluzij, ali bolje rečeno konfuzij more priti le lak, ki »Narod« bere. Vlom. V Gorjah jo pri nekem posestniku nek dosedaj šo neznan lopov pri hišnem oknu vlomil železno omrc ž je ter potem prišel v sobo in ukradel zlat poročni prstan z datumom 12./9. 1.889 in črkama B. F., par zlatih uhanov s temnoinodrini kamouom, zlat prstan 7. belim kamenom in on star avstrijski zlat. Prodajalca naj so takoj izroči najbližji varnotsni oblasti. — Nevarna dvojna rešitev iz Save, Minulo soboto sta v zagrebški civilni plavalni Soli dva rokodelska pomočnika. zašla predaleč v odprto Savo in se, nevešča, plavanja, začela potapljati ter na pomoč klicati. Navzoči plavalni mojster Lasič jo v vsej obleki takoj skočil v vodo in hitel za. njima, ki ju je Sava že precej daleč zaneslo, in sta popila že dokaj vode. Ko ju je dosegel, sta so ga oba krčevito prijela, kar je bilo sedaj seveda za vse tri skrajno ne- varno. Z naporom vseh svojih moči je Lasič skušal rešili oba, toda bilo je skoraj nemogoče. V zadnjem hipu je došel na pomoč brodar, ki je s čolnom prišel tako blizu, da je Lasiču mogel pomoliti drog. Nevarnost jc bila s tem premagana in kmalu sta se prestrašena. in oslabljena ponesrečenca nahajala na varnem. — Skesan vojaški begunec. V Os-jeku je pred petimi meseci pobegnil no k lopničar tamošnjega 38. polka, ki se kot. razvajen sin premožnih starišev kar ni mogel navaditi strogega in trdega vojaškega življenja. Šol je v Srbijo in tam postal vojak; izpočetka mu jc zelo ugajalo, toda. kmalu so ga začeli sumničiti vohunstva in ga zato preganjati s krivičnimi kaznimi, ukori itd. Sedaj jo. fant videl, da je io. še boljše služiti lastni domovini, nego tuji ter je pobegnil; skesano se je javil pri svojem polku v Osjeku, kjer so ga seveda pred vsem spravili v kletko in uvedli proti njemu kazensko postopanje. Upajmo pa, da bo sodba z ozirom na njegov kes milo izpadla. — Naporne izkrcevalne vojaške vaje v Dalmaciji so dokazale veliko odpornost in vztrajnost našega vojaštva. Moštvo jc zelo trpelo na pomanjkanju hrane in vode, ki so jo v avtomobilih vozili iz Zadra; strašna jo bila tudi vročina ter jc šele zadnji dan ozračje ohladil dež. Kljub vseni naporom in težavam pa se je moštvo hrabro držalo do zadnjega in je bilo le par slučajev lahkih obolenj. Poveljniki so se naravnost, čudili vrlim četam. Zato jo bila prestolonaslednikov a pohvala v polni meri opravičena. — Prodaja konj v Gradcu. Oskrbovalna komisija c. in kr. trenske divizije št. 3 v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo dne 27. septembra t. 1., ob 8. uri dopoldne prodala na konjskem sejmišču (klavnica) v Gradcu potom licitacije okoli 160 odbranih konj proti plačilu v gotovini, odpadajoče kolk ovne pristojbine in 3c/o kupnine za krajevni in deželni zaklad za uboge. — Na kongresu pravaške omladine v Dubrovniku je pri komorzu došlo do pretepa, ker nekateri gostje (menda Srbi) niso vstali, ko je godba ponovno igrala hrvaško narodno himno. Pri tem jo jc najhuje skupil policijski komisar Hrus; končno jo redarstvo napravilo red. — Proti analfabetizmu na Hrvaškem. V Zagrebu izide brošura po dva vinarja, v kateri bo opisano stanje an-alfabetizma na Hrvaškem ter začrtana pot, po kateri bi mu bilo najuspešneje odpomoči. Knjižica se bo v 100—150.000 izvodih vrgla med ljudstvo. — Ker mu je nastavil nogo je zaklal zidarski pomočnik Ivan Brand v Mikanorcu kovaškega pomočnika Josipa. Nadj. Živela sta že dalj časa v sovraštvu. Po umoru se jo vlegel v posteljo, od koder so ga vzeli orožniki. — Iz Bohinja. Glede ureditve stalnega tarifa za i z v o š č k c smo prejeli sledečo: To so zamore le na ta način urediti, da se podpora, ki jo dobivata letos le dva posameznika, določi za vse koncesijoniranc izvoščke, oziroma izroči županu, da jo isti po sc--ziji med voznike enako razdeli in onim, ki sc ne uklonijo predpisom županstva, prepove vsako nadaljno vožnjo. Zato sc prosi slavno društvo za promet tujcev v Ljubljani, da naj so nikakor več za posameznike ne določi podpora, pač pa enako za vse zanesljivo voznike, da se potem zarnorejo urediti primerni stalni tarifi v Bohinju. — Turško vidiranje potnih listov za Turčijo. ('.. in kr. konzulat v Tri-polisu jo vnanjemu ministrstvu naznanil. da so je v zadnjem času čestokrat, prigodilo .da so morali tujci, med temi tudi avstro-ogrski podaniki, s posredovanjem konzulata plačati 40 pijastrov globo, ker jo na potnih listih manjkal turški visum. Potniki, ki nameravajo potovali po turškem ozemlju, sc tedaj nujno opozarjajo, da si pravočasno preskrbo to vidiranje potnega lista ter sc tako izognejo škodi in neprilikam on-dotnih oblasti. Tozadevna natančnejša pojasnila dajejo pristojna politična oblastva. Demonstracije v zagrebškem deželnem gledališču. Minolo nedeljo je pri predstavi »Dolarske princese« v zagrebškem deželnem gledališču del občinstva priredil viharne ovacije mlademu igralcu Strmcu, ki je imel nek spor z intendanco, kateri se jc pa sporazumno rešil. Isto občinstvo je burno demonstriralo proti gledališki upravi s klici: »Doljc Troščee! Dol jo. ravnateljstvo! Naj živi gledališka organizacija!« Vendar sc jo vihar kmalu polegel in sc je predstava mirno vršila. Nesreča vsled nevihte. V Dolnjem Miholjcu jc bila te dni huda nevihta z viharjem, ki je na železniški postaji porinil po tiru več praznih voz. Isti hip sta šla po progi nek 17 letni fant in 13 letna deklica, ki vsled prahu najbrže nista videla tekočih voz. Prišla sta pod kolesa ter je deklici odrezalo obe nogi, fantu pa eno; deklica je kmalu umrla. — Dr. Oto Frangeš, vseučiliški profesor v Zagrebu, je poklican k bosanski deželni vladi kot vodja gospodarskega odseka. — Osješki trgovci obiščejo še tekom letošnje jeseni svoje stanovske tovariše v Sarajevu. Isti se že pridno pripravljajo na iskren sprejem osje-ških gostov. — Enodnevna stavka je bila. v soboto v Danubijevili kamenolomih pri Reki. Spočetka je pustilo le 300 dalmatinskih delavcev, ki so se uprli surovosti italijanskega paznika Labi-naca, delo. Prišel je policijski načelnik Minach, ki je delavce pomiril, da so zopet prijeli za delo. Takoj nato je izbruhnil splošni štrajk ter je pustilo delo vseh 1500 delavcev, ki so sedaj zahtevali majhen povišek plače in skrajšanje delavnega časa. Pogajanja je vodil policijski načelnik Minach, ki je došel z 80 policisti. Ravnateljstvo podjetja je kratko odbilo zahteve delavcev, takoj vse delavce odpustilo in izjavilo, naj se delavci, ki hočejo delati pod sedanjimi pogoji, zglasijo v ponedeljek zjutraj, a sprejelo bo, kogar bo samo hotelo. Ker so delavci neorganizirani in v veliki bedi, so se udali. Izgreda ni bilo nobenega. — Prodaja stoječih hrastovih debel. Gozdarsko ravnateljstvo deželne vlade v Sarajevu proda iz gozdnega kompleksa Ozren (okraj Gračanica in Maglaj) in iz gozdnega kraja Vladin gaj (okraj Gračanica) stoječa hrastova debla. Sprejmejo se samo pismene ponudbe, katere je vposlati najkasneje do 6. novembra t. 1. 11. ure dopoldne gozdarskemu ravnateljstvu deželne vlade v Sarajevu. Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Obsojen urednik. Minoli ponedeljek je bil v Zagrebu radi razžaljenja časti obsojen na tri tedne zapora gosp. Josip Lakatoš, bivši urednik »Prijatelja Naroda«, to pa kljub temu, da sc je kot pisec dotičnega članka sam javil poslanec Cerovac. Lakatoš je prijavil vzklic. — V Gorici ni kolere. Gorica: Strah pred kolero radi obolelosti šolskega sluge Flaissa je bil prazen. Vzrok bolezni je bil ubogi pokvarjeni želodcc, ki pa niti otldaleč ni mislil na kako kolero. — Kolera v Trstn. Predvčerajšnjem ste bile sprejete v bolnišnico v Trstu dve osebi, ki ste oboleli za sumljivimi znaki. Gre za 26 letnega brivca Julija Mikjevič, stanujočega v ulici Chioggia št. 5 in za 24 letnega dninarja Silvija Pierini, stanujočega v ulici Ghiaccera št. 11. Bakteriologična preiskava še ni dovršena. Od nekaj dni sem se italijanski trabakelj »Candido« nahaja v kvaranteni pred pomorskim lazaretom. Včeraj je bilo konstatirano, da je v isti ladiji vkrcani mornar Ran-zatto bacilonosec. V Fikonih pri Dekanih je nekdo zbolel za sumljivimi znaki kolere. Franica Skrbeč, stara 48 let, stanujoča v ulici Sv. Nikolaja št. 3, dekla pri neki rodbini, se jc podala sinoči, ker se je čutila slabo, v spremstvu svoje sestre Marije v mestno bolnišnico. Ko sta bile v veži, je začela bruhati in se je pojavila tudi diareja, sploh zelo sumljivi znaki kolere. Obe sestri so takoj spravili v Magdalensko bolnišnico. Rudolf Pavšič, star 20 let, stanujoč v ljudskem prenočišču G. Gozzi, je bil tudi včeraj sprejet v Magdalensko bolnišnico, ker jc obolel za sumljivimi znaki kolere, istotako Te-reza Jankovič, stara 56 let, dekla, v službi pri rodbini Segre v ulici A. Ca-nova. — Smrtna kosa. Včeraj zjutraj jc po kratki, a mučni bolezni umrl v Trstu Lovrenc Gregorič, oče blagajnika »Ilirije«, g. Jos. Grcgoriča in tast gosp. Josipa šorna. — Pomiloščenje bosenskih vojaških beguncev. Na cesarjev rojstni dan so bili pomiloščeni trije vojaški kaznjenci, ki so za časa aneksije kot vojaški obvezanci pobegnili v ^Črnogoro, a sc kasneje vrnili in bili obsojeni v težko ječo. — Peta žrtev Save v Zagrebu. Mi- nolo nedeljo je pri kopanju v Savi utonil čevljarski vajenec Mato lvovačevič v Zagrebu. — Blazna ženska na strehi. Minolo nedeljo ponoči ob eni uri so v Zagrebu v Vlaški ulici opazili na neki strehi belo oblečeno žensko, ki je nepremično čepela. Mislili so, da je »mesečna«, zato so tiho poklicali pomoč z rešilne postaje. To pa ni zadostovalo, marveč so morali priti ognjegasej s svojo lestvo, da so žensko spravili s strehe. Bila je blazna strežnica Katarina Rožankovič. Ljubljanske novice. lj Na Izpolnitev liberalnih obljub čakajo šc danes med drugimi tudi Bar-jani. V uradnem listu se bere, da Bar-jani zelo trpe vsled pomanjkanja vode, kar je je, je nepitna in zdravju škodr ljiva. Burjani magistrat že leta in letrt prosijo, da bi sc vodovodna napeljava vsaj do šole na Karolinški zemlji podaljšala, toda Hribar in Tavčar sla jim na raznih shodih to le obetala, izpolnila pa nikoli. lj Prešernov spomenik v Ljubljani je, kakor znano, tak nestvor, da mu menda na celem svetu ni enakega in vzbuja le pomilovanje vsakogar, ki ga je primoran gledati. Ko smo mi leta 1905., ko se je odkril, to konštatirali, je bil ogenj v strehi in liberalci so nas naravnost za izdajalce naroda, abderite, evnuhe in klerikalne idiote proglasili. Sčasoma, se je seveda tudi njim začelo v glavi bistriti in so saj nekateri spoznali, da so jo s Prešernovim spomenikom pošteno polomili. Zdaj pa čujemo, da jc umetnik, Ivan Zajec, sam prišel do tega spoznanja.. Gospod Fr. Kobal nam namreč v današnjem uradnem listu, ocenjujoč slovensko umetniško razstavo na Bledu, mimogrede pripoveduje, da »danes gospod Ivan Zajec svojemu Prešernovemu spomeniku, ki je na vse načine izverižen, odreka vsako višjo estetično vrednost.« — Če iz-delovatelj sam tako o spomeniku sodi, bodo menda zdaj vsi liberalci, ki namesto z lastno pametjo mislijo z »Narodovim« in »Jutrovim« papirjem, vendar enkrat prišli do tega, da je njihov Prešernov spomenik strašna po-kaza. Bilo bi dobro, če bi prihodnji občinski svet premišljeval, kako bi se ta spomenik z Marijinega trga prestavil v kakšno goščo. lj Za pogorelce v Mokronogu je poslala zavoj perila našemu uredništvu gospa Marija Hirschman, lastnica ma-nufakturne trgovine »Pri jelenu« v Ljubljani, Tržaška cesta 13, nasproti tobačne tovarne. lj Gostilno je otvorila v popolnoma prenovljenih lokalih v Vegovi ulici št. 3 (preje »pri panju«), gdč. Lojzika Zorko, bivša poslovodkinja pri »Faj-moštru«. Opozarjamo na današnji in-serat. lj Se en odgovor »Jutru«. Prejeli smo: Da preženem podutiškega modrasa. iz Tvojega žepa, razpisujem nagrado 100 svetlih kronic Tebi, ljubo »Jutro«, v nagrado za vsakega gosta ali tujca, ki je bil po »azijatski« ali drugače nadlegovali pred gostilno »Port Artur«, kakor pišeš danes. Smiliš se mi, dragi listič, zaradi srbečice, ki Te jc napadla, ter Ti zopet želim kakega zdravnika a la Br—č. Če je res, kar se danes o meni zopet lažeš, imaš priliko zdaj dokazati. — Martin Lampert. lj Usoda v stelji. Delavec Matija Kos iz Markovega pri iPodhruški v kamniškem okraju je te dni izmaknil neke hlače ter sc nastanil na Golovcu v stelji, kjer ga je policijski stražnik izsledil in aretoval. Ivo so mu natančneje preiskali obisti, so prišli tudi na to, da golovškega naseljenca želi poznati deželno sodišče, katero ga zasleduje v policijski tiralnici zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. lj Kolo ukradeno je bilo predvčerajšnjim v baraki na Tavčarjevem dvorišču na Dunajski cesti št. 47. Kolo je tvrdke »Puch« in je vredno 80 K. Policijska, številka je 53, bela na zelenem polju, tovarniška pa 80.152. Kolo je brez zvonca in brez zavore. Pred nakupom se svari. lj Harmoniko jc posodil nek izvošček še 27. t. m. nekemu godcu, kateri mu je pa do danes še ni vrnil. Ker si jc pa ta že več harmonik izposodil ter jih potem prodal, je opravičen sum, da je s to ravno tako napravil. Harmonika je vredna 40 K, in naj se oni, ki jo je kupil, čimpreje zglasi pri policiji. lj Tatvina. Včeraj je bilo pri neki stranki na Ahacljcvi cesti pokradenega več moškega perila, zaznamovanega s črkama K. I. lj PozorI Pred nekaterimi trgovinami se solnčne strehe spuščajo tako nizko, da se morajo pasanti priklanjati, da ne zadenejo v nje z glavami, kar je v popolnem nasprotju s cestnopolicij-skim redom. V smislu tega. reda morajo biti v Ljubljani strehe visoke 2 m 20 cm. lj Pes ugriznil je včeraj na Trnovskem pristanu pismonošo Matija Sin-tiča ter ga na levi nogi telesno poškodoval. Pred Konjušnico jc pa nek drug pes popadcl krojaškega mojstra Jurija Vrhovnika. Oba lastnika psov sta znana. lj Motorno kolo si .je izposodil pri ključavničarskem mojstru Franc Fer-jančiču strojnik Ferdo Fuclis že 12. t. in. ter mu jo še dosedaj ni pripeljal na- zaj. Kakor se čuje, je Fuehs kolo zastavil na Reki, kar pa še ni popolnoma do-gnano. Motorno kolo je vredno 300 K. lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 44 Slovencev in 10 Macedoncev. lj Izgubljeno ln najdeno. Gospa Frančiška Ravniharjeva jc izgubila zlato žensko uro s kratko zlato verižico. — Nek čevljar je izgubil zastavni listek, s katerim je bila zastavljena suknja. — Dijak Maks Kotnik je našel moško žepno uro. — G. lila Tschurn je našla zlat prstan. — Mirko Doisinger je našel ovratnično iglo. izpred inkajSnje porote. Cestni rop zaradi nekaj kronic. Na zatožni klopi sedi mlad ropar, imenom Anton Mihelič, 24 let star, čevljarski pomočnik iz Naklega, nestalnega bivališča, ki ima že več predkazni. Jože Polajnar, čevljar iz Jezera na Koroškem doma, je šel na obisk k svoji sestri v Zalog pri Goričali. V Tripaličah v Ži-bertovi gostilni se je ustavil, da bi se za nadaljno pot malo pokrepčal. Že na poti se mu je pridružil fant bledega lica, ki je jel praviti, da je čevljarski pomočnik, kateri dela išče in da namerava potovati v Jezero. Nagovoril je SPolajnarja, naj mu kaj plača in res mu je ta v dotični gostilni plačal nekaj žganja. Okoli pete ure popoldne jo je mahnil Polajnar naprej, bil je nekaj opit, Mihelič se mu je pa tudi sedaj pridružil z izgovorom, da gre v Tržič čevljarskega dela iskat. Hodila sta skupaj in prišla v vas Preddvor. Tu sta krenila v gostilno Marije Vclkavrli, ker sta spila eno osminko litra Florijana. Od tu sta se podala, po precej samotni stezi, ki pelje proti Bašlju. Nastala je že tema, Mihelič pa reče Polajnarju, ki sta vštric hodila, da naj gre naprej, češ da je steza za oba preozka. Polajnar je res Miheliča ubogal in nič hudega sluteč, hodil pred njim, držeč obe roki v žepih. Naenkrat ga je pa obdolženec zagrabil zadaj pri ovratniku suknje, mu spodbil noge, da je Polajnar padel, imel je pa vendar toliko zavesti, da je vzel svojo denarnico z vsebino kakih 8 do 9 K iz levega hlačnega žepa in ga pri padcu porinil ob golem telesu za levo hlačnico. Med tem mu jc pa napadalec preiskaval žepe ter denarnico otipal. Odtrgal mu je trak pri levi hlačnici, vzel denarnico, iz katere je pobral denar, prazno denarnico je pred Polajnarja vrgel, nakar jc pobegnil. Oropani je še isti večer celo zadevo ovadil orožnikom, (i so takoj po popisu sodili, da mora biti Mihelič storilec. Pri konfrontaciji je Polajnar takoj spoznal storilca. Ta ne taji, da bi mu ne bil vzel denarja, zagovarja se h; na ta način, da jc Polajnarju padla slučajno denarnica na tla, katero je on pobral in jo izpraznil, prazno denarnico pa dal temu nazaj. Sicer pa obdolženec trdi, da je bil popolnoma pijan. Da jc ta zagovor le iz trte izvit, sledi že iz tega, da so priče to odločno zanikale, res sc je pa delal sam nekaj pijanega. Sploh jc pa Mihelič znan kot tujemu imetju zelo nevaren človek. Bil jc že večkrat radi tatvine in petkrat radi vlačugar-stva predkaznovan, tudi njegova zunanjost kaže silno zanemarjenega človeka. Porotniki so z 9 proti treni glasovom krivdo potrdili, nakar ga je sodišče obsodilo na 9 let težke ječe. poostrene s temnico, postom in trdim le-šičem vsako četrtetje in z istim poostre-njem na dan storjenega dejanja, t. j. dne 18. svečana vsakega kazenskega leta. — Na predsednikovo vprašanje, če bo kazen takoj nastopil, je odgovoril z da, pristavil jc pa še, da se mu je silna krivica zgodila, češ, da je oropani proti njemu po krivem prisegel, nakar je bil zalo od predsednika posvarjen. Obdolženec ni na to nič omenil ter v spremstvu paznika brzili korakov zapustil dvorano. Nepošten dacar. Zaradi hudodelstva poneverbe sc je moral pred tukajšnjim porotnim sodiščem zagovarjati Florijan Kožuh, 29 let star, oženjen, iz Št. Vida nad Ljubljano doma. Prvotno jc bil obdolženec deželni dacar. potem ga je pa za takega nastavilo okrožje občin Bohinjska. Bistrica in Srednja vas. Tu je služboval od 16. oktobra 1905 naprej do konca. leta. 1910. Njegove gmotne razmere so bilo precej ugodne, kajti dobival je 120 K mesečne plače ter prosto stanovanje v Bohinjski Bistrici. Občina Bohinjska Bistrica in Srednja vas sta pa Kožuha posebno pooblastili, da je za n je pobiral občinske naklade na užitnino. To naročilo je obdolženec tudi sprejel, dobival je za to pobiranje od prve občine 7 odstotkov od Srednjevasi pa 10 odstotkov nagrade. A to v njega stavljeno zaupanje jc obdolženec v polni meri zlorabil in Bog ve, koliko škode bi bil tema občinama napravil, da ni moral zaradi bolezni službo Dopustili. Tem nerednoslim jc prišel šele njegov naslednik vsaj deloma na sled. Dognalo se je, da je od leta 1906 do konca službene dobe precejšne vsote užitninskih doklad poneveril in denar zase porabil. Manipuliral je na ta način, da je strankam pravilno potrdil vplačane zneske a bilježil je v svoje zapiske - juhste manjše zneske. Umevno je, da je bilo potemtakem težko priti na sled tem sleparijam. V kolikor sta mogla izvedenca dognati iz dotičnih spisov, je obdolženec spravil od občinskih naklad v svoj žep od občine Boh. Bistrica 6347 Iv 88 v in od občine Srednja vas 6014 K 67 v. V prvotnem zagovoru je obdolženec trdil, da je poneveril k večjemu do kakih 2000 K, sedaj priznava, da znaša poneverjena vsota skupno 8000 K. Kožuh skuša opravičiti svoje kaznjivo dejanje s tem, da je nujno denarja potreboval za. stroške svoje bolezni. Obdolženec je na vprašanje, čegav je denar (6000 K), ki ga je v hranilnici naložil, odgovoril, da je to last njegove žene. Porotniki so nanje stavljeno vprašanje, se gre li za poneverbo, potrdili in je bil obdolženec obsojen na 18 mesecev ječe. Telefonsko in Drzojavna poročila. KNEZ THUN. Ischl, 30. avgusta. Semkaj je danes dospel cesarski namestnik na Češkem knez Thun. Kneza Thuna bo cesar sprejel jutri v avdijenci. ČASNIKAR UMRL. Dunaj, 30. oktobra. Tukaj je danes umrl časnikar gospod Viljem Her-zog, izdajatelj znane korespondence Herzog. MAROŠKA AFERA. Berolin, 30. avgusta. Tajnik za zunanje zadeve von Kiderlen-Wachter jo dospel včeraj v Berolin in zopet, prevzel vodstvo svojega urada. Državni kancler von Bethmaiin-IIollvvcg je dospel v Berolin danes, francoski poslanik na be-rolinskem dvoru, Cambon, pa najbrže v petek. Maroška pogajanja bi se torej imela vnovič začeti v soboto, toda sodi se, da. se bodo do ponedeljka odložila. Ta zakasnitev ni všeč liberalnim krogom, nekateri listi zahtevajo, da se vprašanje čimpreje reši, ker od anek-sijske krize .sem ni berolinska borza še nikoli doživela tolike škode, kakor zdaj. »Germania«, glasilo centra, pa presoja položaj jako hladno. iPravi, naj se Nemčija ne prenagli, ker če začne vojsko s Francijo, bo izolirana in tudi njena zaveznika bi ji ne pomagala, ker nista v to obvezana. UKRADENA »MONNA LISA«. Pariz, 30. avgusta. Tudi sled, ki je vodila za ukradeno Leonardo da. Vin-cijevo »Monno Liso« na Lloydov parnik »Kaiser Wilhelm«, je brezuspešna. Louvrc je zopet odprt. Varnostne odredbe so znatno poostrene. Uvedena je preiskava proti louverskim uradnikom in slugam. IZGREDI ZARADI DRAGINJE ŽIVIL. Pariz, 30. avgusta. V bližini mesta je množica napadla peka zavoljo visokih cen kruha. Pek se je branil in v množico ustrelil. To je demonstrante tako razkačilo, da so pekovo prodajalno demolirali, njega pa bi bili lin-čali, da ni policija to preprečila. BIVŠI DRŽAVNOZBORSKI POSLANEC UMRL. Dunaj, 30. avgusta. Tukaj je umrl bivši državnozborski poslanec Maks Menger v starosti 73 let. BOGAT INDIJSKI KNEZ UMRL. London, 30. avgusta. V Indiji je umrl knez kneževine Haidarabad. Njegovi letni dohodki so znašali 1000 milijonov kron. MILIJONSKA PONEVERJENJA. Berolin, 30. avgusta. Radi goljufij in velikanskih poneverjenj so aretirali bankirja Pavla Kwieta in Martina Gansa. Banko »Kwiet in Gans« sta imela od leta 1902. Hišna preiskava je dognala, da 2,000.000 vlog ni pokritih. Znano ni, kako je izginilo 2,000.000 mark. VELIKANSK GOZDEN POŽAR. Miinchen Gladbach, 30. avgusta. V, nizozemskem obmejnem kraju Her-kensboseh je uničil gozdni požar 20.000 oralov gozda. Zgorelo je tudi več ljudi. STRAŠEN VIHAR V AMERIKI. Charleston, 30. avgusta. Tu je divjal 36 ur strašen orkan, ki je napravil velikansko škodo. Vihar je povzročil, da je preplavilo morje pristaniški oddelek mesta. Utonilo je veliko zamorcev in osem belcev. Razne stvari. Samoumor milijonarke. V Altonu, 111.. je M rs. I lat lic Le\vis, žena milijonarja Lc\visa, ki jc predsednik velike tovarne «a steklo, skočila v nek vodnjak, kjer je utonila. Predno je odšla iz sobe, je položila v postelj iz cunj in slame narejeno podobo, da bi strežnice mislile, da še vedno leži v postelji. Mrs. Lewis je bila dolgo bolehna. Plavajoča razstava. Neka velika ame-rikanska trgovska družba, v kateri so zastopniki vseh strok, pripravlja velikanski parnik kot plavajočo razstavo. Ladja bo v novembru zapustila New York ter obiskala pristanišča Kube, Puertorica, Columbije, Venezuela, Ouyanne, Brazilije, Uruguaya, Argentinije, Čila, Peru, Ekvadorja, Paname, Costarice, Nicarague, Salvadorja, Guatamale in Mehike. V januarju 1912 bo dospela v San Francisko. Razstavna ladja bo nadaljevala vožnja proti vzhodu ter se vračala skozi Suez in Sredozemsko morje. Zaradi večje privlačne sile se bodo na krovu ladje v vseh večjih pristaniščih prirejali banketi. Podjetje je iinancirano z 21,200 000 franki. Kttpniški stotnik v Bosni. Te dni hodil po Bosni nek pretkanec v uniformi ogrskega korporala ter naročal stanovanje in hrano za oficirje. V Zavidoviču je naročil večerjo za 80 častnikov in uboga kan-tinerka je hitela s pripravami, kolikor je mogla. Zaklali so takoj 2 vola in 35 rac. Pri trgovcu je naročil različnega blaga, ki ga je trgovec takoj nameril in navagal, da bi bilo vse pripravljeno, ko pride moštvo. Seveda je dobil korporal mastno južino s pijačo. Pri nekem krčmarju je velel iznesti vse klopi in mize na prosto, Češ, da prirede častniki zvečer plesni venček. Vse se je gibalo, da pripravi vojakom vreden sprejem — vojakov pa seveda ni hotelo biti. Sele tedaj se je doznalo, da so bili potegnjeni. Isti lopov je enako nastopal tudi v Maglaju, Žepčah in Zenici, kjer ga je končno doletela usoda. Izvoz živine iz Uruguaga. Vlada republike Uruguag objavlja oficielne številke svoje inozemske trgovine v letu 1910. Izvoz je znašal nad 2181 milijonov frankov, od katerih je znašal samo izvoz živine !89 milijonov frankov. Nemčija v Egiptu. Angleški listi poročajo iz Egipta, da tudi tamkaj Nemčija i vso silo napreduje. V oktobru bo pričel izhajali v Egiptu nemški dnevnik, toda tudi Že sedaj izhajajoči list „Aegyptische Nach-richten" je postal tako močan, da je prevzel francoskemu lokalnemu listu priobče-vanje razsodb mešanega sodnega dvora. Od leta 1907. so se Nemci pomnožili v Egiptu ta 44%, Angleži pa le za 5%. Nemški izvoz v Egipt se je v 6 letih podvojil. Drzen polet. Iz Calaisa poročajo, da namerava v bližnjem času preleteti francoski aviatik Sommer Rokavni preliv v ogromnem biplanu, na katerem bo imel s seboj osem potnikov. Skopa bogatašinja. Iz Londona poročajo: V neki hiši v Battersegu so našli neko 701etno starko, popolnoma onemoglo vsled lakote. Policija je dognala, da ima starka 140.000 frankov premoženja in tri velike hiše v najlepših delih Londona. Nadebudna mladina. Iz Peterburga poročajo: V Bahmutu je v gledališču zabodel nek 191etni gimnazijec vsled ljubosumja svojega 171etnega tovariša, ki se je razgovarjal z nekim mladim dekletom. Mnenje gospoda dr. Petrasko pl. Kornya Nadrag. Gospod J. Serravallo Trst. Vaše Serravallovo Kina vino z železom se je izvrstno izkazalo v ženski klijenteli kot Izvrstno želodčno krepilo. Nadrag, 23 aprila 1909. Dr. Petrasko pl. Kornya. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2/«, sreil. zračni tlak 736-0«/;/ C>9 upa-tov.nja Stanje barometra v mm Tcinpe-ralura pu Celzliu Vetru* 29, 9. zveč. | 738 6 I 20-0 | si. sever Nebo ■ ~ S n. . 30 jasno 140 si. jjvzh. ! soparno 29 1 si. jug. | del. jasno Srednja včerajšnja temp. 19 61 norm. 17 33. 7. zjutr. 738 9 2. pop. 737 1 00 ri t<: o kis ti Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 30. avgusta. Pšenica za oktober 1911 ... . 11'47 Pšenica za april 1912.....10 04 Rž za oktober 1911......9 06 Oves za oktober 1911.....8-95 Koruza za september 1911 ... 8.24 esna ž en itn a f ponudBaJ .V }/[lad, pramojer. urednik se Seli Se---—. . , ^ znar.iti v svrho $enitvc z gospico 18 do 24 let staro. Gosplca naj bo prijetna Zunanjosti, zdrava in dobrega značaja ter sposobna voditi hi}no gospodinjstvo. Ozira s8 le na resne ponudbe, katerim naj so pridajane slike, ako jo mogole. JVita se tako) vrnejo. Ponudba je po- ,!' iiljati pod šifro ,,/fesnost" najkasneje \g ---- do IS. septembra poštno ležeče Ljubljana. Af-'- Tajnost zajamlena. 2584 m i w D- Julij Schuster zdravnik za notranje in otroške bolezni zopet ordinira Dvorni trUt.lol8.1lo 9.in ti iMm. 2578 Gospodične se sprejmo na stanovanje in hrano v Kapiteljski ulici 11., II. nadstropje. POZOR! z vrtom se proda v sredo dne 6. septembra od 1. do 3. ure popoldni, stoječa par minut od reniize, Novi Vodmat St. 45 v Ljubljani. Pojasnila daje Luka Pavli« v Mengšu št. 49. 2572 3 Pomočnika in učenca sprejme takoj v službo usnjarski mojster Valentin Rihar, Polhovgradeo. 2450 5 Uvažujte! Ponovno prosimo vse podružnice „Slovenske Straže" in vse somišljenike, naj skrbe v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrdki Menardi v Ljubljani. Če bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik. DDDDDDDDDOD LETNIK DDononnnooD 1912 naSe ,Družinske pratike' je ravnokar izšel -in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v »Katoliški bukvami", proda aini »Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič In Ivan Ko-renčan; v Tratu: prodajalna »Kstol. tisk. društva". Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. veC. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si uslljcvati drugih protik. išče službe kot Opravljala bi tudi pisarniška dela, tudi prodajala, ali primerna dela opravljala. Zna tudi šivati. Najraje kje na deželi. Ponudbe na upravništvo .,Slovenca" pod šifro „Takoju. 2560 Dama ki hoCc pospeševati kožno nego, ki ItoCe izgubiti pege, ter doseCi nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le z Steckenpferd lilijno mlečno milo (znamka Steckenpferd) tvrakc Bergmann & Co., Te-S'n ob Labl. Komad po 80 v se dobi v vstta lekarnah, drogerliah in trgovinah s parfumom i. t. d. 608 H! živinorejec 21 let star, išče primerne službe pri kakem društvu ali zasebni družini. Plača zmerna. — Ponudbo sprejema upravništvo „Slovenca" pod šifro »Živinorejec". 2529 5 JANEZ ŽLEBNIK, Vili SI. 41 pošta Št. Vid nad Ljubljano nnnobn hon kuPuJe rezane in zmešane UblluIltS lOutS po najvišjih cenah. 2221 Kurzi efektov in menjic. lepo meblovana, v I. nadstropju v Židovski ulici 1, s posebnim vhodom in razgledom na Dvorni trg, se odda stalnemu gospodu s 1. septembrom. Vpraša naj sc istotam. 2525 .'1 Planino popolnoma nov iz naravnega orehovega lesa, s tremi pedali in modulatorjem, moderno konstrukcijo, krasnim glasom in vnnnjostjo, osobito pripraven za izobraževalna društva ali gg. učitelje, se takoj proda 2587 pod tovarniško ceno. (3) Poizve sc: Knrlovška cesta St. 3, I nadstropja. dne 211 avgusta 1911. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij.......... Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust ........ Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta . . . . . Avstrijska kronska renta 40,'0 • • Avstrijska investic. renta 3 >/2% • Ogrska zlata renta 4»/0 . . . . Ogrska kronska renta 4° 0 . . . Ogrska investicijska renta 3 '/j % Delnice avstrijsko-ogrske banko Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Rublji........... 92-05 92-05 95-85 95-85 116-20 92-05 80-— 111-50 91-_ 79-00 19-70 655'-240-35 117-37Va 23-50 19-07 94-60 2-54 brez strešne opeke se po nizki ceni proda. Več pove Pogačnik, Spod. Šiška št. 66. -2589 2 Prodajalka dobro izurjena v modni U-govini stara 23—26 let se sprejme takoj. Več se poizve v upravi tega lista. 2557 f T^esna ženitna ponudba. Stavbinsko izobražen ter podjeten mladenič, neomadeževane preteklosti, 27 let star, značajen, z nekaj čez 2400 ^ prihranjenega denarja ter pozneje nekaj dole, se želi v svrho poznejše ženilve in ustanovitve lasine slavbinske obrti seznanili s značajno in varčno gospico krščanskega mišljenja, slaro 20 do 30 let. JŽeli se vsaj nekaj izobrazbe ler primerno premoženje. It resne ponudbe s polnim naslovom in sliko, katera sc vrne, se prosi prijazno pod ,,/iliroljuben in zvest" na upravo lega lista poslati do 6. septembra i. 1. 2M4 2a tajnost se jamči. Sprejme se takoj zdrava in krepka UČEHKH v trgovino z mešanim blagom. Kje, pove upravništvo »Slovenca14. 2574 7 Hi liro in poljem ®i Ingenieur H. UHLIR Ljubljana, Resljeva c. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb 5362 Naznanilo. Podpisana vljudno naznanjam si. občinstvu, da sem otvorila z današnjim dnem v Vegovi ulici St. 3 gostilno Popolnoma prenovljeni lokali. Velik senCnat vrt. Izborna dolenjska vi i vina iz lastnih vinogradov, zajamčeno pristna štajerska in istrijanska vina iz najboljših vinskih goric. Vedno "sveže dvojno marčno pivo. Priporočajoč sc za obilen obisk, Jr beležim z velespoštovanjem 'C 2583 2 Loizika Zorko. St. 27939. Razglas. 2579 Mestni magistrat razpisuje v podelitev ustanovo letnih 500 K za obiskovanje kake državne obrtne šole. Ta ustanova je namenjena v prvi vrsti onim obrtnim pomožnim delavcem, ki so dovršili z dobrim vspehom obrtno nadaljevalno šolo, v drugi vrsti pa sploh takšnim, ki zamorejo dokazati svojo vsposobljenost za obisk kake državne obrtne, ali umetno obrtne šole, oziroma takšnim, ki zavode te vrste že obiskujejo. Pravico do te ustanove imajo oni obrtni delavci, ki nimajo prilike, pridobiti si višjo strokovno izobrazbo na kakem ljubljanskem obrtnem zavodu s podnevnim poukom in sicer najprej oni, ki so v Ljubljano pristojni; če pa takih ni, sploh prosilci, ki imajo na Kranjskem domovinsko pravico. Prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, je vlagati pri mestnem magistratu do 25. septembra 1911. Mestni magistrat ljubljanski, dne 23. avgusta 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Lasdian 1. r. 0111 sv MITOTPIVI^K A življenska zavarovalnica I^U^LIVIO'^^ NA DUNAJU L, ASPERNPLATZ I, (v lastnj palači) z zavarovanim kapitalom 380 milijonov, rezervami 113 milijonov in naj cenej imi tarifi sprejema trgovske izobražence kot. vnanje uradnike in krajevne zastopnike pod izvrstnimi pogoji. Glavno zastopstvo 21 Slalersllll il Kranislfo: Bradec l.. SeMMsse t 6lami zasiojnlii za Kranlsho: cirii oiobočnik, Ljabijana, inmn cesta 4. Zavod ..Šolskih sester" v Repjah, pošta Vodice. Gorenjsko, opozarja vse p. n. trgovce v Ljubljani, da je plačnik Samo za ono blago, ki se naroči pismeno z stisnjenim pečatom I 2566 V Repnjab, dne 28. avgusta 1911. b a lil dobro ohranjena z lepim in močnim glasom se takoj ceno prodasta. — Več sc izve pod ponudbo „Vintgar", Poste re-stante, Ljubljana. 2569 ♦ ♦ ♦ X Rnton Petek ::: Ljubljana ;::: slikarski mojster Sv. Petra ccsta 38 se priporoča slavnemu občinstvu za razna slikarska dela ter prežastiti duhovščini za izvršitev cerkvenih del itd, itd. 1631 ^ Na zahtevo izvrSim vzorce brezplačno, ako se mi delo poveri. piiss i loiensunj sprejme Oton Homan v Radovljici. 2568 Oddajo se takoj v najem I gostilniški prostor!j in hotelske sobe! na Bavarskem dvoru, j Pojasnila dafe n »Gospodarsko zvezo" v Lluliljool.! Zanesljiva H želi premenilt svojo službo v špecerijsko ali manufakturno trgovino. Več se izve pri M. Poženel, JcsenSce-FužIne, Gorenjsko. 2527 3 Radi odpotovanja se ceno prodasta e B e n e v • z velikim vrtom ter manjŠO fiOStlfUO z lepim vrtom. 2556 5 Več se izve v restavraciji pri,Zvezdi' v Spodnji Šiški štev. 22. Q) Ml ca ai ca ISl mu SODE več sto komadov, prav močne in zdrave, iz hrastovega lesa, od 400 do 800 litrov, se dobijo po prav nizkih cenah pri 2257 tvrdki a> NI N B» co SC (KO ANTON SARC, Ljubljana. Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica na električen obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. ireme za neveste I Perilo za deklice in dečke, za otroke, platno šifon, švicarske vezenine, se kupi zelo ugodno, rjuhe, brisalke, prte, prtiče, nogovice, maje. za gospode in gospe. Kdor trpi na prehladu reumatizmu, trganju in ishiji, naj le to perilo nosi, ta poskušnja bode vsacega zadovoljila. Vzorci so vsakemu na razpolago. 1787 (1) Ljubljana, Dunajska cesta štev, 73 Fundamenti. Stropovi. Mostovi. Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi. Ksilolit. Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hlodi vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko. Umetni kamen (okraski za fasade, ohhajilne ============== mize, balu,strada). Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsoet-Haoo in preuaf anf e elektr. sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tisrbo-generatiorjji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ObloSnlce in žarnice vseh vrst. 1927 preje Kolben In dir. Buni fr. I M, mm, Slii ir Glavna zaloga plošč slovenskih, kakor tudi vseh drugih vrst. Cena od K 2 5o 1138 naprej. Gramofone od K 25-— naprej. Avtomatično gramofone, najboljše in najzanesljivejše vrste za gostilničarje dajem na mesečne obroke. Iglo za gramofon tisoč od K 1-80 naprej. — Zahtevajte cenike, pošiljam brezplačno. vsleliganjarna sadja, priporoča v svoji lastni 22o/8 kuhano žganj arm Vinsko žgainie V zanesljivih kakovostih množinah od 25 litrov oddaja v naprej. •71 k. S rt> «3 ta K« "53 w ■e o O < ca ** 3 m K" H" o rt! a teli se sprejeti v naiem takoj v na lepem prometnem kraju, najraje v bližini Ljubljane. Kje, pove uprava tega lista. 2551 tjsji-§ M (črpalnikc na vrtilo) za vodnjake kakor tudi črpal-niko na vodo za ročni in strojni obrat, motorje na veter, topli zrak, plin, petrolej in bencin izdeluje najceneje 1888 I. K. Rudolf c. in kr. dvomi založnik v Plznu. I IZPELJHVfl vseh poslovnih transakcij. - izdajanju čekov, nakaznici« irpppTTMm o t -o M.H JU M. A it A JLJ1 wl I -f lik za vsa f lavna in stranska mesta in- in inozemstva. C. KR. PRiVIL. BANČNA IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA Akc. kapital: 40,000.000 kron. Rezerv li zakladi: 17,000.000 kron. ITI an» šS \ fifflJ gjg C ______Osrefi r n—mnnin' NAKUP m PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreči i. t. d., i. t. d s 2avarovant3 proti m)\ pri mm srec;i in vraili ^ Prospekte in cenike promij zastonj iu Irauko. Tisk: »Ka, >'iške Tiskaroe«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.