H ■ "•i MB m •J.-.i. i rf&ii' V-- 'V? ■ K'/'. = Glasilo jugoslovanskega učiteUsfva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsako sredo popoldne. Ako Je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 20— K pol leta .... tO-— „ četrt leta .... 5'— „ posamezna številka po 40 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 75 vin. . , , dvakrat. . 69 „ . , . trikrat . . 45 , za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 30 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so. proste poštnine Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči-teljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torei ni treba čianstvu naročnine posebe plačevati. Štev. 19. Leto LiX. JAKOB DIMNIK: Vsi v organizacijo! (Z zborovanja Ljublj. učit. društva dne 4. t. m.) Ljubljansko učit. društvo ima danes 83 članov; lansko leto jih je imelo samo 41. Ni čuda! V nobenem okraju ni Susteršičeva pest s tako silo in tako brezobzirno in neusmiljeno pritiskala na učiteljstvo kakor v Ljubljani. Na vsak način so hoteli porušiti to »liberalno trdnjavo« ter hlapčevsko zasužnjiti ljubljansko učiteljstvo pohlepnosti in sebičnosti nepoštene in krivične Šusterši-čeve strahovlade. Veliko smo morali pretrpeti. Prezirali so nas pri oddaji služb, pri podporah, pri nagradah, pri aproviza-ciji itd. Pravica je z objokanim obrazom stala potisnjena v kotu, v ospredju se je pa šopirila gizdava Krivica ter s • sladkimi obljubami in nagradami vabila pod svoje okrilje sestradano učiteljstvo. Toda — božji mlini meljejo počasi — pa gotovo! Nihče jim ne uteče. Tudi krivični Šusteršičev režim je prišel pod njih stope. Danes leže vsi malikovalci Krivice poraženi in poteptani v prahu in pepelu, in vsakdo se jih ogiblje, kakor smrdljivega kadavra, Šusteršič sam se klati po svetu kakor večni Žid, ki mu slaba vest ne da pokoja noč in dan. Vsi so šli, in časa kolo je s svojim ostrim zobovjem uničilo vse njih krivično delo. Mi pa, ki smo hodili po poti, ki nam jo je kazala Pravica, smo ostali čisti, neomadeže-vani in danes lahko s ponosno samozavestjo — kakor Janova krinka — gledamo z enim obrazom v neomadeževano preteklost, z drugim pa v boljšo bodočnost, ki nam je liki jutranja zarja zasijala v naši svobodni in demokraški Jugoslaviji. — - Zato pa le kvišku srca, tovariši in tovarišice, in oklenimo se kar najtesneje naših društev ter darujmo dragevolje in brez obotavljanjana žrtvenik naše stanovske organizacije letnih 48 K, ki nam jih predpisuje naša vrhovna organizačna oblast — naša Zaveza! Vse naše pridobitve na šolskem polju, regulacija plač, na katero smemo biti ponosni, vse to je delo in zasluga naše stanovske organizacije. Brez te bi ne bili ničesar dosegli. Zato pa bodi vsakega zavednega učitelja in učiteljice sveta dolžnost, da se pridruži naši organizaciji ter plača v ta namen predpisanih 48 K, za kar dobi »Učiteljskega Tovariša« in »Popotnika« brezplačno. Lahko se pa plačuje ta vsota tudi polletno ali četrtletno ali tudi mesečno po 4 krone. Seveda, blagajniku pa delo jako olajšamo, kdor plača vseletno ali pa vsaj polletno članarino hkrati. Prvotna vseletna članarina je znašala 24 K. Ker je pa morala tiskarna zaradi nastale dra-ginje vsemu svojemu osobju plače izdatno povišati, ker se je podražil papir, plin, elektrika in vse druge tiskarske potrebščine, zaradi tega se je tudi tisk prav izdatno podražil. Da ne zabredemo v dol-Kove, je bil upravni odbor naše Zaveze Primoran, povišati članarino članom okr. učiteljskih društev na 48 k r o n n a 1 e t o. Res je, da je to precejšnja vsota, vendar pa ni tako visoka, da bi je spričo najnovejše regulacije učiteljskih plač ne zmogli. Zavedni učitelj (učiteljica) bo to vsoto brez obotavljanja žrtvoval za svojo organizacijo. Časa kolo se hitro vrti v naši novi državi, in kdor bo neorganizo-yan taval za kolesom časa, bo zaostal in izginil brez sledu s površja kakor jutranja rosa, na katero prisije toplo solnce. Le PpRlejtno našega delavca, kako tesno se OKlepa svoje organizacije in če je treba, da tudi zadnji vinar iz svojega žepa v organizačne namene. Zato pa doseza naravnost čudovite uspehe. Le v organizaciji je moč in napredek! Tudi ustroj .naše nove države sloni na temeljih organizacij. In to je prav! To je demokraško. Zato pa pride v Jugoslaviji le tisti stan do veljave in do svojih pravic, ki je dobro or-ganizovan. V birokratični in avtokratičnl Avstriji so se bali organizacij. Divide et impera — je bilo nje geslo. Zato je pa tudi tako sramotno izginila s površja. Naša država je pa zidana na demokraških tleh, demokratizmu dajejo na podlago in moč organizacije narodov, strank in stanov. Zato pa: le vsi v stanovsko organizacijo ! IVAN MICHLER: Telesna vzgoja šport in šola. Telesna vzgoja je ono sredstvo, ki damo z njim telesu priliko, da se v gotovih mejah zoblikuje in naravno razvije. Že najstarejši narodi so spqznali visoko vrednost telesnih vaj kot najboljšo pripravo za lov in vojno ter za ohranitev in utrditev zdravja. V telesni vzgoji so videli ono sredstvo, ki naj pomaga telesu, ki je posoda duše, do popolnega in lepega razvoja. Izmed najstarejših narodov so bili samo Grki, ki so umeli razvrstiti telesne vaje v sistem, po katerem so potem vadili. Obenem z grško kulturo je nastala tudi grška gimnastika. Bila je glavno sredstvo telesne vzgoje narodove in kot taka telesno spojena z verskimi običaji in zabavnimi prireditvami. Bila je obliga-ten predmet. Telesne vaje so gojili slehrni dan od 7.,leta do moške dobe. Pri Špar-tancih so se tudi deklice in dekleta urile v raznih telesnih spretnostih in s tem dobile podlago trdnemu zdravju, ki jim je zopet omogočalo roditi zdrav in krepak zarod. Grki so uvideli, da je le s pomočjo smotreno gojenih vaj mogoče dati telesu tisti popolni razvoj in tisto lepo obliko, ki jo občudujemo še danes na umotvorih starogrških mojstrov. Obenem s propastjo Grške je propadla tudi njih gimnastika. Rimljani, ki so bili dediči grške kulture, so gimnastiko kot vzgojno sredstvo popolnoma zanemarjali. Uporabljali so jo samo v svrho vojaške službe. Tudi Germani niso imeli nikake sistematične telesne vzgoje. Gimnastika je bila pokopana za več stoletij. Šele Luter je poizkusil reformirati tudi to panogo narodne vzgoje, kar se mu pa ni posrečilo. V 17. stoletju je bil Ko-mensky, ki je zahteval v svoji knjigi »Or-bis Pictus« telesne vaje za mladino v svrho ohranitve zdravja in podaljšanja življenja. V istem stoletju je bil na Angleškem John Locke in na Francoskem v 16. stoletju Michel de Mpntaigne, ki sta zahtevala telesne vzgoje v šoli. Najmanj pa je bila ta panoga vzgoje upoštevana v renesančni dobi. Gojili so jo samo v plemiških šolah. Narod je ni bil deležen. Še enkrat je opozoril v 18. stoletju J. J. Rousseau v svoji knjigi »Emil« na telesne vaje in njih velik vpliv na telesni in duševni razvoj in to pot ne brez uspeha. Za telesno vzgojo so prišli boljši časi. Vstali so možje, kakor Basedov/, Pestal-lozzi, Jahn, Spitz, Friesen, Maul i. dr., ki so opozarjali javnost in vlado na dvojni vpliv telesnih vaj. S tem se sicer ni oživela grška gimnastika, pač pa se je postavil temelj današnji telovadbi. Slično kakor v Nemčiji so tudi v drugih državah spoznali vrednost telesnih vaj, oziroma telovadbe na telo in duha. Začeli so ustanavljati društva, ki je bil njih namen krepitev in razvoj telesa posameznika. Vlade držav so se prvotno držale pasivno napram tem novostim; bili so pač starokopitneži, kakor jih je tudi ¿e dandanes mnogo. Vendar to ni moglo ovirati napredka na tem polju. Novi časi so prinesli nove ljudi in nove ideje na površje, in zapreke so izginjale s poti telesne vzgoje. Telovadba, ki je bila prvotno glavno sredstvo telesne vzgoje (razen pri Angležih), se je morala v novejšem času nekoliko umakniti lahki atletiki'. Ni ga danes skoro Angleža ali Američana, ki bi ne gojil te vrste telesnih vaj. Danes je razširjena po vsem svetu. Goje jo v že poleg prej imenovanih državah tudi na Francoskem, v Belgiji, na Danskem, Holand-skem, Norveškem, v Rusiji, na Ogrskem, Češkem, v Srbiji itd. Z mirno vestjo smemo trditi, da se z lahko atletiko peča ves svet. Pri nas Slovencih je skoro nepoznana. Šele v zadnjem času jo je sprejel tudi Sokol v svoj program. Začetek lahke atletike najdemo pri Grkih. Obstojala je iz teka, skoka, metanja diska in palice ter boja s pestjo in rokoborbe. Zadnji dve vrsti danes več ne štejemo k lahki atletiki, ampak k težki. Iz ostalih se je razvila potem moderna lahka atletika, h kateri so se pridružile ko je ta najidealnejša panoga telesne še nekatere druge telesne vaje. Potem, vzgoje zamrla za več stoletij, je danes v polnem cvetu in ni je sile, ki bi jo odpravila s sveta. Milijoni ljudi jo goje danes. Kakor je telovadba splošno razširjena po vsem svetu in je postala ljudska last, tako tudi lahka atletika. In če more kateri način telesne vzgoje povzdigniti telesno moč in samozavest naroda, je to lahka atletika, ne oziraje se na druge dobre lastnosti, ki so njena last. Nemci so bili med prvimi, ki so za Angleži spoznali neizmerno korist lahko-atletičnih vaj. Zato se je pri njih tudi hitro razvila, tako da je število njenih pristašev v kratkem naraslo na stotisoče. Znano je, da Angleži brez športa ne morejo živeti, in vrsta športa, ki so se mu najbolj posvetili, je lahka atletika. Vsaka telesna vaja, smotreno gojena, ima za razvoj telesa neprecenljive vrednosti; posebno pa one, ki jih gojimo pod milim nebom. Plemenita naloga se nam odpira tu. Naš narod, danes telesno tako zanemarjen, bi se poplemenitil, če bi se ljudje, mesto da posedajo po kavarnah in gostilni-cah, oprijeli lahke atletike. Ona se goji samo pod milim nebom; torej na svežem zraku, pod jasnim svodom. In s tem imajo ravno priliko oni, ki presede ves dan po raznih pisarnicah in drugih lokalih, da se na večer naužijejo toli potrebnega svežega zraka in pregibljejo svoje, od dolgega sedenja otrple telesne ude. Veliko manj bi se čulo pritožb o slabem teku, o glavobolu in o raznih drugih slabostih. Isto velja tudi za našo šolsko mladino. Mnogim je presedeti celo kopo ur v zatohli šolski sobi. Kako blagodejnega vpliva bi bilo, če bi imela priliko slehrni dan na večer vsaj po eno uro se telesno uriti, si krepiti vsestransko mišice, srce in pljuča. Kako bi se povzdignilo nje zdravstveno stanje ter veselje do dela in življenja. Dajte mladini primernega prostora in primerno naobraženih vaditeljev! Poleg vseh dobrih lastnosti lahke atletike se ne sme pozabiti na njeno mo-ralično vrednost. Kdor slehrni dan smotreno goji telesne vaje, pridobi gotovo ve- liko telesno in moralično moč, ki jo potem pri svojem poklicu lahko vsestransko uporablja. Ravno v športu si je pridobil ono energijo, ki ga usposobi, da izvrši v življenju naloge, pred katerimi bi drugi obupali. Kdor svoje telo in od prirode mu podarjene telesne zmožnosti zanemarja, si krajša življenje. Lahko atletiko goji lahko vsakdo, bodisi star ali mlad, šibak ali krepak in na vsakem prostoru pod milim nebom. In kar je glavno, ne stane skoro nič. Pri nas žalibog lahke atletike v splošnem sploh ne goje. Posebno šolska mladina dozdaj ni imela nikake prilike. Stara Avstrija je pač skrbela za svoj nemški naraščaj, a z nami je tudi tu postopala mačehovsko. Poglejmo, kako je v Nemčiji! Po vsej državi so učni zavodi, na katerih se v velikem obsegu goji šport in katerih ravnatelji ga skrbno podpirajo, ne da bi pri tem trpela duševna izobrazba gojencev. Slednjim je celo dovoljena udeležba na javnih športnih tekmah. S pomočjo tekme se mladina navduši, da začne resno uriti telo in razvijati njegove zmožnosti. In s tem pridobi ono fizično moč, ki bi ostala brez nje, da ni gojila telesa. Zalibog se dobi pri nas še mnogo učiteljev, profesorjev in tudi drugih, ki se ne strinjajo s tem duhom novejšega časa in ki so skriti ali pa javni nasprotniki vsake telesne vzgoje. Njim bi bilo najljubše, da bi mladina samo posedala po šolskih klopeh, kjer jo le premnogokrat more z nepotrebno navlako. Da bi pa le malo globlje pogledali v dušo mladine, tedaj bi tam nekaj zapazili, kar so sami nekoč imeli, pa že zdavnaj zamorili. Kje pa je mladina najbolj srečna? V šoli gotovo ne! Tam zunaj pod milim nebom, kjer lahko vrže s sebe vse tisto prisiljeno kretanje in razne paragrafe, kjer se svobodno giblje, teka, skače, plava ali pa poizkuša na razne druge načine svojo telesno moč in spretnost. Le žalibog, da ima zato vse premalo prilike in nobenega pravega vodstva. Pa tudi starši so v mnogih slučajih velika ovira. Sicer pa, kako naj imajo starši smisel za to, če ga oni faktorji, ki se smatrajo kot v zato poklicani, sami nimajo. Dajte mladini prave »športnike* kot njih telesne vzgojitelje in videli boste, s kakšnim veseljem pojde na delo. Pravi športnik je pa samo oni, ki se v resnici peča s športom ter v posljednjem ne išče samo zabave, ampak fizično in moralično povzdigo samega sebe. Zalibog, da se smatra pri nas šport še vedno kot nekak luksus, dovoljen samo takozvanim boljšim, oziroma iinovi-tejšim krogoin. Drugi narodi so to misel že davno ovrgli, ker so spoznali v športu ono sredstvo, kinaj narod pomlaja, iz katerega naj črpa neprestano novo fizično in moralično moč in ki mu naj povzdiguje veselje do dela in življenja. V drugih državah obstojajo razna športna društva, katerih namen je ljudstvo telesno krepiti. Države gmotno podpirajo njih delovanje. Šole, torišče ljudske vzgoje, so sprejele v svoj program vsakovrsten šport in ga skrbno negujejo. V Ameriki se nahajajo na visokih šolah oddelki za telesno vzgojo, in ravnatelji teh so nekdanji »športniki mojstri«. Ameriški dijak se peča navadno prve semestre na visoki šoli samo s športom, medtem ko se pri nas porabi mnogokrat oni čas s sumljivimi ženskami, pijančevanjem in pohajkovanjem. Ameriške visoke šole nudijo z zato razpoložnim kapitalom visokošolcu vse mogoče olajšatve, tako da se tudi najubožnejši dijak lahko posveti športu. Posnemajmo jih! Proč z raznimi po- j misleki! Sveta naloga naj nam bo, telesne zmožnosti, podarjene nam od vsematere prirode, razviti do popolnosti! Proč od alkoholnih in njegovih prijateljev! Krepimo svoje telo, da bomo zmožni tekmovati v življenskem boju za obstanek — če ne, nas čaka ista usoda, ki je nekoč uničila stare Grke! KAREL DOBERŠEK: Soiarske maše. V »Učiteljskem Tovarišu« se pogo-stoma oglašajo tovariši aeioma za nacm nadziranja pri šoiarskih masah, deioma v njin spiosno odpravo. Pri načinu nadziranja je bilo večkrat že omenjeno, da se je ra/nati po številu katenetov, oziroma učiteljstva na posameznih šolah. V glavnem je veljala debata v tem oziru menjavi osobja pri nadziranju. Kjer bi bilo pa zadostno število katenetov, naj nadzirajo sami. Boj za formo nadziranja prihaja v poštev samo na večrazrednih šolah. Lno-razrednice — in teh je mnogo, premnogo — pa se niti ne omenjajo. 1 ukaj je na razpolago samo ena učna oseba, in ker so enorazrednice samo v župnijah z enim katehetom, je jasno, da bo pri določitvi forme nadziranja šolarjev na teh šolah vsaka debata odveč. Tu bi pač vsak učitelj moral biti pri šolarskih mašah navzoč, ker je pa ta učitelj obenem tudi šolski vodja, bi se njegov delokrog vedno bolj razširjal. Vsak ve, ki količkaj pozna šolo, da je delo na enorazrednicah najtežavnejše. Tukaj ne manjka dela ob nobeni ur dneva in tedna. Glavno in največ se dela v jutranjih urah, zakaj popoldne je učitelj izmučen zaradi vednega direktnega pouka. Za priprave se torej porabljajo samo jutranje ure, oziroma prosti dnevi. Ker pa je učitelj obenem tudi vodja šole, mu tudi pisarniški posli poleg šole na-pravljajo »kratek čas«. Ta vodja tudi vodi navadno pisarnico šolskega sveta, in če tega ne bo več, bo imel pač on iste enake posle naprej. Zato pa že iz enostavnega pomanjkanja časa ne gre puščati tega učiteljstva brez potrebnega počitka, ki bi ga itak tudi pozneje ne imel, akoravno bi ne bilo nadziranja otrok. Ce se pa še dobe učitelji enorazrednice, ki imajo dovolj časa na razpolago — jih kar imenujte! Učiteljstvo, ki se vestno pripravlja in opravlja svoj posel, ima vedno premalo časa. Nadalje je to učiteljsko osobje navadno jako oddaljeno od pošte, železnice, trgovin, mest itd. Kdo more trditi, da tako zaposlen mučenik ni potreben razvedrila, družbe, informacij? Kličejo ga stanovske organizacije! Mi vendar potrebujemo učiteljstva, ki bo znalo opravljati kulturno delo, ne pa samo dobro nadzirati otroke v cerkvi, kar je dostikrat zaradi. različnih razmer v njej sami nemogoče, pa tudi zaradi prisotnosti staršev nepotrebno. Kaj pa ob počitnicah? Ce tukaj more izhajati brez nadziranja, zakaj se ne bi moglo v učni dobi, ko so otroci poleg maš deležni krščanskega nauka dvakrat na teden? Če je pa vsak nauk brezuspešen in so otroci vkljub temu ne samo razposajeni, ampak moralično pokvarjeni in kažejo to tudi v cerkvi, potem se naj dobe boljši učitelji, oziroma kate-heti, da, boljši starši otrokom! In tu stojimo na prvotnem stališču: »Dajte dovolj časa učiteljstvu, da postane prvovrstno!« Omenimo naj pa še nekaj! Učitelji so vodje raznih organizacij, kakor čebelarskih, sadjarskih, kmetijskih, izobraževal-' nih, delavskih itd. Posebno v oddaljenih krajih, kejr so enorazrednice in je tako delo za nardo večinoma v rokah učiteljstva, ima tak vodja šole neizmerno dela. Vem, da je tako tudi na višje organizova-nih šolah, a dokler gre samo za formo nadziranja otrok pri šolarskih mašah, moram to stališče najbolj obremenjenega učiteljstva posebno poudarjati. Pa še nekaj prihaja v splošnem v poštev! Ako se namreč uvede obvezno nadziranje pri šolskih mašah, potem je jasno, da je nelogično, če se pri drugih verskih vajah v cerkvi (n. pr. pri blagoslovu) ne zdi potrebno nadzorovati otrok. Da torej take zadeve ni enostavno odložiti in preložiti na boljše čase, je jasno. Noben ka-tehet, ki pozna veliko delo učiteljstva, mi ne bo očital pristranosti, ako sem omenil, da nisem za nadziranje. Gotovo mi bo pa vsak pritrdil, da bi bilo bolj važno nadzirati otroke, recimo, na paši kot pa v cerkvi, kjer je navzočih dovolj sorodnikov otrok. Zakaj nihče ne zahteva, da bi moralo učiteljstvo nadzirati otroke na paši? Nikoli nisem še slišal od staršev, da se njih otrok v cerkvi pokvari za v s e življenje, ampak slišal sem že, da hočejo imeti za pašo pastirja — ker je , njih otroka škoda, ker se pokvari. Nam ' tudi ne gre po vseh pravilih vzgoje samo za trenutni uspeh (mirno vedenje med mašo), ampak gre za vzgojo značaja. Dvomim pa, da ima naše nadziranje v cerkvi kakšen vzgojni pomen, oziroma dober trajen vpliv. Gospodje, ki določujejo o tem, naj se ne vprašajo, kako se naj to in ono uredi, da bo bolj praktično, ampak vprašati se morajo, kaj ima vpliv na vzgojo dobrega značaja: ali nadziranje v tem slučaju ali dober pouk. Vprašati se morajo pa tudi, kakšno stališče zavzame učiteljstvo. Ni res, da učiteljstvo ne mara nadzorovati otrok, ker je »liberalno«. Ta očitek izreče samo mož, ki našega ogromnega dela ne pozna. Iz člankov, ki so o tem predmetu že izšli v »U. Tov.«, moram konštatirati, da me izredno veseli objektivna razprava o tem kočljivem vprašanju. Ker je pa zadeva kočljiva, se je malokdo hoče tudi stvarno lotiti že zaradi tega, ker se boji nasprotstev. Jaz se za svojo osebo na-sprotstev ne bojim, in če mi kdo ovrže moje samo skicirane pomisleke, — dobro, se pa pomeniva še natančneje; a če me popolnoma prepriča — sem njegov! Izpit učue usposobljenosti za meščanske šole. Ker marsikdo ni mogel pričeti že 1 maja s študijem Bežkovih »Osnovnih naukov iz dušeslovja«, podaljšamo termin do 20. t. m. Do tedaj pa bo pač vsakdo mogel predelati omenjeno knjigo ter si prisvojiti oni minimum psihološkega znanja, s katerim bi se moral izkazati ne le vsak učitelj, temveč vsakdo, ki hoče, »da mu priznamo čast »splošne naobraženo-sti«. Seznanili pa se bomo tudi s slovensko terminologijo, tako da nam Osval-dova »Psihologija«, s katero začnemo 20. t. m., ne bo delala posebne težave in jo bomo lahko predelali do 15. junija. Za to knjigo priporočam sledeči postopek. Vsak § posebej najprej prečitamo in ga primerjamo z dotičnim § v Bežkovi knjigi. Podčrtavanje stavkov in besed ki si jih hočemo posebno vtisniti v spomin. Označevanje mest, ki so nam nejasna. Navedene zglede pomnožimo s takimi, ki smo jih sami našli. Pomislimo, kaj bi morali dodati, ako bi dotični § prirejali za učiteljiščnike. Ako ti je količkaj možno, se razgovarjaj s kakim tovarišem o tvarini, ki si jo predelal. Zvezek za ekscerpte si priredi tako, da boš pisal le na eno stran; druga naj ostane prazna! (Čemu, o tem spodaj.) Dasi nikomur ne vsiljujem te »metode«, jo hočem vendar nekoliko utemeljiti. Ako bi bil takoj za začetek priporočal kako obsežno dušeslovno delo, n. pr. Stöhrovo »Psychologie« (597 str.!), bi nekaj časa, po njej slepomišili, dokler bi se ne utrudili. In končni uspeh? Zato pa se hočemo poglobiti v kako obsežno dušeslovno knjigo šele potem, ko bomo predelali B. in O. knjigo. Sele tedaj bomo z lahkoto, s pridom in z vžitkom čitali razne psihološke vire, razprave itd. In če bomo našli kaj, česar dotlej nismo vedeli, kar nam je bilo še vedno nejasno itd., si bomo to notirali na prazni strani zvezka za ekscerpte pri dotičnem poglavju. Podčrtavanje in označevanje z raz-nobojnimi svinčniki priporočam z ozirom na dejstvo, ki ga omenja Bežek na 51. str. naše knjige. Končno bi še omenil, da si bo marsikdo lažje prisvojil predelano, tvarino, ako si jo priredi v vprašanjih in odgovorih. V eni prihodnjih številk se pomenimo o posameznih skupinah, tako da bi se v juniju pečali razen s pedagogiko, še s kakim drugim predmetom J. M a g e r 1. Nemščina. »Slovenski Učitelj« je priobčil v 4. številki v svojih zapiskih tudi odlomek o nemščini, v katerem piše, »da smo nemščino srečno odpravili iz slovenskih šol, na drugi strani pa smo ji priborili vsaj na večrazrednicah isto stališče.« — In ravno to je, kar nas nagiba, da zapišemo o tem predmetu še nekaj misli. Priborili smo si svojo sveto Jugoslavijo. Naša mlada domovina pa bo imela silne zunanje in notranje sovražnike, ki bodo vedno prežali nanjo in jo izkušali upropastiti. Zaradl-tega ji bo treba mogočnih branilcev, predvsem z domovinsko ljubeznijo prežetih, zvestih, zanesljivih bojevnikov, vojnikov. Le-te vzgojiti bo ena najvažnejših nalog raznih činiteljev, predvsem šole. Odstra- i niti bo vse, kar bi temu nasprotovalo. ' Učili bomo mladino svojo domovino lju- ; biti; užigali ji srca zanjo — a te cvetke ! bo pobrala pogosto slana od strani neukih, v stari mržnji do lastne govorice, v zaničevanju domačih šeg in vsega domačega živečih staršev. Odkod to zaničevanje? Iz več nego tisočletnega suženjstva! Znali so naši tlačitelji delati sebi v korist, znali so rod sistematično raznarodovati, znali so vzgajati poturice; uporabljali so k temu vsa mnogobrojna sredstva, ki so jim bila na razpolago. Kamor si se ozrl — vse nemško. Država.je nastavljala nemške uradnike, ki jih je zona pretresla, če se je drznil kdo izpregovoriti z njimi slovensko besedo — kaj šele pri vojaštvu! Bilo je v stari dobi malo šol — a te so bile le pcnemčevalnice, ki so vbijale mladini le blaženo nemščino, češ, potrebuje jo, .kamor gre. Pomagali so širiti nemški duh med ljudstvom nemčurski trgovci, nemškutarski obrtniki, propadli dijaki kot občinski tajniki, stari vojaki; oblasti so razen tega potvarjale imena krajev, sploh kar bi kazalo domače slovensko lice. V poznejši dobi so nemčurski šolski nadzorniki pritiskali na učitelje in marsikateri rodovinski oče je zaradi slabih gmotnih razmer klonil vrat —. Vsenemški trgovci so do zadnjega hipa, dokler ni izdihnil, širili zloglasnega »Štajerca« med ljudstvom. Slovan pa je od nekdaj rad sprejemal tuje šege. Ali se je čuditi, da je marsikje še danes mržnja do vsega, kar je slovensko? Vprašamo: Ali so to Nemci storili iz ljubezni do nas? Ne, v svojo korist — sistematično so nas hoteli ponem-čitU Ali naj v ljudski šoli še nadalje gojimo to stremljenje do nemščine, mržnjo do materinščine ali naj še nadalje zastrupljamo narod? Ali naj še nadalje našim tla-čiteljem gladimo pot? Ne in tisočkrat ne! S tem bi naprej odtujevali narod od lastne grude. Zdrave moči bi odhajale v nemške rudnike, služinčad bi nadalje silila v nemška mesta. Na starost pa bi se vračali onemogli v Jugoslavijo, češ, redi, preživi rne! Navadno pa taki ne pridejo sami, ampak privedejo s seboj še nemško ženo, nemške otroke, pogosto občini na skrb, m£d ljudstvom pa so pravi hujskači in poveličevalci nemščine. Znan mi je slučaj, da je tak rudar v dobi, ko se je naša deklaracija podpisovala, rekel nekemu mojih učencev, katerega mati je zbirala podpise: »Če boš Nemec, boš poštenjak; če boš pa Jugoslovan, boš pes, tat in razbojnik!« Ob koncu vojne je prišlo več ljudi za živežem domov, ki po eni strani prosijo podpore od Jugoslavije — po drugi strani pa so proti njej. Naše ljudstvo ne rabi nemščine. Dela bo doma dovolj, naš jezik je sedaj državni jezik — uporabimo rajši tiste ure za pouk v drugih važnih predmetih, za temeljiti pouk v kmetijstvu, povzdignimo travništvo in z njim živinorejo, da bo imel naš kmet lepo živino in obilo živine, ki se bo lahko izvažala;'povzdignimo sadje-rejo, čebelarstvo. To je potrebno za Jugoslavijo. Nemščino pa naj prevzamejo srednje šole poleg latinščine, grščina pa se naj opusti. Prepričan sem, da gospodje srednješolski profesorji zaradi učencev, ki nameravajo študirati, ne bodo zahtevali, da se zaradi njih z nemščino kvari ves rod. Za inteligenco nas ni strah, pač pa za povprečni naraščaj. Ne verujem, da je na Francoskem, Angleškem, v Ameriki in povsod drugod uvedena nemščina na ljudskih šolah in vendar imajo globoke mislece in velike znanstvenike. Nemščino torej vun iz vseh slovenskih ljudskih šol, zakaj ni samo nepotrebna, ampak škodljiva našemu rodu — le v'obmejnih krajih bi ji prisodili prostora. Proč z vsem, kar je tujega! Vzgajajmo narod k spoštovanju do samega sebe, da bo prožet domovinske ljubezni, ljubezni do domače grude. Podprimo ga gmotno s povzdigo vseh panog kmetijstva, da bo svoj gospod na svoji zemlji, pa tudi pripravljen to svojo zemljo braniti do zadnjega diha. O učnih načrtih za štirirazredno meščansko šolo kot tip narodne višje šole (spodnje sredn;e šole). UČNI NAČRT ZA ZEMLJEPIS. (Sestavila J. M a g e r 1 in A. Zavrl.) Učni smoter. Učenci naj pregledno poznajo obliko in kakovost zemeljskega površja, njega politično razdelitev in vpliv na gospodarstvo, kulturo in zgodovino. Natančno naj poznajo oro-, hidro-, topo-, etnografske ter gospodarske in kulturne razmere Ju- , goslavije. Seznanijo naj se z osnovnimi pojmi zvezdoznanskega zemljepisa in z onimi pojmi iz narodnega gospodarstva, i ki so neobhodno potrebni za pravilno ra-1 zumevanje ustroja države in socialnega | življenja. Pridobe naj si tudi potrebno ! spretnost v čitanju zemljevidov. Prvi razred. (Dve tedenski uri.) Obzor; nebesni oblok; zavedanje straneh neba. Navidezni letni tek soln!( Lunine izpremembe. Oblika zemlje. ¿eJ Ijepisna dolžina in zemljepisna širina. : Nazorno razvijanje osnovnih poj^ iz fizikalnega zemljepisa (pod milim J bom). Vzajemni vpliv zemljepisnih e|," mentov. Čitanje zemljevidov. Jugoslavija. Drugi razred. (Dve tedenski uri.) Velikost zemlje. Naravni, navidez in resnični obzor. Razmerje med tečaji višino in zemljepisno širino. Solnčni tt v raznih letnih časih za različne zemlj( pisne širine. Nadaljno razvijanje osnovnih pojme iz fizikalnega zemljepisa. Čitanje zemljevidov. . Evropa. Tretji razred. (Dve tedenski uri.) Solnčni tek v raznih letnih časih i ravnik in južno poluto. Letni časi v post meznih pasovih. Jutranji in večerni mra,> Resnično gibanje zemlje. Osolnčje. Solni ni in mesečni mrakovi. Nepremični^ premičnice in sopremičnice; repatics zvezdni utrinki. Osnovni pojmi iz fizika nega zemljepisa. Pregled geoloških dot Čitanje zemljevidov. Azija, Afrika, Amerika in Avstralij Četrti razred. (Dve tedenski uri.) Ponovitev, poglobitev in izpopolt tev zvezdoznanskega in fizikalnega zen Ijepisa. Vežbanje v krokiranju. Jugoslavija. Ponovitev onih drža ki so posebne važnosti za našo trgovin Ponovitev, poglobitev in izpopolnite snovi iz narodnega gospodarstva, ki je v prvih treh razredih obravnavala zemljepisu, zgodovini in drugih predmi tih. Opomba. 1. Jugoslavijo moramo 4. razredu še enkrat obravnavati žara: učencev, ki prestopajo v 5. razred rei 2. O narodnem gospodarstvu kot lini tvarini strokovne osnovne (meščat ske) šole izpregovorim v posebne' članku. J. M Poziv. Po vseh kulturnih državah prouč jejo zemeljske potrese, ki so še vedno marsičem zagonetni pojavi. Ob ustan vitvi naše državne samostojnosti na pripada med državno organizovanii znanstvenimi nalogami sodelovanje t tem mednarodnem proučevanju. Ustana lja se za Slovenijo državni zavod za n teorologijo in geodinamiko, ki bo zdt ženo vodil — kakor kaže ime — prouči vanje podnebja in zemeljskih potresi Vodstvo meteoroloških nalog in instn mentalno opazovanje zemeljskih poti sov (geodinamski oddelek A) je previ profesor dr. Fran Čadež v Ljubljani, oP zovanje potresov s pomočjo naših razui nikov bo vodil (kakor doslej po Krai skein in Goriškem) vladni svetnik prot sor Ferdinand Seidl v Novem mestu (g® dinamski oddelek B). Poročevalce po vsej Sloveniji v Pf vrsti gg. učitelje, profesorje in duhovni! pa tudi druge razumnike prosimo, da p': vzamejo to-le preprosto nalogo: kada koli se v bivališču poročevalca poja zemeljski potres, popiše poročevalf kdaj se je pojavil (mesec, dan, uro in n nuto) in kako, in sicer kolikor je opa-poročevalec sam in kolikor je zvedel( znancev. Poročilo naj pošlje kolikor m(i kmalu na oddelek B državne? geodinamskega zavoda v ^ vem mestu ali pa našim dnevnik«' ki bodo kakor doslej rade volje poroC sprejemali in priobčevali. Za poročilo \ Jostuje dostikrat dopisnica. Najbolje ¡e,'ako se posluži poročevalec urad* dopisnice z vprašanji, kjer \ piše odgovore na ondi stavljena vprt5; nja. Uradne dopisnice so poštnine pros' Razpošiljal jih bo dosedanjim in novim P; ročevalcem deželni referent vladni sv£ nik profesor Ferdinand Seidl. Naj bi naša znanstvena zasnova P1 budila primerno zanimanje in častno 51 delovanje ter rodila uspeh! Zavod za meteorologijo 1 geodinamiko v Ljubljani' Dr. Fran Čadež, voditelj. Ferdinand Seidl, referent. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Zborovanje upravnega odbora Zaveze. Seja upravnega odbora Zaveze se je vršila dne 17. aprila 1919, v načelstveni sobi Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Začetek ob 13.. konec ob 18. uri. Navzoči so bili člani vodstva Zaveze in osem članov upravnega odbora. 1. Zavezin predsednik L. Jelene ugotovi sklepčnost in otvori sejo. Nato poudarja, da je stalo ljudsko- in meščansko-šolsko učiteljstvo po razsulu stare Avstrije v naši novi državi SHS pred tremi velikimi nalogami, ki so se morale takoj in najtemeljiteje razrešiti. — Zaveza se je lotila najprej gmotnega vprašanja. Rešuje se za nas povoljno in ugodno ne samo za prehodno dobo, ampak tako, da nas bodoči državni šolski zakon uvrsti med državne uradnike, ki spravi gmotno vprašanje z dnevnega reda za dolgo vrsto let. Drugo važno vprašanje je reforma našega šolstva. Pred leti že se je posebni odsek Zaveze poprijel dela in po temeljitih študijah je sestavil vzoren načrt državnega šolskega zakona. Po Za-vezini iniciativi je prišlo poverjeništvO za uk in bogočastje do sklepa, da je sklicalo anketo, ki naj se peča s tem vprašanjem. Ako ne bi bil Zavezin odsek predložil popolnoma izdelanega načrta, bi se anketa ne bila vedela kje in kako lotiti dela, ker je bila sklicana brez priprave in brez temelja. Tretje vprašanje je ustanovitev centralne učiteljske organizacije za vso državo SHS. Tudi tu je bila Zaveza prva. Obrnila se je na vse hrvatske in srbske učiteljske pokrajinske Zveze. Do danes je prejela odgovor samo od dalmatinske Zveze. Ko pridejo odgovori tudi od drugod, tedaj gre zastopstvo Zaveze v Belgrad in skliče ob tisti priliki delegate vseh Zvez na razgovor, da rešijo to vprašanje. Zaveza .ne zamudi nobene prilike, kjer je treba kaj ukreniti v korist šolstva in učiteljstva. Nič ne diši po samohvali, če se konštatira, da je delovanje naše Zaveze uspešno, da uživa velik ugled ne le v slovenski javnosti, ampak tudi med brati Hrvati in Srbi. Mi gremo svojo pot, ki jo smatramo za pravo in se ne zmenimo za napade nepoklicanih. 2. a) Tajnik V. Rus poroča o delovanju Zaveze od zadnje seje upravnega odbora, ki je bila o božiču, do današnjega dne, kar je razvidno iz objavljenih zapisnikov četrte, pete in šeste vodstvene seje Zaveze. Poročilo se vzame brez debate na znanje. Le pri poročilu odseka za sestavo novih čitank se določi, da se naznani na pristojno mesto članom tega odseka še tovariš Josip Brinar, ravnatelj meščanske šole v Mariboru, ki je pa sedaj v zasedenem ozemlju y Postojni. b) Upravnik Učiteljskega Tovariša Fr. Marolt poda podrobno poročilo glede stanja naročnikov in gmotnega stanja stanovskega glasila. Vsa včlanjena društva so izkazala 1. 1918 skupaj 1347 članov, 1. 1919 do danes pa 1458 članov. Sežansko, postojnsko, vipavsko, tržaško, istrsko, goriško in tolminsko učiteljsko društvo zaradi zasedanja naše zemlje po sovražniku letos niso poslala izkazov svojih članov, ki so lansko leto znašala 518 članov.. Vštevši te, bi štela Zaveza letos okroglo 2000 članov. Delo uprav-ništva je izredno naraslo, samo pri upravi listov pride 460 poštnih uradov v po-štev. List se tiska v 2400 odtisih. Leta 1918 in 1919 je Umrlo 14 naročnikov. Lisi se pošilja brezplačno ali pa v zameno 54 uredništvom in osebam. V 1. 1918 j» bilo naročenih 50 inseratov za 1511 K 51 vin., letos je doslej naročenih 43 inseratov. Določi se, da se tiska odslej le 1800 odtisov za vsako številko Učiteljskega Tovariša, ker se ga sedaj faktično odda 1678 izvodov. c) O stanju Zvončka poroča upravnik L. Jelene. Število Zvončkovih naročnikov se veča posebno letos, ko so se zavzeli zanji in pridobivajo naročnike nekateri učitelji in učiteljice na svojih šolah. Razveseljivo je, da gre v Olobasnico na Koroško 17 izvodov Zvončka. Tako im-i letos Zvonček dosedaj 1577 plačujočil) naročnikov. S 1. januarjem 1919 ni imel ¿vonček nič dolga, pač pa par tisoč kron v hranilnici. Ves dolg je znašal v tiskarni 9095 K 30 vin., ki je bil plačan do 31. dec. 1918. To pa je bilo mogoče le, ker je bila prodana zaloga starih letnikov. Bati se ie,_da se zaključi letošnje leto z velikim (.eticitom, dasi se je zvišala letos naročnina od 6 na 10 K, in se je pomnožilo število naročnikov. Tisk in papir sta se izdatno podražila. Lansko leto je stala ena številka Zvončka v tiskarni 437 K, letošnja skupna štev. 1. in 2. pa velja 2440 K. ^raginje pa še ni konec. Delavstvo v tl-^arni je zahtevalo te dni 100 % poviška byoje plače, cena klišejev se je zvišala več kot za 100 %. Nova Zvončkova oprema je veljala 1155 K. Treba bo varčevati r.n vse strani, da ne zagazimo v prevelike dolgove. č) Blágajnik Fr. Luznar poda obširno blagajniško poročilo. Popotnika se tiska v 2000 odtisih, kar naj ostane tudi v prihodnje. Danes je včlanjenih v Zavezi 1163 pravih in 113 podpornih članov, okrog 600 članov pa je v zasedenem ozemlju. Vsled naraščajoče draginje se je dvignila cena listom. Ce bi zvišala Zaveza naročnino svojih listov tako, kakor so to storili drugod, bi veljal danes Popotnik 24 K, Učiteljski Tovariš pa 40 K. Po Flereto-vem predlogu, da se zviša članarina or-ganizovanemu učiteljstvu od 2 K na 3 K mesečno, bi imela Zaveza skupno 33.016 kron dohodkov. Stroški v tiskarni, poštnina, uredništvo, upravništvo in odprav-ništvo obeh listov, Zavezino vodstvo in druge upravne potrebščine bi znašale skupno 49.468 K. Po Fleretovem predlogu bi znašal torej primanjkljaj pri zgorajš-njem številu članov in pri sedanji draginji 16.452 K. Da Zaveza ne zagazi v dolgove, predlaga: 1. članarina naj se zviša letno na 36 K, 2. Popotnik naj izhaja mesečno samo na 1 poli, 3. Učiteljski Tovariš naj izhaja vsakih 14 dni brez priloge. Urednik E. Gangl je proti vsem trem predlogom. Popotnikovemu uredniku se na ta način ne sme vezati rok, sicer odbije od sebe lahko vse najboljše sotrud-nike. Učiteljski Tovariš prinaša samo aktualne stvari, dopisov je zelo mnogo. V tem velikem času je treba članstvu hiti o in vsestransko ugoditi. Ce se sprejmejo predloženi nasveti, ne pridobimo na stvari, ampak nazadujemo. Ureditev in zvišanje plač ter draginjskih doklad nam Je priborila predvsem Zaveza, zato mora irneti tudi ta svoj delež. Le po trdnih materialnih tleh moremo priti do novih stanovskih pridobitev. Oprt na navedene razloge, predlaga, da se zviša članarina začasno na 4 K mesečno. Tovariša Aichholzer in Marolt se pridružujeta Ganglovemu predlogu. Zadnje imenovani je mnenja, da se Zavezino članstvo še lahko izdatno zviša, ako imajo odbori učiteljskih društev in šolski voditelji vse uičteljstvo svojega okraja stalno v evidenci. Tovariš Brinar poudarja, da živitno v nenaravnih razmerah, v katerih denar nima prave vrednosti. Spričo utemeljenih predlogov je za zvišanje članarine. Da pa bo lažja agitacija pri članstvu, naj se tisk kolikormožno omeji. Učiteljski Tovariš naj prinaša samo organizačna in strokovna poročila. Urednik naj vsebino dopisov skrči, društvena poročila naj bodo kratka, ponatisi iz politiških dnevnikov naj se opuste. Popotnikov urednik naj skrči širokopotezne članke. Tovariš Rajšp pravi, da se je na včerajšnjem zborovanju štajerske učiteljske Zveze, kjer se je sprejelo zvišanje članarine od 2 na 3 K mesečno, izrekel sum, da pride uprava Zaveze črez nekaj tednov ali mesecev pred članstvo morda zopet z novim poviškom članarine. Zdaj, ko je čul proračune, ga ne moti, da ne bi glasoval za Ganglov predlog. Ena krona mesečnega poviška nam ne sme beliti glave, sicer bi bili izdatneje prikrajšani pri duševni hrani naših listov, saj se povišanje opusti takoj, čim se valuta uredi. Tovariš Gnus opozarja, da je treba v tem času vrvenja hitre informacije. »Slovenski Narod« je štirikrat dražji, vožnja po železnici pa je za 200 % dražja od predvojnih časov. Tovariš E. Gangl je proti temu, da bi se kogarkoli sililo v našo organizacijo. Vsak Zavezin član mora biti odločen in zaveden, balasta nam ni treba. Skrčenje dopisov in člankov je težje kakor pa izpopolnjevanje. Na Brinarjev očitek opozarja na zadnjo 16. številko Učit. Tovariša, ker ne ve, kaj bi črtal, saj je vse v njej aktualno in za učiteljstvo zanimivo. Tovariš Dimnik govori za letno članarino 50 K, ker se da le na ta način izbrisati v proračunu izkazani primanjkljaj. Tovariša Gnus in Rus sta za članarino letnih 48 K, ker je društvenikom četrtletno in mesečno plačevanje lažje ter ne dela blagajnikom težkoč. Poročevalec Fr. Luznar se pridružuje Ganglovemu predlogu v tem smislu, da prejema Zaveza letno po 40 K, društva pa po 8 K od vsakega člana. Priloge naj se pri stanovskem glasilu na vsak način opuste. Nato navede imenoma ona društva, katera še niso odposlala zaostale članarine. Končno se sprejme soglasno, da se zviša članarina mesečno po 4 K na osebo. Predloga, da se opuste inserati in omeji vsebina pri člankih in dopisih, se ne sprejmeta. Določi se na Ganglov in Dimnikov predlog, da se zviša odslej članarina Zvončku letno na 15 K, za nečlane pa stane Učiteljski Tovariš 20 K, Popotnik pa 16 K. Soglasno se sprejme tudi predlog blagajnika Luznarja, da se vsa stara zaloga Popotnikov in Zvončkov razprodaja za 25 % dražje od prvotne cene. 3. Naš položaj je pojasnil vsestransko tovariš E. Gangl. Iz njegovih izvajanj povzamemo, da se slovenskemu učiteljstvu vendarle bližajo boljši časi. Materialni naš položaj se je izboljšal v tistem obsegu, kakor je bilo naše prizadevanje že od nekdaj. Na merodajnih mestih so pa še osebe, ki ne upoštevajo našega glasu. Nato utemeljuje predlagane štiri resolucije za deželno vlado za Slovenijo, predlog za upravni odbor Zaveze, dopis na hrvatske in srbske učiteljske Zveze in pismo na ministra prosvete v Belgradu. (Glej štev. 17. letošnjega Učit. tovariša!) Resolucije, namenjene za deželno vlado, se tičejo avtomatičnega reguliranja učiteljskih prejemkov državnega uradništva; ureditve potnine, dnev-ščine in drugih doklad za ono učiteljstvo, ki službuje Izven službenega mesta; nastavljanja okrajnih in višjih šolskih nadzornikov; našega zastopstva v predsedstvu višjega šolskega sveta. Tovariš Dimnik predlaga, da se sprejmejo vsi stavljeni predlogi brez debate. Sklepi se sprejmejo soglasno z do-stavkom, da se takoj odpošljejo na pristojna mesta. 4. Poročilo o ustanovitvi strokovnega tajništva Zaveze se sprejme na znanje. Sklene se, da se izreče primariju dr. Franu Dergancu v imenu upravnega odbora Zaveze pismena zahvala, ker je prepustil obresti svojega posojila, ki ga je dal Učiteljski tiskarni v znesku 100.000 K, Zavezi v svrho te ustanovitve. Gospodarskemu in politiškemu odseku se naroči, da stavi prihodnji delegaciji tozadevne konkretne predloge. Zavezino vodstvo se poveri, da razpiše v stanovskem glasilu službo strokovnega tajnika. Prijave za to službo je treba vložiti z navedbo zahtev glede plače pri Zavezinem vodstvu najkasneje do 31. maja, služba pa se odda začasno že 1. julija t. 1. Tajnik V. Rus govori k predlogu in nasvetuje, da naj se do delegacijskega zborovanja uredi Zavezina pisarna začasno tako, da se najame primerna soba, kjer naj bi bil strokovni tajnik v gotovih dnevnih urah vsemu organizovanemu učiteljstvu v slovenski Jugoslaviji informativno na razpolago. 5. Zavezin tajnik predlaga, da naj se z ozirom na neurejene razmere vrši letošnje delegacijsko zborovanje v Ljubljani dne 5. in 6. septembra, dnevni red pa naj sestavi Zavezino vodstvo. Po kratki debati se predlog sprejme. 6. O reformi šolstva poroča mesto odsotnega tovariša P. Flereta upravni odbornik E. Gangl. Poročevalec poudarja, da je anketa za reformo šolstva na podlagi »Načrta preustrojitve šolstva in narodne vzgoje« podrobno predelala, doslej že pet odstavkov in je prišla do člena »Šolski uradi«. V tej anketi je zastopstvo Zaveze, Slomškove Zveze, me-ščanskošolskega in srednješolskega učiteljstva, učiteljišča, zdravnikov in kmetijstva. Zavezina odposlanca nimata v tej anketi lahkega opravila. Ko se načrt po članih ankete vsestransko predela, tedaj se obvesti o njega podrobnostih tudi Zavezino članstvo. Na Ganglov predlog pooblasti upravni odbor oba Zavezina člana, da smeta, kadar se jima zdi potrebno, zavzeti v tej anketi tudi drugačno stališče, kakor ga ima znani Zavezin načrt. O učiteljskih disciplinarnih zadevah naj se ne razpravlja v plenumu okrajnega in višjega šolskega sveta, ampak le šolski nadzorniki in učiteljski zastopniki (narodnih in srednjih šol) naj imajo glavno razpravno besedo. (Dalje prihodnjič.) Društvene vesti. Izredni občni zbor ljubljanskega učiteljskega društva je bil v nedeljo, 4. vel. travna. Dolga in stvarna debata o poročilih, predlogih in nasvetih je pokazala, kako potrebni so sestanki,. • kjer pade marsikatero dragoceno zrno na novo, deloma neobdelano jugoslovansko njivo. 1. Zborovanje je otvoril društveni predsednik nadučitelj Jakob Dimnik s pozdravom in nagovorom, ki ga prinašamo na prvem mestu današnjega lista. 2. Poročilo tajnika: Občni zbor Dež. Slov. učit. društva je sklenil razpust tega društva. Po dolgi debati je takrat sklenil vprašati za mnenje o razpustu vsa okr. učit. društva na bivšem Kranjskem. Šele na predlog večine okr. učit. društev se Dež. Slov. učit. društvo d e f i n i t i v n o razpusti Pri tej priliki * O p. Takih poročil pričakujemo od ostalih okr. učit. društev! je tov. Gangl omenil razgovor, ki ga je imel v Zagrebu z zastopniki »Saveza hrvatskih učiteljskih društava« glede združitve vsega jugoslovanskega učiteljstva v centralno organizacijo. V isti zadevi so se posvetovali zastopniki naše Zaveze z odposlancem »Udruženja srbskega učiteljstva« v Beogradu«, ki se je mudil dne 1. maja v Ljubljani, z učiteljem in šolskim upraviteljem Grujico Adžemovičem. Po daljši debati se soglasno sklene razpust Deželnega slovenskega učiteljskega društva. 3. Kot delegata v Zavezino delegacijo se pošljeta Mehle Marija, učiteljica in Ambrožič Josip, učitelj; namestnika sta: Žerjav Ema in Fratar Josip. 4. Šolarske maše: Šolarske maše ne dosežejo svojega namena. Predsedstvo Zaveza se naprosi, da napravi utemeljeno vlogo in jo pošlje knezoško-fijskemu orduiarijatu in višjemu šolskemu svetu s prošnjo, da nepostavno usiljeue šolarske maše, ki jih ne pozna nobena zakonska odredba, odpravi, sicer bodo pro-vzročile še mnogo utemeljene nevolje med učiteljstvom. 5. Meščanske šole : Kdo zadržuje ustanovitev meščanskih šol v Ljubljani? Kdaj bodo razpisana mesta strokovnih učiteljev? Sklene se o tem obvestiti g. župana. Ako se mesta takoj ne razpišejo, znajo biti otvorjene ljubljanske mšečanske šole drugo leto, toda brez učiteljev, ki bodo tačas že nastavljeni v zeleni Štajerski. 6. Pod vodstvom ljubljanskega nadzornika obstoja odsek, ki začenja s pripravami za sprejem regenta Aleksandra. Ako tak odsek res obstoja, potem izjavlja ljubljansko učiteljstvo, da odklanja vso odgovornost za posledice, ki bi nastale, ako bi vodil deputacijo. ljubljanskega učiteljstva nadzornik Lavtižar, vnet zastopnik in pristaš onega režima, ki je tako goreče proslavljal hrvatske junake, ko so mogli oddati prve strele proti srbski prestolici. Napravi se primerna vloga ter pošlje predsedstvu mestnega magistrata. 7. Komisija za likvidacijo dež. uprave je imenovala za zastopnika v mestnem šolskem svetu proslulega ravnatelja Jegliča. Vsa poštena človeška družba se ogiblje tega moža; zato se občni zbor ljubljanskega učiteljskega društva začudeno vprašuje, kako more komisija izbrati med slabim najslabše. Poskrbeti bo treba, da ne bo g. Jeglič delal nikjer preveč škode. 8. Risanje, telovadba, petje so predmeti, ki zahtevajo strokovnega znanja. Sklene se naprositi višji šolski svet, da kreira mesta strokovnih učiteljev na ljubljanskih ljudskih šolah za omenjene predmete. 9. Vsem članom in članicam priporočamo, da doplačajo zvišani znesek članarine ter da širijo med šolsko in izven-šolsko mladino mladinski list »Zvonček«, ki bi lahko imel 20.000 naročnikov, ako stori vsak učitelj svojo dolžnost. A. Iz novomeškega okraja. Na dan 1. maja nas je povabila Slomškova zveza na razgovor glede skupne stanovske organizacije. Odbor učiteljskega društva za novomeški okraj se je temu pozivu tudi polnoštevilno odzval, ker je mnenja, da je taka skupna stanovska organizacija lahko mogoča, da, naravnost nujno potrebna za naš stan, da skupno nastopamo za skupne interese. V vseh drugih vprašanjih (političnih, kulturnih itd.) pa vladaj popolna svoboda. Kako je mogel tajnik Slomškove zveze Pečjak trditi, da zahtevajo ljubljanski Zavezarji uklonitve manjšine tudi v kulturnih in drugih vprašanjih — res ne moremo pojasniti. Morda bi nam to pojasnili? Končno smo sprejeli resolucijo, ti-čočo se ustanovitve take skupne organizacije, v katero ne sme politika, ter izvolili šestčlanski odbor, ki naj se takoj loti dela. L. Učiteljsko društvo za novomeški šolski okraj ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 15. maja t. 1., ob 9. uri dopoldne v šoli na Čatežu pod Zaplazom z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev zborovanja. 2. O stanovski strokovni organizaciji — poroča tov. Fr. Hočevar. 3. Poročilo odbora in račun za 1. 1918. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Tovariši sosednjih okrajev dobrodošli. — Odbor. -f Belokranjsko učiteljsko društvo je imelo 14. aprila t. 1. svoje zborovanje v Črnomlju. Dasiravno je bilo slabo vreme, le bila udeležba prav dobra, dokaz zanimanja in zavednosti našega učiteljstva. Jasnih pogledov, veselih lic smo se sestali prvič v svobodni Jugoslaviji. In kaj ne! Saj vemo, da nam sije lepša bodočnost. Iskreno nas je pozdravila predsednikova namestnica tov. Vitačičeva in omenila politiški preobrat, ki nam je prinesel zaželjeno svobodo. Navdušeno smo po- zdravili našega kralja, regenta in osvoboditelje Srbe. lov. Vrtačiceva je poročala, da je zaradi bolezni odložil predsedništvo vrli tovariš naducitelj l^otokar. bporočiia nam je njegove pozdrave in zahvalo za izkazano mu zaupanje, želeč mu skorajšnjega ozdravljenja. Pozdravila je tudi nove društvenike. Nato je prečitala tajnica zapisnik zadnje seje. Blagajnik naducitelj Megusar je podal kratko pojasnilo glede društvenega imetja in pošiljanja članarine, ki se naj posije na njegov nasiov in znaša letno 4« K. vršila se je volitev odbora: Ljudevit Mikolic, predsednik; Katinka Vrtaciceva, podpredsednica; Ljud. bukovičeva, tajnica; Kili. Megušar, blagajnik. Nato nam je tov. MiKoiič podal nekoliko jedernatiii misli glede reforme šolstva, ki je nujno potrebna. V razgovoru, ki je sieun, so se cuia glede reiorme različna mnenja. Pri slučajnostih se je raz-motrivaio o raznih stanovskih zadevah, gieue Šolskih maš, o zemljepisnem in zgodovinskem pouku. Sklene se naprositi višjo soisko oblast, da se priredi za belokranjsko učitetjstvo srbo-hrvaski tečaj v Novem mestu, kjer so boljše stanovanjske in aprovizacijske razmere kakor v Ljubljani. Obijuoni smo si, da se kmalu zopet snidemo, i a čas pa na delo za po-vzdigo Šolstva in prosveto naroda! — L. bukovičeva, tajnica. + Uornjegrajsko učiteljsko društvo zboruje dne 11. maja t. 1. ob pol 11. uri v Gornjem gradu po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Došli dopisi. 3. O načrtu preustrojitve šolstva razpravlja tov. i*rane Kocbek. 4. Povišanje Zavezine članarine. Poroča blagajnik tov. Alojz Krajnc. 5. Slučajnosti. — Ciiede na to, da je to zborovanje prvo v letošnjem letu, želi podpisani poinošte-vilne udeležbe. — Josip Terčak, pred-sedn. namestnik. Učiteljstvo pliberškega je imelo svoje mesečno zborovanje dne 9. aprila v Pli-berku. Po običajnem pozdravu predsednika je predaval prof. dr. Janko Kotnik o bolj-ševiškem šolstvu na Ruskem, prirejenem na podlagi lastnih izkušenj in opazovanj. Spoznali smo, da ne kaže nekritično sprejeti vest o ruskem boljševizmu, da je njegova idejna osnova v marsičem uvaže-vanja vredna, da boljševiška vlada izdaja naravnost ogromne svote za ljudsko izobrazbo, več kakor katerakoli država in da skuša šolstvo velikopotezno in enotno reformirati na podlagi najmodernejših načel in izkustev, zlasti ameriške šole. Predavatelj je mnenja, da pri svoji novi orijentaciji ne smemo izgubiti iz oči velikega bratskega naroda ruskega, ki ima vkljub vsem težkim preizkušnjam sijajno bodočnost. Predsednik Močnik poda poročilo odseka za šol. reformo in obeta za važnejša vprašanja načelnega pomena posebne referate. Odsek je predlagal resolucijo, v kateri se med drugim izreka za to, da se nameščajo na enorazrednicah le učitelji, nikakor učiteljice, da se v zakonu imenoma navedejo najpotrebnejši učni pripomočki, da se učiteljev ne sili k obiskovanju strokovnih tečajev in da se velikost šolskega vrta zakonito določi (najmanj 30 a). Glede Ganglovega predloga o razpustitvi pokrajinskih učiteljskih organizacij in ustanovitve centralne učiteljske organizacije za celo državo se je izreklo mnenje, da gre predlog predaleč, ker o ustroju državne učit. organizacije še le konč-noveljavno lahko sklepamo, ko imamo definitivno ustavo, do tedaj pa ne kaže razpuščati pokrajinskih organizacij. Tov. Macarol je mnenja, da je nujno potrebno, da napravimo red v lastni hiši in pridemo enkrat do enotne strokovne organizacije za vse učiteljstvo. Nadzornik Mencin predlaga, da se vprašanja naše stanovske organizacije postavi na dnevni red občnega zbora kor. učit. društva, ker gre tu za važno, perečo zadevo. Predsednik prečita poročilo predsednika dež. učit. društva tov. Aichholzerja, o njegovih korakih v prilog naših gmotnih teženj. Koroški učitelji vztrajamo na izpolnitvi predloženih resolucij, zlasti zahtevamo obmejne doklade za vse na Koroško premeščene učitelje, kakor jo dobivajo državni uradniki. V debati je padla marsikatera bridka beseda, razodevajoča ogorčenje, ki vlada med učitelj-stvorn radi nevzdržnih razmer. V interesu koroškega šolstva je, da vlada čim preje ugodi zahtevi po obmejni dokladi, ker drugače ni misliti, da bi se še oglašali učtelji za službovanje na Koroškem. Gre za eminentno narodno zadevo. Tajnik dež. učit. društva tov. Kovač je pojasnjeval, kako mislijo merodajni či-nitelji v Ljubljani o naših težnjah. Nismo bili preveč vzradoščeni. Odlok Višjega šolskega sveta glede nadzorovanja šolskih otrok pri verskih vajah je bil povod dolgi, burni debati. Prevladala je domneva, da namerava Vi šji šolski svet upeijati nov kurz po kranjskem vzorcu. Predsednik pojasnjuje, da je odlok le informativnega značaja in du sklepa glede nadzorovanja glasom še obstoječega šol. in učnega reda učiteljski zbor, da gre tu torej za interno zadevo učiteljskega zbora. Navzoči šolski komisar tov. Košir se naprosi, da upliva na krajne šolske svete, da preskrbijo učiteijstvu stanarino oziroma prosto stanovanje in prosto kurjavo. Šolski komisar obljubi, da tej žeiji po možnosti ustreže in poda učiteijstvu še ta in ona pojasnila in nasvete. Stavili so se še nekateri predlogi glede občnega zbora kor. učit. društva, n. pr. glede ustanovitve častnega soda. Končno se je zavzelo tudi stališče napram članku, objavljenem v 74. štev. »Jugoslavije« z dne 23. susca pod naslovom: »Ldinstvo v učiteljski organizaciji« in sprejete so bile resolucije, ki jih je utemeljeval tov. Doberšeic sledeče: Globoko obžalujemo, da se je našel baš v naših vrstah človek, ki je prvi oblatil naše prvoboritelje, kojih časti se ni drznil dotakniti niti najstrupenejši narodni nasprotnik. Ugotavljamo, da dopisnik niti najmanj ni opravičen govoriti v imenu drugih učiteljev, da je članek plod razgrete fantazije nesrečnega nevrastenika, ki ga vsak poznavalec koroških razmer obsoja, da vlada med koroškim učiteljstvom najlepša solidarnost, da imamo do svojih voditeljev neomajeno zaupanje in da smo si vsi koroški učitelji postavili kot častno nalogo, pokazati stanovskemu svetu, da je ob pravi svobodomiselnosti možna stanovska sloga, tudi pri tovariših različnega političnega mišljenja, ako so le značajni in stanovsko zavedni. Srednješolske vesti. Iz mestnega dekliškega Hceja v Ljubljani. Na mestnem dekliškem liceju je oddati službo ravnatelja s prejemki ravnateljev državnih srednjih šol. Prošnje je vlagati do 25. maja 1919 pri predsedstvu mestnega magistrata. Kronika. = Ureditev učiteljskih plač: službena doba. Iz oddelka za ureditev učiteljskih plač na višjem šolskem svetu nam poročajo: Da ne bo nepotrebnih reklamacij zaradi odmerjenja službene dobe, oziroma uvrstitve v činovni razred in plačilno stopnjo, se opozarja učiteljstvo, da se službena doba šteje le od drugega (usposobljenostnega) izpita pa do 31. decembra 1918. — Primer: Nekdo je napravil usposobljenostni izpit dne 15. maja 1899. Službeno dobo je torej šteti od 15. V. 1899 do 31. XII. 1918, torej 19 let 7 mesecev 16 dni. Ker smo sedaj pa že v 1. 1919, zato ima dotičnik v dekretu namesto 19 službenih let priznanih že 20 let, dasi jih dovrši stoprav dne 15. maja t. 1., na kar se 1. junija 1920 pomakne v višji plačilni razred. Starejše učiteljstvo naj upošteva pri pomaknitvi v II. či-novnem razredu 2. in 3. plačilne stopnje štiriletno napredovanje. Kar se tiče službene dobe bivših vojakov, naj bi se štela vojaška leta dvojno, se dosedaj še v nobeni vladni seji ni stavil tozadevno' kak predlog, v tem oziru so torej vse reklamacije brezpredmetne. — Pri prekinitvah se je dotičnikom, ki so dosegli že na bivšem dež. šol. svetu, da se jim službena doba pri odmerjenju starostnih do-klad všteva tudi pred prekinitvijo, odmerila tudi sedaj vsa službena doba, iz-vzemši samo dobo prekinitve. Učitelje politične preganjance se je rehabilitiralo. = Vseučilišče v Belgradu. Dne 2. t. m. so z veliko svečanostjo otvorili vseučilišče v Belgradu. Polemika. Sat prata blbentur. Dasi me tov. Šegula v 17. številki »Učit. Tov.« prosi pojasnila, bi ne odgovarjal, ko bi mi prijatelj ne bil pisal: »Razumem sicer Tvoj molk, a ga ne odobravam, ker si ga gotovo marsikdo napačno tolmači!« Le skrajna površnost ali pa zlobnost mi moreta očitati trditev, da nuja mešč. šola več znanja nego učiteljišče. Tovariš Š. se sklicuje na min. odr. z dne 26. VI. 1903, št. 22503. Tega bi ne bil storil, ko bi se bil potrudil in bi bil prebral poročilo o anketi, ki se je meseca marca 1903 bavila z reformo meščanske šole, saj bi se bil prepričal, da se je anketa odločila za »enoletne učne tečaje« te z ozirom na besedilo § 18. drž. šol. zakona in pa zato, da ne draži po nepotrebnem onih elementov, ki so bili zakleti sovražniki ljudske izobrazbe. Lepo je, da se vadi tovariš Š. v francoščini, ni pa umestno, da priobčuje svoje vaje v prevajanju iz nemščine v tranco-scirio v »Učit. 'tovarišu«! J. M. Iz Jugosiaiiiie. — Učiteljski aprovizacijski odbor bo imel v petek, one maja, oo petin popoldne sejo. važno; pridne vsi! mceinik. — rojasmio. Z ozirom na poziv v predzadnji bievnki »U. T.« podajam resnici na ljubo, sicer pa nenaprosen in ne-poouiascen, to-ie pojasnilo: Doticnemu pozivijaicu sem napisal jaz v razpredelnico, ua je imel 14 dni dopusta, kakor sem našel to zabeleženo v zapiskih bivšega okrajnega šolskega nadzornika Supaneka. iNjegovemu soprosiicu je napisal rede v razpredelnico g. bupanek se sam, a dopusta ni vpisal, ker ga je bil dobil doticni ze kot nauucneij v cisto drugem okraju in torej ni bil v Celju več zaznamovan. U