ПдГдШдПкпБо^ Uprava Klagenfurt, Foatfacb 118 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno KM 0,20 za donaSalce) j Odjavo naroCbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno in le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Ster. 79. Kiramburg, 7. oktobra 1942. Leto 2. Reichsmarschall Hermann Goring na žeivenenm zahvalnem dnevn: Samo še boljše laliko i/se postane Leiina je v vsej državi nad vse pricalcovanje dobro uspela - Temelji za Končno zmago so irdno sklenjeni - Dva nova nosilca Rillerkrenza na delu - nadaljnja oskrba rudarjev - Berlin, 6. oktobra. V športni palači v Berlinu, tradicionalnem bojišču naci-onaleocialističnega pokreta, kjer je dal Fiihrer pred nekaj dnevi nemškemu narodu poročilo o zadnjih zmagovitih vojnih pohodih in z jasnimi dejstvi ter številkami dokazal svetu, da smo si sedaj zavojevali podlago za bodočo končno zmago, je na žetvenem zahvalnem dnevu 1942. najožji Flihrerjev sotrudnik Reichsmarschall des GroB-deutschen Reiches Hermann Goring, dal poročilo o pogojih naše zmage v pogledu prehrane in gospodarstva, ki so ga množice, poslušajoče v športni palači poročilo Heichemarchalla, sprejele z izrednim navdušenjem in ki je dalo ponosno in varno zavest, da ima nemški narod v tem boju najtežjo pot že za sabo in da sedaj lahko le še postaja boljše. 2e tri leta Hermann Goring ni več govoril nemškemu narodu. Ni imel časa za govore. Moral je opraviti dejanja. Kar je pa zdaj povedal, je bil ponosen in konkretni podatek teh treh vojnih let, v katerih je, kakor se je izjavil Reichsmarschall, razbil tesnost naše hiše in je bil pridobljen prostor za nas. »Plug in meč zagotavljata zmago!" Okvir te manifestacije je bil priprost, kakor to ustreza trdoti vojne, ki ne daje časa za večje slavnosti. Vsebina govora, ki ga je celokupni nemški narod poslušal z globokim navdušenjem, pa je dala temu žetve-namii zahvalnemu slavju 1942. edinstveno in zgodovinsko obeležje. Nagnečena dvorana športne palače je bila obložena z rdečim euknom in okrašena z zelenjem jelk. Na če-iu dvorane ee je nahajal širok trak z re-kom: »Plug in meč zagotavljata zmago!« Med navzočimi so se nahajali Reichsmini-"ter Rosenberg, dr. Frick, Thi-Г a C k, in Reichsfrauenfiihrerin S c h o 11 z-K11 n k. Ko je Reichsmarschal v spremstvu Reichsministra dra. Goebbelsa in Staatasekretarja B a c k e a stopil v dvorano, je mogel Saatasekret&r Backe šele po več minut trajajočemu ploskanju povzeti be-eedo in v imenu nemškega naroda izreči zahvalo kmečkemu prebivalstvu za njegove mogočne delovne uspehe. V tej spomladi je bila ogromna ploskev v drugič obdelana in 80 bile s tem po novi setvi odstranjene škode prezimovanja, tako da je tudi v tem letu zavarovana prehrana. \ Filhrerleva zahvala Staatssekretar Bake se je zahvalil kmetom, ki so na svojih kmetijah pridelali letino in jo spravili, kakor tudi kmetom, ki ■o kot LandwirtechaftsfUhrerji organizirali žetev v osvojenem prostoru na Vzhodu. Fiihrer je to delo že ocenil v svojem govoru in bo sedaj o priliki žetvenega zahvalnega dneva podelil številnim kmetom, kmeticam, knečkim delavcem in Landwirtschaftsflih-rerjcm odlikovanja. Vprvič so dobili za posebne storitve odlikovanje Ritterkreuz zum Kriegsverdienstkreuz (vitežki križec h kri-iu za vojne zasluge) Landwirtschaftsfiih-rer Kurt L e f f 1 e r in kmet Emst R i 11 e r. LandwirtschaftsfUhrer Kurt Leffler je bil na Vzhodu v svojem delovnem področju •pravil letino vkljub največjim težavam in pri tem z vsemi razpoložljivimi sredstvi ter osebnim naporom napravil boljševiške tolpe neškodljive. Kmet Emst Ritter iz Breisgaua je s svojo dejavnosjjo in požrtvovalnostjo v stepah in pustinjah v predpolju niaginotove linije opravil delo obnove, ki pomeni velik prispevek za prehranjevalna gospodarstvo našega naroda. Ob odobravanju zbranih množic sta nato »topila Imenovana, ki jima je bilo namenje-no najvišje odlikovanje, v spremstvu neke-W R^tterkreuztr&gerja vojske naprej. ««chemerechaU Goring Jima j# oeebao 1», ročil visoko odlikovanje in v kratkih besedah ocenil njuno vzorno delo v službi za narod. Nemčija ne bo stradala Nato je stopil Reichsmarschall, ki so ga udeleženci viharno in navdušeno pozdravljali na govorniški oder in popolnoma prostodušno opisal položaj, rekoč, da naj nem- ški narod vedno ve, kako je z njim. Že štiri 1 e t k a, ki jo je bil postavil že pred leti za časa miru, je oila usmerjena proti blokadi. On nikdar ni pozabil svetovne vojne in na bedo, ki jo je prizadejala blokada takratnih nasprotnikov. Po novih obrokih je ustanovljen zdrav prehranjevalni položaj in tudi trenutno posebno dobri položaj prevoza zagotavlja stalno razdelitev blaga, ki ga imamo. Pregledal je zelo temeljito zavojevane in v varstvo prevzete dežele in se prepričal o prehranjevalnem položaju teh narodov. Zanikrno kmetijstvo v Franciji je nemška organizacija sedaj spravila na dobro stopnjo. Z velikim odobravanjem je izjavil, da se bo pri prehrani pred vsem jemalo ozir na nemški n a r o d, in če kje stradajo, to n i s 1 uč a j v Nemčiji. Danes lahko oznani nemškemu narodu, da se oborožena sila v zasedenih ozemljih sama prehranjuje, in je izrekel za to posebno zahvalo uspehom Landwirt-echaftsfiihrerjem. Leiina i domoiiiii »amo za domovino Letina v doniovini je sedaj namenjena izključno le domovini. Nemški narod pa mora pomisliti, da moramo sedaj dodatno prehranjevati še šest milijonov inozemskih delavcev, ki sedaj v oboroževalni industriji in kmetijstvu izpolnjujejo po bojujočih se vojakih izpraznjena mesta, povrh pa še okrog 5 milijonov vojnih ujetnikov, ki so vpreženi v delovni program za zmago. Kako zelo pozna Reichsmarschall težave kmečkega dela, dokazujejo njegove tople besede, s katerimi se je spomnil tihega in požrtvovalnega dela nemške kmetice, ki ima kakor v vseh pretečenih vojnah tudi sedaj glavno breme v hiši in na kmetiji na svojih r&menih. Stalno se odslej vedno pospešuje prehranjevalni faktor. Od zračnih napadov ogrožena ozemlja bodo dobivala povišanje mesnega obroka za 50 gramov. Za b ož i č-nepraznikeže lahko sedaj napove nemškemu narodu posebne dodelitve mesa, moke in drugih lepih reči. Ob viharnem odobravanju poslušalcev je objavil, da dobi odslej vsaknemSkidopustnik iz Vzhoda in severa ali iz juga na meji v e-1 ik zavoj ne zato, ker ga potrebuje kot vojak, ampak zato, da lahko prinese svoji rodbini kot darilo. Naši bojevniki dobijo, kar lahko zatrjuje, veliko in obilo jesti. Stradanja na fronti, kakšno je bilo leta 1918., ni. S težkim srcem in po dolgem premišljanju so morali, da najdejo izhod, znižati obrok masti, ker je letina repice po prezimovanju popolnoma izpadla. Toda zmage v tej spomladi in tem poletju so nam v področju Kubana in Dona prinesle bogata ozemlja. Ogromna polja sončnic na tem ozemlju uporabljamo sedaj mi in olje sončnic je boljše vrste od repičnega. Tako je mogoča izravnava glede masti. Letina krompirja je v tem letu takšna, kot je še ni bilo na nemški zemlji. Krompir je ne le glede količine, ampak tudi glede kakovosti prvovrsten, ker so ga v ugodnih vremenskih prilikah lahko v suhen) spravili. Za vsakega rqjaka je zadosti kf[pm- F lih T e T je govoril n em š k e m u narodu J'ritor med Fiihrerjevim govorom na ve//fci manifestaciji NSDAP o priliki otvoritve •zimkt vojne pomoči 1942-1943. ^PzcMe^lof&aAiui* M4 pirja. Ne izrekel bi teh reči, ako ne bi bil o tem trdno prepričan in ako ne bi uvaže^ val teh možnosti, da lahko držim svojo ob-< ljubo. Bil bi zločin, če bi nemškemu narodu nekaj obljubljal, česar pozneje ne bi mogel držati. Ostalo je vprašanje organizacije, in da Nemčija zna organizirati, so celo potrdili naši sovražniki. Najvišje mezde za rudarje Reichsmarschall je nato govoril o obeh važnih surovinah oboroževanja: premogu in železu. Poleg najdišč teh za ustroj vojne važnih surovin v domovini je nemški vojak sedaj osvojil premog in železo v velikanskih izmerah. Posebno priznanje je izrekel delu rudarjev pod zemljo in objavil, da bodo rudarji, ki opravljajo najtežje delo, sedaj tudi prejemali najvišje mezde. Po posebni ureditvi b«. priznana njihova služb^i po načelih storitve, in tudi glede prehrane bodo dobili posebne naklonitve, ker se okrog njih vrti bitka proizvodnje premoga in železa. Pozval je nato ves nemški narod, naj omogoči, da bo to delo rudarjev v čim največji meri koristilo oboroževalni industriji in s tem neposredno vojni in kjer le more, šte-di z lučjo in premogom. Britansiii teror je strt Med tišino prebivalcev, polno pričakovanja, je Reichsmarschall in vrhovni poveljnik zračnega ordSja govoril potem o zračnih napadih na nemški narod. Ob največjem ogorčenju poslušalcev je naznanil, da ima sedaj v posesti izvirna povelja angle-škiJi zračnih generalov, ki so odredili, da ni važno bombardiranje nemških industrij, ampak stanovanjskih četrti. Ta spodlet britanskega vojnega vodstva v teror in uničenje kulturnih mest z večnimi vrednotami ima le ta namen, da bi omajal nemški narod od znotraj. Lahko zagotavlja, da je storil vse, da zavaruje po zračnih napadih ogrožena ozemlja pred temi nevarnostmi. Nasprotnik trpi močno za te svoje napade. Stalno se povečuje in pomnožuje protiletalsko topništvo. Nočni lovci bodo .vedno v večjem številu sprejeli sovražnika kadar prileti. Nekega dne pa bo, in tukaj se odobravanje stopnjuje do orkana, strt nasprotnik na Vzhodu. Takrat pa naj bo Bog milostijiv Angležem ! Angleškemu vojnemu vodstvu do takrat ne bo uspelo, da bi mi naše zračno orožje odtegnili od težišča bojev na Vzhodu. Tam bo dovršilo svoje delo in potem dalo odgovor v taki meri, kakršnega Anglija ne pričakuje. S sarkastičnimi besedami je potem G8-ring govoril o možnostih zmage za naše nasprotnike in ironično zviška uničil nasprotnikove špekulacije na razsulo v notranjosti Nemčije, na katero so upali. Ob smehu poslušalcev je izjavil, da mu je sovražna lažniva propaganda doslej že nekajkrat vzela življenje in mu naprtila že več duelov na f)ištole. S takimi sredstvi se ne dobi nobene vojne. Za vse uspehe se imamo, tako je izjavil leichsmarschall ob koncu svojega govora, zahvaliti izključno in edino Fiihrerju. To ahko zagotavlja nemškemu narodu xot J'iihrerjev najbližji in najboljši sotrudnik in s tem najboljša kronska priča. Fiihrer-jeva trdnost pri težkih odločitvah in njegove smernice kakor tudi njegova nezmotljiva vera v moč nemškega naroda so edino omogočile te velikanske zmag#. Teliki Fiilirer|ey pozir narodn Laži sovražne agitacije so osmešene - Frazam onihle stoje nasproti dejanja naše najboljše narodne skupnosti •* Najmogočnejši zmagi vseh časov nasproti! v mogočni veliki manifestaciji NSDAP Je Fiihrer, kakor smo že poročali, v sredo otvoril v športni palači v Berlinu deseto zimsko pomoč nemškega naroda, vojno zimsko pomoč 1942/43. V svojen* velikem in prepričevalnem govoru je pozval nemški narod, naj ponovno zastavi svoje sile za največje socialno delo, kar ga pozna zgodovina. Reichsminieter dr. Goebbels, ki je pred tem podal računsko poročilo glede zad-nje vojne zimske pomoči, je mogel pokazati na zopetno velikansko povišanje tega socialnega uspeha občestva. S tem edinstvenim priznanjem k skupnosti je nemški narod dokazal ne le svoje neomahljivo zaupanje v zmago, ampak tudi pokazal, da je Velika Nemčija danes složnejša in močnejša ko kdaj koli. Poročilo o Fiihrerjevem govoru dopolnjujemo še sledeče. Odgovarjajoč na navdušenje, v katerem so vzplamtele množice do Fiihrerja, je on spočetka povdarll, da bi rad večkrat govoril nemškemu narodu, da pa je njegov čas omejen in da povedo to, kar je treba po« vedati, naši vojaki. Naša naloga je, baviti se z dejstvi in ne s stvarmi, ki jih je treba prepustiti poznejši dobi. Ce so naši nasprotniki, je ironično izjavil Fiihrer v svojem ponovno po smehu in pritrjevalnem ploskanju navzočih prekinjenem govoru, sedaj naenkrat odkrili program naše stranke, sd prišli a tem zelo pozno. Naša vera je ta, da moramo naše sovražnike poraziti, dokler končnoveljavno ne zmagamo. Ce pa sovražniki verujejo v to, da si bodo s svojimi veličastnimi metodami umikov priborili zmage, se mi o tem ž njimi ne moremo pogovarjatL Slavne postaje v poteku zmag Fiihrer je nato našteval slavne postaje v poteku nemških zmag. Omenil je Namsos in Andalsnes, Grčijo, Kreto, Balkan in Severno Afriko in tako naglo preprečeno devetumo podvzetje druge fronte na obrežju Atlantika. Opozoril je gospoda Churchilla, da mu je popolnoma vseeno, katero točko si bo poiskal za novo takšno podvzfctje. Churchill se bo pa vsaki-krat lahko štel srečnega, če se mu posreči, da bo lahko devet ur ostal na kopnem. Prehajajoč na zimo 1941/42 je Fiihrer izjavil, da je ta preizkušnja bila pač najtežja za Nemčijo. V tem letu pa je bila prva največja naloga v tem, držati to, kar smo za-vQje;vali, Jn čakati; druga pa v tem, napasti brezpogojno tam, kjer je bil napad potreben. Vrhatega smo si postavili določen cilj: varovati naše pozicije ob Cmem morju s čiščenjem Krima, kar smo dosegli v dveh bitkah pri Kertschu in za Se-bastopol. Nadalje smo morali, odstraniti neko bulo na fronti ob Volhovu in izvršiti predor do Dona. Medtem je envrnlintlf a evftjft atpmni j^oeltuSnl prodor, toda v treh bitkah je bilo uničenih več ko 75 sovražnikovih divizij. Nasprotno pa smo dosegli ml z našo ofenzivo, da smo mogli odrezati pšenico, premog, pctrolcjslie vire in Volgo. To važno prometno pot smo iztrgali sovražniku. Kar se tiče Stalingrada, bomo osvojili tudi to važno strategično točko. Najvažnejša pa je organizacija tega mogočnega velikansJiega prostora, ki ga nisi^o le zasedli v teku vojnih dogodkov, ampak ki naj tudi služi prehrani Nemčije in Evrope. V to svrho so izpeljani in na novo položeni desettisočl in zopet desettiaoči kilometrov železnic. Tisoče mostov smo zgradili, napravili ceste in pota skozi močvirja, organizirali smo kmetijstvo, in vse skupaj so doseženi uspehi ogromni. Med burnim odobravanjem poslušalcev je rekel Fiihrer, da je temu primerno pridobil nemški narod neugnano zaupanje do svojega vojaškega vodstva in do svojih vojakov. V prihodnjem letu bo pa celo ozemlje še docela drugače organizirano, in zgrajene bodo lastne industrijske baze. Poerečilo se je celo, rešiti prebivalstvo polagoma strahu pred boljševiškim režimom in deloma pre« bivalstvo že dela in se bori z nami. V ganljivih in po svoji priprostosti v srce segajočih besedah je govoril frontni vojak iz prve svetovne vojne potem o junaštvu in službi fronte, o njenih bojih In borbah, o njenem trpljenju in njenih žrtvah. V nadfiljnjem poteku svojega opisovanja se je Fiihrer pečal z boji naših zaveznikov, pri čemer ga je vedno znova prekinjalo odobravanje tisočerih množic v športni palači. Čeprav sta bila Churchill In Duff Cooper Izjavila, da je nevarnost od etrwil nemških podmornic popolnoma odstranjena, se je vedno znova pokazalo, da je naše podmorsko orožje živahn(^-4u ko kdaj koli Sedaj bo zopet napočila ura... Z zelo resnimi besedami se je nato Fiihrer bavil z bombno vojno zoper civilno prebivalstvo in povdarll, da je že enkrat svaril Angleže. Toda takrat Angleži niso hoteli ničesar slišati, tudi zdaj bo zopet napočila ura, ko bomo odgovarjali. Fiihrer je vzkliknil z mogočnim glasom, da naj takrat oba ta zločinca ne javkata, če se bo pokazalo, da bo konec za Anglijo strašnejši od začetka. Nobena sila orožja in nobena časovna razdobja nas ne bodo mogla premagati, in če je židovstvo zasnovalo to vojno v namenu, da bi iztrebili arijske narode, bo židovstvo prav kmalu spoznalo, da bo moralo samo prenašati zlo, Svetovnozgodovinski uspehi nemške oborožene sile so tako ogromni, da se nemškim vojakom z ničemur ne more poplačati njihova požrtvovalnost. Da pomeni ta vojna nekako darovanje vsega nemškega naroda skupno z njegovimi zavezniki, je Fiihrer označil, ko je rekel, da je iz doživetja prve svetovne vojne nastal nacionalsociaiistični pokret. Sedaj bo ustvarjena e krvjo vseh podpisana listina, ki je nihče ne bo mogel zbrisati in ki bo garantirala novo Evropo. 2e sedaj se jasno kaže novo nemško narodno občestvo. Ritter-kreuztrUger (odlikovani z vitežkim križcem) in častniki so iz vseh stanov in ne velja več rojstna listina, nego le vrednotenje odkritosrčnih in smelih mož, ki so pripravni, biti vodje svojega naroda. ^ Šele po vojni se bo pokazalo, kako pravilen je program nacionalsocialietične stran* ke, in v življenju narodov se bo pokazalo, da te vojne ne more preživeti nobena me-ščansk; država. Iz te vojne bo Velika Nemčija izšla kot močan in strnjen narod, v katerem bo vsak lahko vse dosegel. H koncu svojega govora je podčrtal, da lahko tudi fronti nasproti pokaže na domovino. Ogromne so storitve delavcev, da dobavljajo fronti orožja, zvesto zastavljajo svoje sile kmečko prebivalstvo in duševni' ' delavci, in ravno tabo neomajna kakor nemška fronta je domovina, ki nikoli ne bo pustila fronte na cedilu. FUhrer je kot glasnik vsega nemškega naroda raztohnačil njegova čustva, ko je rekel, da so se dobri našega naroda zof>et zvarili v veliki nemški pomoči, pri kateri se mora vsak docela udej-stvovati, da doprinese najskrajnejše za izpolnitev nemških nalog. Pozval je ves nemški narod, naj bo strnjen v zvestobi in edin-stvu. Nova zimska pomoč naj bo glasovanj« za neločljivo skupnost vseh Nemcev in de» kaz za to, da nikoli ne bo več kakšne kapitulacije. Mlada nemška nacija naj gre slavno najmogočnejši zmagi vseh časov nasproti. Zopet 30 skočili raz svojih sedežev deset* tisoči in radostno vzklikali svojemu Fiihre^ ju, ki jim je govoril take ze\o iz srca. Nepozabno doživetje je bilo, gledati to skupnost Nemcev, ki se je v zastopstvu vsega nemškega naroda zbrala v Športni palači, ko je s svojim odobravanjem manifestirala za ljubljenega Fiihrerja, ki ga je spremljalo radostno vzklikanje brez konca, ko je zapustil te zgodovinske prostore. Težki udarci proti soi/jetslii ploibi 33 ladii poloplienih v septembru po vojni mornarici in zraCnem orožja -Bnnliarji in gozdni položaji na Kavitaza ter južno od Tereiia zavzeli Oberkommando der Wehrmacht je dne 5. oktobra objavilo: V sevemozapadnem delu Kavkaza in južno od Tereka so nemške čete, ki so jih podpirale skupine zračnega orožja, vrgle sovražnika iz bunkarskih in gozdnih položajev. Sevemovzhodno od Mosdoka je bila razbita masa nekega sovjetskega konjeniškega polka. Pripeljali smo več sto ujetnikov. V pristanišču Tuapse so bojna letala poškodovala neko sovjetsko petrolejsko ladjo s 7000 brt. V boju za Stalingrad 30 skupine pehote in oklopnjakov v tesnem sodelovanju s Boj iz bližine \ Sfalingradn Osvobolene so bile utrlene skupine Iilš - Elditowo in VerAni|-Kurp lužno od Tereka zavzeta Oberkommando der Wehrmacht je dne 4. oktobra objavilo: V severozapadnem delu Kavkaza smo kljub trdovratnemu sovražnemu odporu zavzeli več gozdnih položajev in bojnih naprav. Zračno orožje je napadalo pred lastnimi prvimi napadnimi četami aovražno kuluB« in sovJetBk& ibirftlliže kt. Južno od Tereka вшо zavzeli z naskokom med ti Eichotowo in V erchnlj-Kurp, ki sta bili izgrajeni liki trdnjava in ki 80 jih žilavo branili. V severnem obmestju Stalingrada smo vrgli sovražnika v hudih bojih iz nadaljnjih utrjenih skupin hiš in izgrajenih položajev. Močne letalske sile za boj iz bližine in protiletalsko topništvo zračnega orožja so pri tem podpirale zavezniške voj- ske. Druge sile letalcev so nadaljevale z raztrganjem sovjetskih prometnih zvez za nove pošiljke. Uničili smo večje število sovražnih transportnih ladij in potopili neko motorno ladjo na Volgi. Cilj nočnih bombnih napadov so bila letališča in topniški položaji Sovjetov vzhodno od Volge, V ered-njein OOsekU fronte ММа Isvyiill laalna pod-vzetja udarnih čet. Južnovzhodno od Ilmenakega Jezera Je neko lastno napadno povzetje še bolj napredovalo. Od onega mesta, kjer so nemški pred-stražni čolni v nočni bitki na 1. oktober na nizozemski obali potopili britanske brze čolne, so varovalna vozila iz kupa razvalin kosov razbitih ladij pripeljale tri britanske častnike in 12 mož kot ujetnike. Velik uspeh ob jezeru Ladoga Iz]alovlIenl sovjetski razbremenilni napadi - Sedem sovletsklb divizij uničenih Obefkommando der Wehrmacht je dne 3. oictobra objavilo: V kavkaSkem ozemlju emo v hudih bojih nadaljevali napade proti sovražnim višinskim položajem. V napadu proti severnemu delu Stalingrada smo povsod dosegli cilje, ki so bili določeni za včeraj. Južno in severno od meeta so po težkih bojih spodleteli močni razbremenilni napadi. Pri tem je bilo uničenih 41 sovjetskih oklopnjakov. Nemške in romunske zračne bojne sile so napadale sovražni promet z novimi pošiljkami na železniških progah ob Kaspiškem morju in v ozemlju ob spodnji Volgi. Na fronti ob Donecu so italijanske čete zavrnile več nasprotnikovih poskusov prepeljati se čez reko. V prostoru pri Rahevu smo pri lastnih napadnih činih in braneč se sovražnih nasprotnih napadov pripeljali več sto ujetnikov. Uplenili ali uničili smo 26 oklopnjakov, 44 topov in številna težka ter lahka orožja. Sovr^nik je imel viaoke krvave zgube. Z uničujočim učinkom м ee izvršili zračni napadi na železniške proge in pripeljane četo Sovjetov južnovzhodno od Hmeoiskes« Јеиог«. Bitka Južno od jezera Ladoga Je končala s popolnim uspehom. V vzornem sodelovanju s skupinami zračnega orožja so čete vojske uničile po hudih bojih obkoljene sovražnikove sile in sicer sedem divizij. Pripeljali smo 12.370 ujetnikov, uplenili ali uničili 244 oklopnjakov, 307 topov, 491 metalcev granat in 843 strojnic ter številna druga vojna orodja. Sovražnik Je zgubil nad 28.000 mrtvih. Število njegovih ranjencev pa se ne more preceniti. Pri nekem napadu proti britanskemu obrežju Rokavskega preliva so brzi čolni v noči na 2. oktober vzlic močni obrambi od strani rušilcev potopili neko sovražno tr-. govsko ladjo, 8 2500 brt in neko stražno ladjo. Poškodovan Je bil Se nek drugi par-nik, čegar potopitev niso mogli opazovati. Tudi v noči na 3. oktober Je prišlo pred nizozemsko obalo do pomorske bitke med nemškimi varovalnimi silami in britanskimi brziml čolni, ki Jih Je pregnal učinkovit topniški ogenj. Po poeameznih neučinkovitih metilnih poletih podnevi 80 britanski bombniki v pretekli noči napadli zapadno nemško ozemlje. Pwblvaletvo je Jmelo ggube. У etano- silami letalcev za boj iz bližine po trdovratnih bojih za hiše zavzele nadaljnje dele severnega obmestja. Sovjeti so iineli visoke krvave zgube, odstrel jenih je bilo 9 oklopnjakov. Cilj nočnih bombnih napadov so bila sovjetska letališča, položaji topništva in železniške proge vzhodno od Volge. Pri neuspešnih napadih na mostišče Voro-neš je sovražnik v zadnjih dveh dneh izgubil 21 oklopnjakov. Lastni napadi južnovzhodno od Ilmenakega jezera so tudi včeraj dobro napredovali. Zavzeli smo z naskokom vasi in uničili obkoljene sovražne sile. Na fronti med zgornjo Volgo in Jezerom Ladoga so lastne udarne čete razbile večje število sovražnih bunkarjev in bojnih položajev. Tudi zračno orožje je nadaljevalo svoje napade na sovražne bunkarje, oklop-njake in zbirališča čet. V finskem morskem zalivu je bil z bombnim zadetkom j^oiko-dovan nek čoln pospravljač. V boju proti Sovjetski uniji je nemška vojna mornarica s svojimi brzimi čolni potopila v septembru v Cmem morju 24 ladij s skupno 42.000 brt in v Vzhodnem morju neko podmornico in nekega iskalca min. V istem razdobju Je zračno orožje potopilo v Cmem morju, na Volgi in na Jezeru Ladoga AW »jat f>*e:ov*UlK IftđlJ, |>• nt vrne. Najprej j* napravil dolg in žalosten obraz, toda kasneje je pa nastalo le »dobro prijateljstvo«. In- špektor Br5ger je večkrat zVečer ali pa tudi ob nedeljah povabil Fritza k sebi, mu dal knjig, ga vzel včasih s seboj na izlet in ga vedno obiskoval pri mojstru. Fritzu se je vedno bolj dopadalo in danes svojega botra že ne more več pogrešati. Kmalu se je pokazalo, da je Fritz pravzaprav le dober in 'dostojen deček in da mu je le prej navajena svoboda nekoliko šinila v glavo. Taki primeri, da pridejo starši sami do NSV po pomoč in nasvet pri vzgojnih težavah, so razveeeljivejši. Pogosto pa opozorijo NSV šele od drugod na neznosne razmere; potem je pogosto zelo malo razumevanja in dobre volje pri starših samih, ki vsako pomoč odklanjajo kot nedopustno vmešavanje. Tu mora končno poseči vmes pomoč varuškega in mladinskega urada in, če vse dobro prigovarjanje nič ne pomaga, je treba poseči po varstvenem nadzorstvu. Preprečevalno skrbstvo Zakonodaja ae postavlja v nacionalsocia-liatični državi na stališče preprečevalnega skrbstva. Tisočkrat lažje je Fiihrer je španskemu državnemu načelniku generalisimu Francu o priliki >dneva Caudilla« brzojavno sporočil srdaćne čestitke. Znani eevemoamerlškl pisatelj Theflđor Dreiser, ki ga je neka kanadska časnikarska založba pozvala, naj v Torrontu predava o snovi »Demokracija v ofenzivi«, je zopet zapustil Kanado, ker mu je minister za pravosodje prepovedal vsako javno izjavo in hkrati odredil, da ne smejo temu Severnoamerikancu dati na razpolago prostor za feborovanje. V New Yorku bodo porušili več sto poslopij, da pridobijo železo, svinec in druge za vojno važne kovine. Računajo s tem, da bodo na tak način lahko oddati več tisoč ton kovin oboroževalnim tvornicam. • Ministrski predsednik kanadske države Ontario je skupno z glavnim državnim tožilcem brzojavil kanadskemu pravosodnemu ministru, v katerem ga prosita, da se t^oj spuste na svobodo komunisti, ki se nahajajo še v zaporu. Prepoved komunistične stranke bo kmalu razveljavljena. Po poročilu iz Miamija na Floridi, je trčil nek vojaški bombnik z nekim tovornim leta^-lom redne prometne službe. Oba letala sta strmoglavila in sta zgorela. Pet oseb, med temi trije pripadniki zračnega orožja USA so prišli od življenje. BoUvljskl parlament je sprejel predlog, da se Židom prepove naseljevanje v Boliviji. ogroženega moža zadržati, predno je stopil na strmo pot, kot pa kasneje »ko je pre«*, pozno«, ga spraviti zopet nazaj na pravo pot. Temu načelu ustreza tudi naprava mladinskega zapora. Poprej je bil mladoletnik, ki je prišel radi lahkomiselnosti, zapeljevanja ali nesrečnih domačih razmer na slaba pota, kaznovan na zapor, kateri mu je bil v večini primerov odpu^ ščen. Skozi vse življenje pa je nosil na sebi madež predkazni. Danes se to dela nasproti no. Mladi grešnik naj mimo kazen odsedi. Nekaj dni zapora mu ne škoduje in ga v večini primerov poboljša. Kasneje pa se ka^ zen izbriše in ga v njegovem kasnejšem živi Ijenju ne bo več ovirala. Mladenič ali mladenka pa sta pod nad-« zorstvom, da ne zapadeta zopet več v greh. Največkrat se tako nadzorstvo izvede s prom stovoljnim sporazumom med starši in NSV. Kak odgovornosti zavedajoč se mož, pametna materinska žena iz kroga sodelavcev NSV, ki so v častni službi, se izjavi pripravljenim mladoletnikom pristriči perut« nice. Tudi v primerih potrebnega varstven nega nadzorstva nastopijo pomočniki NSV*-,' razumljivo da samo v dobro namernih pi6 ' merih. Notorični manjvredneži, dedno obre« m en jeni ali siceršnji nepoboljšljive! so izi vzeti. Delo NSV je namenjeno samo za zdravi, biologično dragoceni del naroda. Mladinska sodna pomoč So pa tudi težji slučaji mladinskih pre^ stopkov, s katerimi je prišel mladi človek že v resno nasprotje z zakoni. Tukaj po« seže vmes mladinska sodna pomoč NSV, ki bo v vsej moči učinkovala šele, ko bo kazen že prestana. Cilj te pomoči je, uravnati mlademu človeku pot v življenje in ga napraviti zopet za dragocen člen ustvarjajoče skupnosti. NSV pri tem posluje z vsemi ostalimi uradi stranke in onimi države sporazumno, kateri so si vsi stavili za nalogo varstvo mladoletnikov. NSV pa ima tudi naloge na področju т1ач dinske pomoči, ki še veliko bolj odgovan jajo njenranu skrbstvenemu пан činu. Ena od teh je rejeništvo s рсн sebnim skrbstvom za nezakonske otroke in njih matere — vedno seveda pod pogojem, da ti odgovarjajo našim zahtevam glede biologične vrednosti. Takemu otroku že pred rojstvom pripraviti jasne razmere, mu preskrbeti dobro rejeništvo, po možnosti v bližini večinoma poklicno zaposlenih mater, je pomočnikom NSV vedno in zopet ljubo delo, za katero radi prevzamejo odgovornost. Tudi pri postavitvi varuha, se vmeša mladinska pomoč NSV in se pred vsem trudi, da napravi odveč zasilno pomoč skup-noetnib vamhov, torej da vsakemu otroku postavi dobrega, vestnega varuha. Vedno več samskih mater se obrača s svojimi skrbmi in težavami že v naprej na mladinsko pomoč NSV. Mladinska pomoč NSV stoji, kakor pri vseh nalogah NSV, na stališču, da je pre-prečenje vedno boljše kot zdravljenje, da se lahko vsakega mladega človeka, ki je obvarovan pred telesno ali duševno nevarnostjo, ali če je bil že pregrešil, spravi nazaj na pravo pot in da je to pridobitev za narodno skupnost. Ne moremo pa dopustiti, da se samo en mlad človek, dobre, zdrave krvi zgubi radi brezbrižnosti dejavne skupnosti. Zaradi tega se čuti vsak sodelavec mladinske pomoči NSV za to, za kar se ga je postavilo za odgovornega čuvarja ponašanja naše nemške mladine. Seite 4. — Nr. 79. KARAWANKSN BOTE Slittwoch, 7. Oktober 1942. Wir stehen am Tor von Aegypten Generalfeldmarschall Rommel sprach vor Verlretern der deulschen und der Auslandspresse Bebenntnis znr Gemeinsdiaft Berlin, 6. Oktober. Der Oberbefehlshaber der deutsch-italienischcn Panzerarmeen Generalfeldmar-scball Rommel empfing Samstag vormittag im Hause dc3 Reichspropagandaministers Vertreter der dcutsdien ' und der auslaudischcn Presse. Nach einleitenden, sehr herzlichen Wort en des Reichsministers Dr. G o e b b e 1 s. der den General-feldmarsdial] als eine Personlichk^it wiirdigte, fiber dcren Bedeutung in diescm Krieg Freund und Feind einer Meinung seien. fiihrte Marsdiall Rommel onter anderem aus: „S e werden verstehen, daB ich nur fiber das zu Ihnen sprecheo kann, was gewesen ist. Was sein wird, ist bier nicht zu erortem. Der.Kampf in Afrika ist Seite an Seite mit unsTem italienisdhen Bandesgenossen unter sehr scbwierigen Bedingungen gefuhrt wordcn. Ich kann mit Stolz sagen daB wir es verstandcn haben, dem En^Iander die Position ■Regiunehmen, die er im Mittelmeergebiet schon er-obert hatte. Zweimal war es ihm bereits gelungen. nach der Cyrenaika vorzustoBen, ab r dank der Tapfcrkeit unserer Truppen sind wir in einem barton Ringen mit ihm fertig gewordcn, obwohl unsere militiirische Kraft ihm zahlenmaBig oft unterlegen war. Aber die Qualitat unsere' Truppen und der Fiihrung hat uns den Si eg verschafft. Wenn spiiter die Geschichte fiber dicse Ereignisse berichten wird, 80 wird die Welt vielleicht erstaunt sein, mit welch gcringen Kraften wir es fertigbrachten, den Kng-lander zu schlagcn und weit fiber die Grenzen Agyp-tens zurfickzutreiben. „Audi hier werden wir hande'n" Heute stehen wir hundert Kilometer Ton Alexan-drien und Kairo und haben das Tor Agyptens in der Hand — nnd zwar mit der Absidit, auch hier zn h a n d e 1 n I Wir sind dort nicht hin^egangen, um uns Gber kan oder lang znriiAwerfen zu lessen. Man kann sidi audi hier darauf verlassen: Was wir haben, halten wir fest. Die Zusammenarbcit mit den italicnischcn Kamera d en ist mustergiiltig. das gejenseitige Verhaltnis ist ansgezeidinet, Eine groRe Anznhl von italieni-schen Soldatcn besitzt hente das Eiseme Kreuz erster umd zweiter Klasse, Auch ein Ritterkreuz wurde einem italicnischen Be^chlshaber aui dem afrikani-schen Kriegsschauplatz fur seine bcsonderen Leistun-gcn und die hervorragende Ffihrmg verliehen, 2300 Kilometer von Tripolis Der Kampf in Afrika ist von Monat zn Monat barter geworden, Aber auch unsere Trupprn sind barter gewordcn in ihrer Art. Bcsonders die klima-ti.schcn Verbiiltnisse sind schwierig, aber nicht so Bchwierig, daB wir Deiitsch n aus dem Norden uns nicht an sie gewohnen konnten. Die Entfernungen, die wir zurfidtgelegt baben. sind sehr grofi. Von Tripolis stehen wir heute 2300 km entfernt. Wenn man diese Strccke auf eine europaische Karte fiber-tragt, so kommt einem di.se Entferming unendlich vor. Idi babe schon^von dcm Lebcn In der Wiiste ge-sprochen. Es 1st hart ffir unsere deutpchen Soldaten. Er sieht nur Sand, lebt ste's In der freien Sonne nnd hat unter den Fliegen zu l?iden. Aber er kSmpft zah, verbisscn und tapft". wic wir es erwaititen," Seit Jul! 2500 Panzer vcrnichtet Nach diescn allgemclncn Ansffihrungen gab der Generalfeldmarschall den yersammelten Journalisten Roosevelt - Ghefkommandeur der USA hk. Stodiholm, 6. Oktober. Die Umorganl.sierung der militarisdicn Verantwortungen in den USA ist abjeschlossen. Roosevelt fi'hrt den Krieg pcrson-lidi nnd Generalstabschef Marshall ist sein Rdtgeber. Das Kriegsminlsterium ist ledigllch noch die Zentrale der Heeresverwaltung und der Generalstabschef, der nach der alien Regclung im Falle eincs Kricgcs „Kocomandeur der Feldtruppen der Vereinigten Staa-ten" sein solite, hat nun den Titel „Generalinspcf-tenr der Armeen der USA" Das Wort Kommandcur hat sich President Roosevelt re.icrvlert, der nunmehr ..Chefkommandeur der USA-Wehrmacht" gewordcn ist. Admiral Leahys Rolle in diesem System bc.steht in der Aofgabe die Wehrtnachtteile Armee, Marine nnd Luftwaffe dort zusammenzubringen, wo Roosevelt gemeinsame Aktionen befiehlt. 20 vH. weniger Flelsdi fiir das USA-Volk tc. LIssabon, 6. Oktober. Die Fleischzufuhr ftir die Bevolkerung der Vereinigten Staaten ist durdi Anweisung der Regierung um 20 Prozcnt gekiirzt worden. Dicse Maiinahme ist der erste Sdiritt zur Verwirklichung der Fleischrationierung in den Vereinigten Staaten. Die sdiweren USA-Erlegssđilffsverluste Eine amtliche japanisdte Featstellung Berlin, 6. Oktober. Der amerikanisdie Nachrichten-dienst bemiiht «lch, die schwcren Verluste an USA-Kriegsschiffcn zu verschlcicrn. Demgegeniiber wird von amtlicher japanischer Seite folgendes fest-gcstellt; Seit Bcglnn der Feindscllgkciien zwisdicn Japan und den USA wurden insgeeamt 72 amerikanisdie Kriegssdilffc versenkt, und twar darunter 6 Schlacht-schiffe, davoL 2 vom Typ , California". 1 vom Typ „Maryland", 1 vom Typ .Arizopa", 1 vom Typ Oklahoma" nnd 1 vom Typ „Utah". 7 Flugzcug-trilger bzw Flugzeugniutterschlffe, darunter die Flug-KeugtrS^er „Lexington" „Saratoga", ..Yorktown", 1 vom Typ „Enterprise", das Flugzeugmutterschiff „Langley" sowie 2 Schiff« unbekannten Typi, 14 Kreuzei darunter |e 1 'om Typ „Augusta", ..Houston". .Marblchesd". „Portland", „San Francisco", , Onnha" un.i Wichita", 5 vom Typ „Astoria" sowie 2 unbekannten Typs, Ferner vcrlot die amerikanlsche Kriegsmarine im Fazifik bis jetzt 8 ZerstSrer sowie zahlreiche Unter-|«*b.90t« ond kleloere Kritgsschlff*. nodi GelegenheJt, Fragen an ibn zu richten. Auf die Fragen nach dcm Wert des amer'kanisdien Kriegs-materials in Nordafrika erwidcrte Romme!; ,,Wir haben das amcrikanische Kricgsmateriai in grofiereo Mengen in der letzten Schlacht kennengelemt, darunter auch den „Pilot" Schon in den friiheren Kampfen waren wir amerikanischcn Panzem begegnet, die aber ohne wesentlicbe Bedeutung waren. Sie waren schledit gebaut und gcpanzert so dal^ von einer Bewahrung nicht gesprochcn werden kann. Die neuen amerikanischcn Panzer, die wir trafen, sind schon wesentlich bessere Kampfmittel. Aber sie liegen schon alle hinter unserer Front. (Hciterkeit.) Auch der ..Pilot" is» unsereo Panzergrenadieren/ der Pan-zerabwehr nnd der Flak zum Opfer gefallenl Ich glaube, daB wir seit Juli 2500 Panzer vcrnichtet haben. Sie liegen zum Teil weit in der Wiiste zerstreut und es lohnt sich be: diesen Entfemungen wirklich nidit, sie berauszuziehen und zu verschrotten." Unfaire Kampfmethoden der Biiten Auf die Frage nach den Erfahrungen mit den Eng-landern als Wiistenkampfer sagte Generalfeldmarschall Rommel: ,,Die Englander haben sich eingebildet, daB sie die einzigen guten Afrikakampfer sind. Gewifi haben sie mehr Erfahrung gchabt als wir. Aber schon bei den ersten ZusammenstoBen mit ihnen hat sidi gezeigt, daB unsere Truppen Ihnen nicht nachstehen, sondcrn den Kampf ohne weiteres und mit Erfolg aufnehmen konnen. Den EnglUndern bieten sich da-bei ganz andere Moglichkeitcn. da sie zahlreiche fremde VSlker, wie Maori. Kcpfjagei usw., verwen-den. Dies fiihrt zu unfaiieo Kampfmethoden. Da- gegen mQssen entspredienđe MaBnahmen gctroffen werden. Audi darubcr sind sidi unsere deutsdien nnd italicnischen Soldaten einig. Uns ist jaturlicb eine faire Methode der Kriegfiihrung lieber Im Ver-gleidi zu diesen Eingcborenen ist der Englander im allgcmeinen als Soldat nicht ganz so unfair. Aber erst kiirzlich ist es gesdiehcn, daB eine italienische Patrouille, die von Kufra heraufstieB, in engliscbe Hande lief. Man gab den Soldaten Tee zn trinken und fragte sie aus. Aber weil man sie nidit mit-nehmen konnte, hat man sie einfach erschossen. Dies sind Methoden, die unter anstandigen Kampfem nicht iiblich sind." Relchsminister Dr, Goebbels warf die Frage eln: „Herr Generalfeldmarsdiall, im deuAdien Volk gibt es Besorgnisse. daB Sie ihr Leben allzusehr der Ge-fahr aussctzen und sich zu stark eiponieren. Wie verhalt es sich damit?" Der Generalfeldmarschall antwbrtete darauf: „Ich kann Ihnen versichern, daB ich das nicht iiber das notige MaB hinaas tue. Aber bisher war die Lage in Afrika so, daB eine Fiihrung von riickwarts aus nicht moglich war. AuBerdem ist zu bedenken, daB auf dem Kampffeld auf jedem Platz Gefahr vorhan-den ist. Ich war immer dafiir, ocB ich dort bin, «0 etwas los ist. Nur so kann ich augenblicklidie Entsdieidnngen treffcn. Man muB nnbcdingt zur Stelle sein. Manchmal kommt es auf Sekunden an." Reiđi^ffllnister Dr. Goebbels sdilofi das spannende nnd interessante Zusammentreffen, indem er dem Generalfeldmarschall Bufrichtige und herzliche Wiinsche fiir die Zukunft aussprach. Sdiwere Schlage gegen die So w j etsdfiif iahrt 35 SAiffe Im September versenkt - Sowjetlsdies Kavallerle-Reglment nordost- wSrts Mosdok zersdilagen Aus dem Fiihrerhauptquartier, 5. Oktober Das Oberkommando der Wehrinacht gibt bekannt: Im Nordwestteil des Kaukasus und siid-lich des Terek warfen deutsche Truppen, unterstiitzt diirch Verbande der Luftwaffe, den Feind a«9 Bunker- und Waldstellungen. Nordostwarts Mosdok wurde die Masse eines sowjetischen Kavallerie-Regiments ierschla-gen.. Mehrere hundert Gefangene wurden eingebracht. Im Hafen Tuapse beschadigten Kampfflugzeuge einen Sowjcttanker von 7000 Brt Tm Kampf um Stalinprrađ паћтеп Tnfn«-terie- und Paiizerverbande in engem Zu-sammenwirken mit Nahkampffliegerkraften in hartnackigen Hauserkampfen weitere Telle des nordlichen Stadtgebietes. Die Sowjets erlitten hohe blutige Verluste, neun Panzer wurden abgeschossen. Niichtliche Bombcn-angriffe richteten sich gegen sowjetische Flugpliitze, Artillerieftellungen und Balin-strecken ostwiirts der Wolga. Bei vergebhchen Angriffen gegen den Briickenkopf VVoronesch verier der Feind in den letzten beiden Tagen 21 Panzer. Die eigtenen Angriffe sfidostwarts des Ilmensees machten auch gestern gute Fort-schritte. Ort.schaften wurden gestiirmt und einge.schlossene feindliclie Krafte vernichtet. An der Front zw'ischen oberer Wolga und Ladogasce zerstorten eigene StroBtrupps eine griiBere Anzahl feindlicher Bunker und Kampfstande. Auch die I.uftwaffe setzte ihre Angriffe gegen feindliche Bunker, Panzer und Truppenansammlungen fort. Im Finni-schen TSuerbusen wurde ein Raumboot durcb Bombentreffer beschadigt. Tm Kampf gegen die Sowjetunion hat die deutsche Kriegsmarine' im September im Sclnvarzen Meer durcb Schnellboote 24 Scliiffe mit zusammen 42.000 Brt., in der Ostsee ein Unterseeboot und ein Minen-suchboot versenkt. Im gleichen Zeitraum versenkt« die Luftwaffe im Schwarzen Meer, auf der Wolga und auf dem Ladogasee elf Handilsscliiffe und beschadigte 26 Schiffe sowie ein Schwrmmdock. An Kriegsfahr-zeugen wurden ein Kanonenboot, ein Tor-pedoboot, ein Riiurnboot und ein Bewacher versenkt, zwei Minensucbboote, drei Kano-nenboote und vler Bewacher beschadigt. Vor der niederlandischcn Kiiste batten Mincnsuchboote in der Nacht zum 4. Oktober ein Seegefecht mit britischen Scbnell-booten, die durch wirksames Artilleriefeuer vertrieben wurden. Bei den Kampfen an der Donfront fand der kommandierende General eines Panzer-korps. General der Panzertruppe Frelherr von Langermann und Erlencamp, Triiger des Eichenlaubes zum Ritterkreuz des Elsernen Kreuzes, am 3. Oktober in vor-derster Linie den Ileldentod. Seite an Seite mit ihm fiel der Kommandeur einer ungari-scben Division Oberst Nagy im Kampf um die Freiheit Europas. Neue Fiirsorge fiir den deufsthen Bergmann Verbesserte Altersversorgung Die Neuregelung der Rentenversidierung fiir den Bergarbeiter seitlger Kflrzung seiner Knappechaftspcnsion. KOnftig wird bel Eintrlft der Benifsunliihlgkelt die K n a p p-gdiaftsrente. bei epfiicrem Fllnzutritt der In-validllat die KnappsAaftevollrente. bei HiDtrltt der Bergfertigkeit dej Knappsdiafts-s 0 1 d gewiihrt. Viillig печ sind das Bergmann s-t r e u g e I d uod der L elstungrtaidlag fiir wescntliche bergmannlsdie Arbciten %ur Knapp-schaftsrcnte odcr Knappschaftsvollrente. Die Knappschaftsrcnte bestcht a as S t e I g e -rnngsbetrag. Leistungsjujdilag fiir Hauerarbclt unter Tag unt* KlnderzusdiuB. Der liihrliche Sleigerungsbctrag l&i 1,5 v H. dee Ent-gclts des Versicherten. Der I.el.«tungszusdiiag wird nach ZHtnindest 10 vollen Jahren Haucrarbelt onter Tag fiir ledes weitere voile Jahr einer eoldien Arbeit gewiihrt; er 1st IMhrlich ftir die erslen *chn weltercn Juhre |e 12 RM, fUr die nfldisten zehn Jahre |« •24 RM. fiir jede» weitere Jahr |e 36 RM; Im ubrl-gcn bestimmt das Rclchsversicherunjsamt den Begriff der Hauerarbelt unter Tag fOr die einzelnen Berg-bauartcn geWennt, fiir Arbelter und Angeslellte, es 'kann andi andere Arbeiten unter Tag der Hauerarbelt glelchstellen. Nea 1st die EinfUhrtm; der MIndettrente von monatlich 30 RM. Berlin, 6. Oktober. Die von Reichsmarschall G б -ring in seiner heutlgen groBen Rede bekannt^e-gcbene Verordnung ilber die Neuregelung der Rentenversidierung im Bergbau bedeutet einen entsdieiden-deo Beitrag in dem Bestreben. den Bergmann wieder an die Spitze der deutschen Arbelter zu stellen. Mitten im Kriege wird durcb diese Neuregelung die Lage der Bergarbeiterschaft in einem auBerordentlichen MaBe verbfssert. Die Neuregelung beseitiit die Doppelversicherung des Bergmannes nnd vereinfadit sein Rentenrccht In voikstiimlicher Welse. etattet seine Rentenversorgung mit solcben Leistungen ааз. daB sie als eine der stolzen bergmanniachen Tradition enteprechende Bevorzugung anerkannt werden muB. beriicksichtlgt bel der Bemessung der Leistun-. gen die sdiwere. krSfteverzehrende Untertagarbelt des eigentlidien Bergmannei vor Ort und fBtdert demit gleidizeitig den Arbeiteeinuatz. Alia laufenden Knappsdiaftspenslonen, neben denen gleldizeltig eine Invalid -nrente gewShrt wird, werden vom 1. Oktober 1942 ab um monatlich 25 RM, die Witwenpenslonen um monatiidi 20 RM erheht. Fiir neue Versidierungefiille gilt vom 1. Jiinner 1943 ab das neue Redit. Kiinftlg gibt es nur mehr eine Rentenversidierung, die die Arbtiter nnd die Ange-stellten unter Tag, sowe't sle sdion bisher In der knappschaftlidien I'enslonsversidierung waren, er-faBt. Die bisherigen knappsdiafilidixD Pensionever-sidierupgen der Arbelter und der Angesteilten »owl* die knappsdiaftllche Invalldenversldierung gehen In die knappsdiaftliche Rentenverslcberuog liber mit alien Rediten und Verblndlldmelten und Ihren Ver-mSgen. Niidi bisberlpem Rocht erhlelt der Bergmann bet Berufsuofahlgkeit die Knappsdi« f tspeoslon, bel Bergfertigkeit die Alterspenslon; wurde er spSter In-nlide, *0 erhlelt er die InvalldenreDt« onter gIeld(-< I Das erste Winterhilfswerk des deutschert I Volkes hat, wenige Monate nach der Er-> i oherung der Un'^t durch die nationalsozior i listische Bewegung, 350 MilUonen Mark er- i bracht, und beinahe diese ganze Summe I mii/Ste danmls zur Vnterstatzung von Hilfs- I bedilrftigen, vor allem vort Arbeitslosen und I Kranken, verwendet werden. Das neunte 1 Winterhilfsrcerk, das dritte in der Reihe der i Kriegshilfswerke, iiber das Dr, Goebbels im i Spnrtpalnst berichtete, hat im gamen Uber I 1200 MilUonen Mark erbracht, und davon i brauchtert nur wenig mehr als 260 MilUonen I fUr eigentliche Vnterst&tzungszwecke an Be- I dilrftige gegeben zu werden, fast (dies Hbrige I konnte unmittelbar aufbauenden Zwecken = zvfUePen, davon allein mehr als 700 Milli- = onen, also das Doppelte des Gesamtertragei = des ersten Winterhilfswerkes, der Organi- = sation „Afutter und Kind". Man sieht, wie i sich in den neun Jahren alles von Grund I auf gewandelt hat: Das Gesamtaufkommen I ist beinahe auf das Vierfache von damals I gestiegen, mir ein Viertel dieser Summe aber. I beanspnichte — weil die Zahl rfer Hilfs- I bedilrftigen (fuf ein MindestmaP gesunkett = ist — der ursprUngliche Zweck des Winter- i hilfswerkes: dafilr kann der reiche Strom = der MilUonen nun zum aUergrčpten Teil i jenen Aufgaben zugefilhrt werden, die der i Fćrderung der Volksgesundheit im weitestetl I Sinne dienen, vor diem der Sorge fUr Matter. I und Kinder. Es werden jahrlich in Deutsch- I land viele MilUarden an Steuern bezahlt, I nach strengen Gesetzen and Regeln, aber es I werden auch Hunderte von MilUonen, und. = nun schon mehr als eine Milliarde im Jahre, = freitnillig aufgebracht allein nach dem Ge- = setz der nationalen SolidaritSt, das jedef i einzelne in sich trđgt. So grop rein materiell i Wert und Bedeutung des Winterhilfswerkes i einzuschStzen sind, fUr jeden einzelnen wie I fiir die Gesamtheit, noch wichtiger ist die I mordlische und politische Seite seiner Funk- I tion, das in ihm immer wieder erneuerte Be- I kenntnis der einzelnen zur Gesamtheit, die = tdgliche Demonstration der untrennbaren = Gemeinschaft. Diese Gemeinschaft verbindet = Front und Heimat als feste Klammer. HIiiiiiiiiiiimimimiiiiimiimiiimimiimmiimimiiiiiimmiimmMMin rente konnen jahriidi 80 v. H. đcs dnrdisdinittlidien Verdienstes erreidien. Wird fiir die Arbeit onter Tag der Leismngszuschlag gevahrt, so кбппеп soger 90 V. H. erreicht werden. Eine weitere wesentlicbe Verglinsligung be.steht derin, doB bei der Berechnung der Renten der Entgelt bis zu einer Hohe von 400 RM monatlich zugrunde gelegt wird. Dadurch wird die bisherige Unterversidiernng fur den Bergarbeiter bcseitigt nnd mitteibar wieder eine Er-hiihung der Rente erreidit, Fiir die Beltragszelten vor dem 1. Janner 1943 gilt bei der Berechnung der Renten als Entgelt der mittlere Arbeitsverdienst, jcdoch fiir die Zeit bis zum 31. Dczember 1938 der Endbctrng |eder nach dem bisherigen die Berechnung der Renten iriaBgebenJea'Delirags-" klasse. Das letztcre bedeutet tine Hoherbewertung der fiir die Rcntcnberechnung der Vergangenheit zugrunde llegendcn Lohne und dadurch wiederum cine hdhere Rente. Auf diese Welse wird er.elcht. daB auch die nacfa ncuem Redit frstzusctzen je Rente regelmaBig nicht nicdriger 1st als die nach heutigem Rcdil festgestellte Rente ein.schlicBlIch der Er-hShung um 25 RM. Der Knappschaftssold tritt an die Stelle der heutlgen Altersrente, des Altersruhegeldes. Knappschaftssold erhalt auf Antrag der Versicherte, der das 50. l.ebcnsjahr vollendet, 300 Beitragsmojate zuriick-gelegf, wahrend dieser Zclt mindestens 180 Bel-tragsmonate wcsentiiche bergmannische Arbeiten ver-rlchtet und die Anwartsdiaft erhalten hat. Det Knappschaftssold betragt 600 RM jiihrlidi. Mit Ge-wahrung der Knappediafjsrente oder Knappschaftsvollrente fallt der Knappschaftssold natflrlldi fort. Die Witwenrente 1st auf sech.s Zehnfl der Knapp-sdiaftsrente, die Witwenvollrente auf sechs Zchntcl der Knappschaftsvollrente. die Waisenrente fiir Jede Waise auf monatlich 25 RM erhSht. Die Angesteilten nnter Tag Im Bcrgban tel-len die Gefahren In Arbeltsgemeinschaft mit dem Bergmann; sie werden dcshalb kiinftlg gcnau so be-handelt wie die Bergarbeiter. Dies bedeutet fiir sie und ihre Angehorigen eine wescntliche Ver-bes.scrung Ihrer Renten. Eine bcsonders hohe Anerkennung des Arbeltseln-satzes unter Tag bring! "lem Bergmann das neue Bergmannstreuegeld. Anspruch hierauf hat jcdcr Bergmann schon nach 15 Jahren wcscntlich bergmannischer Arbeit und nach Vollendung des 50. Lebenstahres, wenn er welterhii. als Hauer nnter Tag arbeltet. Das Bergmannstreuegeld 1st fflr die ersten beiden vollen Jahre der weiteren Hanertiitig-keit |e 500 RM, fiir ledes folgende voile Jahr je 1000 RM. Das Bergmannstreuegeld wird fallig mit der Gewahrung der Knappschaftsrcnte. Stirbt der Bergmann vorher, so verbleibt der Anspruch »einen Angehdrigen. DamIt er das Bergmannstreuegeld schon In liingeren Jahren nutzbai madien .kann, kann ihm als Vorlelstung auf dtis Bergmannstreuegeld ein verzlnsliches Darlehen gewahrt werden. DIe.stfi soli Insbesondere zum Erwerb eines Eigenhrlmes, zur Ausstattunj oder Ausbildung seiner Kinder dienen. Die Neuregelung der Rcnienvervcherunt erfordert hohe Mlttcl. Sle werden durch •Oherirapiing der Bel-trSge des Bergbane« zum Relthsstod fiir Arbeits-elnsatz gewonncn. Bergbau und Bergmiun werden nicht bober belastet als bisher. KinderzuschuB wird unter den gleichen Voraus-setzungcn und In der gleichen Hofle wie in der In-validenverslchernng. also fOr Kinder bis zum voll-endeten 18. Lebensjahr im monatlldieo Betrag von je 10 RM, gewiihrt. Die KnappsdiaftsvoIIrente besteht tas den gleldien Bestandtellen, jcdoch 1st der IShrllche Steigerungs-botrag 2.4 v. H des Entgelts de« Versidicrtrn. Die Kuappschaftsvoiltcotc betragt mludestens 600 RM jghrlldi. , Pl# Knappsdiaftgrent* end die Knappsdiaftevoll- Hanptmann Marseille In Derna bcstattet Rom, 6. Oktober. Der Chef der Abordnung del Italienischen Oberkommandoa In Nordafrika Uber-sandte Generalfeldmarschall Kesselilng ein Teler jramm. In welchem er der tlefen Antellnahiy der gesamten italienlsdien Strei.krSfte In Afrika an der Traner ihrer deutschen Ktmeiaden am den Tod Hauptmann Marseilles Ansdrudi verlelht. Die aterb-lldien Oberreste Hauptmann Marseilles wurdeD nach dcm Friedhof von Dirni o ln-ibt In Gegen-wart zahlrcicher hoher deutschcr und ttalieniscber Fliegerofflziere wurden dem deutschen F/legar dW mllitiirlschen Ehren erwiesen, < Kreisleiter v Afillngn Pn-l sprejem v nemško državljanstvo Za prebivalstvo ASlinga je bil zgodovinsko pomemben dan, ko so se pred kratkim izvršili prvi sprejemi v nemško državljanstvo z Izdajo zelenih in belih članskih izkaznic KVB. Svečano razpoloženje je bilo v slovesno okra-fienl dvorani volksbundovega doma, ko je Ortsgruppenlelter dr. Klein pozdravil Številne goste, predvsem pa Krelslelterja dra. Hochstelnerja. Kreisleiter je v svojih Izvajanjih opozoril na objavo z dne 27. septembra v Kralnburgu In zgodovinski pomen tega dogodka. Ker se je izvršil preokret v mišljenju širokih krogov prebivalstva. In številne manifestacije lojalltete so napotile Gaulelterja, da je dal Gorenjcem dokaz svojega zaupanja In jim ugladll pot v nemško državo. S pravicami naroda so pa'nerazdrnžljivo zvezane tudi dolžnosti, ki jih je treba prav posebno izpolnjevati v obmejnem ozemlju v tem hudem času. Tukaj mora prebivati zanesljiv narod, čladstvo KVB pomenja preklicljivo državljanstvo. Usoda Gorenjcev je sedaj nerazdružljivo zvezana z usodo Vellkonemškega Reicha. Kdor se upre zoper zakone, bo brez prizanaSanja pozvan na odgovor. Dolžnost vseh Gorenjcev je da se odvrnejo od poglbeljl svoje domovine in pospešujejo nemško delo obnove. Vsak član KVB nosi znak kot viden izraz svojega mišljenja. Prireditev so olepšala še predvajanja dobro izšolanega orkestra na pihala In zborov pevskega društva v ABliagu. Deutsdies Frauenwerk v Ereisu Radmannsdorf živahno delovanje vseh Oitegruppen Deutsches Frauenwerk je v vseh Ortsgrup-pen des Kreises Radmannsdorf razvijalo živahno propagando za pravilno gospodarstvo za zalogo zelenjadi, strokovno shrambo In konzerviranje zelenjadi vsake vrste v posameznih gospodinjstvih. Napravljene so bile izložbe In uvedene govorilne ure, v katerih so žene prišle po nasvete in pojasnila. Hkrati delajo žene pri konzerviranju za NSV In pri marmelađnl akciji za naše ranjene vojake v lazaretih. Da podpre OrtsfrauenfUhrerlnnen In njih sotrud-nlce z nasvetom in besedo, je imela Kreis-frauenschaftleiterin Pgn. Maria G o r 11 -s C h n 1 g v vsaki Ortsgruppe apel s štabom za OrtgruppenfUhrerin, h kateremu so prišle vse žene polnoštevilno in so s tem pokazale svojo pripravljenost, da uresničijo in razširijo vse te naloge In dolžnosti žen v domovini. 2ene na Gorenjskem sodelujejo tako pri veliki usmeritvi gospodarstva. Pozor na sovražne balone I Takoj Javiti balone, ki jih zaganja aH ki so pristali! Sovražnik spušča v zadnjem času nad ozemlje Reicha gumijaste balone. Ti baloni imajo premer približno 2 do 3 metrov. Na njih vise v nekaterih primerih žice. Na drugih balonih se nahfl jRjn steklenice z vižgalnimi tekočinami priiično v velikosti za steklenice za seltersko vodo; te steklenice po določeni dobi letenja avtomatično odvržejo in te lahko povzročajo, ko udarijo na tla,, požare žetve, gozda In hiš. V najnovejšem času ^se na balonih tudi vreče z leseno volno, ki se vnamejo po električni pripravi, kadar zažene balon proti kakšnemu drevesu ali poslopju. Balon sam zgori pri tem z eksploziji podobnim slkajočlm plamenom. Prebivalstvo se svari, da bi se dotikalo takih balonov. Sama po sebi razumljiva dolžnost vsakega rojaka pa je, da takoj obvesti postajo policije ali oborožene sile, kakor hitro zagleda tak balon, da lahko strokovnjaki tak balon napravijo neškodljivim. Do dospetka policije je treba nepoklicane odstraniti od balonov, ki so pristali. Prbpevek starih bojevnikov k pomirjenjn Velika manifestacija NSV v Kralnburgu in Izročitev zastave Približno 1600 pripadnikov NSKOV, tako iz Oberkraina kot iz Altgaua, se je v nedeljo dopoldne zbralo v Krainburgu, ki je bilo bogato okrašeno z zastavami in traki z reki, da se udeležijo velike manifestacije NSKOV in slovesne izročitve zastave krainburškim tovarišem. Poleg dolgih vrst modro uniformiranih, ki so korakali na Adolf-Hltler-Platz, smo videli tudi štčvilne predstavnike stranke, države in oborožene sile; v velikem številu je zlasti prišla tudi mladina. V svojem otvoritvenem nagovoru je Krcisamtsleiter NSKOV v Krainburgu, Pg. MOsslacher, pozdravil zlasti Kreisleiter ja KuBa In Reichsausbildungs-warta E r 11 a iz Berlina. Ta je potem povzel besedo in je med drugim izvajal, da stari frontni vojaki v okviru gtranke to podpirajo v njeni veliki vojni nalogi, da vodi domovino, in da so poroki za to,da se v Velikonemškl državi nikoli več ne bo ponovil zlom leta 1918. Naloga NSKOV je, ne le dajati vojakom, najboljšo preskrbo, ampak tudi predvsem vzdrževati miselnost bojevitostl, katere simbol je zastava. In če je starim frontnim vojakom po razsulu sistem vzel njihove zastave, jim je pa nacionalsociallstična nemška država dala svojo zastavo, da jo imajo kot znak zopet pridobljene časti, vedno pripravljen,, potegniti se za veličino Nemčije. Ko je bila zastava izročena zastavonoši tovarištva, je govoril zborovalcem Kreisleiter KuB in jih opozoril na to, da je raz tega mesta Gauleiter pred enim tednom objavil veliko akcijo pomirjenja. če je lahko prišlo do tega, se je v velikem delu zahvaliti vzglednemu vedenju mož NSKOV. Njihova naloga je sedaj, da delajo na tej črti naprej za dobrobit Oberkraina in njega prebivalstva in povrh tudi na-rede mostove do mladine kot vojakov v bodočnosti. Po teh z viharnim odobravanjem sprejetih izvajanjih Je Kreisleiter KuB opravil posvetitev zastave tovarištva. Gauamtsleiter Semmelrock je zagotovil, da drže stari gorenjski frontni vojaki trdno z Reichom' in da se bodo obnesli v tovarištvu, ki jih je vedno vezalo z vojaki KSm-tna. Nato je KameradschaftčfUhrer B o c k prevzel zastavo v varstvo tovarištva Krain-burg. Po manifestaciji se je vršil mimohod na-stopivših častnih formacij pred Kreisliterjem in Reichsausbildungswartom. Popoldne so se vršile družane prireditve in je mestni koncert godbenega voda oborožene sile povečal zabavo. Kaj dela nova protijetična pomoč? Velikopotezna ustanova Reidia stopi 1. aprila 1943 v veljavo Reichsinnennilnlster je sedaj določil, da stopi nova protijetična pomoč Reicha v veljayo dne 1. aprila 1943. Prevedba dosedanjih naprav in organizatorična priprava nove velikopotezne ustanove potrebuje več mesecev prehodne dobe. Minister je istočasno izdal izvrSilne nared-be, v katerih se v posameznostih določa delovno področje in delovanje protijetične pomoči. GaufUrsorgeverbande dajejo protijetično pomoč v vseh oblikah jetike. K stroškom ai-.bu-lančnega zdravljenja spadajo tudi potrebni izdatki za potovanje. Ravnotako ureja Gauver-sorgungsverband Izravnavo izpadka zaslužka, K stroškom uradnega zdravi jen jp tu- di prevozni stroški in primeren mesečni znesek za dnevno porabo za bolnika. Razglas jasno ugotavlja, da obsega delovanje protijetične pomoči tudi oskrbo takih bolnikov, za katere ne prihaja v pošte v niti zdrav Ije' je niti izločitev. GaufUrsorgeverbfinde morajo zgraditi in vzdrževati one zavode, ki so potrebni za Izvajanje protijetične pomoči. Za napravo takih zahodov bodo dane Se smernice. Bistveni sestavni del protijetične pomoči je zadostna gospodarska skrb za bolnika in njegovo rodbino. Nezadostna gospodarska skrb ogroža uspeh zdravljenja, posebno takrat, če Imajo ukrepi zdravljenja, prešolanja in majhen zaslužek poldnevnega ali lahkega dela za posledico bistveno skrčenje življenjskih pogojev. Predvidena je skrb In z njo zvezani ukrepi za poklicne ukrepe kot prešolanje Itd., za preživljanje pri poldnevnem ali lahkem delu, za zboljšanje prehrane, obleke in posteljnega perila, dalje stanovanjske podpore in pomoč preskrbe stanovanja. Za bolniške člane se razteza skrb na preživljanje med zdravljenjem ali poldnevnem ali lahkem delu. Izmera dane, pomoči za preživljanje mora biti v primernem sorazmerju s prejšnjim načinom življenja. Vpo-Stevatl je tudi izdatke, ki so potrebni v interesu zdravja rodbine in vzgoje ter poklicne Izobrazbe otrok. VpoStevatI Je nadalje, da ni ogrožena /lameravana poroka kakega rod- binskega člana. Dajatve za preživljanje se morajo gibati v okviru odgovarjajočih dajatev prehranjevanja zaposlene rodbine. Izvršilne določbe še nadalje pojasnjujejo, da ne sme biti odvisno dajanje protijetične pomoči pri bolnikih, ki padejo pod mejo dohodkov, od porabe ali uporabe premoženja. Višina In stopnjevanje dohodninske meje sta sicer tako izbrana, da Je zajamčeno načrtno pobijanje Jetike. Z ozirom na namen naredbe naj sodelujejo zdravstveni uradi. GaufUrsorgeverb&nde in podeželski In mestni krogfi brez trenja in brez zgube časa. Kreli Radmannsdorf Veldes. (Apel zažene preseljencev.) Pred nekaj dnevi je Krelsfrauenschaftleiterin Marla Goritschnig pozvala na sestanek vse 'še v Veldesu bivajoče žene nemških preseljencev. Govorila jim je o ciljih, ki ga ima Deutsches Frauenwerk, in o nalogah ter dolžnostih vsake nemSke žene v domovini. Krelsfrauenschaftleiterin je pozvala vse žene nemških preseljencev, naj čim živahnejše sodelujejo. Goriach. (Kreisleiter dr. Hoch-stelner na obisku.) Deutsches Frauenwerk prireja v vsaki Ortsgruppe s svojim oddelkom za materinsko službo svoje priljubljene In poučne tečaje. Iz GOriacha Je bilo tokrat 15 udeleženk kuharskega tečaja, ki ga Je vodila preudarno gospodična VI e 1 h a u e r. Zaključno, v prijetni družbi In tovarištvu z Igrami in petjem potekajoče slavje Je prlklpelo do vrhunca, ko sta se pojavila kot gosta Kreisleiter Pg. dr. Hochsteinerin Krelsfrauenschaftleiterin Pg. Maria Goritschnig. Z uspehom tečaja so bile zelo zadovoljne tako voditeljica tečaja kakor nJega udeleženke. VVochelner-Mltterdorf. (Iz vaške kronike.) Tukajšnja Frauenschaft je zbrala za NSV 260 kg Jabolk in hrušk, 150 kg češpelj In sliv ter večjo množino kumar, pese in fižola poleg teg apa бе 260 kg brusnic, katere so potem marljive voditeljice povečini same prekuhale v marmelado ter se želi, da bi se pri takih, akcijah tudi članice malo bolj udejstvoviale* ker le v slogi je moč. — Pri zadnjem cestnem zbiranju za WHW se je zbralo v tukajšnji Ortsgruppe 572.— RM. — Pred kratkim je bila reorganizirana prejšnja Kmetska hranilnica In posojilnica v Wochelner-Mitterdorf, katera je začela z 1. oktobrom poslovati in sprejemati vloge. — Pri Standesamtu v Rad-mannsdorfu sta bila poročena marljiva javna delavca Propagandenlelter NSV Anton Sodin, poslovodja Kmetske nabavne in prodajne zadruge z Frauenschaft-Kasseverwalterm Anno Oder, natakarico in Zellenleiter KVB Johann Zwetek,. občinski uslužbenec z Franzlsko Markesch, hišno pomočnico. NeumarktL (Veliko slavje NSDAP.)' Pred kratkim se je vršilo v dvorani DAF >Am Felsen« zborovanje NSDAP, ha katerem je govoril Pg. dr. K o m p o s c h. Že dolgo pred začetkom je bila precej velika dvorana natlačeno polna. Ortsgruppenleiter Pg, dr. P u z a je opozoril na manifestacijo v Kralnburgu, katero je s primernimi besedami ocenil. Nato je imel Pg dr. Komposch na veliko zasnovan govor. Tisoč let so Nemci in Slovenci v deželi skupaj delali In so samo pozitivno ustvarjali. Neki skupini političnih fantastov pa se je zdelo, da morajo zaobrniti kqlo zgodovine. Toda prlSlo je drugače. Govornik je orisal z nekaj primeri gospodarski podvig Gorenjske v preteklem letu. Z njim je primerjal »uspehe« jugoslovanske dobe. Četrt stoletja je mirovalo vse na vseh poljih. Govornik je primerjal na posrečen način boljševizem z metodami in cilji banditstva v deželi. Pozval je vse, da sodelujejo v nemški narodni skupnosti za bodočnost prihodnjih generacij, za novi red In za novo srečnejšo svobodno Evropo. Poslušalci so z odobravanjem nagradili govomlkova izvajanja, ki so jih dobro razumeli. Rrals Hralnburg Kralnburg. (Ljudsko gibanje.) V mesecu septembru je v Standesamtu zabeleženih 26 rojstev In 8 smrtnih primerov. To je 70 odstotni višek rojstev. — Zakonsko zvezo so sklenili: Erich MUhle In Theresia Szmihrad-sky Iz Krainburga oz. Veldesa, LadislauB Brunziik in Sldonia Macha iz Krainburga, Johann Pertlsch in Christine Pegam iz Krainburga in Viktor Scholer in Anna Petlej iz Krainburga. 8t. Veit an der Sawe. (560 novih članov KVB.) Obdan od političnih vodij In sodelavcev Je te dni Ortsgruppenleiter Pg. L1 x 1 v okusno okrašeni Mrescharjevi dvorani zaobljubil 530 novih članov KVB Ortsgruppe k zvestobi do FUhrerja in nemškega Reicha ter razdelil članske izkaznice. Kreli Sleln Mannsburg. (S k o r o tisoč RM za WHW.) Prva cestna zbirka za vojno zimsko pomoč je imela uspeh RM 940.37, kar je za naš trg gotovo lep znesek. Največjo zaslugo pri tem si je pridobila Mannsburger Sportgemeln-schaft. r« Dipl. Opt ker f. Jiront Klagenfurt. u0 1 BahnhofstraBe 15 Moslovi preko vseh ovir 34 ROMAN SPISAL ULRICH SANDER Veletok je tako poln življenja In marljivosti, brnečih motorjev in sem ter tja po-dečih se čolnov, da ne povzročajo pozornosti niti vodni stebri, ki jih povzročajo treski izstrelkov. Komaj je osvobojen onstranski breg, že ве podasta Leutnant Sonntag in mestni zidarski mojster Wesenberg na delo. Ena, dve, tri, in že ležijo obrežne in stične mostnice. Prve koze stoje. Prve proge spajajo. Prve proge pontonov se izurijo v vožnji. Blazinaste mostne pole, ki so bile že ste-sane na kopnem, se pogrezajo v vodo. Zabijači zabijajo hkrati na dvajsetih, tridesetih mestih. »Ob-enem!« »Ho»ruk!« Tako naglo Se pač nikoli ni bil narejen noben most čez veletok. Tako naglo Se pač nikoli niso priSle divizije čez veletok. ^ Tako srdito se še niso predaldasto razhajali in naskakovali polki. Danes mora uspeti! Mostovi preko vseh ovir! In uspelo je! Ravno ko je položena zadnja mostnica obložka, pa se že privale. V neprestanem pohodu gredo preko mo-•rta. Bataljon za bataljonom. Voz za vozom. Top za topom. Tretja divizija nastopi in se prepelje, se vrine' in napada. Proti večeru zackrcnetu obe diviziji od desne in leve ter zgrabita obe trdnjavi od Proti jutru se združijo z divizijami prve sprednje čete iz Ostpreussena prodirajočih kolon. Opravljeno je! »Uvaga! Uvaga! Uvaga!« kliče še nekajkrat varšavski radio. Nato je utihnil in se je oglasil znova šele, ko so govorili pri njem nemško. Vnovič ležijo pionirji na smrt utrujeni ob mostu. Tu pa tam vzplamti kak ogenj. Razlega se tiho petje, malo glasneje, še glasneje; zaslužili so pesem. Pri vozovih zadone zvočniki. Zopet je koncert po želji. »Do svidenja — pravi domovina!« Daj Bog vsem, da zopet vidijo domovino! Daj Bog milosten konec vsem, ki tega ne smejo! Vtem ko oznanja radio ravno rojstva otrok in darove, leži tam zunaj mladi oče za svojim kupom zemlje in strelja v noč. Vtem ko dekleta iz tihe Ceste na brod rožnato in toplo spe v svojih sobah, stoje pionirji ob svojem veletoku in varujejo most. • Most preko vseh ovir. Na vseh morjih s.> pogrezajo parniki. Z neba strmoglavijo letalci na države, ki ne morejo obdržati miru. Tukaj zagledajo otroci luč sveta. Tam umirajo ljudje. Velik mogočen narod se bori doma in tam zunaj za svojo življensko srečo, za sončni svit, ki mu ga hočejo vzeti. Tisoč tajnih mostov pa se razpenja po v.snid smrti in prel'.o vseh ovir od src sta-rižev, mater, neveet, deklet in otrok do src шхЛ tam Runaii Nevidno in nerazrušljivo. Iz sokov in sil večnega naroda. Bog mu bodi milostljiv preko teh časov na vekomaj! V. 1. Dekleta iz tihe Ceste na brod in njihovi pionirji so se spoznali še le zaradi vojne. Odločitve pionirjev so dozorele, vtem ko so se nahaji v trdem boju in delu. Se odprto hrepenenje deklet je ogrela zavest, da se nahajajo mladi možje, ravnokar Se mladeniči, tam zunaj pred vsemi ovirami. Tem rahleje in hitreje so bili preko njih narejeni mostovi. Niso bili vedno narejeni ravno lahko, tudi ne lažje, ko mostovi pionirjev tam zunaj. Toda naredili so jih vendar. In glej, Bog je tako hotel. Naredili^ so jih iz tisoč skrivnih misli in hrepenečih sanj, iz marsikaterih solza v bližini smrti in skrbi za preživeče, iz tajnega pošiljanja vrstic seni ter tja in iz tega, kar se je dalo razbrati med vrsticami, iz oblike črk, iz nestrpnega čakanja na bodoča pisma, iz vseh naravnih sokov in sil mladega človeka. Ali premorejo ljudje več? Ako jim pri-doda Bog svojo mero usode, je to vse. Tam zunaj sta se nekega večera sprla pionirja Obermeier in Ahlers, Nista si bila na јашет o tem, ali si ne dopisuje eden izmed njih z dekletom dru> gegfa in narobe, ker se poznajo v pismih Else in Mine tuji prizvoki. Ne ravno, da bi se oba prijatelja in tova-liift t^t тпллАл tkiaiilft iftTAdi teh lifđrliTt * " 9 Toda morata se o tem pogovoriti in napraviti red. Kmalu bo konec te vojne. Lastne čete že stoje v Brest — Litovsku in Lembergu. Držita se le še obe trdnjavi, ki so jih pionirji pomagali ločiti s svojo veliko in težavno gradnjo mostu preko veletoka. Ko bo ta vojna končana, gredo domu. Doma pa je treba slaviti zmago v popolnoma pojasnjenih prilikah. Ne bo veliko časa za počivanje: vojna na Poljskem bo končana, vojna proti Angliji pa se niti ni prav začela. To šele pride, kajti Angleži se le počasi ogrevajo, kadar dobijo nekaj sunkov med rebra, in so žilavi ljudje. Sede na svojih vrečah denarja in popra in mobilizirajo ves svet zoper onega, ki jim hoče do grbe. Zrušijo se šele takrat na tla, ko so dobili zaporedoma sunke pod brado. Kdor se mora ukvarjati ž njimi, ne more že tretji dan vtakniti v žep mirovne pogodbe. Eden izmed obeh bo obležal. Mi ne bomo obležali! To vesta Obermeier in Ahlers, to vedo Nemci na planinah in na obrežju, Nemci iz vseh pokrajin. Oba sta iz trdih in žilavih rodov, ki so ozko povezani z ženo in so ohranili svojo naravno moč. Toda red mora biti napravljen, preden prideta domov. Tako sedita oba nekega večera skupaj in se pogovarjata tiho in razburjeno. Mlade pionirje od nadomestnega bataljona bosta lahko Izpodrinila, kakor hitro bosta doma. Kar nosi dolge kite, je lahkomiselno ia se sprehaja danes s tem, jutri ■ mira. Karntnerska znanstvena družba Združenje vseh v Karntnu In za Karnten delujočih znanstvenkov Razgovor s Studienratom dr. Medwet-hom je podal zanimiv pregled organizacije In delovnega področja Karntnerske znanstvene družbe, ki se bo konstituirala o priliki svečanosti 10. oktobra 1942, pri čemer bodo obenem objavljene znanstvene nagrade, ki jih je razpisal Gauleiter. Po naredbi Gauleiterja je bila ustanovljena Kfirntnerska znanstvena družba kot združenje vseh v Karntnu in za Karnten delujočih znanstvenikov. Obsega v glavnem uradne raziskovalce obeh karntnerakih znanstvenih institutov za raziskovanje karntnerske dežele v Kla-genfurtu in instituta za rastlinsko sociologijo vVillachu — kot tudi znanstvene raziskovalce, ki se poklicno ali izvenpoklicno udejstvujejo za Karnten ali pa v Kfimtnu. članstvo ni vezano na akademski čin, tudi učitelj, ki se je zaslužno znanstveno udejstvoval, bo poklican v družbo. člani so redni In Izredni. Razporejeni bodo po strokah, katerih vsako bo vodil strokovni skupinski vodja. Nad njimi je senat, katerega člani so redoma strokovni skupinski vodje kot senatorji. Senat stavlja predloge za vpoklic v družbo. Na čelu znanstvene družbe je preži-dent, kateremu pomaga glavni tajnik in oba predsednika senata, ki obenem zastopata strokovno obe delovni smeri — naravoslovje in dušeslovje. Ta preprosta in stroga organizacija daje Gauleiterju, ki daje navodila za vse delo, možnost stroge povezanosti vsakega posameznega znanstvenega dela. S tem so obenem že označene naloge Karn-tenske znanstvene družbe. Različne raziskovalne naloge in delovanja obeh institutov, drugih ustanov in zaslužnih znanstvenikov bodo smerila na skupni cilj in se bo s tem preprečilo razcepljenje in zapravljanje dragocenih delovnih moči in možnosti. Obenem bo k&mtnersko raziskovanje usmerjeno na celokupno nemško znanost in .njeni dragoceni uspehi bodo vključeni v veliko nemško znanstveno delovanje. Te uspehe bo časnikarski organ družbe »K&rntner Wissenschaftliche Forschungen«, stalno podajal javnosti. Namerava se ustanoviti >Haus der Wissenschaft« (dom znanosti), ki bo centrala k&mtnerskega znanstvenega dela. Družba oddaja razikovalne naloge in daje Institutom pobudo za take naloge. Pospešuje in ščiti tudi delo Izvenpoklicno delujočih raziskovalcev, n. pr. za začasen ali stalen uraden vpoklic. Nadalje bodo razdeljene ustanove dijakom: za naravoslovje nagrada Auer von Welsbacha, za jezikoslovje, nagrada Primusa Lessiaka in za zgodovino nagrada Martina Wuttea. Nameravana je tudi ustanova prijateljev znanstvene družbe v K&mtnu, ki naj bi podlago raziskovalnega dela razširilo. Ta kratek vpogled v organizacijo in naloge družbe pokaže, kakšen pomen ima za duhovno življenje našega Gaua. Dosedaj navezana na pobudo posameznika aH društva, bo nova široka podlaga ustanovila dušeslovnlm in naravoslovnim znanostim v Karntnu za zmerom lep procvit in razvoj. B. Petrei. Žetveno zahvalno slavje Gaua Karnten Gauleiter se zah\"aljuje karntnerskemu kmečkemu ljudstvu V nedeljo je priredil Gau Karnten v Villa-chu svoje žetveno zahvalno slavje. Medtem, ko se je razvijalo na manlfestacljskem prostoru v Lindu živahno veselje, je podelil na dvorišču mestne hiše Gauleiter dr. R a 1 n e r, v čigar spremstvu sta se nahajala Leiter des Gaustabsamtes, Bereichslelter Dr. P a c h -neck in Kreislelter Dr. Hradetzky, odlikovanja za vojne zasluge okoli 150 kmetom, kmeticam in poljedelskim delavcem Gaua Karnten. Slavja se je udeležilo tudi mnogo zastopnikov stranke, države in oborožene sile. LandesbauemfUhrer H u b e r je obljubil, da bo kmečko ljudstvo še nadalje izpolnilo svojo dolžnost. V svojem govoru je nato Gauleiter med drugim izvajal: »Poleg izpolnitve državne naloge, ki jo moramo . izvršiti v Krainu, bodo šli Karntnerjl in Kftrntnerice tudi na Vzhod, da tam osvoje zemljo in jo kultivirajo. Veletok dragocene krvi je Karnten, ki je v pogledu rojstev in bogastva z otroci na prvem mestu v Reichu, že dalo nemškemu narodu na razpolago in bo storilo tudi v bodoče. Fiihrer nas je s svojo vero in s svojo žila-vostjo in s svojo genialnostjo prevedel preko najtežjega časa v zimi 1941. On je porok zmage. šele pred nekaj dnevi sem ga videl In sem ugotovil, kako zelo zdrav je, kako zelo vesel življenja In svež, kako veder in hladnokrven in kakšen mir in zaupanje žari iz njega. Našel je besede najgloblje hvaležnosti za svoj narod, kateremu popolnoma zaupa in iz katerega črpa svojo moč. Zanj je njegov narod najvišje na svetu in ml mu hočemo veliko zaupanje, ki ga ima do nas, vračati s svojo zvestobo. Naši nasprotniki bodo padli, nemški narod pa bo rastel in se dvigal.« Državni akt v Lienzu Pogreb smrtnih žrtev Železnike neereče Ob priliki pogreba smrtnih žrtev železnftke nesreče pri Lienzu, o kateri smo že poročali, se bo v torek dne 6. oktobra v navzočnosti Gauleiterja vršil v Lienzu državni akt. Društva In formacije se bodo zbrale na Adolf-Hitler-Platzu, da prisostvujejo temu državnemu aktu. PrideloYanjie predivnih rasUln Kmet iz Oberkraina daje pobudo o nasadu lanu In konoplje (Nadaljevanje) b) Trenje, otrepanje in mika-n j e lanu. Da se lan dobro tare, mora biti popolnoma suh. Trenje pospešujemo s tem, da lan eegrevamo v sušilnicah (pajštvah, fema-žah). Pri tem je paziti, da ga preveč ne se-grejemo, kajti preveč segreti lan daje slabo predivo. Belgijci, ki so bili svoj čas sloveči lanorejci, ga segrevajo na 32" po Celziju, v naših sušilnicah ga pa dostikrat raz-grejemo do 50° Celzija in še več, kar je velika napaka. Za trenje nam služijo navadne tri ice, kar za navadno kmečko pridelovanje laim pač zadostuje. V večjih obratih pa tarejo lan z nalašč zato prirejenimi stroji. Nava- NachtdlenHt der Apotlicken In Kraln-burg: Vom Montag, (len 5. X. bls Montagi dne 12. X. ganztaglg geOff-net und Nachtdlenst Apothcke Schawnlk. •— Bis 11. X. Apotheke Rauch mit behordlicher Bewilligung geapert. * toliko časa maha po strtih lanenih steblih, dokler ne odleti ves les in ne ostane samo predivo. Za otrepanje je lan pripraviti s tem, da prime delavec z levo roko eno pest stebel, in sicer črez sredino; z desnico razgrne najprej stebla na enem koncu in jih s prsti tako prečeše, da se izravnajo stebla in da odleti vse, kar je kratkega. Ravnotako napravi na drugem koncu. Predivne niti, ki mole iz snopiča, je izpuliti in vložiti tako nazaj v pest, da so vlakna z obeh strani enako dolga. Tako pripravljen šop stebel se pretakne skoz zarezo otrepalnice in se obdeluje tik ob deski z otrepalnim nožem, dokler ves les ne odleti. Med tem delom je treba predivo večkrat otresati in obrniti, da sproti odpadejo nepotrebne smeti. Nazadnje se mora predivo še mikati, da se loči pražnje predivo od hodnika. Za to delo rabimo tako imenovane m i k a 1 n i-ke ali grebene (trebače, glavnike), ki morajo biti bolj redki in gosti, da se predivo popolnoma omika. Posebno pri mikanju moramo biti pazljivi, da dobimo res lepo predivo, ki bo dalo res lepo prejo in ta lepo platno. (Dalje prihodnjič) Splošno štetje živine dne 3. decembra Perutnino posebno natančno šteti Berlin, 6. oktobra. Na podlagi zakona o štetju živine se vrši po razglasu Reichs-« ministra za prehrano in poljedelstvo dne 3. decembra 1942 običajno splošno štetje živine. Popis, ki ga vrši statistični državni urad, se izvrši v vsem ozemlju Velikonem^ škega Reicha. Tudi v velemestih se bo štelo. Vprašanja odgovarjajo v bistvu onim prej< šnjega leta. Poleg tega bodo šteli še doma^ če zajce. Pri ovcah in kozah bodo za rejo odrejeni samci posebej označeni. Tokrat je treba perutnino posebno natančno šteti, ker bodo številke služile za podlago za izračuna-^ nje premij pri oddaji jajc. Na preskok predvidene kontrolne preskušnje se bodo vršile posebno pri perutnini. Uspehe štetja pra'Ši-čev je obdelati vnaprej in najkasneje do 18. decembra 1942 doposlati statističnemu uradu. Ce bi ne bili na razpolago še vsi podatki, je sporočiti predležeče delne podatke in za ostanek sporočiti primerjalne številke prejšnjega leta. Skupni podatki štetja morajo biti do 14. januarja 1943 poslani statističnemu državnemu uradu. Delovna zaščita mladine Predavanje Reidisstelle fiir Arbeitssdiutz v Elagenfurta dne trlice imajo po eden sam terilni nož ali pa tudi po dva. Za trenje z trlicami je treba vajenih teric, katerih pa .žal sedaj ni veliko dobiti. Boljše in hitreje, kakor s trlicami tare-mo lan z stroji, ki obstoje iz robatih valjarjev, med katere se vklada lan. Pri trenju lanu odpade takozvani pezdir, ki se nareja iz trdih lanenih stebel. O trt lan se mora otrepati, da dobimo predivo. Za to delo je pa treba otrepalnice in otrepalnega noža. O trepalnica obstoji iz pokončno stoječe trdno pribite deske v stojalu ali podnožju. Deska je i" trdega lesa, lepo ravna in gladka, 125 cr/. visoka in do pol metra široka, debela pa je 3 cm. Približno 35 cm pod zgornjim koncem ima pa deska zarezo z gladkimi t. j. malo zaokroženimi robovi. Z druge strani sta na podnožje pritrjena dva stebrička, na katera je pribit močan jermen, ki varuje delavca in pospešuje enakomerno otrepanje. Otrepalni nož je lesen; z njim se Reichsstelle fiir Arbeitsschutz, se je že v preteklih vojnih letih s prireditvijo predavanj o varstvu žene obrnila na vsa prizadeta mesta gospodarstva; sedaj pa prireja vrsto predavanj »delovna zaščita mladine« s sodelovanjem državnega obrtnega nadzorstva, Arbeitseinsatzvenvaltunge, ReichsjugendfUhrunge, der Deutschen Ar-beitsfront in obrtnega političnega zadružništva. Tako zasedanje, se je vršilo pred kratkim tudi v Klagenfurtu v.mali glasbeni dvorani. Kreislelter, Fiihrerkorps der Hitler-Jugend, obratovodje, izobraževalni vodje in učni mojstri, Betriebsjugendlelter-« ji in mnogo drugih, ki morajo voditi in skr- NovcI ali papirnat denar? Na mali papirnati denar po 1 in g RM smo se v vojni privadili. Pretiravali bi pa, če bi rekli, da je zelo priljubljen. 2e po kratkem obtoku ni bogve kako lepega videza. Za obrate in trgovine predvsem pa za banke pomeni se večjo delovno obremenitev, ker je poslovanje z njim bolj nepripravno kot z novci. Banke rade tega predlagajo, da ta papirnati denar nadomeate zopet z novci. Koncem leta 1941 se je povečal obtok Ren-tenbankscheinov (rentnih bančnih papirjev) po 1 RM na 321, onih po 2 RM pa na 212 milijonov Reichsmark, d očim je znašal obtok novcev ob istem času 1736 milijonov Reichsmark. Ce bi bila Reichsfinanzver-•waltung pripravljena zamenjati, bi prišel za to v poštev najvišji znesek 533 milijonov Reichsmarit. Časopis »Die Bank« pri tej priliki opozarja, da infajo banke in obrati z velikim denarnim prometom še sortime deske in slične priprave, ki zelo olajšajo štetje kovanega denarja. Novi novci po 1 in 2 RM bi morali imeti isti premer in istrf' debelino kot stari srebrni novci po 1 in 2 RM, da bi lahko te sortime deske zopet uporabljali. Vprašanje materiala ni treba, da to predlagano preureditev obrezuspeši, ker je potreba materiala zelo majhna. Ce zahteva kovanje novcev napram tiskanju papirnatega denarja več dela, stoji temu večjemu delu nasproti v celokupnem gospodarstvu prihranitev dela, ki je daleko večja. beti za nemško mladino, so obiskali zasedanje. Naloga te prireditve je bila, obratovodje in ostale skrbnike delovne mladine opozoriti na povišane dolžnosti, ki izhajajo na eni strani iz vojnega dela in razvoja« mladega človeka na drugi strani. Mladega človeka naj se šele nauči delati; do polnega razvitja pride šele v kasnejših letih. Poleg dobrega izučenja je predvsem važno delov-ч no varstvo mladine. Zasedanje je otvoril nadomestujoči vodja Reichsstelle fiir Arbeitsschutz, Gewerberat dr. ing. H o r s t. V uvodnem strokovnem predavanju je podal pregled o stanju mla« dinskega dela v gospodarstvu in zgodovinski razvoj mladinskega varstva. Gewerbe-i Medizinalrat dr. S t o c k e r je govoril o te^ meljih in namenih zdravniškega sodelovat nja pri delovnem varstvu mladine. Določba delovnega časa v od 1. januarja 1939 veljav-« nem zakonu o mladinskem varstvu je razt motrival Gewerberat dipl.-ing. S c hm al z. O delovnem mestu in splošnih obratnih razmerah je govoril dr. Kremer. Dva kratka referata sta podala sliko o delov^ nem področju preprečevanja nezgod. Za-< stopnik RJF in Jugendamta DAF. Ober^ gefolgschaftstuhrer W e n t e r je pojasnjeval socialnopolitične vidike pri skrbi za mladoletne po Hitler-Jugendu in DAF. Zastopniki Arbeitsamta in industrije so pokazali na raznih primerih svoje stališče. V, svojem zaključnem govoru je vodja zasedanja ugotovil dober in plodonosen potek zasedanja, ki je podalo množico dragocenih pobud. Po poročili Iz področij ob Cmem morju, kjer Turki gojijo lešnike, cenijo letošnji pridelek na 66.000 ton. Izluščenih bo teh lešnikov kakih 320.000 vreč po 80 kg. Vinski pridelek na evropski celini, ki je v letu 1941. znašal okoli 125.000 hektolitrov In a tem skoro 78% svetovnega pridelka, bo predvidoma letos višji, tako v pogledu množine kakor tudi kakovosti. Podaljšani eo poeebni dodatki k določenim cenam prolzvajatelja za krušno žito In ječmen v znesku RM 10.— za eno tono. Poeebni dodatek za rž in ječmen velja do 31. oktobra 1942. leta, oni za pšenico pa do 15. novembra 1942. leta vključno. p.:;-:: Г TV? Težki ne mik i pehotni top xa boj proti boijleviškim odpornim gnezdom v ozemlju Kalmukov. JPK-Aufnahmei. Kriegeberichter Lechqer, Atl,, М.Ц Tik pred Stal ingradom Težko protiletalsko topništvo zavzame pred Staliagradom svoje položaje, ^PK.,Aufnahme: Kriegsberichter Faupel, HMl Ali |e zopei preveč žensk? Razvoj ženitvenih možnosti - Odgovor na zelo razširjeno zmoto Gotovo ni zadeva statistike, da razgrab-Ija o skritih potih ljubezni, toda njene visoke številke podajajo brez dvoma vpogled v to, kako se večinoma sklepajo zakoni, in omogoča sklepati na splošne možnosti že-Ditve. Tudi laik ve, da so se po prvi svetovni vojni za več let izredno znižale možnosti omožitve deklic radi zgube dveh milijonov mož, ki so bili sposobni za ženitev in radi tega okoli 1% milijona nemških ž e n ni moglo skleniti zakona. Človek vedno pričakuje ponovitve dogodkov, čeprav ga zgodovina do tega nikakor ne opravičuje. Vsekakor misli danes zelo veliko deklic in mater svojih hčera, da zopet straši presežek žen. Da to vprašanje razčistimo, sledimo razmišljanju dra. Aleksandra Paula, če-gar prekinjeno delo smo radi njegovega vpoklica nadaljevali. Najprej je ugotovil, da številčno razmerje med možmi in deklicami, ki so zmožni za ženitev, nikakor ni odvisno od tega, koliko dečkov in deklic je bilo pred 20 ali več leti rojenih, da to številčno razmerje tudi ne bo temeljito spremenjeno s smrtnimi primeri ali vojno, da pa dve vprašanji bistveno vplivata: povprečna razlika v ženitveni starosti med možem in ženo in vprašanje, če kak narod narašča ali pada v pogledu rojstev. Ce v navadnem življenju v rojstnih letnikih primerjamo število mož z onim žen, pridemo do tega, da v starosti dojenčkov praviloma pride 106 dečkov na 100 deklic, da obstoja torej 6 odstotni presežek dečkov. V prejšnjih časih se je pokazalo, ker so dečki za otroške bolezni bolj dostopni, da se je do ženitvene starosti številčno razmerje nekoliko izravnalo. Zboljšanje oskrbe dojenčkov in malih otrok pa je vedlo do tega, da (po smrtnih tabelah od leta 1932 do 1934) nastopi to starostno izenačenje spolov dandanes šele v 56. starostnem letu. Do tedaj obstoja v rojstnih letnikih malenko-Bten presežek mož, šele po 56. starostnem letu po tem pregledu nastopi presežek žen, ki pa se bistveno ne more označiti v tej visoki starosti kot zmanjšanje ženitvenih možnosti. Da ženitvene možnosti pravilno ocenimo, ne smemo na splošno primerjati števila mož Preskrba z Džitnim krompirjem KaJtor je bilo že enkrat objavljeno v časopisih, se lahko potrošniki za dobo od 19. 10. 1942. do 25. 7. 1943 (to Je za deeet dodelltve-ilh period) založijo za vsako osebo In za vsake Stlrl tedne z 20 kg., torej za vso navedeno dobo z 200 kg krompirja. Vskladlfičenje se naj ( Začne takoj, da se razbremenijo zaloge, ki le-pri trgovcih. NatanCneje določbe eo razvidne Iz uradnih objav. Zatemnitev v KHTntnu. Po uradni odredbi ®e mora v Gauu KAmten zatemnltl od 19.80 do 6.30 ure. 113. STUNDE. Wiederholungsaufgaben mit Verh<nis-wdrtem I Bringen Sie die dem Verhaitniswort in der Klammer folgenden Hauptwfirter in die richtige Form. Beiflpiel: Mit (der .Vater, die Mutter, das Kind) — (dem Vater, der Mutter, dem Kinde). 1. bei (das Gewitter, die Tante, der Onkel). 2. von (mein Bruder, meine Schwester, mein Haua). 3. nacli (der Krieg, der Frau, dag Boot). 4. eeit (der Monat April, die Niederlage, das Gewitter). 5. mit (aein Freund, seine Freundin, sein Kind). e. entgegen (der Befehl, die Abmachung, das Gesetz). 7. aus (der Wald, die Milhle, das Haus). gegenUber (der Bahnhof, die Post, das Gemeindeamt). 0. auQer (der Garten, die Lehrerln, daš Madchen). 10. zu (eln Lehrer, eine Kellnerin, eln Weib). Wichtige WSrter in gebrftuchlichen Satz-vcrbindungen. L Auch dem DUmmsten muB ee eln» leuchten, daB man flir den Sleg jedes Opfer bringen muB. I Verbrecher wurden gefeeeeLt ins G«f&Qgix]e nJngeUefert. enega letnika s številom žen istega letnika, temveč moramo vpoštevati to, da povprečno možje poroče za tri leta mlajše žene. Za« to moramo število mož enega letnika primerjati s številom žen za tri leta mlajšega letnika, n. pr. moški letnik 1910 z ženskim letnikom leta 1913. Ce narod narašča, ni kasneje rojeni letnik močnejši kot prej rojeni, ima torej tudi več deklic kot rojstni letnik, iz katerega izhajajo moški. To pokaže presežek žen. Preskušnja je sledeča: Ce primerjamo n. pr. deset rojstnih letnikov 1891 do 1900, imamo v teh desetih letnikih v rojstni starosti 9,777.044 dečkov napram 9,225.910 deklicam. Presežek mož znaša 551.134. Ce pa primerjamo z možmi teh desetih letnikov žene iz za tri leta mlajših letnikov (1894 do 1903), stoji (po odbitku smrtnih primerov) v 20 letih, torej ob nastopu ženitvene starosti, samo 8,535.365 mož nasproti 8,492.107 ženam. Presežek mož se je s tem zmanjšal od 551.134 na samo 44.258. Izkaže se torej: presežek mož kaže pri rastočem narodu padajočo tendenco. Enak račun smo izvedli za čas padanja nemških rojstev, pri katerem smo vzeli za podlago število mož osmih rojstnih letnikov 1923 do 1930 in število žen rojstnih-letnikov 1926 do 1933. V teh letnikih se je pokazal ob ženitveni starosti moški presežek s številom 538.985. V padajočem narodu ima toraj moški presežek dviga-jočo tendenco, kar ne pomeni nič drugega, da raste možnost omožitve za ženski d^ Praktična uporaba tega preračunanja na številčne podatke ljudskega štetja 1939, pri čemur tvori podlago ravno tako razlika ženitvene starosti treh let — pokaže, da smo vstopili v vojno z moškim presežkom, kateri sam že v 12. moških letnikih 1903 do 1914 (napram ženskim letnikom 1906 do 1917) znaša že preko 600.000. Ce preiskujemo sledeče rojstne letnike (mož od 1920 do 1930, žen od 1923 do 1933), pokažejo ti zopet moški presežek okoli 700.000 mož. Ta tendenca rastočega moškega presežka bo šele potem zginila, ko bodo zopet stopili rojstni letniki z večjim rojstnim številom v ženitveno starost, torej nekako v desetih letih. Dobri отоШуеп! izgl^ Pri praktični presoji ženitvenih možnosti prihaja v poštev, da so se od leta 1933. že-nitve zelo pomnožile, čemur je z začetkom vojne sledil še nadaljnji močan val. Z ozi-rom na te okolnosti se je poročilo med drugim nenavadno mnogo mož starejših letnikov, izbrali pa si niso po večini svojih žen iz »njim pristoječih« treh za tri leta mlajših letnikov, temveč iz veliko bolj mladih letnikov. Tako se pokaže, da je velik presežek moških letnikov izbral svoje žene iz manjšega števila Še le za poroko godnih de- 3. Ег war em Mensch, der sein V#--sprechen imter alien Umstanden ein-loste. 4. >Ee war einmal...€ beginnen die . Mžlrchen. 5. Er hat mir nicht einmal elne Mark ge-liehen. 6. Auf einmal fiel es Uim eln, sein Testa« ment abzuandern. 7. Die Leistungen der deutschen Infan-terie in diesem Kriege sind einmalig in der Geechichte. 8. Der Einmarsch der deutschen Truppen in der eroberten Stadt vollzog sich unter groBem Jubel der Bevolkenmg. 9. Das ist ein Mensch, der sich in jede Angelegenheit einmengt. 10. Mischen Sie sich nicht in meine Sachen, klimmern Sie sich um Ihre eigenen An-gelegenheiten. 11.. Der BeschluJJ, diesen verdienten Men-schen zum Ehrenbtlrger zu ernennen, ' wurde einmlitig beschlossen. 12. Die Einnahme der feindlichen Festung loste im ganzen GroBdeutachen Reich groQen Jubel aus. 13. Wie hoch belaufen sich Ihre monat-lichen Eiainahmen? — Auf -ungeffthr RM 300. 14. Pr&gen Sie sich gut ein, waa ich Ihnen jetzt sage: »Die Juden warden aui Europa fUr Immer verschwinden.« 15. Eine Anzahl von Schulen muiite wegen Einquaiiieniaf geeoMoesen wwden. kliških letnikov, iz katerih во ee takorekoč predčasno deklice poročile. Izgled možnosti omožitve za nemška dekleta je v bodočih desetih letih precej ugoden in je upati, da tudi nadaljevanje vojne v tem pogledu ne bo prineslo bistvenih sprememb. To razčiščen je možnosti omožitve nikakor ni lahka zadeva, ki bi se tikala samo deklic in mater hčera. Ženitvene možnosti bistveno vplivajo na narodno ohranitev, poleg tega na izbiro moža, torej na možnost naraščaja, na življenjski način ženskega narodnega dela, na žensko delo, ne nazadnje na preskrbo stanovanj in nadaljnja področja skrbi za narod. Iz teh podatkov moramo tudi spoznati, da je največja dolžnost vseh, da ščitijo ta dragoceni zaklad žen in deklic našega naroda na vsak možen na^čin, na drugi strani pa, da je za moške začasno minul oni čas, ko so brez pomisleka odlagali ženitev. Dr. P. Danzer. Varujte se nahoda Hladnejše tamparature zatevajo toplejša oblačila Ravno prehodna doba med poletjan in zimo z močno menjajočim se vremenom je večkrat za zdravje zelo nevarna, in močan nahod ali lahek želodčni in črevesni katar cesto na mah uniči ves oddih, ki se je nakopičil v nas preje med poletnimi meseci in s katerim smo se hoteli hraniti še celo zimo. Žareči sončni svit zgodaj zjutraj nas često vara in okrog poldneva že lahko lije kot iz iz škafa. V naših velikih pisarniških prostorih se je pa mraz tudi zdaj že veliko preveč udomačil in sončni žarki nimajo več zadostne moči, da bi jih pravilno pregreli. Največ ljudi je že po naravi nečimumih. Res je, da se nam svetle pestre poletne obleke podajo boljše od enobarvnih in tem- Zelo zanimiva arbeologlćna odkritja in najdbe so naSll v votlini La Plleta v gorah Ronda v fiphnljl. Odkrili so nove, na kilometre dolge hodnike, ki so poslikani a pač najstarejšimi slikami iz kamene dobe. Odkrili eo na stotine takih stenskih slik iz bronaste dobe. Med hrčki v Srednji Nemčiji je Izbruhnila kuga. V zadnjih letih so se hrčki tako zelo razmnožili, da je bila Skoda na žitu velika. Sedaj 80 pa lovd na lovu že večkrat dobili mrtve hrčke. Sklepajo, da so poginili zaradi kug«, ki se med živalmi vedno bolj razširja. Kmalu bodo izvršena težavna dela, ki so bila potrebna za gradnjo 3360 m visoke žične železnice na Aiguille du Midi (Francoeke Alpe). To dosedaj najvlSjo žično železnico sveta smatrajo kot eno izmed najbolj drznih podjetih Iz področja gorskih železnic. Nenavadno presenečenje je doživel nek ribič v Italijanskem mestu Novari. Ko je sedel ob bregu reke Ticino, se je ujela na trnek neka riba in iz vode je potegnil krasno, težko ščuko. Sklenil Je, da si priredi ribo za obed. Ko jo je doma razparal, je našel v njej prstan z demantl. Neverno In srepo je gledal na nenavadno najdbo In si začetkoma ni upe' do- 16. Ich bitte Sie, Ihre Spesen einzurechnen! 17. Sie konnen mir unter keinen Umstanden einreden, dafi die getroffenen MaBnahmen falsch waren. 18. Der Arzt verschrieb dem alten Mann fiir seine gichtischen Glieder eine Ein-reibung. 19. Dieses Haus muBte wegen Einsturz-gefahr eingerissen werxlen. 20. Schauen Sie sich doch dieses Zinuner an, es ist wirklich geschmackvoll ein-* gerichtet. 21. Um das Kraut filr den Winter haltbar zu machem, muB es gut eingesalzen • werden. 22. Er liebte sehr die Einsamkeit und zog eich gamz aus dem Geschaftsleben zuriick. 23. Schalten Sie bitte das Licht ein! 24. Bitte schenken Sie mir ein Glas Wein ein! 25. Da das Wasser zu wenig tief war, muBten die Soddaten auf offener See eingeechifft werden. 26. Der arme Kerl war so ilbermiidet, dafi er im Kino eingeschlafen ist. 27. Da der Schliiseel von Lnnen stedkte, muBte die T lire eingeschlagen werden. 28. Wenn Sle den Weg (rechts einschlagen, kommen Sie schneller zum Ziel. 29. Der Blitz schlug in dae Haus ein, 30. Da sich ein Dieb in das Haus ein-geechlichen hatte, wurde die Polizei alarmlert. wetter Abmachung (w) — dogovor einfalien — na miael priti Binmarsch — prihod, укоидакапјв Naš športni kotiček Uspehi namiznega tenisa v Afilinga ^ Innsbruck, 5. oktobra. Pred kratkim se Je v Innsrbrucku vršila velika prireditev namiznega tenisa, pri kateri je poleg domačih igralcev nastopilo tudi športno društvo zračnega orožja Wlen z nemškim mojstrom Wtmschom In Pilslom; nastopila sta tudi ABUagerJa Strumbl In Kniflz. Tekma Gauov "Пго!-Wien-KSmten Je končala z zmago tirolskega moštva, ki Je zmagajo nad zastopniki Wlen* z 2:1 in nad kKrtnersklm moštvom z 3:0. Na drugo mesto je stopilo nepričakovano moStvo Afilinga z zmago 2:1 nad Wlenom. V tekmi mest Innsbruck — Afiling eo zrna« gali ABllngerJl z 2:1. Najboljši mož J« bll Innsbrucker Erich Hochenegger, ki je gladko zmagal nad nemškim mojstrom Wunechom • 3:0 (21:13, 21:5, 21:15). Premagal je tUdI Aflllngerja Knlflza z 2:1 (21:15, 17:21, 21:14) In Strumbla tesno z 2:1 (14:21, 21:18, 31:19). nih zimskih oblek, s katerimi tudi povrh ne razp(rfagamo v tako velikem StevUu. Pri marsikateri gosp6 je v zimi po drugačni obleki prizadeta tudi lepa vitka linija, s katero se je lahko ponašala poletL Marei« kdo zato raje zjutraj in zvečer nekoliko zmrzuje, kot da bi že zlezel v evojo aivo enolično zimsko haljo. Spregleda pa pri tem seveda, da zahteva njegova nečimur-nost v resnici preveliko žrtev. Poeledlca njegovega nespametnega ravnanja bo namt reč gotovo v kratkem času prav poSten pre« hlad. S tem pa seveda ni rečeno, da bi т(м rali že sedaj poiskati svoje najdebelejSe re* či. Jopica, ogrinjalo, dal ali plašč za dež bi morali biti vedno pripravljeni. Pred vsem je priporočati toplejše spodnje perilo. Pre-< vidnost je vedno boljša od nekoristnega ja-dikovanja, ko je že prepozno. Gotovo, nihče ne umre takoj za malim prehladom, vsekakor je pa v vsakem primeru zvezana z njim prehodno zmanjšanje splošnega zdravja. In ravno tega y sedanjem času ne moremo pogrešati. mlšljatl, da Je ta prstan kak dragocen kcmiad ter šel e prstanom k nekemu zlatarju, da ga oceni. Tam Je zvedel, da Je a ščuko ulovil Iz reke na trnek ne manj ko 200.000 Ur. Kak« Je dragocen prstan prišel v želodec ribe, M doslej ni dalo pojasniti. Nek moi iz MUnchen — Olađbachs M 1 1923. poročil z vdovo e štirimi otroci, katero Je kmalu zapustil, da el v KOlnu dobi nova zaposlenje. Tu se je I. 1931 poročil ж neka ženo Iz KSlna, a katero Je živel 10 let. Samo po naključju so zasledili njegov dvojni sakoa« Obsojen je bil na leto dni Ječe. Sest detektivov Je noč in dan Savalo Д1ал mant takozvani »Mesec gor&( (183 karatov). ki so ga sedaj v Londonu prodali na dražbi n 5200 flint šterllngov. Kupec Je Izjavil, da mora v tem času politične In vojaške krize trdne naložiti evoje vrednote. Dragocen prirastek je dobila meetna knjUk nlca v Wlenu s pridobitvijo obsežne muzika# kallčne zapuščine Iz nekdanje Strauesove po* sesti. Ta zbirka je Se pomembnejša, ker Je potrebna dopolnitev neke druge pred časom mestu Wlenu podarjene Straussove zapuščine. eimnengen (sich) — mešati se y einmiitig — složen, enodušen Einnahme (Geld) (w) — dohodki Einnahme (Festung) (w) — zavjetje einpragen — vtisniti; sich einpr. zapomnit* • si Einquartlerung (w) — nastanitev einrechnen — všteti einreden — prigovarjati, nagovarjett k čemu Einreibung (w) — drgnenje einreiUen — podreti einrichten — urediti, opremiti einsalzen — nasoliti Einsamkeit (w) — samota einschiffen — vkrcati, nalepiti na ladjo einschlagen (Tiire) — razbiti, zabiti einschlagen (Blitz) — treščiti, zadeti Einsturzgefahr (w) — nevarnost razpada gichtisch — protinast Testament (s) — oporoka iibermiidet — preutrujen verschwinden — zginiti vollziehen — tenrrSiti, isjpolindtl zuriickziehen (sich) — nazaj iti, vračati же Redewenđung«n. es leuchtet mir ein — to mi je jaano, ]8Sn4 mi je ein Versprechen einlSsen — obljubo lq»ol« niti nicht einmal — niti ein verdienter Meosch laslulen človek der SchltlMel steckt voa iinen — ključ tUf znotraj zum Ziel kommen — k cUju priti, namen doseči Dr. F. J. Lukas Ausschneiden! Aufbewahren! n)mtsek metho^liseh and ptakUsek Iz vseh Krajev sveta All oaiAsi Speisekartoffelversorgung Dae Lanđ»ern3hnm;samt Suđmark jibt fSr die Rcidisgaue Steiennark nnd Karaten bekatmt: Mit Beginn đer 41. Zntellangsperlode «inđ die Verbrandier in den Beeltx dea BeEDjsaosweises fQr Spelsekartoffeln filr die 44. bis 51. Znteilungsperiode gelangt. Damit haben sie Bezngsbereditignogeo anf Speisekartoffeltt bis rom 25. Jnli 1943 in Hiinden. Der laafende Being erfolgt wie bisher, indem der Kleinverteiler for Beginn einer jeden Znteilungsperiode den entspredienden Bestell-sdiein abtrennt nnd dnrdi Anfdrndc seines Firmenstempels die Uber-nahme der Bestellnng anerkennt. Er hat die Bestellsdieine dem zn-stiindigen Ernahmngsamt (Kartenstelle) gesammelt einznreidien, das fiber die Zahl der eingereicbten Bestellsdieine einen Bezngsdiein fiber „Spelsekartoffeln", der jedodb keine Mengenangab# enthalten darf, aosstellt. Bei der Abgabe von Speisekartoffeln sind die entspredienden Wodienabsdinitte des Bezngsausweises zn entwerten, aber nidit abzn-trennen. Dagegen sind die vom Ernahmngsamt (Kartenstelle) mit dem Stempelaufdrudt „Reise" oder „Reisekaite" versehenen Einzelabsdinitte abratrennen nnd dem Ernahmngsamt (Kartenstelle) zwedis AusstellnAg eines Bezugsdieines gleidifalls gesammelt einznreidien. Anf die mit „Reise" bezeidineten Absdinitte ist die gleidie Menge wie% bel alien nbrigen Einzelabsdinltten abzngeben. Der anf dies en Einzelabsdinitten -anfgedmdte Gflltigkeitszeitranm bleibt nnbeaditet. Dariiber hinans erhalten ans bestimmten Grfinden Verbrandier (damnter andi Wehr-maditsorlaubtr) anf Mengen lantende Bereditignngssdieine fiber Speisekartoffeln, die gleidifalls gesammelt dem Ernahmngsamt (Kartenstelle) znr Umwandlnng in einen Bezngsdiein eingereidit werden m&ssen. Der Jeweilige Wodiensatz, der vie bisher fiber den GroBhandel bekanntgegeben wird, tmrde mit 19. Oktober 1942 reidiseinheitlidi mit 4.5 kg festgesetzt. Đnkellenmg Um die Vorratshaltnng des Kartoffel-GroB- nnd Kleinhandels Insbesondere wahrend des Winters zn erleiditera, werden die Verbrandier wle im vergaogenen Jahre anfgefordert, soweit moglidi Kar-toffeln selbst eininlagem. AIs Gmndlage fflr die Einlagemng dnrdi Einzelverbrandier 1st |e K«pf nnd Znteilungsperiode eine Menge von 20 kg vorgesehen. Die Hddistmenge wnrde dementsprediend ffir zehn Znteilungsperioden reidiseinheitlidi mit 200 kg {e Kopf festgesetzt. Wer sldi einen Vorrat im HSdistansmaB von 200 kg ansdiaff: (Volleinlagerang), sdialtet sldi dadnrdi vom lanfenden Kartoffelbezug ffir die Zeit vom 19. Oktober 1942 bis 25. Jnli 1943 (zehn Znteilungsperioden) ab. Wer sidi nnr ffir elnige Znteilungsperioden des Winters mlt Kar-toffeln eindedien will, kann gegea entspredienden Venidit anf den lanfenden Kartoffelbezug im Zeltranm vom 14. Dezember 1942 bis 25. Jnli 1943 nf der Gmndlage von 20 kf H Zmellnnfaperiod« fit; 10 viele Znteilungsperioden Kutoffeln beilehen, tli Ibm beliebt. Is jenen Zuteilungsperiođen, ffir welde die Einlagernnj gilt, ist ein laufender Kartoffelbezug dann nidbt moglidi. Wer siA %. B. anf einen Bezugsaosweis 80 kg Kartoffeln ein-lagert, soli die Wodienratlon anf diesen Bezngsausweis znnadist bis 13. Dezember 1942 welterbeziehen, ab 14. Dezember 1942 wird der lanfende Bezng anf Tier Znteilungsperioden eingestellt, well fiir diesen Zeitraum der Lagervorrat znr Verffignng steht. Vom 5. April 1943 angefangen kann dann wieder lanfend die Wodienration auf dem Bezngsansweis bezogen werden. Der Kleinverteiler hat daher bei Volleinkellernng alle Bestellsdieine des Hanshaltes von den Bezugsausweisen abzutrennen und die Ubemahme der Beliefemng durdi Anfdmdk des Firmenstempels an der daffir vorgesehenen Stelle des Bezngsausweises anznerkennen. Die entspredienden Einzelabsdinitte der Bezugsansweise hat er bei Beliefemng in entwerten. Die Bestellsdieine sind dem,Ernahmngsamt (Kartenstelle), nnd zwar getrennt von den bei ihm fur den laufenden Bezug eingegangenen Sdieinen, gesammelt einznreidien. Dieses stellt auf der Gmndlage der eingereiditen Bestellsdieine einen Bezugsdiein A fiir ..Speisekartoffeln" iiber die Gesamtmenge ans, wobei jeder Bestell-sdiein mit 20 kg bewertet wird. Bei Teileinkellemng soil der Kleinverteiler zur Entlastung der Wintervorrate beim GroBhandel die Bestellsdieine ab der 44. Znteilungsperiode (14. Dezember 1942) abtrennen. Diejenigen Verbrandier, die ihre Lagerkartoffeln direkt vom Er-zenger (Bauer oder Landwirt) beziehen wollen, erhalten beim Ernahmngsamt (Kartenstelle) Einkellemngssdieine ^u 50 und zu 150 kg. Der SO-kg-Sdiein kann audi bel einem Kleinverteiler eingelost werden. Dadnrdi wird der Verbrandier in die Lage versetzt, die Zeit bis znm Bezng der Lagerkartoffeln zu (iberbrtidcen. Die beim Verteiler eingelosten Einkellemngssdieine fOr 50 kg sind dem Eraiihmngsamt (Kartenstelle) znr Umwandlung In einen Bezugsdiein A vorzulegen. Einkellemngssdieine in 150 kg konnen beim* Verteiler nidit ein-gelSst werden. Die Einzelverbrandier, die ihre Lagerkartoffeln beim Verteiler (Kleinverteiler oder GroBverteiler) beziehen wollen, konnen die Kartoffeln sofort bestellen. Die Einzelverbraudier, die ihre Lagerkartoffeln beim Erzenger bestellen wollen, konnen ab Montag, den 5, Oktober 1942, beim Ernahmngsamt (Kartenstelle) Einkellemngssdieine losen. Der Kleinverteiler hat sMmtlidie, ihm vom Ernahmngsamt (Kartenstelle) ansgestellten Bezngsdieine A iiber Kartoffeln, und zwar Erst-nnd Zweltsdirift, seinem GroBverteiler welterzugeben, der die Bestati-gung anf der Zweltsdirift nnten abtrennt nnd ihm zurudsreidit. Die GroBverteiler wnrden fiber das von ihnen einzuhaltende Ver-fahren dnrdi die Fadisdiaft nnterriditet, die Kleinr und GroBverbraudier werden ml teinem Merkblatt beteilt. Graz, 29. September 1942. LandesemShrungsaml SGdniork E Prodam Staro kompletno spalnico, dobro ohranjeno iz trdega lesa in dvojnimi madro-ci, prodam. Naslov v Karaw. Bote, Krainburg 2284-0 Harmoniko, znamke „Prostor", prodam. — Anna Kowa-tsdiitsA, Strand, 64, Krainburg. 2280-6 Kompletna spalnica, skoro nova iz trdega lesa, ter razni gospodinjski predmeti naprodaj za cenilno vrednost. Nasipv pri Karaw. Bote, Krainburg. 2282-6 Trgovsko opremo, 2 pulta, dvodelno omaro, tehtnico deci-malko, prodam za cenilno vrednost. Vprašati pri Karaw. Bote v Krainburgu. 2281-6 Kupim Gramofon s ploščami ugodno naprodaj. Naslov se izve v upravi „Karaw. Bote", Krainburg, pod Štev. 2270-6 Štedilnik za vzidati, četudi star, kupim. Jos. Do-lenz, Saudien 91, Laak-2^ir. 2283-7 Dvovprcžni voz Zweispannig, dobro ohranicn, z lestvami in 4 novimi neokovani-mi rezervnimi kolesi prodam Dolcnz Eisnern, Jesenovcc. Službe Išče Obrtniki. Pisarniške posle (knjigovodstvo, mezdno obračunavanje, socialna blagajna, davek itd.) v Domsdia lah, Steinu ali okolici prevza mem ob prostem 6asu. Pisal ni stroj na raz polago. Znanje nemščine, — Ponudbe na Kar. Bote, Klagenfur: pod šifro „Vestno Nr. 2271-2". MANUFAKTUR- UND WASCHEERZEUGUNG KRAINBURG LACKFABRIK £uđw0ii ЈПажж AKTIENGESELLSCHAFT DOHSCHALE Opuščene tovarne Uporabne stroje kupi KVRT PREČK Klagenfurt Salmstralie Fernruf 1486 KAFFEEe^I F a b r I k C.Wenger Klagenfurt Inteligenten gospod iz Villadia, želi znanstva s simpatično gospodično, 17 do 20 let, iz Ai?lin-ga ali Krainbur-ga v svrho poznejše ženitve. Cenjene ponudbe na Karaw. Bote pod šifro „Ideal". Slika zaželena.. 2272-21 Dopisi Gorenjec, starejši uslužbenec išče dopisovanja BEKANNTMACHUNG Fiir das Gebiet Oberkrain werden fUr das 4. Vierteljahr 1942 auf die ab 1. Oktober 1942 geltenden Petroleum-Bezugsberechti-gungsnachweise folgende Monatshochst-mengen abgegeben: Bezugsberechtigungs- nachweis L 2 Liter monatlich )t Lb 4 „ M )t K 6 tr H 10 „ „ •f Der Chef der Zivilverwaltung primerno Go-renjko redi skupnega uienja. nemščine. Ponud be s sliko prosim na Karaw. Bote pod »Dobra harmonija". 2287-20 Ženitve Izgubljeno Zgubil sem foto-grafični aparat Box Tengor -Zeiss, "format 2X3.26, v us-njati torbici na vožnji z vozom iz Leesa na Ve!-des. Oddati v Parkhotelu, Ve!-des. soba 152. Studenteneinsatz Najdenina 5 RM 2273-22 Eazno Čevljarji! Kupim kompletni čistilni stroj Ausputz-masdiine vsake velikosti, ter dobro plačam. — Prodam Singer cilinder šivalni stroj v dobrem stanju. Matthaut Petsdielin, Schuh madier, Luko-witz bei Dom-sdiale. 3380-28 Ali ste že pregledali kleti in dvorišča? Povsod š« stojijo nepotrebne »potiie. _ oglas vis reši stare šare. Kar je Vam nemogoče, to premore „Mali oglas" Desectisočem po-Itaj Vi hočete! ve V Tsaki rodbini sem doma, to lahko trdi o sebi „Mali oglas"! Od tod tudi — uspeh! ESSIG Fabrik C.W«nger Klagenfur) SENF Fabrik C.W«ng«r Klaganfurl nfabrIk Hersteliung folgeoder Gerbstoffes Pinotan N, Pinotan CC, Pinofan CC Sp, Fichienrindcnexirakt, Ke-6. M. B. H.' ZWISCHENWISSERN n^otan TF u. TC, Summadi ctc. Laufender Einkauf jedes Quantums Fi«htenrinde Stalni nakup smrekoTega lubja po dnevn: ceni NAII OGIAS Vas za par Pfennigov reši vseh Vaših skrbi On išče in najde, on kupi in proda, on ima vedno uspeh! Vsaka beseda sian« 6 Rpl in debelo (iskana 12 Rpf. Pristojbina za dopis 25 RpL O g I a a e eprelematado ponedelika in srede in aicer NS."Gauverlag Karnten, Klagenlurf, Bismarckring 13 NS'~Cauverlag Kfirnian, Zweigverlag Krainburg, Veldeserstr. 6 • HERREN- DAMEN- UND • KINDERKONFEKTION • WASCHE • STEPPDECKEN JHebiuttttitmutit HODEWARENH AUS - VILLACH STRICK' UND WIRKWAREN BEHWAREN STRUMPFWAREN