ISSN 0350-5561 77 D350 556014 n kojiM P0/70V/70 se Možne $0 ratile padavine. številka 46 četrtek, 6. decembra 2001 220 SIT Gorenje je okolju prijazno s podeiitve priznanja (od /eve proti desni): Aieksander Uranc, minister Janez Hopać, Viima Fece, Drago Bahun in Boro Jerabek Revija spfx)jinikl vesfnik in Ckotoi^kl razvojni sklad repnhiike Slovenije sta konec tedni) v Porloro/u p(»delila pri/njnja m ok4»ljskl l/dekk leUi (/a solarni slre.šnik ga je d<»l>il AUosa Pajk iz I Jiil>(jane), m okotjsko lehnolo« ^ijo (prejelo ^-a je (Hnljetje IJnitios i/, Ljiihlja« ne sonaravim sanacyo »dla^alisC komunal-nili odpadkov), nu/ivokolju prija/no piKljelJe pa j« dohilo (iorvnje Pri ocenjevanju je komisija upf^tcvaia predvsem učinke, ki so jih v podjeiju dcwegli pri zmanjftiinju obremenjevanja zraka, votle in Ul, ravnanju s kemikalijami, odnosu do metnega čudeža pred nasiopiim med najhoijSimi na svetu na daljnem vzhodu. Konec ledna se bodo do pozne zime za- res poslovili, vsolxMnem krogu pasla v zelo učin-ktwiiih enajstericah Rudarja in Ere bleslcla Klemen Lavrič in Jovica Vieo, ki sla za popoln uspeh svojih moálev prispevala vsak po en nogometni irojček- ■ Foto: vos Reiiordna zmaga Šmarčanov in trije zadetki Vica ''Zamislil sem se... Kaj pa ti?"0 Ko si ljudje dajo duška ^ Gorenje v nedeljo z Rusi (D Dobro obiskan novoletni bazar daril VtLKNJE - Drugi novoletni bâ/ar daril v organizaciji Me> dolŘinske zve/e prijateljev mladine Velenje je v soIkiUi di>zivel dol)er in Uïptï sprejem, l^ko kot je l)il letos i^ve^i odziv tistih, ki so dan>vali stvari in izdelke /a pnKlafo na l)az«ir|u, je bil >*ecji ludi Msk. Novost pa so hile lu-di «ttevilne .siike. ki sujih m bazar p4»kJomli člani Šaleških li-kt»vnik(»v. Do zaključka redakcije še niso imeli čislo natančnega izračuna. koliko sredstev so zbrali na bazarju, zagotovo pa bo izkupiček presegel 20() tisoč SFl" >«Lahko hi bilo več, saj smo pri* pravili res veliko /.animiviii da* ril. ki híHlo prav prišla v pri* hajajočem prazničnem času. Vendar snit> vseeno /adovuljni.^ povedala sekre I arka/veze I mca Kovač. C/otovo ho zanimanje zanj iz lelavleto boljši in večji, saj je, konec koncev, izkupiček namenjen otrokom. ■ fii Ponudba je bita se bolj pestra kot ianL d.d. _ ZAVAROVALNICA ítRÍSUČSS MARIBOR lu/,!!!.. Radlo VélMje n ONOVitEC e IzobraŽevanje za poklic voznik VELENJE • N» ljudski univerzi Velenje Ixido predvidoma Te-hniarjH pričeli s programom srednJe}»H poklicncj^a izobriii^^vH-fíjé tA piiklic v* kliťď. àilanjc traja dve leti in pol. Tisli, ki so konûili skrajšani ali dvHelni program poklkne^a i^ohra^i^vanja imajo mt»^o.st, da se prekvalificirajo. Vsem, ki jih lo Izobraževanje zanima • nekaj mcsi jc šc • se lahko o podrobnostih seznanijo na ljudski univerzi. ■ mkp Informacije o Evropski unIJI VELENJE • Mesino občino Velenje so obiskali predstavniki cv* ropske komisije, ki v Sloveniji udejanjajo komunikacijski progrnm namenjen obvei^'anju državljanov Slovenije o Evropski un^i in .slovenskem pril>li/4;vanju Evropi. Tudi v Velenju želijo poslaviii lako imenovane informacijske točke {piiblikaeijc o evropski uniji ). To lîaj bi bilo v avli mestne občine Velenje, ki jo vsak dan obišíc veliko občanogodl>o. kolektivnimi |h)}>odl)ami dejavnosti. Zakonom o minimalni pla^^i, načinu usklajevanja |)lač in regresu letni dopust tilKlobje 1999-200) 1er sprejetimi dogovori med sindikati in delodajalci, /iit>oli»vijo iAplaCilo plače naslova u.spei>nosti poslovanja. /veza svobi)dnill sindikatov Slovenije predlaga delodajalcem, da zagotovijo potrebna sredstva in opravijo izplačilo 13. plače -bo^jčnice-v mesecu dcceml>ru. ■ Soglasje za vse šole VELENJE - Fol e}* osnovne Sole Italek Velenje Ihi v prihodnjem iolskem letu i^ajalo program develletke tudi preostalih pet v mestni o1>ô!ni Velenje. Omenjene ^olc so se namreč prijavilo na razpis za četrti krog ptwtopnega uvajanja novosti in vse prejele pozitiven odgovor ministrstva za SoLstvo. znancwl in šport. Sedaj jih čaka kar obilo dela pri zagotavljanju pogojev, prodv.scm pa pri delu s starši. V pn>računu mestne občine Velenje za Ielo2(X)2 je za nakup potrebne opreme predvidcnili 12^ milijona SI T mtp Plaketa Urejena trgovina Eri Zibka VELENJE • Savinjsko*.šalešk2i območna jiospodarska zborni* ca Velenju se vključuje v pri/jidevanja lepo okidje in med drugim or^ani/Jm "tekmovanje" za najiepîte urejene trgovine. Komisija v sestavi .lože Miklavc, Vida íme in Jože MelanSek si je letos (Jgledala 21 prijavljenih prodajaln in predlagala v republiški krog v skupini Market : ERA, d.d. Prodajaba Šaiek in Ve-grad IDDS - prodajalna Mercator trgovina Beta Šoštanj; v skupini tekstil obutev: ERA. d.d. - prodajalna Zibka: v sk'upini tehnika: ERA. d.d. • prodajalna Standard - neživila; v skupini ostalo: Kuttuniica.d.o.o. - Knjigarna KuUurnica. Poleg lega so podelili priznana Savinjsko šaleške območne gospodarske zbornice naslednjim trgovinam: Alpina. Butik Grazia, Olkroj (prodajalna Velenje)» Era Nama, Era Standard Neživila, Era Salek- Era .^port. Era Tríínica, Era Velma, Era Živila Standard. Knjigama Kul turn ica. Konfekcija - Manufaktura Mozirje; Vograd Mercator trgovina Beta ŠaUanj: Pentlja. Savinja • na placu. Savinja Mozirje Papirnica. Studio Mode Vida. Vegrad -Šaleška knjigarna in papirnica DZS. Vegrad trgiwina Ana» Novolesk • Irgovina usnjena galanterija Velenje. Plaketo "Urejena trgovina" pa so podelili Eri Zibka. mz DrŽava bliže ljudem • ljudi pa nI Moč navade? ŠO^TAN.I - Konec septembra so v Šoštanju odprli pisarno Uprave enote Velenje 7. namenom, da s(orit>c državne uprave približajo lju* dem. Na .^f»št»nj {U'avitira okoli lt).01)0 prebivalcev in pr(6tkovali s<», da Im» obisk v njc^ precejšen, danes pa se kaže, da temu ni tako. Ste* vilni So^tanjčani in okoličani ^ vedno usluge, ki bi jih lahko uredili doma. urejajo v Velenju, pa Čeprav jim šostaryska pisama lahko nudi hitrejši senis. Moć navade? IbkoveíxídovTcm mcsecu poskušali preusmeriti. Vsa gospodinjstva na obm<")iju bcnlo prejela posebno zloženko, s katero bodo ljudi seznanili o lem, kaj vse lahko urejajo v pisarni v Šoštanju: dajejo vloge za osebne izkaznica; in potne liste, dobijo vse informacije, ki se tičeji') dela v upravni enoti, tudi s področja okolja, upravnih notranjih zadev ... Upravna enota je imela ob odprtju pisarne namen, da Število zadev. ki bi jih bilo možno urejati v tej pisarni.^ razširi, danes pa razmišlja druga(^e:će ljudi, ki bi koristili usluge ni. pcUem nima smisla, da pisarna lam .sploh je. Bodo vsaj listi So}>tanjčani, ki stí prej pel let tarnali, da jim je dri'^v-na uprava tako daleć. kt^ristili usluge vnjej? Kot olajševalno okcilisi j no, da je obisk na začetku bolj slab, pa je Šteti to, da vsaka novost nekaj Časa traja, preden .se prime. ■ MUena KrstiČ • Planine Vesela novoletna pričakovanja na prenovljenem Trgu bratov Mravljakov Mesto sega po zvezdah ŠOŠTANJ, I, decembra • ŠoiilanJ, t njim pa prenovljen brulov Mravljakov. že i^ari v veseljem novoletnem pričak(»vni\ju. Na njem in oh njem so se ŠoštJinjéani /brali v soboto v mraku, /alo« daje lahko nad njimi, v temi. /ažarelu zvexdno nebo. »I\idi mi imamo pravico sedati po zve/dah in skrbeti za svoje ra/polo/ei\je. Naj nam zato prenovljen trj* simbolizira odločenost, da na* redimo mesto in občino ne sa* mo poslovnt) u.spesno« ampak tudi prijetno/a bivanje,« je na sobotni otvoritvi dejal župan Šui»tanja in poslanec državnega /bora Milan Kopu.sar. Otvoritev Trga bratov Mravljakov je hil obenem uvod v veseli šoštanjski dcccmher. Kljub mrzli pozno popi.^lJanski soboli seje pod odrom, na kalcrom so nastopili harmonikarji Igor Kotnik, Dejan OhSlcter, Andrej Krt, samo Kotnik in Neje I ludournik, pel pa mešani pcv-sid zbor DruStva upokojencev Šoštanj pod vodstvom Alenke MlinSek. zbralo veliko ljudi. Veliko od njih, Ce žc ne vsi, «istopili tudi v šastanjsko galerijo, kjer so si lahko ogledali jaslice, ki jih je postavil Tomai? Lan-gus. Ce toga niso naredili žo v soboto, bodo gotovo kak,^en dan v decembru, saj bodo na Ogled ves mcsec. Mnogi pa so Soštanjska turistična druStva, za prvič pa so v njej zazvenele citrc. Tudi v nedeljo popoldne je bilo na trgu živahno. Začel se je Advent v Soistanju. Nad trg so. munalne infrastrukture... Vse to bomo sc postorili, lodsi nekaj energije in denarja moramo vložiti tudi v ŠoStanj, kije naile skupno mesto, kjer sc srečujemo, delamo in postorimo mar- Trg bratov Mravijakov je bil poln. se zadržali ob stojnicah, ob katerih bo v decembru gotovo živahno. Vrata je odprla tudi gostilna Pri Basistu, kjer se bodo ob koncih tedna predstavljala Ščepec svetovljanstva Milan Kopii^ar, župan Šoi^laiiia: »Smo rei^listi in vemo, da Šošianj nikoli več ne bo imel tak.^ne veljave v Šaleški dolini, kol jo je imel nekoč. Toda to ne pomeni, da naáem mestu ne moremo vrnili nekdanjega blišča in ščepec .svetovljanstva, ki bo okoličanom v ponos, Šoštanjčanom pa v zadovoljstvo in věse ljc«c. tako kot to počno zadnji h nekaj let. dvignili adventně venčke in jih blagoslovili. »O.sem adveni-nih venčkov. Iz vsake cerkve naše fare eden,« je povedal Peter Radoja, predsednik Turistično olepševalnega druslva Šoštanj. »Vem, da bodo sc prišli očitki, kaj vse bi se dalo naredili 7 denarjem, ki je bil vlo?en v to prenovo,« je dejal - mislil pa na prencwo Trga bratov Mravljakov» JoSianjski župan. »Toliko in toliko sto metrov asfalta, izgradnja In obnova ko- sikaj.« Včeraj (sreda) pa je ŠoStanj obiskal Miidavl. Tudi lojcena od prireditev, ki v mesto pri-legne Številne, ne samo meščane in okoličane, ampak tudi ljudi od drugod. Turistična zveza ŠoAtanja bo na trgu organizirala vcč prireditev. Med bližnjimi prireditvami velja posebej spomnili na oir(xški bazar, ki ga bo 12. decembra pripravil vrtce Šoštanj. ■ Milena Krstič - Planine Logarska dolina Pavličevo sedlo zadetek v polno Letošnja poletna serj^na v l^}garski dolini in na celotnem Solčavskem je bila /elo uspešna. NaSteli s(» namreč bistveno več i/Jetnikov, v pri* merjavi /. lanskim in prejšnjimi leti pa so bistveno presegli tudi i^te* vilo nočitev, jasno je, da so to (tudi) učinki odprtja mejne^sa prehoda s sosedi\jo Av.strijo na Pavličevem sci>nujajo," pravi direktor podjetja Logarska dolina Gusti Lenar. Pred vrati je Že zimska sezona, ki je v Logar.^iki dolini nekaj posebnega, če je seveda ne zagode narava. Upajo na veliko ugodnejše vre- mcn.skc razmere, saj lani zimske sezone zaradi visokih temperatur in pomanjkanja snega v povezavi s tem, praktično ni bilo. Kaj bistveno novega na Solčavskem letcxsne bo. Urejeni Ix'wta smučini z vlečnicama vLogarski dolini in pri Ložekarju nad Matkovim kolom, ob ugodnih snežnih razmerah bodt) seveda odlično pripravili Številne kilometre pr(^g za smučarski teiupripravili bodo tudi dve saniiališči in naravno drsališče. Gusti Lenar posebej opoTaija na izredne sanka.^kc možnosti in užitke. meni namreč, da ljudje vse premalo poznajo sanka-^ko progo od slapa Rinka do doma planincev, ki jo omogoča pozimi zaprta cesta. 01>-iskslapii tako lahko ob pcwatku združijo ssankai^kiml užitki, ki so posebej dobrodi^li za družine. ■ /p V mestni hisl razstava karikatur Franca Jurija Za karikaturista ni dovolj, da zna risati v petek so v avli mestne hise v Velenju odprl odlično razstavo političnih karikatur Franca .|u-rija. Doslej je JurJ izdal ludi štiri knjige s svojimi karikaturami: Slavna naša zgodovina, V imenu naroda. Bosna, be or not to ne in Na dvortj. Slednjo je predstavil tudi na dohro obiskani otvoritvi razstave v Velenju, ki sojo / nastopom popestrili dijaki velen^jske ulasl)ene šol«. Primorca Franca Jurija danes poznamo predvsem kot dnevnega političnega komentatorja in karikaturista Dnevnika in Primorskih novic. Po sedemJetnem obdobju v aklivni diplomaciji je ponovno svobodni novinar in publicist, politika pa ga Še vedno »dra^i«. Na otvoritvi velenjske razstave je med drugim hudomušno pripojnnil: »Pravijo, da l'alirani študenti postanejo politiki, ťalirani polillki pa očitno postanejo karikaturisti.« Povedal pa nam je še marsikaj zanimivega o svojem življenju in delu, a o lem prihodnjič. Razstava bo na Novinar, pubficist In karikaturist franco Juri, 45, je na otvoritvi razstave med ogled do 14. dcccmbra. TopU) pripc^ročamo. drugim povedal, da ima rad Štajersko in Štajerce. Zato ga pot pogosto ■ bš zanese v naše kraje, sploh v manj topilh mesecih... rm * JT^ XAý ĆjV Izdala: Ca&opisna-rarcâniikâ in HTV ■áiiuLi^ dni2lia,d.o.Q. Varenje ithaia ob ćetrlHn. Csr^ posarmzneça izvotí |e 220 SIT. meseCna narofinina 630 SfT, trimess^na naroCnIna 2.420 SrT. polletna naročnina 4 700 Siï, leira naro&nna d.800 SfT. Uredništvo; Boris ZaKc^ek (OireOor In glavni urednik) Slane VovK (ûdçovomiurMnik),Mllgna Kí^tl^Pl^inc (pomočnica urMi^ka), Janez Plesnik. Tairana Podgoršek. Špegel (ncvlnarji). Mira lakcéek (uiednlcia radija), Jan^ Koéuta*šp$ge I (úhnlčrr uradnik). Damlr^kj (obbkovatec). Propaganda: t^lru jug (vodja propagande}, SaSo Kc^ečnlk. Jure Benčnik (propagandista): Setfet uredníirva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a,p. p. 202, telefon (03) 69817 SO, telefa« {03} 897 46 43. Zin:» račun pn APP Valar^». étevilka 52ô00-s03-dd482. E-iïïall: na5.css@siol,neT Obllknanie In grat. priprava; Nat čas ďo.o. Tsk: TâHamaSETd.d. NenaročenIh fotografij In rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV js 'Na^ (as' uvrSčen med proizvoda informaltvnega značala za katere se piaCuje davek po 8% znl^nl stopnji 6. decembra 2001 »"^CAS AKTUALNO Zdravniška komisija prve stopnje res v Ravnah na Koroškem? Se nadaliuie »rezanje« Velenja na zdravstvenem podroqu ? Njt n(»vemhrskj seji swlii so« kol smo 2« poroćuli. v^lvnjski /upjin in svťfnikí sestavili «hI-]()ćen |>r<>ti nameri Zavo- di) Z21 /xlRivHt>'eno varsho Slovenije, dâ í>! Veienjj prestavijo /.dravnHko k<»misíjo pne stopnje v Kavne na Konwkem. O ra/lo^ih /M tiikšno dejanje, ki vpnt^unje, i/, njejza pa Je ra/« hrati da Im) v Velenju dvaknit te> densko še vednc» Aa.vedaU« ko-misi.fa prve stopnje, a le m tiste, ki se Undo morali (>8el)m> siti na komisiji. Ostale vlu^e pa naj bi ol) ravna va I i v Ravnah na Koroškem. Odgovor sla pripravila generalni direktor Zdravslvcnc zavarovalnico Slovenije Franc Kosir in Jireklor izpostave na Ravnah na Kon\^keni Adi Ci-glcr. Najprej pojiisniUi,da vpo siopku za uveljavitev pravic iz zdravsivcnugu zavarovanja sodeluje kol i/vcdenski organ zdravniška komisija jirve in druge slopnje v senaiih, ki jih sestav- ljajo najmanj Irjje Člani, Praviloma je sede# kť^misije prve slop-nje na sedeiu območne enole, i/jema sla trenutno le Velenje in Ljubljanći, za kalero to utemeljujejo kol razumljivo zaradi vcliko-sii. riani zdravniške komisije bi morali bili po usmeritvah skuf^ine zavt'nJa stalno zaposleni zdravniki na zavodu» da bi lahko podali čimbolj nepristranske mnenje glede zatiiisne nezmožnosti za delo zavarovancev. »Vendar pa smo bili /aradi kadnivskih te?iiv prisiljeni vabiti k si>delovanju pri delu senatov pi»^odhene /dravTiike. ki so redno zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih in zdrav nike /a-sehitike, pri êenier smo hili dolini ujjoštevati doloibo 260. ćlena Pravi! ol)ve/netiii zdravstvenega /avar«»vanja. da /dniv-nlk. ki zdntvi zavarovano c»sel>o, ali kije piKlal predlog Zit cKeno utemeljenosti do posameznili pravic, ne sme sodelovati v delu zdravniške komisije. IVenut-no smo v nasi ohmoćni enoti uspeli /;«pi»lnili kadrovsko vrzel, saj imamc» redno zaposlene tri zdravnike. Zato tudi načrtujemo prenovo dela /x)ravniške komi-sije. K lemti so nas v/podhudi* li tudi iHHialkl o bctiniškem sta* le/ti zadnjih let, ki zlasti i/.sto* pajo v izpostavi Velenje.« pravila vodilna zz/s. Ib I rdi te v utemeljujejo s pixJa-tkoni, da bolniški stalež (do 3lJ in nad .'^O dni) za (Obdobje prvih šestih mesccev letos namreC znaša v Republiki Skweniji 2 odstotka» kar velja tudi za območno enolo Raven na Ko-rť)škem, za izpostavo Velenje pa ta znaša 2,2 odstotka. Pi> podatkih zavarovalnico je tako Velenje med v<')dilnimi po Številu bolniških v državi. /alo, da bi bilo presojanje o upravičeni odsoinostj nad 30 dni, ki jo mora delodajalcu kriti zdravstvena zavarwah^ica. bolj nepristransko, naj bi o tem presojali na Ravnah na Koroškem. Na zavarovalnici so prepri(íani, da morajii temu v prihodnje posvetiti posebno skrb in pozor-noit. »Na to o{H)ZJirJa ttidi regijska ^ospodarskii /hornica iz Velenja, ki predlaga p<»sehno obravnavo te^a perečega vprašanja in med dru0m tudi nas poziva k sikdelovaryu,« pravi Adi Cibler. In doda: »h)trei)n4» lx) večje stalno profesionalno angažira-iXje redno /.^iposlenih Zavodo* vih zdravnikov; ki bodo lahko na podlagi |)oenotenih kríteríje> /a odpravo nezni<»znosti za delo zavarovancev prispevali k zmanjšanju iKilniške^a staleža in s tem k zmanjševanju izdatkov za zdravstvena zavarovanje. V prihodi\je naj bi većino prinien^v /a ugotavljanje začas* ne iiezmoi^.nosti za de]i> zavaro* va ncev oil ravnal val profesionalni senat na sedežu ohmocne enote Ravne na Koroškem, vključno s primeri i/ Velenja. Taki) l)o (»men^jeni senat iihra-vnaval primere iz Velenja, kjer ni p^itrehna prisotnost z.avaro-vancev na senatu. Primere« Iyer Je potrebna prisotnost zavarovancev na senatu, pa bosta ol)-ntvnavala še naprej senata na izpostavi Velenje. Se vedno bo* mo vahili k siKlelovanju v posameznih primerih p(»pMlbene zdravnike.« Na ZZZS so prepričani, da bo njihovo poslovanje s tem bolj racionalno. »S prenova dela in {mkIo* bnol» » Še izvemo. Ukrali je di- REKLI so... Nujna nova teritorialna organiziranost Zavodov? Poslanec v državnem zboru Hojan Kontič nam je potem, ko je prejel od^iivore na svoja vprašanja v Državnem zboru RS. pc»vedal: »Vsekakor opozorila in moje poslansko vprašanje ni bilo govorjenje napamet. Tudi iz odgovora je ra/\'ldno, da na /Z/S naCrtujejo prenovo dela zdravniške komisije. Pri tem se sklicujejo tudi na slatislične podatke o bolniškem slaležu zadnjih lei, ki je v Velenju po njihovih piniatkih nadpovprečno, Potrebno je opozoriti in upoštevati speciHko delovnih mest v naši dolini- /.astavlja se mi vprašanje ali je pravi pristop re.Ševanja ta. dii administrativno zmanjšuješ strošek, oziroma, aH nebi bilo bolje, da bi reševali vzroke m ne le posledice obo-leUwti. Naslednje moje vprašanje, ki se mi ob lem zastavlja, je odstotek napotitve obiank in občanov na zdravljenje v zdravilišča glede na predlog leče4ih - osebnih zdravniktw. Osebno sem trdno prcpriCan, da bomo morali ne le nasprotovali spremembam prenove na škodo našega prostora, ampak zagotoviti predvsem našo kvalitetno kiidnwsktî prisotnost v komisiji in spregovoriti o potrebah in moi^nostih astanovil-ve območne enote v Velenju. Vsi ti dogodki so še en dokaz več,da je nujno v Sloveniji uvesti pokrajine in znotraj njih umestiti Velenje, Prenova lokalne samouprave in državne uprave ho morala poseči tudi v teritorialno organiziranost zavodov, ki so sedaj različno oblikovani.« rektor območne enote Ravne na Koroškem Adi Cigler županu MO Velenje spon^čil, da jih v zvezi? obravnavo kakršnih koli vprašiinj, ki zadevajo delo in poslovanje /avoda. še zlasti pa zavarovanee, pwabijo k sodelovanju. Izrazil je obžalovanje, da niso sodelovali na obravnavi na svetu MO Velenje. Podatkov oštcvilu odobrenih zdraviliških zdravljenj zavarovancev \y. področja enote zavoda v Velenju pa Še nLso posredovali. Ko jih bodo, bodo o tem spregíworili tudi na mestnem svetu, takrat pa bo tudi priltvznost, da medse ptwabijo najvišje predstavnike /zzs. ■ Bojana Špegel Okrogla miza o lesarstvu Brez povezav in skupnih nastopov ne gre Sklepni del 4. srečanja veHkesn In mak&a Uospodarstva SHleškv in Zgornje Savinjske dolino je bila v četrtek popoldne v dvorani na/arskeifa dvlavskejja doma. To je bila okrogla mizji u nizvojni strategiji lesarstva in mo/.nim skupnim nastopom lesno - predelovalnih podjetij in podjetnikov na tem območju. Namen in cilj pi5govx>ra sla bila kako povečati konkurenčno spf3«Minost teh podjetij in kako uveljavili metode. 8 katerimi bí pospešili st^de« KA'anje lesarskih ptîdjetij. P{> drugi plati so se udeleženci pog(warjali tudi o tem kakf> skupno s podpornimi ustanovami zagoícwiti pog:v je za prenos znanj in izsledkov raziskovalnih ustanov v p rti kso. Pri tem udele?enei p^urdili dejstvo, tla je zelo pc^membna priprava pri>-jeklov za skupine pa je v članstvu g()S))odarske /.l>i»r-Dice iic 20 gospodarskih služI), do velikih do majhnih.« pravi direkt<>rica območne razvťí-jne agcneije .lasna Klepec. Tudi na tcjokr^igli mizi j bila inícležba zelo dobra, med skoraj udeleženci pa ?al ni bilo predstavnikiJvizSitleŽke dnline. Ne glede naUî jecelotni> ^íogajanjet^b lelť^njem srečanju pi^l rdi lo pravi I mist mwezasmwe. 10 velja tudi za okrogle mize, saj je na lak.šnih ožjih srečanjih la?jc obravnavati posamezne in njihove težave/Iakoso v Naziirjah najprej predstavili strategijo lesarstva za celotno Slovenijo, nato pa poi^amezne in uspešne primere sodelovanja v Sloveniji in na domačem dvorišči. Primerza Slovenijo je riizvo-jni center za lesarstvo v Pivki. Njihov pred- Udeiežba je tudi v Nazarjah potrdita smisetnost nove zasnove srečanja siavnik je nazorno predstavil kako so se povezni, da lahko resnično pomagajo podjetjem pri skTJpnih nastopih in pri razvojnih priziidcvanjili. p:i tudi na na.ameznc dele proizvodnje, kar na koncu pismeni večjo konkurenčno sposobnost in večjo izrabo proizvodnih zmti^jjv'tisîi. Naslednji primer je gomjegr;ij{>ka Smreka .s pn">iA'0dnj^i hiS. Direktor ptxijetja je predstavil možnost, kako se lahkt> ostala pt>d-jetja s svojimi p(UÍzdelki vkJjučujejo v končni izdelek, seveda pod konkurenčnimi pogoji. M^2d drugim obstaja tudi možnost najema stn:)jne opreme m4mjJim podjetnikom iz ožjega ali siriUjga okolja. po razpravi so udele^nei svoja razmišljanja strniti v zaključke. Najprej velja ugotovitev da je zaradi prilagíijanja vseh proizvajalcev potrebam kupcev In tr-^išča nujno privezovanje, S tem namreč lahko dt«e?^jo dok^čeno stopnjo speciabzaeije, ob tem pa povečajo konkurenčno spostîbnost. Prav tako b; bilo nujno poiskati liste investicijske projekte v domačem in }>iniem prostoru, v katere bi se lahko v ključi b več podjeiij z nagega področja. PiUrebna je tudi speciali/aelja v proizvodnjo polizdelkov, nujna pa bi bila tudi določena oblika usposabljanja za wxlLine in v^ecwtale za-pt>siene v teh podjetjih. Jasna KJepec pravi: »Vsekakor so tudi v Na/iirjah udde'?x(nci ocenili, dii celotno srečanje in prL>dvsom p I>on> pri uresničevanju (eh /Jtključkov.c^ }p I m I f Direktor Gorenja fndop Rihard Grudnik, izvršni direktor za proizvodno in tehnično področje Franc Kosec in direiovsem prenovili, povečali in posiKlolHli so delavne prostore, na tr^ pa poslali povsem nove {generacije samostojnih i^tedilnikov in vsadnih ploi>č. V petek optMdne pa so pripravili v prenovljeni in raz-šiijen i proizvodni hali programa Kuhalni aparati priložnosinoslovesnost. Predsednik uprave Gorenja Jože Stanič in izvršni direktor za proizvodno in tehnično področje Franc Kosec sta simbolično zîignala dve novi liniji z^ preoblikcwanje pločevine, ki sla znova plod lastnega znjinja. Izcíe-lali soju v hčerinskem podjetju Gorenju lndi»p. tokrat v sodelovanju s podjetjem ILR iz Beograda. "Z novima linijama za preoblikwanje pločevine, ki ju sestavljata univerzalni tisočionski sUskaln^i in liniji za prenos pločevine za i/delavca stranic kuhalnih aparatov,smo v naSem (obratu veliko pridt^bili," je dejal vidno zadovcoljen direktor programa Kuh;dni aparati Matjaž Marovt. "Odpravili smo o/ko grlo, saj je potekala leio in pt^I tukaj prt^izvodnja v štirih i/menah. /daj pridobili možnosti z-a nov razvoj in za novo pcA^čanje pn^izvodnje." Od leta 1^99 so naredili na podn>čju kuhalnih aparatovv CJorenju Izjemen preskok. Takrat so dnevno izdelali 195(i vgradnih pečle in samc\stojnil3 .štedilnikov, danes jih 250f), priiiodnje leto paselx^ ta Številka povzela na 2700. To pa je Se daleč od želenih ciljev, letno bi namreč radi naredili blizu milijona ludi /a mno^e njene MHlelavc«, ki se trudijo« da 1)1 zagotovili dovolj de« la nekaj manj kot tisoččlanski kolek-tiv, predvsem pa ra/rešujejo težke lik-vidnostne probleme. 'Ui in t»m se sliŠi, da Ve^radii slabo O tem smo povprašali naJI>olj odgovorno. Kaki» hudo je torej v Ve^radu? "Vcg:rad jc sicer res vedno v finanini konsolidaciji. Razrešujemo Slevilne težave, ki so se nakopičile v zadnjih leiih. vendar vprašanja o icm, Vegrad da ali ne, nikoli ni bilo. Ekipa, ki vodi lo gradbeno podjelje, kj ravno la čas beleži 44-Iclnico dcKwanja, jc dovolj odgov\)rna. slrckcvna in ambiciozna, da bo znala najti poti, ki bodo nai> položaj na irgu uirdi-Ic- Zc sedaj sodimo med tri največje slovenske graditelje in lo želimo ohraniti.'* ^ Največ (ežav ste ai v pre/eklosii na kopa ' li ruj ruxketn in hrvaškem /rz'sču? "Ja, doIoCenc terjatve smo bili prisiljeni odpisati. Likvidmwtno pa nas je seveda obremenjevala ludl gradnja stanovanjske soseske Mosiec v Ljubljani, ki jo ravno la Cas zaključujemo. Pripravljamo končne obračune in prodajo 400 stanovanj." ^ Pozi/fu tíe včasih firadbinci pocivalL Ait-ko je zdaj? dolgo ni več lako. Dela sku.^amo organizirali tako, da lahko s polnimi zmogljivosU delamo tudi pri nizkih temperaturah- V tem času imamo dela resnično polne roke. V zadnjih dveh mesecih smo zaključili In predali Investitorjem kar nekaj velikih in pomembnih ob- Hilda Tovšak: Investitorjem smo v zadnjem času predafi namenu nekaj po* membnih objektov, s katerimi smo si Še utrdili sloves solidnega graditelja." jektov, med drugim tovarno avtomobilov v Mariboru, dom starostnikov v Medvodah, prvi del Taluma v Kidričevem ... Prav tako pa smo tudi podpisali nekaj pomembnih pcjgodb, tako da bomo morali bili vso zimo pridni. Med drugim moramo do aprila zgraditi trgovski center VE LE v (îrosupljem, do maja pa trgovski ccnier za Merkur Kranj. Začeli smo ludi drugo fazo naložbe lalum, pripravljamo pa tudi vse potrebno za izgradnjo trgovskega centra v Selah v Velenju in v poslwno-trgovski coni Amovski gozd v občini Žalec." 9 Že 40 Vegrad ustvari kar precej pri' hotikov tia tujem. Zdaj je tam iefje» Ste Še prisotni na tujih trgih in katera po-drtM^ja so za vas zanimiva? "Seveda smo in bomo tudi v prihodnje. Računamo. da bomo na tujih trgih astva-ril med 20 in 30 odstotki prihodkov. Prisotni .smo v Nemčiji, kje smo enoto v Wi-esbadnu pred kratkim kadrt^vsko okrepili; svoje podjetje imamo v Zagrebu, ravnokar smo registrirali podjetji v Bosni in Ilcrcegovinl in v Beogradu." 9 'Jam ste i//ie/i pred osamawojîti'ijo Slo' ve/tije laiino, zelo niočno enoto. Kako je z njo? "Osamosvojila sc je in na žalost propadla. Ostalo je del nepremičnin, poslovni prostori in okoli lOzemljiSč. Včasih je delalo v tej nai>i enoti kar 250 delavcev. Računamo da bomo to, kar je ostalo, dobili nazaj, (ilede na to, da to tržile dobro poznamo, da imamo lam mnoga poznanstva, vidimo možnosti za pridobitev delo." 9 Pravite, tla imaie za leux^ dela d/mtlj, ka^ ko pa kaže za priholen delovni proces in se organizirali tako, da ne bo nepotrebnih stroškov. Pri tem računam na vse zaposlene Vegrada." ■ Mira Zakošek Frizerka Metka Ocepek Iz Velenja Po 22 letih prakse še mojstrski izpit V Sloveniji imamo po veČ desetletjih »odmora« znova mojstre. Pred nedavnim jc bila namreč v Ljubljani slovesne«!, na kateri so podelili listine o opravljenih mojstrskih izpitih novi gencraciji. Med njimi je bila tudi Metka Ocepck, frizerka iz Velenja, naziv mojster pa je prejela med prvimi frizerji v Sloveniji. Po nekaterih podatkih se z njim kili (po ponovni uvedbi) prva na območju (^bčin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Simpatična Metka nas ni bila preveč vesela. Pravi, da je po naravi skromna, zapis v časopisu pa človeka izpostavi pred javnostjo. »Priznam pa, da .sem vesela, ker sem ta oaziv pridobila, in to |)u 22 letih opravijanja poklica. «kI tť)^a st;m obrtnica sedem let.» Za mojstrski izpit se ni odločila /aradi drugih, ampak zaradi nje same. »To je hil zame i/ziv» nekaj za dvig samozavesti, /a pridobitev novih /nanj in spoznanj,« je komentirala mojstrstvo. Izobraževanje,pravi Metka,je tudiv fri-zer.stvu potrebno» sicer Človek težko sledi novostim. Trg pa je zahteven in stranke so včasih o trendih bolje obveščene kot frizerke same. »Ob taki konkurenci« Metka Ocepek - med pn/lmi frizerji v Sloveniji, ki so po ponovni uvedbi mojstrskih izpitov pridobili mojstrski naslov. ob vedno novih in novih preparatih, ob j^e vedno razvitem delu na Črno, ni heca. Nenehno se moraS dokazovati, potrjevati, saj si vsak prizadeva biti najboljši po sv(»jih močeh.« Z obraza ji lahko prebereš, da ima rada poklic, ki ga opravlja. Priznala nam je, da se v kakšnem drugem poslu sploh ne zna predstavljati, /anj se je odločila, ko so la poklic nekateri vneto zapostavljali, Se sedaj ni posebej cenjen, a vse več ljudi spoznava, da tudi frizer danes ne more biti vsak. Za zdaj v prijetnem frizerskem salonu listine o mojstrskem izpii $e ne obesila. Kol je povedala, namerava prej prostor nekoliko preurediti, da se bodo stranke in ona sama v njem Še prijetneje počutile. S konkurenco, pravi, ne namerava tekmovati na vso moČ. »Toliko, kot je piitrebno /m /adovoljstv<» strank, seveda.« V salonu bi rada imela ob .sebi Šc kakšno moč. To bo odvisno od dela. Takrat bo morda imela malo več Časa za družino, kiji pomeni več kol kariera, za starša, ki sla starejša, nenazadnje tudi za dodatno izobraževanje. ■ t p Biterm pridobil standard ISO 14001 BISTRICA OB SOTLI - V Skupini (ioren^je poudarja jo kvaliteto in varovanje okolja na vsakem koraku in to tudi verificiraju & pridobivanjem mednarodnih standardov. Tistim, ki že imajo okoljevarstvenf standani ISO t4(K)l se je pridružili» podjetje Biterm iz Bistrice ob Sotli, kijev tričetrtinski lasti Gorenja, solastnik pa je tudi dansko podjetje Danfoss. Proizvajajo kapilarne termostate za hladilnike in zamrzovalnike, s kiiterimi oskrbujejo tuje kupce preko Danťossove prodajne mreže. Sledijo zahtevam kupcev po okolju prijaznem in neoporečnem izdelku in naraščajoči osveščenosti o nujnosti zmanjševanja kakršnih koli obremenitev okolje. Uporabljajo okolju prijazne materiale. ■ mz Gorenjevi proizvodi na liredit VELENJE • V sodelovai^ju z NKBM prodaja (iorenje velike {gospodinjske apar:ite in televizorje na kredit po izjemno iigiKlni <»t>restni men TOM (-1-0%). Za odobritev potrebujejo občani le veljaven osebni dokument ali kreditno kartico in davčno številko, dolu pa ga lahku v višini 80 odstotkov vrednosti nakupa. Najvišji možni znesek kredita je 120 tisoč, najnižji pa 30 tisoč. Računajo, da bodo v kratkem na podoben način prodajali v.se proizvode Cîorenja, ludl kuhinje. ■ mz Modna konfekcija ElkroJ Prodor na južna m V ■ V V trzisca Leto se hitro izteka, dogtKiki pred prazničnimi dnevi pa se vrstiji» še hitreje kot običajno. Te^a se zavedajo tudi v nazar-skem Elkroju. kjer bodo za* dnji delovni dan opravili ^e pred božičem. Prve ocene kažejo« da so poslovali precej bolje kot lani, predvsem pa ra* di |M)udarijo, da so ustalili lastno prodajno mrežo. Ta sedaj šteje devet trgovin v večjih slovenskih mestih« se već pa jih imajo s skupino Ona-On, katere solastnik so. Tak primer je trgovska bi^a v Zagrebu, Iger se predstavljajo skupno z ostalimi partnerji v skupini^ skupna prizadevanja pa so naza-clt\je kronali v Beogradu s slo-venskimi konťekcionat;|i in čev* Ijarji. Ta modna hiža je na zelo odmevnem mestu v prastorjih nekdanjega in uveljavljenega Ccntroiekstila. Vsekakor je bila to dobra poslovna poteza, ki se obresiuje že po kraikem času. V prenovljeni stavbi seveda ponujajozclo kakovostno blago, tudi konfekcionarji pa poudarjajo, da se kupci v Beo-j^adu zanimajo predvsem za zelo kakovostno blago viSjega cenovnega razreda. Vsekakor v tej modni hiži slovenska podjetja nudijo blago od glave do pele, kol poudarjajo. "Poudarili moram, da z državami biv.se Jugoslavije stikov sploh nismo prekinili, zlasti ne s Hrva-^ko. Nekaj težav je Marija Vrtačnlk. bilo .samo v vojnem času, takoj po njej pasmo obnovili sodelovanje in prodajo. To velja ludi za Srbijo, kjer smo imeli nekoč lastno firmo, ki se je po razcepu skupne države odcepila, ob prvi možni priliki pa smo z njo obnovili stike in ^ danes dobro sodelujemo. Posebej pomembno pri tem je, da se proizvodnja in prodaja dobro dopolnjujeta in zaradi tega ni dvojnega carinjenja. S tem za 10 tržišče znižujcmiD cene, seveda pa je potreben popoln nadzor nad tem," poudarja direk-lonca Elkroja Marija Vrtačnik. Takšno sodelovanje bodo v bližnji prihodnosli okrepili z ustanovitvijo lastne firme, predvsem za nadzor nad proizvodnjo In prodajo, doslej pa je lo sodelovanje leklo na ravni zastopstev. To je Še pasebej pomembno zato, ker bodo s tem ohranili povezavos Srbijo, Črno Goro in Makedonijo, Če.sar sicer niso nikoli zares prekinili. ■ iP Poslovni sistem Premogovnika opravil strateško konferenco o sklepih tudi nadzorni svet riESA. 29. november -1. december - Konec minulej^a tedna je v hotelu Baii)am v Fiesi potekitla že peta strateško poslovna konferenca po.vlovne^a sistema Premogovnika Velei\|e. Udeležeii' ci so na njej sklepali o stratei>kih usmeritvah sistema za naprej, s posebnim p<»udarkom na prlluKlnjem letu. V prvem delu so se posvetili planskim osnovam premogovnika v lelu 2002, v drugem obravnavali že izdelane predloge delovnih načrtov hčerinskih družb, v tretjem delu pa so obravnavali razvojni načrl podjetja Cîasi. »Gradiva so bila pripravljena izjemno kakovostno, dogovori, ki smo jih sprejeli pa so ludi laki,« ocenjuje direktor poslovnega sistema dr. Franc Žerdin. Sklepe, ki so jih sprejeli na strateški konferenci bodo konec decembra predstavili članom nadzornega sveta, se prej pa hod(5 o njih spregovorili v svetu delavcev in sindikatu. ■ mkp Delovna okolja vse bolj urejena VELEN.IE • Na letošnji razpis najbolj urejena «lelovna okol« ja beje prijavilo 16 podjetij SavinjskaMke}2a območja. Obiskiila jih je komisija v sestavi Božo Lednik. Stane Zorko, Franc Miklavc In Alenka .Avlwri^ek. V republiški krog so se med malimi podjetji uvrstili Podkrižnik - puSkarstvo Ljubno ob Savinji, v kategoriji srednjih in velikih podjetij pa Gorenje, Bosb Siemenii Hišni aparaii in Premogovnik Velenje. Plakele GZS SŠ pa so podelili BSH HiSni aparaii. Es-olechu, (jorenju, Podkrižniku - puškarslvo, Premogcjvniku Velenje in lermoeleklrami Šoštanj. I mz 6. decembra 2001 «"^CjIS UTRIP Letošnji svetovni dan boja proti aidsu -znova v ospredju mošíd »Zamislil sem se ••• Kaj pa ti?« I'tkI lum kratkim sporočilom Jc potvltiilit lťU»i>nja kiimpitnjH oh I. ílecťmlíru »sveiovncm dnevu boju proti ďid^u. V središču |H>/^r-nosH so bili tudi letos moški. Pr^iv ti sc niimrcć s svojim vecicnjcm bolj i/postuvlj:)jo tveganju z» okuÁbo 5 HÍV AkHvm>vtii s katerimi so xa/ramoviili I» (hm vce^-ski regiji in (udi drugod po Sloveniji. so hitcprcdvscm s pc>dn>čjA informiranja, vzgoje in i/ob-raže^anjji, preventive - lorcj de-juvnosIK ki imajo pri preprečevanju tc nevHrne in ^e vedno ne« (»/xIrHvljjvc Imlc/ni /elo pomembno vio^o. TLsti, ki so si pripeli nu ta dan rdc6> pentljo« kol svetovni simbol bojn proH aidsu, so dokazali, da se /iivedajo pomena varne spolnosti, da so solidarni z okuženimi. Mo^ki s pripeto belo penMjo pa so izra/iii namen, da ne bod(» nasilni do Unsk. Pel glavnih ra/lt>gtwjc.pciudar-ja mag. Alenka Skaza, dr. med., spcdalisikc epidemiologije 7 Zavoda za zdravsivonovar.stvo Celje, zakaj se je svetovna kampanja pr^>ll aidsu ijsrcdolixlla na mc^ke: njihovo zdravje je pomembno, a mu ne posvečajo dow>]j ptîzomo-sti. Okužbe pri slednjih ao pomemben i len v verigi prenaSanja, v većini okolij pa moški redkeje iACejo pomt^ zdravnika, kadar jo poirebujejc\ v primerjavi z i^en-skami. S popivanjem, up di.îslej zabeležili še dodatnih primerd za /dravsiveno varstvci inltirmacijskr ekran. Tu se lahko v.sakd^^ sczjiani s statističnimi iniormaeijami o I lïV/aids okužbi, poteh prenosa, zaščiti in možnostih za odkrivanje okužb. Skozi celo leto pa zavod ponuja ludi možnt»»t prostovoljnega, strogo zaupnega in brezplačnega testiranja na okužbi> s 111 Y'Iê-stirajood pt^nedeljka dočetrlka, od 8. do 12. ure. Najkrajši čas, v katerem lahko strokovnjaki ugotavljajo morebitno svežo okužbo, je tri ledne po dogodku, pri kalerem bi lahko prišlo do prenosa I ilV okužbe so kasneje pt^trdiii tudi testi v Ljubljani. Na Inštitutu za varovanje zdravja Republike SlcA^enijc pa so ixJ leta 1986 dt> kt^nca septembra letos uradno zabeležili 94 primerov aid- brez razviiega obolenja aidsa ( 66 pri odraslih moških. 16 pri odraslih ženskah in pri eni deklici), od tega je bik) iz celjske regije prijavljenih H primeraw okuženih s 1IÎV Od 75 do - odstotkov odraslih se je okužilo s spcîlnimi odnosi, od lega približno 70 - odstotkov teh okuži) predstavljajo neza<čileni heteroseksualni odnosi, izmenjava okuženih igel med intraven-skimi narkomani je odgovorih 5 do 10 - odstolkov I llVokužb pri odraslih, od 3 do 5 - odstotkov m V infekcij pa je naslalo zaradi transfuzije okužbe krvi oziroma krvnih pripravkov. Pčjih od enega do ireh, v nerazvitih pa manj kt^t ent^ leto. Vsak dan se na novo okuži z virusom IIIV približno 16 ihoi ljudi, med njimi najmanj 7 tisoč ljudi, starih od 10 do 24let, vsaki") minuto se okuži 5 mladih ljudi. Od začel ka epidemije do danes se je okužik^ Že več kol 30 milijonov ljudi, umrlo jih je 12 milijoniw. MTp Zaiiotna ulica sredi Velenja AIDS si nevedni vzamejo sami! Mladi lorum Združene liste socialnih demokra-jo v.soboto, nasveiovni dan boja proti največji kugi nove dobe. AlDS-u, pripravil dobro sprejelo akcijo. V podhodu na Cankarjevi ulici so pripravili takc) imenovano zakotno ulico, kjer se zbirajo narkomani, pn^siilutke in brczdomci, mimoidočim pa so pripenjali rdeče pentlje in delili kondome. Odziv ljudi na prevenlivno akcijo, katere namen je bil še enkrat spní^woriti o lemi. ki ne sme biti tabu. je bi! dober. Res. daje bila scena imprUV v Sloveniji tiče. dobro zavedamo. Brezplačen k>ndom pa je l>il tudi lepo darilo, saj so ti. spioh mlade, kar prccej dragi. ■ bš fj^m i : ^ v Miadi forum ZLSD Je akcijo ob 1. decembru, dnevu boja proti AlOS'U, pripravit v Veleti' Ju in Šoštanju. íe še trgov€Í verjamejo^ da imajo liudje denar Kale. da je naša klima zeh naklonjena ir^tvcem. IMj ko gavori' mo, da naši ijtuije nimajtf denarja, da kupna ntoC pada, veC najraz' HČnejših prttdajaln odpirajhro premešnti: nekaj je cenejših tu. nekaj lam. V 0avnem pa se vse izravna. (hvorit\'€ različnih trgovin in blagovnih centrov pa dobri Še zaradi nečesa drugega. Trgovci sv .Kprejeli že kar z0 pravilo, da ob otvoritvah nekaj darujejo za tiste, kiptmHK frebujejt/. ykonji.škem prinwnt je IHra da/a mi/ijtrn za zdrav.xti'eni dmn, Mercator pol to/iko za društvo SozUje, to je društvo za prizadete. Čeprav sneg noče in noče pasti, hladnejše vreme naz/u/nja, da .ic hliza zin'sku sezona, /daj, ko je na voljo žc dosti naprav, da hhko oh primemo hladnem vremenu in oh zadusit \'(xlesarni delamo nismo več toliko odvimi od nann e. A če. je pn'toi>io. se sezona midarie hiim siopi. l.mi se je la dol>ro izkazalo, saj je hih nu naših smučiščih \'eč kot pol manj smučarje^' kot leto poprej. /a'Xos upu-jo, da se še enn toka .fczotuf ne moiv večpomvfii Na našem olmxočjti soŠe posebno na Goheh dodatm dobro 'oborožiir In sodijo med tiste centre, kjer so zadnji čas naj^'eč vložili v ureja nje smričišč. /m-to ti/ili pričakujejo dohro sezono, ki bt venilarle začela vničati nakup bt vlugunja. Polni tipanja so tuđina Rogli, kjer so nujiraw ze pognali, za to, da hi (a center v f)opolnosii zaživel, pa jim vendarle .fe manjka nekaj snega. Toda lut nastrcijam snťg.s'e lahko zarujšajo )• večjih centrih, v manjšúi, ki so Mj primerna za ljudi s plitkejšimi žepiy .se morttjo bolj zana.sati na naravo, lii pa "revežem" že nekaj sezon ni najMj mklonjena. Zadnje dni so hile oči nviogili še svdru) îiprte v Tirosek. J^Homca znamenite iircde menda ni frcha zmerjali z noro kra\ v, ampak nekaterim .fr vedno ne gre v glow, kako je noivst zašla na to holj ali manj osamljeno kmetijo sredi bolj ali manj neokrnjene mira\'e. /n še vedno drezajo, če se v jaslih le ni z/u/šh kaj kostne moke. Pni v lu primer nove krave naj hi bil nuli kri\{ da so naši of ga ni Že za nekaj mesece\' prepovedali ttpomlw take, moke za krmljenje živali Na vi.^ji nnnipa .sto bili )• ospredju pred .sem dve .st\'ari: dejstw, da smo .sprejeli dvoletni proračmy in vprašanje, kdo ho na mestu pn'd.scdnika države nadome.siil Kučana. Uradno je karulidaturo napovedal za zdaj le .Jelinčič, nenmdno .se sILši veliko imen. Oh tem, ko še nuli ni znano, če se ho za to mesto potegoval sedanji premier, je zato f {gibanj Še več. Kajiijasno je eno: naslednje voli/ve predsednika drza\-e bodo wliko boljzanimh'e od do.sedanjih! ■ (k) Zrcalce zrcalce December je čcs obračunov, psihofizičnega izčrpanja, brezglave prodajno nakupovalne norije, depresij, evforij, kalorij. K(/[ na la.ŠČ je izšel preveden prvi del knjige avtorja, sicer znanega ameriškega pesnika, prevajalca Debeljaka, Šalamuna itd., Christopfierja Merrilla »Ostali bodo samo žeblji» (na.slov je spo.sojen od Šalamuna), ki.se tika in dotika Slovencev. Jih ocetijuje, tehta in motri, .hm s prevodom ponuja pogled v zrcalo. Menili je, preden se jc podal i' balkansko Žrelo, pred desetimi leti prišel spoznaval slovensko pleme. V neznosni (avgustovski?) vročini, kajpak. Tako rekoč tropsko podnebje, pod katerega je uvrščena raznorazna eksotika. To njegovo romunje lahko .sedaj z branjem obnovimo, hkrati z dogodki oh naši osamosvojitvi in po njej, 1er nekaterimi mnenji bistrejših in vidnej.'^ih literarnih, političnih in celo verskih glav. No, posploševanja .^o v.selej obsojena na krivične približke. tako po.splo.itije in kriviči tttdi Christopher. Pa vendar branje ponuja Slovencu določen zbornik opomb, nad katerimi naj se zamisli - ittdi deset lei po svojem morda nepremišljenem dejanju, kije v večini atneriških oči pač sprožilo (milejše - pospešilo) balkansko klanje. Očitki: prikrojilcv zgodovinskih dejstev, malomeščanstvo, noro hribolazenje, nacionalizem, izseljeni geniji v.stiltt »nemo prophet a in pa tria«, zavračanje južnih bratov, mediji (se pravi, na Čehi z nacionalno televizijsko hišo i v razsftbi in lenobi. flm, nič kaj lepo, kajne. Pa lepo po vrsti. Vsaj kur .se prikrojevanja zgodovinskih dej.stevtiče ( hollywoodski j tirni, turistična propaganda), malomeščan.slva ( ubi kvit ar-no)f zavračanja itižnih bratov (Kttbanci ter domaČi afriški in latino bratje) in medij.skega razpihovanju nacionalizma (poročila iz Afganistana .so, kot je kontempUral žc M. ^tefančič v Mladini, silno poiikana in politično korektna) - lahko žogico mirno odbijemo /.DA nazaj. Sicer pa izseljenih genijev še ne zntimo ne zadržati, ne privabiti nazaj, ne cenili. Nacionalka se v leli desetih letih popravlja - odvečna dehvna sila se odskuhi. preosutnek je vsaj potencialno bolj marljiv, program se je .skomercializiral. Ti.sli. ki smo v hriholazenju nekoliko skromnejši od povprečja, pa se izogibamo previsnim izzivom in ostajamo pri Pohorju. Nekaj nas vendarle je lakih. Mar ne? No, vsaj upam, da v iej sramoti nisem sama. Otroštvo mlade države se sicer ravtw preveša v pfd'>crte-to, avtor omenjene knjige pa je .strogo sodil že dojenčka. Do zdaj .se je v.saj izkazalo, da ni bil nedonošenček. Trpkega prioktisa po mi vendarle nt dal Merrill, kakor sem pričakovala, ampak Lewis. V zajetnem romanu Glavna cesta (600 sirani?), kjer se prvo dogajanje začenja šele nekje okoli strani 200, v živo upodobi pristno slovensko mestece. Problem je edinole v lem, da Lewis ni opisoval Slovenije, ampak, (hop her Village, kar je domLselno prevedenu kol HrČkiÁrija, mestece v' Lcwisovi rodni Minne-soti. Lewis se je pttsni taki lirčkariji dtiŠili celo Življenje, in ob lem zelo trpel. Njegov nemimznervirani nadarjeni pisateljski duh p'i ni videl rešitve ali .sklenil dokončne od-selitve. Slovenija je polna fak.^nih firčkarij - Velenje je eno izmed njih. J.ewis s preciznostjo mikrokimrga firepa-rira ílrčkarijo, odno.se ljudi v njej, čudeže sprememb, stalnosti in rutino zlohotnosti, rigidnosli, govoričenja^ klevetanja, privoščljivosti, pretirane domačnosti, ki ritap-Ija kreativno.st, duši, muči, kroti in ubija po,sebneže. Te-mti lahko sevedr: ugovarjate brž, ko z aja mete sapo, roda prežvečite knjigo - me prav zanima, aH mi boste še mogli ugovurjad. Ne v) Jenjc. Jc nnnKÍla umor ž^na? Običajno M> razJogi sloijcna dejanja nancrc ncvxdrlnl cMJnosi. Kaj \»k' sv diigiiju 7M ilirinii .stenami stanovanj, lahko ob pre* hiranju člankov s takimi in podobnimi naslovi lahko »amo usihamo In sv sprašujemo, koliko jc Se prikritih prlmcn>v. Žhljc!\jc plŠc m/tične /S(>(ll)e. ra/.plvi pa... Oba sta vis<5ko i/ob ražen a. oba spasto-vana /uradi dela. ki ga opravljala. Sosednje vedo, iíňii tïkoUca pa nili silili nc, da v dru?ini z dvema txJrai^ajoOima fantoma vlada mir redkokdaj. Kadar on meni, díl si žena in mali ž^isKi/i »batino«, polem fantoma xaiika'^e. naj zapustita prostor, ker .^c pai mt)ra z mamo nekaj pogovorili. Kjofuia, brca. kamor pać pade. pade.....Modrice, ludi taksne po^ixlbe, řaradi kaicrih je morala iskali nujno zdravniško in bolniiniinopiîmoô, ji vlijej«^ samozavest, da Ixî lemu naredila koncc. 1c nekaj irenutkov po storjenem dejanju. Potem se umakne. Iz le njej razumljivih razk'ïgov, Nasilje, psihično fn fizično, »prikriva^s slabim ptKutje. ne razpok) wînostjo,... Zamenjala je delovno oktïljc, zato ker je - po mnenju njenega moža - prejšnje slabo vplivalo nanjo, Nií ni bolje, kaj drui^ie. AH pa: Mojca je mlada mamica z dvema deklicama: 5lirilelno Saro in Ano Marijo, ki bo kmalu upihnilaenosvei^ko. Slabo leto živi v Vami hi.ši v Celju, kamor se je zatekla pred nasilnim panneijem. s katerim je živela dve leti. »ležko govorim o tem. kaj je vse počel z mant'>. Vsakokrat se rane odpirajo in skelijo. 'lega ne bi nikomur privaîCtla. Razume lahko le tisti, ki dtJživi kaj takega. Psihiino, 5e fizično nasilje./2 katerega ni imel razloga, meje spravilo na lla. Počutila sem se kol poteptana smel. Nametlo ljubečega objema, toplih in prijaznih besed so padale,.. Bala sem se vsakega njcgíwega prihi>da in odhoda. Ljubosumje in alkohol v družini ,™Vse je pri/Jial, ko so ga zaradi twadb povabili na pogovor. Njemu se je to zdela n^irmalna v/^oja. saj so tudi njega tako vdajali. Dane^je tozamano, pred mano pa je negotova prihodnost. Sem brez strehe nail glavo, brez službe, a hvaležna za to. kar sem ck>žvela, dobila v Vami hiSi. Zbrala sem toliko moči in poguma, da bom lla do konca.« je pripovedovala. Parineijew> surovost je spoznala kmalu po zanositvi. Noreča je bila pol leta, ko se je s hCerko Saro zalekla v malerinski dom v Postojno, Novomjcnka Ana Marija je bila stara tri mesece, ko jojc partner prepriCal. naj se vrne domov, saj se bo nkiiial Kpi'emeni-li. Verjela mu je, a doživela ponovno bridko raaxiaranje. »Vse bi prenesla, tudi udarce. A. ko seje spravil nad Saro, ki ni njegiwa hči, sem vedela, da moram proč. Očitno je tudi on slutil, da nekaj pripravljam in nas je v dejanjih prehitel. 5pi>dil nas je namreč ixl hiše. O^aniziral je prevoz k moji mami. ki ima majhno stanovanje. Pri njej s hčerkama nisem mogda ostati, zato sem se zatekla v Varno hiSo. 13ojim se, da mojih ležavše ne bo lako kmalu konec,- Nasilje Je v porastu. Tudi v našem okolju? Da bi šjršve raHićne pi-)javne oblike, načine pon^an-ja o tovrstnem nasilju 1er potrebo po ukrepanju je Evropski parlament dneve Oil 25. novembra do iU. decembra ojnačil kot mednarodne dneve akeij proti nasilju nad žjinskami. Nemi/adnje je njihov cilj ludi spodbuditi ženskc.da zberejo pogum In poiščejo ter tako naredijo nekaj Ziii^e in za otroke. Sln'ikvwnjaki namreč pr.ivijo, da liho prenašanje vloge žrrve uniči celo družino. V Sloveniji nekateri pozn.ijo te aktivnosti kot kampanjo Kaj li jc dcklica? i'lanicc slovenskih organi-ziicij, ki se ukvarjajo z nasiljem nad ženskami v družini. Irdijo» da nasilje narava. Pt> podatkih SOS telefona so pred dcse-limi leti na brezplačni številki ) I 55 prejeli t292 klicev, lani 5179, letos pričakujejo do 6.^0(1 klicev ali 17 klicalk vsak dan. Obstaja ocena, da je nasilje prisotno v vsaki peti slwen ski družini, in daje vsaka sedma žena na Slovenskem doživela posilstvo. Ocena je približna, saj prave razii^kave o tem na nacionalni ravni ni. Crlka Novak, kije na Cenim za social* no delo Velenje zadolžena za pomoi; družini na duinu pravi, da bi težko odgovorila na vprašanje, ali je nasilje nad Ženskami v občinah Velenje, So5t;inj in Šmartno ob Paki v porastu. »Vsekakor gre pripisati veCjc število na novotxlkri-lih primerov večji osveščenosti žensk. Erika Novak: »Pri ženskah, ki pridejo na center same, je običajno že zrela odtočHev, da bo-do končate zakonsko zvezo aH izvenzakonsko skupnost Večina drugih se umakne.« Nasilje ni več tabu tema in se na srečo vse pi)gosieje zgodaj javno odkriva.» Od leta 1996 do lani so na centru obravnavali 194 primeiw nasilja v družini, -»saj ne mt^remo strogo ločevati nasilja nad Ženskami od nasilja nad iMroki, Posredno ali neposredno so vedno prizadeti tu
  • trajajočem na.sil-nem odnosu večina sprejme partneijevo prepričanje kol dejstvo. »Razlogov za lakSno njiiiovo razmišljanje je več: ženska je lahko trpinčena Že kot otrok in takšne vloge se priuči že v matični tlniiáni. Ker nima ízkuíenj z drugačnimi, se boji spremembe in iz vloge žrrve ne zna izstopiti. Le redke so zato pripravljene (Xlidi ali se razvcz«Ui ixi nasilnega part-nct}a.«< V družinah, kjer so ugotavljali nasilje v minulih letih, so ugotavljali se brezposelnost, duševne težave, kit>ničnc bolezni, odviî^nosl. vedenjske motnje otrok, invalidnost in podobno. Kako zvedo za primere in kako ukrepajo? Največkrat na centru zvedo za nasilje itd žensk samih. Običajno se zatečejo k njim po mnogih letih nasilja v družini. Nekalerc k njim nap<'>tijo na SOS telefonih. Tudi svetovalne službe v šolah, zdravstveni domovi ali policija jih ob-ve s lijo o kakšnem primeru, Te povabijo na pogovor. »Njim in žen,skam, ki poiSčej^i pomi>i same, nudimo strelkovno ptxipon^ in čc je pi:lrcbnt> se socialno pi> mf>Č. Tistim, ki med [íost^^pkom prosijo za zaščito, pomagamo poiskali prosto mesto v varni hiši ali materinskem domu. Na ta način sc umaknejo v.saj za kratek čas in z varnega mesta rešujejo Iežave. A, žal so ti velikokrat pi^lni in je pvMrebno čakali na prosto mesto. NaS center nima na voljo rezervnega stanovanja. Če bi ga tudi imel, to ne bi bila rei^ilev. ker bi bilo vedno poino. VČa.sih .so inieli centri možnost dati priporočilo pri dodelitvi socialnega stanwanja.Te možnosti sedaj nimajo.« Zadnje vprašanje: kaj mi svetujete? Ko smo Novakovo vprai^ali. kakSno je običajno zadnje vprašanje, ki jim ga trpinčene zastavijo v pogovoru, je odgi.>v-orila: «Kaj mi svetujete? Mi jim lahko nudimo le strokovno podpon> in predvsem svetujemo, kako naj poskrbijo za svojo varnost, kako naj reSujejo osebni spcjr s partnerje m in pobno. Odločitev, kakobolva regionalna Varna hii^ v Celj"» jev tem ča.su pred nasiljem vanjo zateklo sest žena in enajsl otn>k i?ot>:in Velenje. Šiístanj in Šmartno» ob Paki- V hÍ5i lahki> bivajo leto dni. v tem času pa jim s pomočjo lokalnih skupnosti in pristojnih ustanov pomagajo poiskali stanovanje. »Naj ob (em povem, da smo se zaradi velikih pČili.d(i bomo enoto Varne hi§e uredili tudiv Velenju.« je se povedala Suzi Kvas. Nevenka Lempl, referent za 7iáravslvri In s(Kíalnovars(\c)Ra l)ratTcbno Se opremili in mislim, da bo lahko služila svojemu namenu od začetka prihodnjega leta dalje.« mtp s fot4»apara(om in beležko smo sc odpravili na teren in v anketi med občani poskušali poihkatl mnenj» o nasilju nad ženskami. Skoraj vsi, ki smojili us* tavili, so nam hill priprav^eni povedali svojc n)ner\|e. a namjc le eden «kI desetih vprašanih zaupal svoje Ime in priimek ter sv puslM fotografi rat i, kar Jc dokaz več, kako občutljiva tema je (o. Večino vprai>»nih jv menila, daje nnM(je v porastu. Ali bi ga pry avili ali ne, paje odvisno ud tega, kakšne ležJive, sitnosti bi si s tem nakopali. Će pokličejo koga, sploh poNcyo. morajo povedali Ime In priimek In kaj lahko se zgodi, da bi &e v nadalji^ein postopku morali pojaviti kol priča na sodišču v tisiem primem. 5. december - mednarodni dan prostovoljcev Dejavnost, ki bogati prejemnika in dajalca pomoči V priZitdevanjlh za Izboljšanje kakovosti življenja In dela vsakega posameznlk^i Ima pros* tovorno delo posebno mesto. Da hi tislln>. ki ea opravljajo dali priznanje, so že pred leti Združeni narodi proglasili 5. december za mednarodni dan pn>stovoljcev. Le I os so šli ^e korak dlje in lelu 20tM pripisali »mednarodno leto prostovoljcev«. saj so na osnovi dosedanjih izkuierd ocenili, da Ima ta dejavnost pri reševanju vsv večje ČlovvSke, s-lidiiniosli in prostovoljnima dc^a, v Šmnrt-nem pa neradi u^i^tavljajo, da ta v samem kraju nekoliko pc^i. Ib seveda ne velja za okoliSkc zaselke, kjer zlasti pri ptwodahljanju eest skoraj ne poznajo (omtnih Ktv\r. V xadnjem CasKi sc jc lo pokaz.ilo pri posodabljanju ccste Brdo - Vrhi - Sp<^dnjc Kra^e. Polovica te ceslc je žc dobila asfaltno prevleko, na drugi piîlovici pa ac krajani že nekaj me-setvv pDdnti »ubadajo« z urejanjem .spodnjega ustroja, odvodnjavanja in ostalega, kar lahko sami posJorijo. Ni lore} dvoma, da p(wladi naeesii ne hi položili Je asfalta. Velika mera zavzetosti velja tudi za dela v Športnem In rekreacijskem središču sredi gozda, pe vendar v nepwredni bližini kraja, laprcvvior privablja mladn ín staro in je zelo primerno ludi za ostale oblike druženja. Urejaj^jc tega prostora seje v mi- nulem obdobju precej z;ivleki^5 zaradi last-nijšnjl ukrepi 80 zato nujni, njihova uresničitev pa sc je v pripravah žal precej zavlekla. Vseeno smo tako daleč, da bomo temeljito obnovo izvedli pred novim letom. Osnovna dela bo opravilo nazars ko gozdnih gospodarstvo, zaključna dela pa član t sveta krajevne skupnosti s pomočjo krajanov,« je prepričan predsednik ic krajevne skupnosti Franjo Remic. | jp Nazarje Zakleta prihovska gmajna Saziirska obHitui si U nekaj ItH nunehno prizeide' va.dahina Prihovi uredila paslovuo ^ ohrino cono, za kar je hîlo v.w Uía veliko zanîinaiija Íh tudi ra-zniaranj. Sajprvjjv itastopi'k zapíetto in pwlalj^h vraćanja zemtji^è neiulanji prihovski vaški skupno' sli. Pri tem je sedaj na vrsJi postopek dedovanja, vntidar je za zasioj lokraf paskrhefa Sfownska roz' voj/ia dndha, saj ji-prvko Uohlingn (Hin fasi/iiva de-ta zt'f'dji^Č. Ohčina Nazarje je tu zemljiSča želela odkupili in je stn'edo prijavi/n na mzjtis'i. /m sun'hna 2em0ía je fx>nfidila desei nemških mark za h'adratni mC' 1er. zn kmciijskn jmi SU/vtnska razvojna dnába je taksno ixmiidl'H) zavmiia. stij suma zúitie\'a í() mark za kvadnitni meter, kurzu î3,000 kvadratnih rrwtrtiv immcni preko 24 milijonov lola/jď. Nazar-ski oi^Cimki Si'i'uuki zhfpanom mi čelu menijo, du je to odločno prc^tC, zaio bodo shMi z dnàlx> doseči za obe sirani sprtfjemljiv do^>vor. Menijo Uidl. da cena za kw/dnunl meierkomiinal' no urejenega zcmlji-^ča na !)i smela preseči sio nemških mark, sajsicerne bi bila kunkurr^nCna^ Za poslovno ■ obnno cono se vseskozi zanimajo večji podjeniiki. v zadnjem času pa firadnja zanima tudi nekaj pyovskih dndh. Čas pa Ikzt. ■ j p Vaška skupnost Podgora v občini Šmartno ob Pakl Tema: ureditev kamnoloma in oitolice Krajani vai>ke sktipnosli PcHl^ora v ol>čini Sntartno ob Paki že več let Izražajo nezadíK volJst>'(» ^lede urejen(»sll kaninotcmia, katerega naravnu bogastvo izkorišča celjski (rrudis, a /a zdaj opi»zonla niso zalegla. Zato 50 sa člani odbora va^ke skupnosti na zadnji seji odločili, da IhkIo temu naredili konec. Zadcdžili so predsednika odbo-nt Damjana U>čičnlka, da pripravi sesřanek na temo: ureditev kiininoloma in njegove okolice in nanj povabi vse, ki s« tako in drugače vez;tni na rešitev tega vprašanja. Sredi prejšnjega tedna je ta viidsivu občine in podjetja Cîradis Celje tako predstavil zahteve krajanov, ki so jib strnili v več U5čk. Med drugim zahtevajo ureditev dvorii5ča v notranjasii kamnolonta, pranje vozil pred izstopom z dvorišča kamnoloma> vlaženje na-kludnega materiala, ureditev odvodov za blato in vodo, ki se sedaj razlivala kar po državni ce.Mi. Veliko prcgiavie povzroča tudi prah, ki se dviga ob mletje materiala. Prav takti predlagajo pc^lxn izvoz iz kam-nciloma. Ne le krajane, ludi druge udeležence v promelu na državni cesti Rečica ob Paki - P(^dgora moti nečistost eeste In Številne poSkodbe. ki so nastale kot posledica prevoza materiala iz kamnoloma: ponekod je cesta odtrgana, kanali povoženi in podobno. Po mnenju krajanov manjka uslrcv- Predsednik odbora vaške skupnosti Podgora Damjan Ločičnik. »Tako kon* kretno, kot smo se pogovarjali o temi tokrat, se se nismo, Občutki so ugodni. Upa/no, da se nam ne bo potrebno še kdaj.^ na signalizacija oziroma označbe o omejli-vl liitrosli. zožcnju ce.^le, i«nem pritisku. »Nelogično je, da je v smeri kamnolom - Rečica ob Paki dovoljen 7 tonski, v smeri kamnolom - Polzela pa4 tonski osni pritisk. Logično je, da se polni kamionarji raje vračajo po poli, po kateri je dovoljen večji osni pritisk.« Poleg zapisčičnik so na sestanku predstavniki občine In Gradisa njihove zahteve po ureditvi kamnoloma ter njegove okolice sprejeli z razumevanjem. Med drugim so slednji zaprosili za pisni zahtevek, na katerega bodo odgovorili z roki, kdaj bodo lahko kalero od zahiev krajanov tudi uresničili. »Vemo, da se vseh ne bo daio v me-sccu ali dveh. Vsekakor pa menimo, da ni nolxina taksna, da bi bila naSa »kaprica«. Ore za dejslva, ki jih je mogoče urediti v obojesl raiisko zad(woljsivo v dogicdnem času. Nenazadnje bodo s tem izboljšali tudi delovne pogoje tamkajisnjih zapcx^^lenih,« Je Se dejal Damjan LoČiČnik. mtp Društvo Sožitje Mozirje človekoljubnost padla na izpitu Člani moz.frskoj^a društva Si»7.itje so bili pred nedavnim deležni izjemno neprijetnega presenečenja In / njim velikega razočaranja. V stanovanjski hiši v Mozirju, ki .soje pred leti za njihove potrebe kupila ol)čfna Mozirje, so namn'č ži*leli uruliti prepotrebne pro.slore /ii tlomsko >Drstvu gojencev, pa seje na njih4»vo veliko razooiranje m-taknilo lam. kjer niso pričakovali. Kadar strela udari z jasnega, običajno /videne, kiir bi bilo najmanj treba. Mozlrska upravna enota jim namreč ne more i;cdati potrebnih dovoljenj, saj so se sosedi naenkrat odločili Zi) nasprotovanje ureditvi prostorov za prizadete otri»» ke. ('lani druSiva so že pridobili projekt za preureditev, zagcMwili določena sredsiva, tudi iz mednarodnih vlr<»v. i»pravili ogromno proMo-voljnih dekanih ur, pa še bi lahko naštevali, nu koncu pa bili postavljeni ob ziil. Po javnem ogledu stise namreč naenkrat pt »javile pripc^m-beso.sedov, ki niso pripravljeni dati soglasja z utemeljitvijo, dasogo« jenci pa-več hrupni. »Nikoli nisem nlil pomislila, dii lahko na^i otrtKi kc^awirajo. saj smo bili powul dobR>d(^ll. Po nakupu hiše in začetnih postopkih za preureditev, nihče niti pcimislilni.dabokdo nasprcnoval temu. !n zjJajsmo tam.kjersmo bili pred petimi leti in vsem nam jezek^hudtx Ce bi ljudje. ki nam nasprotujejo, vsaj cn dan prcžjvell med nažimi otrï>kj. bi se ginovotxl njih naučili mar?.ikaj dobrega. Pa saj smo glasni tudi tisti, ki zase pravimo, da smo normalni. Mar nai»i otrwi slabo vplivajo na í.wnovnoáolee. saj se na ^11 pojavljamo v^ak dan? Zanesljivo prej pozitivno. Nihče ne ve, kaj ga čaka jutri ali Že čez nekaj minul. Starši in nai^i olr'olili (udi ni»vo vodstvo kluba. Dan\|ana Mandelca je na predsedniškem mestu zamenjal .lure Drev; podpredsednica pa je Mateja Ham^ik. Na ugotovitev, da prav veliko glasu o delovanju kluba ni biki zaznati, se je .lure Drev odwal z ug(v tovitvijo, dn so v culnuliii dveh ieti osrednjo pozornost namenili aktivnostim. s kalero so zadovoljili birokraciji. »Sicer pa jc tuili brez denarja težko kaj organizirati, kakšne podpore pa ludi nismo čuiill pri oWanlh ali vodstvu občine. Resnici na ljubo • prevelikega zanimanja ZÁ1 dejavnost nI bib med samimi šmarškimi Študenti. Približno ^i) nas je. Klub je organiziral le Studenisko tržnico v Ljubljani ter nekaj pikjiikov in žurovv sodelovanju sšníarškim Mladinskim centrom.« Med prednostnimi nak»gami kluba v prihodnje so na prvem mestu predvideli včlanitev v/vezo Siudenf.ski h klutxwSlovcnije, sčimernaj bi si zjgtnovili nekaj denarja za dejavncwt. Brez lega b^^do namreč težko izvedli predvidene projekte na športnem, kulturnem pcídročju.okrtigle mize na različne teme. Snujejo Že poveziwanje s sosednjimi klubi študentov, ki so močnejši in z več izkušnjami. Jure Drev je prepričan, da bodo lažje izpeljali kakšno aktivnost tudi zalo, ker btxJo prostori javnega Yâwfda Mladlaski center kmalu nared. 'lakih motnosti nima pravveiiko klubov. »Je dcwolj zanimivih dejavniwti, ki bi jih lahko organizirali. Koliko jih res bt»mo. pa bo poleg denarja odvisno tudi (^d interesa občanov, občinskega vodstva In seveda samih član(»v kluba. Le zanimanje ožjega kroga bo premalo,« je sklenil pogcwor novi predsednik Kluba Studentovým a rSke tare Jure Drev. ■ ep Jure Drev 6. decembra 2001 «"^ÉAS 107,8 MHz BÂDimi m (àsimii aom * mum im câsopiski mozaik íBa NASTAJA - Almanah ohćin Velenje, .^osNnj, .Šmartno oh Pitki. Tik pred tiskom je. Še /ad-nji popravki, zadnje dopolnitve Gost sredine oddaje^ dr. Franc Žerdin <»oi»t sredine {kontaktne} oddHje R^dia Velenje Vi in mi. 12. decembra j>b 17. uri, ix» direktor p(»sl<>vnega «iislema Preniocovnika Velenje dr. Franc Zerdin. / veseljem sc b<) pogovarjal tudi z vam i in z veseljem odgovoril ludi na ktikSno vaisc vprašanje. Pripravite jihi Sprejemali jih bomo neposredno v oddajo, kakšnega pa si lx>mo pri-belcžili, če ga bosie sporočili, ludi uro pred začetkom oddaje. Neposredno se boste v oddajo lahko vkJjuCili po telefonu (03)897 5003. in ugledni bi> luC. Je d4>kumenl obdobja, /a nas posebej dragocen in nam posebej ljub, ker smo pred devetimi leti - letos bo namreč iz.šel dc-vetii zapored - v tem okolju z njim orali ledino. Danes ^î upamo trditi, da je iz leta v leto boljši, preglednejši. V njem so strnjenivsi pomembni dogodki, ki sc^ zaznamovali leto 2CH}1 in zadnji mesec leta 20(K) v Šaleški dolini. Zagotovile si izvod, preden poide! NA,I - Nié še ni jasno, kdo bo. zjianopaježe, kdoneKx /daj 5cle píxstaja zanimivo in zdaj se bo bolj Šele razvnel. Verjemite, ker imamo izkušnje iz predhodnih let! NOVO - Boste /itjdi/ letos Sil-vcstrovali na Titovem irgu, na prostem in tam skoi^il: v novo leto? Potem se bomo videli! ■ mkp 6 PACK CUKUR Mnogi nestrpno pričakujejo izid prvega albuma velenjskega raperja 6 PACK CUKURJA. Al- kAKRAm 6AJAGA Z njegovega nainovejšega albuma »Zrna] od noćaja« si tre-nulno utira pol novi singt »Lepa Janja, ribareva kči<^ Znan je tudi 2e urnik njegove slovenske turneje. Začel bo 13. decembra z nastopom v ŠTUK-u v Mariboru, nam najbližje pa bo 22. decembra, ko bo našlo-pil v Celju. Predskuplna na vseh nastopih bo skupina Yogurt. TABU Končno je Izšel ponatis zelo uspešnega albuma skupine Tabu z istoimenskim naslovom. Na njem je poleg vseh skladb, ki so Izšle na prvi izdaji, še uspešnica »Lahko sem srce« In trije videospoQ (»Tabu«, Dobra vila« In »Lahko sem srce«. ANDRAŽ HRIBAR 27. novembra je Izšel njegov drugi album, ki ga je poimenoval po uspešnici »Življenje je...«. Poleg te, je na njem še deset skladb, trenulno pa se posluša drugI slngl, »Ognjen obroč«. SEBASTIAN Oboževalke je razveselil z izdajo svoje prve vldeokasete. Na njej je za 65 minul prizorov Iz njegovega žh^ljenja, vsi doslej posneti videospoti in utrinki, ki jih je kamera zabeležila v zaku-lisju njihovega nastajanja. KUD lOUOTI Legendarni pankerjl Iz Pule so izdali že svoj deveti album. Njegov naslov je »Remek delo«, na njem pa se pojavlja tudi Pero Lovšin, single »Baj baj bebe«. IVANA BANFIĆ Kot kaže, se stvari obračajo. Zdaj hodijo hrvaški izvajalci vl-deospote snemat v Slovenijo. Ivana Banfič ga bo posnela v Ljubljani, režijo pa so zaupali mladi režiserki Pelrl Sellškar, ki je okrog sebe zbrala mednarodno ekipo. bum, na katerem poleg že znanega hila »MiLonaro« in Irenul-no aktualnega singki «Šluk, sluk«, Se mnořica novih skladb, bo izšel pri zaloiřbi Menart. Prcdpremier-no bo domači raper album predstavil v klubu Max. v petek, 14. decembra. Í ukurjevi začetkisegajo v devetdeseta, ko je .s lakratno srednješolsko hard core-reggac skupino Crcxs Ramazzotli's Worst NigiK-mare nastopal |x» ok(îli§kili klubih, llip-hopu se je zapisal nekoliko kasneje. Veliko ljudi ga je prvič videlo ' freesiylafob ra/lîCnih pri-ložntwUh v domačem M;ix klubiu kasneje pa ludi v Mariboru, v obliki povezave Maribor-Velenje Connect ion. Na seje pojavil celo s irash-mcial skupino KA-O/, kmalupa ga je odkrila skupina Tunk You, s kaien> je-sodeloval na njihovi prvi pk^šČi in lurne-ji po Sloveniji. SMRT V LETALU V nesreči švicarskc^ letala, ki je pre^l tli îbrima dvema tednoma strmoglavi lo nedaleč od pristajalne steze letališča v /urichu> je med 24 žrtvami življenje izgubila ludi pevka Molanie Thomlon, élanica nekoč popularne skupine La uchc. Rodila se je leta 1967 v /DA, pevsko kariero pa začela v Nemčiji. Skupina La Bouche je zaskwela /. uspesnicami »Sweel Dreams« in »Be My Lover« in prodala kar 10 milijonov kopij svojega debitanUskega albuma. Vendar pa drugi album ni bil tako uspej^T in Melanie je skupino zži-pu.stila. Podala se je na samasloj-no pot, ki je biia prav tako ii«7>eJna. înmijaje, daje zleialom pelovala v okviru turneje, na kateri je prelistavlj ala svoj solo album »Ready'Ib Fly«. SLAB START STAREGA ROCKERJA Novi album legendarnega Micka Jaggerja. kolcwodje nesmrtnih Rolling Sionesov» ktu ka^e ni izpolnil pričakovanj avtorja in v^-lo?niki)v. Kljub dragi pn>miKÍji je Študent naj bo Smo že zakorakali v veseli december in skrajni čas je. da kondicijsko pripravimo svoja telesa. Na-jt>olj^ bo, če začnete že kar la vikend, da ne bo kasneje kak. dogajali v petek, 7.12.21)01 v MC-.ÇSK Yazoo, korofska skupina, ki vas bo presenetila se s čim drugim kot samo jazzom. /ur. Id obeta! Za malo starejše in starejše naravnane pa bodov sobolcï razgrajale Razvaline, zatem pa vas bo vroče ohranil D..Í- Jimmy. Oboje je obvezno za tiste, ki mislijo resno, kar pomeni, da bi^dopkli tudi'naslednji pelekJ4.12.2001, zopet v MC-ŠSK na koncert ameriške skupine Atomic Biíchwax. Skupina je znana kot predskupina Melallice,tako daje vsekakorvredna vsaj ogleda, če niste kos hrupu. In za liste, ki bodo vse lo preživeli, prihaja vclikt finale leta na Stuku v Mariboru, l8.12.2CXU,kjcrsmo varu organizirali res dober koncert z raznimi dodatki. Skupine: Sid-dharia, Senzii in Crossroads. Za Študente v Ljubljani je organiziran prevoz v obe smeri, zagotovite si svoj sedež na aviobu.su veselja čimprej! Ob vsem tem žuranju pa je seveda nujna nega telesa, ki vam jo zagotavljamo vsako »"»boto v telovadnici SCV t>d 18. do 20. ure, 7.a Študente v Mariboru pa še dodatna vzpodbuda ob sredah od 12. ure v prostorih UŠC V kondiciji mora ostati ludi glava in naši najboljši priiaielji-mo%mi. zato vam lopbpriportTČamo, da se prijavile na enega izmed mnt^gih zastonj tečajih, ki jih bomo po mwem letu organizirali v na.ših ncwilipn»-torih: angleščina, nemščina, Rjwer Point, Autocad, digitalna kamera... Vabljeni ludi študentje, ki .so pripravljeni katerega izmed tečajevn)diti ali pa imajo kakšne svoje ideje in p(»nudbe.Na kcm-cuvassamo.se spomnimo na silvestrovanje v Dudimpcíii za samo 17 (XX) SIT, ki obeta nep<>>zabni dogodek. Več o vsem pa na nasi novi strani www.klub-ssk.si. Upam, da se kmalu vidimo! ■ MaJaAhtik George Harrison 30. novembra Je, po dol^o-tntjnem lM»ju z mkoin. v stanv sti 58 let, v \ms Anuelesii umrl član ie^endiirne britanske skupine The Beatles, George H2iríss4)n. Od znamenite liver-p«H)lske četverice sta taku zdaj i\\a le še Puul McCartney in Rin^o Stam.lohnu Lennonjt je 8. decembra 1980 ustrelil neuravnovešen oboževalec. Harrison sc jc rodil 25. februarja 1943- Prvo kitaro si jc kupil, koje bil star trinajst let. v osnovni Šoli pa sc je .spoprijateljil s Paulom McCartnc-yem, ki ga je spoznal z Johnom Lcnnononi. Ta je sprva močno nasprotoval Harriso-novemu vstopu v skupino. Dejal je, da je George premlad in da oni niso nikakršen oiroSki vrtec, lakrat je imel šele petnajst let in John se je s svojimi osemnajstimi čutil precej bolj odraslega, A ker je bil dober kiiarist.je pokojni Lennon vendarle popustil in nastal je zamelek kasnejših Tbe Dca- tlCsS, Oeprav je bil Harrison popoln glasbenik, piscc besedil in hlmski producent, je vendarle dolgo živel v senci mnogo lH)lj slavnega aviorskega para Lennon - McCartney. Pri nastajanju pesmi skupine The Beatles je prvič resneje sodeloval šele leta 1965 na albumu »Help«. Uspešnice skupine so postale tudi njegove »Here Comes The Sun«, »Somet- hing« in »While My Guitar GenUcy Whecps«. Njegova ustvarjíilna narava pa je nabolj priála do i/jaza Šele po razpadu skupine, koje nastala ludi ena njegovih najbolj znanih skladb,»My.Sweci Lord«. (ieorge je bil v skupini Tlie Beatles znan kol "tihi" član, ki se je precej posvečal spiritua-lizmu in indijski niozoťíji. Uspelo se mu je uveljaviti na različnih področjih, med drugim jc sodeloval pri dobrodelnih koncertih: Concerts For Bangladesh» Live Aid in Farm Aid. Svoj prvi samostojni album je izdal leta 1970, lela 1982 pa je posnel album »Somewhere in England«, na katerem je pesem »AH Those Years Ago« posvetil .lohnu Len-nonu. Leta 1987 se je spe.smi-jo »When We Was Fab«, s plošče »Cloudc Nine«, spomnil na nekdanjo skupino, leta 1988 pa je z legendami ročka; Bobom Dylanom, Tomom Pet-lyjem,.îeÎïom Lynnejem in Ro-ycm Orblsonom. zaigral v skupini Traveling Wilhurys. Harrison je leta 1998 razkril, âa se je zdravil zaradi raka na grlu. Takrat je dejal, da ga takšne stvari spomnijo, da se človeku lahko zgodi marsikaj. 7.dravn]ki so marca letos odkrili Še raka na pljučih, julija pa je svojim oboževalcem sporočil, naj jih ne skrbi in dasešc vedno bori z rakom. Zal je, kol mnogi pred njim, tudi on to borbo izgubil, /a s^o je zapustil bogato dediščino, tako kot glasbenik, predv.sem pa kot Čudovit človek- ■ Míč : PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE 0 l2borpotelavsakosobotoob9.35ijrl.^i^gov8inosldacS)opal^ ^ mil Radia Velenj» đvalcat dnevno: po poroSlllh ob 9.30 po poročilih ob 18.30. 1. DADDY DJ-Daddy DJ 2. NINA BADRIĆ & PARNI VALJAK-Ugasl me 3. LENNY KRAVITZ-Dig In Ta teden so zmagovalci pesmi tedna trije glasbeniki, različnih glasbenih usmeriti», ki so svoja znanja združili v zasedbi Daddy DJ. David, Jean Christophe in Chârly, kot je fantom ime, so marca letos lansirali píesno uspešnico Daddy DJ, kije kmaii postala uspešnica v Franciji, od koder trojica tudi prihaja. Šele kasneje je postala skiadbahil tudi v drugiti evropskih državah in, kotkaže. seje pnjelatudi pri nas. Mickov četni solo album «Ciod-dess in U)e Doorway« v Veliki Britaniji v prvem tednu po izidu kupilo le 2324 ljudi (oz. prodano je bilo tolikšno stevik> kopij), kar ga je uvrstilo na nezavidljivo 82. mesto najlx>lje prodajanih albumov v Veliki Britaniji- Neuspeh starega rockerja so že izkorisiili nekateri zlobni predstavniki rumenega tifska,ki Micka označujejo za ubogega starega dino7.flvra ročka. 'Ib-da Mick se ne da. saj je žc slii^ati govorice, da namerava prihodnje leto spet zbrati Rollinge in sti z njimi podali na še eno svettwno turnejo. ■ MiČ LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 02.12.2001 ; 1 .PRíMORSKI: Z vešpo te bom ujel 12 glasov 2.MLADI DOLENJCI: Glasba ml pomeni vse 6 glasov 3.0KR0GLI M: Našim očetom 5 giasov 3,SLAKl: Gasilec prostovolj'c 5 glasov 5.PLANŠARJI: Pod Golico 2 glasova Prediogi za nedeljo, 09.12.2001; 1 .DRUŽINA GALiC: Po domače na siivestrovo 2.KLINC: Kaj potem, če sem potepuh 3.MLADE FRAJLE; Moja mala sreča 4.NAJLEPŠI CVET: Trije frajerji S.SVETLIM: Gospodar na svoji zemlji m ûrâbner Jože Silovšek, član uprave RK Gorenje: »KakSen dolg čas. odkar sem v penziji. Še dobro, da grem lahko z rokometdši v Rusijo.« ■Dr. Branko Eisner nogometni strokovnjak, ugledni trener in Drago Ko stanjša k. trenutno trener MK Domžale, sicer pa naše gore list: »]a, že tako. da je še najtežje biti cenjen doma. Veliko lažje se zgodi, da lesprašijo.« 7?' i % Stane Breznik, nekdanji aktivni košarkar, zdaj poslovnež: »|a. je prav nujno, da je človek vedno založen s kondicijo. Ta Irdllev nima nobene zveze s tem, da hodim tudi na plesne vaje.« vrednost ki vam nudi izbiro raste vvvv. a C t Í vd'ca r d. com Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamaciie glede oskrbe sporočalo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: ENERGETIKA: VODOVOD: 03/B96-12-56 03/689-14-20 KOMUNALNO POĐJETJC VEieNJtu.c KAHALIZACUA: 03/889-14-00 V primeru reklamacije glede obračuna pokličite: * 2a indrvidualna hile: 03/896-11-50 ati 896-11 •za blokovno gradnjo: 03/896-11-46 ali 896-11-48 * za industrijo: 03/896-11-44. P0GK!6NASLII26A: 03/191-91», 041/390 138,031/390-138. še bofjšip&goji z^ kndkm kariko Visa Ekdtton Cc ra/mižJih rokali Kaže, daje letcv^nji izbor za naj o^ebtiosl leta v ŠaleSki dolini resvbo^ihrokahî Politika v avli občinske hi^ so na ogled politične karikature. Pogosto jih je veliko tudi v glavni dvorani. Protldržavni elementi Kuj vse se dogaja pri ntó. Policisti vse bolj delujejo pr^>-ti državi. Vse ostreje kaznujejo liste, ki (pre)večpjjejo. Kot da ne bi vedeli, da I i najbolj podpirajo državi^. POPUST !!! za vse modele CIVIC STREAM, CR-V.HR-V. ACCORD SAMO VAVTOSALONIH A -m MSA ACTIVA ;iktivn< mt «pt^tnlh '•tr*n#h 8anka Koper • Postna Banka Slovenije - Banka Cel>e Slovenske zadružna kmetijska banka • Gorenjska Banks Krekova Banka • Nova kreditna banka Maribor Salon Velenje, Prešernova ul. tel: 03/ 898 47 24 Salon in servis Slovenj Gradec, tel: 02/ 881 25 00 UGODNO FINANCIRANJE!!! STARO ZA NOVO!!! POPOLNA VARNOST IN SERIJSKA OPREMA Stari vici Zahtevna žena 'žena. ali si it slišala, da si je sosed kupil nov videorekofder?' "Takq pojdi v li^vino in ga kupi dibf Mož je izpolnil naroćib in nekaj tednov je bil mfr pri hiši. Nekepa dne pa mož zopet pove ženi novico: 'Ali veš. da si ie sosed n^vi! nov športni kabrioiet?" 'Kaj res^ Takoi pojdi v banko, vzemi kredit in gd kupi še b. AmjtoJ^ boljšega!' Mož si sposodi denar, nekaj ga dobi v banki In kupi nov avto. Čez mesec dni pa oznani svql Ženi: *Ne bol verjela, toda sosed si je spet omislil nekaj novega^' 'Kaj pa ima tokrat?" "Novo ženo!" V Šentilju zelo zadovoljni, da imajo celodnevni program V KS Vinsiia Gora spet humanitarni »Naš vrtec ie biser med veleniskimi vrtci« Gasilski avto bo! Tri IciK Je «idkar so ob po* clru^.nKiH osnovni v i^entilju domačini s svojim [| program vrtca Vdcnjc. Mno^i starimi .so ravno znto svoje maiikc naprej vo> /ili v Velenje, s;ij so potreliovji' li ilnU^ť v }.elo. V zadovolj-:i(vo .tinriicv ir otrok, ki s« v ine^Hni skupini odllCno poćuii- JI $0 tukaj ta lani oi)lskovali skrajšan program, novinci pa so i)iii ni4>rda od malce prepiB^eni. kar smo kar liitro premagali io. V pomoC, da smo hitro naredili prijetno vzdušje v skupini, so nam l>lii tudi mali dolarji. Metana skupina pomeni tudi pomoC starejših oirok mlaJMm. Pomat^ajo nam jih oblici, ol>uii. tudi potolažili. Zi^io se poicna, kc-r imamo v skupini tudibnUce in scstrkv. /alo jcbil /a mnoge vsiop v naS vrtec lažji.« ScJaj jc vôkupjni 23otrok,prej, ko jC bil program ikrajšíin, pu Cisto dru^c^a kot jt* sedaj. Kada rťCťin, da smo sedaj prii>1i v raj!« Kmanuel Kortnik. mali varovanec vrtca v Scniiiju. nam je povedal. da je v vrtcu sedaj kp5e kol C bilo prej. »Najraje se igram 7. avtomobili. Gasilski sc ml /41 najholJM. Vi^cC ml jc tudi. da Imamo sedaj v vrtcu kosilo. Najtiijť pa jem ^pinačo,« nam je povedal. Eva Sohoćan jc mala šolarka. »\ novi skupini sc poCutItH XL'Io dobro. U'poje.da nismo vsi enako stari. Ker sem med »tarcjSiml. tudi na$i vzgojiteljici pri delu z lodncvnivrtec,jc MarkoJcv.^nik, Mlajši se nc hodi v vrloc. za hCero pa mu ni bilo vseeno, da jih je zgodaj /ijutraj žena vozila Takole so se malèki iz vrtca v Šentilju skupaj z jih obiskali. Jo. V to smo sc prepričali med niskom novega, izredno lepo urejenega vrtca, Miilčke. vzgojiteijja^ in pomočnico smo zmotili pri pclju in igri. Rade volje so sc postavili pred nai fo-twbjektiv. zgovorni pa so biîi tudi. ko smo jih radovedno »zaslišali«*. kako sc posilijo v za većino novi sredini. A otroci se očitno dobro poznajte že od prej. saj so sosedje, /ato začetek ni bil tako icžak. Jožica Podvrainik. vzgojiteljica v Šentilju, nam jc delov slarosi-nome^ni skupini takole opisala: »V skupini m otroki od 3 do 7 let, imamo 5 malih dolarjev; ostali pa so mlaJM. Mali i«olar- jihjc bilo 15. In kako starši po dobrem mesecu sprejemajo celodnevni program v vrtcu? »Starimi so zelo zadovoljni. Vsako jutro nam povedo, da otroci radi prihajaj«!. Starcem pa veliko pomeni, da so otroci v vrtcu v domaČem kntju. v domači sredini. Spoznavajo te tudi Solo, ker smo v njihovem skiopu. Mislim. da so si želel» ravno to. saj se otroci tu najlmlje poćutUo.« .lozica je v Šentilju delala ^e. ko je bil vrleeic v domu krajanov, kjer niso imeli najboljših pogojev za delo. Po pi^rodniiskem dopustu se je vrnila v nov vriec; »Moram reči, da me j« čakalo zelo prijetno presenečenje. De-Ur v prcji^njlh pogojih je nekaj mlaji>lml. V skupini pa imam tudi bratca, kar mi Je zelo vi>eč. Res pa je, da moramo mali i^olarjl včasih Imeti mir, ko se učlfBO. Pa tudi to nI problem. VSef mi je, ker je Velenje holj oddaljeno kol i^entllj In sem raje hiKlim v vrtec.« Tllen Rauter jc eden mlajSih v sku]iini. Zgovoren fanlič nam je zaupal, da ludi on rad hodi vvr-Icc. »»Najraje.se igram z avtocesto In avti. Rad pa tudi pojenu saj smo naučili veliko novih pesmk.V.^eč pa ml je ludi, da so v skupini tudi starejši od mene. Najraje pa imam Nino,« nam je zaupiil. Eden listih, ki si je najlxilj prizadeval. da bi v Šentilju dobili ce- Marko Jevšnik je bit tisti, ki je za to, da imajo celodnevni vrtec, naredil največ. Izkaza-h se je, da je imel prav -otroci se v domačem kraju odlično počutijo. v vrtec v Velenje. »Res sem hll pol)udnik akcije, da dobimo celodnevni vrtec. Konec septembra, koje bil sestanek slaršev malih šolarjev, sem starcem povedal. da hI bilo dobro, d» se odločijo, da svojega otroka vozi» jo v vrtec v naš Sentil,| In ne v Velenje. Za prizidek smo s:imi /I)rali/a6mili|or]ovsn;i2jih je prispevala občina. Takrat so bili starimi iie prepričani, da v l^entllju celodnevni vrtec ni mo* goč. /Aitn sem mno^e obl^kai osebno in jih prepričeval, da bo tako l>oljše za vse nas. In uspelo nam je. Sedaj je v skupitii otrok, za naslednje Ido je žc znano, da Jih ho najmanj 18. Kot stará lahko rečem, da moja hči zelo rada hodi v vriec, otro' cl in staral pa smo ludi veseli, da se je v Šentilj vrnila vzgojiteljica Jo?.lca. ki jo Imamo vsi zelo radi. Zdi sc mi. da smo našimu tri leta staremu vrtcu ^clc s celodnevnim programom vdahnili ^lvl,|enje, poleg tega pa imajo sedaj možnosi kosila v i^oti ludi naši Šolarji. Zato smo hvaleJ^ni tako ol)člni kol vodstvu Vrtca Velenje, da so nam prisluhnili in izpolnili našo veliko :^eljo.« ■ Bojana Špegel Prednaki v Zavodnjah se ne čutijo krive Električni pastir je stresel še enkrat Prej.^njl teden smo v Naf^em času poročali o prijazni cesti drtižine Maze, ki je podrui^nični osnovni $oli v Topol.šici poklonila glasbeni stolp In videi »rekorder. Denar, Marija Stropnik, ki gre v 89. leto in gospodar pri Prednakih, Alojz Jevinik, bereta članek ... '^Na, ni vse tako. kot tukaj piše.» ki s»»a dobili /ii popraviloav-t<»mol>ila, ki j^a Je poškodoval eleklfični pasltn so namreč namenili v dobrodelne namene, popravilo av tomoblbi pa plačali sami. Ampak ... Prednaki. lastniki elcklričiicga pastirju, obiskali smo jih v ponedeljek zvečer, ker so si to želeli, pa pravijo, da jc iwba sivar nekoliko dopolnili, čeprav nc želijo, da hi njihovo dopolnilo vrglo slabo luč na gesto Mnzelovih. Mi smo .sc zapeljal) do njih. visoko nad vasico Zavi»djije, Pa ne zato. Icor so rekli, da če ne pridemo, dajo vse skupaj v 'Ičd-nik, pa Slovenske novice (mi smo jim predlagali, da lahko ludi v Večer, na POP I V in Sc nekaj naslovov smo navrgli), ampak zalo, ker se nam je zdelo. da je prav, da slLsimo §e njih, čcžc pravijo, da ni vse tako ... Na vsak način so želeli, pa ne zaradi sebe. kol so rekli, ampak zaradi ljudi, ki so jim sve- lovali, da morajo lo povedali, da zapišemo, da ni bil vsega kriv električni pastir, ampak nekaj tudi hitrost; da se / Ma/eli niso pogodili, ampak so li denarzahlcvall in da so ga dali zato. da so imeli mir. S pastirjem je pa tiiko.da so nanj res pozabili, ampak, da sc lo laiiko zgodi vsakemu... Tako. Opravljeno. Kar se besed na ca.sopisncm papirju liče. /elimo pa, da s tem ne bi bilo «opravljeno« ludi med ljudmi. Konee konccv so v lakih visokogorskih kmetijah in gf.>spodinjstvih bolj kol kjer-toli dru|ye odvisni eden od drugega. Škoda bi bilo. če bo imel cn navaden paslirček. ki še pravi pastir ni. tako moC. da bi skalil odnose med ljudmi. Da bi jih tresel tako. da tudi govoriJt ne bi več med seboj. Brez zvc7c. Popiilnuma brez zvc/c. llidi zalo smo šli tja gor. ■ Milena KrstIČ - Planine V Vinski (Ťori so pred Štirinajstimi dnevi pripravili dobrodelni koncert pod or^ni^acljskim okriljem KS Vinska (k»ra, pri oruanizaci-ji in i/.vedb) pa so močno pomagali tudi tamkajšnji gasilci in člani nirlstičneii^a društva. Akcijo, katere prvo dejai\le Je bil prav humanitarni koncert, si» polmtiovall vašo pomočjo za Im>IJí^» poi^.arno varnost krajanov'*. Namenjena pa je, kot že naslov pove, za čim prejšnji nakup nove avtocisterne. ki jo tamkajšnje }>iisllsko društvo nujno pirtrehuje. «Sedanja jim namreč vse pog4»stçJe odpi»vcduje. stroški m pi>pravilo pa .so I/Jem no visoki. Dobrodelni ki^ncert je v dvorano privabil StL'vilne krajane. Prodali so kar 523 vstopnic, skupaj s podarjenimi sredstvi in 8U t ;s<^č SIT kolikor je iz sredstev, ki jih lahko razporeja sam namenil velenjski župan Srečko Meh, pa so zbrali 637 iist>č SIT Na prireditvi sami sta nam- VARWt»' J- Med nastopajočimi so bili tudi člani ansambla iz domačega kraja Šaleški odm&v. V uniformi se jim je rja odru pridružil tudi predsednik PGD Vinska Gora Sandi Osetič. roč^pan in predsednik sveta K.S Via«»ka Cîora Franc sever pi'îdplsaîa pismo o nameri. S tem sta sklenila, da bo KS Vinska (iora prevzela koordinacijo pri nabavi gasilskega avtomobila iz laslnih sredstev, MO pastem pismv>m izkazuje pripravljenost .stifinanciranja dogovorjenega deleža proračunskih sredstev /a nakup aviocisternc za CîD Vin,ska Gora. Po srednjeročnem planu In^do namreč sredstva za nakup avtomobila za to društvo predvidena v letu in2č in tistim, ki jim še bodo. toplo zahvaljujejo. Doslej sc je od krajaniw najbolj izkazaJ Bernard Drev. prepričani pa so. da mu bodo sledili Se mnogi. Na samem humaniiamem koncertu pa sc» v dobrodelne namene poskrbeli za zabavo naslednji nastopajoči: Cvodha na pihala Nova cerkev, Ki^isti i/ Vojnika. Aale.^kl odmev; Veseli kmečki nodci. Trio ^^Ihanc, ModrUani. Rosa, Kvartet SVIT, Termal, Izvir, Frajerjl s Sonjo. Brane Klavžar s prijatelji in humoristi Štam)a*rlov Pcpl. Klohasekov Pepl, Alkotest in Pod<»kniČar. <)l)člnslvo je bih» nav-dušeno, prireditev pa Jc suvereno povezoval član Alkotesta Darko Žvižej. Organizatorji se seveda vsem nastopajočim, ki sose odrekli honorarju, še enkrat toplo zahvaljujejo, Akcija za zbiranje sredstev za novo avtocisiemo lorej ^ leče. In bo tekla še nekaj ča&a. prihodnji leden jo blo vsepo načrtih, pa jo bodo sredi leta 2002 ?e predali namenu. ■ bi Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje « ééééa« »•éé«*«*a*é«*»**éé««*»«a« Grenlandija l)unťs>6. decembru. v Diunu kulture v Velenju, kul- turni večer, na katerem sc bo predslavil Tc^maž STUlAR. Doklej jeprepotiwal Evropi^ Albanijo. Rasijo. Iran, Turčijo in Sevem<5 Afriko. Ob predvajanju diapozitivih nam l>o prikitzal življenje Eskimov na redko naseljeni vzhodni obali Greniaidije. njihove običaje in kulturo. Vstopnine ni! Konrad Kolšek V jMïtck, 7. decembra, ob 19.0tK bo v Domu kultjre v Velenju izredno zanimiv kullurni večer, na katerem se bo s svojo najnovejšo knjigo predstavil Konrad KolJek. ki sc je rb začetku vojne za Slovenijo uprl vojaški komandi .fLA iz Bciigtrada. V svoji knjigi »Spomini na začetek oboroženega spopada v Jugoslaviji 1991« obuja spt>mine in nam prikaže drugo plat vojne, lislo na kateri je bila JLA, Pivgovtir bo vodil Andrej DRVAR, urednik založbe Obzorja Maribc^r. Nekaj pesmi gostu v pozdr.iv lx> zapel Moški pevski zbor « Kaju h« iz Velenja. Vstopnine ni! Zeleni abonma Tretja predslavaza abonente Zelenega i^K^nmaja Ix» v torek. 11. decembra, oh I9J1I.V Domu kulture v Velenju, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana bo izvedlo avtorski projekt Matjaža Pi^grajca KDO SE BOJI IIH^NESSEEJA WILLIAMSA. Igrajo: Marko Mlačnik. Željko lirs. Branko Jordan. Rafael Vončina. Dajnijitna ferne, Neda Bric Rusjajî. Nataša Maiijašee in Barbara ŽeCran. vsiopnitHi 20(XJ sn: 12 VI PIŠETE 6. decembra 2001 MNENJA IN ODMEVI Ko pomanjkljiva higiena povzroči smrt (drugič) VNascmtasuzdne 29. II.2(K)1 smo lalîWo na 5. strani prebirali prispevek z gornjim Nodvi^mno je i^amon avlorja» ko opozarja javncisi, dober. Tak. napitCen viKOsianju bolnišnične higiene v slovenskih bolnišnicah- Kox svojo poklicno ob-ve/iK5sl Žtejem, da javnosi seznanim o nekaterih zmotah. Zloglasna MRSA je bakterija, ki je postala odporna na anltbi-olik mclicilin (Meiicilin Rezis-lenicn StaphyloaKcas Aureus). Na mellcili obiulljiv (=senzjliv-en) Staphylococcus aureus (MSSA) je človeštvu poznan že od nekdaj. Piigt>sto prehodno, redkeje slalm\ brcz^koiíe n^isclju-je (kolcinizira) Človeka. Kot ludi drugi mikroorganizmi je lahko pov/rocitelj bolezni, predvsem pljučnic. Mletij kože In mehkih ikiv 1er oku?b umetnih materialov vsajenih v řloveka. Med obema oWikama bakterije je razlika Ic v ohiuiljmvill na antibiotik meli-eilin. MRSA ni bolj napadalna où njene občuiljjve različice, je pa okui^be z njo zaradi odptimosti (e?je zdraviti. Prvi so poročali o MRSA Angleži leta 1961. V naslednjih letih se je baklerijii razširila v številnih deželah Evrc^ In pi">v7ixvaia bolnišnične okužbe. V80. letih je prizadela^ ZDA in dežele Daljnega vzhoda. Tako praktično ni dežele, ki se ?. njo ne bi srečala. O resnosti slanja nam govori prevalenca MRSA. ki pomeni razmerje med izoliranimi rezistentními In občutljivimi sevl. Tam. kjer je stanje najslabije (npr. Japonska in PorlugiiLskii) dosega 6i)%. V mnogih razvitih državah Evropske unije (Francija. Italija, Španija, Grčija., Oje med3(M076, kar Itejemo kol visokť> prevalenco. Resničnoso aspcli olwladali MRSA le v skandinavskih deželah in Švici, kjer znaša manj koi 1%! Iz dežel Vzhodne Evrope ni podatkov. V Sloveniji povsem zanesljivih pc^datkov še nimamo, prve analize kažejt^ na vredni>st tîied 20 in 40%. Pi^sebno pomwni na to ne moremo bili, a nikakor ne moremo govoriti o dramatičnih ali nevzdržnih razmcrjiii. Za gotovo tibsiajajoraziike med íxílnišnicami, a v nekaterih smo dusegli že dt^bre rezuUaie. O tem priča ludi e-ntail dr. Trampuža strokovnemu predstojniku mariborske bolnišnice prol. dr. Eldar-ju Gadžijevu. Z tkwUjenjem avtorja ga v ce loti objavljam: Spoštovani prof. (íadžijev, zaradi korektnosti bivam kot dculalek prejl^njcmu emailu radŠe napisal, da se je pred leti tudi bolnišnica (iolnik (dr. Trinkaus in dr. Timič) z dobrimi uspehi lotila reševanja iK^lniŠničnih okojžb.prav tako Bolnišnica R^poliica {dr. Rezar), Or-lopedskii bolnišnica Valdoltra (dr. Pišot). intenzivni oddelek na Infekcijski kliniki v Ljubljani (dr. Muzlovič) in nekatere druge klinike v Kliničnem centru (Ortopedska In Travmaiolo.^ka klinika), predvsem po zaslugi njenih glavnih sester (sestre Majda Ki'sin in sestre Vretenar), podprto s strani predstojnikov (prof. Pavlovčič, doc. 'Ibnin). Izgleda, da se res dogajajt» pozitivne spremembe in se bodo v prihodnosll KMnišnjce ter oddelki med scb(îj primerjali tudi na področju hlgjene kol enem od meril za kakiwosl. S prijaznimipozJravi.Andrejlram-puž. Naj omenim, da naju zdr. irani-puzem veže zjiaiislvo že iz olrttSkih let, ko sva skupaj taborila v Rlb-nem pri Bledu. Sedaj naju druži skupen pi>kiic In znotraj njega bolnišnične okTJžbe. S let je kot priznan strokovnjak deloval v univerzitetni bolnišnici v Baslu v Švici, kjer mi je tudi omogočil s1r(^kovno izpt^polnjevanje s po-dročja bolnišničnih okužb. Tudi sedaj, ko dela v eni najboljših zdrav.stvenih ustanov na svetu (Klinika Mayi». Minnes^Ma, /.DA) sva skoraj vsakcîdnevno povezana prekt^ elektronske po^te. Ker ne verjamem, da bodo spof^lovani bralci najprej vprašali za rezuhaie študije o MRSA, če btxlo pi>irebovali pomoč v neki bolni.Šnici, navajam nekaj loč k. kako lahko hitro ugotovimo ali neka bolnišnica izvaja ustrezne ukrepe proti MRSA: 1. Osebje si rok ne umiva, temveč razkužuje z alkoholnim razkužilom 2. Plastenke z razkužilom so vidne na v.seh delovnih meslih in v vseii bolniških sobah 3. Včasih z vatirano palčko bt>i-niku pobezajo po nosu (odvzem kužnine na MRSA) 4. Nekatere bolniške sobe imajo oznako IZOLACIJSKA SOBA (preprečitev prenosa) Tisti bralci, ki so bili prisiljeni iskati pomoč v naši boln Isnici.so se lahko prepričali» da le ukrepe redno izvajamo. Za trhlim lahko, da je [bolnišnica li^polšica varna bolnišnica, ■ Predsednik komisije 23 oMaćovanje bolnišničnih okužb Leopold Rezer, dr. med., Boi-nišnica Topofšica Aii Veienje potrebuje nov sal^raini objekt? V tedniku NAS CA.S, z dne 22ji'. Andreja vŠale-ku spada pod župnijo sv. Martina kot njena podružnična eerkev. Naši župniji je dodeljena le začasno, dokler ne pridemt) do la.si nega sakralnega objekta, 'la podružnična cerkev je začasno dobila vlogo župnijske cerkvc. vendar je za tako veliko župnijo pov.sem neprimerna. V njen prostor gre naenkral največ 20CI ljudi pod pogojem, da jih 2/3 stoji. Zaradi gneče, ki je v tvrkvi pri vseh nedeljskih mašah, gredo mnogi verniki raje vokoliške cerkve. Ob večjih praznikih in slovesno- stih (velika noč. sv. birma, prvo sv.oblîajikï ...)pa nam tudi lokaj prida ne pomaga, saj taka množica vernikov, kot se takrat zbere, v cerkev ne gre. Te slovesnosti se zalo odvijajo na prastem. to je na ceslivSaleku. Da jebila uslanovitevniwe župnija zarespoircbna, nam dokazujejo tudi njene številne dejavnosti. Poleg Štirih nedeljskih sv. maš se opravlja bogoslužje tudi vsak dan. Razen že omenjene cerkve sv. Miklavža. župnija nima nobenega lasi nega prostora. Pisarna župnijskega urada je trenutno v najetih garažnih prcwtorih. ludi bivališče sedanjega župnika ni ustrezno rešeno. \^n')uk 73 več kot 260 veroučen-cevse izvaja v prostorih OS Gorica, za najem prostorov za njegovo preučevanje župnija plačuje najemni no- Skaviska skupina z 20-imi člani g(")sluje v najetih prostorih, seveda kadar skavti nLsiï v naravi. Mladinska věroučná skupina se stiska v zasebnih prcstorih oziroma v že omenjeni "garaži^'. V župniji de-lujejošthi pevske skupine: iHrc^ki, mladinski in me^šani pevski zbor odraslih ter oktel. vsi seveda v najetih prostorih ali celo veerkvi. Ta proslor pa je vse prej kot primeren za pevske vaje. V pevskih zborih prepeva skupno nad 75 pevcev. Pn^grame zbo-rcw vprvi vrsti sestavljajo skladbe za prepevanje pri bogoslužju, sežejo pa tudi po drugih zvrsteh glasbe (ljudske, umetne pesmi). V delo zborov se vključujejo tudi I nšt rumen talis I i. Odrasli verniki se zdruâjjejo v skupine "Prenova v duhu", "Delavnice molitve in življenja", "Molitvena skupina", Posebno pozornost namenjamo pripravi na sprejem ziikramentov ^krsl. zakon), Birmanske skupine vodijo laiki, vključujejc^ pa mlade v pripravi na sprejem zakramenta sv. birme. Dvakrat letno (običajnovpostnem in advenlnem času) organiziramo teološki tečaj z izbranimi temami in s priznanimi predavatelji. Ob uslrezjiih lastnih prostorih bi se dejavnost župnije lahko razširila še na karitaiivnem (sk-upine zit po-moč bolnim in ostarelim) in drugih ptídrt^čjih. Šalc-ška dekanija vsako leto orga-nizira revijecerkvenihpcvskili zborov, tako odraslih kot mladinskih In otn>Škiii. Pevti se lahko predstavijo le v Šoštanju, ker Velenje v vseh treh župnijah ne premore primernega prostora za lako obsežen program. 'ludi druga praznovanja (acK*enlne dclavnice, mi-klavževan je. materinski dan ..,)so pod milim nebom ali v najeicm prostoru. Člani župnijskega občesiva se vključujejo v clejavn(xst župnije nc glede na starcïsl» tako mladi kol manj mladi.vsedopozncstara«i. Tuninobene omejitve (ministranti, bralci, pevci, ključarji ...)- Želimo vzpostavljati medsebojne odnose, odnose spoštovanja različnosti, kulturnega in etičnega obnašanja, nuđenja medsebojne in sosedske pomoči, negujemo dt>broto srca. Na kratko smo predstavili dejavnost župnije, seveda pa nismo navedli v.seh ležav In problemov, s katerimi sc ^>pada župnija zaradi pnxstorske stiske. Prizadevamo si izpt^lnjevali poslanslvovernika - kristjana in občana, s pozitivnim vplivcim na svoji) okolia") in bližnjega. Za vse to pa je še kako potreben tudi ustrezen prostor, torej nova cerkev s pripadajočimi prostori! ■ Župnijski pastoralni svet Župnije Velenje > bi. Anton _Martin Slomšek Pravo gradbišče (3) v 42 Št. Tednika Naš čas sem o »gradbišču« na Gorici pisal ne samo >»gradbeni ag^^niji«. kot se je Izrazil pisec v istem tedniku, temveč sem investitorju In lastniku Komunalnega podjetja Velenje zastavil nekaj dilem oup-ravičeno.<;ti investicije, kot ludi morebitnih nepravilnostih pri izvajanju pogodbenih del. Pričakoval sem. da odgovora oz. pojasnil meni in javnosti nikoli ne bo. Os-nwa so lastne izkušnje Iz sveta MO Velenje in odbt^rza JGZ. kjer sem zastavil pisna vpra.^anja, vendar cxigov^>rov v večini primerw še do danes nisem prejel. V 44 št. Našega časa je tudi g. Sever direktorju komunalnega pc)djeija Ziistavil javna vprašanja. llidi g. Sever ni dobil odgovorov nanje. "Ibrej vendarle gre lukaj za preizJiuŠen recept zavijanja v molk. skriti glavo v pesek, počakati, da nevihta mine in gre vse skupaj v pi:)zabo, potem pa po ustaljeni prak&i ve.sek^ naprej. Medlem se je zgodila tudi konlaklna oddaja vrv Velenje na lo temo. ki pa je pi^leg smehljajočega župana dala tudi nekaj odgovorov oz. pojasnil javnosti. FVi mojit'icenijeodilaja Izzvenela v stilu slc^venske narodne pesmi: ^ Kaj nam pa morejo, morejo...«. Med tem časom so jo pojavilo Še več dilem in namig-5vanj okoli le investicije. Din:ktor komunalnega podjetja pove, da jiii je pri lej in-ve,stlciji pre.scnelila sestava tal in jw slab kataster. S lo izjavo ni samo omadež-eval samo kataster, ki je pod njegovim resor jem (vodowxJ in kanalizacija), lemveč tudi kataster ostale kom. Infrastrukture (P IT, NV, VN, ďV, javna razsvetljava). Opozoril bi. da je glede lega zakonodajalec jasen, da je natančno predpisan postopek glede zakt)ličhe komunalnih víxkw (zapisv gr. dnevnik) inje tudi jas-Tio, kdo nosi siroške in piwledice v primeru, da gre za slabo zakoličbo oz., da gre za pi)škodbo komunalnih naprav Iz malomarnosti. Izvajalec del je menda piMrgal vse, kar je bilo možno. Samo popravilo VN kabla slane pol milijona STF (vir: časopis Delo), pretrgan pa je bil kar dvakrat. Pravje, da javnost izve, koliko je bilo telí slroŠkovin komu seje izstavil račun. Presenetljiva je tudi izjava, daje invcsliloïja presenetila sestava lal. Investitor, ki je ludi sam izdelovalec projektne d4)kumentacijc, je v ta projekl prllc">žil ludi GEOLOŠKO POROČILO, kjer geolog razloži Zemljino in ludi predpiše ukrepe pri izvajanju del in da se lahko izkoplje le toliko kanala, kolikor se laliko v tistem dnevu položi vodtwodnih 07. kanalizacijskih cevi. Geolog predpiše tudi, da je zaradi slaf>e nisilntsii Zemljine na p<5sameznih segmentih potrebno kanalizacijske cevi poUvžili na betonsko podlago in jih nato polno obbe Ioni rali. Mar je mogoče, da je poleg ostalega vse to spregledal tudi nadzorni organ, ki «e ponaša s takim znanjem in Izkušnjami, kol smo to lahko videli in stišah na VTV Velenje. InvestiU^r KP si v pogodbi zagotovi še subnadzor. Bralei se btjdo strinjali, da je gradnja in upravljanje kanalizacije izključno domena graclbene stroke, l'a do-dalni nadzor s strani KPopraval-ja oseba, ki je pi^ poklicu sanitami tehnik. Edini univ. dipl. ing. gradbeništva na KP. z dolgoletnimi izkušnjami na tem podn^čju pase ukvarja s pogrebno službo in to z individualno pogodbo. Narobe svet. Rezuhati takšne organizacije .se txJraiajo na terenu, kot ludi pri vedjio višjih cenah komunalnih storitev. Povdarjam.dav tem primeru ne gre 7Ji privatna sredstva direklor-ja KP ali župajta. temvečso to javna sredstva, zato želim jasen odgovor. To problematiko bom kol svtfinik MO Velenje iznesel tudi na svetu MO Velenje in bom o tem preko tednika Naš Čas ob- veslil javni-kst. Mlvan BlazMek Razmisijanja v predprazničniii dneii Hitro se približujejo praznični dnevi, to je za/nalípovs^xl. Pričenja .se vsakoleln i vrvež na ulicah in pK> trgtîviiuh. Ljudje so vsako (eto v tem obov, pričak^Tvanj in načrtov/a pri-h(xlnosi. Konec letuje pc^trebn«^ .«e toliko postorili, pisati voi^ihiiee... Pravje. da se v leni času ^pi^mn-Imo tudi vseh listih, ki jim nI dano, da bi sc lahki) pridružili vrvežu na ulici. Med množico jih ni možno najti, ker gre "/amanjc«< življenje mimo njih. Sleherno aťico dneva preživijo ob svoji hutlo bi^lni ženi. mami, očetu, babici. oia>ku... Le s tcžavoscov svojih bt)lnih. Bolniki nikakor nc želijo biti sami. pa čeprav le kratek čas. Morda se bo kdo vprašal, kje pa sploh li ljudje? lukaj med nami. sostanovalci v bloku, sosedje v ulici. morda nekoliko pozabíjeni sorodniki, nekdanji sodelavci... Hilri tcmpt> življenja je najvcčkial razlog, da o leh slvareh ne razmišljamo, jih morda ne opazimo. sc Jias ne dotaknejo, V življenju jc ptimembno, da sc znamo kdaj ustaviti, se morda nekiv liko /anjislili, da s svojo prozornostjo, obiskom, poklonjeno urico svcv jega časa. razveselimo boUiega in njihremenjujejo z mislimi o lem. kaj reči hudo U">lnemu, kaj če jih bo izdala lastna žalost - solze ob bolniku, morda zgolj strah pred s(V>čanjem z lastno umrljivostjo. Bolnika in svojce obi^enio takrat ko lo resnično želimo in čutimo. Upoštevali pa jc ptîtrebno tikli dejstvo. da prihajajo dnevi, ko bolnik preprosto obiskov ne z.morc. uior-da pa tudi ne ÍmU sprejemati, Bot-nik«"»va odU^čitevnaj Ki spi^lovana. Kadar prihajamo k bolniku bodimo predvsem dobri poslušalci v.sega. kar so nans bolni in njihovi svojci pripravljeni povedali. Mibo-nîogovoriliobdrugih priložnostih. Bolniku giworinio k stvari, ki jih resnično verj.imemo. Vsako še tako dobro namcm opazovali in tudi ocenjevati. Predpraznični čas jc ludi ča^, ko potujejo lepe želje in misli na voščilnicah, po vseh količkih sveta. Pojavi se mortla ziidruga, kako Želeti sreče in zdravia družini, ki ima doma hudo bolnega, llidi v teh družinah se nahaja sreča, čeprav je bolezen celotni diwin i dala poseben pečat. Srečo znajo poiskali v čisto preprostih. m;ijhnih stvareh. Srečo prinaša morda žc sanîo dobn^ prespana nočbrezicžav, morda je lošc en dan,ki jim jc dan, da ga preživljajo «skupaj, morda zaužitje nekaj i^lic hrane, ki jc bila pripravljena z veliko Ijubczjiijo... Bolnemu in njegovim lahko pošljemo voščilniai. na kateri preprosto povemo, da iTiishnio nanje, da upamo skupaj z njimi, da jim želiimn lia bi zbrali dovolj moči. da bi lahko premagovali težke preizktiŠJijc s kalcrinti sc soočajo. PraBiični dnevi pa so še pi^icbcj težki za ljudi, ki so izgubili svojo ljubljeno osebo. Pt>gosio jih spominjajo na različna skupna doživetja, ki so jih preživljali skupaj s pokojnim. sedaj oslajajo sami. Oilcii v črnino nam sporočajo, da so v procesu žalovanja. Proces je iahko di>lg. včasih traja ves preostanek življenja. Sprejmimo žaliijc>čega z vso nje-govti žalostjo, ponudimo mu svojo roko, dajmo mu vedeli, da seno ga pripravljeni poslušati, tolažil z naše strani ne polrebuje. 7a\ žalujočega jc pontcnibno, da ima možno.^l izraziti svoje občutke, da jih ne za-ki^pljc globoko vase. dovolimo mu žalovali na njcgiw način, značilen samo zanj. Čas, ki prihaja je kol nalašč, dasc oglasimo ludi pri teh. globoko ranjenih ljudeh, 7. našo podporo in ljubeznijo jim bo morda nckoč zopet uspelo začutili iskriw upanja in žarek sonca, ki bo posijal ludi za njih. Phil Bosnians pravi, da dobri časi ne padejo v, neba. Dobre Čase si lahko naredimo sami, vendar ne z denarjem in tehniko, marveč s srcem in dobn^lo. Le dobri ljudje tielajo di>bre čase: če vlada tlobro-hotnost. če molči nasilje, če se blaginja deli. če se ljudje imajo rasU7vila od prijiileija Ovgcna PeroSc • Egija. Ker se žal nisem mogJa udeležiti njegovega pť)grcba. «icm v teksiu iiiircdilii tiupako, na kalero so mc opo/j>rili Cgijcvi sorodniki. Ti so sc namrečvve-likem številu udeležili pc^greba. sploli tisti s Primorske, pi^skrbeli pa »o ludi za lepo slovo kxl Egija. Za napako, do katere je prišlo, ker sem zaupala Ic ustnemu izroCifu prijateljev, ki »i m po^^rebu bili. se jim iskreno opravičujem. ■ Bojana Spegel hOrOSKOP OVEN 00 213. PO 21.4, $e bosle kot v deveUh nebesih, ko vam bodo peli hvalo in vas kovali vnebo Zdelose vam bo, da je powrijen velik del vaSega truda Pa ne bo Cislo tako. Že v naslednjih dneh vas bo náa novica povezana z vašimi najbližjimi, popolnoma VT^Ia \i (ira. A le za nekai trenulkov Ko boste va-ieli V2sl( vsvojerc^e. bo kmalu spet zavladal red BIK 00 11.4. 00 10.5. Zelje bodo veliko večje od moâiosti, da se vam vse. kar si boste v naslednjili dneh želeli, tudi uresniči. Postati boste morali veliko boli skromni, sicer se vam kaj lahko zgodi, da bo i\o vse narobe in da se boste poCutili iz dneva v dan slabše Veselite se drobnih stv^n, precej lepše vam bo In pazite na zdravje, ki bo zelo ranljivo PVOJĆKA 00 21.5. DO 21.6. Uspelo vam bo, da si boste izpolnili še eno veliko željo. To vas bo napolnilo zvelikodobre volje, tresli pa jo boste tudi naokrog Partner bo naravnost umival v vali dru^i, sploh pa Si bosta v nasledndti dneh privoščila nekaj ^ari. ki sta si jih 2e dolgo želela. V službi ali šoli bo vse teklo tako kot sle predvidevali Opustitev ene od^Kodljivih razvad pase vam bože kmalu obrestovala. RAK OD 22.6, DO 22.7. Vsi okoli vas se bodo pritoževali nad lempom življenja in hitenjem, ki da jih preganji Vi pa boste modro molčali. Ugotavljate namreč, da je še sreča, da iabko hitite m veliko delate, saj vas po malem že skrbi za prihodnost Partner bo precej nervozen, kar vam bo pričelo rahliati živce. M, ki Imate otroke, boste duševni mir našli v njihovi družbi, drugi pa daleč od doma, med prijatelji. lEV OD 23.7. PO 23.8 Nevoščliivost m lepa Čednost, zato nikarne otresajte i njo preveč na glas. Lahko se vam grdo maščuje. Dobro bi bilo, če bi spoznali, da se mora prav vsak sam potruditi za svojo srečo. k\ pa še zdaleč ni ne v denarju in ne materialnih dobrinah. Naizveni še tako banalno, imate veliko srečo, ker rmate zdravje. Čez tega se res ne boste mogli pritoževati DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Trma je sicer grda čednost, a vam prav z njo uspeva, da izpeljete načrte, ki se mnogim zdijo nori. Predvsem pa n^zvedljivi Vnaslednjili dneh boste več kot uspešni pri lem, zâtosi boste lahko že kmalu privoščili tudi tisto, po čemer že res dolgo hrepenite Partner vas bo občudoval in vam to tudi pokazal z obilo pozornosii ter riežnostl. TEHTNICA OD 24. 9, DO 23.10. Dobro bf bilo. če bi si pridali. ka[ pravzapravzveeljem počnete in kai vam krade živce In notranji mir imate namreč vse možncsb, da se vam življ^je spremeni tako, kot s^ii želite [ê majo voljein predvsem poguma boste potrebovali, pa bo že sse steklo. FMer vam bo poskušaj odpreti oči, a boste v vsaki njegovi besedi čutili sovražno razpoloženie. Pa sploh ne bo tako. ŠKORPIJON OD 24.10. DO 22.11. Iskali se boste kot že dolgo ne Zdelose vam bo, dane aia-te ne prav govoirti in ne prav odreagitati Še pri izbiri obleke boste necNjIočni Vendar bo to trajalo leše nekaj dni. potem pa bo nekdo, ki ga boste spoznali v nasledniih dneh. poskrbel, dase boste našli. Iz simpatije zr^ zrasti kaj več - in to več kot le dobro prijale[is^o STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Pri delu boste dosegli povprečne rezullate, kar vas bo morilo. Želeli boste veliko več m če se boste resničrío potrudili, vam lahko uspe A pri tem bodite pazliivi, saj ne bo šlo brez zamer sodelavcem Nekdo od njih je lahko zelo maščevalen, zato se mu izogibajte vvelikem loku S parl-nerjem bosta preživljala bolj tihe dneve in na trenutke se vam bo zdelo, da si nimata več kaj povedali. Vzrok poznate, kajne'' KOZOROC OD 23.12. DO 20.1. Movice ne bodo tako slabe kol ste jih pričakovali Čeprav se trudite, nekako neznale razmišljati bolj pozitivno Pa dobro veste, da je to prava pot k novemu začetku. Poskušali boste najti še kakšen izhod, ki bi bil bolj enostaven In vam ne bi povzročal prevelikih travm aradi spremembe načina življenja. Sorodniki vas bodo prijetno presenetili, razlogov za srečo pa bo še več. kot ste pričakovali VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Le kai ste mislili, koste priiateljem v obraz povedali, kaj si mislite o njihovih dejanjih Lahko ste pričakovali vse tisto, kar se bo Ugajalo v naslednjih dneh Sedaj se pnpravite na vihar, ki ga bo sprožilo vase po svoje sebično obnašan;e Naivno je pričakovati, da boste lezbesedami uspeli spremeniti svet m ljudi v njem Morda bi bilo bolje, če bi se konkretno dogovorili, kaj bo kdo od vas prispeval da rešite trenuten družinski razplet Veseli december vam bo krepko osušil denarnico. Nehote. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Ko se bodo vsi dtoli vas že pogovarjali o silvestrovanju, boste vi z mislimi pri mrogo bolj resnih stvareh Želeli si boste veliko, a ne zase. za tiste, ki jih imate radi Upanie je pol poti do uspeha m kaže, dase bo vendarle izteklo bolje, kot trenutno še pričakujete Zimska nezainteresiranost in nave-fičanostsebolotllatudivas Poiskati boste morali ventilzasproščanje Najto ne bo pretirano hranjenje in kreganjei Partner je nanreč že n^j časa precej naveličan. Ilustracije Pia Da zdravi veseli bi dolgo živeli v mcsccu grudnu, ko je dan najkrajši in vcvcri ob lopli lako prijel no dol^ in U^pli» jc najlepši čas /a lynarjcnjc oxirc'Jma /a iiat^iranjc novih moCi, ki jih žc kar kmalu po novem letu vsi lako zelo poinít>ujťmo. V icm mesccu je mt>rd;i prav /a\o na kupu veliko lepih praznikov, ki jili lako otroci koî ludi odrazi) z ne.sirpnostjo pričakujemo. Praznovanjsi se pričnejo ?c (). dcccmhra z Mi» kiav/ćem (v rudarskih krajih 4. decembra s jvv. Barbaro) in kí^nčíljo 6. januarja na sv. Iri kralje. Vmes pawíscvcda^'praznovanje sv. Lucije (13. dccember), 25. dccombra božiCa kol največjega družinskega praznika, sv. Stefana decern bra}, iienljanže Vega (27. december), icpcžnega dne. ki ^ Casitjo zlasli oiroci na dan ttecembra in seveda silve&lrt^-vo ter ncwo lelo, Daneiv vedno praznujemo wíinoich praznikw, nekatere p»ni,ivnoo)>ujamo. nekatere pa praznujemo vseski'^zi, brez vsiljen ill prekinitev. V Salci^ki dolini oziroma povsod lam k}er set doma rudarji, fn^ se decembr.ska praznovanja pričela ^ pred miklavževanjeni, loje 4. decemhrn, na ^i>(Í sv. Barbari», kije zaiííinica rudarjev. Na la dan so rudarji do konca 2. sve-lovne vojne tudi pri nas prii^nova-li svoj stanovski praznik. Na god sv. Bart>arest>?e j^nid 1. svvlovno vojno imeli velenjski rudarji dela prosi dan, ki « je zaCel z rmk) v cîe kanijskl cerkvi sv. Jurija v Ška-laii (nameslo orgel je pri ma.íi igrala rudarsk:j godba na piltala). nadaljeval s slavni^sinii povorko rudarjev, (hI kateri)) .so nekateri že bili obleCeni v.sia\Tic»lne rudarske uniforme in konCal na velenjskem osrednjem trgu s slavnoslnim /btv rovanjem. PrazjiiCen dan sov Velenju zifkljuCiti s ples(tm v Rakovem hole tu. Na A'onu Skalske cer-kvv. ki so ga kupili velenjski rudar-ji je bil napisan na.slednji verz: »Sv. Jurij varuj SkaLske te župlja-ne. in Sv. Barbara rudarje lehi vdane.« 6. dt>evnibr» Jcj^ihInv, Miktav/ži (Nikolaja), ki med ljudmi velja 7a najbolj priljubljenega zim.skega svetnika. Se zlasli se ga veselijem olrix'i.saj jcsv. Miklavž listi svetnik, ki jih obdaruje, jih nagradi vji njilK>vopridnaM,ajih ludi prepusti kaznim svojih spremljevalcev - parkljev, če nis<^ pridni. O sv. Nikolaju ni zanesljivih zgodovinskih poroCil in nekaj pt^daikov o njem lahko izvemo le iz legend. Seveda ima m i klavire va nje sv<îjc korenine v pť^anskjh ^cgah inve-nwanjih, ki jih v novembrskih in decembrskih dneh pozna ves in-íítwropski in celo ncindocvropski svet. ki pa s.sv, MikJavýem nimajo niC skupnega, /.a svt^jega Zii-veinika stí si ga izbrali momai);. trgoNxi, ^ludenli, mlinarji, peki, mesarji, pisarji, tkalci. Oilvelniki. lekamarji,voskarji, delavci v kam-noloniih, knijaCi, ílosarji. celo tatovi, berači ter mlada dekleta, ki si ítíúp moža, neveste, ki.se pripis nííajo za sretno poroko, in žene. ki si želijo otrok. Po legendi naj bi sv. Nikolaj iri hcerc siromasnega mo?a reSil sramotne u.sode, ko jim je ponoCi skozi okno jiorinil tri kepe zlata in jim tiodaril doto. da so se lahktf omožite. (.')d tod sega, da otrokom ponoči prinaša da rove v nastavljene posode. 13. dťceinhrajťgodsv. Luciji*, ki .si jepo legendi iztaknila oei. da bi se ognila nadle?4iemu snubcu in ohranila deviitvt>. Že od 14. su^lei-ja dalje se zalvpadal 7. najkrajšim dnem v letu in ljudska vera je pove?ala ugaslo lu«.^ njenih oslepljenih oCi z ustrezno doJgo nočjo zimskega sončnega izbrala. L-ueija meil drugim velja kol zavetnica šivilj. 25. decembra Jc lioí^.ič, pra/.nik Kristusovťjí« rojstva, ki pa se v Cerkvi ni zlahka uveljavil. Dolgo se niso mogli spt^razumetl. kdaj naj bi bil dan Kristustwega rojstva, nazadnje sc^ se vendaric od-k>čili za noč od 24, na 25. december. Ta čas s« je pi>kril s poganskim praznikom rojsiva nepře ma-ganega Sonca. Kersi> prazntwanje rimskega zimskega kresa enako veselo praznoval; iakop<5gani kakor krisijani. se je Cerkev tem raje odk>čila za ta dan, ko naj bi veseli dt^^dek Kristusovega rojstva prekril |^>ganski spomin mladega Sonca, Cerkev je tudi upala, da bo z nov im praznikom pregnala glasne poganske obhode saturnalij (od 17. do 23. decembra) in januarskih kalend (1. januarja), kar pa ji ni pop(.>lnoma aspeto. Božič je dolgo ostal praznik, ki so ga obhajali samo v cerkvah, od 14. stoletja dalje ga srečujemo tudi v i^*nikih samostaniluSele barok in p rot i reformacija pa sta t^^o^ični praznik približala družini in prenesla cerkveno praznovanje v mei»Čanske in kmečke domove. S kolednííkimi igrami, èudcwiiimi božičnimi pesmimi in /jaslicami je p>stal božič - polegvelike noči - največji pra/nik većini Slovenccv. 26. urudna UiKluJe sv. Slefan, ki fifl Cerkev slavi kol svojega prvega mučenca. Ev'angelisi Luka v Apostolskih delih poroča, da je bil Stefan diákon v Jeru/alemu in je skrbel za siromake. Pri lem je tako uspesno ozjianjal Kristusov nauk, da so ga íi^idje obsodili na smrt in kamenjali. Ljudsko izroči lovseverni in srednji Evropi pa pi^zna sv. Stefana tudi kot za-veinika konj in živine nasploh, kar pa seveda nima nobene zveze z njegovim življenjem in smrtjo. Verjetno je moril zamenjali in izriniti neko pogansko božanstvo, ki je indoevn'ip.skim ljudem varova- VošćrVft/ca s konca 19. stofetja lo konje in mim. Stefan je pt>p(^t-noma nadomestil svojega pt^gan-skega j^rednika in v očeh ljudi prevzel zavetniSm^ nad konji. To za-vetništvo je rcnjilo tudi vrsto značilnih svetostefanskih šeg in (Običajev, txl katerih pase jih je ck» danes Ml ohranilo le malo. Na Stelancivo v cerkvah blagoslavljajo tudi vodo in besedilo obcjj obredov pa nima nobene zveze s sv. Štefant)m, lemveč je povezano z živinoreji! in pc»ljcdelsivi>m. Sv. Štefana najpogcwteje upodabljajo s prizA">rr«m kamenjanja. diakcv na. ki nosi v gubali .svi^je obleke kamne./apaln^nast^siga izbrali s<îdarji. kočijaži» zidarji, konjski hlapci, krojači, kamnoseki, tkalci, tesarji, velja za prřpn^ánji-ka proti obsedenosti, glavobolu, proii Mečinam zaradi ži>lčnih in ledvičnih kamnov, priporiKajo se mu tudi za srečno smrl in 5e danes je seveda zaščitnik konj in živine. 27. grudna evangelist Ji)* nt% ki je bil med apostoli .tezusu najljubij. V času cesarja Dioklecijana so ga baje vrgli v sod vrelega olja. a je o^Vdi nepc^šktnl^wan. Cîrk Arisu>med pa je pL«tavil prcdenj ča.^0 za-sirupljenega vina in mu rekel, da sprejme krSčaasko vero, če jo spije in ostane ?iv, Janez je vino blagoslovil in ga brez Škode izpil. Legenda pravi, ^lase je iz čase izvila strupena kača. zato se Janez upíxJabjja včasih s keiihom in kačt), včasih pa y orlom, kot prispodobo evangelija, ki ga je na-pis;i]. Ibdi la svetnik je verjetni) izrinil neko predkrsčansko izročilo, saj so indtwropska ljudstva v tem zimskem obdobju obhajala obrede, katerih središče je bil napt>j bogovi^m. in s\'. Janez je bils svojim keiihom kot nala.^č. da pt)časi izrine pogan.ske pivske šege. Cerkev je uvedla blagosk>vvina in ga povezala z ljubeznivo osebne«!jo sv. Janeza.'tudi na Slovenskem se na ta dan blagoslavlja vino. ki se zato imenuje .^enijanževcc ali ''svetega Janeza žegen". 28. deccmbm Jc l^ámuliva, nedolžni otroci ali lepe/iii dan. Pr* volno niso tepli otroci, ampak dcv rasčajoči fantje in tudi odrasli možje, in lo predvsem dekleta in mlade žene. Udarci s Sibo so p) vereivanju naših prednikcw pri-na-^Hli blagiwlov in rodniM,zatost'í jih ženske, če ne že željno, pa /j-lo piUrpežJjivo in voljnih prenašale. Očitno je. da gre pri udarcu za magično dejanje, ko naj bi življenjska moč. ki jo hrani rastlina, prešla na človeka. Iz iste želje si je človek z^el krasilisvoje bivališče z zimzelenim rastlinjem in ista ž-elja liči ludi v t>o/jčnem drevcîscu. Vsrednji Evropi se je tepežkanje uwtjavilo na dan nedolžnih oirc^k. .saj je Cerkev želela magični smisel lepežkanja zamenjali s jx:da-goškim in krščansko - etičnim smislom. Cerkev je želela s tem zatřeli star poganski vpliv, a ni u-spcla in tako otrtxri Se danes te-pežkajo doma in po tujih hiiah. olRîke tepežnike pa je treba ob lem tu^ii obdarovati. Nekdaj so velenjski otr(.xrit>b tepc?kanju govorili mislednje besede: »Re^i se. re:^isc starega lela,ve.seli, veseli se níwega leta.« Na AJdnji dan lelu. 31. ^ruclna, Je god sv. Sitveslru, papeža, za čigar vladanja se je rimski cesar Konstantin spreobrnil h kr^anslvu. Upbah pa drži v roki tudi ključ, ki ga razlagaji^ tak(5, da z njim paČ odklene novo lelo. I. Januarja Je novo leto ter Marijin j)r3)/Jiik In praznik ol)rc/i>va» nja (rospiKiovega oziroma osminu Gospodovega rojslv». saj jebil osmi dan po rojstvu, lako kot vsi židovski otroci, obrezan tudi Marijin sin, kije dobil ime Jezm. kar pomeni: Jahve oda'.^uje ali kraj^\ OdreSenik. Od t. januarja leta 1968 dalje, se na predk^g papežii Pavla VI.. prvi dan ncwega leta obhaja tudi kol "Dan miru'\ 1. januar kot z-ačvlek novega leta pa je že leta 46 pred Kristusom do-k)čil .lulij Cezar. Ko so v Rimu v krščanski dobi uvedli bi^i^čni praznik, se je pomaknil začetek novega leta na Ivžič in Sele papež Ino-cencij XII. ga je leta 1691 zcfpct prestavil na I. januar. Cerkveno leto se začenja s 1. advent no nedeljo. lako da Cerkev s '"civilnim" novim letom nima prawitprav nobene zveze. Staro rimsko novo leto so spremljali sprevodi na.rn/nik "svetili treh kniljev*' imenovan tudi "tretji božič", ko Cerkev stavi "epifa-nijt^" oziroma "razglasenje Cio-spodovo". Ta praznik je rimska Cerkev sprejela zete» in danes z njim končuje "božično dobo", s katero je dala p<'>ganskim •'volčjim" nočem novo, blago krSčansko vsebino. Večer pred praznikom svetih treh kraljev je "tretji svvli veC^er" in x'sese dt »gaja kakor na večer pred božičem, samo polnočnicc ni. Stara navada je bila tudi blagoslavlja nje sob po hišah, in kjer je duhiw.^'inala t)la-gtwiov začela opuičati, ga je prevzel hiini gospodar in med tem di^mačim obredt.>m na vrata s kre-ák\s (remi križiz-aznamoval začetnice svetih treh kraljev in leinico novega leta. Napis ostane na vratih do priltodnjtga leta. Mdk 14 TV SPORED «»^AS 6. decembra 2001 ČETRTEK, 6. december PETEK, 7. december SOBOTA, 8. december NEDEUA, 9. december PONEDEUEK, 10. december TOREK, 11. december SREDA, 12. december SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Male sive celice, kviz 03.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Avstralska kronika, Ô/12 11.30 Obiskali smo....11/17 12.00 Razjedi sloverfskih vrhov 12.30 4x4 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Napovedniki, vremenska panorama 13.30 Večerni gost 14.45 Mario 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Boris, kratki igrani film 16.55 Na linili, oddaja za mlade 17.45 Humanislika 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika TV dnevnik Jport, vreme 20.05 Tednik 21,00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.40 Vreme 22.50 Podoba podobe 23,20 Human isti ka 23.55 Dosežki SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 09.00 Videos potnice 09.30 Kašmtr-vojnavr^ij. dokum. oddaja 10.20 SPvalp.smiJč..SVSL (Ž), prenos 11.50 SP v biatlonu, sprint prenos 13.15 TVprodaia 13.60 SPvbiatlonu. s(»int (M), prenos 15.40 SPvslp.smue..SVSL (2), posnetek 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Ženska, 10/10 18.00 L'orange de Noel, franc. Rim 20.00 Športni film 20.25 SP v rokometu (Ž)- Slovenijailtalija, posnetek 22.00 Šoferja, ^18 22.50 Sužnji undergrounde. amer, film 00.15 Akcija!, 7/14 01.05 Videospotníce 09.10 Dragon Ball. ris. serija 09.35 HfošČeborgi, mlad. senja 10.00 Vsiljivka, nad. 10.55 Orni biser, nad. 11.50 Prepovedanastrasl, nad 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti milijonar 14.05 Zakon v Los Angelesu 15.00 TV pnxJaja, nan. 15.30 Oprah show 16.25 Prepovedana strast, nad. 17.20 Ůmi biser, nad. 18.15 Vsiliivka. nad. 19.15 24 ur 30.00 Raztresena Ally. nan. 20.55 Prijatelji, nan. 21,30 Seks v mestu. nan. 22.00 Zahodno knío, nan. 22.50 Trije, nan, 23.40 M.A.S.H,. nan, 00.10 24 ur, ponovitev Hmnmí% S7 02 09.00 Odprla tema, pixnDvitev oddaje 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Na obsku... pri Jožetu šaleju 11.10 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Mladinski program- Mladi upi 18.55 Nai spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Košarka, posnetek tekme, Pivovarna Laško Mlekarna Kun in 21.30 Beli panino. zabavno- glasbena oddaja 22.45 Regionalne novice 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videostrani SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Duhovni utrip 09.00 Fraiji dol, 8/23 09.25 Oddaja za otroke 09.50 Boris, kratki igram film 10.05 Na liniji, oddaja za mlade 10.30 Humarvslika 11.05 Dosežki 11.25 Sk^venski magazin n.55 Dr. Ouinnova, 14/29 13.00 Poročila, ipoil. vreme 13.45 Čari začimb. 6/20 14.15 Prviindmoi O^i dan 15.(K Vsakdanjih irr praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročna, iport. vreme 16.45 Medved se zgodai zbudi 17,05 Iz popotne lorbe 17.45 National geographic, 4/i O 18.45 Risanka 19.0 Kronika 19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.05 Vrtičkarji. tv nad. 20.35 Deteljica 20,45 Poljub v Glasgowu, 4/6 22,00 Odmevi 23,30 KuBura 22,50 Polnočni klub 00.00 National geographic, 4/10 SLOVENIJA 2 08,00 Vremenska panorama 08.50 TV prodaja 09.20 SPvalp.smuč.,VSL(Ž), 1, vožnja 11.00 Vremenska panorama 11.50 TV prodaja 12,20 SPvaip.smu6,.VSL(Ž), 2. vožnja 13.20 SPvbiatk)nuštateta4x 7,5 km (Ž), prenos 15.00 Videospotníce 15.35 Stoletje odltfilij. 7/10 16.30 Rad imam Lucy 17,00 Med prijatelji, 1/13 17.55 Breathing lessons, amer, filrn 19.30 Videospotníce 20.05 Sloves. 11/11 21.00 B^ščinúedaKurti2an,8/9 22.00 Zaveza, amer, film 23.40 Ljubimkanja in nogomet. 3/7 00.30 Iz síovenskih jaz klubov 01.30 Videospotníce 09.10 Dragon Ball, ns. serija 09.35 Hroáčeborgi. mlad. serija 10.00 Vsiljivka. nan. 10,55 Čmi biser, nan. 11.50 Prepovedana sirast. nad. 12.40 Lepo je bili milijonar 14,10 Zakon v Los Angelesu 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah shûv^ 16,25 Prepovedana strast, nan. 17.20 Omi biser, nan. 18.15 Vsiljivka. nan 19,15 24 ur 20.00 Ognjenoobzoíje. am. film 21.50 Pnvid zločina, nan, 22.40 Triie, nan, 23,30 M.A,S.H„nan. 00,00 24 ur Icanall a? 09.00 Dobro jutro, infomiativno -razvedrila oddaja 10,00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10,10 Beli pianino, ponovitev 11.25 Košarka, posnelektekme. Pivovarna Laško: Mlekarna Kunin 12.55 Videostrani 18,00 Vabimo k ogledu 18,05 Regionalne novice 18.10 Športni blok 18,15 Miš Maš. kontaktna oddaja za otroke 18.55 Vabimo k ogledu 19,00 Naj spol dneva 19.(B Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Znani obrazi 20.30 Skrbimo za male živali- prehrana in bolezni 21.10 Ljudje Evn^: Okolje, dok. oddaja 6/20 21.20 Regionalne novice 21.25 Športni blok 21,30 Vredno je stopili noter • obisk v Mestnem muzeju Ljubljana 22.00 Iz oddaje Dobro jutn:^ 22.50 Vabimo k ogledu 22,55 Na) spot dneva 23.00 Videostrani SLOVENIJA 1 08,00 Odmevi 08.30 Zgodbe iz školjke 09.ÛO Gulimišek 09.25 Radovedni Tacek Û9.40 Male sive celice, kviz 10.35 Hans m Gluck Jilm 12.00 Tednik 13.00 PoroCila. šport, vreme 13.25 Mostovi 14.25 Pod piramido, tv Maribor 14.55 Breatiiing tessons, amer, film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Grdi raček Tine, 1/26 17.10 Tmovorobldovje.S/8 17.50 Navrtí) 18.15 Ozare 18.20 ZvsehkoDcevsvela, 4/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19,30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Vrtičkaiji, tv nad 20.30 Balzac, 1/2 22.05 Obiskali smo,.., 12/17 22.35 Poročila, šport, vreme 23,10 S(^ranovi. 13/13 00.00 Trideset let pu^olovščin in ljubezni, dokum oddaja 00,50 Z vseh koncevsveta, 4/13 SLOVENIJA 2 06.20 Videospotníce 08.55 Raymonda imajo vsi radi. 12, del 09.15 Murphy Brown. 24/24 09,45 TV prodaja 10.20 SPvalp.smuč..8mLik (M), přenos 11.50 SPvbialk)nuštafete4x 7,5 km (M), prenos 13,35 SP v smuć. Skokih, prenos 15.30 Jasno in glasno 16.25 Narodno zabavna glasba 16.45 Liga prvakov v mkomelu -Celie Piv.Laško:CSKA, prenos 18.30 SP v rokometu (Ž)- Sloveniia:Urucjvaj. prenos 20.05 Vesela deklica iz Pertha, opera 22.05 Praksa. 61. del 22.50 Sobotna noć 00.50 Videospotnk:e isn^.TTXiT J 07.50 TV prodaja 08.20 Slonček Benjamin, ris. serija 08.45 Princesa Sissi, ris. senja 09.10 Dragon BalL ris, serija 09.35 Hn^sčeborgi. m fad. serija 10.00 Jezdeci senc, ris, serija 10.30 Možje v čmem. ris, serija 11.00 Pasji policist, nan. 11.30 MladiHerkul, mlad. serija 12,00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverjeno 13.45 TV dober dan 14,40 Zakon v Los Angelesu. nan. 15.40 Prva izdaja, nan, 16.30 Možje v belem, nan. 17.30 Severne luči, kanad.amer. film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Ijpanjeostane. amer, film 23.15 Moj ata. amer, film 01,00 24 ur, ponovitev ar SLOVENIJA 1 08.00 Živžav 09.55 Promenádní koncert 10.25 Pomagajmo sL tv Koper 11.00 Afrika, 4/13 11,^ Ozare 11,30 Obzoriâduiia 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13,10 Vremenska panorama 13,25 Balzac. 1/2 15.00 Nova Zelandija 15,30 Lingo, tv igrica 16.00 Cari začimb, 7/20 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.45 Alpe, Donava, Jadran 18.15 Razgled t sk>venskih vrtwv, 3/4 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes Zrc^o tedna 19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.05 Maiio 21.50 Inteivju 22.45 Poročila, šport, vreme 23.05 Zgodbe o kniigah 23.15 John Lenon. amer, lîlm 00.55 Razgledi sk)venskih vrtK)V.3/4 SLOVENIJA 2 07,15 Videospotníce 07.50 Blišč in beda kurtizán, 8/9 08.45 Policija na naši sU^i 09.20 SPvalp.smuč..SL(Ž},1. vožnja 10.05 SPvalp,smuč.,VSL(M), 1. vožnja 11.30 Športni film 11.50 SPvalp,smuč..SL(2), 2. vožnja 12.50 SPvalp.smuč.,VSL(M), 2, vožnja 13.35 SPvsmuč.skolyh. prenos 15.30 Evrogoj 16.30 SPvbiatk)nu.2asled. (Ž), posnetek 17.15 SPvbialkjnu.zasled. (M), posnetek 18.20 SPvrokomelu{Ž)-SlQvenija:Norveška, prenos 20.05 Hladna vojna, 1/12 20,55 Napovedniki 21,00 Homo turlsticus 21.30 Končnica 22.30 Trnu [jčica. balet 00.15 Videospotníce 07.50 Tv prodaja 08.20 Slonček Benjamin, ris. serija 08.45 Phncesa Sissi, ris. serija 09.10 Dragon Bali, ris. serija 09,35 Hroščeborgi, mlad, ser^a 10.00 Jezdeci senc. ris. serija 10.30 Možie v čmem, ris. serija 11.00 Pasji polk:isl. nan. 11.1^ MladiHerkul.miad.serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Divja sroa. amer, film 14.40 Otroški zdravnik, nan. 15,40 Gorski zdravnik, nan. 16.40 Možje v belem, nan, 17.40 Robin Hood, amer, rts, f. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21,30 športnascena 22.15 Trobentač, amer, fîim 00,30 24 ur. ponovitev 37 4e 02 09.00 09.00 Miš Maš, ponovitev i 09,40 09,40 Vabimo k ogledu 09.45 Nai spot dneva 1 10.30 09.50 Znan) obrazi 10.15 Ljudje Evrope: Življenjski slogi, dokumentarna 1 10.50 oddaja 7/20 10.25 Videostran 1 11.10 18,55 Naj spot dneva \ 11.15 19.00 \i produkcije ZLTV • oddaja televizye Moj vkJeo Seinuaob Dravi 1 12.00 19.30 Videostrani 19.55 Vabimokogiedu/Oglasi 1 12.50 20.00 1040. VTV magazin. 1 12.55 regionalni informativni program 20,30 20 let ansambla Podkrajski fantie. i 13.55 posnetek 1. dela koncerta 1 14,25 21.45 Dilator, ameriški lilm 23.15 Naj spot dneva 1 15.15 23.20 Videostrani : 18.00 Miš maš, ponovitev oddaje Iz ponedeljkove oddaje Dobro jutro 1039. VTV magazin, regitftalni informativni program športni torek, športna informativna oddaja iz olimpijskih krogov Športni gost, pogovor. Gostje: Odbojkarska klub Šoštanj Topolšica Iz sredine oddaje oddaje Dobrt) jutro Oglasi/Vabimo k ogledu Ministrski stol, pogovor. Gost: mag, Franci But, minister za kmeti|stvo, gozdarstvo in prehrano jutro Videostrani SLOVENIJA 1 08.00 Uthp 08.20 Zn^o ledna 08.40 Pod piramido 09.10 fvledved se zgodaj zbudi 09.30 Pa^e popoldne 10,00 Dnevnik velikih mačk, 5/10 10.35 National geographic. 4/10 11.30 Návrtu 11.55 Z vseh koncev sveta, 4/13 12.25 Nova Zelandija, tv fvlaribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15,30 Podoba podobe 16.00 Dober dan. Koroška 16,30 Poročila, šport, vreme 16,45 Telebaiski 17.05 Radovedni Taček 17.20 Mc^a encrkkipediia živali 17.45 Recept za zdravo Življenje 18.35 Žrebanje3x3plus6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20.05 Komisar Rex, 9/15 20.55 Zločin, ki ne zastara 22.00 Odmevi 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 0800 Vremenska panorama 10,00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotníce 15,35 Sloves. 11/11 16,30 Rad imam Lucy 17.00 Medprijatelji,2/13 17,50 SPvaîp.smuô.SLiM). 1, vožnja 19.30 Videospotníce 20.00 Gospodarski izzivi 20.35 SP v alp.smuč. SL (M), 2. vožnja 22,00 Stoletje odkritij, 8/10 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Videospotníce 09,10 Dragon Ball. ris. serija 09.35 Hrosôeborki. mlad. serija 10,00 Vsiljivka. nad, 10.55 Cmi Ixser. nad. 11.50 Prepovedana slrasl, nad, 12,40 TV prodaja 13.10 Športnascena 14.05 Zakon v Los Angeiesu 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah shovkT 16.25 Prepovedana strast, nad. 17.20 Črni biser. nad. 18,15 Vsiljivka. nad, 19.15 24 ur 20.0 TVdoberdan.nan, 20 55 Sedma nebesa, nan. 21.50 Urgenca, nan. 22.40 Trije, nan. 23,30 fyt.A.S.H., nan. 00.00 24 ur, ponovitev ar SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Mostovi 09.00 Gulimišek, 5. oddaja 09,25 Radovedni Taček 09.40 Čarobni šolski avtobus. 28/39 10.05 Moja enciklopedija živali; lev 10.30 Receptzazdravoživljenje 11.30 Pomagajmo si 12.05 Kom)sarRe3(.9/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.35 Obzorjaduha 14.05 Zločin, ki ne zastara 15.00 Trkieset let pustolovščin in ljubezni, dokum. oddaja 16.00 Prisluhnimo lišini 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo 17.00 Čarovnikova hiša. 1/12 17.45 Človek ofHca, 4/6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Tirani, 12/13 21.00 iVfluaino 22.00 Odmevi 22.50 Pravljica o zlati ribici, estonska drama 23.55 Človek optóa, 4/6 SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska panorama 10.00 TVprodaia 10.30 Vremenska panorama 14.00 TV prodaja 14.30 Videospotnice 15.05 Gospodarski izzivi 16.30 Rad imam Lucy, nan. 17.00 Med pnialelii, 3/13 18.00 Primeripcress, ang, film 19,40 Videospotnice Narodno zabavna glasba 21.00 Lisice, hrvaški čbhfm 22.10 Stovenskikralkifilm 22,30 Lovec na taiente, ital.lilm 00.25 Videospotnice 09.10 Dragon Ball, ris, serija 09.35 Krosčeborgi, mlad, serija 10.00 Vsiljivka, nad. 10.55 Cmibiser.nad. 11.50 Prepovedana strast, nad. 12.40 TVprodaia 13.10 TV doberdan, nan. 14.05 Zakon v Los Angeiesu 15.00 TV prodaja 15,30 Oprahshow 16,25 Prepovedana strasi, nad. 17,20 Cmibiser.nad, 18.15 Vsiljivka, nad. 19,15 24 ur 20.00 Preveneno 20.45 Soočena s preteklostjo, amer, film 22.20 Trije, nan, 23.10 M.A.S.H.. nan. 23.40 24 ur, ponovitev IcanMll 37 09.00 Rokomet, posnetek tekme. Prevent: Ceije Pivovarna Laško sa : 10,35 09.00 Dobro jutro, informativno i 10,40 • razvedrilna oddaja i 10.45 10.00 Vabimo k ogledu j 17.55 10.05 Naj spot dneva i 18.00 10.10 1040.VTVma9azin. ponovitev 10.40 20 let ansambla j 19.30 Podkrajski fantje. i 19.35 posnetek 1. dela koncerta \ 19.55 11.05 Videostrani 1 20.00 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novKe 18.05 Odbojka, posnetek 1 20.20 tekme, Šoštanj Topoišica : Olimpija i 20.40 19.30 Videostrani i 20,45 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Rokomet, posnetek tekme. Prevent ; Celje i 21.30 Pivovarna Laško 21,35 Regionalne novice i 22.00 21.40 Iz oddaje Dot^rojutm I 22.05 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Naj spol dneva i 22.35 22.40 Videostrani j 22.40 tekme, Šoštanj Topolšica ; Olimpija regionalni informativni program Športni torek, športna informativna oddaja Alletsko društvo Kladivar Celje Na domaČi grudi, kmetijska oddaja dokumentarni film SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 08.30 Doberdan, Koroška 09.00 Trojčce. 9/13 09.25 GnJI raček Tine, 1/26 09.50 Sprehodi v naravo 10.05 Čarovnikova hiša, 1/12 10.35 Lingo, tv igrica 11.00 Človek opica, 4/6 12.00 Titani. 12/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.40 Hans in gluck, film 15.05 Aklualno 16.00 i^oslovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Pod klobukom 17-45 Avsirafeka kronika, 6/12 18.45 Risanka 19.30 TVdnevnik, šport,vreme 20.05 Moje živijenje v rožnalem, film 21.30 Polni!!! 22.00 Odmevi 22.55 Simfoniki rtv predstavljajo 00,15 Avstralska kronika, 6/12 SLOVENIJA 2 08.00 Vremenska pan(^arna 10.00 TVprodaia 10.30 Vremenska panorama t2,20 SPvbiallonu, individualno 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Homo turisticus 16.05 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy, nan. 1755 Evroliga: Zadar;Kria Telekom 20.15 SPvbiallonu, individualno (Ž), posnetek 21.15 Etna, dokum. oddaja 22.45 Umori, 35/45 23.25 Videospolnk^e 09.10 Dragon Bali, ris. serija 09.35 Hroščeborgi, mlad. serija 10,00 Vsiljivka, nan. 10.55 Črni biser, nad 11.50 Prepovedana strast, nad. 12.40 TVprodaia 13.10 Preverjeno 14.05 Zakon v Los Angeiesu, nan. 15.00 TVprodaia 15.30 Oprah shovir 16.25 Prepovedana strast, nad. 17.20 Črni biser, nan. 18.15 Vsiljivka, nan. 19,15 24 ur 20.00 Obsedenost, amer film 21.45 Newyorška polkija, nan. 22-40 Trije, nan. 23.30 M.A.S.H.,rtan. 00.00 24 ur, ponovitev kanali ar 09.00 Dobro julro, informativno • razvedrilna oddaia 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Najspotdneva 10,10 1041.VTVmagazin. regk^nalni informativni program 10.30 Športni torek, športna inbnnativna oddaja 10.55 Iz olimpijskih krogov 11,00 športni gost, pogovor. Atletsko društvo Kladivar Celje 11.45 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18,10 Regionalne novice 18,15 Otroški program, V mojem košku je pa mavrica 18.55 Nai spot dneva 19.00 Videostrani 19,55 Vab^o k ogledu / Oglasi 20,00 Zakaj ukinjanje zdravniške komisiie v Velenju? kontaktna oddaja 21.00 Avtomobilsko zrcalo 4. oddaja, ponovitev 21.30 Odprta tema. kontaktna oddaja • Poti do uspeha 22.30 Regionalne novKe 22,35 Iz oddaje Dobro iutro 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Naj spol dneva 23.35 Videostrani 6. decembra 2001 MODROBIEILA KRONIKA 15 Pokanje petard naj bo obzirnof predvsem pa varno Ko si ljudje dajo duška v december smo /a kom lui ti. v čas, ki ga politu, i«l«vjlníh pred novoletnih srečanj, polnih trgovin in velikih pričaki»vanj, spremlja ludi pokanje ra/ličnih pínilehníéiilh sredstev, najpih gmleje petard. V Slovenci • tudi Šaleški dolini • noi>eiio vese> Ije, nobeno praznovanje in nt»-hen večji dogixlek ne mine hre/. te}>a. Za tisle, ki to počno, zna biti zabavno, /a nin<)>;e od ti« Ktih, ki ne, pa predstavlja pra* vo moro. Najbolj vneli uporabniki piro-lehničnih sredstev so mladi, žal jc med njimi tudi vse veČ olrok, ki se nc /iivcdajo ncvarnosii, ki jih prcdslavlja nepravilno ravnanje s pirotehničnimi sredstvi, »V poprct^u sc jc v zadnjem obdobju zgodilo 20 nesreč letno, kar 7i)odstoikovrnedpoškodo-vanimi pa je bilo oirok. Pmicdi-cc so raztiganinc, opekline, p(^kodlx'<)či in sluha. Na srečo na obmcičju Policijsko pastajc Velenje lakih posledic ^e nismo zabeležili, smo pa gmotno Škodo. Samo želimo si lahko, da bi bilo tudi v prihodnje tako, vc nd ar pa sc giedc n a i n te n • živnost uporabe teh sredstev v preteklih letih bojim» da se tudi pri nas lahko zgtxJi kaj podobnega,« pravi komandir Policijske postaje Velenje Rot>ert Videc. Je dovoljeno In ni dovoljeno ... Vsako leto pišemo, morda pa se bo enkrat Ic prijelo, daje pokanje s pirotehničnimi sredstvi dovoljeno med 26. decembrom in 2. junuagem, izrecno pa je uporaba prepovedana v strnjenih naseljih, v zgradbah, v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, SoI,ccrkva, kino dvoran, v prevoznih sredstvih in na površinah, kjer so Športne in druge javne prireditve in lam, kjer je naključno zbrano večje i^tcvilo ljudi. Po številu izvedenih pokov-v decembru-človekpomisli, kako v tem mesecu služijo prodajalci pirotehničnih sredstev in koliko denarja so v tem Času nekateri pripravljeni spustitj v nič. Vendar pa ni pravveliko trgovin, ki imaj(^ dovoljenje za prinlajo pirotehničnih sredstev, tako da si uporabniki »pomagajo« najbrJ^ tudi na druge načine. Uporaba pirotehničnih sredstev se je v Sloveniji skokovito povečala po letu 1992. Do takrat smo bili namreč odvisni od ilegalnega uvoza tclisredsicv iz drugih držav, zdaj pa ježe nekaj let vsa ta sredstva mogoče dobiti legalno v trgovinah. Kupci pa bi morali bili, vsaj teoretično, staicjši od 16 let. Prav zanimivo je, da IjuJje, ki hodijo po svetu tudi v veselem pred novoletnem času, nikjer ne slišijt> toliko pokanja kot ga pri nas. Morda je temu krivo prav to, da dolgo časa te pirotehnike pri nas ni bilo mogoče kupiti, zdaj pa, ko jo je, so rI dali ljudje dusk«i, Kako ravnajo s kršitelji? V.seeno pa se, tako vsaj pravijo policisti, ki se opirajo na število klicev, ici jih letno zabeležijo zaradi tega, zadeve počasi umirjajo. Kaj pa sploh naredijo?, da bi bilo tega manj? Da ljudje ne bi metali pciard tam. kjer je to izrecno prepovedano? Kako je s kaznovanjem? »Največkrat uporabimo lisit*) določilo zakona o prekiikili zoper javni red in mir, ki govori o nespodobnem vedenju rui javnem kraju. Cire za vedenje, ki Nova žalostna zgodba na Celjskem Nasilje med štirimi stenami Sredi minul^^a tedna so kriminalisti Policijske uprave Celje obravnavali žalostno /|^odbo. ki govene podlage, da bi lahko zoper kršitelja napisal predlog. Kadar tega nima,kadar prekršek ni dokazan, predloga ne moremo podati«. Kazen, če do nje pride, jc odvisna od tega, kdo je storilec, /a mladoletnike tudi kazni nimajo kakih hujših posledic. »Zato bomo (idslej predlagali v postopek ludi starše, Če bomo ugotovili, da je kršilev posledica opuščanja dolžne skrbi in vzgoje. Pri tem bomo ugotavljali, ali so nakup pirotehničnih izdelkov otroku omogočili starši, čc je bilči kršitev storjena po 22. uri, il Če so starši vedeli, da otrok poseduje pirotehnična sredstva.« ■ mena Krstlč - Planine Da Je lepše brez petard? Pred leti so policisti skupaj z meslno občino izvajali akcijo Petarde, lepše jc brez vas. Tisti, ki so jih imeli, so jih prinesli na pťístajo, v zameno pa dobili darilce. Iz leta v leto pa so jih prinesli manj. Lani samo okoli 200. Je morda vzrok ta, da je pokanje med vrednotami otrok zapisana precej višje kol denimo kakšna igrača ali sladkarija? Halo paketi pri nepridipravu V petek. 30. novembra, okoli 3. ure, zjutraj, je neznanec vlomil v trgovino lêlccîm, lasi M. I). iz Na/arij, na Foitovi v Velenju. Odnesel jc štiri kompleie mobilnih tclcíonov,v skupni vrednosti okoli 115.000 tolarjev. Zgorela drvarnica v torek, 27. novembra, ob je zagordov Lačji vasi na ^'jbmœju upravne enote Mozirje. Kljub intervenciji gasilccvje v celoti zgorela drvarnica lasi M. K. Škodo ocenjujejo na okoli lUOU.UUU tolarjev. Preiskovalci domnevajo, daje prišlo do požara zaradi kratkega Slika na električni napeljavi. Vlom v stanovanje V pelek. 30. novembra, med 17. in 17.40 uro, je neznanec vlomil v stanovanje L. Rvslanovanjskem bloku na Jenkovi v Velenju. Odnesel je kartico tekočega računa in dva potna llsia. Spet pred Rdečo dvorano V petek, 30. novembra, med 22.45 in 23.30, si jc neznani vlomilec znova dal duška pred Rdečo dvorane v Velenju. Vlomil jc v ne-xio, last lujke 1. B. in odnesel žensko torbico z dokumenti, čeki, plačilnimi karticami in mobilnim telefonom; iz ibize. last M. K. jc odnesel belo bundo in nahrbtnik z oblačili. S lalvino sta lastnika oškodovana zo okoli 200.000 tolarjev. V začetku prejšnjega ledna pa je neznanec na parkirišču na Kardeljevem trgu v Velenju vlomil v clio la^t M. ,|. in ukradel avtora-dijo, vreden 10.000 tolarjev. V noči na čeirtck, 29. novembra, je neznanec na parkirišču na Celj-ski cesli v Velenju z ostrim predmetom pt"»Škodoval tri pnevmatike na twomjaku, lastniku B. K. je povzročil za 300.000 tolarjev škode. Velenjcan v celjskem Intersparu v soboto, 29. novembra, ob 12.3(1 je varnostnik v Intersparu na Mariborski cesli v Celju pri tatvini žganih pijač vrednih 22.147 tolarjev, zalotil 24-letncga Velenjčana D. P. Svcjjc početje bo moral pojasniti pred sodnikom. Ponedeljek prinesel novosti pri re^ístrdcíjf vozil Avtomobili z nalepilo V ponedeljek, 3. dvcemlira, jc v Sloveniji zaćvl veljati nov sistem rť)>ístniťijc motornih in priklopnih vozil. Najho^ vidna novoi^i, ki jo uraÍHmo,jc posebna nalepka, ki 1k> nadomeščata sedanje vsakoletno piHliiljševanjť veljavnosti prometni*;^» dovoljenja. Znjolxv clo morala biti opremljena vsa vozila. kajli nulcpka bo dokazovala veljavno rc^istnuijo. 'la sistem poznajo v tujini/e dolgo. Slovenija pa 7, nJim ^ na enem po* clroCJu približuje Evropski un^i. Ko boste peljali avto na leh-nični pregled, poravnali ccstnino in ga zavarovali, Ixiste prejeli na-ki bo dcwljmla vožnjo za eno leto. »Ciij níwcga sisicma registracije jc približevanje Cvrc^pi in poenostavitev postopka. Vse za potrebno registracijo in zavarovanje vozil bodo lasi ni ki lahko uredili lam. kjer bt^Jo opravili tehnični pregled Upravne enoie bodo plclniktw: 17-lelni S, O., K, R, P R. E. M.. I5-kini A. G,. 16-lelna A. M in A, IX 1er B-leini M. S. Sumijo jih storitve najmanj dvajsetih kaznivih dejanj po členu 212. KZRS (vlomi v trgovine, gostinske objekte, kioske in v^izila), ki so jih storili bodisi pc^samii, bodisi v različnih »kombinacijah.« Posameznike iz le stupi ne sumijo vlomov v Uro - Nežko na Cankaijc-vi v Velenju, ir^ivinaje bila ti^kodcwana130,(XX) tolarjev, v t^^wino Lea na foitovi {'ÏÏ)0J>0n tolarjev), trgovino Vit>la na Kardeljevem trgu (70.000 tolarjev), irafikona C.ankaijcvi (200.()IH) tolaijev), kiask na Trgu mladosti (t50.000tolai]ev).lrehvk'>movvMTCnaCankar3ev3 (.skixk: tlva-krat po 2(KUKX) lolarjev. enkrat I.^O.IXK) tolarjev), vloma v bife Stari kino {25i)m) tolarjev)» v irgtwino Jiva na Zidanškovi (3iX).Q(X) tolai^ev). Poleg lega pa jih sumijo se več poskusov vlomov v kioske. Med obravnavo kaznivih dejanj so policisti zasegli več odtujenih predmetov, orodje, s katerim so vlomljali in odkrili ludi več »prekri-valcev« kaznivih dejanj oziroma oseb, kt so i^d osumljenih kupili nakradene predmete. Arman d.o.o. in tiulnik Naš ras vas tiai .... - 10 % POPUST S U'M) kuponom pri nakupit v prudaj^iliti Boutique AGMAN št. 1 \oloiijo, Riiihn*ska 6/a VC M A \ 36/44 Moda za močnejše 46/60 ViMou •l.o.A. »oS^tanj J liga SI. Mobil Lavríč in Vico po trikrat hl dvojni liohicek za Hiiper hi lahhi dixMi po raZ' plein lU. krogadr^ync'jia nogomefêie^ pn'etfđva. To je hH S€\ e(/a že prvi krog pùintailanskega dela in prvtl:adujî v podafpani jesenf^i ^ezonL Izidi ^o twko' liko spmric/uli razftufrje na vrim tesivict^ .'đfinje rta ibiu pa h se prtlrdili. y(h7^)/jn h^t^n je dni§i Kofkrgfwii/ vodilno PHmor-je in z zmago z JtOzmanjhî/vzliko do Ajdowex' na samo tri tačke (39 in ^6). To hila pravziipniv »dvojna" zmugu z/i Koper, suj je Marihi)r seh ne-pričakfnam) tz^iihi/ z Muro i* Soboti in zduj z J2 /0<}k(miZ£/ Koprom Ziiosiajd .iriri, za /íjdow pu ïe-dem toC'k 4. mesui jezunakim ŠievUom točk ktn MaHborijnNjiuukaOlimpija, kije v Novi Gorici i^t-magdia domačine s 3:L Nu 5. in 6. mesin sia Em in Puhiiktmu Smarčiini s<) pivmagi,di Domžak' s hHkum pa je hiJ z 2:0 t>oljši od Koroiana. Točko njima je Mura po zmagj nad drinvnimi j»\'aki, še ločko manj. torej 27, pa imajo veknjski mdarji, ki so s 3:0 ahmli vKntnju. Osiala mo.Uva žei}rvc.ejzaostaju jo. Najmanj GoriČani. ki imajo 21 točk. 'Živih Trij^itvjiii imajo 16, predzitdnji Kon>iim Î3 in zadnje Domžale sSamu 9. Za tičinkoi'iiost seveda velja palnvUti Klemm f.a\7iča. kijev Kranju dosege! vse tri zadetke za Rn- dar. imiv tako triknn pa je hi i t/spek'n Jovioi Vico in siem ptn zei vodsi\'ona le.^nicistrelce^' pn'ť lige. Inta 12 zadetkov, z enim manj pa mu sledita Of7ilinoviČ iz morja in Vganj iz Olimpije. V 20. knfgu ho vodilno morje giistilo Ero, Smarčani pa se gotovo ne hodo predali vnaprej^ saj jili ho gnala zelja po vsaj delnem maščevanju za nC' pmvičen f>oraz z Ajdoxx'i v Šmannem. To je fafiko \wiu na mfin i^ilvem Kiipni, ki na i^ntvaljali s Ko-rouuiom goii>vo načrtujejo zmagi/. Jiviji Maribor ho imel v ljudskem vrtu popravni izpit s PiîhlikU' mom. /nvrojena Olimpija pa ho gostila Muro. Mo' rehilni zmagi hi bil/ \x}da na mlin Smarčano/n in zJih Sli Velenjčanom. saj hi os'ivjili mcsii v' /«v/ polovici lestvice^ karv nadaljevanju prvenstva prinaša ngod-ni'j.^i razfJorcd. SiTcda morajo Rudarji na igri'^čuoh jezem p/Tsmagati Hit Gorico, tekma pa ho v sol>oto ob 15.00. l^t^ pogf>j seveda je, da bo niq)let na tek-mah Olimpija Muni. Maiihor • Piihlihim in Pri' morje HRA v njihov prid. Zadnji krog lw ii uli prilika za Domiale. da se oh za njih u^/dnem m^letu na Prt^ aljah {íribliiítjo Korotanu in 'živilom Jriglav. prtiv Kra/ijčanc pu /norajo zato //remagaii na yi'o-jem igri.'Sču. RK Gorenje Nepričakovano tesna zmaga NK Era Šmartno Končno popoln uspeh doma Po daljnem 19. »vgusCu so l^mHrâtn» konćni) spet ^ma^iili (loniH in sv / /niHj^o s 6:1 : 0) nnci Domžalami k*(os poslovili t\ć yivťsCih nHvij;iči*v. ki pa Jili tokrat oh i^ri.^cu ni hili» vcf kol 600. Domači sc zaCeli izredno napajalno jn žc v 5. In 7. minuli Sla Smajlovic in Vico /grešila prvi lepi priliki, /a tem so ntkaj časa oboji igrali me J kazenskima prosioroma brez izrazilih priložnosti. 'IÔ »mrtvilo« jc v 23. minuli prekinil Romili. ki je lepo podal v kazenski proslor gasiov, odbila žoga jc prii>bi do Mernika, ki jo je neubranljivo poslal v mrežo. Minuto kasneje so zapre-lili goMje,vendar jc bil Sraga na meMu. ze v 28. minuti pa je biln 2 : 0. SmajioviCjc lepo na.Šel Vica, ki jepreigral hranilca in vra-larjâ in zadel. Le malo ka.sneje je iz ugovlnega pi^ložaja zgrešil Romih, Izid prvega polčasa pa je pi^ podaji Smajkwiča lik pred odmorom dosegel domači kapelan Po odmoru sc je igralo le na g^Klujoča vrata. V 50. in .^4. minuli domžalski vratar Gresak ni dovolil preseneeenja pí) strelih Sulejmanija in Smajloviča, že v 55. minuli pajeTcinoviepopro-siemstrelu ptwi^al na4:0 in lek-ma je bila prakiično odločena. Domači so nekoliko popustili, kur so v enem redkih napad Icm zadel ku so Šmaréani spel dndali plin, pn vTSii lepih akcij pa jc bil do konca Se dvakrat uspcMJi Vico In sicer v 69. in H4. m inu li- stane Bťvc, tri'ncr Ere: »To zmago smo si zares zaslužih. kar je posledica dobre igre zdravega kolckliva. Bili smo boljiíi v vseh prvinah.'lb je bila (udi dobra priprava pred gostovanjem v Aj-doviU^ini. Tja bomo odpotovali povsem neobremenjeni in v želji, ne izgubimo.« Dra^o Koslnnjšek. trener J)om^.ul; »Kakovost je na sirani ímannega. kar smo vedeli ?,e prej- Vendar je v Sportu lako. da dokler lekmu ni končana pac skusai naredili vse za čim bolj ugoden izid. Mi danes nismo igrali tlobro in lahko domačinom le čestitam zi visoko zmago. Vendar mislim, da za Domžale Še ni vsega konec in skuhali vse naredili, da pomladi ohranimo me-sio v prvi ligi.« ■ Janko Goričnik Po 9. igralnem dnevu v 1. A dr/avni lit>i so se rokoiiietii!«i (jurenju /^vihteli nu mesto-Trenulno imajo 12 l<»ćk, točko njimi pa /;)oKta|>ila 4. Pre« veni in 5. Termo. Dniu» Pivovýma blisko ima tri točke pnKl-nosli. vodilne Prule pj .Uiri, vendnr ti dve moštvi /it rad i go--stovanjđ Celjíinov v ligi prvakov na Čexkem nista odigrali tekme kn)gu. Vclenjčani so vsohotnem krogu v Rdeči dvorani gostili ekipo Velike Nedelje, kije bDa na pragu velikega presenečenja, domači pa so vseeno zmagali z 21 rl 9. Po igri, ki sojo gnsljc pokazali v.tobolo, si kot novinci v ligi gotovo zaslužijo vij5je mCsSlo od irenui no predzadnjega. Rtïkomciasi CJorenja so pravo vrednost pokazali samo petnajst minul po odmoru, ko so privedli z 18:11, v prvem polčasu pa je njihova največja prednost dosegla le Ingoie.lbda po vodstvu s sedmi goli razlike so zaigrali nepričakovanoslaboin gostje so sc jim nekaj minut pred k<>neem pribli^iili na Sitmo zadetek. Do konca so imeli gostje Sc tri prilike za izenačenje, prav {o\\h> seveda domačini za po-vL^injc, zmago (lorcnja pa jc v zadnjiii sekundah potrdil Sovič. V gosiujoči vrsli se je z 19 obrambami izkazid vratar Pod-pečan, domači Doubonossov pa jih je/bral Iň, Miro P<>:ř,un. Irener <îorenj;ii »Že pred tekmic sem vedcL da jc Velika nedelja močno moSivo in si gotovo zaslugi višje mc&io na Icslviei. Vseeno sem pričakoval nai>o zmago, ki jc bila tudi naša obveza, vendar smo zaigrali preccj siab5c v napadu kot ohiČajn(3. /lasti zunanja linija je povsem odpovedala, na srečo pa je bila obramba znova dobra in jezadrŽaLi nalci gt>siov. Zaradi Številnih neumnosti proti koncu smo nasprotnika vmili v NK Rudar Se upanje za prvo polovico Po dveh slabih predstavah v lokalnih dcrbijih proti Publi-kumu in En so velenjski no|:o-meta.ši v Krnnju znova zado« vo Ij n i h o b ni /»Kranjčanom veljajo čestitke za požrtvovalno in športno igro, vendar smo bih mi danes boljši. Predvsem zalo, ker Klemen Lavrič (z žogo) je na klubski lestvici strelcev prehitet Željka SpasojeviČa in Boruta Ariiča. so moji nogometaši igrali bolj disciplinirano in so si bolj želeli zmago kol na zadnjih tiveh tekmah na svojem igrišču., ko so nasprotnika lu malo podcenjevali. Danes so zaigrali kol bi bil nasproti njim n^jbolj.^i klub, zato je tudi uspeh moral priti. Tudi kakovost je bila na na.^l strani in izid ustreza dogodkom na igrisču.vse igralce velja pohvalili, posebej pa seveda trikratnega sirclca Lavriča. ki je odigral mes im.stno-« Klemen Lavrič, .strelec vseh treh zadetkov: Povsem zasluženo trmo zmagali. Igrali smo dobro, danes pa smo imeli še srečo, ki nam vprejšnjih krogih ni bila posebej naklonjena. ^al sem dobil Četrti rumeni karton in v sobolo proti Gorici ne bom smel igrali, vendar sem prepričan. da se bodo fantje potrudili in zmagali- /.«řlosem seveda svojega drugega »trojčka v Rudarjevem dresu. Po drugi strani je kar škoda, da je pred nami prekinitev prvenstva, saj sem po začetnih težavah s poškodbami v minulih krogih ujel pravo formo, vendar upam, da bom pomladi prav lako uspešen.« ■ vos igro, na koncu pa vendarle zasluženo zmagali, kar je najbolj pomembno.« Jutri v daljno Rusijo Rokometaše (»ureitja konec tedna čaka doi^a |>ot v osredrxii del Rusije na prvo (ekmi>osmi« ne finala pokala pokalnih /ma- siij nimamo veliko izgubiti, lahko le igramo kar najbolj požrivovalno in čim dražjo prodan»^ svojo kožo, Vsekakor velja» da nc morejo bili slaba ekipa. če so bili drugi v ruskem prvenstvu, saj poznamo kakovost ruskega rokometa.« }>ovalcev, k^imorlxMlo krenilijn-Iri. Zreb Jim je m nasprotniki} v 4. kn»gu d(»ločil ruskega pod-pn'aka PRO IIC l^neryia iz mesta Voroneža. Tekma ho v nedeljo ob 15.(M) po našem času, povratna pa naslednjo soboto v Kdeči dv(»nini s pričeikom oh Pred odhodom jc trener Miro Požun povedal: »Na pot proti Mosk\'i bomo krcnilijuln,v soboto pa naprej proti Voronežu, kjer bomo opravili ludi Irening. Tekmo bomo sku.šali odigrali čim bolj častno, saj na žiiiosl nismo u.speli dobili nobenih koristnih podalkov o našem nasprotniku. Vemo, da Imajo nekaj raskih reprczcntaniw in da imajo odličnega vraiatja i;i levega zunanjega ter krožnega napadalca. Vsekakor jc la tekma /a nas s psiholo^kegu vidika lažja. i>onudba za dve tekmi v Velenju nI uspela? »Imajo visoke ciljc, njihov sponzor je mesto Voroncž, ki im;» n^alo manj kot milijon prebivalcev. Celo župan jc zahlcval tekmo v domači dvorani, pa ludi nam so ponudili, da igramo obe lekmi pri njih in bili pripravljeni pokrili del sln^Škov. Tega seveda nismo mogli sprejeli naj še oni pouijejo in vklijo lepo Slovenijo. Na povratni ick-mi prihodnjo soboto si gotovo i^clim«! čim več gledalccv, da hi nam pomagali in ludi videli rusko rokometno Šolo, kije v Sloveniji nimamo prilike videli prav vsak dan « Srečno pol lorej in čim bolj ugiMjcn izid. ■ vos ZRK Vegrad Nova zanesljiva zmaga Rokomeiašicc Vc^^ada v I. H dr^iivni ligi nadaljujejo dre igre. V (em kn»^u so v Rdeči dvorani gosHIe vrstnke ajdovske ekipe Kelt}^ in jih prenm}jHles25:17 (ll;8). Z nov4» zrnato so se olxlr/âile pri vrhu lestvice in so s 16 točkami skupaj s Plujčankami na drugem mestu, na vrhu pa jeeeljska Celeia s slirimi loêkiimiprednosti. Vzelo i/x*načeni Vegradovi vrsti je hila najbolj učinkovita K(»dičeva s sedmimi /adel» ki. ■ Tako so igrali Tako so igrdll Liga Si. Mobil, 19. krog: Živila Triglav-Rud3rO:3 (O : 2) Rudar Šribar, Dedič (Jeseničnik), Hoinik, Zmič. GaliC, BInkovski. Ple-sec, Kraljevič, Jolič (Arilč), Spáso je vi č, Lavrič (Mujanovlč). Slrelec:0:1-Lavrič (23),0:2 'Lavrič 37,11 m), 0: 3 • Lavrič (57) Era Šmartno * Domžale 6:1 (3:0) Era Šmarino: Sraga, Romih, Po-jič. Šlancar,Teinovič (MujaKovič), Mernik. Alibabič (Pokleká]^ Vico, Smajiovič, Repovt Sulejmani (Ko* run). Strelci: 1.0-Memik (23).2:0 -Vlco(28j,3:0-Repovž (45), 4 : O - Telnovic (55), 4 :1 - Varga (e4),5:l -VícoíeOj.S:! -Vico {84). Prva A SRL - moški, 9. krog: Gorenje - Velika Nedelja 21:19 (11:8) Gorenje: TamSe 5, J. Dobelšek, Kavaš 4, Plaskán 3, Mlakar, OSUr, Sović 4. Sirk 2, LaioSéek. Belko, Rjtar, L Dobelš^ 2, Doubonossov, Begovic 1. Prva8$Rl-ženske,11.krog: Vegrad - Keting Ajdovščina 25:17 (11:8) Vegrad: Bubik 2, Muratovièl2, S. Boškovič 2, Kaniar 3. V. Boško-vlô, Rodič 7, R. Halilovič, Omero-Vič 4. J. HaJilosdč, Vuk 1. Rozman, Peršs 2. MuralDVić II2, Avberšek. Hypoliga, 8. krog: Eleirtra* Alpes Kemoplast 84:74 (62:54, 43:34, 25:19) EleMra: Marinkovič 19, Popovic 2, Rlzman 19, TainiK 6, Božič 2, MaOčevič, Šaporac 8, Dra2ovičl1, Belanovič 17. KK Elektra Novi trener, prva zmaga K<»^rk»irj«m Elekirejevf». krogu Hvpi »lige končno u.sjh*Ii> prvič /mH-^flti. Pml vodstvom novega Ircnvrjn Dejana Sr/ica so pokarali veliko ítíx*' kul v pnih krikih in /â.slu^x'no pnmia^uh Alpos Kcinoplđ.st i/ ^enljurja s84:74. OdličniMi^rinkovič, Ri/mun in Bolanovič, prod' vsem vsťh 4() minut discipliniran;] kili ključ do usj)i>ha. Domaći so us)>oli ohranjati visok riCem iur« i ra/llčnimi načini ol>rami>e xvkijučevanjem devet ifi i^raiccv. Z i;^emo pnih nekaj minut so SoslanjcanI vodili vso srečanje, v začetku dru)>e Četrtine pa p<»vedli že xa enajst točk • 3^:22. V nadaljevanju sro6)nJa ni«io ponovili napak i/, prejšnjih krogov in uspeti priigrani» prednost /adr/iiti do konca. Vladimir Rizman, igralcc Clckcre: »Sprememba je bila (Jčiina. Pc» mojem mnenju smo igrali fanatično v obrambi, pomagali smo drug drugemu, bili smo k(U eden. Cc bomo nadaljevali s takšnim medsebojnim spoštovanjem, imamo po moje zelo velike možnosti, da sc rešimo in (.>stancmo v prvi ligi.« Igiu Pučko, trener Alposa: «Domači so zasluženo zmagali. V prejšnjih krcîgjh sreča večkrat ni bila na njihovi strani, tokrat jc bilo drugače. Mi snK> odigrali zelo siabo, mimo dogíívora, odptwedali pa so tudi naši naj-ho!ji>i igralci.« V soboto bodo košarkarji Cleklre gostovali v Kopru. ■ TJaša Rehar, foto: vos Dobre uvrstitve mlajših selekcij Jesenski del lekmovaitija piKl oknljem MNZ Celje so uspešno sklt^ nili Kidl igmlci mlaji^ih selekcij Ere. Dečki U-t4 so osvojili 3. mesto. U-12 delijo 2. mesto /. Rudarjem, U-IO so pristiili na 5. in dečki U-8 na mestu. Alpsko smučanje Vajdič četrti v EP Na ptrem od dveh .slalomov za evropski pokal v francoskem Vat i horensu je zmagal Avstrijec Ej^gen od slovenskih predstavnikov pa so bili Milja Drag.^ič 2.« I^man) Vajdič 4., Milja Va-lenčič 14. in Muljah. Vrhovnik 19. ■ Lokostrelstvo Ošep boijsi od svetovnega prvalca Na mednarodnem turnirju v Pi»s1oJni so sc člani mo7.irske}>a klulia /iiova rikHtAli. najlH»lj pa je presenetil Štefan (Kop. ki je /magal med člani in pri tem premagal tudi svetovnega prvalai Dejana Sitarja, Marko Satler pa Je bil četrti. Pri veteranih jc zmagal Dušan Perhač, Miran B<^rStner je bil drugi, slavil pa je tudi Primož Perhač pri dečkili. Druga mesta so osvojili Se-ba.sljan Ošep pri mlaji>ih dečkih, pri mlajših deklicah pa Janjfi Perhač z olimpijskim lokom in TjaJa Saiier z lokom compound. ■ Kegljanje Šoštanjčanke jesenske prvakinje ^o^tanjski kc*gljačl so sklenili jesenski del prvenstva. V 9. krogu st* na Ravnah na Koroškem zaigrali povsem drugače, kot v prejsf\jem doma. Od domačega Ku/.inarja so bili namreč boljši kar s 7:1 in 5267:54^84. Najbotji^i v jesenskem delu s(i biíi kegljači Pivovarne Liiško s 14 točkami, So.štanjčunI pa so s štirimi manj peti. Šoštanj: Kri?ovnik837(()),(Havič829(l),Arnušy2H (1).L Fidej (1),Šehič439-Petrovič432 (I).nasičič894(1). Bolj uspešne so bile kegljačice, ki so osvojile nasliw jesenskih prvakinj, v zadnjem krogu lega dela pa so v Lendavi presenetile favorizirane vrstnice tamkajšnje Nafte. .^t>šlanjcanke so zmagale s 5:3 in 2343:232.S. Šoštanj: križan 446 (1). Lesnik 376 (0), Prelog 4i)6 (I), Kranjc -Cverlin 343 (0), Binjskefia smučarskega kluba so svoj vsakoletni s^em nove in rabljene smtrčarske opreme letos iz Mozirja prestavili v Nazarje. Organi/^jtorji in Številni prčitcv soglasno po-iivalili. Nazarska sportnadvoraiias wc^ovclikostji^n>iijogi^Ca vc^Jo preglednost, vsi prodajalci pa so imeli na voljo bistveno več pii>torj- karpi>sebcj velja tudi/^ parkirišča- Kakorkoli že. obisk je bil v soboto in nedeljo zelo d<Âcr, vsi skupaj pa vciiko bo\} zaclcwoljni. kot v prejSiijem utesnjenetn prt>s-torii. Sicer se člani kluba trenutno pripravljajo na bližnjo sezono. teknKv valci sc bodo v prihixlnjih dneh ixlpravíli na ^neg, pripravljajo pase tudi na smučaiske tečaje in tekmovanja, to pa so tudi tri osnwnc dcjavrmsii i kluba. ■ Namizni tenis Po jesenskem delu peti Igralci NI'KVcjirad Velenje so v/j)dnjem kro{*u jescnskej^adela prvenstva I. držiivne namiznotoni^^ke lige gostovali v Novem mestu pri ekipi Krke in i/^ubili s 6:4. Za ekipi» je po |H>i§kodbi ponovno /iii^ral Uroš Slatinšek, a so mornli Velenjčani vendarle priznati premoč gostiteljev, Za Vegrad sta po dve posamični zmagi do^gla brata Jure in Un'is Sla-tinSek. ki se mu seveda Šc poztîa mian je osvojil drugo mesto. tretji pa sla si prib<îrila Davnr Mijatović in Mai^o Sešel. H J. K. Mladi upi vehnfskega Judo Muba iarro cislje . TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA VOZILA NA ZALOGI v Celju... ipaveevac. 21 Telefon (03) 426-11-78 In 426-12-12 FORD ESCORT 1.4 CL /rea.seot.02/ 95 876.000.00 SIT AUDI A4 ÎOI /vsa ODt^ma. reo.aDr.02/ 98 3,237.000.00 SIT RATMAREA1.6SX/rea.teb,02/ 96 1.470.000.0051T nAT6RAVAl,6SX/kllma/ 99 1.998,000.00 SIT RAT PU NTO 55 S /reg.iun .02/ reUGEOT3Ô6SR" 99 95 1.220.000,00 SIT 998.000.00 SIT REMAULTTWINGOPACK 00 1.451.000,00 SIT RENAULT SAFRANE 2.5 /vsa Oprema/ 98 2.499.000,00 SIT VWPOLOCLASSlC1.6/reQ.febr.02/ 00 1.970.000.00 SIT VOLKSWAGEN PASSAT CL1.8 93 659.000.00 SIT HYUNDAI LANTňA 1.6QLSIAea tarv02/ 9Ô 739.000.00 SIT CHRYSLEI^V0YAGER3,3SE4x4/vsaoor./ 9S 1.299.000,00 SIT VW TRANSPORTER 1.90 94 998,000,00 SIT ......IN ŠE VEDNO 00 40 RABUENIH VOZIL RAZLIČNIH ZNAMK «KREDIT * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PROOAJA * ^ VOZILA IMAJO VEUAVNI TEHNIČNI PREGLED * Za tloločene tipe tlajemo tlelno garanDljo! OGLED VOZIL OD 8. D017. URE Pocudliana fatornelu http /Avww3vto-cci)e.$l. e*md(l.rat}l|ond@avto-ceij8.si SAM NA ROBINZONOVEM OTOKU Rcsnici na ljubo moram povedali, da jc Danici Def Scikirku, Čilska vlada ga je namreč leia 1966, ?>:Icč, da hi na oiok prihajali turisti, in koje na njem pristalo prw.-> letalo, prekrstila v »Isla Robinzon Crusoe«, po Sclkirku pa poimenovala sosednji večji otok. dan pIovl>e daleč, kjerživi le nekaj ribičev. Oba i>ti''ka in nenaseljeni otoček Sama Oara lu južni strajii Robinzonove-ga otoka, tvorijo arhipelag, ki gaje 1574 «xl-kril Çipaniki momar Juan Fernandez in so po njem tudi imenuje. »Robinzonov otok« je dolg 22. širok največ 7 kik>melrtw. Ljudje živijo v edinem mestecu San Juan Dautista, ki leži ob zalivu Cumberland, kjer je edina mo/.no pristajanje čoln<5v in majhnih ladij. Tu je d(v vi)lj leki^ic Víxle in relativno ^aveiije za kakšnih petsto prebivalcev, ki se pretežno vsi ukvaijajo z ribii^lvom. Ott^k meri 47 hektaij^- izredno nosilko. saj so ste ne na vsaki strani otoka visoke kakšnih 4i) metrov. Ker je letaliskasteza široka le nekaj metrov, dolga pa dc^rih dvesto metrov. mora pilot zelo .spretno na hitro pristati nn stezi in naredili zavoj, prt vzletu pa se postaviti na rob prepadnih sten.sezvsti nK>^o podati po kratki stezi in do konca steze dvignili, »«icer hi mu zmanjkalo tal. Zato polete na Rt")hinzo(K5v otok opravljajo le izkušeni piloti, samo poieli in 5.amov lepem vremenu, kipa je tudi v sončnem vremenu zelo vetrovno. Vzhixlnî del lega ozkega otoka je zaražen spragozdt>m in večno zelen ini rastlinjem. Najvišja gora. ki se tako rekoč iz morja dviguje naravnost v zrak, El Yunt|ue. meri 915 metrov, vendar ;:araíii hude strmine izgleda višja in je največkrat pc^krlta z megleno kapo.Vw gonwje i»bdajajt» strmi g»NarixJni park .luan Fernandez-. lu» katerega te opozarjajo iievilne table, so ustanovili že leta 1935 in obsega dve tretjini v«,'h ozemelj arhipelaga. Od teta 1977 je oiok tudi ptxl /a^ito Združenih narodov, saj predstavlja neke vrste naravni rezervat. Tak je corej Robinzonov otok. na katerem pristanem po treh urah letenja, lakoj l'Ai izstopu m i veter odnese kapo nad prepadne .stene, ki se jim je pilot spretno ivAignil. Vreme n kaže mi kje bo pristala (adjain me pusti samega. Liidjica res priplujcs vendar se |xisad-ka dveh mož preveč ukvarja / lovljcnjeni rib, da bi me opazila. Uspe jima v kratkem č;ísu zmetati na vuho za eno vedro velikih bidriol in lososov. Šele potem se povypnela na ladjico in ^aženela motor Na srečo sem tudi sam že na ladji in začno se divja plovba vzdol? severnega defa otoka. Veter Še bolj dj\^a in morski valovi dežujejo v mnranjost.'liesem se od mrazu, saj sem le v kratkih hlačah in majici. Saj je §e po letje, mar ne? Mož, ki krmari pomigne in drug moniar začne kuhali. Šc nikoli v življenju mi ni kava, iz prepmste pločevinaste, rahlo Ziujavele .«?kixleliee, dišala lako, kol na tisti lupinici,ki jo je metalo ob «^;UoRo-hinzonovega oioka. KRUH IN MLEKO drama Režija: Jan CviUota, 8. decembra - dežurni Rls, dr, med. in 6iJdn|o, dr. med. SLOVARČEK: kmlonvSvici-aarqau pasTiamWiiuMAU utovil«evPr8ntiji-EViAK grsiLat«Bi(it3i&mi|9-6£a ntifilprostv2«oprilmoçnjittem-dimnjaCa Gostilna na klancu Švarc Ana s.p. Ljubija 57 / a, Mozirje Telefon: 03/5-833-018 Priznana Go$tilna na klancu Vas prijazno vabi v prijeten ambent tudi v prazničnem decembru. Še posebej so vabljene večje zaključne dru^e, da se poveselijo in uživajo v odlični hrani In pijači. Rezervacije za večje zaključne družbe sprejemamo po telefonu ali osebno. Rešitve križanke, opremliene zVašim naslovom, pošljite na naslov: Na§ čas d.o.o.. Kidričeva 2/a, 3320 Velenie, s pripisom "Gostilna na klancu*'. Izžrebali bomo 3 nagrade: 1. nagrada: nedeljsko kosilo za 2 osebi 2. nagrada: nedeljsko kosilo za 2 osebi 3. nagrada: nedeljsko kosilo za 1 osebo Magra|en(i nogradne hriionk« TRGOVINA IN AVTOMEHANIKAĆANČ, ob-javljene v tedniku Noš ča$, novembra: 1. nagrada: storitev v vred. 6000 sil Silvo Šinkovec, 5ta-neîova 1,3320 Velenje; 2. nagrada: storitev v vred. 3000 sit: Rolovnik Boštjan, Upa 51, 3320 Velenje; 3. nagrada: storitev v vred. 2000 sit: Ra|šter Martina, LokovicaS6,3325 Šoštanj! Nagrajenci nai se i osebno izkaznico oglasijo v Trgovini in av-tomehaniki Čanč • TAC, Paka pri Velenju 40/e, ali pa pokličeio na t^: 5864 749,897 41 74! Iskr^e čestitke! irAiMO tel. : 897 5005 ČETRTÍK, 6. deg 502An3 zrals mali OGLASI APARATI IN STROJI ORBITREK s trfletno garancijo, prodam za 30,000,00 SIT Telefon 031/627-121. PLAY STATION in 10 kaset prodam. Tefeton 041/449-498./át.1/ STEKLOKERAMIČNO KUHALNO ploSčo s stikali, lirine 500 mm pro* dam. Cena po dogovoru. GSM 041/773-885. DELO fSČEM POMOČ 2 xtedensko v okolici Šoštanja. Telefon 041/491-709, V GOSTILNI ZAPOSLIMO samsko natakarico, Stanovanje in hraia v hiii. Telefon 03y5833-018. INŠTRUKCME USPEŠNEGA INŠTRUKTOFUA MATEMATIKE iščem. Vââe cenjene ponudbe pustite na odzivniku 04Q/38-&8-98 ali pisno na upravo lista pod šifro ' Gimnazijec^' ANGLEŠČINO ZA OSNOVNO In srednje šole uspešno inštnjIrB učiteljica. GSM 040/552-479. KUPIM KUPIM DVE RA6UENI gumi za ■fička". (135X70). Telefon5875-052. POSESTI PRODAM 1,5 ha zemlje z gospodarskim poslopjem v Lokali pri Mozirju. GSM 031/782-823. STIKI-POZNANSTVA MOŠKI SREDNJIH LH, si želi družbe prijetne In urejene gospe. Ponudbe pod šifro "Srčna dama," RAZNO PRODAM ŽENSKI KRZNENI PLAŠČ št. 40-42 prodam. Tdeion 897-4^-97. OHRANJENO OTROŠKO POSTiUI- CO, (klnderpet) in jogi 120 x 60 cm» ugodno prodam. Telefon 03/5871-243. NOVE SMUČI L1ZZAR01.7 dolžinez mar^rji, nove prodam. Telefon 5881-024. VINO RDEČE. NEŠKROPLJENO prodam po 200 SIT/iiter Telefon 03V769-967. OTROŠKO POSTEUlCD Z JOGIJEM prodam. Telefon 5865-749. DVOJNO POMIVALNO KORITO prt> dam. Telefon 5871-589. BUKOVA IN GABROVA DRVA prodam, Telefon 5886-267. SUHA BUKOVA DRVA in prašiča 120 kg (domače reje) prodan. Telefon 5866-046. AVTO SEDEŽ MAXI-C0S1 od 0-13 kg prodam. Telefon 5870-969, CHfCCO ŠPORTNI VOZtČEK in stajico (zložljivo dno) prodam. Telefon 5870-969. STANOVANJE OPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE oddam v r^jem. Telefon 01/3611-223,zvečer ENĐSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE oddam v najem. GSM 031/290-127. NOVO. DVOSOBNO STANOVANJE v Šoštanju prodam. GSM 041/613-261. VOZILA TAf^ 4500-HIJAR neregistriran, v voznem stanju, prodan. Telefon 041/904-946, ZAHVALA KARL JELEN 3.8,1929 - 19.11.2001 Zahvaljujemo se vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti, VSI NJEGOVI ZAHVALA ob holeii izgubi dragega moža, alija, brata in strica ROLÁNDA JA VORNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem stirodnikom, prijaleljem, S4>scdom, sošolcem, sodelavcem 1er ostalim znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali svečke ter cvetje, nam pa us1ni> ali pisno izrekli sožalje. Hvala Komunalnemu podjetju Velenje, govorniku, godbeniku za odigrano TiŠLno, pevcem, 1er gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo. Zahvaljujemo se tudi podjetju Gorenje ter prijateljem za denarno pomoč. Dragi RoVi, našel si svoj mir, mi pa le bomo pogrešali in v naših srcih boš vedno z nami. Žalujoči: Žena Irena, sin Aleks, hčerka Monika ter Denis; brat Miri s Suzano in nečak Tadej. ŽIVALI SVINJO, težko cca 240 kg. prodam. Telefon 5888-642. TELIOO, BREJO 7.5 meseca, sivega-vo;í A-kontrolo, prodam. Cena po dogovoru. Tetefon 5833-307, TELIČKO ŠAHOLE PRODAM. Težko 140kg. Telefon 5869-849. KUPIM TELICO TEŽKO 150 kg. Telefon 5888-620. PRAŠIČA TEŽKEGA cca, 190 kg prodam. Telefon 5762-153. Sltoni d.o.Q.»Cv«tan//1i»3320V9l«>li NAPISNE TABLICE, NALEPKE TIPSKE iN INVENTARNE PLOSCiCE PRIPONKE, OZNAČEVALNI SISTEMI ZA PROSTORE. REKLAMNE TABLE IN DRUGI NAPISI. TEL.: 02 697 00 20. 897 05 00 FAX.: 03 897 00 21 fi-mall : sli poklonil njegovemu spominu. Iskrena hvala vsem, ki sic nam v leh težkih irenulkih boleče izgube slali ob strani. Žainjtfči: zena Pepca, sin Slavki) z Renato, sin Peter z Erik/), vmiki Mojca, Maja, Jan, Tea, Mihi ter ws/ri Micka in Gelca. ZAHVALA Ob l>oleči izgubi dragega atija, tasta in dedija JOŽETA SEVSKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom CioriŽke 40, bivšim sodelavcem Gorenja d.d. ter ostalim znancem, ki sle ga v tako velikem številu pospremili do njegovega mnogo preranega groba. Kvala za darovano cvelje, sveče, denarno pomoč in za izjažena sož.aija. Hvala pogrebni službi Usar, govorniku, pevcem ter godbeniku za odigrano Tišino. Prav tako hvala gosp^^du župniku za opravljen obred ter sveto ma.^). Glo!)oko Žalujoči: hčerka Tanja z inoiem Alešem ter vnnka Matic in Rok^ Deio je končano, utrujene lokc bîaaosïovijcno lx>Čivajo. Iwaiežno srce /ie lK)7.obî '/.ahmie. Zapustil nas je dragi mož, oČe, dedi JOŽE ŠUMAH 6.3.1946-26.11. 2001 iz Gaberk Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvelje, sveče in za svete maše. Zahvala velja govornikoma za poslovilne besede, gospodoma župniku in kaplanu za opravljen obred in pogrebni službi Morana. ÍMlujočii lena Vida, hčerki Bojana in Siha z družinama. Išce se naj osebnost leta 2001 na območju, kjer beremo Naš čas Najmočnejši ostajajo Iz tedna v teden postaja bolj vroče in iz tedna v teden nam je žal za tistimi, ki jih moramo - žal izločiti Dva sta i>izpadla'< tudi tokrat, oba pa y lCili, kdi^ jc lisli, ki si naslov naj i)sebJiosl na območju, kjer beremo NaJča^. najbolj zasluži. Pred vami je le iie osem kandidatov. Razmislile, zapišite, poSljite. Glasujle zdaj! Izpolnjene kupone poSIjile na naslov: Uredništvo NASECÎA Casa, Kidričeva 2a. 3320 Velenje. Lahko passvojglas^-olíverřno mora bili napisan na kuponiku,zdaj i>levilka 7-oddale lu-Jl v nabiralnik pred vhodom v praslore Nagega casa. gorenje NAJ osebnost letd 2001 PREDLAGAM: MOJ NASLOV: ProéajfíomsíoMefíje Nakupovalni center Tel.: 897-58-80 JOŽKPRIBOŽIĆ, župniki]) dekan Šaleške deka-nije glasov. »Ker pomaga ljudem v sliski, ker najde loplo be.sedo ludi za lisic, ki .so dobesedno na Ileh.« 308 DR. \'\L\NC ŽERDIN, direktor Premogovnika Velenje- 16()glasov.»Ko bi bilo lakih ljudi kot jc on malo več, se ljudje ne bi imeli česa bali.« 160 janez poles, dr. incd. in direktor Bolnišnice 'Ibpolsica -140 glasov. •»Izjemen Človek, vrhunski zdravnik. Najbolj Cl.slo (Ogledalo. Je nas doklor.« 140 PEHER LAZAR, zdrav-nik in milijonar -1.^7 glasov. A/ prvi vrsto ostaja Človek. Njega ne bi pokvarilo še ve