145. številka. Ljubljana, v torek 26. junija. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan sveder« izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta h gld., M Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravništvojev Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. Vabilo nit naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ Četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ 4P9~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Nemškega cesarja prestolni govor. Nepopisan list bil je nov nemški cesar, ko je nastopil vladarstvo. V javnem življenji je še tako malo deloval, da se o njegovem mišljenji ni prav nič gotovega vedelo. Razni listi so res marsikaj pripovedovali o njem, kar pa seveda ni bilo vse zanesljivo. Govorilo se je, da je pristaš Bismarckov, jako konservativen, celo reakcijonarec. vender vse to se je le govorilo, a gotovega ni bilo nič. Naravno je torej, da je nemški narod težko pričakoval, prvih pojavov njegove delavnosti, njegovih prokla-macij, da bode vedel, kako bode vladal novi vladar. Pa ne le nemški narod, temveč vsa Evropa je bila radovedna na cesarjevo prestolno izjavo. Nemčija je po francosko nemški vojni, ne da se tajiti, postala mogočna država in v Berolinu, tako vsaj mislijo mnogi, odločujejo o vojni in mini. LISTEK. SI ke kazaške. Zaporožki kazak Garazim Češki napisal E. J h 1 i n e k, poslovenil P o d v i d o v s k i Pred vsem moram reči nekaj besedij o Siči. V kazaškem Zaporožji ni bilo slavnejšega mesta od poslule Sici. Bilo jih je nekoliko; jedno so imeli na otoku Ilortici, drugo pri izlivu Ćrtomelika v Dojepr, tretjo v Aleškah, kos pota od Herzona in še jedno na dnjeprovskih pritocih Bazavluki in Podpolni. Izginila, razpadla je jedna Sič in vzrastla je druga! Rekli so temu tudi „košu in v teh „kosih" proslavil seje marsikateii ataman s svojimi gospodi brati." Da, imena kakor Samuša Bajda, Dorošenke, Taras, Pavljuk, Ostranin, Chmelniekv in ini — to nebo puhle pravljice o kazaškej slavi, to so nepozabljivi dogodki ulolbeni v trde kamene. Neso jih 'zasmehovali niti ošabni „pania poljske ravnine, niti bn-jarji moskovski, marveč vsak je je rad imel na svojej strani. Prvi proklamaciji nemškega cesarja bili sta obrneni na vojsko in mornarico, o njijinem pomenu smo že govorili; tretja na narod. Slednja bila je pa precej nejasna. Vse obljube, ki jih beremo v tej proklamaciji spominjajo nas na nekdanje podobne razglase absolutnih vladarjev. Ne rečemo, da cesar slabe stvari obeta. Nikakor ne. Cela proklamacija obsega morda prav dobra načela, a vznemirjalo je vsacega, zlasti nemškega državljana to, kar ni bilo v tej proklamaciji, svoboda in pravica ni omenjena. Poslednja leta se je posebno svoboda zatirala v Nemčiji in parlamentu se je na vso moč veljava izpodkopavala, a baš kar se tiče ustave, ni nemški cesar v svoji proklamaciji na narod ničesar omenjal, kakor bi to bila stranska manj važna stvar, katerej ne pripisuje dosti pomena. Tudi o vnanji politiki v tej proklamaciji ni bilo govora, če tudi so ofici-jozni listi že naprej napovedovali, da se bode v njej posebno pojasnilo, po kakih načelih se bode ravnal v tem oziru novi vladar. Jediua svetla stran proklamacije je bila, da se je cesar kaj toplo spominjal svojega očeta. Iz tega so vsajj optimisti sklepali, da proti načelom svojega očeta ne bode ravnal. Seveda je to bila le slaba nada, kajti že najnavad-neje priličje je zahtevalo, da se toplo spominja svojega roditelja, ki je vsleri tako tragične usode umreti moral. Iz vse proklamacije ie pa vel nekak Strogo konservativen duh, ki je dajal razumeti, kako se bode vladalo zanaprej v državi božjega strahu in pobožnih nravov.1 Včeraj je pa e^sar s prestolnim govorom otvoril državni zbor Ta prestolui govor slove: „ Častita gospoda! Z globoko žalostjo v srci pozdravljam Vas in vem, da žalujete z menoj. Sveži spomin na mojega pokojnega gospoda očeta, huda bolest, pretresujoči faktum, da sem bil tri mesece po smrti Njegovega Velečastva, cesarja Viljema, poklican zasesti prestol, jednako uplivata na vseh Nemcev srca in naša bol našla je toplo sočutje po vseli deželah na svetu. Pod te boli težo prosim Boga, da mi da moei za izpolnjevanje visocih dol-žnostij, h katerim me je poklicala volja njegova. Temu poklicu ubogajoč, imam pred očmi vzgled, ki ga je cesar Viljem po budih vojuah v miroljubnej vladi ostavil naslednikom svojim in po katerem se je ravnala tudi mojega pokojnega gospoda očeta vlada, v kolikor namenov njegovih ni preprečila bolezen in smrt. Sklical sem Vas, častita gospoda, da pred Vami narodu nemškemu naznanjam, da sem se odločil, kot cesar in kralj hoditi isti pot, na katerem si je moj pokojni gospod ded pridobil zaveznikov zaupanje, naroda nemškega ljubezen in inozemstva dobrohotno priznanje Da se to tudi meni posreči, je v božjih rokah; prizadeval si bodem resno delujoč. Nemškega cesarja najvažneje naloge so: vojaško in politiško osiguranje na zunaj in na znotraj nadzorovanje, da se izvajajo državni zakoni. Najvišji teh zakonov je državna ustava; varovati jo in braniti v vseh pravicah, za katere jamči obema zakonodavnima zastopoma naroda in slednjemu Nemcu, pa tudi v onih pravicah, katere daje cesarju in vsakej zavezni državi in njenemu gospodarju, to pripada k najimenitnejšim pravicam in dolžnostim cesarjevim. Pri postavodajstvu mi je bolj sodelovati v svojej lastnosti kot kralj pruski, nego pa kot nemški cesar; pa v obeh si bodem prizadeval, delo državnega zakonodavstva nadaljevati v istem zmislu, kakor je začel moj pokojni gospod ded. Zlasti si njegov prestolni govor z dne 17 novembra 1881. prisvojam v polnem obsegu in bodem v tem zmislu dalje deloval, da si bode državno zakonodavstvo še nadalje prizadevalo dati delavskemu prebivalstvu varstvo, katero slabemu in zatiranemu v boji za obstanek dati more, če se ravna po načelih nauka kristjanske nravnosti. Nadejam se, da se bode posrečilo po tem potu bolj poravnati nezdrava družbena nasprotja, in gojim upanje, da me bodo zložno podpirali vsi verni privrženci države in zavezanih vlad v pospeševanji naše notranje blaginje brez razlike strank. Ravno tako se mi zdi potrebno, da ohranim naš državni in družbeni razvoj na potu zakonitosti in se odločno upiram vsem prizadevanjem, katera imajo namen in učinek, da bi podkopala državni red. V vnanji politiki hočem z vsakim ohraniti mir, kolikor je zavisno od mene. Moja ljubezen do nemške vojske in moje stališče me ne bodeta zapeljala v skušnjavo. da bi kratil deželi blaginje mini, če se vojna nam ne bode usilila 8 tem, da In prodajali se neso ti Kazaci v Sičib. Bili so tihi, kadar so hoteli, a viharni, kadarkoli se jim je zahotelo ali zazdelo. Rekel je ataman: „Gospodje bratje idimo!" — in že se je izvalil iz Siče cel oblak vrle družine, bijoč se jeden za vsakega in vsak za jednega. A ko je bilo zopet hudo, umaknili so se v Sič, za svoje brane, v ostrog, za okope, za katerimi iskati jih ne bi svetoval. V teb ljuduvladah slavnih zaporožkih Kaza kov bilo je poleg atamanov „batkov" še nekoliko dostojanstvenikov: kuzaški sodnik, tajni., tabornik, praporščak, bunčučuik in pernačnik, in če tudi so se najraje bili, vender so se tudi marsičemu učili. Imeli so v Siči tudi šole, dobre šole. O miru živeli so ti zaporožki kazaci veselo, da, kazaški veselo. „ščo zarobijali, to propivali a jak zahuljali, muzikv naimali." Krčem imeli so vedno dosti tri sto, časi i štiri sto v jednej Siči! Radi so kadili popevali pri goslih, radi zavrtih „divjega Kazaka", toda . . . pač toda! Žene ljubili so m a i o ! Z živenjem zaporožkih Kazakov se ni strinjalo uživati ljubezni sladnosti -- najkrutejSl strup ka-zašKe hrabrosti in prostosti. Ne čudite se zato, Inskovi čitatelji, da se pri svojem ukrajinotilstvu hitel k Siči neobičajno nestrpljivo. Ali iz Moskve v Sič je daleč — dolg kos sveta in človeku se rado prigodi, da se na poti na Sič često ustavi. Na potu imel sem Sume, čedno gnezdeče nad reko P8jolo v harkovskej guberniji. Tudi to mesto zgradili so pred leti Kazaci sebi v slavo. Ustanovljeno leta 1653. od ukrajinskih izseljencev, postalo je stanišče kazačkega polka in ob jodnein stolica upraviteljstva vseh „slobodskih" polkov. Ali niti do Sum neseni dospel kar tako. Cesta gre le do Belo-polja, a odtod nekaka ina stranska cesta, katera je imela v tem času neprilično zvezo s Tulsko cesto. Ostajalo mi je dosti časa ogledati si Belo-polje. Hekli so mi sicer na postaji, da je Belopolie „porjadočnvi gorod", ali verujte mi, to mestice je ubožuo siromaško. Pregledavši nekoliko cerkev s strehami zeleno pobojanimi in grad (kateri je bil znamenitost tega mesta) bil sem gotov jako naglo. Ogledal sem si še struge, a mi je vrhu vsega toga ostaja'o še neizmerno mnogo časa, dokler se je odpeljal vlak z neoddaljene postaje v Sume. Potikal sem se dolgo okoiu. Naposled sem se naveličal hoditi brez namena in zanimanja v obližji Belopolja, ter se odločil iti peš kos pota vsaj do bi se napala drsava .tli njeni zavezniki, ter bi bila neizogibna. Naša vojska ima nani osigurati mir, in če bi se veuder rušil, biti v stanu ga nam zopet častno priboriti. To bodo mogla s pomočjo božjo vsled sile, katero je dobila z novim vojaškim zakonom, kateri ste jednodušno sklenili. Da bi to vojno silo rabil za napade, to ne ugaja mojemu srcu. Nemčija De potrebuje niti nove vojne slave niti novih zavojevanj, ko si je priborila upravičenje, da srne živeti kot jedili in nezavisen narod. Naša zveza z Avstro-Ogersko je javno znaiia. Držim se je / nemško vernostjo, ne le, ker se je sklenila, temveč ker vidim v tej defenzivnej zvezi podlago evropskemu ravnotežju in oporoko nemške zgodovine, ker njena vsebina ugaja javnemu mnenju vse^a nemškega naroda iu se strinja z nekdanjim mejnarodnim pravom, ki je do 1866 veljalo, ne da bi je bil kdo spodbijal. Jeduaki zgodovinski odno-Saji in jednake narodne potrebe sedanjosti vežejo nas z Italijo. Obe deželi želita si ohraniti blaginje miru, da v miru živeč utrjevati novo pridobljeno jedinost m v razvoji narodnih institucij pospeševati svoje blaginje. Naši dogovori z Avstro-Ogersko in Italijo dopuščajo v moje zadovoljstvo skrbno gojitev svojega osobnega prijateljstva z ruskim carjem in že sto let obstoječih mirnih odnošajev s sosedno rusko državo, ki ugajajo ravno tako mojim lastnim čuvstvom, kakor tudi interesom Nemčije. V vestnem gojenji miru postavim Be ravno tako rad v službo domovine kakor v skrbi za vojsko in veselim se tradicionalnih odnošajev z drugimi vlastmi, ki pospešujejo v prvej vrsti moja prizadevanja. V za-upanji na Boga iu vojno silo našega naroda gojim nado, da bode mogoče še dolgo časa v mirnem delu varovati in ukre pljevati, kar se je priborilo pod vodstvom obeh mojih v Bogu počivajočih prednikov na prestolu". Kratek članek, a pomenljiv. „Lombardia" z dne 15. t. m. priobčila je ve-lezauimiv donesek o slavnostih, ki so se vršile v Bologni, v proslavo tamošnjega mej vsemi najstarejšega vseučilišča. Pod naslovom „Ile Umberto irre-deutiste" piše rečeni list. mej drugim. Ko je pri razkritji Viktor Emanuelovega spomenika kralj Uiubert zagledal v črno zaviti prapor Milanskega dobrodelnega društva nT rento", je obstal, stisnil zastavo-noscu gospodu Ruggeriju roko. izražajoč željo, la bi spoznal prisotne člane, kar pa zaradi gneče ni bilo mogoče. Kralj je rekel: „To je lepo, da ste tudi Vi prišli, ostanite vedno taki, kake rš nji ste" (Bravi, cbe sono venuti auche loro e si eonservino sempre cosi.) Ko sta kralj in kraljica še stala pri spomeniku, položil se je tjakaj lep venec. Na traku bil je napis: „Tržaška in Tri dentska mladina očetu domovine"! Kralj ogledal si je venec, vprašal koliko je odposlancev število ter rekel jednemu i/.rnej njih: I zreči te tovarišem Svojim zahvalo na srečni misli" (Ringrazi i suoi compagui del felice pensiero.) Pri obstoječih prijateljskih odnošajih mej Av strijo in Italijo presenetila nas je ta vest jako močno m pričakovali smo dan na dan, da se bode preklicala, da jei bode sledil kak oticijalni „demuuti". A dasi jo je že posnela večina avstrijskih listov, ni videti nobenega popravka, niti je bilo čuti kake i e-kriminaeije Zatorej jej ne dostavljamo nobenega komentara, ker je vest sama ob sebi pomenljiva dovolj. Govor drž. poslanca dr. Poklukarja v državnem zboru dne 17. maja 1888. I Dalje. Ker sem že pri pouku, dolžnost mi je spomniti Nj. ekscelencijo še na jeden predmet. To je rt solucija, ki jo je stavil lansko leto moj tovariš, zastopnik Tržaški, gospod Nabergoj, zastran dovoljenja treh ali štirih ustanov za sinove poljedelcev iz okolice Tržaške, da obiskujejo poljedelsko šolo v Gorici. Nadejam se, da se bo oziral Nj. eksce encija na to željo, ki je bila lansko leto obširno utemeljena. Preidem sedaj na rastlinorejo, in tu je najprvo vprašanje o vinstvu, sadjarstvu in zelenjavi oziroma nadomestilu za vinstvo proti trtni uši. O tem sedaj ne morem obširno govoriti in mi tudi ni treba, ker jeden mojih tovarišev tako namerja obširno govoriti o tem predmetu. (Dobro! Dobro I na desnici.) Glede nadzorovanju gozdov ne morem dru-zega omeniti, nego do izrazim željo, da bi pod piral Nj. ekcelencija sedanje, postavno ustanovljeno društvo za pogozdovanje Krasa z vsemi sredstvi ter po možnosti pomnožil nadzorovalno osobje. Večje število osobja je v zadnjih letih imelo toli dobre nasledke, da smo njegov upliv na naše gozdarstvo tudi mi spoznali; zato prosim Nj. ekscelencijo, naj bi tudi pri nas uvelo normalne* število nadzoroval-nega osobja. Na slabejšem je pri nas živinarstvo. Res je da so bile pred leti prav izdatne podpore in da se je uvelo mnogo plemenske živine. Priznam, da se je v tem oziru nekaj izboljšalo. Mnogo razstave so dokazale, da imamo mnogo dobre plemenske živine. Toda neke napake ovirajo napredek živiuarstva. Imamo namreč postavo za povzdigo živinarstva, ki pa je radi nesrečnega dofltavka pri posvetovanji v deželnem zboru skoro brezuspešna. V dotičnem odseku se je namreč nasvetovalo, da mora vsaka občina imeti za gotovo število krav plemenskega bika. Neki govornik od nasprotne strani pa je rekel — ali je bila hudobija ali je bil slabo poučen — da bi s tem vzbudili nevoljo po deželi, ko bi namreč silili občine; nasvetoval je dostavek, da je na prosto voljo dano posameznim občinam. Nasledek je bil ta, da je bila postava brez uspeha Sedaj se pripravlja nova postava, kakor aem slišal iz ust gospoda deželnega predsednika, s katero se ho od« pomoglo temu iu drugim nedostatkom; Nj. ekscelencijo pa prosim, naj bi pospeševal postanek te postave, kar bo gotovo storil tudi deželni zbor. Druga velika napaka, ki ovira naše živinarstvo, je, da se poizgubi skoro vsa mlada živina najboljših vrst; ker ni blizu kupca, prodajo je največ mesarjem, in tako dežela /gubi. Po mojih mislih pa bi se te dve točki dali združiti, namreč pomagati občinam, da dobe" po ceni plemenske bike, in pa rešiti dobro plemensko živino za živinarstvo. Mislim, da bi se to ne dalo težko izvršiti, ko bi se sklenila postava, da mora vsaka občina imeti plemenske bike za določeno število krav. Ker pa ne moremo siliti občin, da bi delale dolgove in si kupovale drage plemenske bike, in ker tudi država ne more kupiti iz podpor zadostnega števila bikov, pomagalo bi se morda a tem, da bi se ustanovilo jedno ali dvoje središč, na pr. v Ljubljani iu na kmetijski šoli v Grmu pri Novem Mestu; tu bi morali sprejemati mlado živino od živinarjev, ki imajo čisto pleme ter jo prepuščati onim živinarjem, ki se zanjo oglasijo, oziroma občinam , ki bi si jo jim postavi morale preskrbeti. Troški ne bodo veliki in po mojih mislih se sredstva ravnajo po potrebi; sredstvo bi bilo prav preprosto, ko bi se določila srednja cena v deželi. Zavod prevzame vsako mlado lepo živino tega plemena ki. po 36 ali 40 kr., kakor to delajo nekateri graščaki na Nižjeavstrij-skem in Ogerskem. Treba bi bilo le podpor za prevažanje in krmo te mlade živine za časa vspre-jema do prodaje živinarju , oziroma občini. Mislim, da bi to bilo na korist Živiuarstva. Sploh pa bodo izrekli svoje mnenje in najboljše preskrbeli za po-v/.digo živinarstva možje, ki imajo v tem izkušnje. Ker sem ravno pri živinarstvo , omenil bi še ribarstvo ter pristavil, da smo v našem deželnem zboru po dolgem posvetovanji potrdili ribiško po stavo. Držali smo se največ vladne predloge, naj bi se podpiralo ribarstvo povsod tam, kjer se more zgoditi brez posebne škode tovaren, obitnijskih in poljedelskih podjetij, ki leže ob vodi Ta postava bo imela velik uspeb, ko bo politično oblastvo Izvršilo in uredilo okrožja. Po postavi, ki je predložena, bi bilo namreč mogoče, da bi se ustanovil upravni aparat, ki ni v nikaki razmeri z delom, ki bi ga moral izvrševati. Pri posvetovauji o dotičnem paragrafu smo tudi povedali svoje mnenje. Pri nas bi bilo dobro, ko bi se ribiški odbor pridružil kmetijski družbi. (Prav res! na desnici.) Ako se to /godi, potem so troški nizki iu izvršitev s pomočjo kmetijskih podružnic jako lahka. Treba je jedne ali dveh nadzorovalnih osob in vse drugo se lahko izvrši po ceni s pomočjo kmetijske družbe. [Konec puh.) Politični razgled. Notranji" dežele. V Ljubljani '26. junija. Izpraznjenih je sedaj 6 ,uvii«»xiM>rMi«iii mandatov. Ker je umrl Greuter je izpraznen jeden mandat v kmetskih občinah na Tirolskem. Za ta mandat bodo konservativci kandidovali okiajnosod-njega adjunkta barona Biegelebena Ker je grof Ribani Clam odložil svoj mandat, bode nova volitev jednega poslanca v češkem nefidejkomisnem vele-posestvu. V kmetskih občinah okraja Miadobole slavskega na Češkem bode nova volitev, ker je poslanec Vranv odložil svoj mandat Nadalje, sta izpraznjena mandata v koroškem veleposeBtvu in v Levovu, ker sta sedanja poslanca grof Goess in dr. Karol Levakovski se odpovedala poslanstvu. Nadalje je še izpraznjen mandat okraja Javorov galukega ve-leposestva ker je državno zbor ovrgel volitev dr. viteza Kozlovkega. O odgovoru vojnega mi ti *st ra Bauerja poslancu Dumreicherju o jezikovnem vprašanji večina nemških listov molči. Nekateri se pa tolažijo, da miniBter ni tako mislil, kakor je govoril. Vsa vojska spoznava veliko važnost nemškega jezika, pa bi vojni minister drugače sodil. Obžalujejo, da se Ko sem tako ogledoval, ustojiil je tiho go-Bpodar tega podstrešja. Obhodil je pred tem progo in se je sedaj vrnil Opazil sem, da ga je nepričakovani obisk nekoliko iznenadit, dasi tega ni hotel pokazati. Pogledal me je, kakor bi hotel roči, česa tu iščem. Povedal sem mu, da sem si hotel okrajšati pot do Sum in da me je na potu ujela nevihta: „Naj .malo tu posodim, dokler da nune vihar." Prikimal je z glavo, rekel ni niti besede. Podal mi je stol, vrgel na ognjišče nekoliko borovnine, sam pa je sedel na otep slame. Ponudil sem mu smodko. Vsprejel jo je in zapalil. Ta človek zval se je Garazim. Bil je kakih petdeset let star a po vsej priliki ni živel posebno sijajno Hrbet imel je žo malo upognen, lase zelo osivele, čelo zgubančeno, usta s čudovitim posmehom zaprta. Inače pa je imel na obrazu zelo pravilne poteze, in sodim, da je moral biti Garazim v mladih letih lep človek. Ali to je bilo v mladih letih in temu je že davno ... Od vsega tega mu ni do danes nič inega ostalo, malo ognja v očeh. Dalje prili.) prihodnje postaje. To je nekoliko ur hoda. Temu j pristavim, da se tam okolica sicer ne odlikuje z nobenimi prirodnim! krasotami, ali prijetno je počasi okolu hoditi po mehkej ravnini, spominjajočej že ukrajinske stepe. Da bi ne zašel, šel sem poleg proge. Tako sem se vlačil blizu dve uri po tej neveseli pustinji, nepreritej z nobenim potočkom in olepšani le z redkimi skupinami dreves. Ves ta čas neseni srečal razen družbe petih „čumakov" (pastirjev), kateri so od Črnega morja nekake tovore peljali, niti žive duše Stoprv pozueje postajala je okolica zanimivejša; v ozadji črneli so se ogromni gozdi in tudi ueka rečica je tu bistro tekla. Mej tem pa se je nebo zaoblačilo. Iz črnih gozdov vzdigovali so se temni težki mrakovi iu čim bolj so zakrivali nebeško modrino, tem huje je vlekel stepni veter ter pometal ves prah in ga valil proti meni v pošastnih vrtincih Pripravljalo se je ua spomladansko nevihto. Pospešil sem korake. Kolikor je doseglo oko, nikjer nobene koče. V tem padla je prva kaplja . . in druga, tretja, četrta in v trenotku namakal je suho zemljo lep dežek. K temu zahučal je pošteno vihar. Pospešil sem korake še bolj. A še ni bilo po koči ruti sledu! Nemil j>o-ložaj . . . Konečno zasvetila se mi ie, kakor mornarju majak, hišica železničnega stražnika Številka 320. hitel sem proti temu priataniSču naravnost po progi in v nekoliko trenotkih stal sem na pragu. Potrkal sem na zaprte d veri. Nihče se ni oglasil. Odprl sem torej in ustopil. Ti moj gospod ! Kako siromašno zavetje človeškega stvora pred viharji življenja! Temna izbica nekoliko vatlov dolga in široka hranila je v sebi malo ugodnosti) in še menj razkošja. Jedna miza, jeden stol in jedno ubožno ognjišče, na kojem je baš pojemal umirajoči pla-menček — to je bilo nekako vse, kar je moglo v prvem trenotku priklepati obiskalčevo oko. Na oknu je bilo mesto cvetic postavljenih nekoliko glinastih lončkov, a pod oknom stal je zelo ubožen vrč — da ni bilo v njem šampanjskega vina, ne treba mi posebno omenjati. V nekem kotu te siromaške so-romaške sobice opazil sem temno sliko, a pod njo ni svetil noben plamenček. In to je bilo skoro vse. vojni minister ni izrazil odločneje v njihovem zmislu, ker se mu ni bilo bati, da bi mu slovanske fiakcije odrekle kredit. Vojska ne odobrava ministrovega postopanja. Vidi se, da bi radi napravili razpor mej vojsko in vojnim ministrom in tako spodkopali slednjemu stališče. i cmUI deželni odbor se je pogajal /. učnim ministerstvom, da bi se osnovale rokodelske šole v Hebu, Volinu in Kutnigori. Pogajanja pa neso imela uspeha, ker deželni odbor neče dovoliti nikacega doneska iz deželnega zaklada, dokler se zakouito ne uredi razmerje mej državo in deželo zastran rokodelskih sol. Deželni odbor je le t- daj pripravljen dovoliti kaj iz deželnega zaklada, če se deželi zagotovi tudi primeren upliv na omenjene šole. HrvatNkJ sabor rešil je nov volilni zakon in zakon ob organizaciji sabora. S tema dvema zakonoma misli vlada uničiti ves parlameutarični upliv opozicije. Volilni okraji so tako razdeljeni, da je vladni stranki skoro povsod zagotovljena večina V u a nje <*r*ave. Si-Uijii je v velikih denarnih zadregah. Nova vlada bode morala zopet povišati davke, kar bode pa le razburilo narod. Ker bi nedanja skupščina ne dovolila povišanja davkov, morala jo bode vlada razpustiti. Će pri novih novih volitvah ne dobi take večine, ki bi bila pripravljena vladi vse privoliti, bodo pa sistovali ustavo. V IranvoMkcm senata se sedaj vrši drugo branje novega vojaškega zakona. Prvih 9 členov je senat vsprejel brez spremembe. Vojna dolžnost je določena na petindvajset let za vse Francoze brez izjeme. Angleški zdravuik dr. Mackenzie izrazil se je proti uredniku v Haagu izhajajočega lista „Daglad" da je že v februvariji spoznal, da je bolezen iiein-»koga cesarja rak. Priznati pa tega ni hotel, ker bi se sicer bilo takoj nastavilo regentstvo, kar so želeli nekateri krogi v Berolinu, in ker ni upal, da bi bila kaka operacija kaj pomagala. Take operacijo končajo se navaduo s smrtjo. Proti dopisniku italijanskega lista „Secolo" se je Mackenzie izrazil, da bi bil cesar vsaj G mesecev dalje živel, ko bi ne bih povabili v Charlottenburgu dr. Berg-manna. Nemški listi pa sedaj napadajo angleškega zdravnika, in trdijo, da bi bili nemški zdravniki ozdravili cesarja, da m on vedno prikrival pravega značaja, bolezni. Š|»:m jsUin zbornica je skieuila, da se Španija oficijelno ue udeleži Parižke razstave in dovolila trgovskim zbornicam in obrtnikom 500.000 državne podpore, če se udeleže Pariške razstave. Minister vnaujih zadev je posebno naglasa! prijatelj stvo s Francijo, če tudi se razstave oficijelno ne udeleže. Domače stvari. — (Dnevni red seji Ljubljanske?, a občinskega sveta) v sredo 7 junija 1888. leta ob 0. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Poročilo odseka za praznjeva-nje štiridesetletnice vladanja Nj. velečustva cesarja Frana Frana Josipa I. III. Finančnega odseka poročilo a) o Ljubljanskega mesta donesku za gradnjo novega deželnega gledališča in pripravi stavbinskega prostora; b) o mestnih ljudskih šol prošuji za povišanje dotacije za šolske potrebščine; c) o prošnji za donesek napravi šolske zastave II. mestni deški ljudski šoli IV. Stavbinskega odseka poročilo, a) o določitvi stavbinske črte ob novi cesti inej južuo železnico iu novo vojašnico; b) o določitvi stavbin ske črte pri nunskem samostanu; c) ob oddaji razpisanih del za novo Šolsko zgradbo. — (Vse obveznice kranjskega z e ni -ljiško-odveznega dolga) bodo izžrebaue dne 30. junija. Obveznice novega 4% deželnega dolga bodo se i'.davale od začetka avgusta naprej. — (F r. V i I h a r ,) sin pokojnega Miroslava Vilharja, sedaj kapelirk v Spletu, zložil je po pese« Funtkovi prekrasno slavnostno kantato, katera se bode pela pri Vilharjevi slavnosti. Odbor „Pisateljskega društva" bode povabil vsa pevska društva na Notranjskem, da se udeleže pij slavnosti in pomagajo zlasti ju. kantati, za katero treba močnega moškega zbora. — (Načelstvo -Sokolovo") javlja nam, da zaradi raznih ovir letos ni bilo možno prirediti kresa na Rožniku. Bodoče leto pa bode zopet običaji res, ako že ne Roživlvd, pa na Gradu a*i kje diugej. — ( „ Rogača") izšla je 12. števdka Vsebina, kakor navadno, raznovrstna. Ker je s to šte-v'ko poteklo prvo polletje, toplo priporočamo „Rogača", ki je -edini ilustrovani šaljivi list. — (Umrl) je preteklo nedeljo gosp. Janez Les jak, župnik v Kostanjevici na Dolenjskem, kjer je župi i koval 33 let, v 78. letu dobe svoje. — (Obrtne šoie na Kranjskem.) Naučni minister izdal je ukaz, v katerem potijuje podpore za obrtne nadaljevalue šole na Kranjskem za leto 1888 Po tem ukazu dobode nadaljevalna šola v Kočevji 150 gld., v Kranji 250 gld., v Ljubljani 2000 gld., v Tržiči 350 gld, v Novem Mestu 430 gla., v Kamniku 350 gld. — (0 vodovodu Ljubljanskem) izšla je v tiskarn* Klein-Kovačevi jako lepa knjiga: „Project f ti r d a s VV asser vv e r k Laibach" von Oscar Smreker. V tej knjigi opisane so vbc vodne razmere v okolici Ljubljanski, lastnosti na-danjih voda ter razložena načrta za vodovod s Ska-ručine in s polja Ljubljanskega. Vodovodni odsek, ki je o svojem delovanji od 25. maja 1883 do 14. marca 1888 izdal posebno poročilo, odločil se je za vodovod s polja Ljubljanskega, ki bi stal 485.486 gld. Ker so mestni odborniki omenjeno knjigo že dobili v roke, bode v kratkem prišla stvar v mestnem zboru na vrsto in dela za vodovod pričela se bodo vsekakor že letos in vodovod bode prihodnje leto že gotov, ako ne bode izrednih, nepričakovanih zaprek. — (Dramatičnega društva režiser g. Borštnik) priredi v teku meseca avgusta in septembra po raznih slovensk'h čitalnicah zabavne, dramatične večere, katerih namen je : pomnožiti šte vilo društvenih podpornikov in oživeti zopet zanimanje za gledališne predstave po deželi Meseca maja priobčili smo repertoir prihodnje sezone, ter naslikali važnost dramatičnega društva, ki je sedaj tem večja, ker se zida uovo gledališče vsaj na papirji! Trkali smo, prosili smo, a do danes prirastla sta številu podpornikov dva člana: Čeh s 5 gld. in Hrvat s 2 gld. Število Slovencev = 0. Pred 15 leti štelo je društvo nad 40O podpornikov — in danes? — Oziraje se na neugoden Čas, vršiti se imajo ti dramatični večeri j>o naredbah čitalnic, aH na vrtih društvenih restavracij ali pa v zaprtih prostorih. Ker ima program društvenega režiserje le tri točke: pozdrav, deklamacijo in solo-prizor na-prošeui so vsi čitalnični odbori, ki ne spe še po-polnem za dramatična podjetja, da ostali program izpolnijo h svojimi pevskimi in igralnimi močmi. Ker sta dve nedelji v omenjenih mesecih že oddani, naj blagovolijo slavni čitalnični odbori, ki žele prirediti take večere, javiti to vsaj do 15. julija t. 1. — (Stava.) Gosp. II. Fischer stavil je bil z dr. Ahazhizhem 50 gld., da jaše v poldrugi uri iz Ljubljane na Vrhniko in zojiet v polprugi uri z Vrh nike nazaj. Stavo dobil je g. Fischer, ali pravo za pravi ubožni fond, kateremu jo je poklonil. — (Ravnopravnost pri okrajnem s o-dišči v Celo v c i) je prav dobro popisana v vče-rajšuji številki „Miru". Nekdo pripoveduje Bvoje dogodke tako: „Dne 17. aprila t* 1. sem imel opraviti kot priča na okrajne] Bodniji v Celovci. Ko čakam nekaj časa, pride moj tem slovenski kmet pravice iskat s pritožbo proti nekomu zaradi telesnega poškodovanja. Priprosti, nemščine nezmožni kmetic začne gosp. sodniku po slovenski pripovedovati, kako in kaj se je zgodilo. Sodnik ga srpo gleda iu, ko je bil kmetic nekaj časa govoril, nad njim zaupije; „Ieh versteh kein Wort", „jaz ničesar ne razumem", in gotovo bi bil moral kmetic kar oditi, ako ne bi bila njegova hči, ki je ž njim prišla, za silo nemški znala. Kako se potem tako poslovanje vrši, je marsikomu znano. Ali bi bilo čudo, če bi človeku ne zavrela kri po žilah v takem slučaji V In s položajem koroških Slovencev tako lepo zadovoljni, od Nemcev in nemškutarjev izvoljeni deželui poslanec g. dr. Abuja imel je ravno takrat ob drugem slučaji priložnost prepričati se, kako zares lepo je oskrbljeno za koroške Slovence Moral je namreč on, ker ni bilo moč dobiti tolmača, opravljati službo tistega, v spornzumljeuje neke priča s sodnikom. Morda spozna on, da to ravno ni pravica; pa kaj, dr. Abuja je rojen Slovan, poslanec dr. Foregger pa pravi: da Slovani uemajo pravnega čuta ! Častitim gg. slovenskim poslancem, katerim bodo koroški Slovenci za bratsko pomoč hvaležni iz dna srca, pa kličemo: ne nehajte se po-tegati za nas; odrinite zastor, ki ga stavijo naši nasprotniki pred oči merodajnih krogov, in ako slednjič spoznajo, kaj je pravica, še tisti, ki zanikajo Slovanom „pravni čut", takrat bode Avstrija, kakor srečna družina, katere udje zadovoljni živijo mej seboj v miru, ki je podlaga blagostanju človeštva." — (Zopet otrok ponesrečil.) Kočar Pavi Pirnat na Črnučah šel je preteklo soboto na polje pustivši 5 mesecev starega otroka pod varstvom 9 letnega sina doma. Slednji na otroka ni pazil in ko se roditelja vrneta domov, najdeta otroka mrtvega v zibeli- Otrok z robcem pokrit, se je zadušil. To je v tem meseci že četrti slučaj, zatorej je treba vedno in vedno ponavljati: Pazite na otroke' — (V Zagrebu) v dolenjem mestu konsta-tovan je jeden slučaj osepnic („crnih kozica"). — (Pri s v. Ani v Tržiškem okraji) je bil izvoljen županom Fran Kavčič, posestnik pri sv. Ani, svetova'cema Janez AhačiČ in Jurij Kal i In i k. (Požar.) Dne 21. junija pogorela so v Bitinji pri Kranji 6 posestnikom vsa poslopja. — (Nova knjižica,) umestna kakor malo-katera, izšla je ravnokar pod naslovom: „Nauk, kako zasejati vinograde z ameriškimi trtami, da jih t rtu a u š n e m o r e u ni č i t i. Po naročilu deželnega odbora kranjskega spisal Rihard Dolenc, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu V pojasnilo več slik. V Ljubljani 1888. Založil deželni odbor kranjski. — Natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani, 34 str. Vsebina: Zakaj moramo zasejati naše vinograde z ameriškimi trtami? — S katerimi ameriškimi trtami moramo na novo zasejati naše vinograde? — Kje dobiti ameriških trt? — Kaj početi z ameriškimi trtami? — Kako obdelovati v vinograde zasajene cepljene ami riSke trte? — Kako gnojiti ameriškim cepljenim, v vinograd zasajenim trtam? Kakor se vidi, da je to popoln pouk, kako ravnati z ameriškimi trtami in knjižica je po svoji vse! ini i/, po lični obliki vsakemu vinogradniku sedaj neizogibno potrebna, kajti ameriške trte so jedina rešitev našim vinogradom. — (Bralno društvo »Mir" v Št. Petru na Notranjskem) v zvezi z „Bralnim društvom Zagorskim" in Knežkitn priredi dne 12. julija izlet v Divačo oziroma v Di vaško jamo. Natančne j a poročila V vabilih. Telegrami „Slovenskomu Narodu": TreVjinje 2f>. junija. Cesarjevi č Rudolf včeraj dopoludue semkaj dospel. Na okrajni meji pričakal ga je banderrj broječ 200 mož, pri uhodu v mesto bil od odličnjako\ in mno* gobrojnega prebivalstva navdušeno vsprejet. Levov 25. junija. V Brzczici treščilo je v cerkev mej mašo. Strela ubila 3 osobe, 6 je teško ranjenih in 200 kontuzijovanih. Krakovski škof, mašo služeč, opominjal je ljudstvo, da je ostalo mirno ter tako preprečil večjo nesrečo. Dunaj 2l>. junija. S cesarskim patentom z dne iu. junija sklican je deželni zbor dalmatinski na 5. dan julija. — „"VViener Zei-tung" objavlja zakon o poučevanji veronauka na javnih ljudskih in srednjih šolah. Pariz 2i;. junija, časniki konstatujejo mirovni značaj Viljemovega prestolnega govora in opažajo zlasti ono mesto, kjer je govor o carji in Rusiji in popolno molčanje o Francoski, ter naposled sklepajo, da se ničesar prenieuilo ni v Evropi, kjer je mir Še vedno od Bismarcka zavisen. London 26 Vsi .jutranji listi bavijo se s prestolnim govorom, katerega vsi poprek prisojajo v zmislu izrecne miroljubnosti. Naznanilo. Vsem čestitim udom podružnice sv. Cirila in Metoda „z;i Beljak in okolico" naznanjam, da se hode due B, julija, t. ; na praznik sv Cirila in Metoda, služila sv. maša z blagoslovom in sicer na čast. svetima ap Btoloma tr;r za vse ude naše podružnice v teh-le farnih cerkvah: v Podkloštru, v Št. Lenartu pri sedmih studencih, na Brnci, v Šteb-nji, v Ločah in na Zdi. Ura, o katerej se bodo služile sv. maše, se bo oznanila v nedeljo pred praznikom sv. Cirila in Metoda v dotičnih cerkvah. Vse častite ude vabim torej najuljudnejše. da se prav obilno udeleže vsak v svoji fari te službe božje. Bog z nami i Št. Lenart, pri sedmih studencih, 17. junija 1888. Matija Wiitti, načelnik .podružnice sv. Cirila in Metoda zii Beljak in okolico". /.;* «mtu)o porabo. Pri protinu iti trganji, bo-li-riiiah jio uilih in vsakovrstnih imetjih |ink;i/.,-.!o soji- p,,. Bohuo uspešno Moll-nvn ,1'rnnoosko žganje". Steklenica stane SO kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar m o. kr. dvorni zalo/.nik na Du-naji, Tnchlaidien 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat r. njegovo varstveno znamko in -3 odpisom. 1_' (18 «) T O T : g'u uvu u 0 d U a'Ci'D'UUu'^ prinaša v ij. številki naslednjo vsebino: i <> kulturnem programu avstrijskdi Slovanov. — Nem ski Schulvercin med štajerskimi in koroškimi Slovenci pa Šolska gosposka. — K sveto-vladimirski •Javnosti. — Sola Glasbene Matice in Dramatično društvo v Ljubljani. — Pso^lavci. Zgodovinska slika, leski spisal Alojzij |it.isek. Posl< venil Va-cerad. (Dalje.) — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. „Sl.OVANSKl SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej lO. in 25. dne meseca, in se plačuje ali pošilja naročnina upravni.štvu „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Naročnina znaša: za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 75 kr. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr., Četrtletno 70 kr. ___«pj „LJUBLJANSKI IW ■tojl (331 — 145) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. —meosEssasii T ii. j c i : 24. junija: Pri Slonu: Verona iz Zagreba. — Mtiuch iz Prage. — Mandl iz Vel. Kaniže. — Dr. Noe, Luppfs pl Kainmer iz Gorice. — Kitt iz Trata. Pri Malici: Herman z Dunaja, — Steraer z Dunaja. — Obach iz Gradca. Umrli so v Izubijani: 24. junija: Franca Cunder, kondukterjeva hči, 6 uies. sv. Petra cesta št. 54, za božjastjo. V dež 8 i n e j bolnic i: 24. junija: Jakob Mihelčič, sluga, 70 let, za vnetjem pluć. — Marija Sigmutid, gostija, 71 let, za oslabljeujem. Meteorologieno poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. j Temperatura i Ve-trovi Nebo Mo-krina v; mm. 25. junija J 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 738'7 mm. 737 3 mm. 737 7 mm. 20 0° C 270° C 17-6° C brezv. si. j z. si. j«. d. j as. obl. obl. 000 m : Srednja temperatura 81*6°, za 2'7U nad uormaloiu. ZD"ULnajslra- "borza, dne 2(j junija t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld HO-50 Srebrna renta..... r 81-7'» Zlata renta...... » 111*80 6°, marčna renta .... „ 9*3'25 Akcije narodne banke . „ 8H7' — Kreditne akcije..... , 305-80 London........ „ 12580 Napol......... i D"M C. kr. cekini .... , G'90 NemSke marke..... „ 61*60 4*7, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlata renta 4°/,, . . ... Ogerska papirna renta D0/« . ... 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Donava reg. srečke 5" 0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4zlati zast. listi . Prior, oblig. Rlizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. želaznice Kreditne srečke......■ gld. Radolfove srečke ... 0 „ Akcije anglo avstr. banke 120 „ Tramraway-i)HiSt. velj. 170 gld. a v. — danes — gld. 80-70 — . 81*65 — , 111-80 — . H6-05 — „ 867 — — , 30341 — „ 185*80 — , 994 — H &**0 . 61'62% - kr. 0 1.J4 gld. 166 „ ioa 105 120 127 99 184 21 111 299 15 85 30 50 50 70 75 25 75 Vozni red c. kr. priv. južne železnice, veljaven od 1. junija 1888. Z I > i a 11:i j;i v Trst. Postaje Dunaj . . MurzziiBchlag . Gradec . . Maribor . Celje .... Laški Trg . . Rimske toplice Zidani Most Hrastnik. . Trbovlje . J Zagorje . . . Sava .... Litija .... Kresnice. . Laze .... Zalog.... LJubljana . . Borovnica . Logatec . Rakek . . . Postdjina Št. Peter. . . Divača Nabrežina . Trst .... Jadernl vlak Brzovlak Poštr Odhod 6*45 zvečer 7-15 zjutraj 8-45 zvečer „ 10-16 „ 10-38 ' , 1*50 po noći 12-14 po noči i"— popol. 6-— zjutraj ii 1*35 ! 227 .. 8-20 „ 10-30 dopol. it 301 „ i 3-53 , i, — 4-09 „ 10-46 , H — 4-20 „ 10*58 , n 3*37 zjutraj 4-44 „ 11-40 n — — 11-53 „ ii — 502 „ 12-01 popol. »i — — 1209 „ •l — — 12-23 , n — 5-29 „ 18*83 , ti — — 12-45 , ii — 12-59 „ Prihod . — 1*10 4*53 , 610 , 1-21 Odhod 4*58 „ 6 14 zvečer 1-29 n — 6-42 „ 204 . n 5-52 „ 7-14 , 2-46 ii — 316 n 6-27 „ 7-54 „ 3*37 „ " 1 6-53 8-17 „ 408 n 7*22 „ 8-50 , 4-46 n 8-16 9-37 , 5-54 „ Prihod 8.41 „ 10*05 po noči 6*30 zvečer Mešani vlak Osobni vlak 1 20 5-35 9 18 11*29 140 1- 58 2- 07 231 244 2- 53 302 3 17 329 3 42 3- 57 408 421 5-40 6*17 6 59 7-29 7- 50 8- 22 9- 02 10-14 10-5O p< >pil 5 55 zjutraj zvečer 1050 dopol. po noči j 2-32 popol. 6-— zvečer 6- 23 640 „ 711 „ 7- 30 7-43 „ 7- 55 8- 16 „ , 8-32 „ 8- 50 „ 9- 15 , 9-32 zjutraj 9-50 a ! 10*20 po noči ■ n'21 12-30 I 122 . I 1*58 „ n 1 2-48 n n I 3 59 „ dopol. 5-40 zjutraj i 6-30 - 6- -f.-22 6-37 6- 58 7- 15 7 26 7-37 7- 56 8- 13 8-29 8- 49 9- 04 9-21 zjutraj dopol. Iz Trsta na, I>n.ii«j. Postaje Jadernl vlak 1 Brzovlak Trst . . . . Nabrežina . . Divača . Št. Peter . . Postojina . t Rakek Logatec . . . Borovnica . LJubljana . . Zalog. . . . Laze . . Kresnice. . Litija . . . . Sava . . . . Zagorje . . . Trbovlje. . Hrastnik Zidani Most Kiniskc toplice Laški trg . Celje . . ." . Maribor . Gradec . . Miirzzuschlag . Dunaj. . . . Odhod. j 8*30 zvečer 7 — •i ' 9*18 „ 7-37 n 10-O9 po noči 8 31 •i 10-46 „ 905 •i ,11*04 „ 9-25 „ 9-40 ji 11-36 „ 9-59 ii 1022 Prihod 12*21 „ 10-48 Odhod 1226 „ 10-52 zjutraj Postni vlak Mešani vlak Osobni vlak 11 31 11-58 Prihod 1-44 217 „ 3-46 ,, i 5-12 zjutraj i 7*27 „ 10-30 dopol. 40 popoi. 52 „ 03 „ 20 „ 44 „ 15 „ '37 zvečer 55 10-— 10-51 11 56 12-56 1 21 1- 39 202 2- 30 303 3.11 324 3- 35 3- 49 4- 01 412 4-26 4- 34 4 42 5- 03 515 5-27 5-47 8-06 10-35 2-08 (5-38 dopol. popol. zvečer tt po nofii /jutraj 6*3') 721 8*35 930 9-58 10-21 10- 49 11- 26 1159 12 43 12- 57 109 1-24 1- 38 1*60 205 214 2 23 2- 45 2-57 309 3*29 5-47 811 11-47 4— zvečer 7 8 „ H n 12 1 ponoči) 1 2 3' :: \X 6* „ 6* h ! 7* m I 7 » 7 ,, : s* 8* „ I 8-zjutraj 12 • 4' dopol. j 9' popol. 10 zvečer 44 „ 08 po noči ■37 „ 19 „ 53 „ 38 „ 32 „ 30 zjutraj i* 1! 40 „ n ;; 33 53 „ ■05 „ 19 50 „ 08 „ 25 54 30 40 40 zv. Prih popol. zvečer dopol. popol. 5-50 6 08 6*28 „ 6 43 „ 7— ., 7-15 „ 7-35 „ 7- 46 „ 7*7 „ 8- 18 „ rt-35 8-50 911 zv. Prih. S Poezij© i SIMONA GREGORČIČA. 3 H. zvezek. — Založil Josip dtornp. f- Dobivajo se samo pri meni. Broširane po 1 k1«1>. p s pošto 5 kr. več; elegantno vezane po 1 jglil. HO kr., V s pošto 5 kr. več. c439—3) S FRAN DEŽMAN, C knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. 4 Debelost, medlost se po novoj metodi gotovo odpravita. Vse kožne bolezni, kot grinta, žoltina, ogrci, nege, rndele nonove in roke, bolezni las m-, radikalno ozdravijo. Pike od osepiiic in kocine po obrazu se za /.miraj odstranijo. V va&kem kosinetičuem vpra sanji daju su svet. Navodi, kako se zdraviti, dajo se pismeno, če se vso obširno poroci in se prilozi marka za odpis v pismu z naslovom : (346—7) „lEaisT-grleec-Officiri." Breslau II. VIZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni XXXn%H*UH**M**K**XXX*KUHU*U Malin s petimi kamni, kateremu nikdar vode ne priman j ka, ure od posluj Laze in Zalog, in dve uri od Ljubljane 'n pol posestvo, n n x n n n n n s ** tt tt. ttX^ttXttXttttttttttKXtttt»»tt&tt«ttttXtttt Izdajatelj in odgovorni ureonik: Dr. Josip Vošnjak. ki mei; 40 oral, mej katerimi je 20 oral travnikov, njiv in gozdov, proda **e za 15 do 20 tisoč goldinarjev iz proste roke n po-trebnfml gompodarsltlml poslopfi vred. Posestvo je zvezami z dobrim' cestami. Natančneje se izve ustno ali pismeno pri g. SEupandlfrl v Kravji dolini v Ljubljani. (445-D i I Zavod za pohištvo in dekoracije Frana Doberlet-a Frančiškanske ulice ii II — Ljubljaaa — Dunajska cesla h. štev. 8 priporoča, svoju jako bogato BalogO oprav wax si>»lnici% jeOl>CrlCt. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne**.