m. stnilta. I IjoMint, i anMjek, a. uji 1SIZ. XLV. leto. »Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24-— pol leta.......B 12-— četrt leta 6*— na mesec......_ 2*— v upravništvu prejemam celo leto.......K 22-— pol leta........H*— četrt leta....... 5*50 na mesec......1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levov telefon ft. 34. lakaja vsak dan sveeer tiCBOamal nedelie ta Inserati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 viru za trikrat ali večk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih Jnsercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to e administrativne stvari - Posamezna številka velfa 10 vinarjev. - .Slovenski Narod* velja «o pošti Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira .Narodna tiskarna" «eloton at 85 za Avstro-Ogrsko celo leto......K 25*— pol leta . ...... . 13-— četrt leta.......6*50 na mesec ..... 2*30 za Nemčijo: celo leto K 3r>- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto K 35*- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovoi dopisnica ali znamka. Upravnistvo ■ Knaflova ulica št. 5 'spodaj, dvorišče levo) telefon št. 85 osramočeni. V avstrijskem parlamentu so dobili slovenski klerikalci moralič-no zaušnico, ki jo bodo vsaj nekaj časa pomnili. Povod je dala čitanka češkega pesnika in pisatelja Machar-ja. Ta knjiga, ki je doživela že mnogo izdaj in je postala mogočno sredstvo za protiklerikalno propagando, je češkim klerikalcem pravi trn v živem mesu in izposlovali so, da so bili nekateri odstavki te knjige konfiscirani. Profesor Masarvk je te konfiscirane odstavke imuniziral. Zaradi tega so se klerikalci pritožili pri predsedniku. Hruban in Šuster-šič, ki se sicer ne moreta videti, sta skupno intervenirala pri predsedniku in to je dalo povod, da se je v petkovi seji oglasil prof. Masarvk. In v tem govoru je dal slovenskim klerikalcem moralično zaušnico, ki jo bodo pomnili. Izmed klerikalcev se nihče ni čutil zmožnega, da bi se spustil v kako polemiko z Masarvkom; vsak se je zavedel, da ni kos kaki polemiki z Masarvkom in zato so se pravočasno umaknili iz zbornice. Ostal je pa Gostinčar in je imel nalogo, da »brani sveto katoliško vero«. Umstveni štirinožec Gostinčar je bil izvoljen in določen od slovenskih klerikalcev, da moti Masarvka z medklici, da s kričanjem in s psovkami izrazi čute svoje tovarišije, ki se sama ni upala ust odpreti. Vsi ti Šusteršiči in Kreki in Korošci so se poskrili in Gostinčar je storil, kar je mogel in kar je znal. Gostinčar je operiral s psovkami. Kaj drugega tudi od njega ni pričakovati, ker drugega itak nič ne zna. Gostinčar je torej psoval. Obnašal se je kakor pinč, ki se zaganja človeku pod noge; vedel se je kakor se pač vede Človek, ki je do svojega štiridesetega leta vedno imel čik v ustih in občeval samo z ljudmi enakih navad. Seveda je bilo temu hitro konec. Gostinčar ie ostal osamljen in je umolknil. Še klerikalci mu niso hoteli pomagati, ker pač vsem od kraja manjka poguma, se lotili debate z Masarvkom. ker že vsak ve, da nima sposobnosti za govorniški dvoboj s tem češkim učenjakom. Osramočen in do kosti blamiran je umolknil Gostinčar. Osramočena in do kosti blamirana pa je bila ž njim vred vsa klerikalna tovarišija, vsa slovenska klerikalna delegacija. Z Gostinčarjevimi medklici je bila osmešena, a kakor udarec z bičem jo je zadel medklic o svinjarskih brošurah ljubljanskega škofa in Masarv-kova opomnja, da ljudje, ki so ubili slovensko gledališče v Ljubljani in so storili infamno denuncijacijo Adolfa Ribnikarja sploh nimajo pravice govoriti o kakih svinjarijah, ker so sami storili največje svinjarije. Tako se je v državnem zboru po zasluženju pribito početje klerikalcev in )e cela Avstrija slišala, kaki ubijalci narodnih institucij in kaki infamni denuncijantje so slovenski klerikalci. Z zaničevanjem je ves parlament gledal na slovenske klerikalce in zaman se je Gostinčar drl in je ob-rekoval Ribnikarja. Epizoda je to bila, a ta epizoda bo ostala vsaj nekaj časa vsem spodobnim ljudem v spominu in je vsai nekaj pomagala, da so dobili širši krogi vpogled v divje razmere, ki so jih na Slovenskem vstvarili klerikalci. Takih razmer ni nikjer drugod, niti v deželah, ki so dosti bolj klerikalnih kakor so naše, kajti naš kle-rikalizem je organizirana korupcija in nemoralnost, in sloni na takih principih, kakor organizacija kake meksikanske revolucijske bande. italijansko - turška vojno. Rusija in Turčija. Vedno iznova prihajajo iz Carigrada poročila, da se tam razburjajo zaradi nastopa Rusije napram Turčiji. Take vesti so se pojavile prvič, ko je pokazala Rusija, da hoče z nekakim pritiskom prisiliti Turčijo, da sprejme italijanske mirovne pogoje. Kakor znano, se je ta namera izjalovila vsled odpora drugih velesil ki kršitve nevtralitete niso hotele pripustiti. Enake vesti so se pojavile zopet, ko so Italijani bombardirali zunanje utrdbe Pardanel ter se pojavljajo zopet sedaj, češ, da namerava Rusija akcijo v črnem morju vzporedno z italijansko akcijo v Egejskem morju. Sedaj vznemirja Turujo dejstvo, da križa rusko črnomorsko brodovje v bližini Bospora, da koncentrira Rusija vojaštvo v Kavkazu in končno, da je Rusija zopet začela terjati dolgove, ki jih je pod Čariko-vom že pustila pasti. Klinb vs mu temu pa so v merodajnih krogih mnenja, da Rusiji ni pripisovati pre-dalekosežnih namenov, ker govore proti taki razlagi merodajne oficijoz-ne ruske izjave ne glede na to. da potrebuje Rusija tudi zaradi notranjega razvoja mir. Res pa je, da se čuti Rusija vsled dolgotrajne vojne v Tripolitaniji bolj, kakor druge države, tangirano na svojih interesih in da je Rusija bolj vznemirjena, kakor kaka druga velesila tudi zato, ker so nemiri na Balkanu, če traja vojna Še dolgo časa, neizogibni, kar pa bi Rusija rada preprečila. Zato ni izključeno, da bo hotela Rusija v prihodnjih dneh zopet pritisniti na Turčijo, da sklene ta mir z Italijo. Naravno pa je. kar mora storiti Turčija proti taki nameri: Gledati mora, da vzdrži mir zlasti na Balkanu. Pogosti ministrski sveti v Carigradu so v zvezi s to splošno bojaznijo in vojni minister Mnhmut Š°fket paša pripravlja vse potrebno za slučaj, da pride z Rusijo do kakega spora. Ministri se kregajo. Iz Rima poročajo, da je nastal hud spor med italijanskim ministrskim predsednikom Giolittijem in zunanjim ministrom S. Giulianom.Gio-litti zvrača vso odgovornost za italijansko politiko na San Giuliana, obenem pa mu ne pusti popolnoma proste roke. Rodos. Z Rodosa poročajo, da so Italijani vjeli 2300 mož turške posadke. Odpeljali so jih v Rodos, od koder odpeljejo vjete Turke v Italijo Par-nik »Sannio« s prvimi 750 vjetimi možmi in 29 turškimi častniki je že odplul. Italijani so bate napravili dober plen ter dobili 4000 pušk, dve gorski bateriji, dve strojni puški in mnogo municije. Mnogim italijanskim patruljam so morali vjeti Turki pokazati pot nazaj v Rodos. O boju pri trdnjavi Psitos na Rodosu poročajo še, da bajonetni naskok Italijanov ni imel pravega uspeha. Turki so se umaknili proti severu, kjer pa so j;m zastavili 4 bataljoni alpinov in 4 batalioni berza-Ijerjev pot. Poveljnik turških Čet je uvidel. da mu ni mogoče naprej in se je uda!, zlasti ker so bile čete izmučene in jim je upadel pogum (?) ter bi se bile branile nadaljevati brezupni boj. Admiral Amaro poroča v Rim: Vojna ladja »Regina Margheritta« je prispela v petek ponoči v pristanišče Marmara nasproti Rodosu, ter je razdejala tamošnjo turško vojašnico. V Afriki. Iz Tripolitanije je dospelo s par-nikom »Rubattino« v NeapoH 987 odpuščenih vojakov 7., 22., 26.. 35. in 79. pešpolka, 36. topničarsk ga polka in 5. polka alpinov ter 56 častnikov. Parnik »Umbria« je pripeljal 1186 vojakov domov. Kakor poroča uradni list, bodo poklicali v tekočem letu drugo kategorijo letnika 1891 pehote in drugo kategorijo letnika 1890 mornarice k orožnim vajam. Tur^kn vlada je predložila parlamentu zakonski načrt glede oprostitve tripolitanskega prebivalstva vs h davkov za tekoče leto in odpsa vseh zaostalih davkov Vojnemu ministru se dovoli poleg tega vojni kredit 1 milijona turških fimtov V Rdečem morju. Kakor izve neka turška korespondenca, se je izkrcal italiia^sk vojaški oddelek 20 mož s civilnim funkciionariem v Djisanu ob obali Rdečega morja 6 ur hoda od Sabije, kjer rezidira Said Idris. Velika železniška nesreča. Enajst mrtvih — štirideset ranjenih. Iz Pariza poročajo o veliki železniški nesreči, ki se je docrodila pri mostu Manadet. Osebni vlak, ki vozi med Parizom in Pontoise je zadel ob vlak. ki prihaja iz Montsoulta. Ta nesreča je ena največjih, kar se jih je v zadnjih letih dogodilo na Francoskem. Osebni vlak št. 631 se je odpeljal ob 9. uri 30 minut zvečer s severnega kolodvora v smeri proti Pontoise in je bil zelo dobro zaseden. Nasprotni vlak bi moral pred mostom Manadet počakati na pariški vlak. Vsled napačno postavljenih izpre-menjevalnic tira je vlak vozil mimo signala, ki je kazal na prepovedani uvoz, ter zndel v največji hitrosti ob pariški vlak. Lokomotivi in pa več vozov je bilo popolnoma razbitih. Vlaka sta s tako silo zadela drug ob drugega, da se je to slišalo več kilometrov daleč Grozno ječanje se je slikalo izpod razvalin ponesreče-ga vlaka. Le z največjo težavo so nepoškodovani nasažirji izlezli iz vozov Vladajoča tema je katastrofo še povečala. Takoj so na vse strani telefonirali po pomoč. Kmalu je prišel oddelek požarne brambe, ki je pomagal nositi mrtvece in ranjence izpod razvalin Kmalu je prišlo osob-}e pariškega severnega kolodvora s pomožnim vlakom, v katerem je bilo tudi več zdravnikov. Rešilna akcija. Rešilno akcijo je vodil policijsk* prefekt in generalni železniški inspektor. Izpod nazbitih voz so kmalu izvlekli prve mrtvece. Žrtve sc grozno razmesarjene. Nekateri od teh so bili s krvjo obliti in tako razmesarjeni, da jih sploh niso mogli spoznati. Ranjenci so imeli večinoma zlomljene roke in roge in so jih s pomožnim vlakom in pa v avtomobilih odpeljali v bolnišnice. Na pariškem severnem kolodvoru se je nabrala velika množica ljudi. Število ranjencev. Do polenajstih ponoči so izvlek li izpod razvalin enajst mrtvih in več nego štirideset težko ranjenih. Pravijo pa, da je ponesrečencev več nego osemdeset. Grozna je bila rešitev strojnika, ki je ležal pod kolesi lokomotive. Požarna hramba in železniško osobje je skušalo lokomotivo vz-dieniti z dvigali. Strojnik je še živel, ko so ga pa slednjič vendar le izvlekli izpod lokomotive, je bil že mrtev. Vlak. ki je vozil proti Parizu, je bil mnogo bolj poškodovan nego nasprotni vlak. Med mrtveci so bili trije vojaki 51. pešpolka, ki so hoteli ostati čez nedeljo v Parizu. Tudi med ranjenci je več vojakov omenjenega pešpolka. V vlaku, ki je prihajal iz Pariza, je bilo več izletnikov. Tudi več otrok je poškodovanih. Na kraj nesreče je prišel tudi minister za javna dela Dupuv. Sirota. Grozni prizori so se odigravali, ko je več otrok klicalo svoje matere, ki so se smrtno ponesrečile. Le z največjo težavo so otroke pomirili. Preiskava. Preiskava je dognala, da je ne-srečo povzročil železniški čuvaj, ki so ga aretirali Ta pa zatrjuje, da je popolnoma nedolžen in da je strojevodja vsled velike teme pregledal signal Minister Dupuy je šel še ponoči v bolnišnico, kamor so prenesli LISTEK. Lepi stričeft. (Bel - Ami.) Francoski spisal Guy de M a u -passant. — Prevel Oton Zupančič. Prvi del. (Dalje.) On pa je ponavljal sam pri sebi, kakor bi molil: »Na komando »Streljaj!« vzdignem roko.« Potem so ga peljali k eni palic, zasajenih v tla in mu dali pištolo v roko. Tedaj je zagledal čisto blizu nasproti sebe majhnega trebušnega moža, plešastega moža z naočniki. To je bil njegov nasprotnik. Videl ga je prav dobro, a nič drugega mu ni šumelo po glavi, nego: »Na komando »Streljaj!« vzdignem roko in sprožim.« Glas se je raz-legel v veliki tišini, kakor da je prišel iz daljne daljave, in ta glas je vprašal: »Ali ste nared, gospoda?« Georges je zavpil: »Da!« Potem je ukazal isti glas: »Streljaj!« Ničesar več ni poslušal, ničesar več gledal, ničesar mislil, čutil je samo, da je dvignil roko in da pritiska na vso moč na jeziček. In ničesar ni slišaL A naenkrat vidi malo dima na koncu cevi svoje pištole: in ker je stal mož pred njim še vedno pokon-cu, kot prej, je zapazil še en bel oblaček, ki se je vil njegovemu nasprotniku nad glavo. Oba sta bila streljala. Konec. Njegovi priči in zdravnik so ga preiskali, tipali, mu odpenjali obleko in ga strahoma izpraševali: »Niste ranjeni?« — Odgovoril je kar na slepo: »Ne, mislim, da ne.« Sicer pa je ostal Langremont ravnotako cel, kakor njegov neprijatelj, in Jacques Rival je nevoljno zamrmral: »S temi prokletimi pištolami je vedno tako: ali ga zgrešiš ali ubiješ. Priskutno orožje!« Duroy se ni ganil, okamene! od presenečenja in veselja: »Končano je!« Morali so mu vzeti pištolo, ki jo je še vedno stiskal v pesti. Sedaj se mu je zdelo, da bi se udaril z vsem svetom. Konec! Kakšna sreča! Hipoma se je začutil takega junaka, da bi hotel pozvati kogar koli na orožje. Vse priče so se nekaj minut raz-govarjale, določile sestanek še za tisti dan, da se sestavi zapisnik, potem so posedli po vozovih; in kočijaž, ki se je režal na svojem kozlu, Je pognal in pokal spotoma z bičem. Vsi štirje so obedovali na bul-varju in pretresali dnevni dogodek. Duroy je pravil svoje vtiske. ' »Vsa zadeva me ni niti malo razburila, niti malo ne. Sploh ste pa morali sami videti?« Rival je odgovoril: »Res, prav dobro ste se držali.« Ko je bil zapisnik sestavljen, so ga izročili Durovu, da ga priobči med dnevnimi vestmi. Osupnil je, ko je črtat, da je menjal dve krogli z gospodom Louijem Langremontom, in malo zbegan je prašal Rivala: »Pa saj sva streljala samo enkrat?« Oni se je nasmehnil: »Da, enkrat ... vsak po eno kroglo... skupaj dve krogli.« Duroyu je bila ta razlaga po volji in udal se je. Očka Walter so ga kar objeli: »Bravo, bravo, branili ste zastavo »Vie francaise«, bravo!« Georges se je kazal zvečer po uredništvih prvih glavnih listov in po prvih velikih kavarnah na bulvar-ju. Dvakrat se je srečal s svojim nasprotnikom, ki se je tudi kazal. Nista se pozdravila. Da je bil kateri ranjen, bi si bila segla v roko. Sicer sta pa oba s prepričanjem zatrjevala, da sta slišala žvižganje nasprotnikove krogle. Drugi dan proti enajsti uri dopoldne je dobil Duroy urno pošto: »Moj bog, kako sem se bala zate! Pridi vendar danes popoldne nie de Constantinople, da te objamem, ljub* ček moj. Junak moj — neizrečeno te ljubim. — Cio.« šel Je na sestanek in ona se mu je vrgla v naročje in ga Je pokrila s poljubi: »O, dragi moj, ko bi vedel, kako sem bila razburjena, ko sem čita- la jutranje liste. O, pripoveduj mi. Povej mi vse. Vse hočem vedeti.« Moral ji je pripovedovati do pičice vse posameznosti. In dejala mu je: »Kako težka ti je morala biti noč pred dvobojem!« »Prav nič; zelo dobro sem spal.« »Jaz ne bi bila zatisnila očesa. In tam, na bojišču, povej no, kako je bilo tam?« Dramatično je prikrojil svojo povest: »Ko sva si stala iz obličja v obličje nasproti, dvajset korakov vsaksebi, samo štirikrat tako daleč, kakor je ta soba dolga, naju je prašal Jacques, ali sva nared, in potem: »Streljaj!« — Takoj sem vzdignil roko, čisto v pravi smeri, a to je bilo krivo, da sem hotel meriti v glavo. Moja pištola se ni prav udajala, in jaz sem vajen orožja z lahkim jezičkom, in tako se mi je vpirala in zanesla strel. Daleč stran pa vendar ni mogla iti. On tudi dobro strelja, ta cigan. Prav mimo senca mi je švignila njegova krogla. Puh od nje sem čutil.« Sedela mu je na kolenih in ga objemala z rokami, kakor da hoče deliti z nJim nevarnost. Jecljala je: »O, ti ubožček moj dragi, ubož-ček moj dragi!« Ko je nehal pripovedovati, mu je dejala: »Veš, jaz brez tebe kar ne morem več prestajati. Moram te videti, a, kadar je moj mož v Parizu, je to zelo neprilično. Zjutraj bi si lahko večkrat utrgala kako urico, še pred-no vstaneš, in bi te prišla poljubit, ampak v tisto tvojo mrzko hišo ne maram več stopiti. Kako bi naredila?« Bliskoma ga je prešinila misel, in prašal je: »Koliko plačuješ tukaj?« »Po sto frankov na mesec« »Dobro, jaz vzamem to stanovanje na svoj račun in se čisto semkaj preselim. Dosedanje tako in tako ni več primerno mojemu novemu stališču.« Par trenotkov je premišljevala, potem je odgovorila: »Ne, jaz nočem tega.« Začudil se je: »Zakaj pa ne?« »Zato, ker ne.« »To ni nikak vzrok. To stanovanje mi zelo prija. Tukaj sem. Tukaj ostanem.« Zasmejal se je: »Sploh je pa najeto na moje ime.« Ona pa je le še oporekala: »Ne, ne, jaz ne maram ...« »A povej vendar, zakaj ne?« Tedaj je zašepetala prav tiho in nežno: »Ker bi vodil druge ženske semkaj, in tega jaz ne maram.« , Vzrojil je: »Beži no, beži, nikoli ne. Obljubim ti.« »Nak, ti bi vendar katero pripeljal.« »Prisežem ti,« »Prav zares?« (Dalje prihodnjič.) ranjence, da se Informira o njihovem stanju. Nekaterim ranjencem so morali amputirati roke in noge. Več sto delavcev je delalo, da izpraznijo tir. Po enajstih ponoči je bil promet omogočen. Časopisje napada železniško upravo, ker so signali pomank-ljivi. V zbornici bodo v tem smislu interpelirali. Štajersko. Iz Celja. (Volitev župana v celjski okolici.) Včeraj dopoldne se je zbral novi okoliški občinski odbor znova k seji, da izvoli končno župana in pa odseke. Občinski svetovalec dr. A. B o ž i č je v imenu radi bolezni odsotnega dosedanjega župana G 1 i n š k a otvoril sejo in omenil, da je celjsko c. kr. okr. glavarstvo poslalo občini šele 27. aprila obvestilo, da je dne 1. aprila izvoljeni župan Avgust Sušnik odstopil. Vsled tega se je volitev novega župana celjske okolice nekoliko zavlekla. Pozval je vpokojenega učitelja Tomaža Graha, da kot najstarejši odbornik prevzame predsedstvo. Grah je nato po kratkem nagovoru, v katerem je poudarjal, da okoliški občinski odbor ni nikako politično društvo, temveč korporacija, ki se ima v prvi vrsti baviti z resnim gospodarskim delom, imenoval skru-tinatorjem O m 1 a d i č a, dr. B e n -kovica in Teppeia ter v imenu slovenskih občinskih odbornikov predlagal, da se naj voli za župana veleposestnika Antona F a z a r i n -c a z Ostrožnega. Pri glasovanju je bilo oddanih 29 glasov; od teh je dobil Anton F a z a r i n c 17, nemšku-tar Strenčan 10 glasov, en glas je nekdo dal dr. Božiču, ena glasovnica je pa bila prazna. Faza-rine sprejme izvolitev. Ker je bil Fazarinc že dne 1. aprila izvoljen svetovalcem, je bilo treba nadomestne volitve; izvolilo se je z IS glasovi r r. K 1 i n a r j a, nemškutar Bobnar je dobil 9 glasov. Nato so bili izvoljeni soglasno ubožni, cestni, stavbno - pokopalisčni in podporni odsek. Predlog nemškutarja P e č u-h a, naj se voli posebni obrtni odsek, je bil odklonjen z glasovi slovenskih odbornikov. Za pregledovalce računov so bili izvoljeni K u k o v e c Vinko, Sušnik in T e p p e i. S temi volitvami je bil dnevni red končan. — Klerikalci so vendar glasovali za Fazarinca kot župana; volili so kot pametni ljudje manjše zlo. In s tem je dolgotrajna županska kriza v celjski okolici končana. Iz Celja. Novo podružnico »Schul-vereina« snujejo maloštevilni gaber-ski nemškutarji. V Gaberju že obstoji podružnica Ciril - Metodova, ki pa ima na razpolago premalo delavcev in šteje zato le malo članov. Naše obrambno delo v Gaberju treba pravočasno oživiti in dati Gaberja-nom, če drugače ne gre, v začetku moralno oporo iz mesta. Ne zane-marjajmo narodnega dela v najbližji celjski okolici! Sodnijska imenovanja na Štajerskem. Imenovani so gg,: avskultant dr. A. S t u h e c za sodnika v področju graškega nadsodišča, namestnik državnega pravdnika v Celju dr. Anton R o j i c za svetnika deželnega sodišča in sodnik Rudolf R 6 g e r v Konjicah za okrajnega sodnika in uradnega predstojnika v Konjicah. Poroka. V sredo, dne 22. maja, se poroči gosp. Josip D r o f e n i g, trgovec in posestnik v Št. Jurju ob Južni železnici z gospodično Milko Rienzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lytton - Bulwer. Sedmi del. (Dalje.) IX. Albornoz in Nina. Očem, ki so bolj kakor vse druge hrepenele videti rešenega jetnika, ni bila dodeljena ta sreča. Sama v svoji sobi je Nina čakala na izid obravnave. Slišala je korake na ulicah, klice, vpitje veselja; čutila je, da je zmaga izvojevana in končno je njeno dolgo, s skrbmi prenapolnjeno srce dobilo olajšavo v strastnih solzah. Angelo jo je po svojem povratku obvestil o vsem, kar se je zgodilo. Njeno veselje je nekoliko skalila vest, da bo Rienzi gost strašnega kardinala. Dušni viharji, ki jih je prestala, in strah pred kardinalovim obiskom, so nanjo tako vplivali, da je bila tri dni bolna in šele peti dan potem, ko je bil Rienzi imenovan za rimskega senatorja, je bila v stanu sprejeti Albornoza. Kardinal je pošiljal vsak dan vprašat za njeno zdravje. Njegove poizvedbe je njen vznemirjeni duh smatral za opomine na pridobljene pravice. Toda Albornoz je imel z drugimi stvarmi dovolj dela. Ko je bil strašnega Montreala spravil iz službe Ivana Vica, enega najljutejših in najmočnejših nasprotnikov cer- Lampreht v farni cerkvi Device Marije v Puščavi. Vrlemu narodno-naprednemu paru obilo sreče! Iz Ptuja poročajo nemški listi z nemalim zmagoslavjem, da so imenovale slovenske občine Điški vrh, Sv. Elizabeta, Sv. Bolfank in Zgor. Pristova ptujskega Ornlga za častnega občana — bojda za zasluge, ki si jih je pridobil za gradnjo okrajnih cest v ptujskem okraju. Komentarja za sedaj ne bomo pisali, pač pa bomo v kratkem porabili materijal, ki se nam ga je poslalo o žalostnih političnih razmerah v ptujskem okraju. Nemška sodba. Iz Maribora nam pišejo: Ko je bral vaš poročevalec o aretaciji ljubljanskega tržnega nadzornika Adolfa Ribnikarja in zaznal, da tiče za vsem tem zopet klerikalci, je vprašal slučajno tudi par na Štajerskem predobro znanih gospodov, stanuiočih v Mariboru za njihovo mnenje o tej stvari. Imel je priliko, govoriti ne le z enim izmed najmarkantnejših naših narodnih nasprotnikov iz Maribora samega, marveč tudi z dvema drugima — iz Gradca in Gor. Štajerskega — od katerih pripada eden nemški krščansko - socijalni stranki. Na vprašanje, kakšno se jim zdi to početje slovenskih klerikalcev, je odgovoril eden: Lopovstvo! — drugi pa je dejal: »Do sedaj smo vašemu narodu vsaj priznavali žilavost, s katero se bori dan za dnevom za svoje narodne interese. Da, v gotovih trenotkih smo ga vsaj sami med sabo občudovali. A danes — ne zamerite, če sem oster — ga zaničujemo . . . Hansu Bar-tsehu zamerite njegov roman »Deu-tsches Leid« in vendar, človek, ki čita o tako nesramnih denuncijaci-jah, bi moral priti — šiloma do prepričanja, da pove Bartsch še premalo .. . Kje drugje bi deželni odborniki, kakor je dr. Lampe, bili že zdavno družabno in politično nezmožni. Vse te klerikalne Čine vidite vsak dan in, to je za vaš narod veleznačilno, derete kljub temu po večini za njimi do prepada, ki vas bo narodno že v kratkem storil neškodljive . . .« A tretji, krščanski socijalist, je dejal z ostrim naglasom: »Sramujemo se, da imaste tudi Slovenci stranko, ki se nazivlje — krščansko - socijalno. Saj pod takimi pogoji ni čudno, če se naraščaj vaše inteligence vdaja svo-bodomiselstvu.« Na vprašanje, kako sodi o slovenski duhovščini, je dejal poslednji: »Devetdeset od sto jih je rakrana na telesu narodne morale.« In sedaj primerjajmo izvajanja v »Slovenskem Narodu« od 15. maja v uvodnem članku! — Ni še dolgo, ko se nas je s pozornostjo opazovalo v velikanskem boju za enakopravnost naših narodnih zahtev. In danes? Postopanje naših »narodnih * zastopnikov nas je dovedlo tako daleč, da nam je prirastel značaj — Kajna! Nesreča. Iz Maribora nam pišejo: Dne 16. maja t. 1. se je peljala boljša družba na dirkališče na Tez-no pri Mariboru. Voz je bil lahek in konja zelo živa. Nenadoma je dohitel voz neki kolesar, ki je imel mesto zvona neko vrsto piščaii. Vozeč se tik mimo konj, je dal znamenje, katerega sta se pa konja tako preplašila, da sta skokoma oddirjala in prevrnila voz. pri čemer je bil kočijaž, ki se je zapletel v vajeti, zelo nevarno poškodovan. Kito je odrezal nekemu kletnemu dekletu dne 16. maja dopoldne v mestnem parku v Mariboru neznan zlikovec in zbežal. Radovedni smo, kdaj se bodo v našem mestu dvigni- kve, je sklenil, da pojde čim prej s svojo armado nad tega tirana, Še predno bi si ta mogel pridobiti pomoč kake druge tistih čet, ki so takrat smatrale Italijo za torišče plodonosne bojevite delavnosti. Z zbiranjem vojakov, preskrbovanjem denarja, dopisovanjem z različnimi svobodnimi državami in sklepanjem zvez na korist svojih dalekosežnih načrtov je bil kardinal tako zaposlen, da je lahko čakal na čas, ko bo mogel od gospe Cesarini terjati dogovorjeno plačilo. Tudi z Rien-zijem je imel več pogovorov. Pod pretvezo vljudnosi je bil kardinal oproščenega tribuna vzel v svojo hišo, da bi mogel spoznati duha in namena tistega, ki ga je hotel napraviti za svojega služabnika in za svoje orodje. Tisti čudoviti uprav carin vpliv na vse ljudi, naj bodo kateregakoli stanu, ni zapustil Rienzija niti v avdijenci pri papežu. Rienzi je papežu tako dobro in vestno popisal pravo stanje Rima, mu razložil tako pametno vzroke vladajočih razmer in sredstvo za njih ozdravljenje, govoril tako sangvinično o svojih zmožnostih za uredbo teh razmer ter tako prepričevalno dokazal, koliko korist bi od tega imela cerkev in papež, da je bil papež Inocencij, sicer fin, zvit in skeptičen računar, popolnoma očaran. »Kaj to je tisti mož?« Je rekel, »ki smo ga dvanajst mesecev imeli v ječi in ravnali z njim kakor s hudodelcem? Daj Bog, da bi država krist-janstva slonela na njegovih rokah!« H varnostni organi v obrambo ljudstva. Ali je morda mariborska policija samo zato tukaj, da ščiti — »nevarnost«. Od Sv. Krita v Rogaški Slatini. Pred nekaj tedni Je bilo čitati v »Slovenskem Narodu« članek, v katerem se neki dopisnik pritožuje čez tukaj-nje slabe Šolske razmere. Po vsej pravici! Kajti, kje na svetu je še šola, v kateri bi moral poučevati učitelj vsak daa v svojem razredu 220, oziroma 190 otrok! Tako je bilo letošnjo zimo pri nas. To se že ponavlja leta in leta in nikdo se ne gane! Baje je stavil okrajni šolski svet krajne-inu šolskemu svetu za stavbo šole termin 1. april, sicer bi začel staviti na svojo roko. Minul je 1. april, 1. maj, tudi 1. juni nt več daleč, seveda o kaki stavbi ni duha, ne sluha. — Smo pač v Avstriji, kjer sta ljudska šola in učitelj — pastorka! Drobne novice. Pri c. k r. okr. s o d n i j i v Gornjem gradu ie razpisano mesto pisarniškega pomočnika. Dnevnina 2 K 50 vin., prošnje do 22. maja. — Prestavljena je poštarica Julija Schon v Podčetrtku na lastno prošnjo v Halben-rajn pri Radgoni. — I z P t u j a. Na tukajšnjem kolodvoru je vdrl nekdo v plombiran železniški voz in ukradel večjo množino sladkorja. — Hudo to č o so imeli v Četrtek okrog Birkfelda na Srednjem Štajerskem. Ledeno zrnje je padalo 15 minut in napravilo po vrtovih in sadonosnikih ogromno škodo. Koroško. Proces proti mestni občini Beljak za več kakor lU milijona kron. V petek, 17. t. m. se je vršila v Beljaku seja občinskega sveta, na katere dnevnem redu je bila razprava glede tožbe firme Ratzmann proti mestni občini zaradi plačila 517.000 K. Prva obravnava se vrši 22. t. m. pred sodnijo v Celovcu. Značilno je, da poročevalci listov niso bili obveščeni o tej občinski seji, dasiravno je vendar javnost pri tako visokih vsotah zelo interesirana. Pod vlakom. V soboto, 18. t. m. je povozil ob 1. po noči v bližini Sv. Magdalene poštni vlak 421, ki je prišel iz Vrbe, vpokojenega železniškega aspiranta in bivšega postajena-čelnika v Št. Rupertu Matija Filafer-ja, ki je najbrže padci v pijanosti pod vlak. Strašno razmesarjeno truplo so prepeljali v mestno mrtvašnico. Smrtna nezgoda. Dne 15. t. m. se je splašil konj kolarja Lafernika v Svincu ter zdirjal po cesti. Hlapec, ki je hotel konja zadržati, je prišel pri tem pod kolesa, ter je dobil na glavi tako hude poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišeo v Št. Vid ob Glini, kjer je umrl. Primorsko. »Piccolo« in porotniki. »Picco-lo« od petka se jezi v dolgem članku, češ, da je med izžrebanimi porotniki za porotno zasedanje v Trstu skoro polovica Slovencev. Toča. V Dekanih je 17. t. m. ob 11. dopoldne napravila toča hudo škodo. Istotako poročajo iz Podgra-da o hudi toči. ki je isti dan med 12. in 1. uro popoldne napravila mnogo škode zlasti na trti. V Merezigah, Burji. Sabadini, Krnici, Bernetičih, Bržanih, Martinjanu in Rokavu je uničila toča isti dan tekom 10 minut vse pridelke ter napravila nad 150.000 K škode. Koncem avdijence je papež z vsemi izrazi naklonjenosti in odlikovanja podelil Rienziju dostojanstvo rimskega senatorja, kar je pomenilo toliko, kakor da ga je naredil za podkralja. Tudi je papež rad pritrdil vsem načrtom, ki jih je razvil zopet podjetni Rienzi, ne samo glede pridobitve cerkvene dežele, nego tudi glede obnovitve diktatorične oblasti Rima nad drugimi pokrajinami v Italiji. Albornoz, kateremu je papež povedal, kaj se je z Rienzijem domenil, je bil nekoliko ljubosumen na milost, ki si jo je novi rimski senator znal tako hitro pridobiti. Prišedši domov, se je takoj lotil pogovora s svojim gostom. Knez-kardinal, mož odločnih dejanj, je imel o Rienziju mnenje, da je bolj šaljiv kakor pameten, bolj srečen kakor velik mož, nekaka zmes učenjaka in demagoga. A po svojem dolgem pogovoru z novim senatorjem je tudi bistroumni kardinal podlegel neodoljivi sijajni sili Rienzijevega duha. Proti svoji volji si je moral Albornoz priznati, da Rienzi ni prišel slučajno kvišku, a še večja je bila njegova nevolja, ko je spoznal, da je novi senator mož, ki se ne bo dal poljubno voditi. Začel je resno dvomiti, če kaže podeliti Rienziju oblast, katero je zmožen še razširiti in povečati. A še vedno ni obžaloval, da je pomagal Rienziju do oprostilne sodbe. Uvidel je, da mu bo Rienzi v slabo obljudenem taboru cerkvene vojske mnogo koristil. In dalje je kardinal upal, da se mu z Ri- Samomor. Predvčerajšnem po noči se je na Miramarski cesti v Trstu ustrelil neki neznanec. Pri njem so našli listek z narisom: »Pozdravljam go. Fani in jo^prosim, da mi oprosti ta korak.« Zaradi kuge. Pristaniško povelj-ništvo v Trstu je odredilo, ker je nastopila v Port of Spainu in nekaterih drugih krajih vzhodne obali Severne Amerike kuga, da je treba z vsem, kar prihaja iz teh krajev, ravnati po tozadevnih predpisih. Protest šoferjev. Šoferji avto-taksametrov v Trstu so sklenili v znak protesta proti prestrogim policijskim odredbam, da jutri povodom tekme ne bodo poslali nobenega avtomobila na hipodrom. Nenadna smrt. Kap je zadela v soboto ob 3. popoldne 511etnega zidarskega mojstra Frana Ferlugo v veži hiše, kjer stanuje, v Trstu, kolonija Scorcola 592. Truplo so prenesli na dom. Siti življenja. 60Ietni bivši sen-zal A. Tomaž Furlan se je zastrupil v soboto na neki klopi v Trstu v Boscu dei Pini, kjer ga je našel pozneje neki stražnik mrtvega. — Na pokopališču pri Sv. Ani se je ustrelil isti dan ob polu 6. zvečer 241etni Li-bero Cucagna v usta, pa se samo lahko ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico in od tam na opazovalnico, ker je bil silno razburjen. — 231etni dezerter Karel Aite si je hotel v policijskem zaporu prerezati s steklom žilo. Zasačili so ga še pravočasno in ga obvezali. Na otoku Rabu v Dalmaciji so dne 16. t. m. slovesno otvorili zavetišče, ki ga je zgradila zveza avstrijskih bančnih slug. Slovesnosti so se udeležili: dalmatinski namestnik grof Attems, dunajski župan dr. Neuma-yer, bivši minister dr. Weisskirch-ner. Častniki vojne mornarice itd. Slovence je pri otvoritvi zastopal g. SI. Gaertner. Po slavnosti so bili de-legatje, med njimi tudi Gaertner — predstavljeni namestniku. Gaertnerja je namestnik grof Attems vprašal, če je Slovenec, in ko to potrdil, je jel ž njim govoriti slovensko. Zavetišče je preprosta stavba, ki ima !6 jako lično urejenih sob za rekonvalescente. Članom, ki žele svoj dopust preživeti na Rabu, je na razpolago soba z 8 posteljami. Oskrbnik zavetišča je Hrvat. V zavetišče so letos sprejeti trije nastavljenci rekonvalescenti, med temi en Slovenec in dva Nemca. Pri zavetišču je krasen gozd, lepo sprehajališče, na razpolago pa je tudi dobra pitna voda. Gozdni požar. V Gradcu so pred kratkim igrali skrajno tendenciozno dramo, naslovljeno »Waldbrand«, ki jo je spisal vitez pl. Dombrowsky in ki ima skrajno sovražno tendenco napram slovenskemu življu. Junak* ki naj reši »nemško« Štajersko pred vsiljivimi tujci t. zv. Slovenci, je neki kmetski sin Peter, ki je bil zaradi lovske tatvine in krvavih pretepov že večkrat kaznovan. Da reši svojo ožjo domovino teh vsiljivih tujcev, zažge gozd, v katerem delajo slovenski delavci kot drvarji, da jim na ta način odvzame kruh. Vsa nemška javnost ga slavi kot junaka in rešitelja nemške grude, nemškega naroda. Ker je pa ju-stica slučajno drugačnega naziranja, nego nemški hujskači, se ta nemški junak - požigalec iz strahu pred kaznijo — ustreli. enzijevo pomočjo posreči pridobiti Rimljane, da bodo zavojevali vse nekdanje dežele sv. Petra. Rienzi je silno koprnel, da bi našel svojo ljubljeno Nino. A ker je živela v Avignonu pod tujim imenom, se mu to ni posrečilo. Ker je stanoval pri kardinalu, kjer so ga ostro, četudi z vso spoštljivostjo nadzorovali, je bilo Nini nemogoče mu poslati kako pismo. Kardinalov napol šaljivi migljaj, da se zanj zanima najbolj češčena lepotica v Avignonu, je Rienzija hudo vznemiril, vendar je znal z italijansko zvitostjo to prikriti celo lisičjemu opazovanju ljubosumnega kardinala. Tudi Alva-rez ni bil v stanu uzadovoljiti kardinalovo radovednost. Poiskal je bil sicer paža Villanija, ali malobesedna ošabnost tega ponosnega mladeniča mu je onemogočila vsako izpraševanje. Edino uspeh njegovih poizvedb je bilo spoznanje, da pravi Angelo Villani ni tisti Angelo Villani, ki je Rienzija obiskal v ječi. Navdan strastnega upanja in trdne volje, da vse izve in doseže, se je odpravil kardinal Albornoz v palačo gospe Cesarini. Sprejet je bil z vsemi častmi in po etiketi, veljavni za njegovo dostojanstvo, so ga spremili v sobo gospe Cesarini. Našel jo je bledo in videl na njenem plemenitem obrazu sledove prestane bolezni. Ko je vstopil, je ona vstala, in ko se Ji je približal. Je pripognila eno koleno in mu je poljubila roko. Veselo presenečen po tem sprejemu, je kardinal vzel obe V tej drami, če jo smemo tako imenovati, je torej poolnoma jasno naslikano pravo jedro nemške politike, vsa ona nizkotnost, vsa ona zlob-nost, ki jo uporablja nemška politika v boju proti slovenskemu življu. Ta drama pa nima samo namena, da naslika sedanji način boja, ki ga bojuje nemški narod proti slovenskemu življu — temveč ima glavni namen, da pokaže nemškim bojevnikom način bojevanja. Ce se Slovencev ne more premagati kulturno in politično, tedaj naj se jim zažgo ona primitivna sredstva, s kojimi si v trudu svojega obraza služIjo svoj siromašni kruh. In za ta nečloveški boj naj se Nemci navdušujejo in vadijo v svetišču umetnosti, v gledališču. — Nemška javnost ploska tej drami, navdušuje se za tega nemškega junaka - požigalca . . . Čudno je pa, da cenzura nima, ali noče imeti poguma, da prepove tako javno hujskanje k požigu slovenske posesti, če naj se pred očmi vladne cenzure, uvede ta način političnega in narodnostnega boja, tedaj postane vsak Slovenec v bodoče »vogelfrei«, kateremu sme vsak nemški Peter ali Mihel zažgati njegovo domovje. Spominjamo se, kako strogo je nastopila v Ljubljani cenzura, ki se je uprizorila nedolžna Alešovčeva burka »Nemški ne znajo«. In tako se nam nehote pojavi misel, da naše oblasti z dvojno mero merijo pravico. Nemci se smejo takorekoč pred očmi cenzurne oblasti navduševati in hujskati na požig slovenske posesti, dočim pa Slovenci ne smejo napraviti niti par nedolžnih šal na rovaš nekaterih prenapetih Nemcev. Ta nova taktika političnega boja, ki so jo začeli uvajati Nemci s to dramo, pa tudi ni nič kaj častnega za nemški narod, ki se ponaša, da je najkulturnejši narod. Će niso dosegli z Rosseggerjemi sredstvi efekta, ga tudi ne bodo dosegli s sredstvi, ki jih nasvetuje Dombrowsky v svoji »drami«. Tekmovalno streljanje ljubljanskih srednješolcev. Povodom tekmovalnega streljanja gorskih polkov se je vršilo v soboto ob 4. popoldne na civilnem strelišču tudi tekmovalno streljanje ljubljanskih srednješolcev, katerega se je udeležil tudi Nj. ekscelenca domobranski minister general inft. pl. G e-o r g i s svojim adjutantom majorjem Kutschero in polkovnikom domačega gorskega polka Z a h r a d -n i c z k o m. Poleg teh so bili še navzoči pri streljanju: župan dr. Ivan Tavčar, deželni predsednik eksc. baron S c h w a r z s soprogo, dvorni svetnik grof Chorinsky s soprogo, dež. glavar dr. Š u s t e r š i č , eksc. fml. K u s m a n e k , šef 28. divizije oberstlt. Mitjbacher, poveljnik armade strelne šole gnj. pl. Stoger-Steiner, brigadir gmj. pl. S c h m i d t - F u s s i n a , polkovniki pl. Eckharrdt, En-glert,pl. Georgiin Szekelj, orožniški major Z e 11 e in mnogo štabnih častnikov, nadalje dvorni svetnik Kliment, deželnovladni svetnik K u 1 a v i c s , podpredsednik drž. zbora Pogačnik, deželni šolski svetnik Hubad, Leveč in Belar, ravnatelji dr. Požar, Štritof, Črnivec, vladni svetnik dr. J u n o w i c z in Pucsko ter več profesorjev. Dijaki so streljali s 3 stojišč na tarčo z 10 krogi v njeni roki in je poskusil jo potegniti na svoje srce. »Lepotica moja,« je šušljal mehko, »ko bi bila vedela, kako sem žaloval zaradi tvoje bolezni in vendar te je naredila še lepšo, kakor poveča dež krasoto cvetlic. Ah, kako sem srečen, če sem ti izpolnil najmanjšo željo in če smem odslej v tvojih očeh iskati angelja, ki me bo vodil, in raj, ki bo plačilo za mojo udanost in ljubezen.« Nina je osvobodila svoji roki in povabila kardinala, naj se vsede. Sedla je nedaleč od njega in s povešenimi očmi z največjo resnobo rekla: »Gospod! Vaše posredovanje v zvezi z Rienzijevo nekrivdo je osvobodilo veljavno izvoljenega rimskega vladarja iz ječe. Svoboda je najmanjši izmed darov Vaše plemenitosti; veliko večji je dar da ste mu povrnili dobro ime in predstoječe mu pravice. Za to Vam ostanem vedno dolžnica in če bom imela otroke, jih bom učila blagoslavljati Vaše ime, in zgodovinar, ki bo popisoval usodo Cole di Rienzija, bo k vencem, ki ste si jih zaslužili, položil nov venec. Gospod kardinal — morda nisem prav storila. Morda sem Vas celo užalila in morda mi boste očitali žensko zvijačnost. Ne strmite! Eno vprašanje imam, če rečem: porabila sem vsa sredsva, izvzemši lastno onečaščenje, da rešim Rienziju življenje. Vedite, gospod — jaz sem Rienzi jeva žena.« (Dalje prihodnjič.) 114. štev. SLOVENSKI NAROD. Stran 3« razdalji 233 korakov. Tekmovanja se je udeležilo 10 dijakov. Vsak je oddal 10 strelov zaporedoma. Največja številka, ki jo je mogel posamezni strelec doseči je bila 110 ter je dosegel dijak Leveč (VIII. razred I. drž. gimn.) 42 točk, Rode (IV. letnik učiteljišča) 27 točk, Schauta 26 točk. Po končanem streljanju so se zbrali vsi navzoči v strelski dvorani, ki je bila okrašena z emblemi in tarčami ter so se postavili dijaki v polkrogu okrog cesarjevega doprsnega kipa, nakar je nagovoril domobranski minister G e o r g i dijake sledeče: »Poklical sem danes sem učitelje, ki so se udeleževali strelskih vaj in od vsakega zavoda dva najboljša mlada strelca, da se osebno prepričam, kako se goji za armado tako važni strelski šport. Da se je vršilo to streljanje na strelišču staroslavne strelske družbe, se ni zgodilo brez namena. Na eni strani je bil namen, da se preizkusi strelska sposobnost mladih strelcev pod težjimi pogoji na nepoznanem strelišču, na drugi strani pa je bil namen, da dam mladini te dežele priliko pokazati svoje znanje na teh historičnih tleh. Rezultati današnjega dneva potrjujejo, kar se mi je poročalo o vas, moji mladi prijatelji in o vašem navdušenju in o vaši pridnosti. Upam. da bo vaš vzgled našel mnogo posnemanja. Zahvaljujem se vsem prizadetim učiteljem tako civilnim kakor vojaškim za njih samozatajevanje in vztrajnost. Mislim tudi, da so se vaši sorodniki, ki začetkom pouka v streljanju morda niso bili brez skrbi, prepričali, da bistri vojaški pouk vaše oči, jači vaše roke, utrdi značaj, oživlja patriotizem, sploh, da napravi iz vas čvrste mlade može, ki de-;ajo čast staršem in na katere se more domovina zanesti. Plemenito tekmovanje vseh ljubljanskih prebivalcev, ki se je pokazalo te dni, da pokažejo armadi in došHm strelcem svoje simpatije, mi je dokaz, da v bodočnosti tudi vi, moji mladi prijatelji, ne boste nastopali drugače. Iz poštenega vojaškega srca vam ženin tudi nadalje najboljših uspehov. Ostanite zvesti orožju! Potem boste tudi. kadar pridete k vojakom, ložje nosili svoje težke dolžnosti, marveč doživeli tudi v poznih letih mnogo veselja vsled svoje spretnosti. Ce dostavim še, da vas druži poduk v streljanju in disciplina ter skupni nastop vse, revne in bogate, brez ozira na narodnost, v skupnem cilju, naglašam s tem samo resničnost izreka našega starega, ljubljenega ce-r?:i -Z združenimi močmi.. Če tedaj daste duška svojemu navdušenju v klicu »Es lebe unser guter Kaiser!« ali pa Živio, naš dobri ee-arl«, — vedno dokazujete s tem le, da bijejo v tej deželi in v tem mestu tamo cesarju zvesta srca«. Na končni poziv domobranskega ministra se je nato razlegal po Ivorani trikratni »Živio«, nakar je razdelila eksc. baronica Schvvarz zmagovalcem darila in sicer Levcu binokel s triedri, Rodetu dvojno kukalo in Schauti srebrno žepno uro z budilko. Kmalu po 5. je bila slavnost končana, ki ostane vsem udeleženim >tovo vedno v prijetnem spominu. Dnevne vesti. — Za hrvaški narodni svet. V Varodnem Listu < priobčuje državni poslanec dr. Tresić - Pavičić uvodnik, v katerem se zavzema za ustanovitev hrvaškega narodnega sveta. ! *r. Tresić utemeljuje potrebo narodnega sveta tako - le: »Nastopili bodo morda za naš narod še usodepolnejši časi kakor so danes, a našli nas bodo prav tako nepripravljene in ne-složne, kakor smo sedaj. Ako bi imeli narodni svet, bi vsaj vedeli, kako nam je postopati, ker bi se vse stranke iz vseh naših pokrajin morale podvreči njegovim sklepom. Skrajni čas je, da se ta narodni svet sestavi, ne sicer številen, vendar pa tak, da bi bile v njem zastopane vse stranke . A v tem času je ta narodni svet potreben še iz drugega razloga. Od 16. do 20. prihodnjega meseca se vrši v Parizu kongres narodnosti. Nobeden drug narod ne potrebuje tega kongresa tako zelo, kakor mi Hrvatje in Srbi. O nas se danes govori po vsem svetu in gotovo je, da narodnosti pričakujejo, da predlože Hrvati svoje pritožbe na tem kongresu. Toda kdo jih bo zastopal in kdo mu bo dal za to mandat? V Parizu je dr. Hinkovič. On nas bo za-• topal, hvala mu za to že vnaprej. Ali ako bi imeli narodni svet in ako bi le-ta službeno odposlal v Pariz svoje zastopnike, bilo bi to čisto drugače ... A bila bi sramota, ako bi ne bili številno in dostojno zastopani. Pariz je še vedno eno izmed najvažnejših središč na svetu. V njem bodo prihodnji mesec zbrane prve glave raznih narodov in vsakdo izmed njih se bo trudil, da upozna svet s svojimi narodnimi težnjami in nadlogami. Toda naša nemarnost ne zaostaja za našimi nesrečami. Ako ne bo spregovoril za nas dr. Hinkovič, se bojim, da ne bo nihče spregovoril.« Dr. Tresić zaključuje svoj Članek tako-se: »Lahko nas presenete važni in usodepolni dogodki, ki bodo morda odločili usodo našega naroda za veke. A mi smo brez glave, brez narodn. sveta in se nam tudi ne mudi, da bi ga sestavili! Od vseh čudežev, meni znanih, je največji ta, da je hrvaški narod v takšnih razmerah še vedno živ.« — Vse, kar navaja poslanec dr. Tresić glede Hrvatov in Srbov, velja tudi za Slovence. Kakor je Hrvatom in Srbom potreben naroden svet, kakor je potrebno, da so zastopani na kongresu narodnosti v Parizu, ako je nam Slovencem vse to še v veliko večji meri potrebno. Toda nam Slovencem so take stvari kakor naroden svet, zastopstvo na kongresu narodnosti v Parizu — heku-ba, zato pa nas tudi že na vseh koncih in krajih vrag jemlje! Saj drugega pri svoji malomarnosti in brezbrižnosti pravzaprav tudi ne zaslužimo!« + V Mokronogu se je vršil včeraj ustanovni občni zbor naprednega političnega pospodarskega iu izobraževalnega društva za mokrono-ški okraj »Kmečka moč«. Kljub jutranji pridigi mokronoškega župnika, da se shoda ne sme nihče udeležiti, je bila udeležba na shodu jako lepa. Bil je zbran cvet kmečkega ljudstva iz mokronoškega okraja. Svoj pristop k društvu je priglasilo nad 60 članov. Shodu je predsedoval in ga vodil g. Fran Kunstek. Kot odposlanec izvr-ševalnega odbora narodno - napredne stranke je bil navzoč državni poslanec gosp. dr. Ravnihar, ki je v na-vdušujočih besedah govoril o pomenu samostojne kmečke organizacije ter bodril navzoče na vztraino in sestavno delo. — Zbor je nato soglasno odobril pravila ter volil odbor. — Želeti je, da bi slovenski kmet tudi po drugod posnemal svojega zavednega tovariša iz mokronoškega okraja. — Pojasnila dobe lahko bodisi v pisarni izvrševalnega odbora v Ljubljani, ali pa pri na novo ustanovljenem društvu v Mokronogu, kjer je na razpolago uzorec pravil. 4- Občinske volitve v Radečah pri Zidanem mostu so. kakor čujemo, razveljavljene in sicer radi klerikalnih volilnih sleparij. Klerikalcem je došlo razveljavljenje čisto nepričakovano, ker so za sredo 22. t. m. že imeli določeno volitev župana. Sedaj pa je vse padlo v vodo in vršiti se bodo morale na vsi črti nove volitve. Kakor stvari sedaj stoje, je skoraj gotovo, da bo pri novih volitvah zmagala narodno napredna stranka, ako se bodo naprednjaki količkaj potrudili in ako klerikalci ne bodo iz-tuhtali kake nove sleparije. + Slovenski klerikalci hočejo osrečiti tudi Dalmacijo z občinskimi gerenti. Zadrški »Narodni List« piše: »Na vest, da bo razpuščen občinski odbor v Drnišu radi nerednosti, absolutizma in nesposobnosti občinskih upraviteljev, sta pohitela župan Gru-bišić in odvetnik dr. Buić v Zader, da bi to preprečila. Ker pa tukaj nista našla ugodnega razpoloženja, sta se napotila na_ Dunaj h klerikalnemu voditelju dr. Šusteršiču. Ne vemo točno, kaj jim je »edino merodajni« dr. Susteršič rekel, vemo samo to, da so oni, ki so se vrnili v Drniš, izjavili, da so dosegli to, kar so želeli: da občinski odbor ne bo razpnščen. Dr. Susteršič jim je baje obetal, da se bo zanje zavzel pri namestniku, ki je baje njegov osebni prijatelj in ki bo vse storil, kar bo on hotel. Ta intervencija je morala imeti brz uspeh, zakaj Grubišiču in dr. Buiću so baje že pri povratku rekli na na-mestništvu, da občinski odbor ne bo razpuščen vkljub temu, da radi opozicije ne more delovati, marveč da se bo poskrbelo za to, da bodo v I )i nišu delovali in upravljali občino — brez občinskega odbora.« — Če je ta vest resnična, potem nameravajo naši klerikalci občinske gerente posaditi tudi v Dalmacijo. Lepi časi se obetajo Dalmatincem, če se uresničijo klerikalne osnove. Kjer ne bo klerikalcem po volji občinski odbor, bo enostavno imenovan občinski ge-rent, ki bo brez občinskega odbora upravljal občino. In zgodilo se bo, da bo tak gerent gospodaril v občini, kakor pri nas, po dve, tri leta, da, zgodil se bo morda celo slučaj, da bo gerentske posle mirno dalje opravljal celo individij, ki se mu je sodnij-sko dokazalo, da zapravlja občinski denar, mož, ki se nahaja radi najrazličnejših nečastnih dejanj neprestano v kazenskih preiskavah. Prijetnosti klerikalnih občinskih gerentov smo pri nas na Kranjskem do dobra občutili na svojem telesu, zato bi samo želeli, da bi Dalmaciji ostala prihranjena ta skušnja. + Ubogi izseljenci. Slovenski klerikalci imajo svoje posebno društvo, da molzejo izseljence. Društvo sv. Rafaela se imenuje to podjetje, ki prodaja izseljencem vozne listke in skrbi tudi sicer, da imajo vsaj duhovniki od izseljevanja kaj profita, če že trpi cela dežela, da beže iz nje naj-k repkejši ljudje, ker doma ne morejo več izhajati. Minoli teden se je v dr- žavnem zboru nekoliko razpravljalo o izseljevanju. Klerikalci so naročili svojemu izvrstnemu poslancu Jakliču, naj se pri ti stvari oglasi, da bodo ljudje vsaj vedeli, da je še živ. Jaklič je svojo nalogo prav jakličev-sko imenitno opravil. Prepričal je celo zbornico, da o tej stvari nič ne razume. A za klerikalce je to postranska stvar. Glavno je vendar denar. In Jaklič je prav krepko in odločno namignil, da se da z izseljenci samo na verski podlagi kaj izdatnega napraviti in prav glasno je priporočal vladi, naj da društvu sv. Rafaela kaj subvencije. Prepričani smo lahko, da bodo gospodje klerikalci imeli kmalu priložnost razdeliti kako večjo svoto med svoje pristaše. Mi pa le pravimo: Ubogi izseljenci! -f Lepa predigra k mestnim občinskim volitvam. Na magistratu so nabili dne 9. aprila razglas, po katerem je volilni imenik skozi 6 tednov, t. j. do 21. maja vsakomur v pogled. Tako določuje tudi § 16. občinskega volilnega reda za mesto Celje. Gosp. uradnemu predstojniku dr. Ambroži-ču pa ni nič za zgoraj imenovani uradni razglas, ki ga je podpisal župan dr. Jabornegg in tudi ne za postavna določila Dva slovenska obč. volilca sta šla te dni pogledat te dni volilni imenik, pa se jima pogled ni dovolil. S tem kršijo magistratni uradniki celjskega magistrata naravnost zakon in videli bomo, Če bode tudi na višjih mestih istega mnenja, ko g. dr. Ambrožič in tt. na celjskem magistratu. + Klerikalna nesramnost. Sobotni »Slovenec« je zagreši! to-Ie neo-kusnost: »Zato smo pa v Ljubljani, kjer smo liberalci doma, razobesili te dni fane za naše častnike, da nas ne bodo zopet klerikalci razkričali za puntarje in da bomo spet prijatelji z državno oblastjo. Blažena liberalna stranka, ki ima takega Salomona v svoji sredi.« — Beležimo to neokus-nost, ne da bi nanjo reagirali. -f Sodna imenovanja. Državnega pravdnika namestnik tir. Herman Neuberger v Ljubljani je imenovan za državnega pravdnika. Premeščeni so: dež. sod. svetnik m predstojnik okr. sodnije Božidar Bežek iz Ilirske Bistrice v Ljubljano, sodniki Fran Pernuš iz Litije v Kranj, Ernest Stockl iz Kočevja v Ljubljano, Ivan Hutter iz Mokronoga v Litijo, Ivan Šinkovic iz Radovljice v Ljubljano, dr. Gotfried Mathiaschitsch iz Slov. Bistrice v Maribor, Herman Deu iz Konjic v Kočevje, dr. Karel Kurnig iz Št. Lenarta v Konjice. Sodniška mesto je bilo podeljeno sodniku Josipu Toplaku za St. Lenart. Za de-želnosodna svetnika sta bila imenovana: namestnik drž. pravnika dr. Anton Rojic v Celju za Celje in okr. sodnik in sodni predstojnik Anton Mejač v Ribnici za Ribnico, za okr, sodnike in sodne predstojnike pa sodniki Ivan VranČič v Kamniku za Ilirsko Bistrico, Adolf Roger v Konjicah za Konjice, dr. Robert Ogo-reutz v Litiji za Cerknico, za okrajne sodnike v Ljubljani okr. sodnika in sodnega predstojnika Valentina Le-vičnika iz Cerknice in sodnika dr. Mirka viteza pl. Grasellija v Ljubljani. Za sodnike so bili imenovani avskultanti dr. Vladimir Golia za Mokronog, dr. Anton Stuhec za gra-ško okrožje in Ernest Cham za Kočevje. Za državnega pravdnika v Novem mestu je bil imenovan drž. pravdnik v Ljubljani dr. Anton Kremžar, za drž. pravdnika pa drž. pravdnika namestnik dr. Edvard Pajnič na svojem službenem mestu. Za drž. pravdnika namestnika sta bila imenovana okr. sodnik in sodni predstojnik dr. Juri pl. Račič v Konjicah za Celje in okr. sodnik dr. Adolf Kaiser v Ljubljani za Ljubljano. — Nadvojvoda Friderik v Ljubljani. Nadvojvoda Friderik dospe 23. t. m. ob 5. uri 55 minut zjutraj v Ljubljano in bo stanoval v hotelu »Union«. Odpelje se 25. t. m. ob 12. uri 8 minut ponoči. —- Domobranski minister pl. Ge-orgi se je predvčerajšnjem ob 9. uri 53 minut odpeljal iz Ljubljane. — Poveljnik XIV. annadnega zbora v Ljubljani. Poveljnik XIV. ar-madnega zbora fml. Viktor Danki dospe danes v Ljubljano in ostane tu do 22. t. m. — Zabave. Povodom tekmovalnega streljanja bode danes ob 8. zvečer vojaški koncert v kazini; jutri ob pol 7. zvečer bode v hotelu »Union« razdelitev dobitkov za moštvo, ob 8. pa koncert v hotelu »Bellevue«. — Monstrekoncert planinskih polkov. Včeraj se je izpremenil Tivoli v pravo veselišče. Na tisoče in tisoče ljudi se je zbralo pod Tivoli-jem, kjer je bila napovedana godba združenih gorskih godb 107 mož pod vodstvom nadzornika domobranskih godb Kutschere. Godba je igrala najprej pod hotelom Tivoli, pozneje pa se je preselila na planoto. Spodaj na travniku je točil Peter Štepic izborna vina ter je zbral na travniku mnogo tudi telesnega užitka željnih Ljubljančanov. Prireditev so posetili, kolikor je bilo mogoče v včasih narav- nost nevarni gneči dognati poleg župana dr. Ivana Tavčarja in podžupana dr. Karla T r i 11 e r j a, eksc. baron S c h w a r z, fml. K u s m a -nek, dvorna svetnika C h o r i n -s k v in P a j k ter deželni glavar Š u-s t e r š i č. Zvečer, ko se je stemnilo, je bil na ljubljanskem Gradu umetal-ni ogenj. Danes zvečer prižgo »Na Visokem« na Golovcu pri restavraciji gosp. Anžiča velik kres. — Vsled hude nervoznosti je vzel dolgoletni priljubljeni čian slovenskega gledališča g. Otokar Bole-ška, sedaj član praškega Narodnega gledališča iz neprevidnosti preveliko dozo zdravniško mu predpisanih ve-ronalnih praškov, vsled česar se je zastrupil. Kakor izvemo se je pri- * ljubljenemu igralcu zdravje zopet zboljšalo. — Klerikalna surovost. Na Starem trgu ima Ivan Podlesnik ml. prodajalno, kjer prodaja klobuke in čepice. V izložbi ima tudi čukarske čepice. Minoli teden so šli dijaki iz šole in prišedši mimo Podlesnikove izložbe, je eden dijakov zaklical: »Presnete čukarske čepice!« Tedaj je pa že priletela iz prodajalne neka ženska in je začela dijaka zaradi klica »presnete Čukarske čepice« neusmiljeno klofutati. Stražnik, ki je prišel poizvedovat, je sam konstatiral, da dijak ni ničesar storil, kar bi dalo povod za tako postopanje. Ženska, ki je na tako surov način napadla dijaka, je menda Podlesnikova žena. Če jo je imenovanja »čuk« tako sram, naj pa čukarskih čepic ne deva v izložbo! — Nabor. Pri današnjem naboru je bilo izmed 45 mladenčev potrjenih 21 fantov. V nevarnosti. Piše se nam: Včeraj t. j. v nedeljo popoldne sem šel s svojo družino ob vodi mimo prisilne delavnice proti Štepanji vasi. k?* pridrvi voz, v katerem je sedela baronica Codelli po povprečni, komaj meter široki poti, ki vodi mimo pralnice prisilne delavnice. Voznik je tako priganjal konje, da je bila nevarnost za življenje mojih štirih otrok, kateri so še majhni in se ne morejo tako hitro ogniti, da bi bila nevarnost izključena. Komaj smo jih spravili v stran. Pri tej priliki je vsled strahu in razburjenja padla moja žena čez žico, ki je napeta ob poti in si ranila ob žici nogo, da je bila nevarnost zastrupljenja očivid-na. Takrat je pridrvel oni voz brezobzirno mimo nas. Ali ni mogoče take brezobzirnosti odpraviti? Gerent Oražem v Mostah bi rad pridobil socijalne demokrate na svojo stran. Ker so mu vsi pošteni socijalni demokratje obrnili hrbet, si misli njih naklonjenost pridobiti in kupiti s tem, da se je naročil — začasno seveda — dva izvoda »Zarje«. Iz te moke pa ne bo kruha, poštenjak Oražem, ker vsakdo ve, kam pes taco moli. Orožniki in medvedka. V nedeljo zjutraj je bil žandarmerijski vodja na patrulji v ČrmoŠnjice. Gredoč po knežjem gozdu, je naenkrat stala pred njim medvedka, stara, velika in sivkasta zverina. Moža je oblil mrzli pot, a snel je puško, pomeril in ustrelil ter medvedko zadel v glavo, da je na mestu poginila. Mrcino so pripeljali v Kočevje. Knežje logarje pa menda tare ljubosumnost. Ti ljudje so mnenja, da naj bi se bil dal orožnik pohrustati od divje zveri in zabavljajo, da je medvedko ustrelil!! Kinematograf »Ideal«. Daffes še predvaja se poleg drugih krasnih slik senzacijska drama »Za rešitev očeta«, ki vzbuja občo pozornost med občinstvom. Zadnja predstava ob 9, uri zvečer se vrši ob lepem vremenu na preurejenem vrtu. Um se je omračil včeraj opoldne prostaku 4. domobranskega polka iz Celovca Ivanu Stholbitzerju, ki je prišel k tekmovalnemu streljanju. Nesrečnež je prišel v stolno cerkev, tam odložil bodalo, potem se začel pa pri kropilniku umivati z blagoslovljeno vodo. Stražniki so ga odvedli na centralno stražnico ter potem obvestili vojaštvo, da je prišlo ponj. Pozor! Po mestu in po okolici berači za pogorelci v Tomačevem brez uradnega dovoljenja nek 35letni Janez Petkovšek, kateri ves denar pridrži za se, odnosno ga zapravi. Možakar je bolj majhen, okroglega obraza ter ima majhne črne brke. Kjer bi se še pojavil, naj ga takoj iz-roče varnostnemu oblastvu. Med žganjarji. V soboto zvečer sta se v neki žganjariji pričkala dva žgan jar čka in si skočila v lase, naposled pa oba odšla z bojnega polja s krvavima glavama. Zadnjo besedo bode imela pristojna oblast. Konj se je splašil v soboto popoldne v Florijanski ulici trgovcu Andreju Samsi ter pri teku padel, se nekoliko poškodoval in zlomil oje. Konj se je bil ustrašil nekega avtomobila. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 43 Macedoncev in 18 Hrvatov, nazaj je prišlo pa sto Ogrov. 20 Hrvatov je šlo v Inomost, 18 Macedon- cev se je povrnilo domov pa iz Šent Vida na Koroškem. Izgubljeno in najdeno. Zasebnica Marija Lavaček je izgubila sivo us-njato ročno torbico, v kateri je imela 4 K v drobižu in žepni robec. Posest-nica Marija Lekšan je izgubila dve naglavni ruti. Potnik Viljem Nebru-ška je izgubil denarnico s približno 88 K denarja in nekaj pismenih znamk. Šolska učenka Angela Mah-kovec je našla dva pajčalona. Mit-niški paznik Anton Strnad je našel zlat ščipalnik. Šolska učenka Roza Kopač je našla nov telovnik. Učitelj gosp. Anton Ferlat je našel srebrno moško verižico. Izgubila se je srebrna ura s kratko verižico in obeskom na praznik 16. maja od tivolskega gozda do frančiškanske cerkve. Pošten najditelj naj jo odda v Narodni tiskarni gdčni. A. R. Najdena denarnica. Včeraj se je našla na poti čez Drenikov vrh denarnica z malo vsebino denarja. Lastnik naj se zglasi v Ljubljanski kreditni banki. Narodna obramba. Akad. podružnica sv. Cirila in Metoda na Dunaju si je izvolila za tekoče leto na občnem zboru dne 4. maja sledeči odbor: Predsednik: Bevc Ladislav; tajnik: VVisiak Rudolf; blagajnik: Ženko Janko; namestniki: Kutin Ice, Pire Alfonz in pl. Levičnik Janko; preglednika: Lapajne Srečko in Kranjec Ferdo. Društvena naznanila. Football-match. S. F. K. Her-mes-Studentesca sportiva. Včeraj popoldne ob 3. se je vršila na livol-skem travniku za slovenskim dirkališčem nogometna tekma med ljubljanskim S. F. K. Hermes in tržaško Studentesco sportivo. Pri zadniem football-machu med obemi moštvi se je igra končala po hudem boju z resultatom 2—2. V prvi polovici včerajšnje igre, pri kateri je kazaio posebne vrline moštvo tržaške Stu-dentesce sportive, se jim je posrečilo po več kritičnih momentih ustreliti na ljubljansko stran dva goala, medtem ko ljubljansko moštvo ni moglo ustreliti nobenega goala, ker je imelo tržaško moštvo res izbor-nega goalmana. V drugi polovici igre pa se je posrečilo ljubljanskemu moštvu, ki je tu igralo z večjo vnemo, ustreliti en goal, tako da je bilo koncem tekme razmerje med tržaškim in slovenskim moštvom 2—I. Izborno je igralo moštvo tržaške Studentesce sportine. kateremu se je pač poznalo, s kako vnemo goje ta šport, pa tudi na ljubljanski strani je bilo opaziti lep napredek. — Priznati pa se mora Ljubljančanom, da so v kombinaciji prekašali tržaško moštvo in da bi bil končni efekt tekme gotovo drugačen, če bi ne bili ravno v trenutku, ko so si pridobili ugodno pozicijo, vedno odnehali. Poleg tega pa so imeli še tudi smolo. Kljub temu pa so imeli Ljubljančani več od igre. Vrhu tega pa je tržaško moštvo, kateremu se mora priznati, da je od zadnje tekme z ljubljančani, ki je končala z 2 : 2, veliko napredovalo, prekašalo naše mlajše igralce tudi telesno, kar je poleg tehnike in izurjenosti tudi me-rodajno. Tržaško moštvo je pripeljal v Ljubljano prof. Maehr. ki je bil cel čas igre silno agilen. Glede obiska pripomnimo, da se je prostor pač napolnil z raznim občinstvom, vendar pa je bilo žal med gledalci preveč onih, ki so vporabili poti ob travniku in se izognili kupiti vstopnico. Treba je namreč pomisliti, da društvo, ki priredi tako tekmo, občinstvu res nekaj nudi in se ne more potem od društva končno še zahtevati, da bi plačalo nato še primank-Ijaje iz svoje blagajne. Take prireditve namreč precej stanejo. Prihodnjo nedeljo se vrši tekma ljubljanskega moštva s celovškim moštvom, ki je napovedalo ljubljanskemu moštvu revanžo, za prvo tekmo, v kateri je zmagalo ljubljansko moštvo in sicer tudi z 2—1. Tudi ta tekma obeta biti zelo zanimiva. Za SOletnico »Društva zdravnikov na Kranjskem«, ki se vrši v Četrtek, dne 23. t. m. določen je naslednji spored: Dopoldne ob 11. slavnostno zborovanje v dvorani deželnega zbora. 1. Nagovor predsednika. 2. Pozdravni govori oficijalnih zastopnikov in odposlancev bratskih zdravniških društev. 3. Slavnostni govor. Petdeset let medicine. Govori dr. A. Levičnik. Vhod v dvorano po slavnostnih stopnicah v Vegovi ulici. Oprava salonska. Popoldne ob 4. ogledovanje potresne in brezžične brzojavne postaje. Ob 5. poset deželne bolnišnice. Ob 7. zvečer banket v dvorani hotela Tivoli. — Doslej so javili svojo udeležbo: za »Zbor liječnika kraljevina Hrvatske i Slavonije« predsednik primarij dr. Ivan Kosirnik, dalje gospodje kr. županijski fizik in ravnatelj obče javne bolnice dr. Pavel Čulomovič, dr. Ra- denko Stankovie, dr. Oskar Weiss„ urednik »Liječničkega Vijesnika« dr. S. Šilović, primarij dr. Janko vitez Thierrv in kr. županijski fizik in primarij dr. M. pl. Čačkovič. Za »Srbsko lekarsko društvo« šefkirurg državne bolnice dr. Vojeslav Subbotić in dr. M. Ivković. Telovadno društvo »Sokol < v Št Vidu nad Ljubljano je priredilo v nedeljo, dne 19. maja svoj prvi pomladanski pešizlet v kroju. Ob krasnem vremenu je odkorakala četa 22 bratov, na čelu 4 trobentači ob pol 2. popoldne iz Št. Vida. V Mednem je bil kratek odmor. Odtod je odkorakal »Sokol« dalje proti Medvodam, zavil na stransko cesto v Gorice m Svetje. šel pri Medvodah čez Savo, stopal skozi PirniČe, Vi-kerče in Tacen j in se vstavil za dalj časa na Brodu ob Savi. Ob pol 8. je prikorakal v Št. Vid nazaj. Povsod je bil od naprednih ljudi prisrčno pozdravljen. Zirovski Sokol pomnožen z nekaj člani Idrijskega Sokola je napravil dne 12. majnika izlet v Srednjo vas to je v krasno Poljansko dolino, kjer je izvajal Sokol praške proste vaje. vaje na drogu, konju in bradlji, kakor tudi predstavil nekaj krasnih skupin. Vse vaje izvršile so se v občo zadovoljnost vsega obilo navzočega naprednega ljudstva, kakor tudi izletnikov samih. Da se je pa vsa prireditev zamogla tako lepo izvršiti, gre najtoplejša zahvala vrlim zavednim Poljancem in Srednjevašča-nom, ki so prepustili brezplačno prostor za telovadišče, prepustili deske za plesni oder, posodil plahte za ograjo telovadišča, kakor tudi v vseh drugih zadevah rade volje brezplačno pomagali, da se je izlet tako lepo izvršil. Vsem, ki so izkazali s tem ali onim svoje naklonjenost do So-kolskega društva izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo in jim kliče krepek sokolski Na zdar! ..— Telovadno društvo > Sokol v v Žireh. Razne stvari. * Tripolis — morsko kopališče. fz Rima poročajo: V vladnih krogih projektirajo v Tripolisu napraviti morsko kopališče. V to svrho se je že ustanovila delniška družba s kapitalom 2 in pol milijona lir. * Obsojeni policijski načelnik. Policijski načelnik v Uralskem je umoril dva Žida, ki sta ga ovadila zaradi njegovih izsiljevanj. Zaradi tega je bil obsojen na tri leta ječe. Car ga je pomilostil samo na tri mesece trdnjavske ječe. * Moltkejeva rojstna hiša. Rojstna hiša nemškega generalnega feld-maršala grofa Moltkeja v Parchimu so več let uporabljali kot šolsko poslopje za višjo dekliško šolo. In tako se je zgodilo, da je neki učenec na profesorjevo vprašanje, kje je bil rcien Moltke, odgovoril: »V višji dekliški šoli v Parchimu.« * Ljubica ekskralja Manuela — Moravka. Madžarski listi poročajo, da je znana kabaretna umetnica in ljubica portugalskega ekskralja Ma-nuela, Gabv Deslvsova, baje — Moravka. Imenuje se baje Hedviga Navratilova in je hči nadzornika v nekem cukrovaru na Ogrskem. Gabv Deslvsova se sramuje, da je Čehinja in se izdaja za Francozinjo. * Pevec — politični agitator pri volitvah. Moskovsko društvo /Zveza pravice« ima jako dobrega agitatorja v osebi univ. prof. Zaleskcga iz Kazana za bodoče volitve v dumo. Ta govornik, ki je sicer znan kot narodnogospodarski izvedenec, ne govori mnogo na shodih, temveč — poje. Njegove deklamacije m njegove pesmi povzročajo veliko navdušenje. * Zapuščina stare dame. Pred kratkim je umrla v Lyonu neka bogata, stara dama, ki se je v svojem testamentu spomnila tudi svojega dolgoletnega zdravnika. Zapustila mu je majhno, fino Škatljico, in sicer za »njegovo požrtvovalno delovanje, vsled katerega je dosegla tako visoko starost.« Ko jesrečni dedič odprl škatljico, je našel v nji — vse medicine in pilule, ki jih je stari dami zapisal, še nedotaknjene in v najlepšem redu zložene drugo poleg druge. Pariški apaši. Iz Amsterdama poročajo: Pariški policijski nadzornik Sebille je došel z dvema policijskima uradnikoma v Amsterdam. Dognal je, da so Bonnot, Garnier in tovariši s pomočjo neke holandske zakotne banke prodali na amsterdamski borzi za 300.000 frankov vrednostnih papirjev. Policijski nadzornik hoče s pomočjo holandske vlade izvršiti pri nekaterih zakotnih bankah hišne preiskave. * Grozen čin zavrnjenega snu-bača. Iz Pariza poročajo: V neki vasi blizu Orleansa je izvršil neki zavrnjeni snubač grozen čin. Z revolverjem v roki je prišel v hišo družine Vincent ter večkrat ustrelil na mater in hčer. Hčer je ustrelil, mater pa težko ranil. Tudi na očetu je streljal ter ga smrtnonevarno ranil. Morilec se je nato 0 kg Q*05 za 50 k£ 905 tteteoroložiene porotno. Višina nad morjem 309*2 Srednji zračni tlak 30*76 mm maja j Čas opazovanja Stanje barometra v mm ib B 2 f—«•*-» Vetrovi Nebo 18. 2. pop. 9. zv. 735-1 737-1 204 moč. zah. 13-2 j brezvetr. pol oblač. jasno 19. 7. zj. 739-6 82 si. jjvzh. » • m 2. pop. 9. zv. 737 6 738-1 21*3 134 si. jjzah. sr. jzah. * 20. 7. zj. 738-2 1C-3 si. svzh. ■ Srednja predvčerajšna temperatura norm. 14-4° in včerajšna 143°, norm. 1450. Padavina v 24 urah 00 mm in 0*0 mm Naprodaj so psi hrt (Windhnnd) čistokrvni. Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda.« 1841 Iščem izurjenega 1864 dobrega govornika posebno tudi v nemščini. Advokat dr. pller v Celovcu. z večletno prakso 1868 se sprejme v stalno službo pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe pod „Stalna knjigovodkinja" sprejema upravništvo »Slovenskega Naroda«. J J L Zobni zdravnik 1870 Prešernova ulica 5 ne ordinira do 2. junija. r *■!■■ Žalostnim srcem naznanjamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem tuzno vest o bridki izgubi naše preljubljene hčerke, oziroma sestre, gospodične 1871 Černe Franja Morfco hotelirja ffPrl Petranu" na Bledu ki je dne 19. majnika t I. ob pol 7. uri zvečer, po zelo mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti v 20. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage nam rajnice bo v torek, dne 21. majnika ob 4. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maSe zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi na Bledu. — Prosimo tihega sožalja. BLED-LJUBLJANA, dne 20. majnika 1912. Globoko žalujoči ostali. ^53034 0 114 štev. SLOVENSKI Stran 5. is odda ii Kolodvorski ti 7 s i oktibnn: m imrai hit mi :: Ravnateljstvo: Dunaj L, Aspernplatz I xs se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za Čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah. Zavarovana glavnica konten leta 1910 okoli 375 milijouov. — Rezerve končen leta 1110 okoli 112 Bilijonov Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu L, Schmiedgasse 40, kjer strogo reelni, delavni sotrudniki vsak čas dobe dobre službe. Nadzornik za Kranjsko : 611 Ciril Globočnik v Ljubljani, Elizabetna cesta 4. ! Konfekcijska irgovina in zavod izdelovanje oblek po meri Ljubljana :::::::::: priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih pomlads-tih oblačil. Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. Blustrovani ceniki na razpolago. :::::::: I MATEJ OBLAK Ljubljana, i trg št. S. — > > cd S > o -> - o cd Krasna umetniška reprodukcija v ved barvah .-. .-. znamenite Groharjeve siike .-. .-. rud urin ustanovitelja slovenske književnosti visoka 66 cm in široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci = Cena s oošto K 3.20.___ Po najvišjem naročilu tljegovsga ces. in kr. apostolskega Veličanstva. Uzredna c. kr. državna loterija za dobrodelne namene c. kr. domobranstva in oroialitva. Ta denarna loterija, | edina i Avstriji nI dovoljena, ima 21.146 dobitkov v gotnioi v skupnem znesku iZ5.NI I. Glavni dobitek 200.000 K. Javno žrebanje bo 4. julija 1912. — Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju, III, Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce srečk zastonj. — Srečke se dopošljejo poštnine prosto. Od o. kr. loterij, dohod, ravnateljstva (odd. m dri. Morijo). prodajalka aa Majhno trgovino jeotvin, I Ziatsflln — pntia Eorabljiva tudi za zmožna olikorkoli nemščine ali tasčine, mm išče %m Trsi. Vstop prejkomogoče, plača po dogovoru. Ponudbe na upravnistvo »Slovenskega Naroda« pod Šifro W*W* fS*" 1827 iiflnp iflln s Šestimi sobami in lepim vrtom se proda iz proste rele f Roža! dolini 268 pri Ljubljani. 1739 Enonadstropna v sredini Celja s kletjo, veliko za 100 polovnjakov se proda iz proste roke prav po ceni in pod najugodnejšimi pogoji. Kje, pove nprav. »Slov. Nar.« 1554 za trgovino s gramofoni in muzikalijami, godheniml avtomati in klavirji. Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja event. s sliko, katero se vrne pod šifro „Gramophon und Musik-werke Exporthausu na uprav. »Slovenskega Naroda«. 1785 Zdeznato kina-vino lekarnarja ; PICCOLIJA s v LJUBLJANI. Dunajska cesta. obsega navedeno množino železa v nasprotstvu z dru gimi železnatimi kina-vini, ki obsegajo samo toliko železa kakor navadna namizna vina in nimajo torej nobene zdravilne vrednosti, j To dokazuje več kemiških analiz in tudi ona, ki se je izvršila po odredbi c. kr. ministrstva notranjih zadev. Zeleznato vino lekarnarja Piccolija jači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, slabe in bolezno izgledajoče otroke. Steklenica s 1. 2 K,3 steklenice K 660. Voznina in zavojnina prosta. [Ml It ti (letovišče) v Smartnem ob Savi poleg Ljubljane. Pripravno za zasebnika z lepimi sobami, senčnatim, sadnim in zelenjad-nim vrtom. Razgled na divne kamniške planine. — Zemljišča, kakor najlepših travnikov, njiv in gozda je 30 oralov v neposredni bližini domovanja, torej za živinorejce in mlekarstvo zelo ugodno. — V hiši se nahaja ljubljanskim izletnikom priljubljena gostilna in zaloga piva z amerikanskim i ledenicami. Velike, lepe vinske kleti za trgovce z vinom na debelo H sa z gospodarskimi poslopji se proda tudi sama, brez zem Ijišča. — Cena in drugi kupni pogoji se zvedo pri lastniku 1866 Mat. Dolničar, restatrater Da Iti. kiMnn it. Mer u Krasi. Kazensko pravdni red z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim mStnoin propisom in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi. _ i I I 10 t, | St 353/pr. Razpis. Pri podpisanem deželnem odboru Je Oddati mesto Plača se določi po dogovoru. Prošnje, opremljene z dokazili o starosti in domovinstvu, o strokovni usposobljenosti, t j. o gozdarskih študijah i a o praktični izobrazbi, o neoporečnosti, o znanju deželnih jezikov kakor tudi o fizični sposobnosti je predložiti do 20. Junija 1912 deželnemu odbora. V Ljubljani, dne 17. maja 1912. 1861 Od dež. odbora kranjskega. Zet birmanc« 1812 priporoča tvzdfia Qričar $ Ti^ejoc Ljubljano, pre. 9 i>uoio £oaato zatočio ot>{&4i po cudovito wiz>hiccwa%\ ^ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx x Gospod H pl. Trnkoczv. Mara v Ljubljani. x X X X X X X X X X X X X X X X X X Na priporočilo 3. Medica naročil sem bil za poskusno 1 zavoj Vašega „Sledili časa". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesce staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim »Sladnim čajem« (znamka »Sladin«) hraniti in otrok sega je tako privadil/da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še 6 zavojev Vašega »Sladnega čaja«, katerega bodem vsakemu najtopleje priporočal. Odličnim spoštovanjem udani Vinko Ogorelec mlj., lesni trgovec, Škofljica, 10. II. 1912. Varčne gospodinje! Dočim daste za vsa druga redilna sredstva 1—3 K, velja „Sladin" ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladili caj" 1 zavojček z 4kg samo 50 v tudi pri trgovcu. Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnk6cxy, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnkoczv: VIN, Josefstadter-strasse 25; III , Radetzkyplatz 4; V., Schonbrunnerstr. 109; v Gradcu: Sackstr. 3. Razpošiljanje po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarnarsko blago. - Drogijske cene. - Mastin za živinorejce. — TeL 190. x X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Preselitev krojaštva! Naznanjam svojim cenjenim gg. naročnikom in drugemu občinstvu, da sem se 10. maja t. L preselil iz Gajeve ulice ua ^ Francevo nabrežje 3 Urbančeva hiša poleg železnega mostu. r mm Prosim vse cenjene gg. naročnike in drugo občinstvo, da mi tudi mm zanaprej ohranijo zaupanje kakor dosedaj. H Potrudil se bom kakor doslej vsakomur postreči z najboljšim blagom, H; najokusnejšim delom in najnižjimi cenami. H Naj elegantne jJe izdelujem tudi ženske kostume; vedno naimoder- ■ nejša mode. 1763 ■ Sprejemam tudi v to stroko spadajoča dela, kakor popravila, ■ čišćenje, likanje Ltd. H Za obilen obisk se priporoča z cdličnim spoštovanjem ■ Jos. Ahčin, krojaški mojster Frančevo nabrežje 31, Urbančeva hiša. IZa birmance p"?*™™ j ,,fyiglešk;o skladišče oblek" ■ O. Jjernatovič, JLjubljana, }/[estm trg 5 J Ioblete, klobuke in slamnife sa dečke 5 m oblek.ee sa deklice. — Velika /j-1 - bira ugotovljenih oblek sa gospode ' ter najnovejše konfekcije sa dame. Čudovito niste cene. = 4A 375^6404495^610666 18 10 0974 QC9 Nizhr eene! Novosti soku u arih ii nodieia blaga za tanke obleke! Zahtevajte vzorce! Siitnjtft ilkii Vnnc lavaroran. Pristen dober brinjevec se dobi pri 95 L SEBEI1IKU V Spol MRI. Kavarna vso noč Florijanska ulica št. 6. ailintiie rokavice Sil orodaialko izurjeno posebno v papirni stroki, veščo slovenskega in nemškega jezika. 1850 sprejme A. Slatnar v Kamniku. Kupi se še malo rabljen 186 nov nor *rsii na 8 HP. Ponudbe pod »Motor« na upravništvo »Slovenskega Naroda« 1834 izurjeno posebno v strojepisiu, deloma v stenografiji Ponudhe s fotografijo na Advokat Miiller, Celovec Za birmanska darila ~ 667 ia vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti. Za obila naročila se priporoča OTILIJA BRACKO Ljubljana, Dunajska cesta 12, v Matbianovi niši. 5/ dovoljuj* tvrdkcL Jf. Su^tner svoje cenjene odjemalce opozoriti na svojo najbogatejšo nalogo vseh vrst ur, kakor tudi draguljev, zlatnine, Srebrmne in solo h vseh v to stroko spadajoČih predmetov, katere ie tako uvr- jrfestm trg št 25 Stila da bode lahko vsak cen? odjemalec popolnoma postre^en po svojem okusu m se bo vsako naročilo rešilo v popotno gadovo/;-nost. 2a solidno reelno in točno postrejbo ramčim. :: 2a obilen obisk se priporoča ? velespoštovaniem tvrdfca Su^ner *Mestni trg štev. 25. ia Inteligenten mladenič star 23 let, ki je dovršil spodnjo gimnazijo in trgovsko šolo z odličnim vspehom, želi ali kaj primernega. Ima najboljša spričevala tudi iz trgovske prakse. Gre tudi na deželo Cenjene ponudbe pod Vestna moć" na upravništvo »Slovenskega Naroda.« 1860 Vrtnar C se sprejme v službo pri graščini v Ribnici. Nastop eventuelno takoj. — Plača po dog< voru Ponudbe ie poslati na Oskrbništvo graščine v Ribnici. POZOR! POZOR! S ■ Naznanjam cenj. damam tu in na deieli, da prodajam do 8. maja vse blago, nahajoče se v moji trgovini in sicer g slamnike, otroške kapice, športne kape i kakor tudi vse potrebščine za modistke $ zaradi preselitve po globoko znižani ceni. t I Opozarjam obenem cenj. dame, da « ^ bodem moj salon znatno povečala in $ se bode nahajal od 8. maja nadalje na I t Starem trgu štev. 21. ž Minka Horvat, modistinja. | Narodna knjigarna Prešernova ulica stev. 7 v Ljubljani združena s Prešernova ulica štev. 7 10 priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga ■ ■ ■ isF* najboljše kakovosti In po najnižjih cenah, -^gf Papir kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma, barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od najpriprostejŠih do najfinejših vsake velikosti Mape za shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo Šolski zvezki vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovarn # Trgovci dobe poseben popust Pisalne in risalne potrebščine peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte najpriprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste. Šolske mape iz platna m iz usnja ter jermena za knjige. zvezke. s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora ▼ vseh velikostih, za dame 1b M jospede, za navadno rabo in tudi M darila. Albumi sa slike, razglednice in poezije Črnilniki in uteži za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah ^^^^ * Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast Jtarodna knjigarna sprejema tudi naročila na pisalne stroje . • . m m m vseh sistemov - * - m - « po tova niških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, vi žitnice, oznanila, fakture, trgovska plama itd. itd. 17 51 75 55 9246 64 ^90303