Radiol Oncol 2001; 35(Suppl 1): S87-S91. Ciljana kompresija in pove.ava Patricija ápeh, Andreja Kokot, Brigita Hudales Oddelek za radiologijo, Onkoloäki inätitut, Ljubljana, Slovenija Ciljano kompresijo in pove.avo uporabljamo, kadar ielimo razjasniti sumljive nepravilnosti, ki so vidne na osnovnih mamogramih. Ciljana kompresija nam omogo.i razmik tkiva, medtem ko pove.avo najve.krat uporabljamo za boljäi prikaz mikrokalcinacij. V.asih pa obe kombiniramo. Klju.ne besede: mamografija; tehnologija radioloäka Uvod Ciljano kompresijo ali pove.avo uporabljamo, kadar ielimo razjasniti sumljive nepravilnosti, ki so vidne na osnovnih mamogramih. Da bi dobili visokokakovostne mamograme s ciljano kompresijo ali pove.avo, potrebujemo sodelovanje preiskovank. Pri dodatnem slikanju so zelo prestraäene in nezaupljive, äe zlasti takrat, kadar so bile poklicane na dodatno slikanje po dolo.enem .asu. Zato nobena beseda o tem, kaj in kako bomo slikali, ne bo odve.. Preiskovanke bomo tudi seznanili s tem, kaj pri.akujemo od njih. Nekatere preiskovanke so zelo radovedne in ielijo videti svojo sliko ter poizvedujejo po diagnozi. S tem smo postavljeni v zelo neroden poloiaj. Vsekakor se moramo izogibati kakräni koli razlagi, saj bi lahko bila napa.na. To bi preiskovanke zavedlo in bi jim prav gotovo povzro.ilo dodatne strese. Naäa naloga pa ostaja, da preiskovanke pomirimo in jim Naslov avtorja: Patricija ápeh, dipl.ing rad., Oddelek za radiologijo, Onkoloäki inätitut, Zaloäka 2, 1000 Ljubljana, Slovenia. Tel: 01 4321 195; Fax:01 4314 180. pojasnimo, da le radiolog na podlagi primerjave s starimi mamogrami lahko poda mnenje. Dolo.iti poloiaj lezije, predvsem ko ni tipljiva, je v.asih zelo teiavno. .e so dojke velike in ob.utljive, je to äe teije. Zato si moramo za ciljano kompresijo in pove.avo vzeti ve. .asa, kajti le z natan.nostjo in doslednostjo se bomo izognili ve.kratnim ponavljanjem slikanja, s tem pa tudi stresom, tako za nas kot tudi za preiskovanko. Pri vsakem slikanju s ciljano kompresijo in pove.avo preiskovanko zaä.itimo s svin.enim gonadnim predpasnikom. Ciljana kompresija Ciljano kompresijo uporabljamo pri tipljivih in netipljivih lezijah. Tehnika ciljane kompresije nam omogo.i razmik zgoä.enega tkiva, ki se lahko prikaie kot normalno oz. le kot superpozicija. Pomaga nam tudi pri opredelitvi robov tumorja ter pri slikanju retromamilarnega predela, ki je pri osnovni mamografiji slabäe komprimiran. S88 ápeh P in sod. / Ciljana kompresija in pove.ava Delamo jo lahko v kateri koli projekciji. Obi.ajno v projekciji, v kateri je bila delana osnovna mamografija. Pri ciljani kompresiji potrebujemo poleg opreme za osnovno mamografijo tudi kompresijski lopar.ek, ki nam zaradi manjäe povräine omogo.i ve.jo silo na dolo.en pre- del dojke. Postopek Na negatoskopu si dobro ogledamo osnovni mamogram, na katerem je lezija, ki jo ielimo bolje prikazati s ciljano kompresijo, vidna in ozna.ena. Na mamogramu dolo.imo koordinate, pri .emer si pomagamo s trakom ali bolje s prsti, ki so naäa merilna enota. Pri ciljani kompresiji tipljivih lezij dolo.itev koordinat ni nujno potrebna, saj lahko lezijo otipamo. Dolo.itev koordinat: — globina lezije je razdalja od bradavice pravokotno proti torakalni steni (prsti so vzporedno s torakalno steno), — pravokotna razdalja lezije od navidezne .rte, ki dolo.a globino lezije; pri projekcijah CC lateralno ali medialno, pri projekcijah MLO pa nad ali pod ravnino bradavice (prsti so pravokotno na torakalno steno). Pripravimo si mamograf. Izberemo veliki fokus in ekspozicijske parametre. Starejäi mamografi imajo programe, pri katerih izbiramo le napetost. Novejäi so popolnoma avtomatski, paziti moramo le na lego fotocelice. Na mamograf pritrdimo kompresijski lopar .ek in pravilno oznako. Glede na osnovni mamogram dolo.imo kot rentgenske cevi. Preiskovanko namestimo v poloiaj za projekcijo CC ali MLO. S prsti ali trakom dolo.imo koordinate na povräini dojke, tako kot smo jih dolo.ili na osnovnem mamogramu. Podro.je, na katerem je lezija, namestimo pod kompresijski lopar.ek ter rahlo komprimiramo (Slika 1). Ves .as smo z naäim telesom v tesnem stiku s preiskovankinim. Tako prepre.imo izmikanje preiskovanke, do katerega pride zaradi kompresije, iz poloiaja, v katerega smo jo namestili. Gube, ki lahko nastanejo pod kompresijskim lopar.kom, izravnamo z neinim potegom koie proti torakalni steni. Z vizirno lu.ko prepre.imo superpozicijo pektoralne miäice ali rame na komprimirano podro.je. S pomo.jo koordinat znova preverimo lego lezije v dojki in s flomastrom na povräini koie zariäemo meje kompresijskega lopar.ka. Primarni snop rentgenskih iarkov lahko omejimo na velikost kompresijskega lopar.ka. Vendar tako izgubimo informacijo o okoliäkem, nekomprimiranem tkivu in o odnosu do komprimiranega. Nato dojko mo.no komprimiramo, dokler koia ne pobledi. Takoj po slikanju dojko dekomprimiramo, to je pri novejäih aparatih avtomatsko, saj je ciljana kompresija za preiskovanke zelo bole .a. Pri ciljani kompresiji zelo majhnih dojk ali predelov, ki so na skrajnem robu dojke, teiko komprimiramo tako mo.no kot obi.ajno. S ciljano kompresijo doseiemo manjäo razdaljo med objektom in filmom, to pa izbolj äa ostrino, zmanjäa koli.ino sekundarnega sevanja ter izboljäa kontrastnost. Tkivo se razpre. Doza sevanja je manjäa kot pri osnovni mamografiji. Pravilni posnetek Lezija je prikazana v celoti na sredini polja kompresijskega lopar.ka. Komprimirano tkivo je razprto in ozna.eno z ustrezno po.rnitvijo. Tkivo okrog lopar.ka je nekomprimirano in nepregledno (Slika 2). Pove.ava Vsaka sumljiva sprememba je s pove.avo bolje vidna. Najve.krat jo uporabljamo za boljäi prikaz mikrokalcinacij, za dolo.itev njihovega ätevila, razporeditve in oblike. Pri maligno- Radiol Oncol 2001; 35(Suppl 1): S87-S91. ápeh P in sod. / Ciljana kompresija in pove.ava S89 Slika 1. Poloiaj preiskovanke pri ciljani kompresiji. Slika 2. Pravilni posnetek pri ciljani kompresiji. mih pa lahko postanejo vidne nove. Pove.ava nam jasneje prikaie tudi robove ali obrise tumorja. Pri pove.avi ne uporabljamo radiografske reäetke. K dodatni opremi sodita pove.evalni tubus, v katerem je kaseta s filmom ter kompresijski lopar.ek, ki je lahko ve.ji ali manjäi. Slednjega najve.krat uporabljamo, ko pri osnovni mamografiji dojka ni bila dovolj komprimirana, uporabljamo pa ga tudi, kadar so lezije oziroma mikrokalcinacije blizu torakalne stene. Ve.jega uporabljamo za prikaz mikrokalcinacij, ki so po skupinah locirane po dojki. Tako se izognemo dvakratnemu slikanju, ker prikaiemo dve skupini ali ve. mikrokalcinacij na istem filmu. Mikrokalcinacije slikamo v projekciji CC in ML. S pove.anjem razdalje med dojko in filmom se zmanjäa ostrina mamograma. Zato vedno uporabljamo mali fokus, katerega velikost je 0,1 mm. To podaljäa ekspozicijski .as. Radiol Oncol 2001; 35(Suppl1): S87-S91. S90 ápeh P in sod. / Ciljana kompresija in pove.ava Slika 3. Poloiaj preiskovanke pri pove.avi. Slika 4. Pravilni posnetek pri pove.avi. Zaradi dihanja, pri katerem se premika tudi dojka, je lahko mamogram zabrisan, zato mora za jasnejäo sliko preiskovanka zadriati dih. Pri tem ne sme globoko vdihniti, kajti z razäiritvijo prsnega koäa bi lahko dojko izmaknila iz poloiaja, v katerega smo jo namestili. Doza sevanja je pri pove.avi zaradi daljäega ekspozicijskega .asa nekoliko ve.ja kot pri osnovni mamografiji. Postopek Pripravimo si mamografsko napravo. Odstranimo radiografsko reäetko in namestimo pove .evalni tubus, ki pove.a razdaljo med dojko in filmom in s tem pove.a predel dojke, ki ga slikamo. Izberemo kompresijski lopar.ek. Preverimo oznake. Izberemo mali fokus ter dolo.imo pravilno po.rnitev. Mikrokalcinacije so pri ve.ji po.rnitvi bolje vidne. Namestitev preiskovanke v pravilni polo iaj in dolo.anje koordinat na mamogramu in na koii sta enaka kot pri slikanju s ciljano kompresijo (Slika 3). Pravilni posnetek Mikrokalcinacije oz. lezija so pove.ane z ustrezno po.rnitvijo, so jasno vidne ter na sredini polja kompresijskega lopar.ka. Pri slikanju mikrokalcinacij je mamogram nekoliko temnejäi. Tkivo okrog kompresijskega lopar.ka je pove.ano, vendar slika ni ostra (Slika 4). Ciljano slikanje s pove.avo Takäno vrsto slikanja uporabljamo predvsem takrat, ko ielimo bolje prikazati tumor ali gostej äe tkivo, ki je vidno na osnovnem mamo- Radiol Oncol 2001; 35(Suppl 1): S87-S91. ápeh P in sod. / Ciljana kompresija in pove.ava S91 gramu. Pomaga nam pri razlikovanju superpozicije tkiv od prave tumorske mase. Pripomo.ki, ekspozicijski parametri in postopek priskave so enaki kot pri pove.avi, le da pri ciljanem slikanju vedno uporabljamo manjäi kompresijski lopar.ek. Preiskovanke, ki prihajajo na vnovi.no slikanje, so zelo nezaupljive, zato se jim moramo posvetiti äe bolj kot pri osnovni mamografiji, saj bomo le tako dosegli najboljäe rezultate. Literatura 1. Lee L, Stickland V, et al. Fundamentals of mammography. W.B. Saunders Company Ltd. London 1995 2. Wentz G. Mammography for tehnologists. Uniteds of America 1992 3. Wilson EA, Rickard MT, et. al. Positionong and quality control mammography today for radiographers. Australia 1992 Radiol Oncol 2001; 35(Suppl1): S87-S91.