9*2. Številka. Trst, v ponedeljek 6. junija 1S9S. Tečaj XXIII. __________(Vetom o Izdanje) EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. . . Telefon Itv. §70. Stane 4 mf. V edinosti Je moti JU „Edinost" izhaja dvakrat na . Iz Port-au-Prinee javljajo, da so je v potek zvečer zopet pričelo boinbardovanjo Santiago de Cuba. Streljanje je trajalo jedno uro. Baterije so baje trpele veliko škodo. Kayuiin f>. General lilaneo jo prijavil konzulom, da blago, namenjeno na Kubo, je svobodno carino. Prepovedal pa je izvažanje živeža in slad-orja. Amerikanskim novinarjem je prepovedano bivati na otoku. Kdor se pregreši proti temu, ga bode sodilo vojno sodišče. Petrograd f>. »Novosti« pravijo, da je čas, da se zaključi ta vojna, ki je nezmisclna, pregrešna in uničuje javno bogastvo ter duši industrijo in trgovino dveh dežel. Španija in /jedinjene države naj bi so pokorili sodbi vlasti. »Novosti« opozarjajo Amerikane, da njili hrodovje ne bi se moglo upirati združenemu brodovju dveh treh evropskih pijača ni bila samo močna, marveč tudi noslastna. Pravcato zdravilo, »Imele so se mi po čem cediti sline!« je pomislil Ovčar, ter globšo zataknivši zamasek, vtaknil steklenico pod jasli. Ob enem pa je sklenil biti v bodoče trezen ter ne piti brez potrebe pijače, ki ni bila prav nič okusna. Odmolil je molitev in takoj mu je postalo toplejše in mirnejšo. Spomnil so je povrnitve Polževe rodbine iz cerkve in — čudna stvar — stali so mu kakor živi prod očmi. Kmalo pa se jo An-drejček nekam zgubil (Ovčar v tem hipu ni bil gotov, če se sploh nahaja kak Androjček na svetu !). Polž je šel spat, toda nekam zelo, zelo daleč in ostala jo pri njem samo gospodinja v razpeti granatni jopici, pod katero je bilo videti par motvozov kuravd, belo srajco in bele prsi. Ovčar je zaprl oči ter si jih zakril s prsti, da je ne bi gledal. Navzlic temu je neprestano videl Polževo, ki se mu je smehljala na čudni način. Pokril si je glavo s kožuhom — zastonj. Ženska jo stala neprestano pred njim, tako da so po Matijcu kar zagomazeli mravljinci. Srce mu je jelo utripati silno, v žilah je čutil vroče vre-tje. Obrnil se je k steni in med tem (o strašna vlasti, ter poživljajo Evropo, naj povzdigne svoj glas. — Bel isrrad f>. Volitve so se vršile povsod mirno. Voljenih je: 11 'J liberalcev, progresistnv, 10 neodvisnih in 1 radikaleo, (Da, mirno: v sonci bajonetov!! Da jo bil voljen on sam radikaleo, je umoti tako, da je radikalna stranka izdala parolo za nosodelovanje na volitvah. Ako kaj, označuje ravno to dejstvo sedanje razmere v Serbiji, da se ne udeležuje Jvolitev ona stranka, ki ima za seboj malone — vos narod. Op. ured.) Trgovina z Galicijo in Šlezijo. To treba priznavati Nemcem, da so izborno znali do sedaj cepiti Slovane v Avstriji po načelu : dividc et impera. Cehe so hujskali proti Poljakom, Poljake proti Cehom, severne"Slovane proti .Jugoslovanom, Hrvate proti Srbom, Srbe proti Hrvatom, Italijane proti Slovanom sploh itd. itd. In od tega cepljenja Slovanov ho dobivali Nemci najlepšo korist: politiško, narodno, socijalno in — gospodarsko. V prvi vrsti je nemška korist velikanska v jezikovnem poginiti. Vkljub vsem temeljnjim zakonom, vkljub $ 10, vkljub zakonito zajamčeni ravnopravnosti vseh narodnosti in jezikov je nemščina prevladovala po vseh državnih uradih, na viših mestih pa vlada še danes absolutno. Akoob-strahujemo od Poljakov, ki imajo vendar nekoliko zastopnikov v raznih ministorstvih, so vsem Slovanom malone zaprta vrata do takih uplivnih mest. Najbolje službe v civilnih državnih uradih in v vojaških so zagotovljeno Nemcem. V novoj i čas še le so sprevideli Slovani, kako zvita je ta politiku Nemcev in kako škodljiva je Slovanom. Vsaj nekoliko so Slovani odprli oči, čemur je posledica ta, tla so so v parlamentu vendar jeli nekoliko bližati jeden drugemu, da-si se no smemo varati in si moramo pripoznati, da je št; dolga dolga pot prod nami do slovanske vzajemnosti. ura) čutil, da je nekdo preti njem, ki mu šepeta : »Pomakni se...« Pomaknil se je tako, da ni imel več prostora, toda navzlic temu je čulznovič oni glas ki mu je pravil: »Nu, pomakni se....« »Kam naj se pomaknem, ker je pa tu stena?« je vprašal Matija.... »Pomakni se !« mu je šepetal glas, tih in nestrpljiv, in ob enem ga je objela topla roka okrog vratu. Sedaj so je zdelo Ovčarju, da se njegovo ležišče začenja pogrezati žnjim vred. Leti... loti... Bog, kam pada?... Ne, on ne pada, on se dviga v ozračje, lohak kakor 'pero, kakor dim. Odprl je oči ter videl nad zasneženim gričem temno nebo, razsvetljeno z zvezdami. Od kod se je vzelo nebo, saj on vendar leži v zaprtem hlevu ?... A vendar vidi nebo. Na kak način?... No, že ne vidi ničesar, znovič ga jo obkolila tema. Hotel so je ganiti, toda tii mogel. Konečno — čemu naj bi se gibal, ko se počuti tako dobro? Ali je na svetu kaka reč, radi katere bi bilo vredno ganiti prst? Ni je, ali bolje, samo jodna je — spaneo, ki ga je prevzel v tem hipu; spaneo tako trden, da bi se Ovčar ne hotel sprebuditi nikdar več. Oh... ob... težko diše ter spi, spi, spi... (Pride še.) Toda zapomnimo si, da moč Nemcev v Avstriji ne sestoji le v idcjulizmu in platonizmn. Nemci zajemajo svojo moč tudi i/ svoje gospodarske o r g a u i z a o i j e! Nemcu v I.inen in Hebu podpirata 11• Nemca. Severni Nemci imajo kupčijske zvezo z Nemci v Trstu in Zadru in narobe. Tepa načela mi se [><»j«rij«*li v aoveji čas tudi < -lii. l'o tem načelu so (Vhi zasnovali trgovske zveze s Poljaki v Galiciji. Zakaj naj hi ( ialieija kupovala razno hlap* od nemških tvrdk, ako more dobivati istotako dobrega blaga od čeških tvrdk?! In tako tudi vieeverna. (Vhi kupujejo onega, kar se proizvaja v Galiciji. Na ta način šele dobivata narodno sorodstvu in prijateljstvo pravo podlago in temelj. Mnogi češki trgove i anoneirajo po poljskih listih pošilja t ve po ."» kil celo kave, olja in raznega južnega sadja !!! Malo čudno to, kaj ne, ako češki trgovce razpošilja in razpečava v druge pokrajine nase južne pridelke! ! Ravno to dejstvo nam je potisnilo danes poro v roko, da smo napisali te-le vrstiee. Razmišljati moramo namreč po vsej pravici o tem, koliko ee-neje l»i lahko razpošiljal take pridelke naš slovanski trgovec iz Trstu!! In z vso silo nam stopa pred oči dejstvo, kako mi'Slovenei znatno le jokati in tožiti pomagati pa'si ne znamo, ker nimamo, česar treba neizogibno v'današnjih gospodarskih borbah: podjetnega duba! Vprašamo torej naše slovanske rojake in hrvatske brate : Ako morejo (Vhi delati kupčije z Galieijo in Slezijo — in to s pridelki, ki jih dobivajo od nas ali preko nas zakaj bi ne mogli storiti tako tudi naši trgovci, sosebno tržaški?! Galicija in Slcziju imati nad 7 milijonov duš iti za vse to prebivalstvo prihajajo tja gori južni pridelki — preko Trsta! Xa delo torej, trgovci! Dvignite se slednjič iz letargije! Toda zamolčati ne smemo, da treba tU velike previdnosti. Večina trgovcev v (ialieiji so Zid j e. S temi ne stopajte v zveze! S temi naj le tržaški Zidje kupčujejo dalje. Ali s Poljaki in Rusi bi Slovenci lahko imeli prav dobre kupčije. Toda pod jednim neizogibnim pogojem: blago bi moralo biti dobro in po istih cenah, po katerih je ponujajo Žid je in Italijani! To bi bilo nekoliko splošnih opazk. Prihodnjič hočemo razjasniti nekoliko na drugem mestu — v rubriki o gospodarskih stvareh — o posamičnih produktih, s katerimi je kupčija najizdatneja z Galicijo in Slezijo. A danes že moramo opozoriti naše trgovce, da svojim trgovinam lahko otvore nova obsežja, ako se enkrat navzamejo toliko podjetnega duha, da store energičen korak iz naših malenkostnih razmer, ki nam nalagajo, da prodajamo svoje stvari le tako daleč, kolikor je videti iz line domačega zvonika, ter nas delajo slepe za velike zgube, ki jih trpimo po dejstvu, da ne vidimo, kako drugi prevažajo mimo nas, kar bi lahko prevažali mi sami. DOPISI. Iz Doline, dne 5). junija 1H1>H. (Izv. dopis.) Kakor je bilo že naznanjeno v cenjeni »Edinosti«, umrl je dne 5)1. maja naš vrli, nepozabni župan Ivan Sanci n. Pokojnik je bil zajedno predsednik krajiiemu šolskemu svetu, blagajnik kmetijski zadrugi in predsednik bralno-pevskemu društvu »Vodnik«. Bilo tnu je še le 5)5 let, a kako je bil priljubljen, kako čislan in spoštovan, to je pokazal velikanski pogreb, ki smo mu ga priredili. Velikih, neminljivih zaslug si je pridobil blagi pokojnik ne le kakor obč. načelnik, ampak tudi kakor narodnjak, rodoljub in gospodar. Njegov blagi oče, ki počiva že 18 let v hladnem grobu, si je pridobil že v mladih letih pridevek -Slovenec', kateri pridevek je podedoval z vso pravico tudi sin Ivan. (Jo tudi je Ivanov oče v najlepših letih zapustil udovo z jedinim — sedaj pokojnim — sinom Ivanom in dvema hčerama, vendar je že do takrat dobro vcepil v srca svojcev ljubezen do domovine, do naroda. Vrli Ivan je gojil in popol-njeval s pridnim učenjem, čitanjem in razmišljc-vanjeni očetove nauke. Tako je postal mož kromen-značaj, mož-izvedenee, koristen, dohrotljiv svojemu narodu. Proti nazadnjakom, posebno pa proti zati- ralcem naroda našega je jvostopal pokojnik brezobzirno. Skesanim j«' rad odpuščal. I)o svojih sovražnikov in nasprotnikov je bil mil in popustljiv. V narodnih društvih je bil vedno prvi na delu. Svoje sosede je poučeval ob vsaki priliki, a osobito ob nedeljah, vzbujajo v njih zanimanje za narod, za gospodarstvo in napredno kmetijstvo. Pred 10 leti se je ustanovila kmetijska zadruga v Dolini; životarila je, in bila bi morda tudi zaspala, ako bi je ne bil vzel v svoje roke pokojni Ivan. Danes je zadruga močna, z mnogimi kmetijskimi stroji in orodji ter lepo in prav dobro urejeno društveno trtnieo oskrbljena. Ne da se opisati, kolika dobrota je postala zadruga za tukajšnji kraj po modrem u reje nji pokojnikovem. Blagi pokojnik je prvi sprožil misel in tudi deloma njega zasluga je — ker je za to naprosil državne poslance — pridobitev državnih štipendijev na kmetijskih šolah v (roriei in na Grmu. Svojedobno je protestoval najodločneje proti namerovanemu kosanju občinskega premoženja. In pritrdila mu je večina občinskega zastopa. S tem je odvrnil veliko škodo, kateri bi bili občutili tudi naši nasledniki. Kakor predsednik kmetijske zadruge je pokojnik vedno in povsod i deloval solidarno z dru-zimi slovanskimi predsedniki. Posvetoval se je z njimi in ni mu bilo mari ne za čas ne denar, ko je trebalo suiti se z znanci ! Tako je šel tudi z deputacijo vseh predsednikov slov. gospodarskih zadrug pred Njegovo Veličanstvo, p res. cesarja na Dunaj. Kmečki sin, ti olikal iti (»mikal se je lastnim trudom toliko, da je z druzimi gospodi šel pred vladarja pojasnit položaj tukajšnjega kmeta-trpinn. Povsod je delal čast sebi, čast svojemu rodu, a še posebno čast vsemu našemu Bregu! I)il je naš ponos — naša nada! Lepa naša dolinska županija nima sreče! Bili so hudi časi, ko se je tu vladalo oblastno in samovoljno — v škodo vse občine. Seveda, bilo je neodpustljivo, da je tedanji občinski zastop dopuščal tako delovanje. Ljudstvo je postajalo čedalje bolj zdivjano — demoralizirano in ni vedelo in ni moglo si pomoči. Zanemarjene so bile ceste, javna poslopja in vsa uprava; ljudstvo ni spoštovalo zakona; vladal je največi nered. Prišlo je, kar je bilo neizogibno: vlada nam je postavila komisarja. Poštena stvar jo zmagala slednjič in ko se je sešel novoizvoljeni občinski zastop, bili so vsi edini ter so pokojnega Ivana enoglasno izvolili svojim načelnikom. O tej priliki je vskliknil pokojnik: »Žrtvovati se hočem v blagor ljudstvo in prosim, da bi me Vi, visokorodni gosp. okrajni glavar, podpirali na tem.« Žrtvoval se je v resnici. Naše zaupanje do njega se je opravičevalo in množilo od dne do dne. Kakor vselej in povsod, tako je bil neumorno delaven tudi v županiji. Seveda je mortal prijeti naj pred za veliko metlo. Zameril seje morda komu radi svojega odločnega in brezobzirnega nastopanja. Postopal pa jo povsem pravilno in zakonito. Sam okrajni glavar — dasi ni našega mišljenja — mu ni odrekal pripozuanja. Nekateri so se hudovali nanj. Seveda: razvajene« se težko navadi reda, a moralo je tako biti 1 Pokojnik je bil dober in odkritosrčen prijatelj vsakomur; on ni poznal ne sovraštva ne jeze. Kamo-li da bi se bil maščeval nad kom ! Kaj nam je bil Ivan Sancin, to se je pokazalo na dan pogreba. Od blizu in daleč je privrelo ljudstva. Bilo je veliko duhovnov, učiteljev, vsi občinski svetovalci in odborniki. Pevci društva Vodnik so peli »Jamica« in »Na grobeh« ter mašo pod vodstvom gosp. Jereba. Vence so položili: srenja dolinska napisom Srenja Dolina svojemu županu«, kmetijska zadruga: »Kmetijska zadruga nenadomestljivemu blagajniku«, bralno in pevsko društvo Vodnik: »Društvo Vodnik nepozabnemu predsedniku«. Taeega pogreba ni še videla Dolina. Jokalo jo vse : možje, žene, mladenci, mladenke in otroci, ko je prečast. gosp. Kom pare, dež. poslance in dekan, stopil kraj odprtega groba, da v ganljivem govoru proslavi pokojnika. Tužna pretužna je bila ločitev od gomile moža, kakoršnih se nam poraja le malo. Tem iskreneje prosimo sedaj božjo previdnost, da bi nam ista podarila mnogo takih značajev. »Nismo ga bili vredni, in on ni zaslužil, da bi ga nasprotniki preklinjali iu sovražili, zato ga je Bog k sebi poklical v boljše živ- ljenje«. S temi besedami se tudi mi popolnoma strinjamo in uverjen: smo, da so resnične. Vi, občinarji pa delujte po njegovih zgledih in naukih, da dosežemo svoj cilj. Zgleden nam je bil v gospodarstvu, zgleden doma, zgleden v uradu, zgleden povsod! Se nekoliko taeih mož da bi imela naša tužna Istra in mej našim narodom bilo hi kmalu drugače. A Ti dragi Ivan spomni se i tam nad zvezdami svojega ljudstva... Illug in nepozaben Ti spomin! Politični pregled. K položaju. Te dni se je zopet govorilo o nemški katoliški ljudski stranki. Te dni so se zbrali na posvetovanje prvaki te stranke obeh struj a: Di-paulijeve in Ebonehochove. V tem soglašajo vsa poročila utegne torej odgovarjati resnici — da se je doseglo popolno sporazum ljenje, vsled česar da Dipauli zopet prevzame predsedstvo kluba. Razmere v stranki sami bi bile torej pojašnjene. Ne tako razmerje te stranke do večine. Tu gredo me-nenja navskriž. Jedni trde, da je izstop katoliške ljudske stranke iz večino sklenjena stvar, drugi trde zopet, da so gospodje prišli do zaključka, da za sedaj ni nikaeega razloga, tla bi zapuščali večino, ker to, kur je prozročalo navskrižja jezikovno vprašanje, da itak pride v jezikovni odsek, kjer bodo pravo mesto za posredovalno ulogo, kakor jo hočejo igrati nemški konservativci. Politika tega kluba je torej še vedno kakor nihalo na uri: sodaj gravitira na desno, sedaj na levo. Bog dal, da bi ti dnevi prinesli, česar se pričakuje v obče — zjasnenje. To tavanje v tetni je res že neznosno. Ako pride do splošnega spoznanja, potem bodo tudi ti nemški konservativni gospodje morali reči, ali črno ali belo. V teili hipih, ko občutimo vsi, da katastrofalen preobrat je neizogiben, iu ko nas mori skrb, kaj bode iz nas Slovencev in Hrvatov, smo ho uprav razveselili članka v zadnjem »Slovencu«. Ako nam ta članek izraža mišljenje slovenskih konservativnih poslancev, potem je isti vesel znak pravega spoznanja, da Slovenci ne moremo in no smemo slepo kopirati nemškega konservatizma, ker so naše potrebo drugačne, razsežneje. Olankar pripoveduje, koliko bi se bilo lahko doseglo in koliko se jc zamudilo od Taaftbja sem ter izjavlja, česar nismo še nikdar čuli iz slovensko-konsorvativnih ust: da največ krivde na tem je na Sta roče h ih iu Poljakih!! Južni Slovani in Malorusi, daniti na vrsto niso prišli, da bi bili razkrili neznosno revščino svojih rodov! Članek «Slovcnčev» — ki jc, ponavljamo, naravnost scnzaeijonalen, ako res izraža nazore slovenskih konservativnih poslancev — zaključuje nastopno o programu našem za bodočnost: »Treba se bo oprijeti dveh idej, ki sta doslej nekako dremali v našem osrčju. Glasita se: politi šk a zveza Slovencev z Hrvati na temelju katoliške vere in de m o k r a š t v o. Drugače nam ni rešitve! Ljudstvu — poli-tiško moč! v tem načelu je tudi Avstriji jedini spas, kakor ji je tudi v jedino uresničeni zvezi Slovencev z Hrvati zagotovijo n jug i n u p r a v i č e n n u j n o p o-t robu i razvoj na Balkanu. Hic lihodus za skupno delo vsem Slovencem ! Pripravljajmo vsi doma v organizacijah ljudstvo politiški iu gospodarski! Naši zastopniki pa naj v zakonodajnih zborih z odkritim vizirjem prično ustavni boj za ti dve jedino rešivni ideji! Ob mrtvaški postelji sedanjo zbornice, ko se ji žo oglaša smrtni zvonček, naj nam zazori v teh velikih idejah novo življenje! (•e ho v vzajemni ljubezni oživimo ob njih in složno krenemo na delo, zmagamo v njih, bodi nI i ne bodi državna zbornica!« Današnji dan jo morda odločilen za bodoči zazvoj stvari. Danes odgovori bržkone vlada glede graških dogodkov. Nje odgovor utegne biti opozicijskim strankam pretveza, da zapričao borbo, v kateri postavijo vso na jedno kvarto. Danes pa so se zbrali tudi načelniki klubov, da se izrečejo definitivno o predlogu Milevskega za parlamentarno razpravo o predlogah vlade. Ako Nemci odklonijo ta predlog in se odločijo za obstrukeijo tudi proti tem predlogom, potem ima »Slovence« prav, da govori o — smrtni uri državne zbornice. Avtonomija srbske cerkve. Srbski patrijarh v Karlovcu je sczval za 20. t. m. najod-ličneje člene cerkvenega kongresa srbskega na posvetovanje, kako bi se dal najti kakov način sporazumljenja z ogersko vlado glede varovanja avtonomije srbske cerkve na Ogerskem. To vprašanje je bilo dovodio namreč do ostrega konflikta med ogersko vlado ia cerkvenim kongresom srbskim. Stvar je jednostavna in jasna : Madjari vedo namreč, da jo narodna cerkev jedino in tako močno zatočišče narodnosti Srbov na Ogerskem, da bi bila gola blaznost misliti na poniadjarjenje Srbov, dokler je njihova cerkev svobodna in samostojna. Madjari pa hočejo madjariti, ali z lepo ali z grdo. Zato so vedno in vedno delovali na to, da bi spravili srbsko cerkev v odvisnost od ogersko vlade. Glavno sredstvo v ta namen je bilo ogerski vladi to, da je imenovala same kreature svoje za patrijarhe. In ti so terorizovali cerkveni kongres. Slednjič so se vzdramili tudi ogerski Srbi in tako rekoč ob 11. uri so jeli slutiti nevarnost, pretečo samostojnosti njih cerkve in njih narodnosti po načrtu zakonu, katerim je vlada hotela »urediti« od nošnjo srbske cerkve. »Urediti« so je namreč glasil tehniški izraz za namerovani udarec srbski cerkvi. Srbi bo ze vzdramili in o zadnjih volitvah je dobil kongres večino, ki si je postavila po robu ogerski vladi in patrijarhu. Posledica je bila, da je kraljevski komisar zaključil kongres v kazen za njega »upornost«. Od tedaj ni bil več sklican cerkveni kongres. Zdaj zopet jc madjaronski patrijarh jel iskati kakov modus proeedendi z ogersko vlado. V interesu Srbov, v obrambo njih vero in narodnosti bi bilo le želeti, da Srbi ostanejo trdni in »uporni«. Domače vesti. Odbor političnega društva „Edinost*4 poživlja svojo poverjenike, da čim prej iztirjajo člena-rino v svojem področju in da jo dopošljejo društvenemu blagajniku Ante Bogdanovidu (ulica Ghega štv. H). Ob enem so naprošeni členi polit, društva »Edinost«, ki še niso plačali letošnje udnine, da isto poravnajo takoj, ker treba, da se društveni računi urede pred občnim zborom. Nadvojvoda Karol Štefan se je bil moral podvreči neki operaciji. Sedaj javljajo iz Berolina, da je nadvojvoda okreval že toliko, da je dovoljenjem zdravnikov mogel ostaviti postelj. Nadvojvoda Karol Štefan ostane v Berolinu še kakih 8 dnij. Odlikovanja. — Njegovo Veličanstvo je podelilo predsedniku deželnega sodišča, v Trstu, Mihaelu Ur ban čiču, vitežki križ Leopoldovega reda; podpredsedniku istega dež. sodišča, Conte l)an din iju de Svlva, predsedniku okrožnega sodišča v Rovinju dru. A n t o n u T u š a r j u in predsedniku okrožnega sodišča v Gorici, Karol u Defa ci su, pa naslov in značaj dvornih svetnikov s pregledom taks. Cvetka na grob. Danes jo minulo let, odkar je nehalo biti srce, ki je vsem mladeniškim žarom svojim ljubilo svoj bedni rod. Dno <>. junija 1ŠK(5. je bilo, ko jo vzdihnil svojo dušo mož, ki je idejalnim rodoljubjom spajal v naših vrstah redko iu občudovanja vredno nevstrašenost, nikakih pomislekov poznajoče samozutujevanje in ono vztrajnost, ki ne miruje popred, dokler ni dosegla, kar je hotela. 12 let je minolo od takrat. Velika doba to v kratkem življenju človeškem. Koliko dogodkov je bilo in koliko ljudij nam je došlo pred oči in nam zginolo iz-pred očij v tej dobi — in mi smo pozabili na-nje. Na Njega pa, ki nas je toli ueuadejano zapustil na današnji dan pred 12 leti, Njega nismo pozabili, marveč blagoslovljamo Njegov spomin v polni zavesti, da jc on oral ledino, katero obdelujemo sedaj mi. Tržaškemu slovenstvu ne izbriše nikdo iz srca spomina na I v a n a 1) o-linarja. Danes je obletnica njegove smrti. Dragi Čitatelji: zborimo se danes vsi v duhu okolo groba prerano umrlega Ivana in vsadimo in u v bratskem objemu cvetko slovensko hvaležnosti! A duša Njegova,^ ki gleda na nas doli zad oblakov, se raduje v blaženstvu božjem in proslavlja Vsevečnega, ki je rosil Svoj blugoslov na delo in trud Ivan a Dol i na rja. Slava Tvojemu spominu, nepozabni Ivane! ,.IVvsk« društvo Zvon" na Opčinah Slavna vlada je ravnokar potrdila predloženo jej ! premembo pravil, po kateri se bode dosedanje »Pevsko in bralno društvo na Opčinah« imenovalo odslej Pevsko društvo Zvon« na Opčinah. ..Hrvatske Narodne Pjesme44, knjiga II., katere izdaja Matica Hrvatska«, so došle in se i lahko dobivajo pri društvenem poverjeniku gosp. Ante Bogdanoviču in pri slugi »Slovanske čitalnice« (ulica S. Francesco št. 2). — ('e kdo želi, more še dobiti tudi I. knjigo Hrvatskih Narodnih Pjesma« po isti ceni, ker je ostalo nekaj knjig od prejšnjega lota. Od letošnjih knjig »Matice Hrvatske« proostajajo samo še 4 izti>i (vsaki 10 knjig) po gld. ter se dobivajo pri čitalničnem slugi. — Za dobo kopanja. Od e. kr. pol. ravnateljstva smo prejeli ta-le oglas: Za nastopajočo poletno dobo sti določeni za javno upotrebljevanje kopališči pri sv. Andreju in za svetiljko. Kopclji imajo posebne oddelke za moške, ženske in otroke; prostor za plavanje in kopclji so ograjene tramovi, preko katerih ni dovoljeno plavati iz ozirov varnosti. Kopelji hodeta čuvala vedno dva čuvaja. Kopclji se bodo znpiralc v mesecih juniju, juliju in avgustu ob 10. uri zvečer in v septembru ob fl. uri zvečer. Kopolj pri Sv. Andreju za Llovdovim arze-nalom, moški oddelek, in oba moška oddelka kopclji za svetiljko bodo ob delavnikih od t"), do I!'/... pop. satno vojaštvu na razpolago. Da se preprečijo neprilike, toliko glede na osobno varnost kolikor na javno moralo in ki bi mogle nastati s tem, da se bi kdo kopal kje drugje v pristanišču ali ob bregu, se odreja: 1. Prepovedano je kopati se izven gori navedenih ali drugih zasebnih kopališč. 2. Za časa kopanja treba obleči ali spodnje hlače ali haljo. •t. Prepovedano jc dovajati seboj v kopelj pse, konje in druge živali. Kedor se pregreši proti tem odredbam bode kaznovan po zakonu. Na odpust v Karlove vari na Češkem je odpotoval včeraj načelnik policijskega komisarijata v ulici Seussa, c. k. viši komisar gosp. Bernhard Baehor. Odpust bodo trajal (5 tednov. Že zopet gosp, župnik dur en! V petek dne junija 1HDN. ob 10. in pol uri predpoludne je šla iz Trsta domov v llojan soproga železniškega sprevodnika Bruunitzerjn. Sla je po miramarski cesti. Na ovinku s te ceste na cesto v llojan je srečala gospoda župnika Jurco. Zona jo šla mirno svojo pot dalje. Kar je začula glas gospoda Jurco: E, la diga! Na to se je razvil nastopni dvogovor med gospodom župnikom in med rečeno ženo, katera jo — kar treba pomniti, ako hočemo prav soditi in obsoditi postopanje gospoda župnika — v blagoslovljenem stanju! On: E, la diga! Ona: Kaj je? On: Ali ne poznate Svojega župnika? Ona: Ne. On: Zakaj me niste pozdravili? Ona: Saj ni zapisano nikjer, da Vas moram pozdravljati, in tudi rekel mi ni nikdo tega, da Vas moram pozdraviti. Prosim Vas, pustite me na miru, saj me vidite, v kakem stanju sem! Na to je zahteval gospod Jurca od gospe Braunitzerjeve, naj mu pove njeno ime, da jo pojde — tožit!! Ker pa žena ni hotela ugoditi tej plemeniti zahtevi gospoda Juree, je pa zagrozil poslednji, da že pove to njenemu možu, na kar je odgovorila ona: »Le le, moj mož Vam šele pove, kar Vam gre !« Gospod župnik je mrmral še nekaj, a žena jo odšla svojo pot dalje, misleča si svojo o gospodu — župniku Jurci. Zopet korak — nazaj. Naše cerkvene oblasti tržaške so že postale psihološka uganjka. Človek res že ne more umeti več te čudno »politike« : kolikor bolj zasramujejo cerkveno oblast naši in njeni nasprotniki, čim sihioje buta protiecrkveno židovsko-liberalno valovje ob skalo, na kateri sloni vsa sveta institucija cerkvena, čim potrebnoj i bi bil torej najodločneji odpor: toni poslu ž ne je ustre- z a j o cerkvene oblasti že l j a m naši h, k i so zajedno tudi nasprotniki cerkve. Za drugimi cerkvami tržaškimi, \ katerih se mora umikati slovensko bngoslužonjc pred laškim nekrščanskim, cerkvi katoliški sovražnim in V svojih konećnih ciljih tudi protidrzavnim in protidinastiskim fanatizmom za drugimi cerkvami je prišla sedaj na vrsto cerkev sv. Antona novega. Kolikor se spominjajo naši najstareji ljudje, ki bivajo že pol stoletja v tem mestu, darovala se jo v tej cerkvi vsaki praznik za naše ljudstvo velika slovesna peta sv. maša z izpostavljenim Najsvetejšim. Tako je bilo od davnih časov do zadnjo ISinkoštne nedelje. S tem dnem se jo odpravila ta peta maša, a v pretvezo so je porabila trditev, da so pevci na tej maši slabo peli. Nočemo prigovarjati tej trditvi, marveč opozarjamo, da so jo ravno na tem mestu večkrat povdarjala potreba zboljšanja cerkvenega petja pri sv. Antonu novem. In gospodu župniku seje bila pred par leti ponudila prilika, d a h i h i 1 d o h i 1 izborne pevce bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu, kateri zbor bi se bil še izdatno pomnožil, ako bi se mu bila poverila skrb za cerkveno petje na slovenskih mašah pri sv. Antonu novem!! Zakaj ni gospod vsprejel te ponudbe?! Zakaj ni poskušal sedaj pridobiti si prej omenjene pevce, ali zakaj ni vsaj povprašal istih, da-li bi hoteli prevzeti cerkveno petje na slovenskih mašah v njegovi župniji?! No: on jo raje vernim Slovencem vzkratil slovesnost hogo-služenja oh praznikih!! Komu na korist? Mar veri in cerkvi?! Mar menijo res cerkvene oblasti, da tem večnim umikanjem potolažijo jezo svojih laških sovražnikov?! Kakor vemo mi, tako bi moglo vedeti tudi cerkvene oblasti po tolikih skušnjah, da naši in njihovi nasprotniki ne odstopajo nikdar od svojih načel v svoji narodni in cerkveni politiki. Varajo se cerkvene oblasti, ako menijo, da z ustrezanjom laški nestrpnosti ulivajo vodo v zubelj. Kaj še! Ne vode, ampak Olje ulivate v ogenj — in zapomnite si, da bode morali odgovarjati tudi Vi — in morda v prvi vrsti Vi — ko bode naraščajoči zubelj jel lizati ogrodje svete ustanove, poverjene Vašemu varstvu! Opozorjamo Vas, da no budete smeli tožiti nikogar, ako so slednjič tudi potrpežljivi in verni Slovenec počne — izogibati zublju !! Gospod Jurca v Rojanu se je že jel oglašati takimi tožbami iu verno slovensko ljudstvo se mu — snuje. Ljudstvo se smeje duhovniku — ali so Vam ne dozdeva, kakov znak je to? Ali no slutite še vedno, kam plovcto in kam Vas slednjič neizprosno mora dovesti struja glasovitih r e f o r m a t o r j e v tržaških, onih duhovnikov, ki so se spozabili toliko, da si podajajo kljuko v uredništvih, kjer se izdajajo protiverske in protidinastiško parole. Le tako naprej in morda ni daleč oni dan, ko se bodete zgražali nad preobratom, ki so že pojavlja tu pa tam v čutstvovanju slovenskega ljudstva, kakor smo se uverili mi te dni, ko smo se uprav zgražali na besedah nad OO-letnegn, do sedaj jako pobožnega okoličana, poznanega po vsej okolici, ko jc govoril — o Vas in Vaši politiki. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti je daroval Josip Požar za podarjeno sliko stare okoličanske gardo (10 stot. Znesek 2 gld. (»0 nvč., izkazan v večernem izdanju od minolo soboto, se je daroval v namen, da bi skoro zginili laški in nemški napisi z javnih in privatnih poslopij v Sežani. Tej svoti je dodal g. A. Sorli še jedno krono. Občili /bor podružnice družbe sv. Cirila in Metodu na Greti se jc vršil včeraj predpoludne ob precejšnji udeležbi družbenikov. Poročili tajnika in blagajnika sti se odobrili soglasno. Predsednikom podružnice je bil izvoljen Ivan Gerdol, namestnikom Janko Debelak, tajnikom č. g. Fran (i n-š t i n, njega namestnikom Ljudomil Na bor g o j, blagajnikom Anton Bremie, njega namestnikom Ivan T reven, prcgledovalci računov Ferdinand F u k, Josip Andrejev Por to t in Ivan Marija B o l e. Iz Devina nam pišejo: V zadnjih letih se je ukoreninila navada, da imajo že skoraj v vsakem kraju uglednice. Tako jo minolo loto tudi upraviteljica devinske pošte naročila oglednic Devina iu sicer »loven« k i h, italijanskih in nemških To oglednioo |»u ho Uile kmalu razprodano in lotos je naročila nove, a samo italijansko in nemško, slovenskih pa ne več! — In kaj je temu vzrok? I'red kratkim časom se je nekdo v židovskem »1'ieeoln - kakor razjarjen pes zaganjal v slovenski Itevin in je napadal med drugim tudi slovenske oglodniee I>evina. Mogoee, da je bilo to vzrok, da se ne <|<>l>i vee na pošti slovenskih ogledni«'; ali mog)»ee tudi, da je temu vzrok tudi kak migljaj od druge strani! Saj na 1'rimorskem je vse mogoče. A naj tiči vzrok že kjer-koli hoče, vendar j postna upraviteljioa slaho ravna, da s.»sram«jo slovenskih oglednie na slov. zemlji, kjer ona posla slovenskim občinstvom. Ker torej poštna upraviteljica noče slovenskih oglednie, dohil seje mož v Devinu, ki je dal sam napraviti slovenskih oglednie, ki se I »odo prodajale kmalu. Od gotove strani hočejo po vsej sili, da Devin je italijanska vas, ali ne bos Jaka, če tudi sezidajo Italijani še več »poitalijan-čevalnih loginih šol , nego eno. Kakor je »Krase veo« Slovenec, tako je tildi Devin slovenski! (Bog Vam plati to vspodbudljivo besede! Tako jo prav: nič tarnanja, ampak odpor bodi v odgovor na napore sovražnikov ! Iskren pozdrav. Priporočemo se Vam. I redu. »Edinosti*.) Sprejme se učence v tiskarsko obrt. Prednost imajo oni dečki, kateri so izpolnili štir-najsto leto, so lepega obnašanja, popolnoma zdravi ter so izvršili štiri razrede ljudskih, ali vsaj en razred „srednjih šol. Vešč mora biti popolnoma slovenskega jezika. — Ponudbo sprejema naša tiskarna v ulici Carintia štv. 12. Policijske vesti. Včeraj zjutraj ob it. uri je bil na novi oponski oosti aretiran .'Motni Mihael Vatovee iz Trsta radi sumljivega pohajanja. Aretirani sti bili nadalje: Danes zjutraj ob uri .'12-letna vlačuga Sista Hevilaeipm na Aeipie-dottu radi prestopka policijskoga varstva in Marija K. iz Ilovea danes zjutraj ob 'J. uri radi pohajanja. Sinoči ob J), in pol uri so ulomili tatovi v prodajalnieo jestvin .1. Bernardo. Namen jim so ni. posrečil, kajti zasačili so jih redarji. Bila sta dva in sicer 1 Dietni Ivan Bassi, bivajoči v ulici Lodolc št. U in 20letni Alojzij Kompnr, oba iz Trsta. Vzela sta samo .'!<) nvč. drobiža. Pri sebi sta imela tudi železen drog. Sedaj sedita pod varnejšo ključavnico. — Sploh se opozarja slavno občinstvo, naj bode oprezno, kor ravno sedaj so tatvine na dnevnem redu. V soboto n. pr. so prišli tatje v zalogo oglja bratov Kibarič v ulici Conti in v neko tobakarno v ulici Sette Fontane. Samomor. V soboto popoludnc se jo zastrupila v Bošketu 2t>letmi Etna /orn, bivajoča na Corsu št. o. Zapustila jo li letno hčerko. Našli so jo v hudih bolečinah otroci, ki so so igrali v Bošketu. Koj potom, ko jo prišel k njej zdravnik z zdravniške postaje, jo umrla. Vzrok samomoru so baje neugodne družinsko razmero. Loterijske številke, izžrebano dno 4. t. m. : Trst:........tiO, 70, 1H, 4H Einee:........<»,41, 38, 54, 12 Koledar: Danes v ponedeljek <>. junija: Norberd, škof; Hertrand, sk. Jutri v torek 7. junija: Epifanij, fikof; Robert, opat. Šolnini: Lunin: Izhod oh .'l. tiri 42 min. Izhod oh 10. uri ill min. Zahod „ H. 1(1 „ Zahod „ 5. „ 11 „ Ta je '24. teden. Danes je 15(5. dan tega leta, imamo torej 5e 20!» dni. Različne vesti. Železničarji vojaki. — Rimski časopis »Avnnti« pttroča, da misli italijanska vlada izdati načrt zakona, po katerem bode moralo stati vse železničar-sko osobje v vojaški službi. Onim, ki so bili vojaki, se podaljša vojaška dolžnost, dokler bodo v stanu opravljati železničarsko službo, oni pa, ki žele vstopiti v službo in ki niso l>ili vojaki, se bodo morali podvreči dotičnim odredbam. Spomin na bitko pri Magenti. — Včeraj so slavili spomin na bitko pri Magenti. Dno 4. junija iHotl je bilo,ko je Napoleon III — združen z Italijani — premagal avstrijsko vojsko pri Magenti v pokrajini Milanski. Včeraj se je torej vršila spominska slavnost na bojišču pri Magenti. Slavnosti so se udeležile italijanske oblasti, franeozka kolonija, Irancozki konzul in mnogo občinstva. Izuščenih je bilo tudi nekoliko govorov v proslavo onega dne. Zadnje vesti. iMlIiaj (>. (Zbornica poslancev.) Poslanec dr. Stojim jo predlagal, naj se domači tkavoi pritegnejo k bolniškemu in k zavarovanju za slučaj nezgod, ter k starostnemu in invaliditetnenin oskrbovanju, Posl. dr. Eueger je interpeloval o petrolejskom kartelu, katerega baje namerujejo obnoviti in znatno povišati cene petroleju. Predsednik je odgovoril poni, NVolfu radi zahtevanega odgovora na interpelacijo o imenovanju grofa Oleispacha, da jo že prijavil to vprašanje ininisterskemii predsedniku. Posl. lian ni oh je rekel, tla odredba pred-sedništva, da vmesni vskliki se ne smejo vsprejo-mati v stenografiški zapisnik, znači krčenje parlamentarnih pravio, (tovornik je vpraSal predsednika, dn-li ne misli razveljaviti te odredbe? Predsednik je odgovoril, da ne more spremeniti te odredbe. Ako hočejo, tla bodo drugače, naj spremene poslovni red. Zbornica je nadaljevala na to razpravo o jezikovnih predlogih, Atene li. (irska vojska je zopet zasela Lariso. Dunaj t'». Ministerski predsednik odgovori najbrže jutri na interpelacijo radi dogodkov v Gradcu. Grof Tlum so jo izjavil danes v pogovoru z nekim poslancem, da se takoj zaključi državni zbor, čim bi zbornica začela razpravo o njegovi izjavi. Govori se, «la bodo italijanski poslanci glasovali proti temu, da bi ho takoj zapričola razprava o Thunovem odgovoru. Dunaj 4. Nemška ljudska in nemška napredna stranka sti sklonili glasovati proti prvemu čitanju vladnih pretilog, torej tudi proti čitanju zakonov, katerimi so odpravljajo časni šle i kolek in erarske mitnice. V razpravo hočeti dopustiti ti dve stranski le zakon za odredbe v pomoč prebivalstvu po pokraijnah, trpečih zbok draginje. Vršeč T). Škofa grško-vztočnega, Zmejanoviča, je napal danes neki Popovio, udarivši ga z gorjačo po glavi. Popovio pa ni mogel udariti v drugič, ker so ga prijeli poprej. Carigrad f>. Bolgarski agent Markov je izročil velikemu vezirju noto, v kateri je označenih 13 slučajev umorstva in družili nasilstov, ki so jih zakrivili večinoma vojaki v vijaletu Ueskiib, in sicer v prvi polovici meseca maja. — Turška vlada je obvestila črnogorskega odposlanca Bakiča, da je črnogorska obmejna straža umorila jodnoga turškega listonošo ter da je oplenila neko turško vas, Turško oblasti tla so dobile primernih odredeb. Najnoveja trgovinska vest. NtMV-Vork •'>. junija. (Izvirni brzojav.) Pnenicii za julij 11)2Vi» z« september 95, za december «2'/*, koruza za september 3*7», mast <;40. Dunajska borza 6. junija 189». l»vil viVritj dan«* Državni dolg v papirju......1()1!H> 101-96 v »rebrn......101'HO 101-85 Avstrijska reata v zlatu......ltfl-.V> ltfl-HO v kronah.....101-51) 101-50 Kreditne nkcije.........IJ5S-75 5I5H10 London 1 *> Lsr.........120-:U) L20-25 Napoleoni......................9.53 9.54 2» ■»"*......................1177 1177 i tal. lir....................4435 44:»« Trgovinske vesti. Iliitlimpeštn. PSeniea za jnni 11-75- 11-H0. Pšenica za september »-74 do !>78. 6-20 do ;rJJ. PSeniea: ponudbe in povpraAevanja slaba — Prodaja t>(H)0 - met. stotov. Vreme: lepo. Ilanihiirir. Santo« good average za juli .'tO-75 za september 31-25 za december 31-50. za marec 32-oO. IIime. Kava Santo« good, average za juni 3K-75 za oktober 37-25 frankov za 50 klg. Javna zahvala. Veloeastiti gospod Kornelij (Joriip. veletržeo Trstu je pristopil kakor pokrovitelj društvu Šolski dom" v Gorici ter je izročil odboru tisoč gld. av. V. pokrovitelj ni ne. Podpisani odbor šteje si v prijetno dolžnost, da se imenovanemu gospodu zahvali najtopleje in najsrenejo na velikodušnem daru in izdatni podpori, ki jo je izvolil nakloniti našemu društvu in katero smatramo očevidnim dokazom našega zajedništva. Nikdar ne zabitno, da nas bratje i/. Trsta, da-si trpe sami poti jednakimi odnosa j i kakor mi (iorioani, tako izdatno podpirajo na našem svetem podjetju. V Gorici, dne 4. junija 1WIH, Odbor društva „Šolski dom". \ Hotel Evropa IMazza riclla ('aserum. Zračen vrt z lopo in broz lope. Izborna kuhinja nemška in italijanska, pivo iz Plzenske pivovarno, izvrstna vina iz lastne kleti. Telefon štv. 23. ALOJZIJ LOHR, lastnik. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici kolo najboljše vrste od sloveče originalne znamke 19 Styria" Gradcu, — naj se obrne do — L. Colobig4 v Trstu, ulica Commeroiale Št. 1, telefon št. 341. Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko iu Dalmacijo. Le SO nvč. za 4 žrebanja | Zadnji mesec Glavni dobitek brat 100.000 Kron in 4krat 25.000 Kron v gotovini z odbitkom aoiilo I. žrebanje: 24. junija 1898. II. žrebanje: 6. avgusta 1898. III. žrebanje: 15. septembra 1898. IV. žrebanje: 22. oktobra 1898. priporočajo: Giuseppe Bolaffio. Mandl &. C. Ign. Neumann. Enr. Schiffmann. Ales. Levi. II Mercurio Triestlno. M. Nigris. Srečke jubilejne razstave po SO nvč. Zaioga piva v Bazovici. Podpisani naznanja, da je odprl v BclZOVici v gostilni „pri Lipi" zalogo piva iz poznane Dreher-jeve pivovarne v sodčekili in boteljkah. /agotovljaje točno in pošteno postrežbo, priporoča se oko-ličanskim in bližnjim kraškim krčmarjem udani J. Urbančič. Mr* NB. Odjemalci dobijo tudi led.